
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 3
Tema tedna:    
Na spletu niso samo pasti in prevare, 
služi tudi pridobivanju znanj  .................................. 4
Občinski svet Občine Mozirje: 
Izpostavili več pomembnih tematik - 
od zdravstva do parkirišč  .......................................... 7
Tina Golob, Herbika:
V ljudeh želi prebuditi željo 
po zdravem življenjskem slogu   ........................... 9 
Ribiška družina Mozirje: 
Populacija vidre desetka ribji stalež  ................. 18
Ovčerejsko društvo Raduha:
Ovčerejci v nov mandat 
z novim predsednikom  ............................................. 18
EP gluhih in naglušnih v smučanju: 
Drevova nanizala odlične rezultate  ................... 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, 
Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 11, 15. marec 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Več kot ste na facebooku, bolj boste 
osamljeni
Družbena omrežja, med katerimi je najbolj znan 
in priljubljen Facebook, so za mnogo ljudi, ne gle-
de na njihovo starost, postala nekakšen nadome-
stek resničnega življenja. Na družbenih omrežjih 
je namreč mogoče najti veliko posameznikov, ki 
skušajo doseči svojih »pet minut slave« z objavlja-
njem fotografij in videoposnetkov. A pojav ni ne-
dolžen: skupina ameriških psihologov je pred ne-
davnim ugotovila, da uporaba družbenih omrežij 
več kot dve uri dnevno podvoji verjetnost, da se bo 
uporabnik počutil osamljeno, njegovo življenje pa 
bo, po njegovem lastnem mnenju, iz dneva v dan 
manj vredno.
Ameriški psihologi so do teh ugotovitev priš-
li tako, da so proučili skoraj dva tisoč prostovolj-
cev, starih od 19 do 32 let, ki so uporabniki družbe-
nih omrežij Facebook, Instagram, Snapchat, Twi-
tter, Pinterest in Tumblr. Raziskava je pokazala, da 
imajo ljudje zaradi družbenih omrežij manj časa 
za osebne medčloveške odnose, saj preveč časa 
zapravijo na spletu. 
Največ škode posameznikom povzročajo pred-
vsem tisti, ki na družabnih omrežjih objavljajo le 
najlepše trenutke, slike s potovanj po eksotičnih 
krajih, fotografije z zanimivih koncertov, vedno na-
smejane obraze in podobno. Te objave namreč pri 
ostalih uporabnikih družbenih omrežij, ki nimajo 
»idealnega« življenja, vedno znova vzbudijo obču-
tek zavisti in manjvrednosti.
Pri tem so najbolj na udaru najstnice. »Moje vr-
stnice na družbenih omrežjih objavljajo le pozitiv-
ne stvari iz svojega življenja, kar je resnično vpli-
valo name,« je povedala ena od najstnic, ki je zbo-
lela za depresijo in anksioznostjo. »Ob spremlja-
nju, kako so vsi srečni in uživajo v življenju, sem 
se počutila veliko slabše. Pravzaprav sem se po-
čutila, kot da delam nekaj narobe in da sem dru-
gačna od drugih.«
V raziskavi, ki je analizirala podatke o skoraj 
enajst tisoč mladih v Združenem kraljestvu, so 
ugotovili, da 14-letna dekleta pogosteje uporablja-
jo družbene medije od fantov njihove starosti. Več 
kot petina teh najstnic je na družbenih omrežjih 
več kot tri ure na dan. Študija je pokazala, da zna-
ke resnejše depresije kaže že dvanajst odstotkov 
zmernih uporabnikov socialnih medijev in 38 od-
stotkov tistih, ki jih uporabljajo dlje časa (več kot 
pet ur na dan).
Če se tudi vi počutite osamljeni in potrti, je to 
morda posledica pretirane uporabe družabnih 
omrežij in spremljanja »idealnega« življenja va-
ših »prijateljev«. Zaradi tega bi bilo precej bolje, 
da bi več časa vložili v prave medčloveške odno-
se, ki so pristni in ne zlagani, kot tisti na družab-
nih omrežjih
(ML)
(KR)
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
4
Tema tedna, Iz upravne enote
ZDRAVA DRUŽBENA OMREŽJA 
Na spletu niso samo pasti in prevare, služi tudi 
pridobivanju znanj 
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 
Lani več zadev na okoljskem in 
prostorskem področju 
Na Upravni enoti Mozirje so v reševanje prejeli še vloge za 
objekte daljšega obstoja, vloge o domnevi izdanega uporabne-
ga in gradbenega dovoljenja in vloge za legalizacijo objektov, če-
sar prej ni bilo. Slednje so posledica uveljavitve novega gradbe-
nega zakona.
V letu 2018 so na mozirski 
upravni enoti beležili upad za-
dev, ki sodijo v področje prome-
ta. Upad je sicer nižji od enega 
odstotka, vendar pravi načelnica 
Milena Cigale, da ta trend opaža-
jo že nekaj let. Lani so tako obrav-
navali 3.285 zadev, v letu 2017 pa 
3.309. »Povečanje pričakujemo 
v letu 2022, ker bo rok za zame-
njavo starih – roza vozniških do-
voljenj potekel 19. januarja 2023,« 
je povedala Cigaletova. 
Se je pa lani po več letih gospo-
darske krize in nenehnega upada-
nja števila izdanih gradbenih do-
voljenj povečalo število zahtev 
za izdajo gradbenih dovoljenj. Za 
manj zahtevne objekte je bilo po-
večanje skoraj petodstotno, več je 
bilo tudi zahtev za izdajo gradbe-
nih dovoljenj za nezahtevne objek-
te – kar za 26,7 odstotka.
Marija Lebar
Uporabniki družbenih omrežij 
so lahko soočeni z mnogimi ne-
gativnimi izkušnjami. Zlasti so nji-
hovim vplivom izpostavljeni mladi, 
ki še nimajo povsem izoblikovane-
ga značaja in odnosa do realnega 
življenja in so zato lahko podvrže-
ni številnim izkrivljenim in negativ-
nim vplivom, tudi nasilju. Ne gre pa 
na to gledati le s temne plati. 
PROJEKT NAMENJEN MLADIM
Prav temu je namenjen projekt 
Zdrava družbena omrežja, ki se 
ukvarja z mladimi pri izboljševa-
nju njihove sposobnosti za oceno 
in vključevanje v digitalne in druž-
bene medije. Za boljše razumeva-
nje problematike vse od pretira-
ne uporabe spleta do nasilja preko 
njega so v projektu izvedli anketo, 
katere rezultati jim bodo služili za 
nadaljnje delo, je povedala Marti-
na Robnik iz društva Spes.
Društvo za kulturo odnosov Spes 
je v torek, 5. marca, v Juvanju prip-
ravilo zaključno konferenco projek-
ta, ki so ga izvajali z mednarodni-
mi partnerji. Predstavili so rezulta-
te, povabili v goste dva strokovnja-
ka s tega področja, svoje izkušnje z 
družbenimi omrežji pa sta predsta-
vila zgornjesavinjska dijaka.
SPLETNI KRIMINAL IN 
TRPINČENJE
Predavatelj Marko Puschner iz 
Safe.si, nacionalne točke osvešča-
nja otrok in najstnikov o varni ra-
bi interneta in mobilnih naprav, je 
izpostavil nekaj nevarnosti pri tako 
imenovanjem surfanju po spletnih 
vsebinah, ki jih lahko producirajo 
odrasli za mlade ali jih delijo mla-
di sami med seboj. Med drugim je 
omenil spletno izsiljevanje, pri če-
mer kriminalne združbe izrabijo 
nekritično objavljene osebne slike 
ali podatke na družbenih omrežjih, 
kot sta Facebook in Instagram. 
Znan je tudi tako imenovan bu-
ling (trpinčenje), ko si mladi grozi-
jo med seboj. Lahko enemu izmed 
vrstnikov onemogočijo dostop do 
skupnega spletnega prostora, kjer 
se ostali lahko srečujejo, in ga ta-
ko osamijo ter izločijo. Vse to lahko 
pri mladem človeku povzroči hude 
travme in privede celo do usodnih 
posledic. 
OTROKOM V POMOČ LE POUČENI 
STARŠI
Bojan Kodelja iz vseslovenske-
ga družbeno odgovornega pro-
grama Neodvisen.si je razložil, ka-
ko zelo postajajo ljudje, zlasti mla-
di, odvisni od uporabe družbenih 
omrežij, na katerih preživijo veliko 
preveč časa in se jim zdi nenehno 
preverjanje informacij na njih iz-
redno pomembno. »Če te ni v vir-
tualnem prostoru, je, kot da te ni v 
realnosti, je trend, ki se ga marsik-
do ne zaveda dovolj.«
Opozoril je na internetno krimi-
nalno podzemlje in na ustvarjalce 
internetnih vsebin, ki z dobro pre-
mišljenimi potezami in vsebinami 
mlade privežejo nase. »Kot otro-
kom ne prepovedujemo, da se so-
očijo s prometom, ampak jih o var-
nosti poučimo, tako naj bo tudi gle-
de družbenih omrežij,« je med dru-
gim dejal. Da pa bodo starši nalogi 
Zanimivo predavanje in številne koristne informacije so pritegnili 
pozornost navzočih. Dijaka Jaka Strmčnik (spredaj desno) in Tadej 
Klemenšek sta predstavila lastne izkušnje z družbenimi omrežji.
Marko Puschner je navedel več primerov spletnega nasilja, ki se 
dogaja tudi pri nas. (Foto: Marija Lebar) 
kos, se morajo o tem najprej seve-
da poučiti oni sami. 
DRAGOCENE IZKUŠNJE MLADIH 
Uporaba spletnih vsebin je za 
mlade lahko pozitivna ali negativ-
na izkušnja, sta povedala dijaka 
Srednje zdravstvene šole Celje Ta-
dej Klemenšek iz Solčave in Jaka 
Strmčnik iz Luč. Prvi je navedel ne-
kaj pozitivnih dejstev, kot so mož-
nost navezave mednarodnih znan-
stev in pri tem učenje tujih jezikov 
ter uporabo pridobljenih znanj in in-
formacij pri šolskem delu. 
Drugi je s prisotnimi delil svo-
jo negativno izkušnjo, ko se je na 
svoji spletni strani soočil s hudimi 
grožnjami. Pri tem je Jaka menil, da 
se sicer v šoli o spletnih nevarnos-
tih in pasteh učenci poučijo, ven-
dar je v 9. razredu to že zelo pozno 
in bi bilo potrebno začeti z osve-
ščanjem mnogo prej. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 5
Iz občin, Aktualno
HERBAL GLAMPING RESORT LJUBNO 
Najboljša destinacija za 
mladoporočence v Evropi
V Kijevu je Herbal glamping re-
sort z Ljubnega pri Savinji prejel 
mednarodno nagrado Hospitality 
award kluba Hoteliero za najbolj-
šo destinacijo za mladoporočence 
v Evropi. Komisijo je prepričal ce-
losten pristop in edinstveno doži-
vetje, ki vključuje ponudbo znotraj 
resorta in širšo okolico.
Direktorica glampinga Pe-
tra Kordiš je povedala: »Izkoris-
tili bomo pridobljeno priznanje in 
nadgradili ponudbo za romantične 
pobege od norega sveta. Največja 
nadgradnja znamke Charming Slo-
venia pa bosta gotovo nova resor-
ta, ki ji intenzivno pripravljamo.«
IS
SEJA SVETA ŽUPANOV SAŠA REGIJE
Potrdili program dela območne razvojne agencije 
Zgornja Savinjska dolina 
sodi v makro regijo Alpska 
Slovenija, Šaleška dolina pa 
v Termalno Slovenijo. Regij-
ska znamka bi tako morala 
zajemati značilnosti obeh.
Župani in predstavniki občin so se med drugim seznanili s potekom 
projekta Turizem v Saša regiji in s predlogi turistične blagovne 
znamke. (Fotodokumentacija Zavoda Savinja)
Župani ali predstavniki desetih 
občin našega območja so se se-
šli na Ljubnem ob Savinji na 43. 
seji sveta županov Saša regije. 
Seznanili so se s potekom projek-
ta Turizem v Saša regiji in s pre-
dlogi turistične blagovne znam-
ke, ki jo razvijajo v sklopu projek-
ta. Predstavljen jim je bil program 
dela Savinjsko-šaleške območne 
razvojne agencije (SAŠA ORA) za 
letos. Spregovorili so o pripravah 
na prihodnje programsko obdob-
je ter o projektih, ki tečejo preko 
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške 
doline.
NOVA TURISTIČNA ZNAMKA
Sejo je vodil predsedujoči župan 
Franjo Naraločnik. O oblikova-
nju bodoče turistične znamke Sa-
ša regije sta spregovorili direktori-
ca SAŠA ORA mag. Biljana Škarja 
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Do končne podobe trškega jedra le še nekaj zaključnih del
Z letošnjim letom se trško jedro na Rečici ob Savinji ponaša s 
sodobnejšo podobo, v teku je še nekaj zaključnih del. 
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Dotrajano cestišče ter infra-
struktura trškega jedra na Reči-
ci ob Savinji so vse bolj opominja-
li na prepotrebno obnovo. Ta je bila 
vključno z vpadnicami ob krožišču 
v grobem zaključena konec lan-
skega leta, do končne podobe trga 
pa manjka še nekaj zaključnih del. 
POLEG TRŠKEGA JEDRA 
SANIRANE TUDI VPADNICE
Projekt obnove trškega jedra 
z vpadnicami, katerega vrednost 
znaša nekaj manj kot 600.000 
evrov, je izvedlo podjetje Gorenje 
Projekt. V sklopu prenove je bilo 
sanirano cestišče, obnovljen vodo-
vod, telekomunikacijsko in elektro 
omrežje, javna razsvetljava, obnov-
ljena in dograjena je bila kanaliza-
cija. S samega jedra se je sanaci-
ja razširila na glavne dovozne ces-
te, na nekaterih dela še potekajo. 
Med drugim je bil postavljen nov 
podest za pranger, enega redkih 
ohranjenih sramotilnih kamnov v 
Sloveniji. Ob rekonstrukciji jedra je 
bila dogovorjena prestavitev spo-
menika NOB v enaki obliki na no-
vo lokacijo ob pokopališču. 
NOV PROMETNI REŽIM
Na trgu je bil uveden nov pro-
metni režim, tako imenovani sku-
pen prometni prostor ali »shared 
space«. Nova prometna ureditev 
ukinja krožno križišče in odpravlja 
tradicionalno ločevanje udeležen-
cev v prometu, saj imajo po no-
vi ureditvi pešci prednost na po-
vršini celotnega trškega jedra in 
vpadnic. Vpadnica v smeri Dol-Su-
he še naprej ostaja glavna tran-
zitna cesta, zato je pred vstopom 
na trg predviden znak, ki bo ozna-
čeval glavno smer vožnje in lokal-
ne priključke. 
Barbara Rozoničnik
in Neja Petek iz Agencije za mar-
keting v turizmu Nea Culpa. Regij-
ska znamka je po njunem zahte-
ven zalogaj, saj gre za zelo različna 
okolja. Zgornja Savinjska dolina ta-
ko sodi v makro regijo Alpska Slo-
venija, Šaleška dolina pa v Termal-
no Slovenijo. Znamka bi morala ta-
ko zajemati značilnosti obeh.
PRIPRAVE NA NOV RAZVOJNI 
PROGRAM 
Škarjeva je preletela program 
dela SAŠA ORA za leto 2019, ki so 
ga župani soglasno podprli. Potrdi-
li so še začetek priprave skupnega 
območnega razvojnega programa 
SAŠA za obdobje 2021-2027 . 
Ivanka Orešnik, direktorica Za-
voda Savinja kot vodilnega par-
tnerja tukajšnje LAS, je predstavila 
potek aktivnosti. Nekateri projek-
ti, kot sta Vodne zgodbe in Festival 
okusov, so že zaključeni. Nadalju-
je se projekt Novi izzivi slovenske 
drobnice. Ker je nekaj sredstev za 
projekte še na razpolago, bodo ob-
javili še nov razpis. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
6
Iz občin, Arhitektura
OBČINA GORNJI GRAD
Kraj skozi oči bodočih arhitektov pod vodstvom Mihe Dešmana
Z malimi prenovami bi Miha Dešman različne programe 
umestil v ostanke graščine in Posojilnico, v samo graščino pa re-
prezentativne programe.
Študentje ljubljanske Fakulte-
te za arhitekturo so pod vodstvom 
profesorja Mihe Dešmana predsta-
vili svoje delo, v katerem so v Gornji 
Grad umestili stavbe, ki bi obogati-
le turistično ponudbo, domačinom 
dale prostor za druženje in mladim 
ter starejšim prostor za skupno živ-
ljenje. Načrte so v gornjegrajskem 
kulturnem domu predstavili zad-
nji petek v februarju, zanimanje za 
predstavitev je bilo s strani krajanov 
veliko. Obiskovalce in bodoče arhi-
tekte je pozdravil župan Toni Špeh, 
ki upa, da se bo kateri od načrtov v 
kraju tudi uresničil.
IZDELALI PROJEKTE ZA 
POTREBNE OBJEKTE
Miha Dešman je s študenti ar-
hitekture pred dvema letoma pre-
živel nekaj dni v Gornjem Gradu. 
Kraj so dobro raziskali in ugoto-
vili, kaj se v njem potrebuje. Nas-
lednje študijsko leto so svoje na-
črte spravili v obliko, v kakršni so 
jih predstavili domačinom. Študen-
tje bi na območje smiselno umesti-
li objekte, ki bi izboljšali življenje 
krajanov in obogatili turistično po-
nudbo. Izrisali so načrte za osnov-
no šolo z vrtcem, kulturni center, 
hotel, avtobusno postajo, gasilski 
dom, stanovanjsko naselje ob cen-
tru starejših in srednješolski cen-
ter z internatom na območju nek-
danje Smreke. Vse projekte so 
ustvarjalci podrobneje predstavili.
GORNJI GRAD ZASPAL V 
RAZVOJU
Dešman, ki je domačin, je o kra-
ju povedal, da je zaspal v razvoju, 
kar je po svoje dobro, saj ga niso 
uničile neumne gradnje. Center je 
cerkev z mogočno kupolo, okrog 
katere je treba načrtovati različne 
vsebine, ki sedaj manjkajo. Sam 
kraj ima veliko potencialov, ki bi jih 
lahko razvijali, predvsem verski tu-
rizem v povezavi z drugimi kraji ter 
lesno industrijo. Projekt nakazuje 
Miha Dešman (levo) in župan Toni Špeh sta se strinjala, da bi bilo 
lepo, če bi kateri od projektov v kraju tudi zaživel. (Foto: Štefka Sem)
Projekte so študenti predstavili na velikih plakatih in z izdelanimi 
maketami. (Foto: Štefka Sem)
razvoj kraja, kakor so si ga zamisli-
li študentje.
AMBICIOZNI, A LEPI NAČRTI
V razpravo po predstavitvi sta se 
vključila gradbena strokovnjaka, 
domačina Tatjana Bezovšek in 
Jakob Presečnik. Oba sta pohvali-
la ambiciozno zastavljen načrt ozi-
roma idejno zasnovo. Bezovškovo 
je zanimalo, v kakšnem vrstnem 
redu bi sami začeli graditi, čeprav 
se ve, da so možnosti male. Pre-
sečnik pa je poudaril slabe teme-
lje sedanje občinske stavbe in kul-
turnega doma ter temo navezal na 
smiselnost gradnje objekta kot po-
daljšek nekdanje graščine.
Z MALIMI INVESTICIJAMI VELIKE 
MOŽNOSTI
Dešman je povedal, da bi se 
najprej lotil ureditve skupnega jav-
nega prostora. 
Z malimi prenovami bi lahko raz-
lične programe umestili v ostanke 
graščine in Posojilnico, lahko bi 
uporabili tudi neizkoriščene objek-
te v kraju. 
S tem je potrdil smiselnost grad-
nje ob ostankih graščine, v samo 
graščino pa bi umestil reprezenta-
tivne programe. Predvsem bi za te 
prostore ustrezali programi pove-
zani z zgodovino.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET SOLČAVA 
Projekt E-cikliraj za čistejše okolje 
Za Solčavo je določeno 
oddajno mesto v središču 
vasi in termin, to je 3. junij 
od 10. do 16. ure. 
Strokovna sodelavka podjetja 
PUP Saubermacher Alenka Cen-
trih Ocepek je na februarski seji 
solčavskega občinskega sveta pri-
sotnim predstavila poslovni načrt 
za izvajanje te dejavnosti v občini 
za leto 2019. Svetniki na načrt ni-
so imeli pripomb in so ga potrdili. 
ZBIRANJE ELEKTRIČNE IN 
ELEKTRONSKE OPREME 
PUP Saubermacher bo v sode-
lovanju s podjetjem ZEOS letos v 
vseh petih zgornjesavinjskih ob-
činah, kjer ima koncesije, začel z 
novim projektom mobilnega zbi-
ranja odpadne električne in ele-
ktronske opreme in baterij. Akci-
ja bo potekala v sklopu ozavešče-
valnega projekta o pravilnem rav-
nanju s tovrstnimi odpadki pod 
sloganom E-cikliraj. Projekt je so-
financiran s sredstvi Evropske ko-
misije in ministrstva za okolje in 
prostor.
Mobilni zbiralnik bo nameščen na 
vlečnem vozilu in se ga bo po dogo-
voru postavilo na določeno lokaci-
jo. Občani bodo v času akcije lahko 
brezplačno oddali večje gospodinj-
ske aparate, kot so štedilniki, pralni 
stroji in podobno ter male gospodinj-
ske aparate, kot so monitorji, radijski 
aparati, mikrovalovne pečice …
V sklopu projekta bodo organi-
zatorji pripravili več spremljeval-
nih aktivnosti, saj želijo občanom 
predstaviti nove možnosti za od-
dajanje e-odpadkov in baterij in 
jih ob tem seznaniti, zakaj je pravil-
na oddaja tovrstnih odpadkov po-
membna za okolje. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 7
Politika, Gospodarstvo, Iz občin
OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE
Izpostavili več 
pomembnih tematik 
– od zdravstva do 
parkirišč
V mozirski občini bodo na trgu uredi-
li modro cono za kratkotrajnejše parki-
ranje. 
Občina Mozirje je dvignila znesek enkratne 
denarne pomoči za novorojence na 300 evrov. 
Povišanje so že upoštevali v letošnjem prora-
čunu. Svetniki so potrdili člane v različne javne 
zavode. V svetu lokalnih skupnosti Centra za so-
cialno delo Savinjsko Šaleška bo občino Mozir-
je zastopala Lilijana Rakun, v svetu Javnega za-
voda Lekarna Mozirje bosta Jože Jelen in Alen-
ka Brezovnik, v svetu Javnega zavoda Zgornje-
savinjski zdravstveni dom Nazarje pa bo člani-
ca Urška Car.
ZDRAVSTVO REDNA TEMA RAZPRAV
Svetniki so med drugim razpravljali o na-
zarskem zdravstvenem domu. O gradnji priz-
idka in zdravnici, ki naj bi začela delo v mo-
zirski ambulanti. Župan Ivan Suhoveršnik je 
povedal, da se letos svet ustanoviteljic doma 
še ni sestal, kjer bi se pogovorili o najnovej-
ših zadevah. Za gradnjo prizidka se bo uredi-
la dokumentacija. Sama gradnja trenutno ni iz-
vedljiva, razen če se najde financer. Zdravnica, 
ki je pokazala interes za delo v Mozirju, si je 
po besedah Suhoveršnika premislila in odha-
ja. Občina Mozirje je bila zainteresirana za na-
kup stavbe stare občine na dražbi, kjer bi lahko 
uredili zdravstveni dom. Računala je, da bi sku-
paj z drugimi občinami šla v nakup, a podpore 
ni bilo, zato je projekt padel v vodo. 
O TRATAH IN PARKIRIŠČIH
Marko Presečnik je povprašal o dražbi ne-
premičnin in zemljišč, ki so bila namenjena 
varstveno delovnemu centru. Omenil je, da je ze-
lo pomembno, da bo kupec izvajal socialne pro-
grame, kot je v načrtih, in ne kaj drugega. Su-
hoveršnik je dejal, da se kažejo interesenti, na-
membnost stavbe in zemljišč pa je za socialno 
dejavnost. Kaj več informacij na to temo ni imel. 
Lilijano Rakun je zanimalo, kako je s parki-
rišči na trgu in čigava so. Župan je povedal, da 
so nekatera parkirišča lastniška in so vpisana 
na lastnike in jih imajo označena. V spomladan-
skem času bodo uredili modro cono za krat-
kotrajnejše parkiranje. 
Štefka Sem
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Izdali revijo Discover Slovenia v nemščini
Nedavno je izšla nemška izdaja revije Disco-
ver Slovenia. Izdala jo je Gospodarska zbornica 
Slovenije. V njej je poleg ostalih vsebin objav-
ljen obsežen intervju z direktorjem družbe KLS 
Ljubno Mirkom Straškom z naslovom »Mi Slo-
venci razumemo, kako razmišljajo naše stran-
ke v Nemčiji«. 
Poleg tega je v reviji govora o Skupini Gore-
nje, objavljeni so podatki o sto največjih podje-
tjih v Sloveniji, kjer je BSH Hišni aparati Nazar-
je na 14. mestu. 
V člankih o turizmu so predstavljene tudi ne-
katere kulinarične in turistične zanimivosti, med 
drugim nepogrešljiva panoramska fotografija 
Logarske doline.
Revija Slowenien erkunden v nemškem jezi-
ku prikazuje gospodarska gibanja v slovenskem 
okolju ter poslovne rezultate našega gospodar-
stva. Izpostavljena so podjetja, ki sodelujejo z 
Nemčijo in so najbolj aktivna v izvozu, razvoju 
in dodani vrednosti.
Marija Lebar
VODJA POLITIČNE SKUPINE EVROPSKE LJUDSKE STRANKE MANFRED WEBER TUDI V NAZARJAH
Gost spoznal podjetje Podkrižnik
Preteklo soboto se je v Sloveniji mudil vod-
ja politične skupine Evropske ljudske stran-
ke in vodilni kandidat za predsednika Evrop-
ske komisije Manfred Weber. Skupaj z evrop-
skim poslancem Milan Zverom in predsedni-
kom SDS Janezom Janšo so si ogledali podje-
tje Podkrižnik v Nazarjah.
PODJETJE PRIMER KAJ JE SLOVENIJI 
PRINESLO EVROPSKO OKOLJE
Podjetje je po oceni Janeza Janšo primer, 
kaj je Sloveniji prineslo evropsko okolje. To 
po njegovem mnenju omogoča poslovanje 
na enotnem trgu brez omejitev. Weber je me-
nil, da je to dober primer realizacije evropskih 
sanj, ki temeljijo na povezanosti in sodelova-
nju. Pri tem je poudaril, da kot Evropejci sa-
njajo o tem, da je normalno, da Nemčija inve-
stira v Slovenijo in obratno. Podjetje Podkriž-
nik, ki je sistemski dobavitelj skupine Bos-
ch, je namreč lani podpisalo pogodbo o pre-
vzemu Bosch Rexrothove proizvodne lokacije 
blizu Frankfurta.
PREDSTAVILI INDUSTRIJO 4.0, KI UVAJA 
DIGITILIZACIJO
Po besedah direktorja podjetja Iztoka Pod-
križnika si je Weber ob obisku Slovenije že-
lel ogledati moderno podjetje z industrijo 4.0, 
ki uvaja digitalizacijo – proizvodnjo četrte in-
dustrijske dobe. »Pokazali smo, da smo vodil-
no podjetje v panogi in dobro delamo. Gost se 
je lahko prepričal, da tudi v Sloveniji obstaja-
jo dobra podjetja, ki so razvojno usmerjena,« je 
med drugim povedal in gostom razkazal proi-
zvodni proces. 
WEBROV OBISK PODPORA NSI, SDS IN SLS
Sicer pa je Webrov obisk Slovenije pred 
evropskimi volitvami izraz podpore trem sloven-
skim strankam, ki so članice politične skupine 
Evropske ljudske stranke, SDS, NSi in SLS. Ob 
30-letnici praznovanja krščanske demokracije 
se je na Bledu sestal s vodstvom NSi, prisostvo-
val 30-letnici dela SDS v Cankarjevem domu in 
se srečal s predstavniki SLS na sedežu stranke. 
Marija Šukalo
Udeleženci obiska v Nazarjah: Milan Zver in Janez Janša (tretji in četrti z leve) Manfred 
Weber in Iztok Podkrižnik (šesti in sedmi z leve) (foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
8
Oglasi
ČEZ ALPE IN DOLINE DO TURISTIČNE ZNAMKE SAŠA REGIJE
Znamka SAVINJSKA povezuje turistično ponudbo od izvira 
Savinje čez doline do topolške termalne vode
Spomnimo:
Projekt Turizem Savinjsko Šaleške doline sofinancira Evropska 
unija s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode-
želja: Evropa investira v podeželje. Projekt se izvaja v okviru izva-
janja Program razvoja podeželja Republike Slovenije (PRP) 2014-
2020, ukrepa M19 LEADER, preko razpisa Lokalne akcijske skupine 
(LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline.
V istem projektu so opisane tudi turistične identitete in zgodbe 
posameznih občin ter celotnega območja Savinjsko Šaleške regi-
je, pripravljeni pa so tudi novi turistični programi in paketi.
Savinjska in Šaleška dolina 
turistu ponujata izkušnjo Slove-
nije v malem, tako geografsko 
kot kulturno. Dvatisočaki Kam-
niško-Savinjskih Alp in topli 
vrelci termalne Slovenije so si 
tu bližje kot običajno. Pohajko-
vanje čez Alpe in doline severne 
Slovenije omogoča paleto doži-
vetij, od pohodništva, gorništva 
in kolesarjenja do alpskih vino-
gradov, wellnessa in mestnih 
potepov. Nova regijska znamka 
povezuje dve vodilni destina-
ciji Slovenije – Zgornjo Savinj-
sko dolino, ki je po novi Strate-
giji trajnostne rasti slovenske-
ga turizma del Alpske Sloveni-
je, ter Šoštanj/Topolšico in Ve-
lenje, ki sta del Termalne Slove-
nije. Gre za pomembno nadgra-
dnjo povezovanja med 10 obči-
nami, vključenimi v projekt Tu-
rizem Savinjsko Šaleške doli-
ne, ki ga vodi razvojna agenci-
ja SAŠA.
Snovanje regijske znamke je 
razvojna agencija SAŠA zaupa-
la Agenciji za razvoj in marke-
ting v turizmu Nea Culpa. V ra-
zvojni proces so vključili širo-
ko mrežo deležnikov in turistič-
nih ponudnikov, saj je glavni cilj 
tega projekta spodbujanje po-
vezovanja in uspešnejšega tr-
ženja turizma v regiji. Večina 
ključnih partnerjev, ki so se od-
zvali vabilu, je na seriji delavnic 
soglasno potrdilo ključna izho-
dišča in ime nove skupne regij-
ske znamke Savinjska – čez Al-
pe in doline. 
Na ravni Slovenije je regijska 
znamka edinstvena, saj pove-
zuje visoke Alpe in gorske va-
sice z dolinami in mesti. Skupi-
no desetih občin druži tudi na-
ravni element vode v vseh obli-
kah – od ledenika, ki je obliko-
val svetovno znano Logarsko 
dolino, do hudourniškega izvi-
ra Savinje v slapu Rinka, od br-
zic do mirnejšega toka in soto-
čja z reko Pako, od Velenjske-
ga jezera do termalnega izvira 
v Termah Topolšica. Slogan po-
leg narave orisuje tudi izkušnjo 
gosta, ki se ima na oddihu v Sa-
vinjski najlepše, če vandra čez 
Alpe in doline.
Direktorica razvojne agenci-
je SAŠA mag. Biljana Škarja: 
»Verjamem, da bo nova znamka 
SAVINJSKA učinkoviteje promo-
virala našo regijo in spodbuja-
la sodelovanje turističnih delež-
nikov. V razvojni agenciji SAŠA 
v zadnjem letu delamo na veli-
kem preboju v privlačnem po-
vezovanju turistične ponudbe 
in skupnem nastopu na global-
nem turističnem trgu.«
Direktorica Agencije za ra-
zvoj in marketing v turizmu Nea 
Culpa Neja Petek: »Nova regij-
ska znamka SAVINJSKA bo vsa-
kemu vključenemu ponudni-
ku omogočala, da pridobi tržno 
moč, razsežnost in privlačnost 
širše regije, ki povezuje Alpe in 
Termalno Slovenijo. Ob skup-
ni promociji se poveča verje-
tnost, da gost na oddihu osta-
ne dlje časa, saj hitreje začuti, 
koliko doživetij mu ponuja ce-
la regija.«
Naročnik objave: Savinjsko Šaleška območna razvojna agencija d. o. o., Savinjska cesta 2, 3331 Nazarje
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 9
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Vodenje občinske uprave 
prevzela Majda Potočnik
S 4. marcem je na Občini Re-
čica ob Savinji mesto direktorice 
občinske uprave po nekaj manj 
kot enem letu ponovno prevzela 
Majda Potočnik. Poleg izpolnjeva-
OBČINSKI SVET LUČE
Več ukrepov za rešitev parkirnih zagat
V Lučah se vse bolj sooča-
jo s pomanjkanjem prostora za 
parkiranje avtomobilov, čeprav 
je občina v zadnjih letih uredi-
la v središču Luč precej parki-
rišč, med drugim tudi manjšo 
parkirno hišo. O tej problemati-
ki so razpravljali na seji občin-
skega sveta in sprejeli tri po-
membne sklepe.
UPORABNIH 140 UREJENIH 
PARKIRIŠČ
Kot sta povedala župan Ciril 
Rosc in direktor občinske uprave 
Klavdij Strmčnik, je občina uredi-
la 182 parkirišč, vendar se jih tre-
nutno lahko uporablja samo okrog 
140, od teh jih je 29 na Hočevarje-
vi njivi. Pri nameri za izvedbo par-
kirišč Na klancu so bili neuspešni. 
»Čeprav smo dobili soglasje 
škofije, nismo dobili soglasja žu-
pnije kot lastnika zemljišč. Vsi opa-
žamo, da je parkirišč še vedno pre-
malo, in to ne samo ob prome-
tnih konicah. K temu gotovo trenu-
tno pripomore tudi gradnja špor-
tne dvorane, vseeno pa bo verje-
tno razmislek moral iti tudi v sme-
ri časovno omejenega parkiranja 
v samem centru kraja in morebi-
tne vzpostavitve še dodatnih par-
kirišč,« je dejal Rosc 
PRIPRAVLJA SE ČASOVNA 
OMEJITEV PARKIRANJA
Svetniki so v razpravi potrdili pot-
rebo po parkirnih prostorih, o mo-
žni ureditvi parkirišč na farovškem 
klancu in o časovni omejitvi parki-
ranja na najbolj prometnih parki-
riščih. Spregovorili so o možni ure-
ditvi avtobusne postaje ob bodoči 
obvoznici in parkirišč ob njej. Tako 
bi lahko tisti, ki naprej potujejo z jav-
nim prometom, uporabljali ta parki-
rišča za parkiranje svojih vozil.
Po razpravi je občinski svet so-
glasno sprejel tri sklepe. Prvič, da 
občina pristopi k pripravi časovno 
omejenega parkiranja med 7. in 17. 
uro na najbolj frekventnih parki-
riščih v centru Luč. Drugič, da ob-
činski svet poziva ministrstvo za 
promet k čim prejšnji izvedbi obvo-
znice. Hkrati želijo od ministrstva 
informacijo, v kateri fazi se nahaja 
projekt in kakšna je predvidena di-
namika izvedbe. In tretjič: občinski 
svet predlaga, da občina še enkrat 
poskuša pridobiti zemljišča od žu-
pnije za ureditev parkirišč. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Svetniki so potrdili potrebo po parkirnih prostorih, o možni 
ureditvi parkirišč na farovškem klancu in o časovni omejitvi par-
kiranja na najbolj prometnih parkiriščih.
TINA GOLOB, HERBIKA
V ljudeh želi prebuditi željo po zdravem življenjskem slogu
Obstranska dejavnost po- 
djetja Herbika so butične, 
drugačne, telesu prijaznejše 
pogostitve na različnih do-
godkih, ki uporabnike vedno 
znova navdušijo.
Podjetje Herbika, Priprava in do-
stava zdravih obrokov, Tina Golob 
s. p., je med ljubitelji zdravega ži-
vljenjskega sloga zaživelo še pred 
uradno registracijo dejavnosti. Bla-
govna znamka izhaja iz Tininega 
navdušenja nad zdravilnimi rastli-
nami. Tem so se kasne pridružili 
Bachova cvetna terapija, superži-
vila ter smoothieji, še zlasti zelenč-
ki. Želja ustanoviteljice in skrbni-
ce blagovne znamke je v človeku 
prebuditi notranjo slo po zdravem 
in zadovoljnem življenjskem slogu. 
KNJIGA RECEPTOV TELEŠČKOM 
PRIJAZEN FUTR TO-GO
Tina prihaja iz Mozirja, sedež 
Herbike je v velenjskem Saša in-
kubatorju, kjer je svojo pot pričela 
kot start up podjetje. Sprva je bila 
njena glavna dejavnost priprava in 
dostava zdravih in svežih obrokov 
na delovna mesta. Sedaj dejavnost 
širi na področje promocije zdravja 
v podjetjih, saj si je z večletnimi iz-
kušnjami pridobila dober vpogled 
v prehranske navade in težave za-
poslenih. V povezavi s tem je avgu-
sta 2017 izšla malo drugačna kuha-
rica Teleščkom prijazen futr to go, 
knjiga z avtorskimi recepti za pri-
pravo svežih, telesu prijaznih obro-
kov za na delovno mesto ali na pot. 
PREDANA SVOJEMU DELU
Obstranska dejavnost podjetja 
Herbika so butične, drugačne, tele-
su prijaznejše pogostitve na različ-
nih dogodkih, ki uporabnike ved-
no znova navdušijo. Tina pravi, da 
je ideja za posel prišla kar sama od 
sebe, ključen dejavnik pri tem je 
bila želja po delu, ki bi ga opravlja-
la s strastjo in vanj močno verjela. 
»Ko gre vse kot po maslu, ni raz-
loga za skrb in nezadovoljstvo. Po 
padcu je potrebno vstati in iti nap-
rej, uspehu pa ne dovoliti, da nas 
odnese previsoko,« pravi promo-
torka zdravega življenjskega sloga.
Barbara Rozoničnik
Tina Golob, ustanoviteljica blagovne znamke Herbika, dejavnost širi 
na področje promocije zdravja v podjetjih. (Fotodokumentacija TG)
Župan Ciril Rosc glede parkirišč 
Na klancu: »Čeprav smo dobili 
soglasje škofije, nismo dobili 
soglasja župnije kot lastnika 
zemljišč.«
nja razpisanih pogojev Potočniko-
va razpolaga z bogatimi delovni-
mi izkušnjami na omenjenem po-
dročju. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
10
Organizacije, Oglasi
Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije 
Regijska štipendijska shema (RŠS) je 5-letni EU-projekt, ki temelji na par-
tnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, Ministrstvom RS za delo, družino, so-
cialne zadeve in enake možnosti, delodajalci ter dijaki in študenti. Izvaja se na 
območju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statističnih regijah. V naši regiji je 
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., izvajalec sheme RŠS. 
Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je ob-
javljen razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za 
šolsko/študijsko leto 2018/2019, ki bo za prijave odprt do 30. 9. 2019 
oziroma do porabe sredstev.
Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na območju Savinjske stati-
stične regije, ki izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o šti-
pendiranju (ZŠtip-1).
Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s 50-odstotnim sofinan-
ciranjem omogoča štipendiranje srednješolcev in študentov, ki jih bodo 
potrebovali kot svoje bodoče kadre. 
Cilj projekta je, da podjetja iz regije štipendirajo dijake/študente in jih v 
času izobraževanja vključujejo v delovni proces, po zaključku šolanja pa 
štipendiste zaposlijo.
Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) omogoča štipendistom s kadrovskimi 
štipendijami RŠS, da lahko istočasno zaprosijo še za naslednje štipendije: 
državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu 
in po svetu, štipendijo Ad future.
Operacijo RŠS sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija 
iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o.
Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje
T. +386 (0)3 589 40 94
spletna stran: www.rasr.si, e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si
ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA 
Predsednik ČZS Boštjan Noč pohvalno o delu tukajšnje zveze
Predsednik ČZ SAŠA Tomaž Lesnjak je v zgoščenem poročilu 
preletel najpomembnejše dogodke preteklega leta. 
Priznanja Antona Janše II. stopnje so prejeli Jože Bezovnik in Ivan 
Kosmač iz ČD Luče ter Stanislav Lipnik iz ČD Mlinšek Velenje. 
Prvi petek v marcu so se v Na-
zarjah zbrali predstavniki čebelar-
skih družin in društev, včlanjenih 
v Čebelarsko zvezo Zgornjesavinj-
sko-šaleškega območja (ČZ SAŠA). 
Pregledali so delo za preteklo leto 
in ugotovili, da so načrte povsem 
izpolnili. Podobne dejavnosti so 
zapisali tudi v letošnji plan. Pode-
lili so tri priznanja Čebelarske zve-
ze Slovenije. Ob tej priložnosti se 
jim je poleg ostalih gostov pridru-
žil predsednik slovenskih čebelar-
jev Boštjan Noč.
IZOBRAŽEVANJA – POMEMBNA 
STALNICA 
Kot je povedal predsednik kad-
rovske komisije Franc Podrižnik, 
je v zvezo združenih okoli 430 čebe-
larjev, ki gospodarijo z več kot 4.500 
čebeljimi družinami. V pretekli zimi 
so beležili od 10 do 15-odstotne iz-
gube čebel. Navedel je tudi izobra-
ževanja, ki so jih pripravili samostoj-
no ali v sodelovanju z ostalimi orga-
nizatorji – predvsem s Čebelarsko 
zvezo Slovenije (ČZS), in ki so zara-
di napredka čebelarske tehnologije 
ter ogroženosti čebel nujna.
UDELEŽBA NA PRVEM DNEVU 
ČEBEL
Predsednik ČZ SAŠA Tomaž 
Lesnjak je v zgoščenem poročilu 
preletel najpomembnejše dogod-
ke preteklega leta, med drugim 
sodelovanje na prvem svetovnem 
dnevu čebel v Radovljici, kamor se 
je z našega območja organizirano 
odpeljalo več kot sto čebelarjev in 
njihovih svojcev. 
Namesto vsakoletnega strokov-
nega predavanja in pozneje dru-
ženja v Čebelarskem centru Luče 
so se letos odločili za delovno ak-
cijo, saj je lanski decembrski vihar 
tam povzročil precejšnje razdeja-
nje. Pridružili so se vseslovenski-
ma akcijama Dan odprtih vrat če-
belnjakov in Tradicionalni sloven-
ski zajtrk. Redno je delovala njiho-
va plemenilna postaja v Lučki Beli, 
izdali so dve številki revije Čebelica 
Saša. V načrtu za letos je izpostavil 
ekskurzijo v Bosno in Hercegovino.
PODELILI TRI VISOKA ODLIČJA
Zbrane sta nagovorili veterinar-
ka dr. Alenka Jurić in županja ob-
čine Solčava Katarina Prelesnik. 
Posebej je delo tukajšnjih čebe-
larjev pohvalil predsednik ČZS Bo-
štjan Noč, ki je izrazil zadovoljstvo, 
da se projekti, začeti v preteklosti, 
kot je plemenila postaja in revija 
Čebelica Saša, še vedno in redno 
uresničujejo.
Tekst in foto: Marija Lebar 
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 11
Ljudje in dogodki, Kultura
ŽALNA SEJA OB SMRTI ALEKSANDRA VIDEČNIKA
Slovo od spoštovanega poznavalca kulturne dediščine naše 
doline
Na žalni seji so se od Aleksandra Videčnika poslovili župani občin, v katerih je bil Videčnik 
častni občan. (Foto: TG)
Občina Mozirje je v sodelovanju s Knjižnico 
Mozirje v petek, 8. marca, v prostorih mozirske 
galerije pripravila žalno sejo za v 99. letu premi-
nulem Aleksandru Videčniku.
ČASTNI OBČAN KAR ŠTIRIH OBČIN
Od publicista in velikega poznavalca kultur-
ne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Sa-
vinjske doline so se z obiskom žalne seje pos-
lovili številni Zgornjesavinjčani. Ker je bil častni 
občan občin Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji 
Grad, so zbrane nagovorili župani naštetih ob-
čin, Ivan Suhoveršnik, Matej Pečovnik, Franjo 
Naraločnik in Anton Špeh. 
SPOMINI NA PLODNO SODELOVANJE
Svoje spomine na dolgoletno plodno sodelo-
vanje s pokojnikom sta z zbranimi delila tudi di-
rektorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko 
Poljanšek in odgovorni urednik in direktor Sa-
vinjskih novic mag. Franci Kotnik.
Na žalni seji sta zapela učenca Glasbene šole 
Nazarje Eva in Franco Paez, na kitaro je zaigra-
la Lejla Mešić.
TG
KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Mlada igralska zasedba na oder postavila Bevkov Materin greh
Gledališka zasedba KD Lepa Njiva se tokrat predstavlja z družinsko dramo Franceta Bevka 
Materin greh. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Kulturno društvo Lepa Njiva je v režiji Primo-
ža Vajdla uprizorilo tragedijo Franceta Bevka 
Materin greh. Vajdla je delo slovenskega drama-
tika prevzelo do te mere, da je sklenil prekiniti 
tradicijo uprizarjanja komedij in na leponjivski 
oder postaviti družinsko dramo iz leta 1926.
12-ČLANSKA ZASEDBA IGRALCEV Z VAJAMI 
PRIČELA OKTOBRA
Vse od ustanovitve leta 1992 KD Lepa Njiva 
sestavlja tudi gledališka skupina. Ljubiteljska 
igralska zasedba je s premiero 23. februarja in 
dan kasneje reprizo v domačo dvorano privabi-
la okrog 120 gledalcev. Po besedah režiserja je 
od oktobra sleherni od igralcev iz tedna v teden 
bolj ponotranjal vsebino tragične zgodbe in do-
volil, da je lik postajal del njega.
MATERINO ŽIVLJENJE V VRTINCU PREVAR IN 
INTRIG
V zgodbi se med tragične prizore prikrade-
jo tudi komični momenti, začinijo pa jih prvine 
drame. Osrednji lik Ane Jereb je temperamen-
ten, a zaznamovan s prevaro in intrigami. Temen 
lik je tudi delavec Ivan Drole, ki se želi povzpeti 
po družbeni lestvici, dvajsetletni sin Jože Jereb 
pa pod vplivom svojega dekleta in strica Antona 
v dani situaciji ne ve, kaj storiti, a se zdi, da iz-
bere najslabšo možnost. Bevk je dramsko bese-
dilo Materin greh, ki je bilo prvič uprizorjeno le-
ta 1926 v Gorici, kasneje predelal v prozo z nas-
lovom Krivda.
Barbara Rozoničnik
V Bevkovi tragediji Materin greh se Ana 
Jereb, ki jo je upodobila članica KD Lepa 
Njiva Barbara Vajdl, znajde v vrtincu prevar 
in laži. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
12
Organizacije, Oglasi
POUČNO PREDAVANJE V KNJIŽNICI MOZIRJE
Zakaj je potrebno spremeniti odnos do konoplje
Predavatelja Rajko Škarič (na fotografiji) in Adriana Dolinar sta tudi 
z novo tematiko v galerijo privabila veliko poslušalcev. 
(Foto: Tatiana Golob)
Konec februarja je Knjižni-
ca Mozirje v sodelovanju s trgo-
vino za zdravo življenje Hram na-
rave in predavateljema v projek-
tu Skupaj za zdravje človeka in na-
rave pripravila predavanje o kono-
plji. Vsestranska rastlina je že ne-
kaj desetletij preganjana zaradi iz-
gubljenega odnosa do njenih po-
tencialov.
Predavatelja, Adriana Dolinar 
in Rajko Škarič, ki sta že v lan-
skem letu skupaj s Knjižnico Mo-
zirje in PGD Mozirje pripravila več 
dobro obiskanih predavanj, sta tu-
di z novo tematiko v galerijo priva-
bila veliko poslušalcev. Zbranim 
sta predstavila tako zgodovino kot 
uporabnost konoplje na številnih 
zdravstvenih in gospodarskih pod-
ročjih. 
Poudarila sta, da bomo le z vra-
čanjem odnosa do te izjemno ko-
ristne rastline lahko deležni nje-
nih blagodejnih oziroma zdravilnih 
učinkov. Na predavanju sta spre-
govorila tudi o tem, zakaj ima veči-
na ljudi do konoplje odpor in kako 
lahko konopljin CBD dokazano po-
maga pri številnih težavah z zdrav-
jem.
Tatiana Golob
PREDAVANJE IGORJA ŠKERBOTA
Z rastlinjaki mogoča celoletna oskrba z zelenjavo
Igor Škerbot je univerzitetni diplo-
miran inženir agronomije, ki je zapo-
slen na Kmetijsko gozdarskem zavodu 
Celje, na oddelku za kmetijsko sveto-
vanje. Njegovo področje je zelenjadar-
stvo, okrasne rastline in poljedelstvo, 
tudi v ekološkem kmetovanju. 
Več kot petdesetglavo občinstvo je z zanimanjem prisluhnilo predavanju Igorja Škerbota. 
(Foto: Primož Vajdl)
V prostorih mozirskega kulturnega doma so 
28. februarja pripravili predavanje o pridelavi 
sveže zelenjave preko celega leta v priročnih 
manjših rastlinjakih. Predaval je specialist za vr-
tnarstvo, okrasne rastline in poljedelstvo Igor 
Škerbot. Dogodek, ki se ga je udeležilo preko 
petdeset slušateljev, sta pripravila Društvo kme-
tic Zgornje Savinjske doline in mozirska izposta-
va Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje.
NASVETI ZA GOJITEV IN PRIDELAVO 
RASTLINE
Škerbot je razložil celotni proces pridelave ze-
lenjave v rastlinjakih. Za celoletno pridelovanje 
so potrebna kvalitetna zemlja, semena in sadi-
ke. Zemljo je potrebno ustrezno gnojiti in zali-
vati. V času visokih temperatur je potrebno ra-
stlinjake pokriti, da v njih ne pride do prevelikih 
temperatur, ter jih pravilno zračiti. 
SVETOVAL REDNO IZOBRAŽEVANJE
Predstavil je rastline, ki so primerne za saje-
nje v rastlinjakih, in povedal, kdaj je primeren 
čas sajenja. Svetoval je redno izobraževanje na 
tem področju in s pomočjo slik ponazoril prime-
re rastlinjakov, od tistih največjih do manjših, ki 
si jih lahko vsakdo postavi na domačem vrtu.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje, Ljudje in dogodki
Nadaljujemo z objavo članka o paš-
niški zadrugi iz Nove Štifte.
PRAVNA UREDITEV 
ZADRUGE
Pašna zadruga je imela sicer 
pravila, ta so bila potrebna za re-
gistracijo, vendar pa je bilo vse 
poslovanje sproti dogovorjeno, 
vsi odnosi so se urejali medse-
bojno in na sestankih upravnega 
odbora, pa seveda letno na obč-
nih zborih. Tako je znano, da so se 
prve pogodbe v pisni obliki poja-
vile šele tik pred drugo svetovno 
vojno.
Beseda je držala (2)
OSKRBA PASTIRJA NA PLANINI
Oskrba pastirja je bila poseb-
na skrb živinorejcev, ki so imeli ži-
vino na paši, tu je mišljena oskrba 
s prehrano. Odgovorni za pašnik je 
določil vrstni red kmetij, ki so do-
stavljale določeno količino hrane 
na planino. To je bil strogo določen 
red, ki se ni kršil. Enkrat prinese-
na hrana se je imenovala »cirnga«. 
Rekli so, da se pastir »čira«. Tu-
di hrana je bila količinsko odvisna 
od števila živine, se pravi od glave. 
Na Gospodni so dajali od para živi-
ne vse obveznosti, sicer pa od gla-
ve na dan. Tam sta bila dva pastir-
ja, glavni je bil »volar«, njegov po-
močnik pa »privajač«. 
CIRNGA
Cirnga je vsebovala tale živila: 
kruh, moko (največ ajdovo), zabe-
lo (mast z ocvirki), ob nedeljah pa 
tudi meso (suho). Dodali so tudi to-
bak, ki so ga kmetje skupaj kupi-
li. Pri tem so se držali pravila, da je 
kmet lahko dal cirngo največ za tri 
dni, če je imel toliko živine na paši. 
To je bilo določilo, da se hrana ne 
bi pokvarila.
PASTIRJI DELALI TUDI SIR
Ko so gnali na planino (pričetek 
paše), je odgovorni za stan poslal 
»pošto« (obvestilo vsem živinorej-
cem), in tudi glede drugih obve-
znosti so se na ta način obveščali. 
Zanimivo je, da pijače niso smatrali 
kot del cirnge. Pastir je imel na vo-
ljo kravo molznico, mleko pa je lah-
ko tudi predeloval v sir. Sir se sicer 
v naših planinah ni delal, ker kme-
tje niso pasli molznic.
ČAS PAŠE
Čas paše je bil odvisen od vre-
mena, v glavnem pa je veljalo pra-
vilo, da se je paslo od 1. junija do 
8. septembra (mala gospodni-
ca). Dan pred tem praznikom so 
odgnali živino v dolino. Mimogre-
de, na ljubenskih planinah je tra-
jala paša do kvaterne sobote (na-
vadno tretja sobota v septembru). 
Za ovce je ta datum veljal povsod.
OZNAČEVANJE PAŠNE ŽIVINE
Da so živali med seboj ločili, so 
uporabljali razne označbe. V glav-
nem so živino »zastrigli«, le Sten-
šak je v predelu Nove Štifte ozna-
čil živino z vžigom na rogu. Sicer 
pa je bilo znano, da so pastirji ze-
lo dobro ločili živino med seboj, saj 
so po nekaterih planinah pasli dol-
ga leta.
BORNO PASTIRSKO ŽIVLJENJE
Pastirsko življenje je bilo bor-
no, tudi bivalni pogoji so bili zelo 
skromni. Pastir si je le redko zago-
tovil dovolj žita za zimo. Pastirske 
koče so bile zelo skromno prebi-
vališče, imele so pograde in odpr-
to ognjišče sredi prostora. Koče so 
bile lesene in kljub temu, da so v 
njih kurili, so bile redko žrtev pla-
menov. Vsak stan je imel svojo ko-
čo, ki je bila last pašne zadruge. 
Konec.
V soboto, 9. marca, smo se na mozirskem po-
kopališču poslovili od dolgoletnega dopisnika in 
urednika Savinjskih novic Sandija Videčnika, ka-
terega življenjska pot se je začela 11. decembra le-
ta 1920 v Celju. Kot mladenič je deloval v pevskem 
društvu in dramski skupini. Še posebej slovenska 
pesem mu je zelo prirasla k srcu. Ljubezen do pe-
tja je negoval skozi celotno življenje in tudi v zad-
njih letih ga ni nič bolj razvedrilo kot ubrana slo-
venska narodna pesem. Poleg tega je že v tistem 
obdobju razvil čut spoštovanja do kulturne dediš-
čine, zato je s skromnimi prihranki začel zbirati 
najrazličnejšo narodopisno gradivo. 
V celjski kulturniški skupini ga je opazil direk-
tor tiskarne Mohorjeve družbe dr. Fran Kotnik in 
mu omogočil izobraževanje v grafični stroki. Po 
okupaciji so ga Nemci poslali v državno tiskarno 
v avstrijski Linz, kjer je bil nato prisilno mobilizi-
ran v nemško vojsko. Na Dunaju je delal kot tol-
mač, tam spoznal dekle in se poročil. Po vojni se 
je izšolal za vinogradnika in sadjarja in delal na 
posestvu ženinih staršev. A v tuji deželi ni našel 
sreče, zato se je vrnil v domovino.
Sprva je delal v kmetijstvu in vinogradništvu 
na Kozjanskem, si ustvaril novo družino in di-
plomiral na višji upravni šoli. Nato se je zapos-
lil v Etolu, kasneje pa je našel novo delovno sre-
dino v Kreditni banki Celje, kjer je kot direktor 
celjske mestne hranilnice dočakal upokojitev. S 
soprogo sta se preselila v Mozirje, kjer se je hitro 
vključil v aktivnosti na področju kulture, pri če-
mer ga je še posebej podpiral njegov vzornik in 
prijatelj, akademik dr. Jože Goričar. 
Za tem je prevzel tajništvo turističnega 
društva, sodeloval je v odboru za izgradnjo Sa-
vinjskega gaja, pripravljal razstave v mozirskem 
kulturnem domu in začel dopisovati v lokalni 
časopis Savinjske novice, nakar je postal njegov 
urednik. To je pomenilo začetek novega obdob-
ja v njegovem življenju, saj je skoraj celo dese-
tletje raziskoval dolino po dolgem in počez. Med 
obiskovanjem domačij ob Savinji in Dreti so mu 
ljudje povedali veliko o nekdanjih običajih v teh 
krajih in mu odstopili mnogo starih predmetov 
ter fotografij in listin. Njegova želja je bila, da bi 
se za celotno etnografsko zbirko našel ustrezen 
prostor v dolini, a mu je načrte prekrižalo zdrav-
je, zato je pretežni del zbirke prevzel zgodo-
vinski arhiv v Celju, del pa je na ogled v Mozirju. 
Vzporedno z raziskovalnim in novinarskim 
delom se je lotil izdaje knjižnih del, s katerimi je 
po posameznih tematskih področjih brisal sive 
lise na našem območju. Za njim ostaja opus več 
kot 30 samostojnih knjižnih del in več kot 2.000 
člankov, referatov, razprav, razstav in drugih del. 
Njegov velik motivator na publicističnem po-
dročju je bil akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki 
je tudi avtor predgovorov v več Sandijevih knji-
gah. Zagotovo ne brez razloga ga je Kmecl po-
imenoval kar »mali Valvasor za Zgornjo Savinj-
sko dolino«, formalno potrditev njegovega izje-
mnega prispevka na področju zgodovine in na-
rodopisja pa predstavljajo številna priznanja, ki 
jih je prejel, med drugim častni znak Republike 
Slovenije, srebrna plaketa Javnega sklada Repu-
blike Slovenije za kulturne dejavnosti, bil pa je 
tudi častni občan občin Mozirje, Nazarje, Gornji 
Grad in Ljubno.
Zadnje mesece življenja je preživel v domu 
za varstvo starejših na Jožefovem hribu v Celju. 
Odšel je spokojno, pomirjen z občutkom, da je 
delo postorjeno in da je ohranjeno, kar je bilo 
v nevarnosti, da bo pozabljeno. Štejem si v veli-
ko čast in verjamem, da tudi ostali sodelavci Sa-
vinjskih novic, da smo bili Sandijevi sopotniki in 
da smo se imeli priložnost učiti od tako velikega 
človeka. Z neizmerno hvaležnostjo ga bomo oh-
ranjali v trajnem spominu.
Franci Kotnik
V SPOMIN
Sandi Videčnik
1920 - 2019
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
14
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
2018 eno izmed mirnejših let
Poveljnik Stane Weiss je 
povedal, da so lani intervenirali 
v 32 primerih.
Mozirski gasilci so se 23. febru-
arja zbrali in na letni skupščini 
pregledali opravljeno delo. Čeprav 
ga je bilo veliko, je za njimi bolj 
mirno leto, kot je dejal predse-
dnik društva Sandi Rahten. Pre-
tekla leta je namreč zaznamova-
la vrsta akcij, s katerimi so zbira-
li sredstva za nakup nove cisterne. 
Slednja je sedaj v garaži in dobro 
služi namenu. 
IZVEDLI TEKMOVANJE NA NIVOJU 
ZVEZE 
Lani so organizirali tekmovanje 
na nivoju Gasilske zveze Zgornje 
Savinjske doline. V dveh dnevih so 
se v Športnem parku Mozirje in na 
parkirišču podjetja BSH Hišni apa-
rati v Nazarjah pomerili mladinci, 
člani in veterani. Domače društvo 
je sodelovalo predvsem z mlajši-
mi desetinami, vsi ostali se želijo 
na tekmovalne aktivnosti pripraviti 
za letošnje leto. Organizirali so tudi 
tekmovanje veteranskih desetin v 
spomin na pokojnega Viktorja Luk-
šeta in dobro obiskano veselico.
Udeleževali so se vaj v okviru so-
sednjih društev, med drugim tu-
di vaje v novem skladišču podjetja 
BSH na Prihovi in v ljubijskem obra-
tu Cinkarne. Slednja zadnja leta na-
menja tudi več in redno sredstva za 
nakup gasilske zaščitne opreme.
NAJVEČ INTERVENCIJ ZAVOLJO 
SRŠENOV
Poveljnik Stane Weiss je pove-
dal, da so lani intervenirali v 32 pri-
merih. Kar osemkrat so morali pos-
redovati zaradi sršenov, enkrat so 
med trgovskimi policami lovili ka-
čo. Opravili so tudi 265 prevozov 
vode.
Sledila so poročila z zbora mla-
dih, o delu žensk v društvu in vete-
ranov, ki so se konec lanskega leta 
zopet zbrali in upajo, da se bo nji-
hova desetina odslej lahko udele-
ževala tekmovanj.
Tekst in foto: 
Benjamin Kanjir
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
Veselijo se praznovanja 80-letnice 
Poveljnik Matej Vošnjak 
je podrobno opisal devet 
intervencij v lanskem letu. 
Gasilci v Okonini so lani posre-
dovali v devetih primerih, je pove-
dal poveljnik Matej Vošnjak. Od 
tega so bili udeleženi pri gašenju 
treh požarov, nudili so pomoč so-
sednjim društvom, pomagali pri 
reševanju manjših nesreč in pris-
tanku helikopterja. Udeležili so se 
občinske in drugih vajah, tekmo-
vanj, opravljali so redarske službe 
ter se izobraževali. 
80-LETNICA DRUŠTVA
Okoninski gasilci so ponosni 
na mlade člane, ki so prihodnost 
društva. Letos bodo proslavili 
80-letnico z nekaj pridobitvami, je 
povedal predsednik Toni Novak. 
Gasilski dom urejajo že ne-
kaj časa. Lani so zamenjali kriti-
no in tramove, letos bo deležen 
energetske sanacije. Prešli bodo 
na varčen način ogrevanja, ure-
dili bodo okolico doma. Operativ-
ci bodo najbolj veseli nove motor-
ne brizgalne, ki bo zamenjala 50 
let staro.
DONATORJI V VELIKO POMOČ
Člani društva so lani delali na 
vseh področjih, jeseni pa so se ude-
ležili izleta. Otroci so se udeleževali 
vaj in tekmovanj, operativci izobra-
ževanj. Tudi na veterane in članice 
lahko vedno računajo, kakor tudi na 
pomoč člana Damjana Novaka, ki 
je društvu predal donacijo v višini 
2.200 evrov in za premontažo pnev-
matik na enem od vozil, pnevmatike 
je doniralo drugo podjetje.
Tekst in foto: Štefka Sem
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Lani kupili novo motorno brizgalno, letos prikolico
Poveljnik Uroš Poličnik je bil 
zadovoljen, da lani ni bilo 
nobene večje intervencije. 
Novoštiftni gasilci so lani pri-
dobili novo motorno brizgal-
no, ki so jo na praznik zavetni-
ka sv. Florjana predali namenu. 
Letos bodo dobili novo gasilsko 
prikolico, je v poročilu navedel 
Žan Zavolovšek. Lani so imeli 
le eno intervencijo, pa je pove-
dal poveljnik društva Uroš Po-
ličnik. Kljub temu jim dela ni 
manjkalo. 
ORGANIZIRALI VAJO 
EVAKUACIJE 
Opravili so pregled in meri-
tve hidrantov v kraju, sodelovali 
na tekmovanjih, organizirali vajo 
evakuacije v šoli, društveno vajo 
… Tudi mladinci, članice in vetera-
ni so izvedli več aktivnosti. V zad-
njih letih so uredili gasilski dom 
in okolico, zato so podprli priza-
devanja gornjegrajskih gasilcev, 
da zgradijo nov dom. 
SKRBNI IN ZAGNANI 
GOSPODARJI
Župan Toni Špeh je pohva-
lil njihovo skrb za gasilski dom, 
vozila in opremo v njem. Dodal 
je, da je bila tripartitna pogod-
ba o financiranju društev v ob-
čini podpisana in ne prinaša fi-
nančnih sprememb za posame-
zna društva. Kar se tiče večjih in-
vesticij, pa so zanje dolžni pripra-
viti dolgoročne plane. 
Prisotne je pozdravil tudi pred-
sednik Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline Janko Žuntar, ki je 
omenil, da so občinski poveljniki 
vezni člen med občino in društvi. 
Mlado vodstvo novoštiftnega druš- 
tva je pohvalil, saj se dokazuje z 
dobrim delom.
Tekst in foto: 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 15
Kultura, Oglasi
10 LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA JUTRO
Obletnico proslavile s prepevanjem
Članice Ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmirja so pripravile koncert ob 10-letnici 
delovanja. (Foto: Štefka Sem)
V soboto, 2. marca, so članice Ženskega 
pevskega zbora Jutro iz Radmirja pripravi-
le koncert ob 10-letnici delovanja. Jubilej so 
proslavile s prepevanjem. Pri tem so jim po-
magale članice ŽPZ KD Bočna z zborovodjem 
Jožetom Pustoslemškom in člani MPZ Zarja iz 
Radmirja, katerih pevovodja je Bernarda Šti-
glic. 
Zbor Jutro že deset let vodi Rosana Štiglic, ki 
je spregovorila o njihovih začetkih, številnih na-
stopih, ki so jih zbrale v prvem desetletju, in o 
vseh sedanjih in nekdanjih članicah. Vse so pre-
jele zahvale za sodelovanje v zboru. Pevke so na 
koru radmirske cerkve prvič zapele na božični 
večer. Prepevale so več kot pri petsto mašah, na 
številnih revijah, kulturnih dogodkih, porokah in 
pogrebih. Še vedno rade prepevajo in se družijo 
kot na prvih vajah. 
PODELJENE GALLUSOVE ZNAČKE
Bronaste, srebrne in zlato značko je članicam 
glede na dolžino njihovega pevskega udejstvo-
vanja podelila vodja mozirske izpostave Javne-
ga sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Za-
dravec. Pevke slavljenke so odpele venček na-
rodnih in priredbe narodnozabavnih skladb in 
popevk. Večer so zaključile v druženju z druži-
nami, gostujočimi pevci in sokrajani.
Štefka Sem
SLEDI ŽIVLJENJA S KUD STOPINJE
Stanovalci so se zgodbam tudi nasmejali
V DEOS Centru starejših Gornji 
Grad so svojo prozo in pesmi s sta-
novalci delili člani Kulturno ume-
tniškega društva STOPinJE. Ivana 
Žvipelj in Marjana Rihter sta pri-
sotne razvajali tudi s prepevanjem 
Marjaninih pesmi, za še več živah-
nosti so poskrbeli učenci 2. razre-
da OŠ Nazarje, ki so prireditev obo-
gatili s plesom. Spremljala jih je 
razredničarka Karla J. Rednak in na 
harmoniki Primož Zvir.
PESMI IN PROZA
Žvipljeva je stanovalcem zažele-
la prijetno druženje in jim predsta-
vila člane, ki so prišli v Gornji Grad. 
Berta Vasle je prebirala pesmi in 
prozo iz njene knjige Šepet duše. 
Stojan Knez je napisal že sedem 
knjig, s svojo zgodbo pa je nasme-
jal poslušalce. Bojan Krevh je na-
pisal tri knjige, je pesnik in likovni 
ustvarjalec. Prebral je nekaj svojih 
pesmi. Pesmi je prebiral tudi Jan-
ko Grošelj.
ZA KONEC HARMONIKA
Z velikim veseljem so prisotni 
prisluhnili harmonikarju Primožu 
Zviru, ki je mednje vnesel kanček 
mladosti in radoživosti. Stanoval-
cem takšna druženja pomenijo ve-
liko, saj jim v jesen življenja prina-
šajo pomladansko vzdušje.
Štefka Sem
Ivana Žvipelj in Marjana Rihter sta prisotne razvajali s prepevanjem 
Marjaninih pesmi. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
16
Ljudje in dogodki
VINARSKA 2019 
V Solčavi pripravili večer humorja
Kulturno društvo Franc Herle iz Solčave je 
pripravilo večer humorja in zbadljivk tako na 
svoj kot na račun domačinov. V soboto, 2. mar-
ca, so namreč izvedli pustno prireditev Vinar-
ska. Moči so združili tako stari mački, ki so tovr-
stno dogajanje oblikovali pred več desetletji, kot 
aktualni, ki se s satiro na račun domačega kraja 
trudijo zadnjih nekaj let.
POHVALA ZA DVIG RODNOSTI IN KUHARSKI 
NASVETI
Dobrohotno so opozorili na nataliteto v do-
mači občini. Tiste mlade dame, ki razmišlja-
jo o naraščajo, se morajo menda zaposliti le v 
enem od domačih gostinskih obratov. Ta premo-
re vrelec rodovitnosti. »Stare mame« niso vede-
le, ali so kavo začele kuhati ali so jo že končale. 
Da so gospodinje »vzele v roke« svoje življenje 
predstavila svoje prve in novejše hite. Solčavani 
so rekli Blagne prej in potem.
ZAMEJSKE PEVKE OD ZARJE DO SVITA
Pokazali so tudi, kako so potekale priprave na 
lokalne volitve. Če sta dva kandidata, mora eden 
trenirati preskakovanje ovir, drugi pa metanje 
polen pod noge. Malo starejši so se nasmejali 
ob obujanju spominov na čase, ko je bila v kraju 
odprta »zelo dobro« založena trgovina z živili in 
gradbenim materialom. 
Triurno dogajanje v »solčavskem zadružniku« 
so zaključile zamejske pevke sestava Zarja, ki so 
v letih delovanja postale Svit – pevski sestav za 
globinsko čiščenje notranjih organov in duše. Te 
so skozi glasbo obudile spomine na nekdanje in 
sedanje gostinske obrate v občini od Solčave do 
Logarske doline.
Tekst in foto: Marija Šukalo
in se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi za telo 
in dušo, je bilo moč slišati ob pečenju štrudla. 
Ponovno je prišla na obisk »Helena Blagne« in 
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Na delavnicah zabavno, na rajanju še bolj
Donald Trump je veselo delil dolarje in pozdravljal učence. (Foto: Štefka Sem)
Pust je tudi za šolarje prav zabaven dan. Lahko 
pridejo noro oblečeni in ne bo nič narobe. Še več, 
bolj je maska zabavna, boljša je. Gornjegrajski šo-
larji se za pusta niso le zamaskirali, izvedli so tehni-
ški dan in se preko delavnic naučili marsikaj nove-
ga. Preizkusili so se v filcanju, izdelavi zombi mask 
in tatujev ter pobliže spoznali beneške maske. 
Učenci zadnjih dveh razredov, ki obiskujejo kro-
žek kuharstvo, so za vse učence in učitelje spekli 
kar 600 krofov, ki so jih razdelili na zabavi v telovad-
nici. Tam so se pustne šeme iz vseh razredov in iz 
vrtca zbrale na rajanju v telovadnici, ki so ga pope-
strili harmonikarji Andreja Raka. Komisija je iz vsa-
kega razreda izbrala tri najlepše maske in jim po-
delila nagrade. Naloga je bila zelo zahtevna, saj iz-
virnih mask med učenci ni manjkalo, veliko kreativ-
nosti pri maskiranju so pokazali tudi učitelji.
Štefka Sem
Zamejske pevke Zarja ali Svit so obujale spomine na oštarije, ki bile ali so še od Solčave do 
Logarske doline.
Predstavitev časov, ko je bilo v solčavski trgovini vsega po malo – 
od živeža do gradbenega materiala.
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 17
Ljudje in dogodki
PUSTNI MOJSTRI
Po obdelavi pacientov v drugo dejavnost
Prava oprava pomočnikov 
ter pravi mojster in omara je 
postavljena. 
Čeprav zdravstvo že dolgo ni 
smešna tema, so se iz nezavidlji-
ve situacije ob pustu malce poša-
lili fizioterapevti v nazarskem zdra-
vstvenem domu. Njihova omara 
s copati za paciente se je že pre-
cej majala, kar je opazil tudi moj-
ster Stanko Gašparič z Rečice ob 
Savinji. Izdelal je novo omarico in 
stolček, na katerega lahko pacien-
ti sedejo in se preobujejo. 
Stanko je na pusta dal gor moj-
strska očala, zaposlene na fizio-
terapiji pa opremljene, kot se gre, 
uporabil za svoje pomočnike pri 
demontaži stare in montaži nove 
omare. Čeprav je zgodba pustna, je 
resnična in Stanko bo na fiziotera-
piji za vedno dobro zapisan.
Štefka Sem
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V NAZARJAH
Prevladovale princeske in risani junaki
Častna gosta prireditve sta bila plemič Konrad I. Vrbovški s svojo 
gospo. (Foto: Benjamin Kanjir)
Člani Turističnega društva Na-
zarje, ki ga vodi Vanja Hofbau-
er, so na pustno nedeljo v Špor-
tni dvorani Nazarje organizirali tra-
dicionalno otroško pustno rajanje. 
Kot so našteli, je bilo tokratno že 31. 
zapovrstjo, rekordno pa tudi števi-
lo malih maškaric.
Starši so dobili svoj prostor na 
klopeh ob straneh, pravljični juna-
ki pa so se podali v povorko. Pred 
njimi sta šla častna gosta prire-
ditve plemič Konrad I. Vrbovški s 
svojo gospo. V povorki se je zvr-
stila vrsta risanih junakov, takšni 
in drugačni heroji, znani borci in 
drobne miške. Vmes je teknila ok-
repčilna malica in malce tekoči-
ne, da so se vrnile moči in se je 
rajanje nadaljevalo. Ob koncu so 
vsi utrujeni obmirovali v naroč-
jih staršev, ki so bili zadolženi tu-
di za nošnjo dobitkov z bogatega 
srečelova.
Benjamin Kanjir
PLANINSKO DRUŠTVO LUČE 
Ob jubileju Kočo na Loki priključili na električno omrežje
Predsednik Bogomir Pečovnik 
je dejal, da si želijo, da bi 
bilo planinstvo v njihovi 
občini aktivno in del širšega 
družbenega interesa.
V Planinskem društvo Luče so 
po besedah predsednika Bogo-
mirja Pečovnika lani uspeli rea-
lizirati vse zastavljene cilje. Veli-
ko časa so namenili urejanju Ko-
če na Loki, saj jim je leto poprej ve-
ter poškodoval streho. Velik finanč-
ni zalogaj je bil priključitev koče na 
električno omrežje. V preteklosti je 
ta imela fotovoltaični sistem. Pri-
dobitev so svojemu namenu pre-
dali na slavnosti ob 40-letnici de-
lovanja društva.
SANACIJA POTI OB POMOČI 
GOZDARJEV
Sezono izletov so pričeli z orga-
nizacijo Arničevega pohoda na Ra-
duho. Aprila so se podali na Sabo-
tin, maja pa preko Strelovca in Kle-
menče jame v Logarsko dolino. V 
Koči na Loki so gostili stand up ko-
mika Andreja Težaka Teškya in nje-
gov dobrodelni projekt Gremo v 
hribe za botrstvo. Junija so se po-
tepali po Gorenjski. 
Avgusta so s pohodoma Lučka 
koča–Dleskovec–Dolga trata–Rav-
ne in na Breznico dodali svoj pri-
spevek k prireditvam v okviru Luč-
kega dneva. Septembra so se pre-
ko Blejske koče povzpeli na Debe-
lo peč in sezono pohodov zaključi-
li v oktobru z obiskom Velike Slivni-
ce nad Cerkniškim poljem. Marka-
cisti so ob pomoči gozdarjev očis-
tili in sanirali poti na njihovem ob-
močju. Za ureditev poti so porabili 
skoraj tristo ur dela. 
ŽELIJO SI POBUD 
ČLANOV
Lučki planinci posvečajo veliko 
skrb vzgoji mladih. Slednji se v ča-
su pouka srečujejo pri planinskem 
krožku in utrjujejo znanje planin-
ske šole. Lani so se podali na zimo-
vanje na Loko in ob zaključku leta 
na izlet v neznano.
Tudi v letošnjem letu želijo, da bi 
bilo planinstvo v njihovi občini ak-
tivno in del širšega družbenega in-
teresa, zato bodo delali po ustalje-
nih tirnicah in pripravljali različne 
izlete in pohode. Pričakujejo tudi 
pobude članov, saj te bogatijo de-
lo društva. 
Tekst in foto: 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
18
Organizacije
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Populacija vidre desetka ribji stalež
V Ribiški družini Mozirje je včla-
njenih okoli 200 ribičev od blizu 
in daleč. Na rednem letnem obč-
nem zboru je okoli polovica vseh 
članov prisluhnila poročilu o de-
lu v preteklem in planu za letoš-
nje leto. Veliko govora je bilo o ri-
bojedih pticah in vidrah, ki so se v 
zadnjem letu na tem območju ze-
lo namnožile.
OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA
Ovčerejci v nov mandat z novim predsednikom
Klemen Petek je postal novi 
predsednik, kot podpredsednik 
je koordiniral delo društva že v 
minulem letu. 
Konec februarja so se na Turi-
stični kmetiji Loger v Savini zbra-
li člani zgornjesavinjskega ovče-
rejskega društva. Izvolili so nove-
ga predsednika, pregledali lansko-
letno delo in prisluhnili strokovnim 
nasvetom in nagovorom gostov. 
OSREDNJA POZORNOST 
IZOBRAŽEVANJU ČLANOV
O delu v lanskem letu je poro-
čal dosedanji podpredsednik Kle-
men Petek, ki je po lanskem od-
stopu dolgoletnega predsednika 
Ivana Pečovnika vodil dejavno-
sti društva. Spomladi so sodelovali 
pri izvedbi tečaja za strižce in sor-
tirce ovčje volne. V okviru Flosar-
skega bala so pripravili družabno 
srečanje s pokušino jedi iz jagnje-
tine. Udeležili so se sejma Agra in 
sodelovali na solčavskem Festi-
valu ovčje volne Bicka. Novembra 
so odšli na strokovno ekskurzijo v 
Belo Krajino. Udeleževali so se sej 
Zveze društev rejcev drobnice Slo-
venije in sodelovali s podobnimi 
društvi v soseščini. 
Člani so bili z izvedenimi aktiv-
nostmi zadovoljni, zato je podoben 
tudi načrt dela za letos.
NAZIV ČASTNEGA ČLANA 
Na občnem zboru so potrdili ne-
katere spremembe statuta društva. 
Tako šteje po novem upravni odbor 
sedem članov. Izvedli so volitve in 
za predsednika izvolili Klemna Pet-
ka. Prejšnjemu predsedniku Ivanu 
Pečovniku pa so v zahvalo za nje-
govo neutrudno delo podelili na-
slov častnega člana.
Govorili so še o promociji jedi iz 
ovčetine in o uvrstitvi v akcijo Iz-
brana kakovost, s čimer bi bolje 
konkurirali ceneni uvoženi ovčeti-
ni. Obravnavali so projekt Novi iz-
zivi slovenske drobnice, ki ga vodi 
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške 
doline in v okviru katerega bodo 
utrdili sodelovanje z društvom Bic-
ka iz Solčave. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Na Delejevem jezu se gradi ribja steza, kar bo ribam 
omogočalo prehod. (Foto: IS)
Predsednik Mile Kojc je 
predstavil vrsto akcij, ki jih je 
družina izvajala preko lanskega 
leta. (Foto: BK)
SKRBIJO ZA VODE IN OKOLICO
Po predstavitvi dela v preteklem 
letu, o čemer je spregovoril pred-
sednik Mile Kojc, je zbrane nago-
voril gospodar družine Jernej Ba-
stl. Oba sta poudarila pomen skrbi 
za vode in okolico. V okviru tega ri-
biči vsako leto izvajajo vrsto pro-
jektov, s katerimi ohranjajo obrežja 
voda čista, vode pa poribljene. Kar 
tri sobote bodo organizirano na-
menili čiščenju obrežij in odstra-
njevanju smeti. Lani so jih iz vode 
in okolice potegnili preko dve toni.
IZKORIŠČENIH SEDEM 
RIBOLOVNIH DNI
Povprečje na ribiča v lanskem 
letu je bilo izkoriščenih sedem ri-
bolovnih dni, kar je zelo malo. Še 
takrat lovijo večinoma po sistemu 
ujemi in spusti. Domov je vsak ribič 
prinesel manj kot deset rib.
Družina skrbi tudi za vlaganja 
rib in izlove, predvsem interven-
tne. Teh je bilo v lani precej, saj 
se je na Savinji in Dreti, s kateri-
ma gospodarijo na svojem obmo-
čju, precej delalo. V tem času se 
na Delejevem jezu na Savinji gra-
di ribja steza, kar bo omogočalo 
ribam prehod. 
LANI DOVOLJENO PLAŠENJE IN 
ODSTREL DOLOČENEGA ŠTEVILA 
RIBOJEDIH PTIC
Kormorani na njihovo območje 
prihajajo v velikih jatah in uniču-
jejo ribji živelj. Problem predsta-
vlja tudi siva čaplja. Po dolgih letih 
opozoril je bil lani znova dovoljen 
odstrel določenega števila kor-
moranov in njihovo plašenje. Ribi-
čem v tem primeru pridejo na po-
moč lovci.
Še večji problem ribjemu sta-
ležu povzročajo vidre. Ob obhodu 
obrežij obeh rek so povsod nalete-
li na njihove sledi. Zgovorno je tudi 
to, da jih je bilo lani med Solčavo in 
Letušem povoženih kar dvanajst. 
V pravkar končani sezoni sulčelo-
va je imelo okoli 90 odstotkov vseh 
ulovljenih sulcev rane od ugrizov 
vider. To pomeni, da bo večina njih, 
ko se bo voda segrela, poginila. Za 
ilustracijo še podatek, da so ribiči 
kot trofeje ujeli le pet sulcev.
Benjamin Kanjir
Okoli 90 odstotkov 
vseh ulovljenih sulcev je imelo 
v pravkar končani sezoni 
sulčelova rane od ugrizov vider.
Preko 2 toni
smeti so mozirski ribiči lani 
pobrali iz vode in okolice.
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 19
Šport, Ej, Oglasi
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Mariborčani so bili pretrd oreh
Nazarčane sedaj čakata dve gostova-
nji, in sicer že danes zvečer v Zagorju. 
Teden dni kasneje jih čaka tekma v Slo-
venskih Konjicah.
V soboto, 9. marca, se je članska ekipa KK Na-
zarje soočila z novim izzivom v drugem delu 3. 
SKL vzhod. V drugem krogu lige za razvrstitev je 
pri njih gostovala ekipa AKK Branik iz Maribora. 
Gostujoči košarkarji so vodili skozi celotno sre-
čanje in na koncu zmagali z rezultatom 66:70.
DVOBOJ IZENAČENIH MOŠTEV
Drugi del prvenstva 3. SKL se je nadaljeval z 
drugim krogom v ligi za razvrstitev. Nazarski ko-
šarkarji so doma gostili Mariborčane, s kateri-
mi so v prvem delu prvenstva dosegli zmago na 
domačem parketu in zabeležili najvišji poraz se-
zone v Mariboru. Ponovno je šlo za dvoboj izena-
čenih moštev, a so tokrat gostje narekovali tem-
po in vodili skozi celotno srečanje. 
SLAB UVOD
Odločilen je bil slab uvod domačinov v tekmo, 
saj so si privoščili začetni zaostanek 2:14. Zaradi 
tega so morali vložiti veliko energije v zmanjša-
nje rezultatskega primanjkljaja, kar jim je uspe-
lo tik pred koncem tekme, ko so znižali na 64:66. 
Končnica je povsem pripadla Mariborčanom, ki 
so slavili zasluženo zmago.
Roman Mežnar
Lučan na delu v tujini, 
Gašper Bergant, ex. tretji-
na ekipe Brada, a še vedno 
z brado, je odslej reporter na 
terenu, ki pokriva domače te-
me satirične oddaje Kaj do-
gaja? Vodi jo Jonas Žnidaršič, 
na ogled je ob sobotah zvečer na 1. programu TV 
Slovenija. Glavni scenarist je Igor Bračič, polovica 
dueta Slon in Sadež, ki ni žival. Admir Baltić po-
kriva »tujino«, Tilen Artač pa skrbi za zabavne pri-
redbe slovenskih skladb. Pokrivajo politiko, šport, 
kulturo in zabavo. Zaželimo jim srečo z našim »iz-
seljencem«.
Za časa svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske na Ljubnem je smučarski skakalec, re-
prezentant Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) s Slovenskimi zvoki posnel Planiško polko, ki je 
posvečena prav njemu in smučarskim skokom. Skladbo Bojana Lugariča z besedilom Vere Šolinc je 
Timi, ki je končal nižjo glasbeno šolo, obogatil z zvoki diatonične harmonike. Do sodelovanja z an-
samblom je prišlo, ker je njegov oče Boštjan Zajc (čepi drugi z desne) njihov dolgoletni član.
IS
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
20
Šport
ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI
Pestro športno dogajanje skozi vse leto
Predsednik Alen Acman z ožjimi 
sodelavci in člani poskrbi za 
pestro športno dogajanje v 
kraju. 
Predsednik Alen Acman je na 
občnem zboru Športnega društva 
Lipa prisotne spomnil na števil-
ne dogodke, ki nudijo pestro špor-
tno dogajanje v Šmartnem ob Dre-
ti skozi celotno leto.
POMERIJO SE V MALEM 
NOGOMETU IN BALINANJU
Utrip dogajanja v društvu nare-
kujejo večinoma ustaljene akcije 
in dogodki. V zimskem času je na 
voljo tedenska rekreacija v Špor-
tni dvorani Nazarje. Odpravijo se 
na enodnevno smučanje v Avstrijo. 
Marca sledi ogled tekme smučar-
skih poletov v Planici. Vzporedno s 
pomladnim in jesenskim delom li-
ge v malem nogometu v Športno 
rekreacijskem centru Račnek po-
teka liga v balinanju. Lansko pole-
tje je zaznamovala prireditev z ve-
selico Ta veseli dan, jeseni pa so se 
rekreirali na tradicionalnem trim 
kolesarjenju. 
Pod okriljem društva deluje sek-
cija namiznega tenisa, katere čla-
ni se redno srečujejo v telovadni-
ci POŠ Šmartno ob Dreti. Konec le-
ta je popestril tretji božično-novo-
letni turnir v balinanju, dobro je bi-
la obiskana tudi novoletna zabava 
krajanov. 
Člani društva se v različnih 
športnih zvrsteh udeležujejo tek-
movanj po celi dolini in domov pri-
našajo vrhunske rezultate. V špor-
tno rekreacijskem centru niso iz-
vedli večjih investicijskih del, so 
pa potekala redna vzdrževalna de-
la za urejeno podobo igrišč in spre-
mljevalnih objektov. Acman je po-
udaril, da ga veseli, da lahko vse-
lej računa na pomoč članov, teh je 
kar 225, in ostalih krajanov, kadar 
je za delo potrebnih več parov pri-
dnih rok. 
Tekst in foto: Barbara 
Rozoničnik
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Z zmago v drugi krog lige
Mozirske odbojkarice so z zma-
go nad ekipo Vital Ljubljana uspeš-
no zaključile prvi in se s tem uvrsti-
le v drugi krog 1. B državne odboj-
karske lige za ženske. Tega so za-
čele z zmago nad Prevaljami.
IGRALE ZELO DOBRO, BREZ 
VEČJIH NIHANJ
V okviru 18. kroga lige so gosti-
le ekipo Vital Ljubljana, ki je na 
prvenstveni lestvici dve mes-
ti nižje. Mozirjanke so igrale ze-
lo dobro, zbrano in brez večjih ni-
hanj v igri. Tekmo so dobile po po-
sameznih igrah na -18, -16 in -23. 
Še najtežja je bila zadnja, ko se je 
pri domačinkah začutil padec mo-
tivacije. To so gostje s pridom iz-
koristile in dobro zapretile, a jim 
je na koncu zmanjkalo športne 
sreče. Gladka zmaga Mozirjank in 
končno 6. mesto z dobljenimi de-
vetimi in istim številom izgublje-
nih tekem.
DRUGI DEL LIGE PRINAŠA ŠE 
SEDEM SREČANJ
V drugem delu lige so se ekipe 
razdelile v dve skupine. Iz 1. A li-
ge so se jim pridružile zadnje šti-
ri ekipe, ki skupaj s prvima dvema 
ekipama iz 1. B lige tvorijo zeleno 
skupino. Mozirje je bilo uvrščeno 
v modro skupino, v kateri je osta-
lo preostalih osem ekip iz 1. B lige 
in v kateri bodo za obstanek dekle-
ta odigrala še sedem medsebojnih 
srečanj.
PREMAGALE TUDI 
PREVALJČANKE
Najprej so se minulo soboto sre-
čale z ekipo Prevalj. Tekma je bila 
v Športni dvorani Mozirje, Preva-
ljčanke pa neugodne kot vedno. 
Domače igralke so odlično začele 
in si takoj ustvarile lepo točkovno 
prednost. Gostje so jih lovile, a dlje 
kot do 18 niso prišle. Še bolje je do-
mačim igralkam igra stekla v dru-
gem nizu. Domala vse jim je šlo kot 
po maslu, tako serve kot igra na 
mreži in sprejem. Gostje so tokrat 
dosegle le 13 točk. Malo pa je manj-
kalo, da bi se stvari obrnile v tretji 
igri. Zopet padec zbranosti, kar so 
Prevaljčanke dobro izkoristile. Do-
mačinke so na koncu le zmogle še 
zadnje atome moči pretopiti v igro 
in zmagati s 25:23. 
Benjamin Kanjir
To soboto bodo Mozirjan-
ke zopet igrale doma. V gos-
te dobijo ekipo iz Pirana.
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO 
Minimalni poraz in osvojena točka na domači 
tekmi
Ekipa KLS Ljubno je kljub porazu osvojila točko in ostaja na 6. 
mestu v 2. DOL vzhod. V naslednjem krogu jo čaka gostovanje v 
Vuzenici pri ekipi SVolley, ki je trenutno na predzadnjem mestu 
prvenstvene lestvice.
Odbojkarice ekipe KLS Ljubno 
so v 14. kolu gostile ekipo Korvolley 
PD iz Slovenj Gradca in po zelo ize-
načeni igri na koncu morale priz-
nati poraz. Izenačenost se je za-
čela že v prvem setu do 12. točke, 
zatem so domače igralke z nekaj 
dobrimi servisi in odličnimi napadi 
povedle z lepo prednostjo 19:13. Po 
minuti odmora so se gostje z bolj-
šo igro približale na dve točki, kaj 
več jim v končnici seta ni uspelo in 
igralke KLS-a so se veselile doblje-
nega prvega seta.
ZMAGA GOSTJAM
Drugi set so bolje začele gostje 
in povedle z 8:2, ga brez težav do-
bile in izid izenačile. V tretjem setu 
so Ljubenke še naprej delale veliko 
napak na sprejemu in gostje so z 
lahkoto povedle s 16:9 in to razliko 
držale. Ljubenke so jih v četrtem 
setu ujele pri osmi točki, popolno-
ma zagospodarile na igrišču in iz-
id v setih izenačile na 2:2. V petem 
so gostujoče odbojkarice poved-
le s 6:2, Ljubenke so izid do osme 
točke izenačile, a nato z nekaj na-
pakami omogočile, da so jih pre-
magale z 2:3 (25:23; 13:25; 16:25; 
25:13; 12:15). 
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 21
Šport
EVROPSKI POKAL GLUHIH IN NAGLUŠNIH V ALPSKEM SMUČANJU
Drevova nanizala odlične 
rezultate
Anja Drev nadaljuje z dobrimi rezultati v evropskem pokalu. 
(Foto: Klemen Razinger)
V Avstriji so bile pretekli ko-
nec tedna na sporedu štiri tekme 
evropskega pokala gluhih in nag-
lušnih alpskih smučarjev. Izkazala 
se je 21-letna Anja Drev iz Lepe Nji-
ve, ki je bila druga v slalomu, tre-
tja v kombinaciji ter četrta v super-
veleslalomu in veleslalomu. Anjine 
priprave so usmerjene v 19. zimske 
olimpijske igre gluhih, ki jih bo de-
cembra gostila Italija. Na zadnjih 
olimpijskih igrah v Rusiji je osvojila 
bron v smuku.
Štefka Sem
DRŽAVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU
Tim Jevšnik dvoranski državni 
prvak med kadeti
Tim Jevšnik je osvojil naslov državnega prvaka v lokostrelstvu 
med kadeti. 
Državno dvoransko prvenstvo v 
lokostrelstvu je bilo letos v Šenčur-
ju. V kategoriji kadeti sestavljeni 
lok je zmagal Polzelan Tim Jevšnik, 
član Lokostrelskega kluba Gornji 
Grad in dijak 1. letnika srednje šo-
le za mehatroniko.
ŠS
SMUČIŠČE LUČE 
Najboljši so bili Za vedno L'čani
Prejemniki nagrad so bili izžrebani med vsemi tekmovalci. 
(Fotodokumentacija Občine Luče) 
Na lučkem smučišču je bilo prvo 
marčno soboto zelo razgibano in 
napeto. V organizaciji Smučarsko 
tekaškega društva Luče in s sode-
lovanjem Občine Luče so pripravili 
tradicionalno tekmovanje v velesla-
lomu med posameznimi naselji. Šte-
vilno občinstvo je glasno navijalo, 
na koncu so med vsemi tekmoval-
ci izžrebali tudi prejemnike nagrad.
Tekme se je udeležilo 172 smu-
čarjev iz vseh sedmih naselij obči-
ne, osma ekipa je bila sestavljena 
iz tistih, ki so se iz Luč izselili, a so 
ostali »Za vedno L'čani«. Ti so tok-
rat tudi zmagali. Druga je bila ekipa 
Luč in tretja ekipa Krnice. 
Marija Lebar
NORVEŠKA TURNEJA V SMUČARSKIH SKOKIH
Zajc padel na 24. mesto
Timi Zajc na zadnjih tekmah ni 
dosegal tako dobrih rezultatov, 
kot smo jih pri njem vajeni.
Na prvi tekmi v smučarskih sko-
kih RAW AIR na Holmenkollnu je 
slovenska ekipa, katere član je tu-
di Timi Zajc, osvojila šesto mes-
to. Na posamični tekmi sta odlično 
predstavo pokazala brata Prevc. 
Peter je po letu dni stal na stopnič-
kah, osvojil je tretje mesto, Domen 
je bil šesti. Zajcu je po prvi seriji, ko 
je bil deseti, zopet kazalo, da se bo 
uvrstil visoko, a je tekmo zaključil 
na 14. mestu. 
VIKEND POLETOV
V Lillehamerju je Zajc v kvalifi-
kacijah dosegel sedmo mesto, v 
skupnem seštevku turneje je bil do 
takrat šesti. Žal je tekmovanje kon-
čal že v prvi seriji. Zaradi vrtinče-
nja vetra je dolgo čakal na dovo-
ljenje trenerja Gorazda Bertonclja, 
nato pa skočil slabo (117 m). Tekmo 
je končal na 39. mestu, v skupnem 
seštevku turneje pa je padel na 24. 
mesto. Bolje sta se odrezala brata 
Prevc, ki sta se edina od Sloven-
cev uvrstila v drugo serijo. Domen 
se je uvrstil na sedmo, Peter na 26. 
mesto. Skakalce čaka še posamič-
na tekma v Trondheimu, od petka 
do nedelje pa bomo lahko uživali 
v poletih na letalnici v Vikersundu.
ŠS
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
22
Zahvale, Oglasi
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
                   (J.W.Goethe)
Zapustil nas je 
naš cenjeni častni občan 
Aleksander VIDEČNIK
11. 12. 1920 – 6. 3. 2019,
ljubiteljski zgodovinar, urednik in publicist.
Ohranili ga bomo v naših srcih.
Občina Gornji Grad, Občina Ljubno, Občina Mozirje in Občina Nazarje
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 23
Zahvale, Oglasi
 
 
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Težko je pozabiti človeka,
ki ti je bil drag,
še težje je izgubiti ga za vedno,
a najtežje je, 
naučiti se živeti brez njega.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta in pradeda 
Aleksandra Jakoba 
VIDEČNIKA
se srčno zahvaljujemo vsem, 
ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih.
Iskreno se zahvaljujemo vsem zbranim na žalnem zboru v Osrednji 
knjižnici Mozirje v petek, dne 8. 3. 2019, za izrečene besede spoštova-
nja in podroben opis njegovega urednikovanja, novinarskega, publici-
stičnega in narodopisnega dela v Zgornji Savinjski dolini, kar so pou-
darili govorniki Franci Kotnik, nadalje župan občine Mozirje, gospod 
Ivan Suhoveršnik, župan občine Nazarje, gospod Matej Pečovnik, žu-
pan občine Ljubno ob Savinji, gospod Franjo Naraločnik, župan obči-
ne Gornji Grad, gospod Anton Špeh ter nenazadnje gospa Petra Širko 
Poljanšek, s katero sta gojila prav poseben odnos, ob številnih pogo-
vorih v knjižnici ter srečanjih doma.
Naše hvaležne misli naj se dotaknejo vseh, ki ste se od njega poslo-
vili, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ob 
spremstvu njemu dragih gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva 
Mozirje.
Neizmerno hvaležni smo govorniku gospodu Franciju Kotniku za 
njegov poslovilni govor, ki je odražal njuno dolgoletno sodelovanje in 
prijateljstvo, ki je bilo očetu tako dragoceno.
Hvala.
Alja, Alenka in Matija Ternovšek
Bila si skrbna in vztrajna v življenju,
junaška v zadnjem trpljenju.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, 
mame in stare mame
Frančiške REMŠAK
iz Gornjega Grada
24. 3. 1937 - 5. 3. 2019
se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Gornji Grad, 
osebju Onkološkega Inštituta v Ljubljani, gornjegrajskemu župniku 
g. Ivanu, pevcem in praporščakom, govorniku g. Marku in pogrebni 
službi Morana. 
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem drugim, ki 
ste nam v težkih trenutkih zadnjega slovesa stali ob strani, se poslovi-
li od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Žalujoči vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, 
a oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, 
le trud tvojih pridnih rok ostaja
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Franc ATELŠEK
23. 2. 1940 - 22. 2. 2019
Iz Dol-Suhe
V tako težkih trenutkih, kot je smrt najbližjega, spoznaš, kako veli-
ko ti pomeni stisk roke in izrečeno sožalje. Zato iskrena hvala vsem, 
ki ste z nami delili bolečino, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Za vedno boš os-
tal v našem spominu.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
24
Za razvedrilo
GLEJ, LUŠNO JE PR' NAS
Gornjegrajska kulturnika, igralca in modera-
torja Petra Strmšek in Jože Remšak – Zotler 
sta se takole pripravila na dopustovanje nekje 
na toplem. Petra je upala, sanjala, a ni uspela. 
Zotlerja je namreč vprašala, če ve, kje so Maldi-
vi, in nakazala, kam bi šla. On pa ji je odgovoril: 
»Kako pa naj vem, saj si ti pospravljala!«
KO SE SAM V ZADREGO SPRAVIŠ
Franci Podbrežnik – Solčavski, član Kultur-
nega društva Franc Herle Solčava na Vinarski: 
»Kot Helena Blagne lahko sedaj zapojem hval-
nico svojim kompanjonom: »Hoj moški, brez vas 
na svetu preveč dolgočasno bi bilo!« Upam le, 
da kateri v dvorani ni tako alkoholno zagret, da 
bo želel še moje ustnice.«
KO SVET PRIJAZNO SE VRTI
Matej Slapnik (levo), član Kulturnega 
društva Franc Herle Solčava na Vinarski: »Na-
jina današnja večerna toaleta bo verjetno taka 
tudi tedaj, ko bova tako senilna, da ne bova ve-
dela, ali prihajava ali odhajava. Še dobro, da sem 
dal očala na nos, da vidim, kod hodim. Sicer pa 
rabim še palico za boljšo oporo.«
Dejan Ikovic - Buši, predsednik istega 
društva: »Za ravnotežje imam jaz raje pločevinko 
in njeno vsebino. Verjemi, ko popiješ par takšnih, 
svet vidiš v lepši luči in vedno veš, kod hodiš. Po-
tem ti je tudi vseeno, kakšno toaleto nosiš.«
(Foto: ŠS)
(Foto: MŠ)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 25
Petek,
15. marec
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Odprtje razstave Lesnine iz domačih rok
ob 15.00. Smučišče Golte
Petkova pumpa z radiem Aktual
ob 19.00. Šport center Prodnik, Juvanje
Posvet Sredstva Evropske unije od teorije do 
prakse (Franc Bogovič in mag. Monika Kirbiš Rojs)
ob 20.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Večer erotične poezije
Sobota,
16. marec
ob 6.30. Izpred gasilskega doma v Lučah
Zimski Arničev pohod na Raduho
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Komenda 
(kadeti)
ob 9.30. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarski turnir ekip KLS Ljubno, Prevalje II in 
Vuzenica
ob 12.00. Smučišče Golte
Veliki zaključek sezone s skupino Cover Lover
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma - Mozirje : Piran ŠD
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Napovednik
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Napovednik dogodkov
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 ODKUPUJEMO	HLODOVINO	BORA	
Kontakt:031 649 751; 03 839 51 20.
ČASLES d.o.o., Homec 39, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 Nudimo	bukova	drva,	cepljena	in	žagana	na	
želeno	dolžino	in	debelino	z	dostavo	in	od-
kup	vse	vrste	hlodovine;	gsm	041/649-057.
Moličnik d.o.o., Krnica 16a, 3334 Luče.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, domače vzreje, 
različnih tež, nad 100 kg, ugodno, 
Andrejeva kmetija; gsm 031/509-
061.
Prodam teličko simetalko, staro 5 
mesecev; gsm 041/298-608.
Prodam kravo, drugič brejo 8,5 me-
seca, ls-cik in fižol; gsm 031/855-
186. 
Prodam 400 kg težkega bika li-
muzin, starega 10 mesecev; gsm 
031/557-996.
Prodam bikca limuzin, starega 10 
dni; gsm 041/716-210.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol. Pla-
čilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim bika simentalca ali limu-
zina, težkega okoli 400 kg; gsm 
031/557-996.
DRUGO – PRODAM
Prodam rabljeno cisterno za kuril-
no olje, 1.500 l, dobro ohranjeno, 
cena 70 evrov; gsm 031/366-230.
Orehe, ročno luščene, uležan 
hlevski gnoj z globokega hastila, 
prodam; gsm 070/833-285.
Prodam silažne bale 3. košnje, 25 
eur/kom; gsm 041/650-997 .
Prodam hlodovino za drva; gsm 
031/698-055.
Traktor in vso ostalo kmetijsko in 
gradbeno mehanizacijo kupim; 
gsm 041/259-810. 
Prodam hladno stisnjeno buč-
no olje. Cena za liter 12 eur; gsm 
051/366-133.
Drva suha, frišna bukev, gaber, 
cepljena, metrska, klaftre, možen 
razrez na kratko in prevoz, prodam; 
gsm 031/585-735.
Prodam seno; gsm 031/573-682.
Prodam vitlo uniforest, 5 t, z daljin-
cem; gsm 041/856-611.
Prodam suhožamane obrezline z 
možnostjo dostave na dom; gsm 
041/463-490.
Prodam bukova in mešana klaftr-
ska drva; gsm 051/314-306.
Silažne bale 1. košnje prodam; gsm 
041/866-120.
Prodam uležan in kvaliteten 
hlevski gnoj; gsm 040/185-169.
Plinsko kuhališče gorenje, 4x na 
steklokeramiki, novo, prodam; gsm 
041/445-792. 
Prodam cirkular - žamar, 620 eur; 
gsm 041/664-296, 031/800-852.
Ugodno prodam kombiniran hla-
dilnik znamke evelux, malo rabljen, 
230 lit in 70 lit. Okolica Mozirja; 
gsm 070/870-321.
DRUGO – KUPIM
Kupim zemljo za vrt; gsm 041/793-
063.
Kupim skobelni stroj poravnalka 
- debelinka, širina oblanja vsaj 50 
cm; gsm 040/430-080.
DRUGO – PODARIM
Podarim stare izvode revije Og-
njišče; gsm 070/708-155.
VOZILO – PRODAM
Prodam osebni avtomobil nissan 
x-trail 2,2 dcl, letnik 2003, prevože-
nih 244.000 km, cena 2.200 evrov; 
gsm 031/366-230.
NEPREMIČNINE 
Košnjo dam v najem, dve parceli, 
500 arov in 1 hektar; gsm 070/53-
75-88.
Oddam enosobno stanovanje na 
Ljubnem; gsm 040/419-882.
Nedelja,
17 . marec
ob 15.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Gregorjevo za otroke
 Ponedeljek,
18. marec
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 16.00. Center starejših Gornji Grad
Prireditev ob materinskem prazniku
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Odnosi v družini
Torek,
19. marec
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Babica in ptica
ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje
Predavanje Cvetje - sopotnik praznovanj od nek-
daj do danes
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert Tim Skalar Demšar – violina, Rikardo 
Janoš – klavir, Aleksander Rogina – violina, 
Katarina Kozjek – čelo 
Sreda,
20. marec
ob 17 .00. OŠ Gornji Grad
Prireditev ob dnevu žena
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Babica in ptica
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
21. marec
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Babica in ptica
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Abonmajska predstava Tramvaj Poželenje
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019 27
Oglasi
RAZGOVOR Z VODJO PROJEKTA MATEJO ŠELIGA
Ljudske univerza Velenje s partnerji bo 1000 ljudem omogočila 
brezplačno izobraževanje do leta 2022
- V mesecu novembru ste prejeli enkratno 
novico, da ste bili skupaj s partnerji izbrani 
na javnem razpisu za izvajanje programov v 
okviru razpisa Pridobivanje temeljnih in po-
klicnih kompetenc 2018 – 2022. Zakaj prav -
zaprav gre?  
Gre za razpis, ki našim občanom omogoča 
brezplačno vključitev v različne formalne in ne-
formalne izobraževalne programe. 
Programe financirata Ministrstvo za izobra-
ževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz 
Evropskega socialnega sklada. Projekt je name-
njen pridobivanju temeljnih in poklicnih znanj, 
spretnosti in veščin, na kratko kompetenc, kar 
naj bi pripomoglo k boljši zaposljivosti in konku-
renčnosti udeležencev na trgu dela. 
Vesela sem, da nam je uspelo skupaj s par-
tnerji, med katere sodi Šolski center Velenje ter 
dve zasebni podjetji Invel d.o.o. in Zavod Uspe-
šen.si, pripraviti kakovostne izobraževalne pro-
grame za razpis ter tako pridobiti sredstva za 
brezplačno izobraževanje tudi za Savinjsko-Ša-
leško regijo.   
- Vemo, da v vaši hiši izobražujete stare 
od 5 do 95, komu pa so namenjeni progra-
mi tokrat?
Razpis je namenjen tako zaposlenim kot tudi 
brezposelnim osebam, s poudarkom na starej-
ših od 45 let ter s končanim največ triletnim iz-
obraževalnim programom. Pripravili smo preko 
150 izobraževalnih programov, v katere želimo 
vključiti vsaj 1000 različnih udeležencev. 
Žal se v ta projekt ne morejo vključiti študen-
tje in upokojenci, so pa zanje na voljo različni 
programi v okviru drugih projektov, ki se izvaja-
jo na Ljudski univerzi Velenje.
- Pravite, da boste izvedli 150 programov. 
Kakšne pa bodo vsebine?
Velika večina izobraževalnih tečajev bo na-
menjena pridobivanju kompetenc iz računalni-
ških vsebin, tako za začetnike kot za tiste z ne-
kaj več znanja. Nekaj programov bo namenjeno 
tudi neformalnim izobraževalnim programom, 
kot so npr. jezikovna izobraževanja (anglešči-
na, nemščina, italijanščina ...) ter izobraževanja 
za osebnostno rast (komunikacija na delovnem 
mestu, obvladovanje stresa ...), kot tudi teča-
ji, priprave na izpit in izpiti iz znanja slovenšči-
ne ter angleščine. Med programi je tudi prever-
janje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvali-
fikacij (hišnik, oskrbovalec na domu, sobar ...), 
program HACCP in še kaj bi se našlo. 
Skupno vsem naštetim programom je prido-
bivanje temeljnih in poklicnih kompetenc. Po 
dosedanjih izkušnjah je najpomembnejši prvi 
korak – odločitev za prvo vključitev. Od tu da-
lje je vse lažje in res se splača izkoristiti dano 
možnost. V okviru projekta je vsem udeležen-
cem omogočeno tudi brezplačno karierno sve-
tovanje, kjer skupaj s svetovalko naredite načrt, 
kako do želenih kompetenc, ki vam bodo prines-
le večjo konkurenčnost na trgu dela.
Naš cilj je narediti našim udeležencem vsak 
dan lep, nepozaben, tak, da šteje. Izobražujemo 
pa se tako ves čas. Tudi zato se bodo vsebine izo-
braževalnih programov ves čas trajanja projekta 
prilagajale in dopolnjevale. To bo odvisno od želja 
delodajalcev in seveda tudi naših udeležencev. 
V kolikor želite spremljati našo aktualno po-
nudbo, lahko le-to spremljate na naši spletni 
strani www.lu-velenje.si. 
- Če takole čez palec ocenimo, je v povpre-
čju za vsakega vključenega na voljo približ-
no 500 evrov na izobraževanje?
Omenjeni znesek predstavlja povprečen zne-
sek, ki bi ga morali udeleženci odšteti za plačljiv 
program. Tokrat so vsi programi za vse udele-
žence brezplačni in od njih samih je odvisno ali 
bodo izkoristili ponujeno priložnost. Mnogi so jo 
že v preteklem projektu. 
Verjamem, da smo dovolj modri, da bomo s skup-
nimi močmi in s tem skupnim denarjem uspeli na-
rediti v naši Savinjsko-Šaleški regiji več kot le eno 
zgodbo o uspehu. Držim pesti za vseh 1000 zgodb.
Savinjske novice št. 11, 15. marec 2019
28
Ljudje in dogodki, Oglasi