KNJIŽNE OCENE NOVI DEHIO O GRADCU Med Dehiovimi priročniki, ki jih v novi seriji izdaja inštitut za preučeva­ nje umetnostne zgodovine pri avstrij­ skem zveznem uradu za spomeniško varstvo, velja z naše strani posvetiti posebno pozornost zvezkoma s topo­ grafijo Koroške in Štajerske, v šta­ jerskem gradivu pa kot posebni pu­ blikaciji še zvezku o spomenikih Gradca. »Dehio Graz« je izšel ob koncu leta 1979 kakor tudi drugi zvezki pri za­ ložbi Schroll na Dunaju, obsega 284 strani, 3 barvne zemljevide in 20 načrtov in tlorisov, graške spome­ nike pa je na novo obdelal dr. Horst Schweigert, docent umetnostnozgo­ dovinskega seminarja na graški uni­ verzi. Razumljivo se zdi, da je sleherna nova izdaja te popularne umetnostne topografije popolnejša od prejšnje. Leta 1960 je v 4. izdaji avstrijskega Dehia podal izčrpno umetnostnozgo­ dovinsko podobo Gradca dr. Eduard Andorfer. V skoraj dveh desetletjih so raziskovanja to podobo dodobra spopolnila, tako da se je avtor nove izdaje lahko oprl na podatke iz no­ vejše literature (npr. na dela H. Eb­ nerja, R. Kohlbacha in R. Lista), na­ dalje na še neobjavljene izsledke ali samo napotke svojih graških kolegov (npr. K. Woisetschlägerja, I. Woi- setschlägerjeve, F. Bouvierja, F. Kry- ze-Gerscha in dr.) in ne nazadnje tudi na številna lastna dognanja. Po­ vedati je namreč treba, da Schwei­ gert že nekaj let s pridom raziskuje graško baročno umetnost, posebej kiparstvo. Kakor znano, je bil Gra­ dec v baroku umetnostno žarišče, ki je vplivno posegalo tudi na slovensko Štajersko. Novost v graškem Dehiu so podatki, ki razgrinjajo starejšo in novejšo urbano rast štajerske metropole. Kratko, a dovolj določno so ozna­ čene razvojne črte posameznih mest­ nih predelov, ansamblov itd. Zgodo­ vino graškega urbanizma spremljajo v veliki meri še ohranjene priče. Me­ sto lahko govori o sreči, da so te priče preživele drugo vojno, pred­ vsem pa, da so se historizem in ob­ dobja, ki so mu sledila, razmahnili na obrobju starega mestnega jedra ali pa ga zapolnjevali na.dovolj spo­ štljiv način in se pri tem podrejali ambientu. Schweigertov Dehio prinaša mnogo novih drobnih podatkov, poleg zna­ nih navaja imena manj ali komaj znanih ustvarjalcev, popravlja data­ cije in nadomešča ohlapnejše slo­ govne opredelitve z določnejšimi. Pri­ trdimo lahko Evi Frodl-Kraft, ki pravi, da se utegnejo zdeti mnogim bralcem ti podatki drobnjakarski, da pa pridobivajo na pomenu, ker bi jih bilo že čez nekaj desetletij mo­ goče zbrati le z veliko muko in da­ leč ne tako popolno. Graški Dehio ni le izčrpna topogra­ fija, ampak je tudi kaj primeren mestni vodnik. Za to poslanstvo ga usposabljajo jedrnato, na bistvene značilnosti usmerjeno besedilo, gra­ fične ponazoritve pomembnejših ob­ jektov in označbe na robu strani, ki opozarjajo na poglavitne spomenike. Knjiga je izšla ob 850-letnici Gradca in je trenutno nedvomno najbolj iz­ črpna in sklenjena informacija o umetnostnem snovanju tega mesta, veljavna za nekaj naslednjih let, ko bo prav gotovo zbranih že dovolj podatkov za novo izdajo Dehia. Avstrijski spomeniški službi je za iz­ dajanje topografij potrebno izreči priznanje. Ob načrtnosti, ki to delo spremlja, pa se posebej lahko za­ mislimo mi, ki že nekaj desetletij z različnih koncev naskakujemo do­ mačo umetnostnozgodovinsko topo­ grafijo, a se vse do danes nismo znali dogovoriti za enotno metodo dela. Vse premalo se tudi zavedamo, da je izdajanje topografije dolžnost, ki bi morala imeti prednost pred celo vrsto drugih umetnostnozgodo­ vinskih in umetnostnih publikacij. Sergej Vrišer MuhmecL A. Karamehmedovič: UMJETNICKA OBRADA METALA. Sarajevo: Veselin Masleša, Bibl. »Kul­ turno nasljedje«, 1980. Knjiga M. Karamehmedoviča, koja predstavlja preradjenu i dopunjenu autorovu doktorsku disertaciju obra- njenu 1965. na Filozofskom fakultetu u Ljubljani, predstavlja prvi iscrpni pregled umjetničke obrade metala na teritoriju Bosne i Hercegovine za vrijeme turskog perioda. Da bi pri- kazao logične ko rij ene i izvore te tematike, pisac obradjuje u prvim poglavij ima u kračim črtam a na osnovu literature i objavljenih doku- menata, a osobito rijetkih sačuvanih predmeta, situaciju na tom polju prije turskog osvajanja teritorija Bosne i Hercegovine, a osobito u onom ključnom i prelaznom 15. sto- lječu u razdoblju prije i poslije 1463. godine t. j. posljednjih decenija bo- sanskog srednjevjekovnog kraljevstva i prvih decenija turske vlasti. Autor je ispravno istakao povezanost Bos­ ne s dalmatinskim gradovima, a na­ ročita s Dubrovnikom, Splitom i Tro- girom, koja se naročito ogleda u arhivskim dokumentima iz kojih sa- znajemo o prisustvu mnogobrojnih mladih ljudi iz Bosne i Hercegovine u radionicama tih zanata u našim obalnim gradovima. Da je u Bosni s jedne strane postojala aktivnost lokalnih zlatara romaničkih i gotič- kih stilskih črta, a isto tako da su bosanski vladari i feudalci nabavljali zlatarske predmete u Dalmaciji i u Italiji, govore nam još neobjavljeni nalazi iz Bobovca, popis raskošnog posudja u ostavštini hercega Stjepa- na Vukčiča Kosače ili sačuvani re- likvijar koji je Katarina žena San- dalja Hraniča poklonila zadarskom samostanu sv. Marije, a tih primjera ima mnogo više. Karamehmedovič analizira posebno neke sačuvane pred­ mete iz 15. stolječa: kandilo u Crkve- nom muzeju u Mostaru, zvono u Mu­ zeju franjevačkog samostana u Liv- nu, te osobito srebrenu čašu u fra- njevačkom samostanu u Fojnici koju smatra radom domačeg majstora kraja 15. i poč. 16. st. s likom jelena na srednjem polju i pticama i dru­ gim životinjama u gotičkim arkada­ ma na bočnom dijelu, te kotlič izu- zetno visokog kvaliteta iz samostana u Kraljevsko j Sutjesci navodno po­ ri jeklom iz Bobovca s prikazima bi- taka na kopnu i moru, u kome vidi mletački import. Po dolasku Turaka nastaju promjene i u izboru metala, i u strukturi ra- dionica, i u nastajanju novih centara, i u repertoireu novih oblika, ali se ipak može osjetiti iJcontinuitet tra­ dicije. Prodor sve dominantnijih ori- jentalnih dekorativnih elemenata ne znači i potpuni prekid s reminiscen­ ci jama romaničke, gotičke i bizan­ tinske derivacije kao što če se kas- nije moči jasno uočiti i prodor ba- roknih oblika. Dolaskom Turaka sve više nestaje upotreba plemenitih me­ tala, pa i bronze, olova i željeza koje če zamjeniti bakar i, u manjoj mjeri, legura olova i kalija. Nastaju novi nazivi »kujundžija« i »kazandžija« po kojima čitavi kvartovi i ulice večih naselja dobivaju ime. Glavni su cen­ tri tih zanata Mostar i kasnije sve više Sarajevo, pa Foča, Livno, Čaj- niče i Banja Luka, a_ nastavlja se aktivnost i u katoličkim samostani- ma i u pravoslavnim manastirima. Uz forme ranije i izrazito krščanske derivacije (kaleži, kadionice, križevi, kivoti, petohljebnice, ripide, uvezi knjiga) sve više se rade i novi oblici izrazitog islamskog karaktera: sahani (poslužavnici), demirlije (tepsije), dju- levdeni (posude za mirisne vode), ha- man-tasi (tanjuriči), ibrici, mangale itd. Likovni kvalitet često imaju i neka oružja poput noževa, kubura, handžara i jatagana. Karamehmedo­ vič donosi za sve ove tipove naj- ljepše sačuvane primjerke, naročito iz zbirki Zemaljskog muzeja u Sa­ rajevu i crkvenih kolekcija, prateči razvoj poj edinih oblika i njihovih stilskih črta i tragajuči za nove ori- jentalne dekorativne elemente izvore u umjetnosti bliskog i daljnjeg Ori- jenta dajuči naglasak analizi njihove evolutivne putanje s lokalnim vari- jantam a i inačicama na bosansko- hercegovačkom tlu. Predugo bi nas odvelo nizanje mnogobrojnih primje-