-----   94    -----
O reji prešicev.
A. O svinjaku.
Prešič je domača žival, ktera je najmanj neušečna o hrani, zato ga je tudi najlaglje rediti. On je zadovoljen z ostanki, ki bi se velikokrat brez koristi morali zavreči; ako jih pa damo njemu, veselo jih povžije, in mi zato dobimo od njega dobro meso in špeb.
Vsak le gleda, da bi veliko priredil in malo potrošil, in to bo razumen gospodar tudi dosegel, ako bo prešiča tako redil, kakor je primerno njegovi naravi.
Za dobro rejo prešicev je potreba prva dober svinjak.
Ni še zadosti, ako se nekoliko kolov v zemljo zabije, z nekoliko deskami ogradi in v tak svinjak prešič zapre, ampak svinjak mora biti en čevelj ali saj pol čevlja nad zemljo, da se mokrota odteka in da ne deluje zemeljska toplina na prešiča. Tudi mora biti dosta prostoren v širini in dolžini, in sicer se računa za prešička 5 do 6 čevljev na dolgo in široko, za navadnega prešiča pa 8 do 10, za pitanca 9 do 12, za prašno svinjo ali za merjasca 36 do 48 čevljev.
Da svinja mladičev ne poleže, treba je svinjak saj na eni strani tako pregraditi, da mladiči ne morejo prelaziti.
Pod je najboljši iz desek, da se med špranjami lahko mokrota odteka, in tako vedno suh ostane, tudi porunklji so zato dobri, vendar za zimo je tak svinjak premrzel, in prešiču zarad nog tudi nevaren. Tudi stene so dobre iz d&sek, vendar se morajo večkrat snažiti zavoljo mrčesov, ki se v špranjah zared6 in prešiče nadlegujejo; še boljše so pa zidane ali pa iz opeke (cegla), ker so poleti tudi bolj hladne.
Strop je najboljši lesen in sicer iz desek, al tako mora biti narejen, da skozi ne pada prah, smeti, ali še cel6 kurjek. Korito je navadno leseno, al še boljše je kameneno, zmirom mora pa na toliko delov razdeljeno biti, kolikor prešicev iz njega je, da se ne dregajo in ne nadlegujejo drug druzega.
Pozimi naj bo svinjak topel, poleti hladdn, za-toraj je zdravo svinjake poleti ob veliki vročini večkrat z vodo polivati, posebno take, ki nimajo nič dvorišča, kamor bi se mogli prešiči na sprehod spuščati.
Skrbeti je treba za čist zrak, zato je treba malih luknjic narediti, vendar se mora paziti, da ni prepiha, po kterem se živina najlaglje prehladi.
Najglavniša stvar pri svinjakih je pa snažnost. Ker svinjski gnoj ni toliko vreden kakor goveji, treba je iz svinjakov večkrat kidati ga, in sicer poleti v hladu, pozimi v veči toplini, tudi stene večkrat cediti, korito pa še celo po vsaki jedi.
Ljudje se zelo motijo, ako mislijo, da je za prešiče zdravo in k reji potrebno, da se po mlakah in blatu valjajo, — da jim boljše dene, ako je svinjak poln scavnice in svinjskega blata, kakor pa, da bi bil snažen. Al oni ne pomislijo, koliko se v nesnažnem svinjaku mrčesov zaredi, ki so prešičem škodljivi, koli-krat da prešiči uši nalezejo od same take nesnage. Silno treba je svinjake in tudi prešiče snažno držati. Da se prešič po mlaki rad valja, to izvira le od tod, ako ga koža srbi, da bi s tem srbečico pregnal.
Koliko da prešičem snaga koristi, dokazuje nam Wirtemberški „gospodarski tednik". On piše tako-le: „M. Tennel je pital 6 svinj, vse enakega plemena, enake starosti, enake težine in z enako hrano skozi 7 tednov. Tri med temi je vsak dan pral in krtačil, druge tri pustil je zapuščene, kakor jih navadno dandanes puščajo kmetje, da se*v nesnagi valjajo. Akoravno so prve tri manj hrane pojedle, vendar je vsaka 30 funtov več imela, kakor ena unih treh". Ali ni to dosti jasen dokaz, koliko tudi prešičem snaga koristi?
Ali ni boljše svinjake in prešiče cediti, in z malimi stroški mnogo prirediti, kakor pa v nesnagi puščati jih, mnogo potrošiti, in k temu malo ali še cel6 nič prirediti?
Svinjaki naj tedaj bodo čisti, suhi, prostorni, nad zemljo povzdignjeni, poleti hladni, pozimi topli, — in prepričani bodite, dragi gospodarji, da bodo prešiči zdravi in mnogo bolj se redili, kakor pa v nesnažnih svinjakih.                             Franjo Kuralt.