Tako izgleda sedaj dom v Iški vasi. Po obnovitvi in povečavi pa naj bi se s svojim mičnim izgledom pridružil tnnogim lepo urejenim stanovanjskim hišam v vasi. Ta čas Iškovarci iščejo sofinancerje za kulturni, trgovski, gasilski in splošni del doma.
NI POČITKA ZA KRAJANE IŠKE VASI, IŠKE IN GORNJEGA IGA
Držnost ne usiha, ampak se krepi
Že oKtbbra lani so imeli v novo oblikovani krajevni skupnosti Iška vas izvoljene vse sa-moupravne organe in delegacije ter predsedni-ke. Takrat so predvsem iskali človeka, ki bi postal delavni živec med 410 krajani. Tajnika jim je uspelo najti in z letošnjim 1. januarjem je delo skoraj že steklo po ustaljenth poteh.
To je dokazal tudi pogovor o aktualnih nalo-gah in zadolžitvah, ki smo ga izpeljali v tej krajevni skupnosti. Nanj so se odzvali kmet Anton Susmam, predsednik izvršnega sveta KS Iška vas Janez Žagar, predsednik skupščine Ja-nez Škulj, vodja delegacij pri KS Anton Maček, podpredsednik izvršnega sveta Zmago Škulj, predsednik KUD Janez Arhar in tajnik KS Raj-ko Klemenčič.
Večji družbeni dom
»V vasi imamo sedaj dom, v katerem imajo prostor gasilci, kulturniki in trgovine. Z nastan-kom nove krajevne skupnosti je postala zgradba pretesna«, je obeležil prostorko plat delovanja krajanov Janez Žagar.
V sodelovanju z občinsko skupščino smo pri Emona projektu že pridobili idejni projekt. Ta nam ponuja pritlično zgradbo, v kateri bi v prizemlju imeli povečano trgovino, večjo dvora-no s spremljevalnimi prostori in večji gasilski dom s potrebnimi prostori. V pritličju bi imeli nekaj sob krajevna skupnost in družbenopolitič-ne organizacije ter društva.
Trenutno iščemo sofinancerje za posamezne dele doma. Vemo, da je čas neugoden, pa vsee-no upamo, da bomo že spomladi prešli k gradnji pritličnega dela. Da ne čakamo le na zunanjo pomoč, naj povem, da prav sedaj razpravljamo o potrebah krajevne skupnosti in o možnosti uvedbe krajevnega samoprispevka. Z njim bi delno financirali vse potrebe zaselkov naše kra-jevne skupnosti.«
Voda ne odteka
Načrtovanja novih gradnje so le nadaljevanje sedanje komunalne dejavnosti. Lani so dobili v
Iški vasi obnovljen vodovod.
»1910. leta je bil zgrajen vodov v naši vasi. V zadnjih letih je puščal že toliko vode, da bi z njo lahko oskrbovali še eno vas. S pomočjo vodovo-dnega odbora Ig ter s prostovoljnim delom kra-janov (990 delovnih in 51 strojnih prostovoljnih ur) smo lani potegnili 600 metrov glavnega voda od zajetja pri Krvavicah ter štiri vode po vasi. Sedaj bomo priključili še dva voda. Istočasno so vsi krajani obnovili priključke k hišam tako, da smo s tem pridobili tolikov vode, da jo lahko dajemo še Stajam, Kotu in delu Iga. S postavi-tvijo šestih novih blatnikov pa smo povečali tudi požarno varnost. Ocenjujemo, da so dela vre-dna kar 170 tisoč dinarjev. Najpomembnejše pa je to, da je sedaj vodohram ves čas poln, je zaključil pripoved Jože Škulj.
Premalo prisotni v gradivih
Kljub temu da imajo marljivi Iškovarci po več funkcij v vasi, krajevni skupnosti in občini, so zelo resno vstopili v delegatski sistem. »Gradiva zadnji čas prihajajo pravočasno,« je menil An-ton Maček,« žal pa v njih še vedno ni dovolj prisotna naša nova krajevna skupnost. Da je dejegatsko delo pri nas dobro vpeljano, potrju-jejo že delegatska vprašanja, ki smo jih postavili (Iški vintgar, Iška in poplavljanje); prav zdaj delegacije KS Tomišelj, Ig, Golo-Zapotok, Ze-limlje in Iška vas pripravljamo delegatsko vpra-šanje o nadaljnji ureditvi ižanske ceste. Ta po-staja preobremenjena, povzroča s svoji profilom mnoge zlete s ceste, istočasno pa ne zadošča z zmogljivostjo za tranzitni promet, ki se je zlil nanjo s smeri Podpeč - Brest - Ig - Ljubljana in Škofljica - Ig - Ljubljana. Razumljivo je, da smo krajani teh krajevnih skupnosti spoznali, da sedanja ozka Ižanka ne bo zdržala takih obre-menitev.
Vse bolj pereč pa postaja tudi avtobusni pre-voz. Drago gorivo je mnoge občane preusmerilo na javni prevoz. Avtobusi so prenatrpani. Zato pozivamo avtobusne prevoznike, da bi uskladili vozni red s potrebami tukajšnjih krajev. Predv-
sem želimo, da ne bi prišlo v določenih terminih do podvajanja avtobusov, zaradi česar smo ka-sneje po nekaj ur brez avtobusnega prevoza.
Delegacije naštetih krajevnih skupnosti smo se dogovorile, da bomo ob skupnih težavah podkrimskega sveta nastopali skupno.«
Okrog trideset krajanov Gornjega Iga močno čuti svojo višinsko in daljtnsko oddaljenost od Ljubljane. Tam še vedno živijo brez vodovoda in telefonske povezave s svetom.
»Prav pridobitev teh dveh dobrin običajno razvite civilizacije nam ta čas nalaga precejšnje napore,« je pridal pogovoru tajnik krajevne skupnosti Iška vas Rajko Klemenčič. »Na Gore-njem Igu imajo trenutno le skupno zajetje, ki ga koristijo za napajanje živine ter pomoč oskrbi domov z vodo v sušnih mesecih. Skupščino naše občine smo prosili, da bi nam pomagala najti strokovnjaka za pregled vode in gradnjo zajetja, vodohrama ter vodovoda. Vaščani so priprav-Ijeni opraviti gradbena dela, seveda pa so po-trebni denarne pomoči za nakup gradbenega materiala in cevi.
Jstočano pa za krajane Gornjega Iga priprav-ljamo tudi postavitev telefonov. Kraj je predv-sem pozimi popolnoma odrezan od sveta. Zato smo pričeli s pogovori z mladinci, da bi skušali organizirati krajevno delovno akcijo, s katero bi skopali približno 2,5 kilometra jarka za telefon-ski kabel. Osnovno vprašanje je seveda nakup telefonskega kabla in število priključkov. Pre-pričani smo, da bo PTT razumel zagato teh krajanov in jim s pomočjo naše občine priskrbel kabel.
Želimo, da bi potegnili kabel vsaj do javne telefonske govorilnice na Gornjem Igu.«
Kako kmetovati?
Območje Iške vasi je s svojim hribovskim zaledjem nadvse primerno za živinorejo. Zal pa podatki o zbranem mleku kažejo, da se ta kme-tijska panoga v krajevni skupnosti Iška vas ne razvija. Zato je več vzrokov. Kmet Anton Su-smam, predsednik komisije za kmetijstvo pri izvršnem svetu krajevne skupnosti je menil: »Danes kmetje porabimo dobro tretjino časa za prevažanje na mnoge parcele. Poleg dragocene-ga časa pa negospodarno trošimo tudi vse dražje naftne derivate. Mislim, da je osnovni pogoj za pospešeni razvoj kmetijstva v naši krajevni skupnosti komasacija zemljišč. Potem ko bi močno skrčili število razdrobljenih parcel, pa bi morali kmetom omogočiti tudi izgradnjo novih hlevskih zmogljivosti. Le tako bo mogoče ohra-niti naše območje obdelano in pritegniti h kme-tovanju tudi mlade.«
Kljub temu da so mladi Iškovarci že poznani pevci in igralci, so po letošnjem praznovanju dneva žena sklenili, da bodo osnovali še folklor-
Če nekoliko prelistamo človeško kroniko Iške vasi in njenih zalednih zaselkov Jška in Gornji Ig lahko ugotovimo, da je najmlajši krajan Gregor Tavželj iz Iške 5. Za rojstni dan so mu zapisali 18. februar. Naj-več~ let pa je dopolnila 94-letna Frančiška Vrenk.
Krajevna skupnost se ponaša kar s tremi pari zlatoporočencev. Naj-dlje imata nadeta zlata prstana Iva-na Grmek in Tone Grmek. Oba sta prava Iškovarca stara 82 oziroma 80 let. Julijana in Tone Janežič (80, 83) sta slavila zlatoporoko 28. maja 1979. leta. Medtem ko je Tone še izredno čil in postori prav vsa dela, pa je njegova žena že dalj časa pii-klenjena na posteljo.
Na sliki pa sta najmlajša zlatopo-ročenca 76 letna Frančiška in 74 letni Ivan Pajsar. 2. februarja sta si ponovno obljubila zvestobo. Ivan se je izučil za čevljarja, pa ga gotovo domačini bolj poznajo kot marljive-ga cestarja. Bilje med krajani, ki so bili obsojeni na smrt, pa je bil v dobro družine poslan le v internaci-jo. Tako kot celotna vas je bila tudi njihova domačija požgana. Bolne noge mu sedaj ne dovoljujejo na-pomejših del. Mama Frančiška pa sedaj skrbi za vse delo v domu in na kmetiji. To močjipravgotovo daje-jo dolga, skrbna leta hišnega in kmečkega ustvarjanja.
no skupino. Janez Arhar je takole-komentiral to odločitev:
»Letošnje Ieto je polno kulturnih in etnograf-skih prireditev. Pripravili smo bogato praznova-nje dedka Mraza, pošalili smo se na pustne dni z znano Iškovarsko kobilo, počastili s primerno slovesnostjo dan žena, prav zdaj pa se priprav-Ijamo na študij lere Ježa na Parnas, ki sta jo pripravila Bojan Stih (dramaturg) in Vesna Ar-¦har (režiserka) po delih Frana Levstika. Z njo bomo nastopili na jesenskih slovesnostih v KDIC. Res je, da smo se odločili oblikovati še folklorno skupino. To nam bo omogočila predv-sem nova dvorana pa tudi mladi kader, ki ga s svojim marljivim delom v vaškem krožku zbira-ta Darja Erhatič in Tanja Vilfan. V njem sta združili nad trideset osnovnošolcev iz naše vasi.
Rad pa bi opozoril še na nerodnost, ki je nastala pri sestavi finančnega plana ZKO naše občine za obdobje 1981 - 1985. Iz njega je izpadel naš kulturni dom. Po zadnjih informaci-jah pa bomo dobili denar, ker se ne nameravajo lotiti gradnje v Holhovem Gradcu in Horjulu.«
28. avgusta krajevni praznik
»Komisija za spomeniško varstvo v sodelova-nju z OO ZSMS skrbi za devet spomeniških obeležij v naši krajevni skupnosti. Med njimi so tudi kostnica, partizanska bolnišnica Krvavice, tiskarna in politična šola^. Prihodnje leto bo minilo 40 let od dogodkov v osnovni šali in cerkvi, dogodkov, zaradi katerih smo izgubili precej krajanov,« je navezal izjavo Zmago Skulj.
»Zato že pripravljamo spominsko obeležje, ki ga bomo položili na šolo. Še prej, točneje 28. avgusta pa bomo praznovali prvič krajevni praz-nik. Takrat je bila osnovana partizanska bolnica Krvavice. Menimo, da bo to dostojen spomin na dogajanje v tem pomembnem partizanskem ko-lektivu.«
Stane Jesenovec