» Veliko smo dosegle
Prišle so iz vseh krajev Slove-nije, tudi predstavnlce ltali|e in Avstrlje so bile med njlml. Od 180 delegatk SPŽZ jih je priilo 100. Ostate udelezenke te slo-vesnosti so bile mlajše družbe-nopolitične delavke, kl stopajo po stopin|ah prvih delegatk, svojih vzornic. Te se seveda ne borijo več proti okupatorju, pač pa za boljše žlvljenje nas vseh.
Tisto lepo jesensko nedeljo, 16. oktobra letos, so bile vse ra-dostno razpoložene, saj so se po štirih desetletjih spet srečale in si padle v objem. Med njimi je bilo tudi več delegatk iz Bežigrada. Z dvema med njimi smo se pogo-varjali.
»ŠE VEDNO SMO ZAGNANE«
Andrina Žaucer je pravzaprav Tržačanka. Nekaj let je živela v Mariboru, potem se je preselila v Ljubljano in sedaj stanuje v Li-varski ulici. Je upokojena učite-Ijica in vse življenje zagnana akti-vistka. Tudi sedaj, ko je upokoje-na, ne miruje. In tudi vse ostale delegatke ne. Širom po Sloveniji razpredajo svoje delovne niti. »čeprav imamo v laseh že srebr-ne nitke, čeprav že gube na obra-zih, smo še vedno zagnane, tako kot smo bile med vojno in po njej. In kot je poudarilaTilka Bla-ha, podpredsednica RK SZDL v svojem govoru v slavnostnem Dobrniču, nobena generacija ne sme sedeti križem rok in čakati, da ji bo vse padlo na krožnik. Treba se je boriti in delati za bolj-ši jutri in tudi zato, da se ohranja tisto, kar že imamo,« je začela Andrina Žaucer.
¦¦Srečanja delegatk Slovenske protifašistične ženske zveze or-ganizira RK SZDL vsakih dest let. Vodno znova se spominjamo, ka-ko smo takrat pred štiridesetimi leti sklenile, da se bomo z ramo ob rami borile z možmi za svobo-do, za mir, za boljšo prihodnost mladih rodov. Veliko smo dose-gle in to nas osrečuje,« je pove-dala naSa prva sogovornica.
Andrina Žaucer je bila med NOB najprej na Štajerskem, od koder sta šli z Mico šlandrovo naprej na Kočevski zbor, od tam pa v Dobrnič, na prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. Andrina Žaucer je bila na tem kongresu izvoljena v glavni odbor, bila pa je tudi članica po-krajinskega odbora AFŽ. Svobo-do je kot partizanka dočakala na Koroškem. Še danes jo boli srce, da velik del Slovencev v Italiji in
Andrlna Žaucer
Avstriji ni priključenih k svoji ma-tifini domovini.
»VSE JE BILO PRISRČNO«
Marija Ančik - Jordan je upo-kojena tekstilna delavka. V parti-zane je šla že 1941. leta in to iz Zagreba. Dve leti kasneje so jo poslali v Slovenijo. Najprej je bila na Kočevskem zboru, tam pa so jo predlagali za delegatko I. kon-gresa SPZZ. »Bile smo zelo bor-bene in revolucionarne. Vse smo pozivale na boj, čeprav je bilo med nami mnogo žensk, ki so jim fašisti že pobili sinove, može, hčere; čeprav so okupatorji in domači izdajalci mnogim poži-gali domove, čeprav je sleherna
izmed nas na lastni koži občutila vojno vihro,« je pričela.
»Ves čas srečanja smo bile ra-dostno razpoložene. Globoko v sebi smo skrivale bolečine in bo-lezni, ki so posledica vojnih dni. Navdušene smo bile nad vsem, posebno nad imenitno organiza-cijo in gostoljubjem Dobrniča-nov in Dobrničank, ki so se sedaj prav tako potrudili, kot tedaj pred štiridesetimi leti, ko je bil v njihovi vasi naš prvi kongres. Se-
Marija Ančlk-Jordan
veda pa se nam tokrat ni bilo treba bati izdaje, pušk in bomb-nikov. Pogovarjale smo se pred-vsem o vnučkih, o tem, kaj smo dosegle v življenju in kaj bi bilo treba še storiti, da bi bile naše ženske zares enakopravne in enakovredne z moškimi«, je po-vedala.
Na poti v Dobrnič so se dele-gatke najprej ustavile pn spome-niku 1300 žrtvam fašizma v Cvib-Iju nad Žužeberkom. Nato so jim Dobrničani pripravili imeniten kulturni program v isti dvorani, kjer so imele pred štiridesetimi leti svoj prvi kongres. Srečanje je bilo res prisrčno in vse so si žele-le, da bi se še kdaj srečale.
NEVA ŽELEZNIK