Našim volilcom! Že trikrat je naša Stranka pri volitvaj prišla zmagoslavno z boja, vendar pa je njena zmaga pri zadnji volitvaj najvekša i najlepša. Od zadnji volitev narodnih poslancov i do Zdajšnji je narasla nasproti drügim strankam v Sobočkom i v lendavskem okraji. Či pri tom premislimo, da je bi< lo več kak jezero naši volicov v Slavoniji na deli i v slüžbaj po drügi krajej, potom vidimo vso veliko zmago naše misli v Slovenskoj Krajini. Nasprotniki so si prizadevali vse, da bi porüšili stanovitnost naši volilcov, pa ves trüd je bio zaman. Naša mirna agitacija, agitacije tistoga, ki ma čiste roke v i mirovno vest, ar ne išče sebe, nego dobrobiti lüdstva, je pridobila dosta volilcov na našo stran. Stanovitnost naši volicov je potegnola dosta takših, ki se neso mogli odločiti; Dragi volit:!! Najprle lepa hvala, da ste ostali tak stanovitni. Lepa hvala volilcom, ki so se pridrüžili našim vrstam ! Veseli nas vaša zmaga ne zato, da je te ali ov kandi-dat zebrani, nego, da je Zmagala pravica, šteroj ščemo Slüžiti i šteroj ste Slüžili tüdi ví, kda ste volili Stranko, štera je zagovarjala pravico. Nikdar pa ne bi bila naša zmaga tak lepa, či nebi za njo delali naši agitatorje. Moramo priznati, da čiravno je bila naša agitacija mirna i dostojna, vendar puna navdüšenja i lübezni do zmage pravične Stvari. Naši agitatorje so bili izredno goreči i So dopiinesli Vnogi trüd. Lepa hvala tüdi njim. Ogenj navdüšenja je bio tak živ, da je potegno tüdi izraelite i nešterne evangeličance. Šteri so se osvedočili, da je naša stranka resan stranka lüdstva, štera zastople pravice vsej i vsakoga i se drži navuka: lübi bližnjega kak samoga sebe i ar je naš bližnji vsaki Človik, naj že te bo te ali ove vere, vse tem lepa hvala. Genlivo je bilo gledati kak so Vnogi betežni pa Starčeki po palicaj Šli volit. Puni bolečin so morali večkrat med potjov počivat!, dokeč so prišli na volišče. Njihovo navdüšenje je vnogomi mlačno mi odprlo oči i ga potegnolo za sebov. Starčeki i betežniki. ki ste doprinesli nájveč, ar ste z bolečinami pripomogli krščanskoj Stranki do zmage, vam najlepši. Bog plati. Naj vam bo v tolažbo Osvedočenje, da vsako dobro delo Bog povrne, pa tüdi vašeitrüde pri volitvaj. Da so pa Vnogi betežniki, ki SO ne mogli inači na vo-liščebak s kolami,^ vendar le šli volit moramo povedati Bog plati tüdi tistim dobrim lüdem, šteri so napregli i pelali obnemorjene na volišče. Pri tej volitvaj se je opazilo tüdi to, da so Vnogi Magjari tüdi z nami volili. Dugo so je motili se pa ta, delo našega poslanca g. Klekla, šteri so pravice Madjarov ravno tak zagovarjali kak pravice svoji volicov, pa je tüdi njim odprlo oči. Pozdravlamo je v naši vrstaj i njim zagotovimo, da bo tüdi od zdaj njim valala naša lübezen i zagovor. Vküpno smo z vami živeli, nebrojne vküpne zadeve nas vežejo, štere samo s vküpnim! močmi lehko vredimo. Najna Zahvalnost pa naj bo v dejanji to, da bova z vsemi močmi delala za vaše pravice i dobrobiti naše Slovenske Krajine. Vaše zadeve pa naj bodo že te verske, gospodarske ali Šolske, bova zagovarjala doli v Belgradi po svoji najbogši močej. Krivice vam včinjene bodo bolele vašiva poslanca tak kak vas same i kelko de mogoče bova je odpravila. V tom osvedočeni i v toj lübezni do svojega lüdstva bova Šla na delo. Pa ešče nekaj, dragi Volilci. Breme poslanstva je žmetno i odgovornosti puno. Ob svoji močej bova težko Zmagala to delo. Zato se ešče z ednov prošnjov obračava na vas, najmre molite za naj, da Bog blagoslovi najno delo. V tom osvedočenja na delo! Z Bogom za pravičnost i dobrobiti Slovenske Krajine. JOŽEF KLEKL IVAN JERIČ nar. poslanec. nar. poslanec. Volilni izid po celoj državi. Pri vsakših dozdajšnjih volitvaj se je dugo ne moglo zvedeti za broj novozvoljenih poslancov, pri zadnji pa se je že na drugi skoro natenci znalo za položaj. Vladno predsedništvo je vődajo izid volitev, po šterom so dobili poslancov; Radikali vküper 112, Davidovičom demokratje 61, Radičovci 60, Samostojni demokratje 23, Slov. ljudska strenka 20 i hrv. Pučka stranka 1, vküper 21, Spahova n8, Zemljoradniki J 9, Nemci 6, Hrvatski blok 2, Črnogorska stranka 1, Socijalisti 1, Kmetijci 1. Iz toga izida se vidi, da se je političen položaj v jedri ne spremeno. Stranke, štere majo v rokaj vladno veslo, so obdržale broj poslancov. Sprememba je samo to, da so poslance, štere so dobili menje radikali, pritegnoli davidovičovci. Ščista drügo sliko dobimo, či pogledoemo kelko lüdi je volilo štero stranko. Čiravno je Radič zgübo samo pet poslancov, je venda očivesno, da se njegove vrste krčijo. Pri Zdajšnji volitvaj je dobo 150 jezero vou-tomov menje kak pri zadnji volitvaj poslancov v državno zbornico. Najbole pa je bio bit v našoj Slovenskoj Krajini. Tü je zgübo od zadnji volitev narodnih poslancov nikaj menje kak 6047 voutomov. Ljüdstvo ga je zapüstilo zavolo njegove politike, štera je slon eta samo na prazni oblüba]. Novi železnim most na Müri. Po volitvaj so meli ministri sejo, na šteroj se je med drügim tüdi gučalo od toga kak i komi de se davalo delo novih železnic. Pri toj priliki se je tüdi dalo odobrenje, da železnični minister da v delo pet novi železnični mostov. Listi pišejo, da je med novimi mosti tüdi most prek Müre na železnici M. Sobota — Ormož. Most šteroga so napravili pred letami samo za prvo silo, je že več ne odgovarjao Svojemi nameni, zato je že bio zadnji čas, da se misli na delanje ednoga novoga, Stalnoga mosta. V te namen je v proračun postavlena šuma 5 miljonov 94 jezero 740 Dinarov, štera šuma je prišla po prizadevanji naše Stranke v proračun. Delo mosta je prevzela Splošna stavbena drüžba v Maribori. S tem jeposkrb-leno ne samo za varen most na našoj železnici, nego je dana prilika, da si Siromaki nekaj zaslüžijo. Zgübleni votumi. Či vzememo v roke volilne izide v našoj Krajini, itaki opazimo, da je večina evangeličancov volila radikalno i demokratsko stranko. Vlekla sta pri Zdajšnji volitvaj najbole imeni dvej fara-rov, g, Godino i g. Šoštareca. Pa tevi dve imeni sta bilej ime-nüvanima strankoma za mito, da bi dobili več kruglic. Zvoljeni je ne bio nieden, Evangeličanci so zvolili s Svojimi glasami g! Ure-ka, šteroga niti nevemo što i ka je. Gvišno pa je to, da on pozna našo Krajino tak, kak mi Znamo, či So na meseci lüdje ali pa ne. Radikali pa So na Slovenskom niti ne dobili poslanca, njihove kruglice so za Slovensko Krajino popunoma zgüblene, ar V svoji zadevaj se ne bodo mogli1 obračati v Belgrad za posredüvanje. Obistinilo se je, na kor smo lüdi opominali, da či naša stranka ne bi dala domače lüdi za poslance, bi mi na te kraj' Mure bili ' sploj brezi svojega domačega zastopnika v državnoj zbornici. Preganjanje ^lovèn-cov v Italiji. Vsi se ešče dobro spominjamo nazaj na konec bojne, . kak se je te jako okoli gučalo^ po vsoj Evropi, da se Italija bójüje samo za to, da nebi velki narodje zatiravali malih. Z ednov .rečjov, velki državniki, med hjimi tüdi Vilson, so se bojüvali za samoodločbo narodov. Kak to v istini vö vidi, se kaže zdaj, v Italiji. Ta je pripadnolo po mirovnoj pogodbi skoro pol lűiljona Slovencov. Tej Slovenci so meli cveteče izobražüvalno 7 živlenje. Ne je bilo vesničke, kde he bi meli kakšega drüštva za izobra-žüvanje mladine. Italija šče te Slovence zbrisati, njim šče! posili iztrgali vse, ka bi je ešče držalo pri svojem slovenstvo Najprle so pregnali vse uradnike. Slovenec je ne smeo na sodniji i v d rügi uradaj gučati slovenski ar so vsi uradi postanoli Zednim Italijanski. Iz šol so pregnali Slovensko Vučitelstvo i šolo popunoma ponüjanih. Zadnji čas So Sé pa opravili na njihova drüžtva,-'Edno za ovim je odpravlajo, dokeč j je ne odpravijo vsa. Zdaj pa je prišla zapovid, da se smejo -Slovenska deca krščanski navuk včiti j samo z Italijanski knig. To je najvekša krivica, da se deca niti svojih verski navákov nesmejo včiti v materinom jeziki. Zgodilo ‘se je že, da So posamični fašisti z bajoneti silili dühovnike, naj talijanski predgajo, zdaj pa šče to napraviti oblast, ka pač kaže na velko barbárstvo, ne pa izobraženoga S šterov se bije’ pd prsaj Italija pred Svetom. Velke povodni. Po Gorenjskom i po sosid-nom Goriškom so bile pri zadnjem dežečevnom vremeni velke nevihte. Nameštaj se je celo ob-lak predgao i je nastanola velka Štev. 38 Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na akfipni naslov 25 D., na posameznoga 30 D, v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M, Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Poštnina y gotovčini plačana. v« Cena edne" številka'dinar. 18. septembra*1927. Leto XIV. Oglase sprejema arad-nistvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em8 75 par; 1|4 strani dobi 20./., 1|2 strani 25•/. i cela stran 30 vö popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Meti tekstom em* J -50 D., v>PosIanom«2-50 D. Takso za oglase plača uprava l da za vse oglase od 5*/§ do 50*/t popüsta. Rokopisi se ne vračajo 2, NOVINE 18. septembra 1927. Povoden. Pšata, štera je ovači ščista navaden potok, je v toj nevihti tak narasla, da je na mestaj voda tekla po cestaj po več metrov na debelo. Povoden je podrla več mlinov, podkopala pivnice, vdrla v hiže. Lüdje so opazili, da je voda nesla s Sebov tüdi vtopleno živino, znamenje, da je Povoden nekdi podiraš tüdi moste. Slovenska Krajina. — Poslovitev. Ker mi ni bilo mogoče, da se Poslovim osebno od vseh prijateljev in znancov, zato se tam potom poslavljam od njih ob mojem odhodu iz Murske Sobobote in Jim kličem : Bog Vas živi I RUDOLF PREGELJ profesor. — Moder človek. Med starimi Grki je živo eden znamenit človek po imeni Sokrat. Rad je meo svojo do- movino, svoj rojstni kraj, nego najbole so njemi so njemi bili pri srci atenski mladeniči'. Te je Zbirao po varaši i jim davao modre navuke. V ednoj vulici sréča mladeniča po imeni Ksenofonta i ga pita: »Dragi prijatel, povej mi, gde se dobi mela ?< — ,,Na placi." — »Gde pa olij ?c — »Tudi tam«, odgovori mladenk. — »Kam pa trbe iti, da človek postane moder i dober ?« Mladenk je ne znao dati odgovora. »No dobro« — njemi pravi — »jaz ti povem, pridi z menov.« Či bi Sokrat zdaj živo, bi vsakšega pitao; Prijatel, ali že maš srečko od Martinišča ? Kelko ? Zakaj ne več ? Pa resan neščeš biti srečen ? Ešče dva meseca pa de žrebanje. Moder bodi pa boš tudi srečen. — Nesramna kraja. Beltinski g. plivanoš so se z ednim svojim gostom odpelali, da bi obiskali svo rojstni Izid volitev v M.-Sobočkom i D.-Lendavskom okraji: Tek. številka VOLIŠČE Število volilcov Število oddanih glasov Dr. Anton Korošec I. Stjepan Radič H. Dr. Ludvik Pivko III.. Dr.Lothar Mühleisen IV. Dr. Rudolf Ravnik V. Josip Petejan VI. Vinko Mö-derndorfer VU. Franjo Zagorski VIII. Leta 1925. je na Slov. ljüdsko stranko glasalo Keliko je Slov. ljüdska stranka je od 1. 1925 . do 1. 1927. pridobila? 1. 1927. več kak 1. 1925 1. 1927. menje kak 1. 1925. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Bodonci Cankova Domanjševci Fokovci Gederovci Gornja Lendava Gornji Petrovci Krog Kupšinci Kančovci Križevci Kruplivnik Kuzdoblanje Markovci Martjanci Moščanci Murska Sobota Pečarovci Pertoča Predanovci Puconci Sv. Jurij 1. Sv. Jurij II. Šalovci Tišina 655 590 356 902 331 902 893 660 393 231 611 458 713 447 794 324 1003 579 778 367 569 176 850 730 421 333 331 182 285 236 362 494 479 257 120 355 223 335 186 384 142 540 360 447 257 372 91 486 368 298 46 233 3 29 180 201 32 444 144 20 2 88 127 79 173 11 202 133 312 11 27 62 196 18 242 32 7 3 65 3 9 6 3 2 3 3 17 1 3 33 23 33 18 12 9 28 1 11 9 1 79 43 23 42 29 126 369 15 4 8 8 17 163 37 23 67 75 20 48 81 6 19 87 65 50 6 20 9 23 3 7 10 2 1 1 1 5 15 6 7 4 12 11 58 4 1 8 175 13 1 150 23 143 119 17 11 72 14 106 87 335 90 22 58 140 29 191 156 10 152 303 14 257 4 13 2 2 2 6 4 5 6 4 1 3 7 20 16 6 6 1 1 4 5 1 2 1 1 2 2 1 4 1 2 4 1 2 1 2 2 1 3 1 2 1 1 1 1 f 5 2 1 3 1 52 168 5 43 138 207 57 405 110 24 7 63 85 105 188 15 146 197 137 8 52 33 112 79 186 65 42 39 34 25 42 56 175 3 29 84 64 6 2 14 6 25 4 5 26 15 4 64 25 61 Skupaj 14733 7927 3015 335 1504 403 2503 109 30 28 2622 658 253 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Beltinci Bogojina Bratonci Čentiba Črensovci Dobrovnik D. Lendava Gaberje Gomilice Kobilje Odranci Turnišče V. Polana 870 738 554 758 1129 769 875 809 479 491 623 910 460 594 562 428 358 862 373 501 432 366 263 470 413 362 484 493 407 27 810 115 64 204 321 91 422 307 313 24 4 2 26 3 10 30 25 2 17 4 5 5 58 18 15 37 18 106 42 52 24 58 36 3 7 4 6 120 8 28 29 61 2 62 3 4 9 19 37 3 118 14 108 306 77 13 32 4 89 23 1 1 1 16 2 2 27 9 1 2 5 3 13 5 3 1 3 1 4 3 1 o 1 2 1 3 1 2 389 500 349 16 675 38 80 93 357 87 357 491 236 95 58 11 135 77 111 4 65 77 7 16 36 184 Skupaj D.-Ledavski Okraj Skupaj M.-Sobočki okraj 9465 14733 5984 7927 4058 3015 157 335 474 1504 336 403 843 2503 70 109 26 30 20 28 3668 2622 633 658 243 253 Leta 1925. je mela naša stranka 194 glasov več, kak vse nasprotne stranke sküpno! Letos 1927. pa ma naša stranka 2132 glasov več, kak vse nasprotne stranke sküpno! 18. septembra 1927. N O V I N E 3. kraj. Itaki prvi večer je prišeo neznani tovaj skoz nad okno v gornji štok i je v pisarni pobrao vse peneze i v stanüvanji spodnjo obleko. Tovaj je morao biti nekak takši, šteri je znao, da so g. plivanoš z domi odišli i ki je tüdi Poznao Znotrašnje prostore na farofi. Morao je tüdi znati, da se da okno Odzvüna odpreti, ar je po lestvici zlezo k okni. Tovaj se je ne nikaj bojao, da bi ga što zgrabo, ar je prí svojem posli jo jaboka i kadio cigarete. — Dokležovje. Pri nas so bile zdajšnje volitvi nekaj posebnoga. Vse ka je melo votum je skoro šlo na volišče, ešče celo betežniki. Znali so. da so volitvi za vsakoga krščenika velke važnosti. Kranjec Miška, šteri so jako betežni i Škraban Štefan, ki že dugo Iet ležijo v betegi, so včinoli svojo dužnost. Ta lepa pelda nas je vse genola i Vnogi, ki bi ovači doma ostao, je šo pa je volo po düšnoj vesti. Napregli so naši vrli i stanovitni pristašje četvera kola i pelali volilce na volišče v sosedno Bratonce. (Vsem, k) so pripomogli k tak lepoj zmagi na bratonskom volišči, kde volijo tüdi dokležanca, najlepša hvala. Ur.) — Nesreča pri mašini. V Soboti je Glažar Karol, mizarski detič po nesreči porino roko v mašin za hoblanje. Pravo roko njemi Je celo ogülili na levoj jpa dva prsta zmüzgali tak da de žmetno opravlao svojo meštrijo. — Kama bomo šli v nedelo 18. toga meseca? Vsaki, ki lübi pošteno mladino, bo šo v Veržej, kde se nastavi drüštvo za mladinno Orel. Vnogo zanimivoga de se tam vidlo ps čülo, zato naj nihče ne izostane, — Novi tören. Sebeščanski farniki so si dali napraviti novi tören pri cerkvi. Prišestno nedelo bode blagoslavlanje novoga törma. Hvalevredno je za sebeščanska farnike, da so se v tej težki časaj z veseljom prijali popravlanja törma, šteri je bio resan že popravka potreben. Mi njim prav Iz srca Čestitamo i Želemo, da bi se cela slovesnost vršila v najlepšem sijaj!, primerno tak velkomi dogodki i njihovomi trüdi, šteroga so doprinesti. — Törnišče. Pri nas je eden volilec, kda je volo nazaj Pogledno i se nekelko nasmehno. To je tak svadilo predsednika volilne komisije nekšega sodnika, da ga je zapoteli vdaro. Kak hitro se je to zvedilo, je vnogo volilcov niti ne štelo iti volit. Tistoga gospoda so že g. poslanec Klekl naznanili. Volilci pa so ne dobro napravili. Morali bi iti tembole vsi volit, ne pa da so stem nasprotnikom hasnili. Kak pravijo, je te Sodnik demokrat. Živela demokratska Sloboda ?! — Griža Je že henjala. Zadnjič smo prinesli, da se je po nešternih vesnicaj pokazala jgriža. Novi prigod je ne bilo i je vüpanje, da so pristojnim oblastim, štere so včinole vse, da preprečijo to nevoló, posrečilo staviti Širjenje zgrablivoga betega. Tjedenska novi ne. — Grozen zločin. V vesi Lača. rak pri Mitrovici se je kmet Jankovič že dugo prepirao s svojim sinom. Pred par dnevi sta se nikaj skregala i oča se je tak razsrdo, ka je z nožom razparao sini trebüh. Nezavestno^ je nato razrezal prsi i iz prsi srce, štero je neso na dvorišče i je vrgo pred svojo ženo: »Evö ti srce tvojega sina.« Maji je omedlela. Zve-rinskoga očo so sosidje natou izročili orožnikom. — Nova razbojniška tolpa v okolici Kostajnice. Zadnje tečne se po javla na Hrvatskom v okolici Kostajnice roparska tolpa. Štera je izvršila več Topov. V Kostainici so na den senja v lougi napadnoli celo vrsto kmetov, ki so se vračali s senja. Ar so se kmetje postavili v bran, so je reparje ranili z noži in revolvami. Orožniki so začeli zasledovati ropare. — Konec štrajka lesni delavcov v Spliti. V Spliti so delavci v lesni fabrikaj stopili v Štrajk, da je bilou nájveč dela. Štrajk je trpo 8 dni. Delavcom so nafou za 10 procentov povišali plačo. — Železniška nesreča. Brzovlak je na postaji Sühi Dolac odrezao kurjači Bilandžiči obe nogi. Nesrečnih je v špitali mrou. — Nesreče. Blizi Kranja je spadno pod koula posestnik Tomaž Potoč. nik i si je zlomil levo roko. — V Spod. Grabnu na Gorenjskom je 23 letal drvar Zik strelao z možarom. Možar pa je tak nesrečno eksplodirao, ka je imenovani doubo težke poškodbe i je v nevarnosti cilou njegov vid (pogled.) — V Dolnjem Logatci je ko-lesar-posestnik Jernej Jarina vdaro v ednoga drügoga i si pri tom potro levo nogo. — Veliki ogen na postaji Gra-čac Na postaji Gračac je na neznani način začelo goreti. Perína iz mašina je vužgala baraka, v šteroj je bio sranjeni les. Vsi uradniki so požrtvovalno pomagali i posrečilo se jim je ogen pogasiti. Ar je poleg goroče barake skladišče bencina, je pretila velka nevarnost. Zvün toga je bilou na postaji tüdi nad 100 vagonov, so bili natovorjeni z gorlivim blagom. Politični zapiski. „Muravideki“ se ne vidi, da smo, kak to mamo navado vsikdar, povedali v našem listi dejstvo, da je med novovpisanimi prvošolci skoro Polovica evangeličancov. Nesmo meli nikšega slaboga namena pri tom. Samo kak kronisti smo to dejstvo objavili i nikaj več. Za to pa ja vendar nemo šli prosit dovolenja k Muravi-deki. O. pisec bi najbrž rad najšeo v tistom članki kaj spotaklivoga, da bi meo priliko za levanje svoji čemerov, s šterimi potfarja nas. Mi njemi samo telko Povemo, da se njemi to ne posreči, ar bomo svoje z lübeznostjov branili, vsako nasprotno mišlenje, či je istinsko i ne samo skažlivost, pa spoštüvali. Naj včinijo isto oni, pa smo si z dobra. Ešče eden odgovor. Na drügi odstavek v »Muravideki« ne odgovarjamo, samo telko Povemo, naj vzeme pisec v roke Uspeh volitev í te njemi vse pove. Pazi pa naj, da njemi nede nos predugi. Se vidi nekelko pozna pisec našo Krajino, da je niti toga ne mogeo spreviditi pred volitvami. Najvekša laž {nesramnost. Pitamo pisca »Rovaša« v Muravideki, što je delao za obstoj gimnazije. Či neve ceIo potek dogodkov, naj se ne meša v nje, ali pa naj pita naše župane i gerente, što je pobirao podpise za obstoj naše gimnazije i što je stao na straži za našo gimnazijo. Naj nam pove, kelko so napravili radikali za našo gimnazijo. Prekusnice. Istina. Ne je ešče dugo, kak so se nindri na. proščenj! v ednoj oštariji zbili dečki. Te je pa Francek iz vesi N ... Šteta na iz vedi M . . . tak nesrečno vdaro po oki, ka je Štefan oslepno. Kda sta se za edno leto palik nigdi srečala, pravi Francek Štefani: »Stefan, s« šče kaj čemeren na mene ?“ — ,,Ej, ka bom čemeren, sam že pozabo," pravi Štefan, »liki to ti povem, či me ešče na pravo oko oslepiš, te več nigdar ne poglednem.« Ka dobi ? Kmet je meo staro hišo, Stiro jo dao sakulírati proti ognji, Včasi, kda jo je dao sakulírati, je pitao uradnika. „Kelko dobim, či mi že vütro hiša zgori?" — ,,Kelko bi dobili" ,,ae uradnik malo poškrable za vühom," jaz mislim da bi dobili najmenje tri leta. Kratki pogovor. Vert pravi svojemi hlapci: »Vanek, idi, pa mi pri oesi malo tistoga bougšega . . . , nekaj mi je nej prav.« — Hlapec. »Tistoga bougšega nega več « — »Kak to ?" pita vért. Hlapec. »Zato ka je meni že včeraj nekaj nej bilo prav!" DIJASKO POLJE. Slovo. V času, ko preživlja naša gimnázija zopet ne vesele dogodke, za-pušča Soboto g. profesor Rud. Pregelj. Nič čudnega ni, če se ga ob tej priliki spominja tudi naše Skromno polje — saj misli danes isto vse dijaštvo Slovenske Krajine. G. profesor je prišel k nam v tretjem Šolskem letu naše gimnazije in je izmed vseh dosedanjih gg. profesorov najdalje ostal v Soboti. V tisti prvi dobi je on kot ravnatelj skrbej za naš mladi zavod in nas dijake, kakor je le najbolje mogel in kakor ne bi mnogi drugi*. Kakor je na eni strani gledat v šoli, da so dijakl kar najbolje naprede vali, ta k o je na drugi strani bil vedno v stiku z dijaškim! starši in si pridobil vso njihovo hvaleznost. Ne trdimo preveč, ,ako Povemo, da nikdo ni bil teko spoštovan in priljubljen med dijaškom, kakor prav g. Pregelj. In to predvsem radi svojega vzgojiteljskega nastopanja. G. profesor je dobro vedel, da je gimnázija v Soboti in njeno dijaštvo odločilnega pomena za vso našo Krajino, zato je deloval v korisf obema. In to je bila prava pot. Dobro vemo, pa je tu vsaka beseda premalo, zato mu tega ne bomo pozabili. Gospod profesor 1 Vaši učenci se Vam prisrčno zahvaljujemo za Vaš petleten trüd v korist naše g imnazije in stem vsetKrajíne 1 Bodite prepričani, da bo ostal Vaš špomin svete! med nami in nas bo vse Vodil v borbi za popolno gimnazijo v Soboti in v življenjul Mi Vam g. profesor, Želimo vse najboljše in Vas v imenu-naših staršev in vsega dijaštva prisrčno pozdravlamo! Matu fant. Podperajte i čtite »NOVINE!" ZAHVALA. Vsem, ki so pripomogli s požrtvovalnim trüdom, dobrodejna prispevki, izrazi sočus-tva in tolažijo besedo ob priliki težke izgube soproga, očeta, testa in starega očeta pokojnega Ludvika Wolfartha izrebafa družini najiskrenejšo zahvalo. WOLFARTH -ŠČUKA. Mali oglasi. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani stanovanja in perilu FRANC REPIČ] sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. K odaji je 1 čevljarski Singer cilinder mašin, 5 let star, dobro občuvani, cena 1250 Din. pri FILO JANEZI v Čikečkojvasi (poleg Pokovec) p. Prosenjakovci. K odaji je Iepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednji Predjen hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci št. 16 K odaji je lovska psica Atigl. setter, dresirana (vö navčnna), izborna mati in dva psa iste pasmine stariva 2 meseca. Pozvedi se pismeno ali ustmeno D. LENLAVI Lekarna Mr. ŠIHIČ. Vsakovrstne sirove kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. GOSPODARSTVO. Varvlimo pšenico smeti! Sredstev za Prašenje pšenico proti smeti mamo več in so večinoma nemškoga izvora kakor Uspulun, Tiiantin, Segetan itd. V naši državi Izdelavle tvornica (fabrika) Kaštel d. d. v Karlovci sredstvo za Prašenje pšenice proti smeti, ki se imenüje P o r z o L Zanimivo in Zednim razveseljivo je to, da se je PorzoL lastni naš domači izdelek, pri poskusih, katere je napravilo pod vodstvom Dr. F. Esmarch-a drüštvo za varstvo rastlin v Draždanib (Saechsische Pflan-zenschutzgeselschaft in Dresden) z vsemi razločnimi sredstvi za Prašenje pšenice proti smeti, izkazao kak najbogši, to se pravi z Porzolom praše-na pšenica je bila najmanj smetliva. Istotak povolni uspehi so bili doseg-njeni z Porzolom tüdi pri nas, v sosednoj Vogrskoj, kder se pridelavle znano vnogo pšenice, pa je Porzol dnes kmetovalci za Prašenje pšenice neobhodno potreben. 4 NOVINE 18, septembra 1927. Iz toga je očivesno razvidno, kak najenostavnejše, najzanesljivejše in Zednim tüdi najfalejše obranimo našo pšenico smeti. Uporaba je prav enostavna: za 100 kg pšenice potrebüjemo 200 g Porzola, šteroga vkfipe s semenom damo v gosto vreče i dobro prenašamo pa lehko itaki Sejamo; namakanje in sfišenje, ki je potrebno pri uporabi modroga galica, popunoma odpadne; je pa pri vsakšem pa-keti Porzola natenci navodno za uporabo. Resan da je za 100 kg semenske pšenice potrebno 200 g Porzola, šteri košta 16 Din, pokeč, či namače-mo z modrim galicom, potrebüjemo Vi kg galica, šteri košta le 2 Din ; računati pa moramo, da z galicom vničimo najmenje 5»/o teda 5 kg pšenice, štera je vredna najmenje 15 Din; Porzol pa ne samo, da ne vniči niti ednoga zrna klice, pač pa tüdi jako pomaga klicanje i rast pšenice, pa je pov pšenice, prošene z Pogojom, kakor so dokazali nebrojni posküsi, najmenje za 5o/o, na ednom plügi teda za najmenje 30 kg, ka pali znaša v pnnezi Vsaj 75 Din. Iz toga sledi očivesno, da je Prašenje semenske pšenice proti smeti z Porzolotn vnogo falejše kak pa namakanje z modrim galicom. To je tüdi zrok, da napredni kmetovalci uporabljajo dnes skoro samo süha sredstva za Prašenje pšenice mesto zastaranoga namakanja. Za nas pride se zna v poštev le Por-zoL ne samo kak naš domači izdelek in najbogši, nego tüdi kak najcenejši. Proti snežno! plesni žita, proga-vost ječmena, prašne smeti ovsa in sličnih glivičnih'betegov, šterih klice so globokejše v koli zrna, pa je mesto prašenja zanesljivejše uporabi^ namakanje z pripravo? živoga srebra, štero istotak ne vničüje, nego pomaga kaljivóst. Tüdi ta priprave Izdelavle imenüvana tvornica i to pod imenom Higosa n. Porzol kak tűdi Higosan se lehko naroči v vsakoj, tüdi najmanjšOj vnožini naravnoč v tvomici Kaštel d. d. Karlovac, Hrvatska. Pri vekši naročila! da tvornica znaten popust. Tüdi Kmetijska drüžba v Ljubljani ma stalno v zalogi Porzol in Higosan ; dobi se pa tüdi pri nešterni trgovca^ tako n. pr. v Murski Soboti v apoteki Dr. Julij Böles in trgovini B. Ascher in ain. Kmetovalci, ne posejajte niti zrna pšenice, dokeč ga neste oprašili s Porzoiom, ar le na ta način Vam je zagvišani obilen in čisti pridelek. Od pobiraša i shranjüvali sada. Ar se bliža jesen iz jesenev zori sad, bomo püstili za zdaj gojenje sad-noga drevja i se pogučali, kak bomo sad brali i shranjüvali za zimo. Sad navadno delimo v Poletno i jesensko. Čas za pobiranje pa je raz-ličen. Leten sad je že septembra meseca zreli i dober za jesti. Te sad moramo par dnevov pred dozoritvov pobrati, či ga ščemo duže časa meti shranjenoga. — Jesenski sad pa zori od začetka oktobra i do polovice novembra. Shranimo ga te, kda je že dobo farbo i so pečke postale svetlo-rjavkaste. — Potom ešče mamo zimski sad, to je tisti, šteri mora duže časa ležati i je le potom ležanji dober za jesti. Zimska jaboka se pobirajo v drügoj polovici meseca oktobra. Sadje, šteroga ščemo spraviti za zimo ali ga pa odati, — to se pravi, za dobre peneze — moramo brati z rokov ali pa z nabiralnikom. Z rokov ga zasüčemo, ka se petlika odtrga od veje. Čí se jaboka močno držijo, je to znamenje, ka so ešče ne zrela. Obrati ge moramo v sühom vremeni, kda že nega rose. Tak nabrani sad znosi-mo v kmično i hladno pivnico ali kamro i je nadevlemo na police, štere smo si že pripravili. Te sad moramo večkrat pregledati i tisto, štero se nam kvari v pravom časi ponücati. Pregovor pravi. »Od enoga pokvarjenoga človeka se dosta drügi pokvari niti eden se pa ne zboukša.« Ravno tak je pri Sadi. Na te način shranjeni sad zgübi nekaj namali na svojem teki. Čl pa ščemo jaboko občuvati v takšem teki, kak smo je z drevjo potrgali, te je pa moremo spraviti etak: Da se pelamo k mlini na Müro, si pripelano malo pesika i ga posüšimo na sunci. Takši pasik spravimo v pivnico v kaštulo, štere smo si zbili z ostankov blanj. Sad naberemo tak, kak je prle opisano i je odnesemo tüdi v klet. Zdaj denemo edno vrsto sadjat nato edno vrsto pesika i tak dale. Skušnja je pokazala, ka tak shranjeni sad ostane zdrav skoro do novoga i obdrži ravno takši tek, kak je meo te, kda [srno ga vzeli z dreva. Tak se spravla sadje, štero si ščemo ohraniti friško. Mi pa v Prekmurji nájveč sadja ponfícamo za jabočnico. To sadje navadno strosimo i ga püstimo do dva tjedna na' küpi, da se dozori; te bomo meli stalno i tečno jabočnico. Nezahvalen je pa tisti Človik,' šteri vzeme v roke štango ali drog i tak steple sadje. Takši Človik ne pomihli, kelko mali vejic potere, štere bi njemi drügo leto rodile sad. Tak si z nepre-mišlenim delom pokvari sad prihodnjega leta. Zato si naj vsakši Zapomni. Či jaboko ne spadne z dreva, da ga strosimo, ga püstimo, ka se bole dozori. Te bomo meli dvoji hasek ; mlade vejice nam ostanejo za drűgo leto, jabočnica pa bo po kakovosti boukša. S Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 260 Din., ovsa 209 Din. kukorice 230 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 290 Din*. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12‘— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 25 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p.> Nemška zlata marka 13 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2*90 D. Prodam 300 kg. čistega deteljnega semena domači pridelek, večjo množino borovega in hrastovega lesa, 20 hl dobrega vina, Klimaks-naftamotor 12 HP. z mlinom vred in tudi brez mlina. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novino“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniškimi in šolskimi potre bščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poIeg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. JABOLKA fina namizna vseh vrst vagonske množine kupujem po najvišji ceni. I. SANCAR trgovec MARIBOR Mlinska ul. 9. Razglas. Občinski urad na Cankovi razglaša občinstvu, da se vršijo od te. ga leta naprej živinski, kramarski in konjski sejmi na sledeče dneve in to : 1.) Dne 24. septembra : tj. (na Ru-pertovp), 2.) Dne 11. novembra tL (na Martinovo), 3) V pondeljek po Cvetni nedelji, 4.) V pondeljek po Sv. Trojstva nedeli (prvi pondeljek po risalih). Občinstvo se vabi, da bi se na navedene sejme, ker je to v interesu celega gornjega Prekmurja, čim več udeleži. Ker se na Cankovi nahaja Carinarnica, se živina lahko takoj za carini in za izvoz odpravi. Občinski urad CANKOVA. pErOaMeNt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Naznanilo in Zahvala. Z žalostnim srcom naznanjam celoj rodbini, prijatelom in znancom, da sem v kratkom časi zgübila pre-Ijübljene moje stariše: MARTINA in ANO ÜTROŠA, šteriva sta mi mrla.SRbj dragi očé so za vedno zaspali dneva 14. junija, mati ljübljena pa so šli za njimi dneva 23. julija. Zahvalim se vsem tistim, šteri so prišli škropit moje ljübe Stariše i molit za njeva, kda sta ležala na mrtvečem odri, i tüdi ki so me tolažili v teh bridkih vörah moje neizrečene žalosti. Bog Vam naj obino poplača. Vi pa dragi stariši moji, počivajte v miri, naj Vam bo lehka, amerikanska zemljica. Malo let sem vküp živela Z Vami, dragi starši Vi! Sama, sama sem ostala . . . , Vi ste v hladnoj zemljici! Vaša žalüjoča hčerka Ana Ütroša. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN izdajatelj KLEKL JOZEF, Urednik: IVAN JERIČ Največje veselje otrokom so igračke, katere po zelo nizki ceni in v veliki izbiri o. pr. k&ngle za polivanje, vedra, obroče, hinte, peresne veternice, grable, lopate, loge, čige, vozičke ter razne figura iz celuloida in gumija itd. dobite prí Erdöšy Darnabaš, trgovcu s papir jem in jgračkami v M. SOBOTI, Cerkvena ulica.