NE OKROGLA - TEMVEČ OGLATA MIZA!
Okrogla miza »Zamolčana resnica o sv. Urhu«, ki jo je sklicala Narodno demokratska stranka, je imela namen predstaviti svojo »resnico« in naj bi nabirala volilne točke za stranko. Vendar ji ni uspelo niti eno niti drugo.
Občinska organizcija Zveze borcev naše občine je bila res povabljena na to okroglo mizo, vendar ne zato, da bi enakopravno razpravljala, temveč da bi poslušala »resnico«. Na taki okrogli mizi mora biti vsem udeležencem zagotov-Ijeno enakopravno sodelovanje in strpno dogovarjanje. To pa po oceni pred-sedstva občinskega odbora ZB ni bilo zagotovljeno, posebno še zato, ker so bili glavni organizatorji okrogle mize prav tisti, ki so 5. julija lani razdejali muzejsko zbirko na Urhu in s tem dokazali, da jim ni za resnico, temveč hočejo le-to pokopati.
Tako stališče se je izkazalo za pravilno. Po pripovedovanju nekaterih udele-žencev na »okrogli mizi« ni bilo nikakršnih možnoti za konstruktivno razpravo.
Kolikor je razvidno iz članka v Naši skupnosti. je bila na »okrogli mizi« spet predstavljena nova »resnica« o Urhu. Na območju med Urhom in Rudnikom naj bi pobijala domobran-ska policija. To pa je že četrta ali peta
»resnica«, ki smo jo slišali v zadnjih letih. Brali smo že lahko, da na Urhu sploh ni bil ubit nihče, temveč je to samo »komunistična provokacija«, pa . da je zapornike na Urh vodila nemška policija in jih tam pobijala ter še mar-sikaj drugega. Nič pa ni bilo poveda-nega o tem, kakšna je bila vloga do-mobrancev v postojanki na Urhu, ki so aretirali Ijudi, o katerih ni bilo nikoli ničesar več slišati. Po vojni pa so bili najdeni pokopani na Urhu ali okolici.
Še nekaj takih »resnic«, pa bo res ostala edina in prava resnica o Urhu. To je tista, ki je prikazana v doku-mentarni zbirki. Prav zato je to trn v peti vsetn, ki bi radi zgodovinsko resnico preoblikovali po svoje. Doku-mentarna zbirka ni »relikt boljše-vizma«, temveč delni prikaz naše pre-teklosti, ki pa, žal, ni vedno taka, kot
si jo želimo, a se moramo z njo spri-jazniti.
Toda pri vsej stvari gTe za dvoje ločenih vprašanj, ki bi ju bilo treba reševati vsako posebej.
Prvo je vprašanje cerkve na Urhu kot objekta in njene vrnitve, prvot-nemu namenu. Za to so že bile iskane in tudi že nakazane rešitve, s katerimi so se vsi strinjali. Načelno je nanje pristala tudi naša organizacija.
Drugo pa je vprašanje o dogodkih, ki so se med vojno dogajali na Urhu in v okolici ter jih naj, kolikor kdo misli, da je to potrebno, obravnavajo nepristranski zgodovinarji in povedo svoje mnenje.
Vendar se zdi, da sploh ne gre za cerkev in njeno vrnitev, temveč pred-vsem zato, da se ustvari »nova res-nica« o zločinih in opere narodno iz-dajstvo. Pri tem je še posebej grdo to. da se ta natnen politizira in skriva pod skrb za cerkveni objekt. K temu pa se skušajo pritegniti verniki, ki sicer ni-majo nikakršne zveze z dogodki med vojno. Čustva nekaterih vernikov pa se da še vedno izrabljati.
Predsedstvo občinskega odbora ZB
# Uredništvo Naše skupnosti je na sestanku 13. 1. 1993 sklcnilo zaključiti dolgotrajno razpravo in polemiko o sv. Urhu. Prizadeti so z vseh plati osvetlili odgovore na občutljiva vprašanja tako, da si je vsak posamezen bralec pridobil določeno mnenje. Uredništvo se hkrati obvezuje, da bo objavilo vsa tista stališča ali sklepe o sv. Urhu, ki jih bodo odslej sprejeli občinski ali republiški organi.