Leto 1907. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XV. — Izdan in razposlan dne 14. februarja 1907. Vsebina: Št. 25. Ukaz, s katerim se izdajejo izpremenjena izvršilna določila k zakonu z dne 26. junija 1890. 1. o statistiki vnanje trgovine. * 15. Ukaz ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. L, s katerim se izdajejo izpremenjena izvršilna dolo-ločila k zakonu z dne 26. junija 1890.1. (drž. zak. št. 132) o statistiki vnanje trgovine. Izvršujoč zakon z dne 26. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 132) o statistiki vnanje trgovine se, razveljavljajoč sedaj veljajoče dotične ukaze z dne 18. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 177) in pa k njim izdane dodatne ukaze z dne 27. oktobra 1894. 1. (drž. zak. št. 209), z dne )0. maja 1897.1. (drž. zak. št. 119), z dne 29. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 274) in z dne 7. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 95.) ukazuje tako: I. Razsežaj statistike vnanje trgovine. § l. Vse blago in vse predmete, o katerih se v trgovinskem prometu s carinskim inozemstvom ob uvozu, (Slovenisch.) izvozu in prevozu podâ izrecilo pri kakem carinskem ali poštnem uradu, oziroma kateri se tam odpravljajo, je po naslednjih določilih zglasiti za namene uradne trgovinske statistike. § 2. Dolžnosti statistične zglasitve se oproščajo: 1. Poštne pošiljatve ob uvozu in izvozu, vštevši zabeležni promet, ako ne tehtajo več kakor 250 gramov ter so carine proste, potem vse prevozne poštne pošiljatve ; 2. povratne obalke in shranke (izvzemši vreče in v zabeležnem prometu obravnavane obalke) tuzemskih izvoznih pošiljatev, oziroma inozemskih uvoznih pošiljatev; 3. iz tuzemstva izvirajoči vozovi za pohištvo, s katerimi se je zastran carine proste vrnitve iz carinskega inozemstva opravil spremniški postopek, in pa inozemski v zabeležnem postopku obravnavani vozovi za pohištvo ; 4. blago in poskusi blaga, ki jih sabo imajo trgovinski potovalci kot vzorce na ogled, ako se z njimi opravi vhodni ali izhodni zabeležni postopek ; 5. tuzemski poprevozni promet (pošiljatve iz carinskega okoliša skozi carinsko inozemstvo v carinski okoliš), ako se je ti vrsti prometa ustrezajoče 26 « carinsko izrecilo podalo kakor gre, nadalje popre-vozni promet, katerega posredujejo med domačimi pristani v prometu pogodovane ladje parnice (ukaza ministrstev za finance in za trgovino z dne 23. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 78, oddelek VI) in z dne 13. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 115); 6. pašna in delovna živina, to je živina, ki se na začasno pašo (zimsko krmo) ali na občasna opravila v kmetijstvu uvaža ali izvaža prek carinske črte ; isto tako pridelki, ki se dobe od živine, gnane na inozemske pašnike (mleko, sirovo maslo, sir) in pa junad, ki je v tistem času prirastla, nadalje seme za sejatev v kmetovanje in v začasno rabo služeči kmetijski stroji in poljedelsko orodje; 7. ribe in druge povodne živali, katere so ujeli domači ribiči v primorskih in mejnih vodah v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in dežel ogrske krone, in pa iz njih dobljeni pridelki; 8. vzajemni prevozni promet med tržaškim svobodnim okolišem z ene strani in pa zasebnimi (obračunskimi, zapornimi) hranišči v Trstu in starim tržaškim pristanom z druge strani prek carinskega okoliša; 9. po § 9, točkah 1 do 3, lega ukaza ustni statistični zglasitvi zavezano blago in predmeti (mejni promet), ako se nahajajo v množinah izpod 0 5 kilograma; toda ta oprostitev se ne uporablja na kumulativne zglasitve s pristojbine prostimi zapiski ali zabeležki ; 10. Kolesa in avtomobilna vozila, katera se v zabeležnem (izkazničnem) prometu uvažajo, oziroma izvažajo za začasno rabo; 11. tiste blagovne pošiljatve ob uvozu, izvozu in prevozu, katere niso predmet pravega trgovinskega prometa in so v primeru njih uvoza na podstavi členov IX, X, XI, XII, XV, in XVI zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 190G. 1. (drž. zak. št. 20), pogojno oproščene plačevanja uvozne carine. Od te oprostitve pa so izvzeti: a) v tuzemstvu nakupljeni živež (proviant) odhajajočih inozemskih ladij; b) v Členu XI pod št. 1 (umetnine, zbirke itd.) in št. 2 (starine itd.), nadalje v členu XII pod št. 1 (cerkveni predmeti) zakona o carinski tarifi navedeni predmeti, če se kupujejo iz inozemstva, oziroma prodajajo v inozemstvo; c) tista plovila, katera dajejo, razložena, drva àli les. II. Kako se opravlja statistična zglasitev. 1. Poglavje. Prometne vrste in prometna pota. § 3. Za statistično zglasitev prihajajo naslednje prometne vrste v poštev: 1. uvoz v svobodni promet carinskega okoliša ; 2. izvoz iz svobodnega prometa carinskega okoliša; 3. prevoz inozemskega blaga prek carinskega okoliša ; 4. zabeležni promet, in to: a) vhodni zabeležni promet, to je tisti promet, v katerem ostane uvoženo blago dotle, da se zopet izvozi v carinsko inozemstvo, ali da preteče neki rok, carinsko-uradno zabeleženo ; b) izhodni zabeležni promet, to je tisti promet, v katerem ostane izvoženo blago dotle, da se zopet uvozi v carinski okoliš, ali da preteče neki rok, carinsko-uradno zabeleženo. Zabeležni promet v obeh meréh obseza : a) plemenitveni promet, ß) popravljalni promet, Y) promet na ponamerno prodajo ; 8) drugačni zabeležni promet (to je promet z vzorci na ogled, z razstavnimi predmeti, z obalkami in z drugimi predmeti za začasno rabo). § 4. Vstop v carinski okoliš, oziroma izstop iz carinskega okoliša se godi : A. po suhem, B. po rekah in jezerih, C. po morju. Dalje je razločevati: v prometu po suhem: a) tovorni promet železnic, b) poštni promet, c) cestni promet z vozili ali živinskimi gonjami, d) promet popotnikov in mejnih prehodnikov ; v prometu po rekah in jezerih : a) promet s tovornimi ladjami, plavi, plitvi-cami i. e., b) poštni promet, c) plavljanja, d) promet potovalcev in mejnih prehodnikov; v prometu po morju : a) tovorni promet, b) poštni promet, c) promet potovalcev in mejnih prehodnikov. Za promet mejnih prehodnikov je šteti tisti promet, pri katerem hodniki sami nosijo blago ali pa s samokolnicami, garami ali enako spravljajo čez mejo. S prometom potovalcev je umeti tisti promet, pri katerem se kaže, da prtljaga, ki jo ima kdo s seboj, ni za trgovino namenjeno blago. 2. Poglavje. Dolžnost statistične zglasitve. § 5. Statistično zglasitev je opraviti: a) ob uvozu v svobodni promet in pa ob uvozu in zopetnem uvozu v zabelež-nem prometu pri tistem carinskem uradu, oziroma carinskem organu, pri katerem se vrši carinsko-uradna vhodna končna odprava, in to po tistem, kateri oddaje carinsko izrecilo, oziroma predlaga carinsko odpravo ; b) ob izvozu iz svobodnega prometa, in pa ob izvozu in zopetnem izvozu v zabe-ležnem prometu (vštevši zabeležne pošiljatve v poštnem prometu) pri tistem carinskem uradu (finančne straže organu), pri katerem se vrši izvozno uradovanje; zglašati je dolžan tisti, kateri sproži carinsko uradovanje ; ako se oddaja pri železniški ali ladijni postaji zunaj mesta carinskega urada, kateri opravlja izvozno uradovanje, je zglasilnice oddati že pri oddaji ; c) o poštnem izvozu (izvzeinši zabeležni promet) zglaša naravnost pri oddajnem poštnem uradu pošiljatelj ; d) ob prevozu pri tistem carinskem uradu, kateri carinsko-uradno nakazuje v prevoz, in tu zglaša tisti, kateri sproži nakaz. Zglasitelj je odgovoren za pravost in popolnost statistične zglasitve. § 6. O prometu po stranskih potih, pripust-nem po carinskih predpisih, se statistična zglasitev opravlja pri tistih carinskih, oziroma finančne straže organih, kateri so pooblaščeni jo prejemati. V tistih primerih, v katerih je promet po stranskih potih z blagom in predmeti, zavezanimi statistični aglasitvi, dovoljen brez vsakega carinskega uradovanja in brez stave h kakemu finančne straže organu, naj vodeča finančna oblastva poskrbe, da se dotične statistične zglasitve pri carinskih uradih opravijo o pravem času. Domačim, blizu deželne meje ležečim podjetjem, morejo v primeru dovolitve dobivanja, oziroma pošiljanja blaga po stranskih potih finančna deželna oblastva tudi dovoliti, da redno zglasitev podajajo pristojnim carinskim uradom, oziroma finančne straže organom, konci vsakega dne ali vsakega tedna. Dodeljeno dovolilo je od primera do primera priznanih c. kr. trgovinskemu ministrstvu. Ako bi se zlorabila ta ugodnost, jo je odtegniti in statistično zglasitev je opravljati po obče veljavnih predpisih. 3. Poglavje. Kako se zglaša. § 7. 1. Statistična zglasitev se praviloma opravlja pismeno: a) z izpolnitvijo in oddajo statističnih zglasilnic; b) v poštnem prometu z izpolnitvijo in oddajo ustrezno popolnjenih drugopisov (duplikatov) pismenih carinskih izrecil. Dokler se drugače ne ukrene, se pa more v posameznih posebe navedenih primerih (§ 8. tega ukaza) pismena statistična zglasitev opraviti tudi s prepisi oglednih izvidov. 2. Ustna statistična zglasitev je pripustna samo v primerih, navedenih v § 9. tega ukaza. § 8. Pismeno statistično zglasitev je opraviti: A. ob uvozu v svobodni promet: a) v tovornem prometu po železnici ali ladjah, čolnih, plavih i. e., potem ob plavljenju: pri carinoobveznem blagu, za katero je oddati carinska izrecila, z zglasilnicami, ob ustnem carinskem izrecilu in ob ocarinjanju po oglednem izvidu s prepisi oglednih izvidov, pri carine prostem blagu z zglasilnicarfi : b) v cestnem prometu z vozili in ob živinski gonji in pa v prometu mejnih prehodnikov in poto-valcev pri carinoobveznem blagu: če je oddati pismena carinska izrecila, z zglasilnicami, ob ustnem carinskem izrecilu in ob ocarinjanju po oglednem izvidu s prepisi oglednih izvidov; c) v poštnem prometu pri carinoobveznem blagu : če je oddati pismena carinska izrecila, z njih prepisi ah po izbiri zglasilu zavezanega z oddajo pristojbine prostih zglasilnic, ob ustnem carinskem izrecilu in ob ocarinjanju po oglednem izvidu s prepisi oglednih izvidov; B. ob izvozu iz svobodnega prometa: a) v tovornem prometu po železnici ali ladjah, čolnih, plavih i. e., potem ob plavljenju z zglasilnicami ; b) v poštnem prometu z drugopisi carinskih izrecil; C. ob prevozu: vselej z zglasilnicami; D. pri zabeležnem prometu ob uvozu in izvozu, če je carinskemu uradu oddati pismena izrecila, z zglasilnicami. Zopetni izvoz in zopetni uvoz v zabeležnem prometu je pismeno zglasiti tedaj, kadar se je ustrezna statistična zglasitev ob uvozu, oziroma izvozu v zabeležnem prometu opravila pismeno. § 9. Ustna statistična zglasitev se opravlja: 1. V cestnem prometu z vozili in ob živinski gonji, in to ob uvozu carine prostega blaga in v vseh primerih izvoza; toda ustna zglasitev sme obsezati samo raz-sežaj poedinega vozila ; 2. v prometu mejnih prehodnikov in poto-valcev, in to ob uvozu carine prostega blaga in v vseh primerih izvoza: 3. v zabeležnem prometu ob uvozu in izvozu, če se carinsko-uradno izrecilo opravlja ustno; ob zopetnem izvozu in zopetnem uvozu v tistih primerih, kadar se je ob uvozu, oziroma izvozu v zabeležnem prometu carinsko-uradno izrecilo opravilo ustno; 4. ob poštnem uvozu carine prostega blaga. Stranke morajo ob ustni statistični zglasitvi carinskim, oziroma finančne straže organom naznaniti za statistične namene potrebne podatke. 4. Poglavje. Zglasitev z zglasilnicami. § 10. Zglasilnice so za posamezne prometne vrste in prometna pota različne barve in različne opreme. Za uvoz v svobodni promet je rabiti zglasilnice v beli, za izvoz iz svobodnega prometa zglasilnice v svetlozeleni in za prevoz, zglasilnice v svetlordeči barvi. V zabeležnem prometu je za uvoz rabiti zglasilnice v vijoličasti, za zopetni izvoz zglasilnice» v svetlorjavi za izvoz v svetlomodri in za zopetni uvoz v sivi barvi. O nadaljnjem nakazu v nadaljevanem zabeležnem prometu (§ 30) je rabiti začasne zglasilnice svetlorumene barve. Zglasilnice za promet po rekah in jezerih so vrhutega označene s podobo ladje parnice in s svetlomodro poprečno progo, zglasilnice za morski promet s podobo ladje jadrenice in marinomodro robno progo. Za začasne zglasilnice v nadaljevanem zabeležnem prometu ni tega razločka. § H- Besedilo in osnova statističnih zglasilnic je razvideti iz prilog, ki so celokupna sestavina tega ukaza. Zglasilnice za uvoz in izvoz v zabeležnem prometu sestoje iz dveh s preluknjanim robom zvezanih, iste stolpce obsezajočih listov (polovic), katerih eden je označen za „prvopis“, drugi za „drugopis*. Prilogi 1 do 2- § 12. Vsaka statistična zglasilnica sme imeti za predmet samo vsebino ene pošiljatve. Za pošiljatev je šteti tisto množino blaga, katera se: a) ob uvozu ali prevozu z eno carinsko listino carinskemu uradu postavi v carinskouradno odpravo ; b) ob izvozu z eno tovorno listino z namenilom za carinsko inozemstvo prenosnemu zavodu izroči v odpravo, oziroma izstopnemu carinskemu uradu postavi za izstopno carinsko uradovanje. Blago, ki tvori vsebino več kot enega carinskega izrecila ali tovorne listine, ki ga nadomešča, se more na eni zglasilnici zglasiti tedaj, če je blago enake kakovosti in namenjeno istemu prejemniku in se ob istem času postavi v carinsko uradovanje, oziroma če ga isti pošiljač izroči prenosnemu zavodu v izvoz v carinsko inozemstvo, oziroma carinskemu uradu postavi v izvozno uradovanje. § 13. Ob zglasilvi blaga ene pošiljatve naj v tovornem prometu veljajo naslednja načela: 1. Ako obseza pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, more se vsa vsebina pošiljatve skupljena zglasiti na enem zglasilnem obrazcu ; 2. ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga ali iz golo naloženih blagovnih vrst, da pa posamezne vrste blaga spadajo pod več kot eno številko statističnega blagovnega spiska, more se blago, spadajoče pod enako statistično številko, skupljeno zglasiti; 3. ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, izmed katerih ima vsak po več vrst blaga, more se množina enakih vrst blaga, brez ozira na njih število, skupljena zglasiti; 4. ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obseza samo po eno vrsto blaga, drugi več blagovnih vrst, morejo se množine enakovrstnega blaga iz tovorkov z eno blagovno vrsto skup-ljene zglasiti, in posebe množine enakovrstnega blaga iz tovorkov z več blagovnimi vrstami isto tako skupljene zglasiti. § 14. Blago in predmeti, ki so v statističnem blagovnem spisku navedeni pod raznimi številkami, oziroma raznimi odstavki ene številke, ne smejo se tudi v zglasilnici skupiti, temuč zglasiti jih je ločeno v raznih poprečnih razdelkih. Ako ena zglasilnica ne zadošča za zglasitev ene pošiljatve, more se njen ostanek zglasiti na pri-ložnem obrazcu v barvi zglasilnice. Pri zglasilnicah za prevoz se ne rabijo priložni obrazci, ampak poprečni razdelki se lahko podrazdelé po potrebi. § 15. Blago, katero spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek ene številke, je pa različnega izvira ali namenila, ali je zavezano različnim carinskim po-stavkom, se ne sme zglasiti v enem poprečnem razdelku. V teh primerih je za vsako izvirno ali namenilno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago rabiti poseben poprečen razdelek. S tem se pa ne povišuje pristojbina. § 16. Kadar se zglasi tovorek ali naklad kakega vozila in je v njem obseženo blago vstopilo deloma po suhem, deloma po rekah ali jezerih, deloma po morju, more se — če so dani drugi pogoji za zglasitev na eni zglasilnici — izjemoma brez povišanja statistične pristojbine po izbiri stranke rabiti ena zglasilnica za promet po suhem, po rekah in jezerih ali po morju. Toda na tej je z ustrezno opomnjo poočititi delež, ki spada na promet po suhem, po rekah in jezerih ali po morju. § 17. V zglasilnicah (priloge 1—22) morajo stranke v dotičnih razpredelih in predtiskih povedati nastopno : 1. številko; 2. nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska; 3. število, vrsto in oznamenilo tovorkov, oziroma vozil; Priloga 23 do 29. 4. množino v ustreznih podrazpredelih po navodilu § 21 tega ukaza; ob zopetnem izvozu v zabeležnem prometu tudi množino v zopet izvoženem blagu obseženih inozemskih tvarin in domačih pridevkov; ob zopetnem uvozu v zabeležnem prometu množino v zopet uvoženem blagu obseženih tuzemskih tvarin in inozemskih pridevkov ; 5. ob zopetnem izvozu v zabeležnem prometu številko in leto postavka v vpisniku vhodnega zabeležka, pod katerim se je o svojem času opravilo vhodno-carinsko uradovanje, potem ime tistega carinskega urada, pri katerem se je godilo'to vhodno uradovanje, slednjič statistično številko za plemeni-čenje uvoženega blaga; 6. ob zopetnem uvozu v zabeležnem prometu številko in leto postavka v vpisniku izhodnega zabeležka, pod katerim se je o svojem času opravilo izhodno-carinsko uradovanje, potem ime tistega carinskega urada, pri katerem se je godilo to izhodno uradovanje, dalje statistično številko v plemeničenje izvoženega blaga ; 7. ob uvozu in izvozu, zopetnem izvozu in zopetnem uvozu v zabeležnem prometu način zabelež-nega postopka (§ 3 lit. a do 5); 8. ob uvozu v svobodni promet, potem ob uvozu in zopetnem uvozu v zabeležnem prometu deželo izvira; 9. ob izvozu iz svobodnega prometa, potem ob izvozu in zopetnem izvozu v zabeležnem prometu, deželo namenila; 10. ob prevozu deželo izvira in deželo namenila; 11. ob uvozu v svobodni promet: a) dokončno namenišče; b) ime dokončnega prejemnika ; 12. ob izvozu iz svobodnega prometa: a) prvotni pošiljalni kraj ; b) ime in bivališče pošiljača, to je tistega, kateri blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi; 13. ob uvozu in zopetnem uvozu v zabeležnem prometu : ime in bivališče dokončnega prejemnika; 14. ob izvozu in zopetnem izvozu v zabeležnem prometu: ime in bivališče pošiljača, to je tistega, kateri blago pošilja sam ali po posredujoči osebi; 15. ob nadaljevanem zabeležnem prometu razen imena in bivališča pošiljača tudi ime in bivališče prejemnikovo; 16. ob uvozu in prevozu in pa ob uvozu in zopetnem uvozu v zabeležnem prometu vstopni carinski urad. Vse zglasilnice mora zglasitelj datirati in svojeročno podpisati. Nadalje izpolnjujejo zglasilnice carinski organi. Podatki v pismene zglasilnice se morejo vstaviti tudi s tiskom, kamenotisom ali z vsakim drugim kemičnim ali mehaničnim razmnoževalnim načinom, da se le s tem ne krati razločnost in trpežnost vpiskov. . § 18. Za statistično številko je v vseh primerih po navodilu statističnega blagovnega spiska povedati : a) ob uvozu v svobodni promet številko statističnega blagovnega spiska za uvoz, katero je statistično zglasiti, b) ob izvozu iz svobodnega prometa številko statističnega blagovnega spiska za izvoz, c) ob prevozu številko statističnega blagovnega spiska za prevoz, d) ob uvozu in zopetnem uvozu v zabeležnem prometu zaporedno številko statističnega blagovnega spiska za uvoz, e) ob izvozu in zopetnem izvozu v zabeležnem prometu številko statističnega blagovnega spiska za izvoz. § 19. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz, izvoz ali prevoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz ali izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenilo blaga, je zglasiti to. V teh primerih povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska ni potreba, vendar mora biti trgovinsko običajno oznamenilo tako obsežno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statično številko brezdvomna. § 20. Izpolnjuje naj se razpredel o številu, vrsti in oznamenilu tovorkov, oziroma vozil vselej tako, da bodi natanko jasno, v katerih tovorkih ali vozilih se nahaja v sosednih razpredelih ozname-njeno blago. § 21. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti po teži ali pa, če je to opomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po nosilnosti v bečvah. Težo je zglasiti: a) ob uvozu v svobodni promet po carinske tarife določilih, veljajočih za carinski postopek; ali kosmato ali čisto; b) ob izvozu iz svobodnega prometa praviloma kosmato, samo ob izvozu sirovega in použit-nega cukra in pa tekočin v kotlovih vozovih čisto ; c) ob prevozu kosmato; d) v vseh primerih zabeležnega prometa čisto. Ako je ob izvozu in prevozu v enem tovorku blago raznih statističnih številk, ki bi ga bilo zglasiti kosmato, tedaj je blago v največji množini zglasiti kosmato, ostalo blago pa je zglasiti čisto. Pri blagu, katero je zglasiti kosmato, če je golo naloženo, je v ustreznem podrazpredelu zglasi lnic za uvoz in izvoz v svobodnem prometu vstaviti besedo „golo“. § 22. Za deželo izvira je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ah predmet. Če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, je navesti tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ah predmet, in, ko bi tudi le-té ne mogla povedati zglašajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet oddal za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Ob zopetnem uvozu v plemenitvenem in popravnem prometu je za deželo izvira zglasiti tisto deželo, v kateri se je opravila plemenitev ah poprava; ob zopetnem uvozu v drugih primerih zabeležnega prometa pa tisto deželo, katera je bila o prvotnem izstopu blaga povedana za namenilno deželo. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, kateri je v porabo namenjeno blago ah predmet. Če je ta namenilna dežela zglasitelju neznana, je povedati tisto deželo, katera je zadnje znano name-nišče odposlatve. Ako zglasitelj šele pozneje zvé pravo namenilno deželo, naj jo naravnost naznani c. kr. trgovinskemu ministrstvu (trgovinsko-statistiČnemu uradu). Ob izvozu v zabeležnem prometu je za deželo namenila zglasiti tisto deželo, v kateri naj se opravi oplemenitev, poprava, poraba (prodaja) na pona-merno prodajo izvoženega blaga, raba izposojenih vagonov ah vzorcev, razstava itd. § 23. Za izvirne in namenilne dežele je zglašati naslednje države, oziroma ozemlja: V Evropi. 1. Belgija, 2. Brema (svobodni pristan), 3. Britanska posestva v sredozemskem morju (Gibraltar, Malta, Ciper), 4. Bolgarsko (z Vzhodno Rumelijo), 5. Dansko (z Izlandijo in Grenlandijo), 6. Nemško cesarstvo (z Luksemburškim, toda brez svobodnih pristanov hamburškega in brem-skega), 7. Reka (svobodni okohš), 8. Francosko (z Monakom in Andoro), 9. Grško, 10. Velika Britanija in Irlandija, 11. Hamburg (svobodni pristan), 12. Italija (s San Marinom), 13. Črna Gora, 14. Nizozemsko, 15. Norveško, 16. Portugalsko, 17. Rumunsko, 18. Rusija (evropska s Finlandijo), 19. Švedsko, 20. Švica, 21. Srbsko, 22. Španjsko, 23. Trst (svobodni okohš), 24. Turčija (evropska). V Aziji. 25. Britanska Indija, 26. Kitajsko, 27. Francoska Indokina, 28. Japonsko, 29. Nizozemska Indija, 30. Perzija, 31. Rusko (azijsko), 32. Turško (azijsko). V Afriki. 33. Abesinija, 34. Egipet, 35. Algir, 36. Britanska posestva v Afriki, 37. Nemška posestva v Afriki, 38. Država Kongo, 39. Maroko, 40. Tripolis, 41. Turško (afriško), 42. Tunis, 43. Druga posestva evropskih držav v Afriki. V Ameriki. 44. Argentinska republika, 45. Brazilija, 46. Britanska Zapadna Indija, 47. Čilsko, 48. Kanada (z Novo Fundlandijo), 49. Kolumbija, 50. Kuba (s Puerto Rico), 51. Mehikansko, 52. Peruvija, 53. Združene države ameriške, 54. Osrednje-ameriške republike (Guatemala, Honduras, Nikaragua, Kostarika, S. Salvador). V Avstraliji. 55. Britanska Avstralija, 56. Nova Zelandija. Namesto držav in pokrajin, katere tukaj niso imenovane, povedati je dotično zemljino ; vendar smé stranka, ki je dolžna podati zglasilo (§ 5 tega ukaza), namesto tega splošnega oznamenila navesti kako določeno državo ali pokrajino. Pri blagu in predmetih, ki prvotno zares izvirajo iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša (povratnem blagu) — izvzemši zopetni uvoz v zabelež-nem prometu (§ 22, odstavek 3 tega ukaza) — je to ozemlje zglašati za izvirno deželo. Tržaški in reški svobodni okoliš se smeta za izvirni in namenilni deželi zglašati samo tedaj, kadar zglasitelju ni znana prvotna izvirna dežela ali resnična namenilna dežela (§ 22 tega ukaza), in kadar je kateri teh dveh svobodnih okolišev poslednji. zglasitelju znani kraj odposlatve. § 24. V izvozu iz svobodnega prometa je ob oddaji razsežnih pošiljatev blaga različne vrste (so-sebno zbornih nakladov), pri katerih se vsebina po-šiljatve specificira na ozadnji strani voznega lista ali na prilogi, pridejani voznemu listu, statistično zglasilo sestaviti tako, da se v zglasilnici, ki jo je vsekakor prinesti, opusti oznamenilo posameznih to-vorkov in njih vsebine in pa povedba statističnih številk, prvotnih pošiljalnih krajev in pošiljačev in, če se gre za več namenilnih dežel, tudi oznamenilo namenilnih dežel, zato pa se zglasilnici pripne prepis (pavza) specifikacije blaga v voznem listu ali pa vsaj popolnem enako slovoč in enako urejen prepis te blagovne specifikacije in poočitijo se statistične šte- vilke, prvotni pošiljalni kraji in pošiljači, in pa na-menilne dežele pri posameznih tovorkih v tem prepisu (pavzi, kopiji) blagovne specifikacije. Na zglasilnici sami zadošča povedba: „Po specifikaciji “. Ako taka pošiljatev obseza tudi blago, ki se izvaža ali zopet izvaža v zabeležnem prometu, ali prevozno blago, tedaj je za to blago posebe prinesti predpisano statistično zglasilnico in na to opozoriti s pismeno opomnjo pri dotičnem blagu v kopiji (pavzi, prepisu) blagovne specifikacije. Dotično opomnjo je vstaviti tudi pri tistem blagu in tistih predmetih, ki so morebiti v pošiljatvi in niso zavezani statistični zglasitvi. § 25. Za statistično zglasitev prevoza je za to namenjene zglasilnice rabiti tako, da se v vsakem posameznem poprečnem razdelku njenem zglaša samo blago in predmeti, ki spadajo pod isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter imajo isto izvirno in namenilno deželo. Pri tem ne dela razločka to, ali je to blago in so ti predmeti za-pakovani v enem ali v več tovorkov ali pa tudi golo naloženi. Za izbiro obrazca je pri statistični zglasitvi merodajna samo in edino prevozna pot ob vstopu. Za statistično zglasitev je torej rabiti: a) ob vstopu po železnici ali v cestnem prometu obrazec za promet po suhem, b) ob vstopu po rekah ali jezerih obrazec za promet po rekah in jezerih, c) ob vstopu po morju obrazec za pomorski promet. § 26. Blago, ki se zopet izvaža v plemenitvenem prometu, je zglasiti po tistem nazivalu, katero mu gre kakor izvoznemu blagu in pri tem ni merodajen dotični način plemeničenja. Od tega zopet izvaža-nega blaga je iz inozemskih tvarin napravljeni del v dotičnih razpredelili zglasilnice o zopetnem izvozu povedati kot podelano „inozemsko tvarino*. Ostali del blaga velja za „domač pridevek* in izkazati ga je v dotičnem razpredelu zglasilnice o zopetnem izvozu. Za domače pridevke je umeti ne samo tiste tvarine tuzemskega izvira, katere so podelane s predmeti, vzetimi v plemenitveni in popravljalni promet, ampak tudi tako blago in taki predmeti, ki so samo in edino za rabo izvažanega oplemeničenega ali popravljenega blaga, pa ne tvorijo njega celokupne sestavine. V tem primeru ti pridevki ne smejo prestopati enokratne garniture. Slična določila veljajo za zopetni uvoz v ple-menitvenem in popravljalnem prometu. § 27. Inozemske, oziroma tuzemske ovoje (oklepe), ki se, zmisloma uporabljaje carinsko-uradne predpise o zabeležnem postopku, prazni uvažajo, oziroma izvažajo in se napolnjeni zopet izvažajo, oziroma uvažajo, in pa taki oklepi, ki se napolnjeni za izpraz-njenje uvažajo, oziroma izvažajo in se izpraznjeni zopet izvažajo, oziroma uvažajo, je vsakikrat statistično zglasiti z ustreznimi zglasilnicami za zabe-ležni promet. Ovoje (oklepe) je tako prazne kakor tudi napolnjene zglasiti vedno le kakor take po statistični številki in oznamenilu, ki ustreza njih kakovosti, brez ozira na vsebino. Težo napolnjenih oklepov je povedati s težo vsebine vred; težo vsebine (polnitve) same je razen tega vstaviti v razpredelu: Inozemski, oziroma domači pridevki. Povod zabeležnega postopka je poočititi s pristavljeno pripomnjo „za izpraznjenje“, oziroma „za napolnjenje“ z istočasno povedbo vsebine. § 28. Pripakovala je vselej ločeno zglasiti na zgla-silnicah za uvoz v svobodni promet, oziroma za izvoz iz svobodnega prometa, in odmeriti jim pristojbino. Za pripakovala je umeti samo tako inozemsko, oziroma domače blago, ki je v istem tovorku zapa-kovano z oplemeničenim, popravljenim ali preva-žanim blagom in ni v nikaki zvezi z njim. § 29. Če se prvotno za uvoz v svobodnem prometu zglašeno inozemsko blago na podstavi posebnega dovolila dodatno vzame v zabeležni promet, je za to blago oddati tudi statistično zglasilo za uvoz v zabeležnem prometu. « § 30. Če se v vhodnem zabeležnem prometu že statistično prijeto blago pred njegovim zopetnim izstopom v carinsko inozemstvo odkaže na drug carinski urad za razvidnost v zabeležnem prometu (nadaljevani zabeležni postopek), je to blago in te predmete statistično zglasiti ob nadaljnjem ud-kazu s pristojbine prostimi začasnimi zglasilnicami. Priloga 22. Pri odkazanem uradu vnovič zabeleženo blago in predmete je zopet, kakor gre, statistično zglasiti, toda s pristojbine prostimi zglasilnicami za uvoz v zabeležnem prometu (§ 10). § 31. Carinski uradi morajo ugotoviti soglasje zgla-silnic gledé na številko in nazivalo blaga in predmetov z izvidom carinskega urada, oziroma s statističnim blagovnim spiskom in gledé povedbe o izvirni, oziroma namenilni deželi, prevoznem potu, številu, vrsti in kakovosti lovorkov, oziroma vozil primerjati z voznimi listi in drugimi pomagali, kar jih je. Ako treba, je popraviti zglasilnice. Kake male nepravosti naj carinski uradi sami odpravijo. Pri precejšnjih stvarnih ali formalnih napakah morajo carinski uradi zahtevati, da stranka stvar popravi ali predloži novo napravljene zglasilnice. Stružene (radirane) zglasilnice je zavrniti vselej, popravljene (korigirane) tedaj, kadar je sumnja, da so bili obrazci že enkrat rabljeni. 5. Poglavje. Zglasitev s prepisi oglednih izvidov. § 32. Če se statistično zglaša s prepisi (kopijami) oglednih izvidov (§ 8 tega ukaza), so stranke dolžne, dati za dopolnilo oglednih izvidov potrebne povedbe v zmislu v 4. poglavju za izpolnitev zglasilnic ukre-njenih določil, in imajo pravico, pogledati v prepise oglednih izvidov in jih podpisati, oziroma imajo dolžnost, na zahtevo carinskega organa, opraviti podpis. 27 (Slovenlach.) 6. Poglavje. Zglasitev z drugopisi carinskih izrecil ob poštnem izvozu. § 33. Ob izvozu po pošti naj za statistične namene služi drugopis (duplikat) poštnim pošiljatvam priloženih carinskih izrecil. V ta namen naj oddajalna stranka vsem poštnim pošiljatvam, ki so zavezane statistični zglasilni dolžnosti, poleg za carinsko obravnavo potrebnih izvodov carinskih izrecil priloži še po en nadaljnji izvod carinskega izrecila. Za to je rabiti v sivomodri barvi napravljen Priloga 30. obrazec, ki obsega za statistično zglasilo potrebne razpredele in ki naj ga pošiljač natanko izpolni po vseh razpredelih in predtiskih; pové naj torej so-sebno namenilno deželo, natančno o?namenilo vsebine pošiljatve, namreč nazivalo blaga in številko statističnega blagovnega spiska in pa množino blaga v zmislu določil, v 4. poglavju ukrenjenih za izpolnitev zglasilnic. Podatki se morejo v drugopise carinskih izrecil tudi vstaviti s tiskom, kainenotisom ali na vsak drug kemičen ali mehaničen način razmnoževanja, da se le s tem ne krati razločnost in trpežnost vpisov. § 34. Drugopise carinskih izrecil ob poštnem izvozu je predati poštnim uradom. Gledé popreskušnje in poprave drugopisov naj poštni uradi ravnajo slično kakor carinski uradi gledé zglasilnic (§31 tega ukaza). 7. Poglavje. Zbiranje in predlaganje statističnega gradiva. § 35. Zbiranje in predlaganje statističnega gradiva se uredi s posebnimi službenimi predpisi. III. Dolžnost prenosnih, zavodov. § 36. Javni prenosni zavodi in tiste osebe, ki obrtoma prevažajo blago po suhem ali po vodi, smejo v ca- rinsko inozemstvo napotene pošiljatve za prevoz prevzemati ali. če še le ob prevažanju izvedo, da je blago namenjeno v carinsko inozemstvo, dalje prevažati samo tedaj, ko so se jim naznanili za resnično statistično zglasitev potrebni podatki, in so se prepričali, da se ti podatki po svoji vsebini ujemajo z voznimi listi in carinskimi izrecili. Tej dolžnosti naj prenosni zavodi ustrezajo tako, da si dajo k vsaki v carinsko inozemstvo napoteni zglasitvi zavezani pošiljatvi izročiti statistično zglasilnico, katera naj načeloma spremlja pošiljatev tja do izstopnega carinskega urada. Ob izvozu iz svobodnega prometa naj se od stranke, ki oddaje pošiljatev v izvoz, prevzame redno sestavljena zglasilnica v svetlozeleni barvi. Ako se je ob izvozu iz svobodnega prometa izvozno blago oddalo pri kaki postaji v deželah ogrske krone, v Bosni ali Hercegovini, in naj bi to blago izstopilo čez c. kr. carinski urad, naj se, če je bilo to blago že carinsko-uradno obravnano in statistično prijeto pri kakem kraljevem ogrskem ali bosansko-hercegovskem carinskem uradu, ne zahteva statistična zglasilnica; ako pa ni kraljevi ogrski ali bo-sansko-hercegovski carinski urad opravil teh uradovanj, je prinesti pristojbine prosto zglasilnico za izvoz iz svobodnega prometa. Ob prevozu mora pošiljatve spremljati zglasilnica za prevoz v svetlordeči barvi, prevzeta že od nakazajočega carinskega urada. Ob izvozu in zopetnem izvozu v zabe-ležnem prometu mora pošiljatvam priložena bili od dotičnih carinskih uradov prejeta izvozna zglasilnica svetlomodre, oziroma zglasilnica o zopetnem izvozu svetlorjave barve. Pristojbinska dolžnost nastopi načeloma samo tedaj, če se oddajejo zglasilnice pri c. kr. carinskem uradu. Prenosni zavodi morajo izstopnemu carinskemu uradu za statistične namene predati spiske o vsem v carinsko inozemstvo izstopajočem blagu z dotič-nimi zglasilnicami. § 37. Javnim prenosnim zavodom je dovoljeno statistične pristojbinske znamke, nameščene na onih zglasilnicah, ki spremljajo pošiljatve o prevozu, preden so carinsko-uradno odpravljene, na enem oglu opremiti z dnevnim pečatom, da jih ne bode moči zopet rabiti. § 38. Dolžnosti, ki jih imajo prenosni zavodi gledé statistike vnanje trgovine, se natančneje še uredé s posebnim službenim predpisom. IV. Kontrolna določila. § 39. Zglasitvi zavezane stranke kakor vse tiste osebe, kojih ime (firma) je po določilih pričujočega ukaza zabeleženo na obrazcih statističnih zglasil, so dolžne, c. kr. trgovinskemu ministrstvu (trgovinsko-statističnemu uradu), oziroma njegovim organom in pa organom c. kr. carinskih in poštnih uradov, železničnih in plovstvenih podjetij, da se popolnijo pomanjkljivo oddana statistična zglasila ali da se odpravijo dvomi o resničnosti danih povedeb, po resnici podati vsa tista pojasnila, ki so potrebna, da se popravi zglasilo. § 40. Carinski uradi in finančne straže organi morajo nadzirati vzajemni blagovni promet s carinskim inozemstvom s prometom po stranskih potih vred ter paziti na to, da se ne prestopajo zglasilni in pristoj-binski predpisi. V. Statistična pristojbina. § 41. Za vsako statistično zglasitev je praviloma plačati statistično pristojbino (§ 8 zakona). Plačati statistično pristojbino je dolžna zglasitvi zavezana stranka. Te pristojbine je prosto: 1. blago in predmeti, ki prihajajo v prevoz ; 2. naravnost v dežele ogrske krone, v Bosno in Hercegovino uvoženo ali odtod naravnost izvoženo blago in predmeti, če se zglasč, oziroma odpravijo pri c. kr. carinskem uradu; v dokaz neposrednjega uvoza in izvoza je zadosti, da sc pokaže izvirni vozni list, ki je izdan v inozemstvu, oziroma v deželah ogrske krone, v Bosni ali Hercegovini ; 3. promet mejnih prehodnikov in potovalcev (vštevši zabeležni promet); 4. poštne pošiljatve. § 42. Statistična pristojbina iznaša ob pismeni zglasitvi za vsako rabljeno zglasilnico, pridržujč v § 43 sledeča določila, 12 h ; ob ustni zglasitvi brez ozira na vsebino 4 h. Od prepisov oglednih izvidov je plačevati pristojbino prav tako kakor od zglasilnic. g 43. Pristojbina naj se v tovornem prometu odmerja po naslednjih načelih: a) če pošiljatev obseza samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zapored tekočo številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do razsežaja enega vozila 12 h; ako pošiljatev obseza več kot vsebino enega vozila, plačevati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 h pristojbine; b) če pošiljatev sestoji iz več tovorkov vsak z eno vrsto blaga ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zapored tekočo številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto pošiljatve do razsežaja enega vozila 12 h ; ako pošiljatev obseza več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) če pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obseza več blagovnih vrst, iznaša statistična pristojbina za vsak tovorek 12 h; če pà tovorki obsezajo samo vsak dve blagovni vrsti in če služi eno blago za adjusti-ranje druzega in ga je samo prav majhna množina, je pač obe blagovni vrsti posebe zglasiti, vendar je statistično pristojbino odmeriti tako, kakor bi bila samo ena blagovna vrsta; d) če pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obseza samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsezajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b) in za tovorke, obsezajoče po več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Odmera pristojbine je zavisna od tega, ah se množine enovrstnega blaga različnih tovorkov ob zglasitvi skupijo (§13 tega ukaza) ali ne. Tako je tudi v primeru § 12, zadnji odstavek, statistično pristojbino plačati tako, kakor bi. se podala ob zglasitvi vsake pošiljatve na posebni zglasilnici. § 44. Statistično pristojbino je plačevati z uradnimi pristojbinskimi znamkami. § 45. Na pristojbinskih znamkah, ki so izvedene v četverokotni obliki z zobčastimi črnimi robovi in ploskem tisku, vidi se v črni barvi cesarski dvoglavi orel z nadpisom „K. k. handelsstatistische Gebühr“ („C. kr. trgovinsko-statistična pristojbina“) in oznamenilo vrednosti po 4, 12, oziroma 60 h. Znamke po 4 li imajo zeleno, znamke po 12 h rdeče, znamke po 60 h modro ospodje. Preluknjanje (perforiranje) pristojbinskih znamk z majhnimi črkami ali drugimi znamenji ali vtiskanje visokotiskovnih črk ali znamenj s Stancami vanje v označenje lastnika je dovoljeno, ako se s tern ne more zakriti, da je bila kaka znamka že poprej rabljena. Znamke, ki so tako preluknjane ali z visoko^ tiskom oznamenjene, da se more zakrivati njih prejšnja raba, ali od katerih so odrezani beli robni zobci, ali slednjič take, ki so se poškodovale ali so pa bile že prilepljene, so neveljavne in se ne smejo rabiti za plačevanje pristojbin. § 46. Uradne pristojbinske znamke daje c. kr. trgovinsko ministrstvo na prodaj pri vseh c. kr. carinskih uradih in po meri dokazane potrebe tudi pri oddelkih finančne straže in na drugih mestih po ceni, kakor je poočitena na njih. Pri teh prodajališčih so tudi uradno izdane statistične zglasilnice po ceni 2 h za eno na prodaj. V § 14, odstavku 2 omenjeni priložni obrazci se izdajejo strankam zastonj. Drugopisi (duplikati) carinskih izrecil, ki jih je rabiti ob poštnem izvozu, se dobivajo pri c. kr. poštnih uradih po ceni 1 h za vsakega. Pristojbinske znamke, ki so prilepljene na izprijenih zglasilnicah, se pripuščajo v izmeno za pristojbinske znamke iste kategorije tedaj, če zglasilnice nimajo nobenega znaka carinsko-uradne obravnave, sosebno nobenega carinsko-uradnega pečata. Pri pristojbinskih znamkah, ki jih je prekolko-vala kaka železniška ali ladijska postaja, je vrhutega izmena navezana na ta pogoj, da zglasilnice železniško ali plovstveno podjetje predloži v izmeno. Za izmeno pristojbinskih znamk se pobira 1 h manipulacijske pristojbine za vsako posamezno pri-stojbinsko znamko. Izmenjavajo se pristojbinske znamke pri vseh carinskih uradih. Uporabljati druge kot uradno izdane zglasilne obrazce ni dovoljeno in potemtakem se v zasebnih tiskarnah napravljeni zglasilni obrazci ne pripuščajo v rabo. Prodaja in raba statističnih pristojbinskih znamk in zglasilnih obrazcev, ki so do zdaj v rabi, ni počenši od dne 1. marca 1907.1. več dopuščena. Ne rabljene stare pristojbinske znamke in zglasilne obrazce je moči do zadnjega dne junija 1907.1. pri uradnih prodajališčih zameniti za nove v enaki vrednosti, oziroma ob nakupu novih rabiti za plačilo. § 47. Ob pismeni zglasitvi z zglasilnicami mora stranka, preden jih odda, plačati statistično pristojbino prilepivši potrebno število pristojbinskih znamk na zato odločenem mestu (ako treba, tudi na ozadnji strani) zglasilnic. Ako se pismeno zglaša s prepisi oglednih izvidov, je potem, ko so spisane, statistične pristojbinske znamke, ki jih mora prinesti zglasitvi zavezana stranka, prilepiti na zglasilnem obrazcu. Ob ustni zglasitvi mora statistične pristojbinske znamke prinesti stranka. VI. Kazenska določila. § 48. Tiste, ki so odgovorni za resničnost in popolnost statistične zglasitve, pa delajo zoper kak predpis zakona z dne 26. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 132) ali pa zoper pričujoči izvršilni ukaz, zadene redovna kazen (kazen zaradi nereda) po 4 do 100 K. To velja pri speditêrjih, prenosnih zavodih in tovorovozcih nepogojno, pri trgovcih pa, obrtnikih in drugih osebah samo, kolikor delajo zoper svojo boljšo vednost. V odmero redovnih kazni je poklican urad, pri katerem je opraviti statistično zglasilev (§ 3 zakona), če pa se sme zglašati pri kakem organu finančne straže, carinski urad. ki je najbližji stoja-lišču tega organa. Prekršenje predpisa v § 6 navedenega zakona se isto tako kaznuje z redovno kaznijo po 4 do 100 K in kazensko uradovanje naj opravi tisti carinski urad, v kojega uradnem okolišu se je storilo kaznivo dejanje. S 49. Dejanja zoper predpise (§13 zakona) ugotovi tisti carinski urad (podružnica, finančne straže oddelek) ali poštni urad, pri katerem je opraviti statistično zglasitev, praviloma spisavši dejanstveno pismo, v katerem je zabeležiti kaznivi primer osno-vajoče in dokazujoče okolnosti, in pa opravičevanje, ki ga o tem daje stranka, ali drugo izustilo. Ako se naredi dejanstveno pismo zoper prenosen zavod, oziroma njegov organ, je dejanstveno pismo, ne izrekši razsodbe, predložiti c. kr. trgovinskemu ministrstvu (trgoVinsko-statističnemu oddelku na Dunaju I. E.) priloživši dokazila za nadaljnji ukrep. Dejanstvena pisma, ki jih naredé poštni uradi, je priloživši dokazila predložiti predstojnemu poštnemu ravnateljstvu, katero naj izreče razsodbo. V vseh drugih primerih naj carinski urad izreče razsodbo in to (oproščenje, redovno kazen, nadomestilo prikrajšane statistične pristojbine) navede v dejanstvenem pismu. Če kak finančne straže oddelek naredi dejanstveno pismo, je to pismo napotiti na carinski urad, poklican v odmero redovne kazni (§13 zakona), ta urad izreče razsodbo in jo zapiše v dejanstveno pismo. Spisanje dejanstvenega pisma more carinski urad — razen kadar se poda kazenska spotika zoper prenosen zavod ali njegov organ — opustiti v tistem primeru, kadar stranka po ugotovitvi predpisom nasprotujočega dejanja, odpovedavši se vsakemu nadaljnjemu zagovarjanju, porazumljenju in vsem pravnim lekom, izreče, da hoče položiti poizvedenim okolnostim ustrezen, ne pod zakonito najmanjšo mero za 4 K odmerjen iznos kazni in pa morebiti prikrajšano statistično pristojbino. V tem primeru mora stranka v spisku za vplačila v gotovini podpisati ustrezno izjavo in o položenem iznosu ji je dati uradno pobotnico. Finančne straže oddelki nimajo pravice ustavljati kazenski postopek z opustitvijo. § 50. Dejanstveno pismo naj se piše v navzočnosti stranke. Če stranka ni navzočna, jo je pozvati. Ako pozvana stranka, dasi se dokaže, da ji je bil poziv redno dostavljen, brez dovoljnega opravičenja ne pride na urad, more se kazenski postopek izvesti tudi v njeni odsotnosti. V tem slučaju je v dejanstvenem pismu zabeležiti, da so dani gori navedeni uveti. § 51. Ko je izrečena kazenska razsodba, je izdati pismen plačilni nalog (odloko) ter stranki dostaviti proti prejemnemu potrdilu. V plačilnem nalogu (odloki) je oznameniti predpisom nasprotujoče dejanje razloživši stanje dejanja in navesti razsodbo z obrazložbo. Dalje je stranki naložiti plačilo prisojene redovne kazni (z morebitno prikrajšano statistično pristojbino vred), potem ko nastopi pravna moč plačilnega naloga — da ne bode izvršila upravnim potom. Če je stranka dala varščino, je v plačilnem nalogu (odloki) izreči, da se ta uporablja v založbo prisojene globe in naloženega nadomestila pristojbine, in da ima stranka dolžnost plačati samo ostanek kazenskega in pristoj-binskega iznosa, da ne bode izvršila. V tem primeru, ko varščina preseza kazenski in pristojbinski iznos, je stranko pozvati, da naj prebitek proti kolka prosti pobotnici vzdigne v enem letu po dostavi (vročitvi), drugače bi prebitek zapadel v prid zalogu za založbo troškov uradne trgovinske statistike. Končno je stranko opozoriti na pritožno (re-kurzno) pravico, ki ji gre po § 56 tega ukaza. § 52. Za dostavo pozivov ali plačilnih nalogov (odlok) strankam v primerih, ko se branijo jih sprejeti ali kako drugače preprečijo sprejem, veljajo dotični za carinske in poštne urade veljavni predpisi. § 53. Zoper v inozemstvu stanujoče ali tam bivajoče osebe se more kazenski postopek zaradi dejanja proti predpisom o statistiki vnanje trgovine, torej tudi dostava pozivov in plačilnih nalogov opraviti samo, kadar so bile prijete v tuzemstvu. Izvršiloma pa se morejo pravomočno prisojene redovne kazni ali neporavnane statistične pristojbine od takih oseb poterjati tudi tedaj, če imajo te osebe v inozemstvu premoženje, ki se more zarubiti. § 54. Za položene ali izvršiloma poterjene kazenske iznose in statistične pristojbinske iznose je strankam vročiti pobotnice. § 55. Zastaranja rok kakega dejanja, nasprotujočega veljajočim predpisom o statistiki vnanje trgovine, iznaša leto dni. Začenja se tisti dan, ko se je storilo predpisom nasprotujoče dejanje in se pretrga z vsakim uradnim dejanjem, ki ima namen sprožiti kazenski postopek. Zastaranja rok redovnih kazni iznaša tudi leto dni. Začenja se tisti dan. ko je razsodba zadobila pravno moč, in se pretrguje z izvršilnimi koraki. § 56. Stranka ima pravico, zoper plačilne naloge (odloke) tako gledé prisojenih redovnih kazni, kakor tudi glede naloženega nadomestila prikrajšanih statističnih pristojbin v roku tridesetih dni pri uradu, ki je izdal plačilni nalog (odloko), vložiti redno kol-kovano pritožbo na c. kr. trgovinsko ministrstvo (Irgovinski-statistični oddelek). Ta rok se začenja tisti dan, ki je prvi po dostavi plačilnega naloga (odloke), in izračunaje ga ni šteti dni poštnega teka tedaj, če je bila dotična pritožba poštnemu zavodu oddana proti oddajnemu potrdilu. Ako pade zadnji roka dan na nedeljo ali obči praznik, konča se rok šele prihodnji delovnik. V ostalem veljajo določila zakona z dne 12. maja 1S96. 1. (drž. zak. št. 101). G. kr. trgovinsko ministrstvo (trgovinsko statistični oddelek) razloča o pritožbi na drugi in zadnji stopnji; tudi mu pristoji oblast, redovne kazni olajšati ali celo izpregledati. g 57. V tistih primetih, ko se uporablja obči kazenski zakon ali pripadninsko-kazenski zakon ali pa tudi oba ta zakona (§ 12 zakona), se kaka slrinjajoča se dejanja, nasprotujoča predpisom o statistiki vnanje trgovine (§ 13 zakona), kaznjujejo brez ozira na drugotno kazensko obravnavo. VII. Končna določila. g 58. Statistična glasila naj služijo samo in edino statističnim namenom (§ 1 zakona) in morajo jih torej vsi uradni organi obravnavati strogo zaupljivo (tajno). § 59. V statistični blagovni spis, ki se more kupiti pri c. kr. dvorni in državni tiskarni, moči je pogledati pri vseh carinskih in poštnih uradih. g 60. Da se bodo natanko izpolnjevale dolžnosti v notranjem delovanju, ki so na podstavi tega ukaza naložene c. kr. carinskim uradom (podružnicam, finančne straže oddelkom), se izdadö posebni službeni predpisi. g 61. Ta ukaz zadobi moč dne 1. marca 1907. 1. Izvozno blago, ki ga je kak obči prenosni zavod pred tem časom prevzel, da ga odpravi v carinsko inozemstvo, more se tudi obravnavati na podstavi za izvoz doslej veljajočih statističnih zglasilnih predpisov. Fort s. r. Korytowski s. r. Derschatta s. r. Številka, katero je statistično zglasiti Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za nvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamcnila pri postavkib, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma vozil M n ožina Dežela izvira Carinski postavek Vrsta vpisnika in odpravna številka Teža V kosih v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali čista po bečvah nosilnosti (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 — 11. Dokončno namenišče:..................-------- 12. Ime dokončnega prejemnika :................— Statistična Zglasilnica 13. Kraj in datum izdaje zglasilnice: U.VOZ V SVOlDOCllli pi*OIÏlGt -...................-............................. po suhem, 14. Podpis zglasitelja:.......................... \ Uradni pečat carinskega urada. Prostor za prilepljcnje statističnih pristojbinsklh znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vstaviti vselej samo številko statističnega blagovnega spiska za uvoz, katero je statistično zglasiti. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih, primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično šteVilko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je po določilih carinske tarife, veljajočih za carinski postopek, povedati ali kosmato ali pa čisto. V razpredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti «kosmato* ali «čisto*. Pri blagu, ki naj se zglaša «kosmato* in je golo naloženo, je v razpredelu o vstaviti besedo «golo*. K razpredelu 7. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in, ko bi zglašajoča stranka ne mogla povedati tudi le-té, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Pri dejansko iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša prvotno izvirajočem blagu in predmetih (povratnem blagu) je ta okoliš zglasiti za izvirno deželo. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju prvotna izvirna dežela neznana in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, je pa različnega izvira ali je zavezano različnim carinskim postavkom, se ne sme zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Številka, katero je statistično zglasiti Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma plovil Množina Dežela izvira Carinski postavek Vrsta vpisnika in odpravna številka Teža V kosih v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali čista po bečvah nosilnosti (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 — 1 •— / \ 11. Dokončno naraenišče:. \ Uradni peïat carinskega urada. 12. Ime dokončnega prejemnika: . 13. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za uvoz v svobodni promet po rekah ali jezerih. y 14. Podpis zglasitelja: Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vstaviti vselej samo številko statističnega blagovnega spiska za uvoz, katero je statistično zglasiti. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je po določilih carinske tarife, veljajočih za carinski postopek, povedati ali kosmato ali pa čisto. V raepredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti .kosmato* ali .čisto*. Pri blagu, ki naj se zglaša .kosmato* in je golo naloženo, je v razpredelu 5 vstaviti besedo „golo*. K razpredelu 7. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in, ko bi zglašajoča stranka ne mogla povedati tudi le-té, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Pri dejansko iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša prvotno izvirajočem blagu in predmetih (povratnem blagu) je ta okoliš zglasiti za izvirno deželo. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju prvotna izvirna dežela neznana in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, je pa različnega izvira ali je zavezano različnim carinskim postavkom, se ne sme zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Številka, katero je statistično zglasiti Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma plovil Množina Dežela izvira Carinski postavek Vrsta vpisnika in odpravna številka Teža V kosih v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali cista po bečvah nosilnosti (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 —i — 11. Dokončno namenišče:. Statistična zglasilnica v \ Uradni pečat carinskega j urada. 12. Ime dokončnega prejemnika:___________________ za - ----------------------- -....... uvoz v svobodni promet 13. Kraj in datum izdaje zglasilnice: po morju ppfik aVStP. ali -....».......—............................-....... ogr. pristanov- 14. Podpis zglasitelja: Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo .Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vstaviti vselej samo številko statističnega blagovnega spiska za uvoz, katero je statistično zglasiti. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navoÄilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko obiCajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora bili tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je po določilih carinske tarife, veljajočih za carinski postopek, posedati ali kosmato ali pa čisto. V razpredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti «kosmato* ali «čisto*. Pri blagu, ki naj se zglaša «kosmato* in je golo naloženo, je v razpredelu 5 vstaviti besedo „golo*. K razpredelu 7. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in, ko bi zglašajoča stranka ne mogla povedati tudi le-té, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Pri dejansko iz avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša prvotno izvirajočem blagu in predmetih (povratnem blagu) je ta okoliš zglasiti za izvirno deželo. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju prvotna izvirna dežela neznana in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, je pa različnega izvira ali je zavezano različnim carinskim postavkom, se ne sme zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst. in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma vozil Množina Teža V kosih Dežela namenila Vknjižbeni podatki carinskega urada (Ne izpolnjuje stranka) v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali čista po bečvah nosilnosti 1 2 3 i 5 6 7 8 — - • - — — 9. Prvotni pošiljalni kraj: Statistična zglasilnica Uradni pečat izstopnega carinskega urada. 10. Ime in bivališče pošiljača (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po posredujoči osebi): za — - -......................................... izvoz iz svobodnega prometa Prostor za prllepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: po suhem# V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa iz dežel ogrske krone, oziroma iz Bosne-Hercegovine, in so zastran tega pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo ,Ogrsko“, oziroma .Bosna“ ali .Hercegovina“. 12. Podpis zglasitelja: Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ah v govoru navadno oznamemlo mora bit' tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. « K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je vselej zglasiti kosmato, izjemši cuker, žgane opojne tekočine proti izvozni bonifikaciji, in pa tekočine v vodnjaških vagonih, katere je čisto zglašati. Če je v enem tovorku blago različnih statističnih številk, katero bi bilo zglasiti kosmato, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago pa je zglasiti čisto. V razpredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti .kosmato“ ali .čisto“. Pri blagu, ki naj se zglaša .kosmato“ in je golo naloženo, je v razpredelu 5 vstaviti besedo »golo*. K razpredelu 7. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja onega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v onem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenili z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma plovil Množina Dežela namenila Vknjižbeni podatki carinskega urada Teža V kosih v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali čista po bečvah nosilnosti (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 7 8 — s X \ 9. Prvotni pošiljalni kraj: 10. Ime in bivališče pošiljača (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po posredujoči osebi): 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za izvoz iz svobodnega prometa po pekah ali jezerih. i \ V / / 'l Uradni pečat izstopnega i carinskega urada. 12. Podpis zglasitelja:. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskili znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa iz dežel ogrske krone, oziroma iz Bosne-Hercegovine, in so zastran tega pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je vselej zglasiti kosmato, izjemši cuker, žgane opojne tekočine proti izvozni bonifikaciji, in pa tekočine v vodnjaških vagonih, katere je čisto zglašati. Če je v enem tovorku blago različnih statističnih številk, katero bi bilo zglasiti kosmato, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago pa je zglasiti čisto. V razpredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti .kosmato“ ali .čisto“. Pri blagu, ki naj se zglaša .kosmato“ in je golo naloženo, je v razpredelu 5 vstaviti besedo »golo*. • K razpredelu 7. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod "isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine Ob odmeri pristojbin naj veijajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno •številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vina:jev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneje določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in oznamenilo tovorkov, oziroma plovil Slnožina Dežela namenila Vknjižbeni podatki carinskega urada Teža V kosih v kilogramih in gramih Povedba, ali kosmata (golo) ali čista po bečvah nosilnosti (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 7 8 — — — 9. Prvotni pošiljalni kraj : Statistična zglasilnica za 10. Ime in bivališče pošiljača (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po . posredujoči osebi): izvoz iz svobodnega prometa .............................................................. po morju prek avstr, ali 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: OgJP« pPistžUlO V» 12. Podpis zglasitelja:....................................... ! \ Uradni pečat izstopnega / carinskega urada. '------------------------------------------------------- Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa iz dežel ogrske krone, oziroma iz Bosne-Hercegovine, in so zastran tega pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo .Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4, 5 in 6. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Težo je vselej zglasiti kosmato, izjemši cuker, žgane opojne tekočine proti izvozni bonifikaciji, in pa tekočine v vodnjaških vagonih, katere je čisto zglašati. Če je v enem tovorku blago različnih statističnih številk, katero bi bilo zglasiti kosmato, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago pa je zglasiti čisto. V razpredelu 5 je, zglasilu ustrezno, vstaviti .kosmato“ ali „čisto“. Pri blagu, ki naj se zglaša „kosmato“ in je golo naloženo, je v razpredelu 5 vstaviti besedo „golo“. K razpredelu 7. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljplno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine, Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v onem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). 11. Vstopni carinski urad Statistična številka za prevoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za prevoz Množina Kosmata teža v kosih Dežela izvira Dežela namenila VknjižbeE nakazujočega carinskega nrada i podatki izstopnega carinskega nrada v kilogramih in gramih po bečvah nosilnosti Vrsta vpisnika Odpravna številka Vrsta vpisnika Odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) 1 2 3 4 5 6 ■7 8 9 10 - — P — — — 12. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za prevoz po suhem. Uradni pečat nakazujočega carinskega urada. Uradni pečat izstopnega carinskega urada. Izstopilo po suhem prek ■ carinskega < po rekah ali jezerih urada po morju Pristojbin prosto. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. Za izbiro obrazca je zgolj samo merodajen prevozni pot ob vstopu blaga. Pri tem je nadalje gledati na to, da se blago, ki je vstopilo po enem izmed prometnih potov „po suhem“, „po rekah ali jezerih“ ali „po morju“, ne sme na eni zglasilnici zglašati skupno s takim, ki je vstopilo po kakem drugem prometnem potu. K razpredelu 3 in 4. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih kosmato (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami), ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Ako tovorek obseza blago različnih statističnih številk, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago čisto. K razpredelu 5 in 6. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-te ne mogla povedati zgla- šajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstrjsko-ogrski carinski okoliš. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če je ta namenilna dežela neznana zglasitelju, je povedali tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni ali namenilni deželi zriasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana prvotna izvirna, oziroma namenilna dežela in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. V poedinem poprečnem razdelku se sme zglašati samo blago, ki spada pod isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter ima isto izvirno in namenilno deželo. Pri tem ne dela razločka to, ali je blago in so ti predmeti zapakovani v enem ali več tovorkov ali pa tudi nezapako-vani. Za ta ločeni izkaz je moči, ako treba, podrazdeliti poprečne razdelke. Gledé vseh drugih tu ne navedenih določil, kako naj zgasilnice spisujejo stranke, opozarja se na ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance ih za železnice z dne 10. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 25). Statistična številka za prevoz 11. Vstopni carinski urad Nazlvalo blaga In predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za prevoz Množina Kosmata teža v kilogramih in gramih po bečvah nosilnosti v kosih Dežela izvira Dežela namenila Vknjižbeni podatki nakazujočega carinskega urada Vrsta vpisnika Odpravna številka izstopnega carinskega urada Vrsta vpisnika (Ne izpolnjuje stranka) 8 9 Odpravna številka 12. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za prevoz po rekah ali jezerih« / X. carinskega urada. Uradni pečat / , uiauui \ nakazujočega [ v 'x Uradni pečat izstopnega carinskega urada. Izstopilo po suhem prek po rekah ali jezerih . carinskega < urada po morju Pristojbin prosto. MlJibViil ui JTi'Äl t Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. Za izbiro obrazca je zgolj samo merodajen prevozni pot ob vstopu blaga. Pri tem je nadalje gledati na to, da se blago, ki je vstopilo po enem izmed prometnih potov „po suhem“, „po rekah ali jezerih" ali „po morju“, ne sme na eni zglasilnici zglašati skupno s takim, kije vstopilo po kakem drugem prometnem potu. K razpredelu 3 in 4. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih kosmato (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami), ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Ako tovorek obseza blago različnih statističnih številk, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago čisto. K razpredelu 5 in 6. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet, če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-te ne mogla povedati zgla- šajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če je ta namenilna dežela neznana zglasitelju, je povedali tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni ali namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana prvotna izvirna, oziroma namenilna dežela in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. V poedinem poprečnem razdelku se sme zglašati samo blago, ki spada pod isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter ima isto izvirno in namenilno deželo. Pri tem ne dela razločka to, ali je blago in so ti predmeti zapakovani v enem ali več tovorkov ali pa tudi nezapako-vani. Za ta ločeni izkaz je moči, ako treba, podrazdeliti poprečne razdelke. Gledé vseh drugih tu ne navedenih določil, kako naj zgasilnice spisujejo stranke, opozarja se na ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). I 11. Vstopni carinski urad ob morju Statistična številka za prevoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za prevoz Množina Dežela izvira Dežela namenila Vknjižbeni podatki nakazujočega carinskega orada izstopnega carinskega nrada Kosmata teža v kosih v kilogramih in gramih po bečvah nosilnosti Vrsta vpisnika Odpravna številka Vrsta vpisnika Odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) 1 ■2 3 4 5 6 7 8 9 10 — — : '.C : • .» ’ J . .-.bv •:'ki 1 -.J 4 •» v : . * • ' ' •• • 1 ■ ■■ . -i. it ‘ '-onwii-j;- . m 12. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 13. Podpis zglasitelja: Statistična zglasilnica za prevoz po morju prek avstr, ali s \ \ Uradni pečat / \ nakazujočega j : carinskega \ ! urada. \ / \ y Uradni pečat izstopnega carinskega urada. ogp. pristanov. Izstopilo po suhem prek > carinskega < po rekah ali jezerih urada po morju Pristojbin prosto. Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. Za izbiro obrazca je zgolj samo merodajen prevozni pot ob vstopu blaga. Pri tem je nadalje gledati na to, da se blago, ki je vstopilo po enem izmed prometnih potov „po suhem“, „po rekah ali jezerih“ ali „po morju“, ne sme na eni zglasilnici zglašati skupno s takim, ki je vstopilo po kakem drugem prometnem potu. K razpredelu 3 in 4. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih kosmato (grame zastran vetje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami), ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. Ako tovorek obseza blago različnih statističnih številk, zglasiti je blago, katerega je največ, kosmato, ostalo blago čisto. K razpredelu 5 in 6. Za deželo izvira (prihoda) je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet, če je ta dežela neznana zglašajoči stranki, navesti je tisto deželo, iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-te ne mogla povedati zgla- šajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je oddalo blago ali predmet za uvoz v avstr'jsl o-ogrski carinski okoliš. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če je ta namenilna dežela neznana zglasitel u, je povedali tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni ali namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana prvotna izvirna, oziroma namenilna dežela in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. V poedinem poprečnem razdelku se sme zglašati samo blago, ki spada pod isto številko statističnega blagovnega spiska za prevoz ter ima isto izvirno in namenilno deželo. Pri tem ne dela razločka to, ali je blago in so ti predmeti zapakovani v enem ali več tovorkov ali pa tudi nezapako-vani. Za ta ločeni izkaz je moči, ako treba, podrazdeliti poprečne razdelke. Gledé vseh drugih tu ne navedenih določil, kako naj zgasilnice spisujejo stranke, opozarja se na ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). PrVOpis. g. Vstopni carinski urad Zaporedna statistična številka za uvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma vozil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih v kilogramih Y gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 , 7|(1 8 % '<•- '■■■ ■ i ■ ' ■ ' ■ on « ; •. T M 10. Ime in bivališče prejemnika: . .. t^il.4 . . ■« 411.« «4. ..J. «. >. »I Statistična zglasilnica X J Uradni pečat carinskega urada. 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: za uvoz v zabeležnem prometu po suhem. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vselej vstaviti zaporedno Številko statistifinega blagovnega spiska za uvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6, Pri plemenitvenem prometu sosebno je plemenitev, ki naj se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej je tu vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za .povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na po-namemo prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalccv, razstavnimi stvarmi itd.). ______J 01-Sl'VfSO ,7VA , ' v .' * r;,, J 1,.,. • ) . ! 1 I K razpredelu 7. Za deželo izvira je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če ta dežela ni znana zglašajoči stranki, je navesti tisto deželo iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-té ne mogla povedati zglašajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je blago ali so se predmeti oddali za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju neznana prvotna izvirna dežela, in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega izvira ali je različnim carinskim postavkom zavezano, ne sme se zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo isto vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. 9. Vstopni carinski urad .. Zaporedna statistična številka za uvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodila statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznomenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma vozil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih v kilogramih v gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 — n'i n « I 'j « j . 10. Ime in bivališče prejemnika: Statistična zglasilnica za uvoz v zabeležnem prometu 12. Podpis zglasitelja: po suhem. 11. Kraj in datum izdaje zglasiinice: Uradni pečat carinskega urada. Drugopis nag izpolni stranka prav kakor pridejano zglasilnico. Slovenlsch., S3 f i i • • • . ' . 'I Î ■ ■ - . . , : ..... - : «îjHfflfWrîî fid: " ... id stmr Animr j ' r’ ' *1 Î ' : il(T îiiï. :ii1 ;:*? m« - ' i , ,[r, . f%; . -il/;.'-. 4 * Dovoljeni kalo: »/„, v kg. 0< Statistifino zglašena številka V kilogramih V kosih V betvah nosilnosti ;arinjeno — • ßirjfin 5 JllîHlSf PrVOpiS. 9. Vstopni carinski urad Zaporedna statistična številka za uvoz Vazi ralo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma plovil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) čista teža V kosih v kilogramih v gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 • 10. Ime in bivališče prejemnika: 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 12. Podpis zglasitelja: Statistična zglasilnica za uvoz v zabeležnem prometu po rekah ali jezerih. Uradni pečat carinskega urada. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). ' I »V >.• •- i ! Mtbo 'v : >q < .•...1 ... . j . , M Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vselej vstaviti zaporedno številko statističnega blagovnega spiska za uvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. * Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. Pri plemenitvenem prometu sosebno je plemenitev, ki naj se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej je tu vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za .povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. prpmet.na po-namerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 7. Za deželo izvira je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če ta dežela ni znana zglašajoči stranki, je navesti tisto deželo iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-té ne mogla povedati zglašajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je blago ali so se predmeti oddali za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju neznana prvotna izvirna dežela, in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega izvira ali je različnim carinskim postavkom zavezano, ne sme se zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: • a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh .tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. g. Vstopni carinski urad Zaporedna statistična številka za uvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamcnjcnik z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma plovil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira \ Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Cista teža V kosih v kilogramih Y gramih v becvah nosilnosti 1 9 3 4 5 6 7 8 • ; :>-ii • 1 . ■ 10. ime in bivališče prejemnika: Statistična zglasilnica ; Uradni pečat carinskega urada, • ■ opravljajočega carinsko uradovanje. 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: za uvoz v zabeležnem prometu po rekah ali jezerih. 12. Podpis zglasitelja: Drugopis naj izpolni stranka prav kakor pridejano zglasilnico. (Slovenisch. 34 Dovoljeni kalo: <>/0, T kg Ocarinjeno Statistiöno zglašena številka 1 I kilogramih V kosih V bečvah nosilnosti — Prvopis. 9. Vstopni carinski urad ob morju. Zaporedna statistična številka za uvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjcnih z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma plovil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 3 4 5 6 7 8 f ~T 10. Ime in bivališče prejemnika: 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 12. Podpis zglasitelja: Statistična zglasilnica za uvoz v zabeležnem prometu po morju prek: avstr, ali ogr. pristanov. s Uradni pečat carinskega urada. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). (SloTenlsch.) Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vselej vstaviti zaporedno številko statističnega blagovnega spiska za uvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za uvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, àa je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago-. K razpredelu 4 in 5. s Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. Pri plemenitvenem prometu sosebno je plemenitev, ki naj se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej je tu vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za .povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na po-namerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potôvalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 7. Za deželo izvira je zglasiti tisto deželo, za koje zemljiški pridelek, industrijski ali obrtniški izdelek je šteti blago ali predmet. Če ta dežela ni znana zglašajoči stranki, je navesti tisto deželo iz koje trgovine prihaja blago ali predmet, in ko bi tudi le-té ne mogla povedati zglašajoča stranka, tisto deželo, v kateri se je blago ali so se predmeti oddali za uvoz v avstrijsko-ogrski carinski okoliš. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za izvirni deželi zglasiti samo tedaj, če je zgla-sitelju neznana prvotna izvirna dežela, in je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega izvira ali je različnim carinskim postavkom zavezano, ne sme se zglašati v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako izvirno deželo, oziroma za vsako različnemu carinskemu postavku zavezano blago je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; e) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. 9. Vstopni carinski urad ob morju Zaporedna statistična številka za uvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za uvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkili, v statističnem blagovnem spiskn oznamcnjcnih z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma plovil Množina čista teža V kosih Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela izvira Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) v kilogramih 1 V gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 5 6 7 8 — î — 10. Ime in bivališče prejemnika: 11. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za uvoz v zabeležnem prometu po morju prek avstr, ali ogr. pristanov. Uradni pečat carinskega urada. Drugopis naj izpolni stranka prav kakor pridejano zglasilnicu. 12. Podpis zglasitelja: .Slovenlsch.i 35 Dovoljeni kalo: %, v leg... Statistično zglašena številka V kilogramih V kosih V beSvah nosilnosti Ocarinjeno eS M 3 > S *30 J g C N « r CÖ e? n m Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in po-vedba trgovinsko običajnega oznamenila pripostavkih v statističnem blagovnem spisku oznamenjenib z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma vozil Množina Množina v zopet izvoženem oplemeniSenem ali popravljenem blagu obseženih Številka in leto vpis-niškega postavka v vhodnem zabeležnem postopku, pod katero, in pa ime tistega carinskega urada, pri katerem se je o svojem času opravila vhodna zabeležba blaga Zaporedna statistična številka v plemeni-čenje uvoženega blaga Vrsta pleme-nitve ali poprave, opravljene na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna I številka j (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih inozemskih tvarin domačih pridevkov v bečvah nosilnosti Čista teža v kilogramih in gramih v kilogramih in gramih v kilogramih in gramih 1 ž 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 — - - - - — - — - - - - - - - - — - - - - • — - - - - - - - - 13. Ime in bivališče pošiljača (tistega, ki sam ali po posredujoči osebi pošilja blago) : Statistična zglasilnica za / Uradni pečat carinsko uradovanje opravljajočega carinskega urada. Z' V 'N Uradni pečat izstopnega carinskega urada. 14. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 15. Podpis zglasitelja: zopetni izvoz v zabeležnem prometu po suhem. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredeta 1. V ta razpredel je vstaviti številko statistiïnega blagovnega spiska za izvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statistiïnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statistiïnega blagovnega spiska; toda trgovinsko obiïajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistiôno številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih veï blagovnih vrst, ne sme se ob statistiïni zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je veï blagovnih vrst ist» statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredeta 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. V razpredel 6 je vstaviti težo v kilogramih in gramih čisto. VstsMjati je tako, da bode iz tega razvidno, koliko spada na vsak izmed postavkov, povedanih v razpredelu 8 zabeležnega vpisnika. Če je bilo pod dotičnimi postavki zabeležnega vpisnika odpravljeno več statističnih številk, je v tistem primeru, ko so v zopet izvoženem blagu množine vsake posamezne statistične številke, povedati množine za vsako posamezno številko v posebnem poprečnem razdelku. K razpredeta 7. Za vsako v razpredelih 1 in 2 zglašenih blagovnih vrst je povedati skupno težo domačega pridevka v razpredelu 7 v kilogramih in gramih čisto. K razpredeta 9. V tem razpredelu je v plemonitvenem prometu v vsakem poprečnem razdelku povedati statistično številko v plemeničonje uvoženega blaga, ki se odnaša na množino, povedano v razpredelu 6. K razpredeta 10. Pri plemenjtvenem prometu sosebno je plemenitev, ki se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej jc tu vselej povedati, kateremu postopku je bilo podvrženo blago. Kadar v plemeničenje ali v popravo uvoženo blago zopet izstopa neizpremenjeno, je td izrečno poočititi v razpredelu 10. Za ,povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamemo prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredeta 11. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati jo za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev: ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorko, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih, v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajojo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). cS •M J S 53 £ rn —* cž 3Ï N £ 1 Xuživalo blaga in predmetov po navodiln statističnega blagovnega spiska za izvoz in po-vedba trgovinsko običajnega oznanienila pripostavkib v statističnem blagovnem spisku oznamenjenib z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma vozil Množina Čista teža v kilogramih in gramih 4 V kosih v bečvah nosilnosti Množina v zopet izvoženem oplemeničenem ali popravljenem blagu obseženih inozemskih tvarin domačih pridevkov Čista teža v kilogramih in jgramih v kilogramih in gramih Številka in leto vpis-niškega postavka v vhodnem zabeležnem postopku, pod katero, in pa ime tistega carinskega urada, pri katerem se je o svojem času opravila vhodna zabeležba blaga Zaporedna statistična številka v plemeni-čenje uvoženega blaga Vrsta pleme-nitve ali poprave, opravljene na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopka Dežela namenila e Oj I 0 3 1 f 3> 3 12 13. Ime in bivališče pošiljača (tistega, ki sam ali po posredujoči osebi pošilja blago) : Statistična zglasilnica 14. Kraj in datum izdaje zglasilnice: £ zopetni izvoz v zabeležnem prometu po rekah ali jezerih. '\ \ Uradni pečal / ; carinsko uradovanje • j opravljajočega ( / carinskega urada. \v y . V \ Uradni pečat i izstopnega carin-j skega urada. 15. Podpis zglasitelja: Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske kröne, oziroma v Bosno-Hercegovino, in so zastran tega pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko", oziroma „Bosna" ali „Hercegovina". (Sloveniach.) 36 Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vstaviti številko statističnega blagovnega spiska za izvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov ali po bečvah nosilnosti. • K razpredelu 6. V razpredel 6 je vstaviti težo v kilogramih in gramih čisto. Vstavljati je tako, da bode iz tega razvidno, koliko spada na vsak izmed postavkov, povedanih v razpredelu 8 zabeležnega vpisnika. Če je bilo pod dotičnimi postavki zabeležnega vpisnika odpravljeno več statističnih številk, je v tistem primeru, ko so v zopet izvoženem blagu množine vsake posamezne statistične številke, povedati množine za vsako posamezno številko v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 7. Za vsako v razpredelih 1 in 2 zglašenih blagovnih vrst je povedati skupno težo domačega pridevka v razpredelu 7 v kilogramih in gramih čisto. K razpredelu 9. V tem razpredelu je v plemenitvenem prometu v vsakem poprečnem razdelku povedati statistično številko v plomeničonje uvoženega blaga, ki se odnaša na množino, povedano v razpredelu 6. K razpredelu 10. Pri plemenitvenem prometu sosebno je plemenitev, ki se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej jc tu vselej povedati, kateremu postopku je bilo podvrženo blago. Kadar v plemeničenje ali v popravo uvoženo blago zopet izstopa neizpremenjen*, je to izrečno poočititi v razpredelu 10. Za „povod drugačnega zabeležnega postopka11 je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 11. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; h) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kt>t eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev: ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev ; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih, v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako jc odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25) Nazivalo blaga in predmetov po narodiln statističnega blagovnega spiska za izvoz in po-vedba trgovinsko običajnega oznamenila pripostavkih v statističnem blagovnem spisku oznamenjenik z * Število, vrsta in ozna-menilo tovor-kov, oziroma plovil 2 3 « •m I »3Q S N IS JI •-« 33 ,3 S N Množina Čista teža v kilogramih |gramih V kosih v bečvah nosilnosti Množina v zopet izvoženem oplemenitenem ali popravljenem blagu obseženih inozemskih tvarin domačih pridevkov čista teža v kilogramih jjgramih v kilogramih in I gramih Številka in leto vpis-niškega postavka v vhodnem zabeležnem postopku, pod katero, in pa ime tistega carinskega urada, pri katerem se je o svojem času opravila vhodna zabeležba blaga Zaporedna statistična številka v plemeni-čenje uvoženega blaga Vrsta pleme-nitve ali poprave, opravljene na blagu, oziroma povod drugačnega zabeležnega postopka Dežela namenila ! I 2 S 3 is I j lil 2.« S > S 12 -I 13. Ime in bivališče pošiljata (tistega, ki sam ali po posredujoči osebi pošilja blago): Statistična zglasilnica I 14. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 15. Podpis zglasitelja: zopetni izvoz v zabeležnem prometu po morju prek avstr, ali ogr. pristanov. ar Uradni pečat / \ carinsko uradovanje j j opravljajočega i j carinskega urada. \ \ X Uradni pečat izstopnega carinskega urada. Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabili ozadnjo stran). Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 1. V ta razpredel je vstaviti številko statističnega blagovnega spiska za izvoz. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkth ah vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. V razpredel 6 je vstaviti težo v kilogramih in gramih čisto. Vstavljati je tako, da bode iz tega razvidno, koliko spada na vsak izmed postavkov, povedanih v razpredelu 8 zabeležnega vpisnika. Če je bilo pod dotičnimi postavki zabeležnega vpisnika odpravljeno več statističnih številk, je v tistem primeru, ko so v zopet izvoženem blagu množine vsake posamezne statistične številke, povedati množine za vsako posamezno številko v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 7. Za vsako v razpredelih 1 in 2 zglašenih blagovnih vrst je povedati skupno težo domačega pridevka v razpredelu 7 v kilogramih in gramih čisto. K razpredelu 9. V tem razpredelu je v plemenitvenem promotu v vsakem poprečnem razdelku povedati statistično številko v plemeničenje uvoženega blaga, ki se odnaša na množino, povedano v razpredelu 0. K razpredelu 10. Pri plemenitvenem prometu sosebno je plemenitev, ki se opravi, vselej povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma o vrstah. Torej jc tu vselej povedati, kateremu postopku je bilo podvrženo blago. Kadar v plemeničenje ali v popravo uvoženo blago zopet izstopa neizpremenjeno, je to izrečno poočititi v razpredelu 10. Za ,povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 11. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zgla-silelju znano posiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek števi ke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno ln isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino vsakega nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razse/aja enega vozila 12 vinarjev: ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; e) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev ; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi v.-č blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih, v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Prvopis. Zaporedna statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma vozil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 3 4 5 6 7 8 t - 'V v ' - : 1 ' ■ ■ ■ * 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi): 10. Kraj in datum izdajo zglasilnice: 11. Podpis zglasitelja: Statistična zglasilnica za izvoz v zabeležnem prometu po suhem. Uradni pečat carinskega urada, oprav- Uradni pečat izstopnega ljajočega carinsko uradovanje. carinskega urada. V Prostor za prilepljenje statističnih pristojbinskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo »Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. (SloTenlich.) 37 Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) aTi pa, Se je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. Pri plemenitvenem prometu je sosebno plemenitev, ki jo je opraviti, zmerom povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma vrstah. Torej je tukaj vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za ,povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 7. Za‘deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet, če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in Isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih, blagovnih vrst;, c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojhina po številu blagovnih vrst, in to po določilili v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Nataneneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. Zaporedna statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma vozil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) Čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 ! ■ oJšib 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi): 10. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za v.. Uradni pečat carinsko uradovanje opravljajočega carinskega urada. Drugopis naj zglašajoča stranka izpolni prav tako kakor priloženo zglasilnico. izvoz v zabeležnem prometu Dovoljeni kalo: %, v kg Ker je pretekel rok, dokončno ostalo v inozemstvu Statistična številka V kilogramih V kosih V bečvah nosilnosti ,0 'tli: H Prvopis. Zaporedna statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma plovil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 * 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi): • • v . statistična zglasilmca za / \ Uradni pečat carinskega urada, oprav- Uradni pečat izstopnega Ijajočega carinsko uradovanje. carinskega urada. 10. Kraj in datum izdaje zglasilnice: IZVOZ V ZtlbclOZDGlll J)r0I110tU I I i I ............................................................. pO rekah ali jezerih* Prostor za prilepljenjo statističnih pristojbinskih - znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. i81ovenl*ch.’ 38 Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredelu 2. K razpredelu 7. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredelu 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredelu 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredelu 6. Pri plemenitvenem prometu je sosebno plemenitev, ki jo je opraviti, zmerom povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma vrstah. Torej je tukaj vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za „povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamemo prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev, razstavnimi stvarmi itd.). Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, Če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po ono blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. Zaporedna statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodila statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma plovil Množina Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 8 — 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi); Statistična zglasilnica za 10. Kraj in datum izdaje zglasilnice: # izvoz v zabeležnem prometu Uradni pečat carinsko uradovanje opravljajočega carinskega urada. Urugopis naj zglašajoča stranka izpolni prav tako kakor priloženo zglasilnico. » Dovoljeni kalo: %, v kg Ker je pretekel rok, dokončno ostalo v inozemstvu Statistična številka V kilogramih V kosih V bečvah nosilnosti Prvopis. Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spiskn (»znamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma plovil 2 3 Množina čista teža V kosih • v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 4 5 Zaporedna statistična številka za izvoz Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi): 10. Kraj in datum izdaje zglasilnice: Statistična zglasilnica za izvoz v zabeležnem prometu po morju prek: avstr, ali ogr. pristanov. / l v 'v. Uradni pečat carinskega urada, oprav- Uradni pečat izstopnega ljajočega carinsko uradovanje. carinskega urada. 11. Podpis zglasitelja: Prostor za prilepljenje statističnih pristojbfnskih znamk (po potrebi je za to rabiti ozadnjo stran). V zglasilnicah, ki se tičejo neposrednjega prometa v dežele ogrske krone, oziroma v Bosno-Hercegovino in so zato pristojbin proste, naj stranka na tem mestu vstavi besedo „Ogrsko“, oziroma „Bosna“ ali „Hercegovina“. Rlov©nl*nh. 39 » Navodilo za izpolnjevanje zglasilnice. K razpredeta 2. Nazivalo blaga je praviloma povedati po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz. V tistih primerih pa, ko statistični blagovni spisek za izvoz predpisuje povedbo trgovinsko običajnega oznamenila blaga, je zglasiti to. V teh primerih ni potreba povedbe po besedilu statističnega blagovnega spiska; toda trgovinsko običajno ali v govoru navadno oznamenilo mora biti tako določno in jasno, da je uvrstitev zglašenega blaga pod povedano statistično številko nedvomna. Če je v kakem postavku statističnega blagovnega spiska imenoma naštetih več blagovnih vrst, ne sme se ob statistični zglasitvi povedati vse besedilo postavka, ampak samo tista blagovna vrsta, katera je dejansko dana. Ako je več blagovnih vrst iste statistične številke, zglasiti je vsako blagovno vrsto v posebnem poprečnem razdelku. K razpredeta 3. Ta razpredel je vselej izpolniti tako, da je natanko razvidno, v katerih tovorkih ali vozilih je v sosednjih razpredelih zabeleženo blago. K razpredeta 4 in 5. Množino blaga in predmetov je praviloma zglasiti v kilogramih in gramih čisto (grame zastran večje razločnosti pišoč z vidno majhnimi številkami) ali pa, če je to pripomnjeno v statističnem blagovnem spisku, po številu kosov, po teži in številu kosov ali po bečvah nosilnosti. K razpredeta 6. Pri plemenitvenem prometu je sosebno plemenitev, ki jo je opraviti, zmerom povedati tako natanko, da ne more nastati dvom o nje vrsti, oziroma vrstah. Torej je tukaj vselej povedati, kateremu postopku naj se podvrže blago. Za „povod drugačnega zabeležnega postopka“ je povedati vrsto prometa (n. pr. promet na ponamerno prodajo, promet z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovaloev, razstavnimi stvarmi itd.). K razpredelu 7. Za deželo namenila je zglasiti tisto deželo, za koje porabo (použitek) je namenjeno blago ali predmet. Če ta namenilna dežela ni znana zglasitelju, povedati je tisto deželo, ki je poslednje oddajniku znano namenišče. Svobodna okoliša tržaški in reški se smeta za namenilni deželi zglasiti samo tedaj, če je zglasitelju neznana resnična namenilna dežela in če je eden teh svobodnih okolišev poslednje zglasitelju znano pošiljalno mesto. Blago, ki spada pod eno in isto številko statističnega blagovnega spiska, oziroma pod isti odstavek številke, pa je različnega namenila, ne sme se zglasiti v enem poprečnem razdelku, temveč za vsako namenilno deželo je rabiti poseben poprečen razdelek. Načela za odmero statistične pristojbine. % Ob odmeri pristojbin naj veljajo naslednja načela: a) ako obsega pošiljatev samo iste vrste blago, to je blago, ki spada pod eno in isto zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za pošiljatev do raz-sežaja enega vozila 12 vinarjev: če obsega pošiljatev več kot vsebino enega vozila, plačati je za vsebino nadaljnjega vozila isto tako 12 vinarjev pristojbine; b) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, vsak z eno vrsto blaga, ali tudi iz golo naloženih blagovnih vrst, če pa posamezne blagovne vrste spadajo pod več kot eno zaporedno številko statističnega blagovnega spiska, iznaša statistična pristojbina za vsako blagovno vrsto po-šiljatve do razsežaja enega vozila 12 vinarjev; ako pošiljatev obsega več kot vsebino enega vozila, plačati je pristojbino za vsako nadaljnje vozilo po številu njegovih blagovnih vrst ; c) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih vsak obsega več blagovnih vrst, iznaša pristojbina za vsak tovorek 12 vinarjev; d) ako pošiljatev sestoji iz več tovorkov, katerih en del obsega samo po eno blagovno vrsto, drugi več blagovnih vrst, odmerja se statistična pristojbina tako, da se za tovorke, obsegajoče po eno blagovno vrsto, računi pristojbina po številu blagovnih vrst, in to po določilih v točkah a) in b), in za tovorke, obsegajoče več blagovnih vrst, pristojbina po številu teh tovorkov. Natančneja določila, kako naj zglasilnice izdajejo stranke, in kako je odmerjati statistično pristojbino, in pa o pogojih, da je moči enako blago več tovorkov skupiti v enem poprečnem razdelku, obsega ukaz c. kr. ministrstev za trgovino, za finance in za železnice z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 25). Drugopis. Zaporedna statistična številka za izvoz Nazivalo blaga in predmetov po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz in povedba trgovinsko običajnega oznamenila pri postavkih, v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * Število, vrsta in ozna- menilo tovor- kov, oziroma plovil M n o ž i n a » Vrsta oplemenitve ali poprave, ki jo je opraviti na blagu, oziroma povod drugačnega zabelež-nega postopka Dežela namenila Vrsta vpisnika in odpravna številka (Ne izpolnjuje stranka) čista teža V kosih v kilogramih V gramih v bečvah nosilnosti 1 2 3 4 5 6 7 S * ' • — 9. Ime in bivališče pošiljatelja (t. j. tistega, ki blago pošilja sam ali po kaki posredujoči osebi): Statistična zglasilnica za / _✓ Uradni pečat carinsko uradovanje opravljajočega carinskega urada. 10. Kraj in datum izdaje zglasilnice: 11. Podpis zglasitelja: izvoz v zabeležnem prometu po morju prek: avstr, ali ogp. pristanov. Drugopis naj zglašajoča stranka izpolni prav tako kakor priloženo zglasilnico. Dovoljeni kalo: o/oj v kg Ker je pretekel rok, dokončno ostalo v inozemstvu • Statistična številka V kilogramih V kosih V bečvah nosilnosti r* ) c8 Naziralo blaga in predmetov Število, Množina Množina v zopet uvoženem oplemeničenem ali popravljenem blagu obseženih Številka in leto vpis-nikovega postajica Vrsta pleme-nitve ali po- Vrsta vpisnika v ►OD 08 .§8 15 po navodilo statističnega blagovnega spiska za nvoz in po-vedba trgovinsko običajnega oznamenilnpri postavkih v statističnem blagovnem spisku oznamenjenih z * vrsta in ozna- menilo tovor- Čista teža V kosih inozemskih tvarin domačih pridevkov v izhodnem zabeléïüem postopku, pod katero, in pa ime tistega številka v plemeni-čenje prave, opravljene nablagu, oziroma povod Dežela izvira in odpravna številka kov, oziroma vozil v bečvah nosil-nosti čista teža carinskega urada, pri katerem se je o svojem času opravila izhodna zabelešba izvoženega blaga drugačnega zabeležnega (Ne izpolnjuje stranka) «8 N 55 v kilogramih in gramih Y kilogramih in gramih V kilogramih in gramih postopka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ' ' 1 i S .*• : r /Jovv • ,,v. CS i Priložni obrazec za izvoz iz svobodnega prometa. . 1-. I-.ti ri ■ ■ 'C'"-' : iH ; ' ■ V..; > : . ■ . . . (Slovenisch j 43 I ‘>uK»q jronvi!'.':/■ \tm, >.„ u . iji-i*) Priložni obrazec za zopetni uvoz v zabeležnem prometu. Brezplačno. i>0& ï"-;‘ .-wiùi 4 V. j f! . ^ •W ! ■ j ! ; . ; j ; ! ! T” i 1 . .. ! , .. : . ■ Mi j ' :V "! . , !, • 1 i ! ■ i 1 ■—? ! i : - ! Û : ! T" . ! ! : : l‘T\~ i: : ! « j l ! *i j r ••+•••!-!-!— .... ! . i' ; ; i' : ! • 1 J-. ! ~i~: ■ î ri- ■ : 4 ; — : H- i ■•-i- « ; • > j . r- ' ■ • .. —.—I—{.... T J-?4' H- - r - ... J~ ' ! ' • —- ij—» j... î. ... ■ -f * ' r- '■ : ... - — - .. ....... !: i .-i * j i-v !-! : - . ■ i- 1 '1 ! ' : ! ! i: ■ : ij r ■ y j'| —v - . f fl : i ! i . V •* ••• . ! ] ! , ' h 1 h i : * j t » !', —-——L _i.i 1J i • .0 :!qssi3 ï men •' • t,v . nr :id; ou.r «■ jmndo (Slovenlsch.) u t I \ Priložni obrazec za zopetni uvoz v zabeležnem prometu. Brezplačno. ‘ i: ■ • . O ' ,.-U -, " ;j ' - ' ' ■iiS' ! u ' ‘ • 3 1 : ■ ! -• i: ’.i:'. ofi' os ; 1 ■ ;fi.- >!,V ' Priložni obrazec za glasilo blaga v nadaljevanem zabeležnem prometu. Brezplačno. (SlovonUch.) 45 Priloga 30. / §!/ ?» H V \ / / » ! '«/ I °««» •v'11' Namenilna dežela blaga. Namenilna dežela pošiljatve Carinsko izrecilo (drugopis za statistične namene) o naslednjem po pošti odposlanem blagu. Ime izstopnega morskega pristana : ***) Skupna vrednost Teža kosmata čista K 1 h kg 1 g kg 1 g Šte- vilo Vrsta in oznamenilo tovorkov Natančna povedba vsebine pošiljatve Nazivalo blaga*) statistična izvozna številka ••) Število kosov •••) Opomnja Kraj. i} ..... j . dne. ..190.. Navodilo za izpolnjevanje izrecila na oni strani. Ime in stanovišČe pošiljača Navodilo za izpolnjevanje statističnega izrecila. *) Blago naj se praviloma naziva po navodilu statističnega blagovnega spiska za izvoz; vendar zadošča tudi povedba trgovinsko običajnega oznamenila blaga, če je tako obsežna in jasna, da se uvrstitev blaga pod povedano statistično številko spozna za pravo. Splošne povedbe, kakor kolonijsko, drobno, rokodelsko, materijalno blago, zdravila, krojno blago, prte nina itd. niso pripustne. **) K vsaki posebni blagovni vrsti je povedati pripadno številko statističnega blagovnega spiska za izvoz. ***) Število kosov je zglasiti pri tistem blagu in tistih predmetih, pri katerih je to.predpisano v statističnem blagovnem spisku za izvoz. **♦*) Y primeru, da kaka poštna tovorna pošiljatev izstopa po morju, naj oddajni poštni uradi to okolnost na gorenjem mestu poočitijo pristavivši ,S‘ in tam vpišejo ime izstopnega morskega pristana. ■ / iO » - ; ■ . - « ‘ * . * .-----«"f—--- ! U.