NAGROBNA VRBA.
T\[a gorice, na poljane               Prej je ostra burja vila,             Tudi jaz želim, želim si
)     padajo snežinke;                   zdaj me tnetež tlači,                   sladkega pokoja,
šibke vejice težijo                       in pritiska me na zemljo            kakor potnik, ki utrudila
vrbe-žalostinke.                          in mi lice pači,                          težka ga je hoja.
Do grobov se vrba klanja,          Vas pa več nobena vihra            Padajo snežinke bele;
mrtvecem šepeče:                       iz miru ne vzdrami;                   vrba polna jada —  —
»Sladko spati je pod zemljo,        Sladko spite  brez bridkosti        pod ogromno snežno pezo
nimam jaz te sreče!                   kakor v sanj omami.                   na grobove pada.
Mokriški