FaftnlM fUI«M r gvtvrbl. "■'»P II. Izdaja, Cena Din 1*—* Izhaja »sak dan cjutraj razrea V ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletno 2*—; mo-•ečna naročnina Din 20'—, za tujino 80'—. DredniStvo * Ljubljani, GregorčiCeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 30-71 Jugoslovan Rokopisov o• vra8am* Oglasi po tarifi la dogovora. Oprava v Ljubljani, GradiSSo 4, tel. 30-68. Podružnica v Maribora, Alefc-aandrova cesta St 24, teL 29-60. V Celju: Slomfikov trg 4. Pošt Sek. ra8.i Ljubljana tK62l. St. 126 Ljubljana, četrtek, dne 4. junija 1931 Leto II. 66-letnica rojstva angleškega kralja London, 3. junija. AA. Angleški kralj praznuje danes 66 letnico rojstva. Prejel je čestitke iz vseh delov britskega imperija. Javna poslopja so razvesila zastave. V Hydeparku v Londonu bo oddali topovi 21 pozdravnih strelov. Dopoldne GEORGE N/, Je kralj prebil v buckinghamski palači. Pozneje se je odpeljal v spremstvu kraljice na konjske dirke v Epsom. Tkakaj so odposlali približno 1000 stražnikov, ki bodo nadzorovali cestni promet. Ker je bilo dopoldne vzlic oblačnemu nebu lepo vreme, pričakujejo, da poset konjskih dirk v Epsomu še prekosil lanskega. 2e od zgodnjih jutranjih ur je vladal na cestah zelo živahen promet. Proti poldnevu je nastalo na vseh ulicah, ki vodijo v Epson, živahno vrvenje. Računajo, da bo posetilo konjske dirke do 250.000 ljudi. London, 3. junija. AA. Snoči je kralj priredil v buckinghamski palači banket. Prisotni so waieškl princ v spremstvu z drugimi člani kraljeve družine ln 50 članov jahalnega kluba. Kralj bo proslavil 66 letnico svojega rojstva ■ udeležbo na konjskih dirkah v Epsomu. Volilna reforma v Angliji sprejeta London, 3. junija. AA. Snoči je spodnja zbornica v tretjem Stanju sprejela volilno reformo e 278 proti 228 glasovom. Minister Uzunovič v Zagrebu Zagreb, 3. junija. AA. Ob 16'15 je pnispel iz Beograda minister brez listnice Nikola Umbo-Vič. V Zagrebu ostane aekaij dni. Povratek ministra dr. Srski-ča v Beograd Zagreb, 8. junija. AA. Minister pri predsed-ništvu ministrskega sveta dr. Milan Srskič se je danes po tridnevnem bivanju v Zagrebu vrnil x Beograd. Za bivanja v Zagrebu je dr. Srskič Nj. Vel. kralja na potu >po lir vat sk eni žagorju. Važna določba za obrtnike Beograd, 3. junija. AA. Obrtniška zbornica v Beogradu obvešča interesente, da mora tuj državljan, ki namerava v naši državi otvoriti obrat, priložiti svoji prošnji potrdilo ministrstva za ■notranje zadeve in zunanjega ministrstva, da med našo in njegovo državo obstoji glede otvarjanja obratov reciprociteta. Odhod jugoslovanskih bojevnikov v Francijo Beograd, 3. junija. AA. Z davišnjim brzovla-kom je odpotovala v Francijo delegacija 250 bivših jugoslovanskih bojevnikov, da vrne obisk svojim francoskim tovarišem, ki so prišli v Jugoslavijo leta 1929. Med drugimi se je od delegacije na postaji poslovil tudi francoski mini ster na našem dvoru Emil Dard. Zagreb, 3. junija. AA. Vlak z odposlanci biv-Sih jugoslovanskih bojevnikov je moral na mnogih postajah postati, ker so razne korporacije, šolska mladina in društva priredila bivšim bojevnikom prisrčne ovacije. Posebno svečan je bil pozdrav na postaji v Pazovi, kjer je bilo mnogo Slovakov med občinstvom. Naši bojevniki, ki potujejo v Francijo, so dobili krasne vence s prošnjo, da jih polože s svojimi francoskimi tovariši na grobove jugoslovanskih junakov v Franciji. Prisrčen je bil nadalje pozdrav na postaji Slavonski Brod. Tu so se jim pridružili odposlanci iz Bosne in Hercegovine. Ob 10.20 je vlak prispel v Zagreb, kjer je vstopilo 25 odposlancev iz Zagreba, nakar je vlak nadaljeval pot v Francijo. Dopusti za davčne in finančne uradnike za obisk izredne skupščine društva uradnikov obeh skupin. Beograd, 3. junija. AA. Minister financ je dovolil davčnim in finančnim uradnikom dopust, ako se udeleže izredne skupščine svojega udru-ženja. Skupščina bo 21. t. m. O trajanju dopusta odločajo direktorji finančnih direkcij, Nj. Vel. kralj in kraljica med narodom Med vladarjem in narodom ni več posredovalcev - Vladar se sam pogovarja s kmeti Ij. Vel. kraljica pri polaganju temeljnega kamna srednješolskega zavetišča v Zagrebu Sijajni sprejemi vladarja v hrvatfskem Zagorju Zagreb, 3. junija. Davi ob 7-30 je krenil N j. Vel. kralj z avtomobilom iz Zagreba, da obišče še druge kraje Zagorja, posebno vzhodni del. V avtomobilu se je vozil z Nj. Vel. kraljem ban Savske banovine dr. Ivo Perovič, ostalo spremstvo Nj. Vel. kralja pa so tvorili minister dvora Bogoljub Jeftič, maršal dvora general Dimitrl-jevič, minister pri predseduištvu ministrskega sveta dr. Srskič, minister za kmetijstvo Šibenik in minster Neudorfer. V vseh vaseh je bilo zbrano ljudstvo v gostem špalirju ob cestah, dasi je bil delovni dan. Z burnim vzklikanjem je pozdravljalo ljudstvo svojega vladarja. Iz Zagreba se je vozil Nj. Vel. kralj preko Sesvet, Dugega sela, Božjakovine, vedno pod slavoloki in ob vzklikanju ljudstva. Ob 9. je Nj. Vel. kralj dospel v Vrbovac. Tu so sprejeli Sokoli, ognjegasci, razna društva, šolska mladina in ljudstvo svojega kralja. Burnega vzklikanja in manifestacij ljubljenemu vladarju ni hotelo biti konec. Načelnik občine Vrbovec je pozdravil Nj. Vel. kralja v imenu občin Vrbovac in Gradečka. Dejal je, da je ljudstvo nestrpno pričakovalo ta svečani trenutek, ko more pozdraviti ljubljenega kralja v svoji sredi, kralja, za katerega je vedno pripravljeno žrtvovati svoje imetje in svojo kri. Toda župan je le s težavo končal svoj govor, kajti vzkliki so bili tako burni in glasni, da se besede posameznika niso mogle slišati. Nj. Vel. kralja sta pozdravila nato še župnik Kolarič in župnik Gajič iz sosednjega Salnika. NJ. Vel. kralj se je podal v dvorišče šolske zgradbe, kjer j'e šolska deca priredila živo sliko Jugoslavije. Nj. Vel. kralj je bil videti izredno vzradoščen nad lepim sprejemom. Razgovarjal se je s predstavniki različnih udruženj. Nato je Nj. Vel. kralj z avtomobilom nadaljeval pot v Lavrečino, kjer je obiskal dečje zavetišče v starem ve-likaškem dvorcu. Od tu se je odpeljal v Tkalec Zgornji, kjer ga je pozdravil grško-katoliški duhovnik. Tudi tu kakor na vsem potu je prirejalo ljudstvo Nj. Vel. kralju burne ovacije. Nato je Nj. Vel. kralj nadaljeval pot v Veliki Raven, kjer je bil na velikem trgu postavljen lep slavolok. Ljudstvo se je tu zbralo iz vse okolice. Načelnik Ivan Parbir je v svojem govoru orisal srečo ljudstva, da more videti ljubljeno osebo vladarja v svoji sredi. Neki učenec ljudske šole je zelo lepo in inteligentno deklamiral neko pesem. Nj. Vel. kralj je stopil k dečku ter ga vprašal, kaj misli napraviti, ko bo končal šolo. Deček je Nj. Vel. kralju odgovoril, da želi obiskovati najprej gimnazijo, potem pa stopiti v seminar. Nj. Vel. kralj se je obrnil nato k svoji okolici er dejal, naj se pobrigajo za to, da bo mogel deček izvršiti svojo namero. Blagoslovitev temeljnega kamna srednješolskega zavetišča v Zagrebu. Zagreb, 3. junija. Danes dopoldne je bilo v Zagrebu slavnostno blagoslovljenje temeljnega kamna srednješolskega zavetišča v Meduličevi ulici. Zavetišče se bo gradilo v dvorišču zgradbe državne šolske poliklinike, ki jo je v toku poslednjega bivanja v Zagrebu obiskala N j. Vel. kraljica Marija. Ze ob 10. se je začelo zbirati ljudstvo, posebno pa šolska deca, okoli zgradbe poliklinike. Kmalu nato so prišli razni predstavniki in odlične osebe, med njimi minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Precca, nadškof dr. Ante Bauer, armijski komandant general Marič, divizijonar general Ječmenič, podban Hadži, rektor univerze Belobrk, mestni načelnik dr. Srkulj z gospo, ševilni univerzitetni profesorji, ravnatelji zagrebških srednješolskih zavodov, predstavniki diplo-matsko-konzularnega zbora ter zastopniki raznih kulturnih, prosvetnih, socijalnih in znanstvenih ustanov. Dvorišče, kjer se bo gradilo zavetišče, je bilo slavnostno okra leno z zastavami in zelenjem. Nasproti me stu, kjer je bil položen temeljni kamen, so zgradili z zelenjem okrašen prestol za Nj Vel. kraljico. Nad prestolom je bila napravljena prekrasna krona iz samega svežega cvetja. Mesta za odlične predstavnike so bila pregrnjena s preprogami. Ob 10 45 je dospel avtomobil z adjutantom Nj. Vel. kraljice polkovnikom Lekom, znak, da bo kmalu prišla Nj. Vel. kraljica Marija. Nekoliko pred 11. uro je dospela Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvorne dame ge. Svr-ljugove. Ze od daleč se je moglo čuti navdušeno vzklikanje ljudstva, ki je pozdravljalo Nj. Vel. kraljico v avtomobilu v bližnji ulici. Tudi pred zgradbo poliklinike je sprejelo Nj. Vel. kraljica burno vzklikanje ljudstva. Nj. Vel. kraljico je sprejel pred vhodom minister za socijalno politiko in narodno zdravje Nikola Precca skupno s predsednico odbora za zgraditev zavetišča grofico Draškovič. Predstavnica poliklinike ga. dr. Ristvorič je pozdravila pri vhodu Nj. Vel. kraljico s kratkim pre-gnantnim govorom. Predala je Nj. Vel. kraljici kito cvetja. Nj. Vel. kraljica je odšla nato v spremstvu dvorne dame ge. švrljugove, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Precce, šefa policije dr. Bedekoviča in adjutanta Leka v dvorišče, kjer jo je potem, ko je srednješolski pevski zbor odpel državno himno, pozdravila z lepim govorom predsednica odbora za zgraditev zavetišča grofica Draškovič. Poleg prestola je čakal nadškof dr. Bauer v spremstvu duhovništva v svečanih orna-tih. Nj. Vel. kraljica se je vsedla na prestol ter podpisala povelje. Povelje so pod- pisali za njo vsi ostali odlični predstavniki. Povelje so utaknili v kovinasto cev, ki so jo hermetično zaprli. Nj. Vel. kraljica se je nato dvignila ter odšla v spremstvu predstavnikov odbora in nadškofa dr. Bauerja k temeljnemu kamnu. Tu je nadškof dr. Bauer opravil svečano blagoslovitev in zazidal povelje v temeljni kamen. Nj. Vel. kraljica je udarila nato tradisčjo-nalno trikrat s kladivom po kamnu, nakar je šolska deca zapela »Tebe Boga hvalimo«. Nj. Vel. kraljica se je vrnila na prestol, kjer jo je pozdravil neki srednjišol-ski učenec z ognjevitim nagovorom, neka učenka pa ji je predala prekrasen šopek cvetja. Nj. Vel. kraljica je imela nato cer-cle ter se pogovarjala z uglednimi članicami odbora, tako z go. Doro Švrljugo-Ho-tovy, Nišo Hofiler in drugimi. Nekoliko minut je ostala Nj. Vel. kraljica v razgovoru z nadškofom dr. Bauerom, ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Nikolom Precco, nato pa je odšla proti izhodu. Spremljali so jo burni vzkliki »Naj živi Nj. Vel. kraljica! Naj živi Nj. Vel. kralji Naj živi pokrovitelj srednješolskega zavetišča Nj. Vis. princ Andrej! Naj živi kraljevski dom k Srednje-, šolski pevski zbor je ponovno zapel državno himno, Nj. Vel. kraljica pa se je med burnimi vzkliki ljudstva odpeljala v mesto. V Križevcih, v Carevdaru in v Sokolovcih Križevci, 3. junija. Na glavnem trgu v Križevcih je bil postavljen slavnostno okrašen slavolok z napisom: »Dobro nam došel!« Okoli slavoloka so se zbrala razna društva, šolski otroci in velika množica ljudstva ter zastopniki oblasti in duhovništva. Načelnik Kolarič je pozdravil Nj. Vel. kralj z dobrodošlico in se mu v imenu meščanov zahvalil, da jim je dal priliko, da vidijo svojega kralja iz obličja v obličje. Burni vzkliki: »Živel kralj!« so prejeli njegove besede. Banski svetnik dr. Hanžek je nato predstavil Nj. Vel. kralju zastopnike raznih društev. Za vsakogar je imel Nj. Vel. kralj ljubeznivo besedo. Najdelj se je pomudil pri sokolski četi, ki jo je vodil starešina Vladimir Hetnc. Nato je Nj. Vel. kralj odšel v gasilski dom, ki se imenuje »Dom kraljeviča Tomislava«. Pred Domom ga je pozdravil vodja gasilske čete Žagar. Prosil je kralja, naj se vpiše v knjigo, da bi ljudje za zmerom imeli spomin na to, da je bil kralj v njihovem mestu. Nato je Nj. Vel. kralj odšel v šolo. Tam ga je pozdravil s petjem otroški zbor. Uče- nec Matič je recitiral pesemco. Nato je Nj. Vel. kralj krenil v unijatsko katedralo, kjer ga je ob vhodu pozdravil vikar kri-ževske eparhije Stajatovič. Nj. Vel. kralj je prisostvoval cerkvenemu obredu, nato pa si je ogledal še poljedelsko šolo, gimnazijo in nekatere druge ustanove. Nj. Vel. kralj se je nato s svojim spremstvom odpeljal v avtomobilu v Carevdar. Tam ga je pozdravil župnik Zerec, v Soko-lovcu pa ga je pozdravil načelnik Mijačič. Nato je Nj. Vel. kralj krenil v Veliko Mu-tinjo. Tam so njemu na čast postavili prekrasen slavolok. Učitelj Nikola Desanovid in župnik Vukovič sta v prisrčnih besedah pozdravila Nj. Vel. kralja in izrazil« radost tamošnjega ljudstva, da ga vidi. V Mutinji reki Nj. Vel. kralj ni stopil z avtomobila, nego je v njem sedeč sprejemal ljubezujive pozdrave, ki so mu jih izrekli učitelj Kapič in šolska mladina. Tudi tu je ljudstvo z navdušenimi vzkliki pozdravljalo svojega vladarja. Nato se je Nj. Vel. kralj odpeljal v Koprivnico. Sijajen sprejem v Blagovici, Virju in v Gjurgjevcu Bclovar, 3. junija. Iz Koprivnice je Nj. Vel. kralj nadaljeval pot zmagoslavja po široki in plodni Podravini. Vsepovsod ga je ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo. Iz Koprivnice je vladar najprej prišel v Blagovico. Tam je Nj. Vel. kralja pozdravil tainošnji rudarski inženjer. Nj. Vel. kralj se je zelo zanimal za delo in razmere v rudniku. Nato je krenil dalje v Novi grad Podravski. Tam so ga sprejeli kmetje na konjih in Sokoli, ki so šli Nj. Vel. kralju daleč iz mesta naproti. Sredi mesta je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Živel prvi jugoslovanski kralj Aleksander L Karagjorgjevič!« Pokali so možnarji in ljudje so navdušeno vzklikali in pozdravljali svojega vladarja. Nj. Vel. kralja je pozdravil v imenu prebivalstva načelnik Gjuro Ljubič, ki je obenem tudi starešina tamošnjega Sokola. Prav tako je pozdravil Nj. Vel. kralja inženjer agronom Roguja, neka deklica pa je v kratkih besedah izrekla Nj. Vel. kralju dobrodošlico in mu predala šopek cvetja. Neki deček je Nj. Vel. kralja pozdravil s pesmico, toda ko je kralja pogledal v obraz, se mu je zataknilo. Nj. Vel. kralj je dečka lju-beznjivo objel in ga potrapljal po ramenu ter se je stvar srečno končala. Nj. Vel. kralj se je razgovarjal z učitelji in kmetji, nato pa je nadaljeval pot v Vir je. Pred Virjem je Nj. Vel. krala sprejela sokolska konjenica in kmetje s prapori. Vladar je s svojim spremstvom šel na trg do velikega slavoloka, kjer mu je godba zasvirnla himno. Tam je imel kmet Šrebar kratek in prisrčen nagovor, v katerem je Nj. Vel. kralju izrekel dobrodošlico. Nato je neka učenka deklamirala pesemco. Vladar je stopil k učitelju Englu, in ga vprašal kako je zadovoljen z učenci, kakšen j« je šolski materijal in podobne stvari. S kmetom Cikom se je Nj. Vel. kralj razgo-varjal o kmetskih rečeh. Nato je N j. Vel. kralj nadaljeval pot proti Gjurgjevcu. Ves čas so ga ljudje navdušeno pozdravljali. Tudi tam je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Dobro nam došel, beli orel!« Do slavoloka sta Nj. Vel. kralja spremili kmetska in sokolska konjenica. Na čelu množice ljudi je pozdravil Nj. Vel. kralja Tomo Jabžabetič. V svojem govoru je med drugim proslavljal dan, ko je ljudstvo imelo priliko videti v svoji sredi svojega "kralja. Nj. Vel. kralj se je razgovarjal z zastopniki iz ljudstva, nato pa sta mu bila predstavljena dva kmeta iz Ferdinandovcev, ki so tik meje na Dravi. Kmeta sta mu prinesla pozdrave z meje in mu izrekla vdanost in zvestobo vsega tamošnjega prebivalstva. Nj. Vel. kralj se je zanimal za gradnjo cerkve, ki je očividno nova. Tri kilometre od Gjurgjevca se je vrsta avtomobilov ustavila, tam jo je namreč čakal dvorni avtomobil, ki je privozil iz Za- Izid državnozborskih volitev v Romuniji Vladna skupina bo imela okoli 300 poslancev - Rezultat volitev je narod pozdravil z navdušenjem - V narlamentu bodo zastopane vse stranke in skupine greba in imel s seboj obed za N j. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj je s svojim ožjim spremstvom krenil na bližnji travnik, tja so prinesli mizo in Nj. Vel. kralj je tamkaj s svojim spremstvom pokosil. Bil je jako dobro razpoložen in se je mnogo šalil s prisotnimi. Triumfalen sprejem N j. Vel. kralja v Belovaru Belovar, 3. junija. Danes ob 15’15 so zapeli v Belovaru zvonovi in zagrmeli mož-narji: prvič v zgodovini mesta Belovarja je stopil na njegova tla ljubljeni kralj. Vse je završalo, ljudje so s skrajno napetostjo pričakovali trenutka, ko zagledajo Nj. Vel. kralja, da mu z burnimi vzkliki pokažejo svoje občutke do njega. Ob vhodu v mesto je bila postavljena Častna četa 42. pešpolka z godbo pod poveljstvom podpolkovnika Krešimirja Filipiča. N j. Vel. kralj je stopil iz avtomobila in sprejel raport od komandanta mesta in komandanta polka. Ko je Nj. Vel. kralj pregledal častno četo in pozdravil vojake, je spet sedel v avtomobil ter se po ulicah peljal do slavoloka. Ves Belovar je kipel od ponosa, ko je zagledal svojega kralja Osvoboditelja in združitelja. Vse je bilo zbrano: šolska mladina vseh šol, nižjih in srednjih, meščani in kmetje, intelektualci in preprosti delavci — vsi so medseboj tekmovali, kako bi lepše izrazili Nj. Vel. kralju svojo ljubezen in navdušenje. Pred mestno posvetovalnico je bil postavljen velik slavolok. Na njem je bil napis: >Živel kralji Živela močna in enotna Jugoslavija! Dobro nam došel!« Pred slavolokom je Nj. Vel. kralj stopil iz avtomobila, in tam ga je v imenu prebivalstva z zanosnimi besedami pozdravil mestni načelnik in banski svet Stepan Šiftar, naglašujoč globoko ganjenost ljudi, hi Čutijo ljubezen, zestobo in udanost do vzvišene osebe kraljeve in neskončno hvaležnost za dobrote, ki jih prebivalstvo sprejema od svojega kralja. Dve deklici sta nato Nj. Vel. kralju ponudili kruha in soli, sokolica N. Ivančevič pa mu je predala šopek rdečih rož, simbol sokolske ljubezni, vdanosti in zvestobe. Med navdušenim vzklikanjem desettisočev ljudi, ki so se zbrali na trgu pred posvetovalnico, je Nj. Vel. kralj stopil v belo-\arsko posvetovalnico. Mestna posvetovalnica je bila jako okusno okrašena, za Nj. Vel. kralja pa sta bili pripravljeni dve posebni sobi. V posvetovalnici je vladar sprejel zastopnike državnih in samoupravnih oblasti in narodnih, kulturnih in humanitarnih društev ter korporacij. Iz posvetovalnice je Nj. Vel. kralj izven programa krenil proti Bokolskemu domu, ki je najmonumentalnejši sokolski dom v državi. Prekrasni dom je Nj. Vel. kralju zelo ugajal in je prisrčno apeliral na Sokole, naj še nadalje tako intenzivno delujejo na narodnem polju za idejo našega edinstva. Izpred Sokolskega doma je Nj. Vel. kralj v spremstvu načelnika Šiftarja odšel v banovinsko bolnico, ki je takisto eua izmed najmodernejših v državi in ki ima največji kirurški oddelek. Vladar se je tu spustil v pogovor z mnogimi bolniki. V bolnici je «etal 10 minut. Avtomobil se je nato spet obrnil skozi gnečo množice po mestnih ulicah pred mestno posvetovalnico. Tam je stopil iz avtomobila mestni načelnik Šiftar, ki mu je Nj. Vel. kralj rekel pred zbranim ljudstvom to-de: iZdo sem vzradožčen, da me je danes meščanstvo in kmetsko ljudstvo vašega mesta tako toplo sprejelo. Prosim vas, sporočite vsemu prebivalstvu moje kraljevske pozdrave. Obljubim, da se ponovno vrnem k vam.« Burni klici in vzklikanje so dali duška veselju zbranih množic nad tem najvišjim priznanjem. Vrsta avtomobilov je nato nadaljevala pot do čazma, mestni svetovalci pa so spremljali Nj. Vel. kralja do skrajnih koncev mesta, ki so pel kilometrov od osrčja mesta. Vso to dolgo pot so stali ljudje v tesnem špalirju na obeh straneh ceste in navdušeno pozdravljali svojega vladarja. Nj. Vel. kralj se je v Belovarju mudil celo uro. Pred ustanovitvijo Zavoda za pospeševanje obrti v Beogradu Beograd. 3. junija. A A. V zvezi s svojim prejšnjim sklepom, da ustanovi Zavod za pospeše-vanje obrti, je uprava beograjske gospodarske ■bornice sklenila, da pošlje svojega predsednika in tajnika v Nemčijo, kjer si bosta ogledala take zavode v Berlinu, Hannovru m Karlsrubu in proučila njib ureditev in poslovanje. Delegat« odideta na to študijsko potovanje še ta mesec. Imenovanja Beograd, 3. junija. Za upravnika državne bolnice v Ljubljani je imenovan dr. Fran Gerlovič v 4/11, za šefe oddelkov v 4/11 dr. Bogdan Derč in dr. Jernej Demšar, za primarija v 6. skupini pa dr. Josip Lapajne. — Za kontrolorja za kon-IroJo mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani je postavljen Josip Zlotarir ii Velikega Bečkereka po potrebi službe. Bukarešta, 3. junija. A A. Rador poroča: V notranjem ministrstvu urejujejo volilne rezultate in razdelitev poslaniških mandatov. Volilna udeležba je znašala 2-4 milijona ljudi. Vlada je dobila 70% glasov in bo imela več ko 300 mandatov, narodna kmetska stranka je dobila 16% glasov in prejme 20 mandatov, Jurij Bratianu je dobil 7% glasov in dobi 9 mandatov, za generala Averesca je glasovalo 5 do 6% volilcev in prejme 7 mandatov. Madžarske stranke dobe približno 12 mandatov. Stranke Lupuja, protižidovske lige, socijalnih demokratov in liga zoper oderuhe, ki je bila koalirana s Perejem, dobe več ko zahtevana dva odstotka in bodo zastopane v parlamentu. Negotovo je, ali bo židovska stranka imela ta minimum. Komunisti ga dozdaj nimajo. Liberalci in Nemci so kandidirali na listah narodne unije. Listi naglašajo, da je rezultat volitev zbudil veliko navdušenje. Volitve so potekle v redu in brez vsakršnih incidentov v popolni svobodi. Tako bodo stranke v parlamentu zastopane v razmerju svoje moči. Listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo parlament zastopstvo vseh strank in skupin, in naglašajo, da bo vlada razpolagala z veliko večino in bo tako mogla izvesti svoj program. Važna izprememba v upravi avstrijskih državnih železnic Dunaj, 3. junija, d. Glavni odbor avstrijskega narodnega sveta je danes po večurni razpravi sprejel z 11 proti 8 glasovom socialnodemokratski predlog, s katerim se vlada poziva, da na osnovi § 9 zakona o zveznih železnicah takoj odpokliče dr. Strafello z mesta glavnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic. Za socialnodemokratski predlog so glasovali poleg socialnih demokratov tudi velenemci in kmečka zveza. Proti so glasovali krščanski socialci, hajm-verovski blok pa se je vzdržal glasovanja. S tem zaključkom je glavni odbor likvidiral afero, ki je dolgo časa zaposljevala na samo časnike, temveč tudi sodišča in je preteklo jesen celo izzvala vladno krizo. Dr. Strafela, ki je bil prej ravnatelj graške električne cestne železnice, je bil na pritisk štajerskih krščanskih socialcev posebno poslanca dr. Rintelena, kakor tudi na pritisk heim-vvehrov takoj po nastopu takratne Vaugoinove vlade imenovan za glavnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic, ne glede na to, da je bil v tiskovnem procesu proti »Arbeiter-Zeitung«-j obsojen in so bile njegove kupčijske praktike zlasti pri nakupu in prodaji zemljišč in stanovanj sodno označene kot nečedne in nekorektne. Di. Strafella je kakor znano vložil pritožbo proti tej razsodbi, toda razsodba je bila tudi v drugi instanci potrjena. Opozicija je med tem v narodnem svetu proti dr. Strafelli večkrat vlagala pritožbe. Prinašala je celo nove dokaze in nove obdolžitve v glavnem glede nedopustnih manipulacij pri izračunavanju davkov, glede spekulacij v akcijah lokalnih železnic in podobno. Zlasti pa se je pritoževala proti Strafelli, ker je sprejemat v službo državnih. železnic mnoge svoje intimne prijatelje, ki niso bili posebno kvalificirani. Pod vtisom druge sodbe proti Strafelli in novih odkritj je narodni svet pred kratkim sklenil, da mora glavni odbor revidirati vse nogodbe, ki so bile sklenjene pod režimom dr.^ Strafelle pri Zveznih železnicah, zlasti pa službene pogodbe. Danes pa je glavni odbor napravil odločilen sklep, naj se vlada pozove, da odpokliče dr. Strafello. Ministrski svet se sestane še danes, da bo ukrenil dalje, kar bo potrebno. Francosko-ruska pogajanja Berlin, 3. jun. k. »Lokal Anzeiger« je objavil vegt iz Pariza, da se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja med zastopniki Francije in sovjetske Rusije. Obe državi nameravata skleniti pogodbo, s katero se bosta zavezali, da druga druge ne bosta napadli. Baje se bodo 5. ali 6. t. ni. nadaljevala ta pogajanja v Parizu, Pariz, 3. junija, d. Listi prinašajo vesti o političnih pogajanjih, ki so se vršila med francoskimi službenimi mesli in med sovjetsko Rusijo. Po teb vesteh so francosko - ruski razgovori, ki so se vršili pred posvetovanji v Ženevi, med temi posvetovanji in za njimi, dovedli do tega, da se bodo začela nied obema državama gospodarska pogajanja in sicer že 5. julija t. 1 v Parizu. Pri dosedanjih pogajanjih je bilo vpiašanje dolgov izključeno. Ž dobro poučene strani z določnostjo izjavljajo, da so pri teh predhodnih pogajanjih razpravljali tudi o z:i-ključitvi francosko - ruskega napadalnega pakta i no organizacijah za poljsko vzhodno mejo. Pari*, 3. junija, d. V poučenih krogih iijav-Ijajo, da bo odposlanstvo sovjetsko - ruskih strokovnjakov, ki imajo nalogo pred nekaj dnevi med Francijo in Rusijo začeta trgovska poj;a-. janja nadaljevati, v nekaj dnevih prišlo v Pariz. Trupla ponesrečenih italijanskih alpincev najdena Aosta, 3. junija. AA. V dolini Rochemolles so našli mnoga trupla ponesrečenih alpincev. Kakor je znano je pozimi plaz zasul italijansko vojaško kolono. Strahovita nesreča pri preizkušnji mostu BorGriča« in iz Perčečevega zapisnika. Razjasnil je, da so informacije ki jih je dala policija državnemu pravdniku, popolnoma nepravilne. Poudaril je, da gre za zadevo, ki so jo Perčečevi ljudje iztaknili v svoji psihozi bojazljivosti, na drugi strani iz razlogov politične reklame za sebe. Pokazal je, da ne gre tu za resne politike, ki bi jih bilo treba vpoštevati, temveč za politikastre, ki se iz egoističnih razlogov gerirajo za politike. Dr. Čovič-Plankovič je odločno ugovarjal tajnim informacijam policije, ki jih pred sodiščem »i bilo nikdar mogoče dokazati. — Vsa »tvar starcu, ki se drzne nastopiti proti fašizmu«. Zagreb, 3. junija, k. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je poslal kot predsednik škofijskih konferenc jugoslovanskega epi-skopata papežu brzojavko, v kateri je izrazil sožalje zaradi preganjanja katoliške akcije in razpuščanja katoliških mladinskih organizacij. To sožalje in ob enem protest proti postopanju fašistovskega režima, je izrazil v svojem imenu kot vodja jugoslovanskega klera in v imenu jugoslovanskih vernikov. Istočasno je izrazil popolno solidarnost z Vatikanom. Rim, 3. junija. >Osservatore Romano« objavlja dolgo vrsto vdanostnih brzojavk Sv. Očetu iz vseh delov sveta, kjer se postavljajo papeževi častilci v njegovem sporu z rimsko vlado popolnoma na papeževo stran. Ameriški in angleški škofje govore o neutemeljenosti italijanskih napadov na sv. Stolico. Rim, 3. junija, d. Časopisna kampanja je za zdaj prenehala. V Imoli so fašistične skupine izrazile spoštovanje tamošnjim kapucincem, ker se bavijo samo z verskimi stvarmi, ne pa s politiko. V Rimu pa je kardinal državni tajnik Pacelli ob proslavi svojega godu posebno toplo pozdravil kot svojega odličnega sodelavca monsignora Pizzarda, ki ga je časopisje v kampanji proti katoliški akciji najbolj napadalo. izgleda, kakor da hoče znana gospoda na temelju krivih informacij vprizoriti pred sodiščem neko predstavo, pri kateri bi se napadala neka sosedna država, s katero Avstrija živi in hoče živeti v najboljših odnošajih. Tista gospoda bi rada sebe poveličevala in hkrati pokazala svojim dobrotnikom, ki jo vzdržujejo in plačujejo, da je za nje opravila neko koristno in važno opravilo. Zagrebški proces Zagreb, 3. junija, k. V procesu proti Hranilo-viču je bil danes prvi zaslišan priča Anton Bi-nički, ki so ga pripeljali iz kaznilnice v Poža-revcu, kjer je zapit zaradi komunizma. Priča Je izjavil, da se ni nikoli razgovarjal z Bzikom. Nato so prečitali poročilo stražnika Blagoviča o dogodkih pred mestno hišo v Petrovi ulici. Nadalje so prečitali poročila varnostnih organov, ki so zaslišali očividce teh dogodkov, poročilo o hišni preiskavi v Hranilovičevem stanovanju in poročila o zaslišanju posameznih obtožencev in končno še zapisnik o zaslišanju Hraniloviča dne 1. novembra leta 1929. Hranilo-vič je izjavil, kakor navaja ta zapisnik, da mu je nekoč pisal Herceg s Sušaka, naj ga pričakuje na postaji, ni pa navedel vzroka zakaj. Ko je Hranilovič prišel na postajo, je dočakl Hercega, ki je imel s seboj aktovko. Herceg ga je prosil, naj mu pomaga odnesti 2 kovčega na Ribnjak k Horvatovi materi. Vprašal je sicer Hercega, kaj je v kovčegu, a Herceg mu ni dal pozitivnega odgovora. Na vprašnje, kdo je vse to organiziral, in kdo je poslal orožje, je Hranilovič pri preiskavi izjavil, da je govoril z Režekom, da je iz razgovora z Režekom sklepal, da sta vse to pripravila Pavelič ln Herceg. Režek mu je dejal, da obstojajo v inozerr^tvu hrvatske organizacije, ki delujejo na vso noč. Podpirajo pa jih nekatere države. Predsednik je prisotnega obtoženca vprašal, kaj ima pripomniti k temu poročilu. Hranilovič pa je odgovoril, da je že povedal, v kakšnih okohiostih Je dal te izjave in da jih zaradi tega ne more priznati kot svoje dejanje. Izjavil je še, da so njegove Izjave le one, ki Jih je dal pred sodniki. Razpravo so nato prekinili in se bo v petek nadaljevala. Uspeh velesejma v Novem Sadu Novi Sad, 3. junija. AA. Uprava razstave in sejma v Novem Sadu je uredila podatke o razstavi in sejmu, ki je bil prejšnji mesec v Novem Sadu. Sejma se je udeležilo 212 razstavljalcev, večinoma tekstilne industrije, industrije za pohištvo in trgovci s poljedelskimi stroji. Kupčij je bilo sklenjenih za 7 milijonov Din. Razstavo in sejem je obiskalo 12.000 ljudi, od tega 5800, ki stanujejo izven Novega Sada. VREMENSKA NAPOVED Dana J, 3. Junija, (d). Skraja pretežno jasno: med dnevom se bo temperatura močno menjala. Spomenik Miroslavu Vilharju v Planini Planina, v juniju. Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pripravlja svečano proslavo velikega in prvega buditeja narodne zavesti na Notranjskem Miroslava Vilharja. Svečanost bo 9. avgusta t. 1. Ta dan bodo odkrili pred Vilharjevo rojstno hišo Vilharjev spomenik. Doprsni kip Miroslava Vilharja bo obrnjen proti jugu in bo oznanjal svojo večno lepo: »Cujte gore in bregovi, da sinovi slave smo!« Na podstavku pa bo napis: »Fran Serafin Vilhar - Kalski, sin Miroslavov, jugoslovanski skladatelj, 1852—1928. Slovenec, Srb, Hrvat, za vedno brat in brat!« Ta dan bo manifestacija Notranjske za jugoslovansko narodno, državno in sokolsko edinstvo v duhu narodnega buditelja Vilharjevega sodobnika genijalnega Frana Levstika, katerega stoletnico rojstva bomo tudi letos praznovali z odkritjem Vilharjevega spomenika v Planini. Saj je bil Levstik tisti, ki je Vilharja navdušil za vse, kar je slovenskega in jugoslovanskega. Leta 1963 sta izdala skupaj »Naprejac, ki je z navdušenjem »branil pravice slovenskega naroda z pazljivim očesom na južne brate.« Levstik in Vilhar sta bila že tedaj oznanjevalca narodnega edinstva. In ker sta napisala, »da med Slovenci bi ne sinelo biti mej, a vendar so« in »Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo,« sta morala v zapor na Zabjak. 27 novih ljubljanskih obrtnikov 20 obrtnikov je odpovedalo svojo obrt Ljubljana, 3. junija. Pretekli mesec so priglasili pri mestnem načelstvu svojo obrt: 1. Japelj Stanko, Dunajska cesta 9. — Trgovina z zlatnino, srebrnino in urami, 2. »Musiča«, trgovina glasovirjev in glasbil, d. z o. z., Sv. Petra cesta 40. — Trgovina z gla-sovirji, harmoniji in glasbili. 3. Mezgolič Kornelija, Opekarska cesta 26. — Trgovina z mešanim blagom. 4. »Musiča«, trgovina glasovirjev in glasbil, d. z o. z., Sv. Petra cesta 40. — Izdelovanje in popravila glasovirjev, harmonijev in drugih glasbil. 5. »Hermes«, d. z o. z., Miklošičeva cesta 30. Koncesija za prodajo strupov ter snovi in pre-par. določenih za zdravilsko uporabo, kolikor niso izrecno pridržani lekarnarjem. 6. Sušnik Ivan, Krekov trg 10. — Koncesija za posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin. 7. Petrič Silvester, Florijanska ulica 29. — Pekovski obrt. 8. Fiedler Emil, Tavčarjeva ulica 4. — Trgovska agentura. 9. Kogovšek Marija, Sv. Petra cesta 52. — Zenska kroj. obrt. 10. Zagorjan Lidija, Sv. Petra cesta 53. — Trgovska agentura. 11. Laborec Franc, Borštnikov trg 4. — Brivski, frizerski in lasničarski obrt. 12. Meglič Marija, Tavčarjeva ulica 2. — Prodaja mleka, mlečnih izdelkov ter slaščic. 13. Remec Vera, Poljanska cesta 13. — Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami ter galanterijskim blagom. 14. Saksida Ulderik, Staničeva ulica 17. — Trgovina z delikatesami. 15. Zveza za tujski promet v Sloveniji, Slom-Skova ulica 6. — Obrt najemščka z uporabo enega osebnega avtomobila. K izviru Cabranke V torek se je vršila poizkusna vožnja za novo avtobusno progo Ljubljana—Cabar, o kateri smo že včeraj poročali. Tu objavljamo nekaj bežnih vtisov s potovanja v kraje, ki bi jim morala naša javnost in odločilni činitelji posvetiti mnogo več pozornosti in zanimanja, kakor se je to godilo doslej. — Ur. Ljubljančan je po svoji krvi in značaju prav za prav turist, toda v razvijanju in uveljavljanju tega svojega daru je prav tako konservativno počasen in modno banalen obenem, kakor je počasen in moden v vseh drugih rečeh. Kam je, recimo, delal Ljubljančan izlete de pred petnajstimi leti? V Šiško in na Martinovo cesto pa skoraj nikakor drugam; ob lepih nedeljskih popoldnevih se je tiste čase trlo ljudi po gostilnah v teh izletniških delih mesta in predmestjih — tedaj za ljubljanskega Človeka solnce, ture in takšne stvari pač še niso bile v modi. Polagoma se je potem izletniško obzorje našega meščana in malomeščana raztegnilo do Viča, Št. Vida in Posavja, odtod je počasi zlezel na Šmarno goro in do Sv. Katarine. Pozneje je začel sedati na vlak in se je začel voziti na otok bleški, ta »kinč nebe- ški« in na Triglav. In tako dandanes za popotnika iz Ljubljane ni dežele razen Gorenjske in Ljubljančan sam si — brez vsakršne znanstvene podlage — domišlja, da je on prav za prav Gorenjec, in je ves ponosen na ta Prazni nič. Toda vse to je prav klaverna, kriva orientacija, vse to ni nič drugega kakor dokaz, kako malo je Ljubljančan dorasel nalogi, ki mu jo je naprtil tok stvari: biti meščan glavnega mesta ene dežele in držati zlato teht- 2e dolgo je od tega, ko je glasnik jugoslovanstva med nami zapisal: »Samo ena pot je, po kateri utegnemo Slovenci ubežati temu zlu (namreč narodni propasti), samo en trden jez, ki nas utegne tega ubraniti. Ta jez najdemo na avstrijskem jugu v politični solidarnosti z junaškimi brati, ki so iste matere, istega jezika z nami in ki našo bratovsko rok veselo poprimejo nam in sebi v podporo.« Ta naš narodni vodnik in prerok Levstik je bil Vilharjev mentor, urednik njegovega »Napreja« in vzgojitelj njegovega sina Franea Serafina, ki je uglasbil našo ujediniteljsko himno »Slovenac. Srb, Hrvat, za uvijek brat i brat! Ti trije veliki naši možje zaslužijo, da jim postavimo ob meji v Planini spomenik. Nekaj tisočakov je pripravljalni odbor zbral, naš planinski rojak in vrli ameriški rodoljub Matija Pogorelc je pa nabral v Ameriki nad 800 dolarjev, in tako je mogoče, da uresničimo svoj načrt za spomenik v Planini. Da pa bo spomenik res dostojen, je treba zbrati še precejšnjo vsoto. Kdor se zaveda, da moramo ves naš narod zlasti pa obmejni vzgajati jugoslovansko, da bo imel globoko vero v naše narodno in državno edinstvo, naj pošlje svoj prispevek odboru v Mestni hranilnici v Ljubljani. Imena plemenitih darovalcev bomo objavili. Odbor za Vilharjev spomenik. 16. Mohar Leopold, Celovšša cesta 96. — Obrt žaganja drv z motorno žago. 17. Pestotnik Bogdan, Murnikova ulica 22. — Obrt najemščka z uporabo enega osebnega avtomobila. 18. Medvešček Edi, Srbska ulica 24. — Elek-tromehaniški obrt. 19. Gabrijelčič Just, Dolenjska cesta 26. — Koncesija stavbnega mojstra. 20. Neškudla Izabela, Sv. Petra cesta 25. — Izdelovanje cerkvenih paramentov. 21. Meglič Alojzija, Pražakova ulica 13. — Trgovina z modnim blagom, galanterijo in ročnimi deli. 22. Volbenk Albina, Vegova ulica 2. — Izpo-sojevanje gramofonskih plošč in gramofonov. 23. Franc Bara sinova, mehanična delavnica, d. z o. z., Mestni trg 5. Precizna mehanika. 24. »Bulc & Co., indust. emajlnih izdelkov »Adana« d. z o. z., Dolenjska cesta 23. — Industrija emajlnih izdelkov. 25. Jaki Alojzij, Poljanska cesta 79. — Brivski, frizerski in lasničarski obrt. 26. Slamič Josipina, Gosposvetska cesta 8. — Trgovina z zelenjavo in sadjem. 27. »Gradbena družba ing. Dukič, d. z o. z., Bohoričeva ulica 20. — Gradbeno podjetje. V istem času je odglasilo svojo obrt 20 obrtnikov. Občni zbor Pokojninskega zavoda Zavod ima 10.600 zavarovancev Ljubljana, 3. junija. Doipoldne se je vršil v sejni dvorana mestnega magistrata ob veliki udeležbi delegatov občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Otvoril ga je predsednik dr. Vrtovec, ki je tudi na kratko poročal o zavodovem delovanju v preteklem letu. Omenjaj je predvsem nov pravilnik o draginjskih dokladah, valorizacijo od 120'6 na 150 Din in spremembo plačilnih razredov. Zavod je lani izplačal za 800.000 Din več rent kakor leta 1929. Število obveznih zavarovancev znaša nad 9700, z neobveznimi skupaj nico domovine in kulture svojega naroda v rokah. Zakaj, če bi bilo kaj čuta za pravico in kaj smisla za lepoto in zdravje življenja pri nas, če bi bilo kaj vedrega, svežega, večno nemirnega gibanja v ljudeh, potem bi moral ljubljanski turist razen za Gorenjsko že zdavnaj vedeti tudi za neusahljive lepote, ki jih krije v sebi — recimo — Dolenjska. Prav za prav me je malo sram priznati, toda naj le pride vsa resnica na dan: ko je avtobus na cesti med Škofljico in Igom zavil proti Pijavi gorici, se je pred mano začel odpirati svet, ki ga vkljub svoji strastj za popotovanje še nisem videl in to je bil svet, da bi človek vriskal nad njim. Najprej se malo barja pod klancem pa kmetje in kosi narezane šote po njem, potem ovinkasti strmec in hrumeče vzpenjanje na vrh. Z nove ceste proti Turjaku, ki od Pijave gorice teče prav po grebenu pod Sv. Ahacem, je neznansko čudovit pogled: spodaj, skoraj prav pod nami, prelepa želimeljska dolina z vasjo, nad njo na obeh -straneh pa sam večen gozd in breg, dva revna, z neizbežno slovensko cerkvico kronana grička, slavna Ku-rešček in Golo, prav zadaj, čisto na vrhu, pa temna, tiha Mačkovec in Mokric. Drveli smo mimo Turjaškega gradu, tega starega simbola slovenskega bogastva in slovenske pokorščine, od koder so nekdaj našemu narodu rezali usodo, mimo Rašice, te zibelke našega jezika in kulture, skozi Vel. Lašče, ta slovenski Wei-mar, kakor so jim vzdali učeno ime, čez klanec in po globelih skozi Ortenek in Žlebič v Sodražico, ki je središče naše male lesne obrti, obenem pa prehodna postaja in okno v svet za vse tiste kraje naše neznane domovine, ki so — kakor pravi nedobra, skoraj malo škodoželjna in še brezbožna beseda — Bogu za hrbtom: za Bloke, za Lošpi potok, za Cabar in tako naprej. pa nad 10.000. Koncem maja je imel zavod na razpolago nad 205 milijonov Din, dočim je znašala čista imovina nad 180 milijonov Din. V posojilih je bilo naloženih 103 milijone, v nepremičninah 30, v efektih pa 53. Povprečno obrestovan je imovine je znašalo 8-1%, upravni stroški pa 8'6% predpisa, oz. 5'5% vseh prejemkov. Po poročilu revizorjev je bal soglasno sprejet absolutorij. Sprejela je bila na predlog podpredsednika g. Lovšina tudi resolucija, da se naj imovina nalaga v nepremičnine in da se pooblašča načelstvo, da sme vršiti nakupe parcel. Končno je bila sprejela še resolucija, naj se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence. Občni zbor Slovenske šolske matice Kulturno ognjišče Šolskih prosvetnih delavcev V nedeljo 31. maja se je vršil v Ljubljani občni zbor Slov. šol. Matice. V tridesetletnem obstoju Je postal ta zavod zelo močen in vpliven kulturni činltelj v našem življenju. Saj že samo Izdajanje letnih publikacij vzbuja pedagoški smisel ter zanimanje za Šolsko življenje. S tem je postala Matica resno kulturno ognjišče za vse naše Šolske prosvetne delavce. Občni zbor je namesto predsednika dr. Poljanca, ki Je bil odstopil, otvoril In vodit vlSjl šolski nadzornik v pokoju Franc Gaberšek, ustanovitelj in obenem stalni delavec v Matici. Ob tej priliki se je lepo pokazal prijateljski duh, ki vlada v Matici. Pristno in neprisiljeno se je izkazala hvaležnost matičarjev do g. podpredsednika, ko Je predlagal Sol. upravitelj Urbančič, naj sl Matica Izbere gospoda Gaberška zaradi priznanja za požrtvovalno in plodno delo pri Matici za svojega častnega člana. Neprisiljeno soglašanje navzočih je pokazalo, koliko simpatij uživa gospod Gaberšek pri matičarjih. Sledila so še poročila odbornikov, lz katerih se je razvidelo, da sl Je prejšnji odbor najresneje prizadeval doseči društvene smotre. Pri volitvah je bil izvoljen odbor: predsednik univ. prof. dr. Karl Ozvald, podpredsednik višji šol. naaz. v p. Prane Gaberšek (Ljubljana), tajnik dr. Stanko Gogala (žen. učit. v Ljubljani), blagajnik učitelj Pavel .Plesničar (Ljubljana), knjižničarka učiteljica Albina Zavašnik (Vič pri Ljubljani), ostali odborniki: ravn. mešč. Sole Alojzi* Novak (šiška), urednik »Popotnika« OKUSNA IN ZDRAVA Kje OLINSKA KAVA! Avto je na tej poti nekajkraj zlezel precej na vrh, pa mu zmirom iznova ni kazalo nič drugega, kakor da se že spet pogrezne v globel. Od Sodražice je pot spet tekla navkreber proti planoti, na kateri ležijo Loški potok in slovenske vasi čabranskega sreza, avto je grizel serpentine in strmine, pred človekom se je odpirala sodraška dolina s svojimi skladi lesa, s tem tako velikim, pa zdaj tako brezupno v krizi uklenjenim bogastvom naše dežele, po bregovih na bloško in na loško stran so pod čemernim nebom dremale hiše in vasi. Skozi vso večnost sam strm klanec in sam gozd, nobenega selišča, da bi vsaj pes pritekel lajat pod voz, nobene žive duše razen kraljevskega banovinskega cestarja, ki se vse žive dni ubada samo ob kamen na cesti, pa nazadnje še nič ni iz vsega tega: za človeka, ki se vozi v avtomobilu, ne bodo ceste nikoli zadosti dobre. Nazadnje je le klancev in ovinkov kraj, avto se preziblje na vrh in teče po planoti — pred nami se odpro hiše in vas: Hrib v Loškem potoku, pod vasjo spet večni skladi leSa, na cesti vse polno žensk in otrok. Potem avto drvi skozi vasi, obakraj ceste malo tesnega polja, zadaj pa spet sam gozd, sam gozd. Nazadnje leži kraj poti mejnik in čaka, da pride, kamor pač spada mejnik: tu je nova meja, tu se začenja čabranski srez. Za Drago pod Travo se potem svet naenkrat prelomi, pod nami se naenkrat odpre divje lepa dolina Gorskega Kotara; na dnu te božje kotline mora biti nekje Cabar, to najbolj neznano, najmlajše mestece naše banovine, domovina Petra Klepca in mesto najlepših najtišjih, najbolj vase skritih lepot. Skoraj nad čabranskimi strehami padajo serpentine navzdol, uo, zdaj smo pa tu, pravijo ljudje v avtobusu — toda Cabra ni videti nikjer — to je pač mesto, ki ga je UBtvaril Bog, da bi ga skril pred svetom in pred ljudmi io Mai“a Senkovič (Maribor), prof. Gustav 8UUj (moS. uč*telj. v Mariboru), sreskl Sol. nadz Ivan Tomažič (Maribor). Namestniki: prof Anica Cerncj (žen. učit. v Ljubljani), prof. dr Simon Dolar (Kranj) in vad. učitelj Anton Kutin (Maribor). Velika pevska slavnost v Somboru Predstavniki slovenskih pevskih iboror pri slavnosti Od 30. maja do 2. junija se je v Somboru ob priliki šestdesetletnice tamošnje cerkvene pravoslavne pevske družine vršila vrsta prireditev. V soboto 30. maja se je vršil v prostorni dvo rani »Sokolskega doma« jubilejni koncert srb ske pravoslavne cerkvene pevske družine. Koncert je ob nabito polni dvorani dosegel krasen uspeh. Zbor — dirigent mu je mladi dr. Lju devit Kiš — je odpel ves program z dovršenostjo in poudariti je treba, z izredno lepo dl namiko. Poleg mnogih vencev, ki jih je prejela tamošnja pevska družina, je bil tudi venec »Hubadove župe« J. P. S., ki je prispela v Soinbor z drugimi predstavniki slovenskih pev skih zborov. Drugi dan se je vršila v mestni dvorani skupščina »Južnoslovenskega pevačkega Save-za« ob navzočnosti številnih delegatov iz vae države. Kongresu je prisostvoval tudi odposlanec ministrstva za prosveto načelnik umetnostnega oddelka v istem ministrstvu g. Krstič. — Razpravljalo se je o vsem, kar je za organizacijo pevskega pokreta v naši državi posebne važnosti. Istega dne zvečer se je pričela velika pevska tekma, katere se je udeležilo okoli 17 pevskih zborov. Tekmovalo se je po točkah in ločeno v treh kategorijah. Tekma se je nadaljevala Se drugi dan popoldne. O rezultatu te zanimive tekme bomo še poročali. V splošnem so vsi zbori peli jako lepo, njihova posebnost pa je petje brez not, vzorna disciplina in pri vseh zborih smo opazili presenetljivo lepo dinamiko ter umetniško pojmovanje izvajanih skladb. Kongres »Južnoslovenskega pevačkega Save-za« in z njim združena pevska tekma se vrši prihodnje leto najbrže v Ljubljani. Obiščite razstavo presbiroa v Jakopičevem paviljonu Vstopiiiue ni! gledališča REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri rvečer. Četrtek, 4. junija: Zaprlo. Petek, 5. junija: Zaprto. Sobota, 6. junija: »Zeleni kakaduj; On je v«eg» kriv.« Red C. Nedelja, 7. junija. Zaprto. Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 4. junija; Židinja«. Izven. Gostuje Marij Šimenc. Petek, 5. junija: IV. simfonični koncert v Unionski dvorani. Sobota, 6. junija: »Riigoletto«. Gostuje Sveloaar Banovec. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7. junija: »Mascotta*. Ljudska pred slava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Cetrleik, 4. junija: Zaprto. Petek, 5. junija: Zaprto. Sobota, 6. junija ob 20. uri: »Labirint« »b C. Kuponi. Zadnjikrat. tako sredi tega direndaja ustvaril tudi kraj, kjer sta doma tišina in mir. Cabra ni menda od nikoder mogoče videti, to je mesto, ki ti ostane skrito, dokler z nosom ne zadeneš vanj — kadar boš hotel pobegniti pred svetom, pojdi v Cabar. Avtobus zapelje v mesto, ob cesti stopijo lepe, bele, s skodlami hrite hiše, na pragih in na klopeh pred hišami ljudje, pred restavraeijo Vrus se kobalimo iz voza ih steza-mo svoje napol mrtve ude — tri ure in pol vožnje ni kar tako — prišli smo v Cabar, kakor da bi bili za praznike nekam povabljeni v goste, tako lepo, tako svetlo, tako prisrčno je bilo vse. Dobri dve uri smo ostali v tem mestu, ki mu je do 40 km do najbližjih železniških postaj in ki mu domačini s skoraj slovenskim naglasom pravijo: Cebčr — in za 2 uri je Cabra res skoraj premalo. Šli smo malo sem in tja, ogledali smo si, kar je bilo, obiskali smo izvir Ca-branke, te male, dobre rečice, ki je svoj čas tekla med dvema državama — Avstrijo in Madžarsko — in od Slovencev delila ljudi, ki so istega srca, iste misli in iste besede kakor mi, pomenili smo se malo in bilo nam je, da bi ostali, da bi ostali za teden dni, za mesec, za zmirom, da bi lazili malo po vrhovih in globelih prečudnega Gorskega Kotara in da bi se razgovarjali, živeli in delali s temi ljudmi, s temi pozabljenimi sinovi Petra Klepca. Takšni ljudje lahko žive pač samo v tem tihem, svetu ukradenem čebru. Toda v čabranski kotlini je revščina doma, tu je samo gozd neskončno bo gat in gozd je posest gospoda grofa Giczya. V Cabar bo še treba iti, tu bo treba urediti Se mnogo zadev — naj se najprej vsaj cesta med Ljubljano in Cabrom dodobra odpre. Popotnik pa, ki bi rad nekam, kjer je tiho, na samem in kjer je človeku dobro biti — ta popotnik jo naj zavije v Cabar. Fri Jz Dravske 'banovine Pomembne besede predsednika IMasaryka Pri otvoritvi podjebradske razstave o športu iti telesni negi je imel tudi predsednik Masaryk daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »Prihajam k Vam kot star Sokol. Z zadoščenjem se spominjam na sokolsko delo v TyrSovem duhu. Dolžnost vsakega Testnega človeka je, da skrbi za svoje zdravje, da more tako zadostiti svojim narodnim, človeškim in nravstvenim dolžnostim. Dostikrat me vprašujejo ljudje, kako sem si ohranil svoje zdravje. Odgovor je sila preprost: telovadim, gojim šport, se ne bojim iraka, solnca in vode, ne jem preveč in se pijem alkohola. Ves dan imam delo, pa tudi skrbi, zasebne in javne. Spoznal sem, da ni človek na svetu zaradi zabave, pa čeprav naj bo in more biti radosten. Mnogo ljudi preveč enostransko »eruje t stroj. Slišal sem, da zna moderno dete najprej reči >avtoc in Sele potem »mati« in >oče«! Vse z mero! Ni slučaj, da •e je Vaši raartavi pridružilo tudi nekaj poljedelstva in todustrije in da vas opominja Rdeči križ in njegovo samaritanstvo na vaše človeške dolžnosti. Kakor hitro se bomo vsi docela o tem prepričali, da morajo biti vsi državljani, in naj pripadajo katerikoli naroclnosti, stranki ali stanu spodobni ljudje — potem bo vse bolje in premagali bomo tudi težje čase.. .c MARSOVE SKRIVNOSTI! novi roman »JUGOSLOVANA« Že v 24 urah barva, plerira In kemično maži obleke, klobuke itd. fikrobl in »vetlolika arajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga tn lika domače perilo ®85 tovarna Jos. Reich. Celje * Občili ibor Ciril Metodove družbe. V torek ■večer »e je v Celjskem domu vrSil obilni zbor Jenske in moške podružnice CMD v Celju ob lepi udeležbi Članstva. Zbor je otvoril in vodil J. Prekoršek Ivan, ki je v »vojem uvodnem oročilu poudarjal pomen in potrebo narodno Obrambnega dela v okvirju Šolske družbe CM. U poročil, ki »o bila podana, posnamemo, da !• bilo v preteklem letu delovanje ženske po-Iružnice, kateri predseduje ga. dr. Rebernikoma, izredno živahno, saj le ta podružnica odposlala glavni drulbi 18.742 Din, kar Je za Celje telo častno. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z malimi dopolnitvami. Zbor je po-sdravil tudi predsednik Jugoslovanske Matice ▼ Celju g. svetnik Bavdek. Pri slučajnostih je g. Prekoršek podal poročilo o delovanju glavnega društva v preteklem letu ter obširno izvajal o intenzivnosti nemške propagande, ki »e pri svojem delu poslužuje neke navidezne znanstvenosti, katere cilj pa je slejkoprej edino ta, da v svetu vzdržuje naziranje, kako so nemške manjšine tlačene, dasi so v resnici le bojne postojanke in predstraža stare nemške agresivnosti. * Mestna knjižnica je v mesecu maju izposodila 870 siru n kam 2040 knjig. Knjižnica je dobro založena z vsemi novimi deli domačega knjižnega trga. • Avtobusi v Logarsko dolino. Mestni avtobus bi vpeljal avtobusne vožnje ob nedeljah v logarsko dolino, če se za vsako nedeljo prijavi najmanj 8 potnikov. Odhajal bi avtobus ob 4. »iutraj iz Celja ter prispel v Logarsko dolino ob 7. Prijave sprejema g. Kranjc v Kmečki posojilnici ter g. drogerist Vrtovec na Kralja Petra cesti. * Nocojšnji koncert donskih kozakov. Nocoj ob 20-30 nastopi v Mestnem gledališču sloviti kozaški zbor Platov pod vodstvom skladatelja Koslrjukova. Zbor bo izvajal ruske narodne fesmi ter kozaške plese. Po celjskem koncertu rene zbor v Maribor, odtod pa v Južno Afriko na daljšo turnejo. • Brivnice v mestu in okolici bodo danes na praznik ves dan zaprte. • Mestni kino predvaja od jutri naprej 100-odstotno zvočno dramo »Ljubezen Renate Lau-genove« z Mady Cristians ter Hermanom Picho. • Poroka. V torek sta se v Ljubljani poročila . Franc K o s c h 1 e r, kovaški mojster in ob-inski odbornik v Celju, in ga. Leopoldina Kul- lich. Obilo sreče! • Tujci v maju. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 893 tujcev. Po državni pripadnosti je bilo G66 Jugoslovanov, 112 Avstrijcev, 42 Čehoslovakov, 29 Nemcev, 16 Italijanov, 11 Madžarov, 4 Francozi, 8 Kusi, 2 Američanaa ter po 1 Švicar, Nizozemec, Grk, Turk. Po poklicih je bilo 417 trgovskih potnikov, 216 delavcev, 6‘! obrtnikov, 45 uradnikov, 13 zdravnikov, 8 dijakov, 5 odvetnikov ter 110 brez poklica. * Osebno delo se bo izvajalo v Celju na cestah mestne občine dne 9. in 10. junija t. 1. * Delovanje rešilne postaje. V preteklem mesecu je rešilna postaja intervenirala v 35 slučajih, od teh je bilo 33 voženj z rešilnim avtomobilom. * Oskrbovane planinske koče. SPD v Celju javlja, da bosta s 15. junijem odprta in oskrbovana Kocbekov dom na Korošici ter Fri-schaiiTov dom na Okrešlju. Vse leto so oskrbovane Mozirska koča, Celjska koča ter je redno dobro založena. • Nalezljive bolezni v Celju in okolici. V času od 8. do 14. maja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v mestu 2: davita v mestu in okolici vsi slučaji ozdraveli; len ▼ okolici 1. CENJENIM NAROČNIKOM! V nedeljski številki smo prilojUli vsem našim cerij. naročnikom položnice Poštne hranilnice in jih prosimo, nal se jih čimpreje poslužijo za plačilo tekoče In zaostale naročnine. Na ta način si zagotovijo redno dostavljanje lista in nam prihranijo stroške. UPRAVA. d V petek 5. t. m. bo ban g. dr. Drago Marušič službeno zadržan. Zato ta dan ne bo sprejemal strank. d Higijenska razstava v Sv. Lovrencu na Pohorju. Zdravstveni dom v Mariboru priredi v Sv. Lovrencu na Pohorju enotedensko bigijen-sko razstavo, ki bo otvorjena v nedeljo 7. junija ob 8. uri v veliki dvorani Društvenega doma v Sv. Lovrencu na Pohorju. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od-14. do 18., in sicer do vštevši 18. junija t. 1. Ob priliki prireditve razstave same bo v razstavni dvorani tudi ved predavanj, katere bodo pojasnjevali filmi. Za obisk razstave kakor tudi za predavanja ni vstopnine. Vabimo vse okoličane, da v čim večjem številu poselijo razstavo in predavanja. d Triglavski doni na Kredarici bo, če bo lepo vreme odprt in oskrbovan vsako soboto in nedeljo. d Smučarski tečaj na Kredarici. Pod vodstvom znanega in odličnega smučarja ing. I. Janše bo na Kredarici pod Triglavom 9. junija t. 1. visokoalpinski teden dni trajajoči smučarski tečaj, ako se javi vsaj 10 smučarjev. Dnevna oskrba z Izdatno in dobro hrano in prenočnino stane 80 Din. Prijave sprejema do 7. t. m. pisarna Slov. Plan. Društva v Ljubljani. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Najlepše izdelke vidite nn ljubljanskem velesejmu ▼ paviljonu E 495—498, kjer so razstavljeni predmeti, kakor sobne in vrtne garniture, kopalne kabine, najfinejše pletene kasete z vloženimi slikami, kopalne torbice in čevlji itd. Vse te izdelke, ki jih zdaj v kopalni sezoni in poleti najbolj potrebujete, je razstavila tvrdka Fani Pa ti k. Ne zamudite in oglejte si jibl d Enodnevni tečaj za zeleno precepljanje Šmarnice bo v ponedeljek 15. junija t. 1. pa banovinski kmetijski šoli v St. Juriju ob juž. žel. Pouk se začne ob pol 9. uri. Revnejši udeleženci dobe ob tej priliki zastonj gumi trakove. d la. Solingenske škarje, britve, nože, kakor vso kuhinjsko posodo in opremo — porcelan — itd. najugodneje pri Jeklo, Stari trg — telefon 28-45. 1229 d Gospod knjigovodja! Sto in sto Vaših gospodov kolegov že dolgo časa dela z našim modernim »R0-LEX« knjigovodstvom. Mi vemo, da so vsi zadovoljni.. Ako imate Vi res na tem interes, enostavno, hitro, točno in boljše knjižiti, zahtevajte naš sistem na velesejmu Pav. G—217 brezobvezno pokazati in raztolmačiti in Vi se boste radi odločili delati po naši »RO-LEX« metodi. Torej nasvidenje 1 Kartoteka, družba z o. z., Ljubljana, Selenburgova 6/1. d Požar v oegljnici. Delavca Miha Logaj in Andrej Česnik sta te dni ponoči zapustila gorečo kopo in neznanokam pobegnila. Radi tega je nastal požar in trpi tvrdka Anton Milavec v Dolenji vasi 1500 Din škode. Poleg tega sta nepridiprava oškodovala trgovca Ivana Remž-garja v Žirovnici za živila v znesku 600 Din. d Brez sledu izginil. 24-letni Ciril Dušak iz Radeč je odšel 80. maja od svojega svaka Lov-renoa Grabljtča v Lokah, obč. Trbovlje proti Ljubljani iskat zaposlenja. Svaku je sporočil, da bo Izvršil samomor, če ne dobi službe. Za Dušakom manjka dosedaj vsaka sled. d Drzen vlom v Mokronogu. Sl-letni hlapec Stefan Per iz Ogulina je vlomil v stanovanje Antona Slaka v Mokronogu in ukradel več moške obleke in perila, nekaj gotevine in dvocevno lovsko puško na kapico v skupni vrednosti 1720' Din. Per je bil pri tatvini zasačen in mu je Slak odvzel nabbrtuik z ukradenimi predmeti, dočim se je Peru z ukradeno puško posrečilo neznanokam pobegniti. d Roparski napad v Mozirju. 50-letni pek Ludovik Petrin in 26-letni hlapec Herman Kogoj, nazadnje uslužben pri gostilničarju Francu Potočniku v Konjicah, sta 27. maja izvršila v Mozirju roparski napad na posestnika Ivana Železnika. V silobranu je Železnik sunil Kogoja * nožem v levo stran prsi in ga tako težko poškodoval, da ni mogoče, da bi se zdravil brez zdravniške pomoči. Za napadalcema ni sledu. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 768-9, termometer 13, relativna vlaga 82%, smer vetra SW, oblačnost 10, dež (2-1 mm). V Mariboru je kazal barometer 7632, termometer 13-2, relativna vlaga 80%, smer vetra NNW, oblačnost 10, dež (0-3 mm). Opaaomnja ob 7. uri »jirtraj. Najvišja temperatura Je ibala v Ljubljani 20-4 (11*2), v Mariboru 21-2 (12-6), v Moetaru 27-1, (14), t Zagrebu 23 3 (18-2), v Beogradu 26-8 (134), v Sarajevu 25 (11*8), v Siv opiju 24-2 (10-4), v Kum boru 24-1 (16-6), v Splitu 24-8 (14-2), na Rabu 28-8 (12 2) in na Visu 22-4 (10-3). V oklepajih je označena najniže temperatura. Ejubljtma Četrtek, 4. junija 1931, Sv. Reš. Telo. Pravoslavni! 22. maja, Vaeilieko. Petek, 6. junija 1931, Bonifacij. Pravoslavni: 23. maja, Miliajlo. Nočno službo imata danes lekarni Trnkoc,-z y na Mestnem trgu in R a m or na Miklošičevi oesti. Jutra v petek pa imajo nočno službo lekarne Kmet na Dunajski cestd, Levstik na Resljevi cesti ki Bohinec na Rimski cesti * ■ Javna telovadba Ljubljanskega Sokola bo danes popoldne točno ob 16. na letnem telovadišču v Tivoliju. Spored je zelo pester in skrbno pripravljen. Vabimo bratsko vse prijatelje Ljubljanskega Sokola k čim večji udeležbi. — V slučaju slabega vremena bo Javna telovadba v soboto 6. t. m. ob 18. istotain in z istim sporedom. Zdravo! ■ Sentpeterska ženska Ciril-Metodova podružnica v Ljubljani bo priredila Zbirko pod imenom jdan srčkov« v korist CMD 6. junija popoldne in 7. junija dopoldne. Goepe, gospodične im deklice bodo prodajale srčke (suho rdbo) v korist družbe. Nabirale bodo v nabiralnike. Želimo, ker ima cela prireditev blag namen, da vsak po svoji moči daruje: Mal dar, domu na oltar. ■ Društvo učiteljic v Ljubljani vabi vse svoje članice k izrednemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 14. junija t. 1. ob pol 10. uri V I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani. (Šentjakobska šola). ■ Današnji koncert na sejmišču. Radi nedoseženega sporazuma med zastopniki avtorskih pravic in velesejmsko upravo je radiokoncert letos odpadel. Jutri dopoldne bo radi tega v godbenem paviljonu sejmišča pod osebnim vodstvom g. višjega kapeluika dr. Čerina promenadni koncert dravske divizije. Na programu so skladatelji Mozart, Bellini, Offenbach, Doni-setti, Schoin, Schubert, Spork, Jaroš. Popoldne pa bo v istem paviljonu igralo pevsko društvo »Zarja«. ■ Jugoslovensko kemijsko društvo, odsek z.-t predavanja. Petek 5. t. m. bo predaval profesor Rebek »o smernicah kemijskega pouka na visokih šolah« v kemični predavalnici v realki, Vep.ova ulica 4. Začetek ob 18. uri. ■ Na angleški način pere in lika ovratnike, da se kravata lalvko zaveže — kemično čisli obleke Šimenc Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. ■ Novo mladinsko igro >Žaromil« vprizorl v režiji prof. Šesta pravljični odsek Atene v operi v soboto ob 16. uri popoldne. Pisateljica Ruža Lucija Petelinova je s spretnim peresom podala vso naravno tragiko primorskega Krasa. Igra razkriva otroku v obliki pravljičnosti mnogo resnic, ki zamorejo v domoljubnem in pri rodoljubnem pogledu obogatiti njegovo dušo. ■ Svetozar Banovec, priljubljeni tenorist, ki se je pravkar vrnil iz Amerike, nastopi v soboto 6. t. m. v operi »Rigoleto«. ■ Pianist Ivan NOČ bo nastopil solistično ra IV. simfoničnem koncertu, ki ga priredi Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v petek 5. t. m. v veliki Unionski dvorani. ■ Kauškova se ni zastrupila s plinom. Kakor je mestna komisija ugotovila, se Kauškova ni mogla zastrupiti s plinom. Iz bolnice nam prav tako pročajo, da ne gre za zastrupljenje s plinom, temveč za srčno slabost. Kauškova že dalj časa boleha in se ji je že opetovano primerilo, da se je onesvestila. Njeno stanje se je včeraj nekoliko zblojšalo. ■ Trpinčenje iivali. Zaradi trpinčenja živali se bo moral zagovarjati Franc Kolenc iz Trebnjega na Dolenjskem, ker je imel na tovornem avtomobilu naloženih 19 prašičev in 11 telet in so bile živali tako strpane na vozilu, da se niti premakniti niso mogle. Kolenc je razen tega imel 4 telela privezana z vrvjo za vrat. ■ Policijska racija. Včeraj ob 11. dopoldne Je policija izvršila racijo v Tivoliju in v bližini velesejma in aretirala 12 sumljivcev, ki so ve-činoma vsi doma z juga. Vse te bo policija Izgnala v njihove domovinske občine. ■ Vlom v barako. V Soški ulici je bilo vlom-Ueno v barako elektromonterja Miroslava Aleša. Zlikovci so odnesli par čevljev in spodnje hlače, oboje v vrednosti 85 Din. ■ Tatvina »amerikanske vinle«. Iz nezaklenjenega hleva prevoznice Frančiške Zalazniko-ve na Sv. Petra cesti 51 je bilo ukradeno dvigalo, takozvana »amerikanska vinta«, vredna 800 Din. Tat je odnesel tudi 2 verigi v vrednosti 100 Din. Dr. Igor Tavčar specijalist za notranje bolezni — Ljubljaua Breg 8 ne ordinira od 4. do inkl. 16. t. m. Trebnje Seja mirenskega okrožja. V nedeljo 7. t. m. bo na Rakovniku pri br. Zupančiču seja našega sokolskega okrožja. Udeležba za društva je strogo obvezna! — Okrožni zlet mirenskega sokolskega okrožja bo 14. t. m. v St. Rupertu. Prednjaški Izpiti. Prednjaški izpiti se prično 31. t. m. Vsi bratje in sestre, ki so obiskovali prednjaški tečaj v Trebnjem, naj do 10. t. m. Tlože prijave za Izpit pri društvu v Trebnjem. Sprememba v sokolskem društvu. Po odstopu načelnika br. Tomšiča Huberta je bil predlagan upravnemu odboru za načelnika društva v Trebnjem br. Marjan Tratar, učitelj v Trebnjem. Seja TO. V ponedeljek se je vršila zadnja seja TO, ki Jo Je vodil še odstopivši načelnik br. Tomšič. Seje se je radi Izredne važnosti udeležila tudi ožja eksekutiva upravnega odbora. Načelnik br. Tomšič Je poročal o uspehu prednjaškega tečaja ln o akademiji. Obširno je utemeljil svoj odstop kot načelnik trebanjskega sokolskega društva, nakar se je vršila tajna volitev novega načelnika. Br. starosta se je zahvalil br. Hubertu za njegovo delo v društvu ln ga Je naprosil, da deluje še v bodoče kot načelnik okrožja mirenske doline. Prva seja TO bo še pred okrožnim izletom. Uradni dan v Trebnjem. V torek je posetil Trebnje g. sreskl načelnik Friderik Loger iz Novega mesta in Je sprejemal stranke v občinski pisarni. Zanimal se Je predvsem za gospodarske prilike v našem okraju ln za izvedbo ljudskega dela v naši občini. Cepljenje koz. Te dni Je končano po naši občini cepljenje koz. Po statistiki Je bilo cepljenih y naši občini 90 otrok in približno 80 šoloobvezne dece. Cepljenje je Izvršil banski zdravnik T Trebnjem g. dr. Dereanl Ciril. Gostovanje. V nedeljo bo gostovalo v Trebnjem Sokolsko društvo Mokronog z lepo komedijo »Ženitev«. Vabljeni vsi! Ljudsko delo. Za izvedbo ljudskega dela v občini Trebnje ima občina na razpolago 1500 delovnih dni ter 12.000 Din odkupnine. Ako Izrabimo vso to moč za naše ceste ln pota, bodo ta res povsem v redu. Zlobnost. Neznani storilci so pred dnevi na njivi g. Sprlngerja Alojzija v Trebnjem Izruvali vse nasade fižola ln vse kole. Njivo so do besede opustoštli ter napravili lastniku veliko škodo. Orožntštvo polrrrdute ra zlikovci. Vzorna vrsta. Kakor črjemo, bo nastopila na našem okrožnem *letu v St. Rupertu vzorna vrata ljubljanskega Sokola, ki Jo bo vodil br. Porenta. Okrožni »let bo nepreklicno 14. Junija Jz drugih banovin Razstava Karle Bulovčeve v Zagrebu V ponedeljek je bila otvorjena v Zagrebu v salonu Ullrioh razstava portretov ln kompozicij Karle Mrakove, katero sl je takoj po otvoritvi ogledalo več sto Zagrebčanov. Razstavo je otvo-rll z resnim ln izvirnim govorom univerzitetni prof. dr. Boris Zamik, povdarjajoč, da mu Je v posebno čast, da more v Zagrebu predstaviti dela svoje velike rojakinje, katero bodo v Zagrebu, o čemer je prepričan, prav tako prisrčno sprejeli, kakor v drugih evropskih središčih umetnosti. Umetnica črpa kot močna izoblikovana umetniška osebnost lz vse globine življenja in zato njena dela po harmoniji ln po moči izraza nehote spominjajo na največje mojstre vseh časov. Njeno umetnost je govornik označil za obče človeško. Umetnica Je razstavila to pot prvič v Zagrebu, ln sicer dela, ki so nastala med njenim bivanjem v Zagrebu, dočim so njena ostala dela v tujini. Vse bo razstavila jeseni na kolektivni razstavi v Parizu ln Londonu. Milijonska sleparija pri subotiškem železniškem ravnateljstvu V Novem Sadu se Je pričela razprava proti šestim uradnikom subotiškega železniškega ravnateljstva, ki so zapleteni v afero z dobavljanjem gradbenega materijala za subotlško železniško ravnateljstvo. Svoj čas je bila ta afera prava senzacija v Novem Sadu, kajti gre za več milijonov Din, za katere so obtoženci oškodovali državo. Obtoženi so Branko Mamula, Dragotin Sagmeister, Josip Salay, Stanko To-polak, inž. Pavle Fekete, Ivan Kovač in dr. Miloš Tupanjanin, industrijalec ln bivši narodni poslanec iz Sarajeva. V obtožnici Je zapisano, da so uradniki 1. 1926 potrdili prejem gradbenega materijala za subotlško ravnateljstvo od dobavitelja Miloša Tupanjanlna, ln to 1500 vagonov v vrednosti 6,700.000 Din. Dobavitelj je dobil potrdilo o prejemu blaga, preden je blago dobavil. Tako, je dr. Tupanjanin dobil od državnega erarja 6,700.000 Din, ne da bi erarju za to kaj dal. Pač pa je materijal tvrdka začela dobavljati šele pozneje, toda bil Je tak, da ga železniško ravnateljstvo ni moglo uporabiti. Obtoženci se zagovarjajo, da niso krivi, češ da so sestavili zapisnik o prejemu blaga na povelje dr. Tupanjanlna. Strašna smrt 6-letnega dečka V Sremski Mitroviči so se otroci Igrali nad kopališčem v Savi v kanalu ob tamošnjl pivovarni. Kanal končuje preden se izteka v Savo v poldrugi meter globoko kotanjo. Tu se je igral a tovariši tudi 6-letni Karlo Arki. Med Igro je eden izmed otrok sunil Karla, da je padel v kotanjo in se začel potapljati. Otroci niso vedeli, da se deček bori s smrtjo, in so kričali ln se smejali. Karlo je še nekajkrat zaklical na pomoč, nato je pa Izginil pod vodo. Otroci so čakali, da bi se spet prikazal na površini, toda dečka ni bilo več iz globine. Neka žena, ki je prišla tod mimo, je vprašala otroke, kaj gledajo. Otroci so JI otroško odgovorili: »Naš Karlo je kakor potapljač že dolgo pod vodo ln noče več na površino!« žena je takoj šla dečku na pomoč, toda potegnila ga je iz kotanje že mrtvega. b Očetovim gostom je izmikal denar. V neki kavami v Mitroviči je bil na delu tat, ki je izmikal gostom denar. Tatu nikakor niso mogli do živega. Neki detektiv je naposled osumil kavamarjevega sina Joco in ga opazoval tea- ga zasačil pri tatvini*- Nekemu seljaku je potegnil ra v« o lietnico s 400 Din iz žepa dn jo nato zakopal na vrtu. Mladega tatu so aretirali. b Zagrebški vlomilec »na počitnicah« v Bosni. Pred dnevi je neznan vlomilec izpraznil blagajno sreakega načelstva v Glamoču v Bosni. Odnesel je 107.000 Din. Policija iz Sarajeva je našla na blagajni odtise prstov, ki so vlomilca izdali. Oblasti so dolgo poizvedovale za vlomil-oem, dokler niso aretirali sumljivega mladeniča, ki se jje legitimiral za Stjepaaia Lacka iz Bjelovara. Zadnje ča6e je bival v Beogradu. Peljali so ga v Sarajevo, kjer *o ugotovili po pretnjii odtisih, da imajo na varnem nevarnega vlomilca, ki je svoj čas vlomil v tehnično fa-ikull*»to v Zagrebu in odnesel ‘24.000 Din ter bil obsojen na 8 in pol lota ro4>l}». Pri njem so našli 107.900 Din. Vlomilec Ji prizna), da je vlomil ▼ blagajno v GlamoČu. Maribor m Dan Rdečega križa na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju priredi danes, v četrtek 4. t. m. »dan Rdečega križa«. Ob križiščih javnih cest in ulic se bodo v območju občine Pobrežje prodajali znaki Rdečega križa po 1 Din. Občinstvo se naproša, da prodajalcev ne zavrne, ker gre za človekoljubno akcijo. m Igra Sokola II. Dramski odsek Sokola II na Pobrežju vprizori danes v četrtek ob 19. uri v dvorani gospe Rojkove igro »Lumpacij vagabund«. m l’ijte original »CHABliSO«. 1114 m Izlet Zgodovinskega društva v Varaždin. Zgodovinsko društvo v Mariboru bo priredilo v nedeljo, dne 7. t. m. izlet v Varaždin. Izletniki si bodo ogledali v mestu, ki je močno uplivalo na spodnještajerski narodni prerod krajevne razmere, zgodovinske spomenike in muzej. Vsi prijatelji zgodovine in oni, ki se zanimajo za podravske razmere so vljudno vabljeni. Odhod a prvim vlakom zjutraj, povratek zvečer. m Otvoritev na novo renovirane trgovine H. J. Turad, Aleksandrova cesta 7 v soboto dne 30. maja. 1368 m SK Svoboda Ljubljana : SK Železničar. Ker je SK Čakovec v zadnjem trenutku gostovanje odpovedal, je SK Železničar povabil ljubljanski SK Svobodo na prijateljsko tekmo. Tekma bo ob vsakem vremenu danes ob 18. uri na igrišču SK Železničarja. Predtekmo ob 16'30 bosta odigrali rezervi SK Rapida in SK železničarja. Na igrišču ISSK Maribora pa bo prijateljska old boys tekma SK Rapida in ISSK Maribora. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Radi kvalitete in cene — samo »Karo le vi je!« 985 m Otvoritev Pohorskega doma. Ob početku poletno-turistovske sezone stoji v ospredju otvoritev Pohorskega doma, gotovo največji letošnji planinski dogodek. Tudi v tujskem prometnem ln gospodarskem pogledu bo za naše Sedanje mariborske razmere velike važnosti, saj bo v veliki meri dvignil dotok novih tujcev in go-stv v našo deželo. Dom kaj lepo leži na vzhodnem pohorskem obronku nad Hočami, tako rekoč v naravnem parku na promenadni stezi med Bolfenkom in Mariborsko kočo. In krasen je po svojem slogu, opremi in domačnosti, po legi in razgledu. V nedeljo, 14. t. m. bo slovesno blagoslovljen, otvorjen in izročen prometu. Svečana planinska maša po Aljaževem klubu, izbrano petje mestnih uslužbencev, pohorska godba, pohorski ples itd. Ta dan se bo zbrala elita planincev od banske uprave, SPD, turistovskih ln športnih klubov, Pohorske vzpenjače, lovcev ln drugih korporacij in mariborskih izletnikov. Slavnost bo poveličevala tudi na ta dan k Pohorskemu domu sklicana letna skupščina Zveze občinskih uslužbencev iz cele dravske banovine. Pozivamo planince, in izletnike, da v nedeljo 14. t. m. posvetijo svoj dan Pohorskemu domu. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, M^-ibor 1182 m Aljažev klub SPD Maribor začne z redno planinsko službo božjo pri Arehu v nedeljo, dne 7. VI., na Urški gori v nedeljo, dne 14. VI., na Smolniku v nedeljo, dne 21. VI. Sv. maša je na vseh postojankah vsakikrat ob desetih. Kadar kaže v soboto popoldne vreme na grdo, odpade v nedeljo planinska služba božja. Laško -m Smrt. V nedeljo popoldne so pokopali ob ogromni udeležbi ljudstva gostilničarja in posestnika v Lahomnem g. Antona Kneza, pd. malega Starca, ki je umrl po dolgi bolezni v 47. letu. Požar. V noči na ponedeljek je izbruhnil v 8t. Petru pri Oleščah na posestvu kmeta Antona Dernjača, pd. Brdjeka, požar, ki je vpe-pelil hišo, gospodarsko poslopje in svinjak. Požar je napravil za 35.000 Din škode, posestvo je bilo pa zavarovano le za 4000 Din. Pregled stanovanj in gostilen. V torek je pregledala posebna komisija vse stanovanja in gostilniške lokale glede snage in oddaje stanovanj za tujce. Frememba lastnine. Odvetnik in župan g. dr. Fran Roš je kupil v Gornji Rečici in Slomniku veliko posestvo g. Golouha ali po domače Marinka. ?ofovan/e pe zvezdi večernici 1 95. Dušan, Danica in Cučiruči so se hoteli naglo umakniti v gozd. da jih zmaji ne bi opazili, toda bilo je že prepozno. Za gledali so jih, strahovito zarjuli ter se pripravili na napad. Samica se je hitro fiostavila na zadnje noge. samec pa se e neverjetno naglo izkobacal iz vode in planil na peščeni breg. »Izgubljeni smo!« Je prestrašeno vzkliknila Danica. Pevsko društvo »Logatec«- Društvo obstoja komaj dve leti in je v tem kratkem 8asu priredilo ie pet zelo uspelih koncertov. Predsednik društva ]e šolski nadzornik v pokoju g. Leopold Punčuh (X), pevovodja pa g. Janko Guček (XX), ki je ustanovitelj društva. To pevsko društvo je sedaj eno izmed najboljših na Notranjskem in je član Hubadove lupe Nesreča v planinah Krojaški pomočnik Bučan je dobil na vrhu strme skale božjastni napad in padel 8 m globoko Kranj, 3. junija. Lepo pomladansko vreme privabi vsako nedeljo množice izletnikov in turistov na planine. Neprevidnost je Cesto vzrok vsakovrstnih nesreč v gorah. Marsikdaj pa človekova telesna konstituacija ne vzdrži prenaporne hoje po gorah. Preteklo nedeljo zjutraj se je napotil krojaški pomočnik Bučah Alojzij iz Britofa na izlet na Zapleto, Stovžičevo sosedo. Ko je prispel v družbi svojega tovariša pod širni »Hudičev bošt«, ga je vrhu strme skale vrgla božjast. Že preje ga je često napadla zavratna bolezen, radi česar ni bil nikoli preveč dober turist. Zmanjkalo mu je tal in je padel z ostre skale 8 m globoko v prepad in se je potem še po skalna- tem terenu valil kakih 30 m v dolino. Pri padcu je dobil težke poškodbe na glavi in lažje na udih. Tovariš, ki ga je spremljal in lovski čuvaj Miha Behberger iz Brega, ki je slučajno prišel mimo, sta ga spravila v dolino. Nemudoma so poklicali zdravnika dr. Valiča iz Predvo-ra, ki je ponesrečenca obvezal, nakar so ga odpeljali domov v Britof pri Kranju. Po zdravnikovem mišljenju bo morda okreval, če ne bodo nastopile kake komplikacije v glavi. Ta primer je resen opomin vsem onim, ki se podajajo na strme gorske poti, pa nimajo dovolj močnih živcev ali pa jim vedno preti lie-varnost, da se jih loti radi šibkega srca slabost ali pa trpe na kronični padavici. Od ključavničarja do inženjerja Karijera Jeseničana Čampe, ki Pred 28 leti je zagledal luč sveta v prijazni vasici v okolici Novega mesta Friderik Čampa. Bil je nezakonski sin in kot takega je zasledovala vse skozi zla usoda. Oče Je odšel v tujino, da izbegne dolžnosti očetovstva. Mati Je skrbela za svojega sina le 6 tednov, nato ga oddala v rejo in odšla preko velike luže. Oče in mati sta pozabila na sina, za katerega Je skrbel bolniški strežnik g. Jože Šlibar na Jesenicah. 2e v 10. letu je pristopil k jeseniškemu Sokolu kot član dece. Bil je eden naj-marljivejših telovadcev pod vodstvom takratnega društvenega načelnika brata Matije Sušnika. Med svetovno vojno se je izučil ključavničarstva v tukajšnji tovarni Kranjske industrijske družbe. Jeseni leta 1920. pa jo je tudi on mahnil v Ameriko, kjer je bil zaposlen kot mehanik v Kranj Popoldanska nogometna tekma. Danes popoldne ob 17. uri se bo vršila na športnem igrišču kranjskega Sokola nogometna tekma med ljubljanskim klubom SK »Jadranom« in domačim SO Sokola. Sokolska tombola v Stražišču. V nedeljo 7. junija se bo vršila ob 15. uri popoldne na Pontali v Stražišču tombola, ki jo priredi Stra-žiško sokolsko društvo. Še ena pekarija. Bohorič Franc, ki je bil do-sedaj najemnik Čadežev« pekarije, bo začel samostojno obrt v Kokriškem predmestju št. 1. V smislu obrtnega in stavbenega reda se bo vršil na licu mesta ogled z obravnave. Obisk (ujcev. Maja meseca je bil v Kranju sledeč tujsko-rometni obisk (številka v oklepaju se nanašajo na april): Jugoslavija 86 (1181, Avstrija 9 (5), Češkoslovaška 8 (6), Italija (5 (8), Madjarska 1 (1), Nemčija 8 (16). V Kranj so jih privedli večinoma trgovski posli, letoviščarjev za enkrat še ni bilo. Zanimiv majniški iilet. Meseca maja obišče vsako leto Kranj precejšne število mladine. V prvi vrsti obiščejo grobova naših pesnikov. Franca Prešerna in Simona Jenka, v drugi vrsti pa kranjske tovarne. Preteklo nedeljo pa se je pripeljalo iz Šl. Vida nad Ljubljano 17 nekdanjih učencev šolskega ravnatelja v pokoju g. .Janka Žirovnika, ki biva sedaj v Kranju. Vsi so stari že okrog 50 let, saj je prišel g. Žirovnik v Št. Vid ie pred 40 leti in jih je tam dobil v IV. razredu ljudske šole. Pozneje je ustanovil v krogu teh učencev znani »Žirovnikov zbor«, ki ni gojil samo pelje, ampak tudi vsestransko prosvetno delo. še danes so člani »Zi-rovnikove zbora« ljudje, ki jih veže medsebojno prijateljstvo in vdana hvaležnost do svojega učitelja, ki so ga obiskali lani ob priliki njegove 75-letnice prvič in so sklenili, da ga bodo obskovala vedno vsako lelo zadnjo nedeljo v maju. Poklonili so se tudi spominu Prešerna in Jenka. s Jesenice Novo kopališče. Tujsko-prometno društvo v Mojstrani je pričelo graditi kopališče. Vsekakor je to prav dobra poteza Mojstranov, da se bodo mogli kopati tu letoviščarji in tudi domačini. Dan »Rdečega križa«. V nedeljo 8. junija bo priredil »Rdeči križ«, podružnica Jesenice »dan rdečega križa«. Pobiralo se bo po hišah in ulicah. Vsak naj žrtvuje nekaj za namene, ki jih zasleduje »Rdeči križ«? Ustanovni občni zbor »Soče« na Jesenicah obeta biti ena najlepših manifestacij jugoslovanskega edinstva. Prijavljeni so že delegati vseh sorodnih društev, ki bodo danes pohiteli na Jesenice. Prepričani smo, da ne bodo ni Jeseničani izostali, osobito ker ima v društvo Nenavaden gosi v litijskem hlevu Konj za dirke, ki je pmlel iz tovornega vagona Lilija, 2. junija. V soboto okrog pol 15. je iz brzotovornega vlaka, ki vozi skozi postajo s precejšnjo brzi-no, padel lep dirkalni konj, vreden okrog 20 tigoč Din. Namenjen je bil za prevoz v Italijo. Ker vlada sedaj v vagonih že precejšnja vročina, so vrata vagona odprta in je mesto tega odprtina obita z deskami. Iz še neznanega vzroka pa je konj deske zlomil in padel baš nasproti postaje v Liliji iz vlaka. Poškodoval se ni dosti, pač pa inočno prestrašil. Prijel ga je najprej prog. mojster g. Roulio, pa se je konj kar prestrašil in mu pobegnil. Zbežal je po progi proti Savi. Ker pa pripelje v tem času brzovlak, je bila velika nevarnost, da ga dohiti. Zato je steklo za njim več ljudi in ga prijeli ravno tedaj, ko je bil brzovlak oddaljen še kakih 15 m od njega. Odpeljali so ga v hlev g. Švibarja, kjer pa je ponoči začel zopet noreti in je razbil slamoreznico in hlapčevo posteljo in napravil škode okrog 300 Din. V nedeljo zjutraj so ga z veliko muho spravivi v vagon. je vzoren Sokol, v Ameriki Fordovih avtomobilskih tvornicah v Detroitu. Usoda se mu Je obrnila. Spoznal ga je sin nekega Japonskega univerzitetnega profesorja. Temu je bil mladi Evropejec všeč radi svojega talenta in vztrajnosti pri delu. Omogočil mu je, da je Čampa nadaljeval študije. Sedaj pa je končal svoje študije in 13. maja letošnjega leta je diplomiral za inženjerja stavbne stroke in agrikulture na univerzi v St. Franciscu v Kaliforniji. Poleg študij pa je pridno gojil tudi telesno vzgojo. Na številnih tekmah se je izborno odrezal in s tem pokazal, da je sokolski telovadni sistem najboljši. S hvaležnim srcem se spominja svojega rednika g. Šlibarja. V pismu svojemu redniku ome-ltja tudi, da ni pozabil svoje domovine in jeseniškega Sokola. »Soča« dostop vsakdo, domačini in Primorci in se vsakdo zamore prijaviti članom. Vabimo vas, pridite, da čujete trpljenje in bridkosti dela svojega naroda, ki še ječi pod tujcem. Pridite, da se okrepite in uvidite, kaj je svoboda! Pridite vsi, da vsaj moralno podprete svoje trpinčene brate! Pridite in pristopajte k društvu. Ustanovni občni zbor se vrši danes ob 14'50 v Sokolskem domu. Jutri bodo Jeseničani poslušali na radio jese niško osnovnošolsko deco, ki bo nastopila v ljubljanskem radio. V sokolski telovadnici pridno vežbajo za nastop v Radovljici ob priliki naraščajskega dne, ki bo 14. junija. Krožek prijateljev Francije na Jesenicah priredi drevi ob 20. uri v Kazini za svoje člane recitacijski večer. Nogometna lekma. V nedeljo popoldne so odigrali na igrišču pod Možakljo v Kurji vasi nogometno tekmo med domačim SK Bratstvo« in SK Kranj« iz Kranja. Tekma je končala z rezultatom 10:1 v prid domačinom. Poraz je presenetil športno občinstvo, ker je spoznalo v kranjskih igralcih najboljše igralce svoječasne-ga kluba »Korotan« v Kranju. Deca v radiu. V petek 5. junija bo jeseniška osnovnošolska deca nastopila v ljubljanskem radiu. Program je dobro sestavljen in se bo oddajal od ll-45 do 12'45. Nastop dece, ki bodo razpravljali o prehrani rastlin. Pevske točke bo vodil učitelj g. Rabič Lojze, enako tudi nastop z orgljicami. Učni nastop pa bo vodil šolski upravitelj g. Leo Pibrovec. Zbor »Soče«. V četrtek na praznik bo popoldne občni zbor novoustanovljenega društva »Soča«. Pristop javite pismeno ali ustno predsed niku pripravljalnega odbora mg. phr. g. Jože' tu Žabkarju, lekarnarju na Jesenicah. Sl. Križ pri Litiji Sveža gomila. Pretekli teden smo pokopali 28-letnega Ladislava Rozmana, bivšega zavarovalnega agenta iz Brezovega. Smrt ga je rešila po enoletnem trpljenju, ki ga je priklenila na bolniško postelj. Naj v miru počiva. Žalujočim sožalje! Nova trgovina. G. Marjeta Paulin namerava svoj čas opuščeno trgovino zopet odpreti na Brezovem. Hmeljski nasadi. Na graščini Turn-Gallen-stein nameravajo pred leti zasajene velike hmeljske nasade opustiti. Sodne dražbe premičnin, ki jih je zarubilo okr. sodišče v Litiji, bodo 13. junija dopoldne dve v Gr.brovki ln 22. junija t. 1. pa v Mo-i-avši.i gori. Prodajali bodo špecerijsko blago, manuiaktuio, vino in živino. Kupci vabljeni. Kamnik Gnusno dejanje pijanega postopača. Po Kamniku se je že 2 dni potikal neki 46-letni moški in se vedel prav sumljivo. V vsaki gostilni Je zahteval samo »špirit«. V sredo dopoldne je hodil po Glavnem trgu, kar pa se je vzpel na precej visoko okno neke hiše na Glavnem trgu in izginil v sobi. To je opazil neki kleparski pomočnik, ki je stal v bližini in takoj obvestil posestnika o nepričakovanem posetu tujega gosta. Ko so domači vdrli v sobo, v katero je skočil neznanec, so ga našli v borbi z domačo hčerko, nad katero je hotel izvršiti gnusno dejanje posilstva. Neznanec se Je prihoda domačih prestrašil ln pri oknu skočil zopet na ulico, kjer pa Je padel v roke mestnemu stražniku, ki ga je odvedel na stražnico. Tu so ga zaslišali, nato pa oddali v zapore tukajšnjemu sodišču. Ogled jeza. Pri jezu tovarne »Titan« na Pe-rovem je Bistrica v zadnjih letih napravila precejšnjo škodo. Na levem bregu je izpodkopala in odnesla lep kos travnika ln ker se niso Izvršile nikake poprave, se zemlja še sedaj počasi vdira. Lastnice travnika — Kamniške usmiljenke — so vložile pritožbo proti slabemu vzdrževanju vodnih naprav ln 8. junija ob pol 10. url dopoldne se bo vršil na licu mesta komisijski ogled. Pridobninski davek. Seznam davčnih zavezancev za pridobnino Je razpoložen do 8. Junija v pisarni mestnega županstva in interesentom med uradnimi urami na vpogled. Kino. Ker so bile vse formalnosti za adaptacijo gasilnega doma v kinodvorano že pretekli mesec izvršene, so ta teden pričeli z delom. Vhod v dvorano bo lz sedanje godbene sobe, kjer bo nameščena tudi aparatura. Izhod pa bo v mestni-park. Adapcijska dela izvršuje zidarski mojster g. Homar. Kino bo pričel obratovati v soboto 13. t. m. Film o vsesokolskem zletu v Beogradu bo predvajal kamniški Sokol v soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo popoldne v dvorani Narodne čitalnice. Občinstvu najtopleje priporočamo ogled te najsijajnejše manifestacije sokolskega dela ln uspehov. Pevski koncert priredi Združenje vojnih invalidov v Kamniku z sodelovanjem kamniškega pevskega okteta. Koncert se vrši v nedeljo 7. junija ob pol 9. uri zvečer v Kamniškem domu. Na programu so prsmi naših popularnih skladateljev Adamiča, Deva, Parme itd. čisti dobiček koncerta je namenjen 7? snomenik v svetovni vojni padlim kamniškim občanom. Št. Jurij ob južni železnici Vodovod. Ze dolgo se pri nas pripravljamo na gradnjo vodovoda. Niti trg niti banovinska kmetijska šola nima dobre in zdrave pitne vode. Sedaj se delajo pri kr. banski upravi načrti za vodovod in se je vzelo v obzir dva vrelca, in sicer vrelec od g. Slomška in oni pod trgom, ki bi bil glede na bližino mnogo ugodnejši. Pred tednom nam je pa poslala kr. banska uprava Iskalca vrelcev vpok. polkovnika ing. Beichela iz Dunaja, ki je v bližini trga našel močan podzemski tok. Ta voda naj bi •a na nakazanem mestu 20 m globoka, tok sam pa 10 m širok. Ako bo občina pri vrtanju res naletela na tok, bi bila to najboljša rešitev tako perečega našega vodovodnega vprašanja. Kmetijska podružnica. V nedeljo 31. maja je imela tukajšnja podružnica Kmet. družbe svoj redni občni zbor z volitvijo odbora in delegatov za občni zbor. Za predsednika je bil ponovno z vzklikom Izvoljen priznani naš strokovnjak ravnatelj inž. Petkovšek, oba predsednika Kmet. odborov Jože Zdolšek in Jos. Drofenik in 8 mladih agilnih gospodarjev iz vasi velikega okoliša. Naša podružnica spada med najdelavnejše. Na občni zbor je tudi prišlo 46 članov iz Dramelj, ki so ob tej priliki izvolili svojega delegata za občni zbor družbe. Za delegate so izvoljeni gg. Podgoršek Jože, Drofenik Jože in ča-ler Miha. Za napredek kmetijstva osobito živinoreje v okolišu podružnice imajo funkcijonarji naše kmet. šole veliko zaslugo. Na občnem zboru se je sklenilo ustanoviti po vaseh vaške krožke za skupno nabavo kmetijskih strojev. Sejem. Dne 1. t. m,- se Je vršil tu živinski sejem z nagonom 445 glav govedi. Kupčija je bila mrtva. Zunanjega kupca ni bilo in se je le malo stržilo. Povsodi v okolici se otvarjajo vinotoči, ker vinogradniki za nobeno ceno ne morejo prodati vina. Sokol v St. Jnrju le Imel v nedeljo dobro uspelo tombolo. Prodalo se je blizu 4000 tom-bolskih kart in razdelilo 500 krasnih dobitkov. Razen dveh prvih tombol (kolo in pohištvo) so naši prijatelji sokolstva vre dobitve darovali. Tombole se je udeležilo do 1000 kmetskega prebivalstva. Naj bo ta uspela prireditev zadoščenje za težko organizatorno delo našim marljivim Sokolom. Sokolstvo Zlet sokolstva na Jadranu O velikem sokolskem zletu, ki bo v Vidovih dneh v Splitu, je že naš list obširno poročal. Poleg glavnih zletnih dni bodo tudi predzletnl dnevi z nastopi srednješolske mladine in vojske ter mornarice. Prvi predzletni dan bo 14. junija t. 1. z nastopom srednješolske mladine, drugi pa 21. in 22. junija t. 1. z nastopom vojske in mornarice. Kratek je čas in zletni odbor v Splitu želi, da bi zadovoljil vse udeležence, da bi iz teh največjih sokolskih manifestacij ob našem sinjem Jadranu odnesli najugodnejše vtise. Vsa sokolska društva in župe naj se točno držijo navodil, ker je le na ta način mogoča dobra organizacija zleta. Za vse one pa, ki se ne bodo držali navodil, bodisi v pogledu prijav ali točnih podatkov, zletni odbor ne prevzame nlkake odgovornosti. Dnevno prihajajo nove prijave za udeležbo na zletu Sokolstva na Jadranu. Značilne so številke, ki jih Je prejel zletni odbor. Telovadcev za proste vaje brata Lhotskega je prijavljenih nad 1000. članic za vaje s kiji 400, članov v kroju za slavnostno povorko 2000, članic tisoč in v narodnih nošah okoli 200. Razveseljivo je zlasti število telovadcev, dasi so proste vaje precej težke. Skupno število prijavljenih znaša okoli 8500, brez prijav ostalih treh primorskih žup, ki prirejajo zlet. Sokolska župa Zagreb je prijavila 1100 oseb, Novi Sad 800, Skoplje 600 itd. Iz notranjosti države bo vozilo 11 posebnih vlakov, medtem, ko se bo vršil prevoz Sokolstva iz Primorja z rednimi vlaki in s parobrodl. Veliko število društev bo došlo v Split z motornimi čolni, avtobusi ln drugimi prevoznimi sredstvi. Vsekakor dosedanje prijave značljo, da bo zlet v Splitu največja sokolska prireditev, kar Jih Je dosedaj bilo na našem Jadranu. Zdravo! Delo zagorskega Sokola Iz telovadnice se Je preneslo vse življenje na prostrano in krasno letno telovadišče za domom, na katerem je vse živo ob večernih urah, ko telovadijo člani in se pripravljajo na celjski župni izlet. Posebno goje odbojko in so zanjo uredili poseben prostor. Navdušenje za to lepo igro je veliko in z vztrajnimi vajami si bomo kmalu izvežbali prav dobre igralce. Društvo si je pridobilo nekaj novih prednja-kov, tako da je zagotovljeno uspešno delo tudi v bodoče. Po izvrstno obiskanem zimskem pred-njaškem tečaju je sledila v aprilu prednjaška šola, ki jo Je vodil načelnik br. Klun France. Po končani šoli se je prijavilo k društvenim prednjaškim Izpitom pet bratov in ena sestra. V izpraševalnl komisiji, ki Jo Je imenovala celjska sokolska župa, so bili br.: Franc Klun, predsednik, člani komisije pa dr. Tomo Zamik, Poljšak Ferdo, Černelč Božo in Mrnuh Janko. Vsi prijavljene!, br. Ašič Tone, Kovač Viljem, Repovž Jožef, fikrlovnik Franc, fiulin Matko in sestra Marta Bergerjeva so bili zelo dobro pripravljeni ter so opravili izpit s prav dobrim uspehom. V začetku maja si je društvo nabavilo epi-diaskop, da bo z njegovo pomočjo lažje izvrševalo svojo prosvetno nalogo. Prosvetni odsek je priredil poučno predavanje o izkopaninah na Olševi. Predaval je g. prof. Brodar iz Celja. Največ pa služi epidlaskop mladini. Ustanovljen je bil mladinski odsek, katerega naloga je, da skrbi za razvedrilo sokolske mladine. Vsako sredo popoldne se zbere mladina ob 5. uri v sokolski dvorani, kjer z vsem zanimanjem sledi pestro izbranemu sporedu. Za poučni del skrbi br. Kopriva, za zabavni br. Černelč, tedenski preglec. v slikah pa podaja br. Adamič. Sestre Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni,* povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, aa je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 učiteljice so se radevolje odzvale vabilu in pripovedujejo mične pravljice, ki so tembolj zanimive, ker jih spremljajo lepe slike. Bila je res potreba, da se nudi mladini tudi nekaj zabave za dušo. ne pa samo skrb za telo. Doslej so se vršili že štirje taki popoldnevi in sijajen obisk je dokaz, kako zelo so priljubljeni. Mesto pomladne akademije bo v nedeljo 7. t. m. mladinski dan, na katerem bo nastopala samo deca in naraščaj. Pri nas bo to prvi tak nastop, ki bo pokazal prav lepe uspehe sokolske mladeži. Na sporedu so prav zanimive točke, zato naj ga nihče ne zamudi. 1395 Zobozdravnik Dr. JOSIP TAVČAR Gledališka ul. 4 Tel. 3393 čez poletje ob sobotah ne ordinira, ostale dni od 9 dop. do 6 zvečer. Škofja Loka Izprememba pri vojaški upravi. Poleg komandanta mesta, polkovnika Djordje Buliča, zapuščata te dni Škofjo Loko namestnik poveljnika, polkovnik g. Viljem Lulič in kapetan Joviča La-zovič. Gospod Lulič je bil v našem mestu komaj leto dni, a se je vendar prav hitro privadil tukajšnjim razmeram. S posebno živim zanimanjem se je brigal za razvoj francoskega krožka, pri katerem je bila njegova ga. soproga vneta sodelovka. Krožek je priredil dvojici g. polkovnika prijateljski poslovilni večer. G. polkovniku Luliču, ki odhaja kot komandant 45 pp. v Maribor, k napredovanju iskreno čestitamo in upamo, da mu ostane spomin na Škofjo Loko v trajno prijetnem in nepozabnem spominu. — Poslavljajoči se kapetan Lazovič je dobro poznan v sokolskih vrstah kot član društvene uprave. Z odhodom g. kapetana izgubi mesto prijetnega družabnika, popularnega oficirja, skratka človeka, ki bi najbolje označili z besedama — dobra duša. G. kapetanu Lazoviču želimo na Sušaku prav lepih in uspešnih dni! Mladinski popoldan, pod okriljem Podmladka RK je bil v nedeljo popoldne v Prosvetnem domu v Retečah. Otroci so prikazali 6-dejansko igro Marije Grošljeve »Dve Marički«, prav posrečeno. Lepo prireditev sta oskrbela šol. uprav, g. Vidic ln gdč. Ditrichova. Udeležba je bila kar lepa in upamo, da je poleg materij elnega tudi moralni uspeh zadovoljiv. Olepševanje mesta s pohvalno pridnostjo pospešujejo nekateri hišni posestniki. Skrbno prenovljeno Je gostilniško in gospodarsko poslopje g. Rottenblicherja, z enako vnemo bo pobeljeno kavarniško poslopje ge. Minke Plantarlčeve, povsem renovirana je stavba g. Poljanca v Vin-carjih, kjer nudijo preurejeni vrtni in gostilniški prostori prav vabljivo sliko. Vsa ostala že v »Jugoslovanu« navedena gradbena dela se nemoteno nadaljujejo. Žiri Kino. Kino Primožič je predvajal v nedeljo film Bela sestra. Ta predstava je bila zadnja v tej sezoni. Poučni Izlet. V nedeljo je priredila gospodinjsko nadaljevalna šola pod vodstvom učiteljic gdč. Miklavčičeve in gdč. Menardove poučni izlet k g. Brodarju, posestniku v Hrastju pri Kranju. Gojenke so si ogledale vsa gospodarska poslopja, ugajal jim je zlasti vzorno ln praktično sezidan svinjak. Skrbe zlasti za dobre plemenske živali. Prašiče spuste vsak dan na pašo. Poleg svinjakov je kopalnica, v kateri se prašiči kopljejo. Zelo praktično je urejena sušilnica za sadje. Istotako tudi živinski hlev. Vrt in polje, sploh vse je vzorno urejeno in obdelano. Dekleta so z zanimanjem sledila razlagi g. Brodarjeve, katera Je znala vse navzoče navdušiti za rodno grudo ln gospodinjstvo. Naj ji bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Obenem so si gojenke ogledale divno Gorenjsko. Vol, ki je tehtal 1100 kg. Posestnica Kokelj Marija iz Nove vasi je prodala ljubljanskemu mesarju Slamiču 4 leta starega vola, ki je tehtal 1100 kg. Zanimivo je, da je vola zredila sama posestnica, ki je že čez 70 let stara. Zagorje Naša pošta. V začetku sploh nismo mogli verjeti,. da je kaj takega mogoče. Namreč to. da ima kraj z nad 4.000 prebivalci samo enega pismonošo. — Preje sta dva komaj zmagovala ogromno delo, sedaj pa je po premestitvi gosp. Bačnika padlo vse na rame samo enenga. Razumljivo je. da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Časopise prejemamo pozno popoldne, ob času, ko so jih prebrali že v zadnji hribovski vasi. Napredek, kaj? Če pa človek »ponižno« prosi na poštnem uradu pri pisemski linči ja došlo pošto, dobi prijazen odgovor — popoldne. Res čudno, vendar točno! Kaj bo, če nam omaga edini pismonoša? Ostali bomo brez pošte, ker tedaj je ne bo niti — popoldne! Zaključek šole. Obrtno-nadaljevalna šola in trgovski tečaj sta v nedeljo 31. maja zaključili svoje šolsko leto. Doseženi uspehi so bili v splošnem dobri, bili bi pa še boljši, če bi mojstri kazali nekoliko več zanimanja za šolsko izobrazbo svojih vajencev. Nedeljski nogomet. Popoldne sta igrali rezer- vi SK Zagorje : SK Mladost iz Trbovelj z rezultatom 5:1 (2:1) za domačine. Sodil je gosp. Košinerl. Za tem se je vršila revaužna prijateljska tekma med I. moštvom SK Zagorje in SK Sava iz Sevnice. Izid 0:0. Igra je bila vseskozi živahna in zanimiva, vendar do goalov, ki so jih naša publika toliko želi, ni moglo priti kljub obojestranskim naporom. Domačini so bili ves čas v rahli premoči. Sodil je prav dobro podsavezni sodnik g. Marin. Tombola. V nedeljo se je vršila dobro obiskana tombola, ki jo je priredila Zveza slovenskih vojakov. I. tombolo, žensko kolo je zadel Drnovšek Slavko, II. tombola, moško kolo Hauptman Žani, III. tombolo, kravo. Wind-schur Ančka. Razdeljenih pa je še bilo 5 tombol. Pešizlet Sokola. Sokolsko društvo priredi v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Telesa pešizlet v Št. Lambert, ki se ga bo udeležila deca, naraščaj in članstvo. Odhod ob pol 13. uri izpred Sokolskega doma. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva! Šmartno pri Litiji Običajni letni kramarski in živinski sejem bo v Litiji v ponedeljek 8. t. m. Gasilska slavnost z blagoslovitvijo gasilnega doma v Zaverstniku je v nedeljo 31. maja nadvse pričakovanje lepo uspela. Ob 15. url je šmarski župnik g. Anton Gornik v navzočnosti župana g. Ernesta Drčarja in drugih odbornikov novi dom blagoslovil in ga izročil namenu. Slavnosti se je udeležilo tudi več gas. društev od daleč z zastavami, kakor iz Zagorja, Lok, Kresnic itd. Stavbno gibanje. Hiši g. I. Brvarja in g. Petra Glavača, čevljarskega mojstra v Zavrstniku, sta dogotovljeni ter imata res lično lice. Prememba posesti. Gostilničar g. Franc Skubic Je prodal svojo hišo, v kateri se nahaja trgovina ln gostilna, g. A. Mestniku, po domače Petelinšku, iz črnega Potoka. G. Mestnik bo obratoval v istem obsegu naprej. Tako Je sloviti »Berghaus«, kakor ga že od nekdaj vse nazivlje, po vojni že tretjič menjal gospodarja. Sokolska tombola društva Litija—Šmartno bo v nedeljo 7. t. m. popoldne pred okr. sodiščem v Litiji. V Šmartnem prodaja tablice gdč. Mira Kepatova. Segajte pridno po njih. Dobitki so lepi. Rudnik v Siterjevcu, ki je do 31. pret. meča vzdržaval rove še z 25 delavci, je odpustil 1. t. m. 17 mož, tako da je zaposlenih ostalo le še osem rudarjev. Po dolgem času so po posredovanju načelnika g. H. Lebingerja le temeljito pogramozlli cesto Šmartno—Trebeljevo. PIJTE BREZALKOHOLNO PIJAČO „JOGURA“ Kočevje Sokolsko društvo Kočevje priredi 7. t. m. svoj letni javni nastop. Za člane obvezna udeležba v kroju, kdor ga ima. Narodne noše prosimo in vabimo, da se udeleže sprejema in povorke po dopoldanskem vlaku. — Vabljeni članstvo in prijatelji Sokola. Zdravo! — Odbor. Jurklošter Otvoritev gledališkega odra. Pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola v Jurkloštru je otvoril v nedeljo popoldne svoj gledališki oder z enodejankama »Kje je meja« in »Damoklejev meč«. Igri, v režiji učiteljice gdč. Marije Semenove, sta nad vse pričakovanje zadovoljivo uspeli. Domačini so prireditvi, prvi te vrste v Jurkloštru, posvetili vso pozornost. Mladi gledališki družini želimo tudi zanaprej najlepših uspehov ln — do ponovnega svidenja na odersklh deskah! Zdravo! ‘Radio Ljubljana, četrtek, 4. junija. 10.30 Prenos procesij^ sv. Rešnjega Telesa (stolnica). 11.00 Sa-' Ionski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 12.15 Plošče (Jugoslovanska glasba — Šlagerji). 15.30 Kvartet mandolin in kitar. 16.00 Pravljice za odrasle, pripoveduje g Ig. A. Kovačič, pri klavirju g. M. Lipovšek. 16.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 17.00 Salonski kvintet. 20.30 Pevski dueti za sopran in tenor; ga. Zlata Gjun-gjenac in g. Jože Gostič, solista ljubi, opere. 21.15 Šlagerje poje g. Mirko Premelč. 22.00 Salonski kvintet. 22.30 Čas, dnevne vesti. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 5. junija. 11.45 Nastop jeseniške šole. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Prenos balalajek »Kremelj« z velesejma. 19.00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Rezervirano za eventualni prenos. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota. 6. junija. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 19.30 Ga. Ort-haber: Angleščina. 20.00 Prenos opere iz Teo-grada. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 4. junija. 9.00 Procesija sv. Rešnjega Telesa. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 15.30 Prosto za orenos. 20.00 Svi-njer ' \. 20.15 Poročila. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna frlasb« Zagreb, petek, 5. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert (Beograd). 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sobota, 6. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd (opera). Beograd, četrtek, 4. j lija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Koncert vojaške godbe. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Radio ork jr. Beograd, pefek 5. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 15.00 Ljudska šola. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 »Lahko noč«, dramatična slika, F. Kaiser. 20.r0 Vokalni koncert. 21.00 Komorna glasba (Beethoven). 22.00 Narodne pesmi. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Beograd, sobota, 6. junija. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski konoert. 18.00 Sok«'.. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera. 21.30 Novice. Praga, četrtek, 4. junija. 8.30 Prenos cerkvene glasbe, 9.00 Bratislava. 10.10 Plošča 11.00 Matineja. 12.05 Moravska Ostrava. 16.00 Brno. 19.30 Brno. 20.45 Plošče. 21.00 Simfonični koncert. 22.25 Koncert. Praga, petek, 5. junija. 10.00 Otvoritev XV. agrikulturnega internacionalnega kongresa, 11.30 Plošče. 12.30 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Orkestralni koncert. 17.15 Plošče. 20.20 Uvod k prenosu. 20.30 »Romeo in Julija«, opera. 22.10 Moravsk" Ostrava. Praga, sobota, 6. junija. 21.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.30 Brno. 17.20 Plošče. 18.30 Otroška glasba. 19.05 Brno. 20.00 Koucert. 22.25 Moravska Ostrava. - Kulluva Krstna predstava Skrbinškovega »Labirinta^ v Mariboru Milan Skrbinšek je v našem igralskem svetu ime, preko katerega ni mogoče, saj je njegovo udejstvovanje zelo široko. Bil je igralec, režiser, scenograf, dramaturg, ravnatelj, vodja drame, prevajalec, dramatizator, ieoretik in praktik in je naposled postal še pisatelj. Da je po vsem tem v svoji zakonski drami »Labirintu« uporabil vse mogoče izkušnje, je razumljivo, a vsestransko dognane umetnine nam kljub lernu ni podal. Morda prav zaradi tega — ker je preveč praktik in preveč tiči v svojem tesno omejenem gledališkem svetu. Iz tega sveta je zajel tudi snov. Vse osebe v »Labirintu« so iz gledališča: Vlado Traven je igralec in pisatelj, njegova žena Vida je igralka, Mirko Gornik pa igralec im režiser. Mimo teh treh nastopajo še oderski mojster, inšpici-jeut, razsvetljevalec (ne hrvaški razsvetljač), šepet alka, rekviziter, delavec im tri plesalke. Vendar je svet prvih treh strogo ločen od ostalega. Tu se razvija drama zakonskega trikota, ld ni v ničemer nova, kvečjemu v tem, da se razvija in raste silno počasi in da jo v drugem dejanju postavi igra v igri v neko drugo vzdušje. Položaj rešujejo dialogi. Drugi svet (v drugem dejanju) je le realistična kopija resnice, zato ni umetnost. Nastopi mojstra, iuspicijenta, šepetalke itd. celo motijo in dolgočasijo. Sploh; na vsem je preveč suhega, mehaničnega realizma. V »led ostalih efektov pa more »Labirint« pri dobri inscenaciji, režiji in igri uspeti in je s 1e strani presojano 4udi uspel. Pisateljev bral g. Vladimir Skrbinšek se je lotil režije z izredno ljubeznijo in je storil vse, kar se je dalo. Kvečjemu tu in tam bi se bil tempo lahko pospešil in kak detajl, ki je v rokopisu pomanjkljiv, bolje izpopolnil. Prav tako je bil dober tudi kot interpret Mirka Gornika, v kolikor je Gornik sploh izdelan lik. Do popolne notranje dograjenosti in prepričevalnosti mu manjka namreč precej. Včasih nas kar ne more prepričati, da sploh more Vido zares ne-odoljivo ljubiti, toliko ljubiti, da razbije njen zakon. Isto bi mogli reči o Vidi sami, katero je podala gdč. Kraljeva. Tudi njena ljubezen ne prepričuje povsem. Prav zaradi tega se je le včasih ogrela in raživela polnokrvno. Morda najbolj notranje utemeljen je še Vlado Traven, zato ga je izoblikoval g. Tomašič čuvstveno, le mestoma je bil preveč tih in nerazumljiv, kar je motilo siceršnji uspeh. Ostale vloge so le epizodne in takega značaja, da jih ne moremo detajlirati: odigrane so bile realistično verno. Obisk je bil za sedanji čas še precej dober. Avtor je bil ponovno poklican pred zastor in je prejel nekaj vencev in šopkov. R. R. K jutrišnjemu simfoničnemu koncertu Analiza Franckove simfonije Cesar Franckova simfonija v d-molu je bila komponirana v letih 1886-1888. Datira iz dobe, ko so najpomembnejši francoski skladatelji prešli k obliki, ki so jo tako dolgo odklanjali v Franciji: k čisti simfoniji, k absolutni glasbi. Vsebina Franckovih del je v bistvu romantična, v arhitektonskem pogledu pa odražajo skladbe klasično preprostost, ki pa uporablja docela nova sredstva. Tako se v I. stavku Franckove simfonije večkrat ponavlja izmenjava počasnega tempa in žive razgibanosti, dočim je bil neoviran polek Allegra običajen v prvem delu klasičnih sonat in simfonij. Cesar Franck je baziral na zadnjih Beethovnovih simfonijah in je razširil Beethovnovo formo z uvedbo tako imenovanega »cikličnega principa«, ki predpisuje enotnost vseh stavkov simfonije v teina-tičuem pogledu. Simfonija je torej konstruirana tako, da srečavamo isla ali podobna temata v vseh stavkih. I. stavek nas povede takoj in medias res z glavno temo cele simfonije v violah, čelih in basih. Ta lema se počasi dviga navzor v nizu težkih disonanc (seveda za tisto dobo) in privede do prvega Allegro non troppo, ki pa se kmalu umiri in preide v ponovitev Lento — začetka zdaj v f-inolu. V f-molu nastopi pravzaprav šele prava ekspozicija z ritmizirano glavno terno. Nato pa nastopi v godalnem orkestru mehka nežna pevna tema (Gesangs-thema). Tej temi se priključi druga posebno zanosita pevna tema v celem orkestru, ki ju nato po popolnem umirjenju še enkrat prinese rog. Sedaj pride izpeljava, v kateri Franck z mojstrskim kontrapunktom združi posamezne teme ekspozicije. Repriza nastopi . z mogočno instrunientiraniin kanonom prve teme (kanon v oktavi). Allegro stavek zaključi reminiscenca na prvo temo. II. stavek nadomešča običajni Andante in Scherzo. Po uvodnih taktih harfe in godal v pizzicatu prinese angleški rog svežo rapso-dično melodijo z značilnim kontrapunktom viol. Njegov spev prevzameta klarinet in rog, slednjič tudi flavta, medtem ko kontrapunkt viol prevzamejo violončela. Kmalu stopi v ospredje nova nežna melodija v godalih, ki po kratki reminiscenci angleškega roga privede do Scherzo-teme violin v triolah. Novo temo prinese klarinet, nakar skladatelj združi Andante in Scherzo-temo. Mojstrsko izpeljani stavek zaključi veličastna ponovitev nežne godalne melodije. III. stavek. Po 6 taktih bučnega uvoda nastopi glavna tema v violončelih iu fagotih, ki jo ponovi mogočen tutti-orkestra. Stranska tema je poverjena trobilom. Po kratki razpre-ditvi nastopi glavna tema II. stavka ovita z figurativnimi arabeskami godal. Sedaj nastopi izpeljava glavne teme III. stavka večkrat kanonično imitirana ter vrhovi v bleščečem for-tissiino stranske teme. Po cikličnem zakonu se nato v prostem vrstuem redu pojavljajo motivi prejšnjih stavkov in privedejo do triumfalnega zaključka. Franckova simfonija je neprekinjeno stremljenje k čistemu veselju in oživljajoči luči, kajti njena zgradba je trdna, njena temata pa odraz lepote. Kaj je veselejšega, kaj je bolj življenjsko zdravega,' ko glavni motiv v finalu, okoli katerega se, rekel bi, kristalizirajo misli in ideje vsega dela, medtem ko vlada visoko nad vsem to, kar je Ropartz tako točno imenoval »motiv vernosti«. IV. simfonični koncert V torek je bila v Unionu generalka za IV. simfonični koncert, ki ga dirigira L. M. Škerjanc in na katerem poleg velikega orkestra sodeluje še odlični pianist Noč. Spored obsega genijalno »Noč na Lisi gori« Musorgskega, Franckovo simfonijo in Čajkovskega vratolomni klavirski koncert. Vse obsežne in težke skladbe je dirigiral Škerjanc na pamet in so vse prav dobro naštudirane. To je zadnji simfonični koncert v tej sezoni in je od dobrega poseta odvisno, ali nam štirje redni simfonični koncerti ostanejo tudi v naslednjih sezonah. Po mojem mnenju so nani nujno potrebni. Za prve tri je javnost pokazala veliko zanimanje in sem prepričan, da bo tudi za lega, ki se vrši jutri v petek v veliki unionski dvorani. Slavko Osterc. Marij Šimenc nastopi danes kot Eleuzar v »Židovki«. To je njegov zadnji nastop v tej sezoni. Naprosil me je, da naj javnost opozorim na ta njegov nastop. Nikomur bi ne mogel storiti tega tako rad kakor Šimencu. Zame je bilo vsako njegovo gostovanje radosten dogodek; gotovo vam je vsem v najlepšem spominu njegov Radames, Janko, Lohengrin, Cavaradossi, dou Josč itd. Reho bo pela naša najodličnejša sopranistka ga. Gjungjenac-Gavellova. Naša dolžnost je, da opero napolnimo, zlasli pa opozarjani na današnjo večerno predstavo velesejmske goste. Slavko Oster«. Iz prvih tednov moje po zakonu o vinu Maribor, 1. junija 1931. Gospod urednik! Želite, da naj nekaj napišem © svojih prvih opažanjih pri izvrševanju službe državnega kletarskega nadzornika Dravske banovine. Kakor veste — sem sicer slej ko pre.j, namreč od novega leta 1929. dalje, upokojenec kmetijskega ministrstva. Medtem smo do-btili nov, za vso državo enoten vinski zakon s pravilnikom k temu zakonu, ki je v veljavi od jnnija lanskega leta, torej pravkar leto dni. Dolga leta pred zgodovinskim 6. januarjem so nam ga samo — obetali. Zakon je izboren in bo 'polagoma marsikaj popravil, kar smo v dobi brez njega zamudila in pokvarili. Zanj sem se tudi ja* vedno zanimal, od 1. aprila t. 1. pa sodelujem na izvršitvi tega zakona, torej še prav kratek čas. Moja nekatera opažanja pri lej kočljivi službi iz prvih tednov utegnejo širšo javnost vendarle zanimati, zato rad ustreženi Vaši želji. Zakon o vinu s pravilnikom predpisuje med drugim, da morajo vinogradniki vsako leto prijavljati količine svojega vinskega pridelka listini občinam, v katerih so njihovi vinogradi. Za lansko trgatev so te prijave že zelo pomanjkljive ii> zato iz večine docela neuporabne. Ljudje se boje, da gre tu spet za kako novo davčno breme. V tej neutemeljeni bojazni ne prijavljajo, ali pa prijavljajo napačno. Nekatere občinske uprave so prav take, namesto da bi narod pravilno poučile. Točne prijave vinskih pridelkov so predvsem v interesu vinogradnikov samih in v znatni meri omogočajo uspešno nadzorstvo po vinskem zakonu, ki nima z davčnimi vprašanji sploh nič skupnega. Samo en primer: Vinski trgovec, odnosno gostilničar A je kupil glasom računa in knjižnih zapiskov od vinogradnika B 30 bi vina, poslednji pa je prijavil občini samo 15 hi vina istega letnika. Od kod ta čudežni porast pridelka kar za 100%? Hlačnih slučajev je mnogo. Zakon o timi morajo vsi interesenti poznati. Vinogradniki in vinski obrtniki se za zakon o vinu 6 pravilnikom vobče premalo zanimajo, zato ne poznajo dobre svrhe zadevnih predpisov. Isto velja za — konsumente, ki bi se naj o stvari tudi dobro poučili. V tem oziru nas Čaka še mnogo dela. Poznanje zakona je treba posplošiti in poglobiti i s strokovne strani, potem se bodo lahko vsi prepričali o njega potrebi in važnosti. Saj je glavna svrha vinskega zakona zaščita poštene vinske produkcije, poštenega vinskega obrta, celokupnega vinskega gospodarstva in zdravja naroda. V tej splošni gospodarski krizi in vinski krizi posebej to ni postranska stvar. Predvsem pa mora biti kmetovalec vinar dodobra poučen, za kaj gre. Lastniki saniorodnega trsja so ponekod nezadovoljni, drugod pa pametni in dovolj uvidevni, da je treba tako trsje v neprimernih zemljah in legah izpremeniti v žlahtne trsne nasade, n. pr. potom precepljevanja. Samo letos še dovoljuje vinski zakon promet vina od samorodnic (dzabela, othello, šmarnica ali usah i. dr.) pod pravilno označbo ali napovedjo (deklaracijo), pozneje pa ne več niti pod deklaracijo. Vsaka čeprav na najboljšo ameriško trsno podlago cepljenja samorodnica, n pr. izabela, je naravno tudi »samorodna«. Prodajajo in točijo »sarno-rodno vino« brez točne označbe na sodih, v računih, poleg javndh napisov dotičnih tvrdk, kar je protizakonito. Finančna uprava ie zdaj ne dovoljuje več Močenja pod vejo« vina od samorodnic, kar se pa še močno krši in zato često tudi hudo maščuje nad kršitelji. Skoroda v prav nobeni kleti ne najdem ustrezajočih napisov na sodih, točnih označb, kaj je v njih, ali pa napisi ne ustrezajo stvarnosti. Tudi izvlečka iz vinskega zakona nimajo pribitega na vidnem mestu v točilnicah In pri kleteh (nekdo ga ima v svoji spalnici nad nočno omarico), tisti pa, ki ga imajo, ga deloma niso niti malce pregledali, oziroma prečritali, dasi bi jih moralo vsaj to zanimati. Ponekod so vinske kleti zanemarjene. V njih najdeš razen kisa tudi že gnijoče vrtne in poljske pridelke itd. To sploh ni kletarstvo. Posoda in pijača se kvarita. Pa ne morda samo pri posameznih producentih, marveč razmeroma v še ntnogo večji meri v vinskih obratovalnicah. Ne moreni izvzeti nekaterih vinskih trgovin, ki niso nastale iz prave potrebe, nili jim malomarnost odpustiti. Zakon zahteva strokovno pravilno vodstvo kletarske tehnike, torej kvalificirane kletarje v takih podjetjih. Kaka posrečena spekulacija ne upravičuje eksistence vinskega mazača, ker škoduje splošnosti. Lepa imena »renski rizling«, »muškat«, »traminec«. »opolo« i. dr. se tu pa lam zlorabljajo. Neki »ljutomerčan« je bil bogve od kod, prav-tako »pekrčan«. Vino »iz Gadove peči« ponujajo po večkratnik resničnega pridelka. Kaj vse pijejo za »bizeljfan« in »sromeljčan«I Mešanica raznih letnikov in provenienc je bil »zavrčan 1929šček«, »dalmatinska črnina« — othello iz okolice Vršca, »dolenjski cviček« — neokusna mešanica črnine in belega vina od čisto drugod. Vsakršno poimenovanje mora torej ustrezati stvarnosti! Bolna in kakorkoli pokvarjena vina ne sinejo v promet (vina s cikom, plesnivcem, potem počrnela, f>o-ijavela, vlečljiva, preveč zažveplana vina itd.), morajo pa biti, dokler jih ne ozdravimo, ako so vobče ozdravljiva, ali jih drugače ne uporabimo, na posodi tudi pravilno označena z napisom: »Pokvarjeno, ni za prodajo kot pijača.« Tako se nesrečni lastnik take »pijače« zavaruje pred neprijetnimi posledicami zakona -o vinu. nadzorovalne službe v Dravski banovini Lanski letnik je srednje dober, ponekod dober in celo prav dober da odličen. Slajenje mo-štov ni bilo baš nujno, sladili pa so jih vendar nekateri vinarji že iz stare navade in — žal — včasi ne brez pretiravanja te izjemne kletarske manipulacije. V naši banovini je bilo slajenje lani sicer dovoljeno, toda ne brez predpisanih prijav radi potrebne evidence takih vin. Sladili *o mnogi, prijavljali pa skoroda nobeni interesenti. Specialna vina napravljajo po večini na nedopustne načine. N. pr. pelinkovec, katerega pri nas neverjetno mnogo trošijo, ne ustreza predpisom, ker uporabljajo za to svrho — razen vina, včasi dvomljive vrednosti — industrijski špirit namesto vinski destilat, sladkor raztopljen v vodi (sladkorni! sirup), namesto raztopljen v vinu, »rastlinske aromatike« tujega izvora in neznane sestave, povrh prekorači skupna vsota alkohola — upoštevajoč i sladkor — dovoljenih največ 22-5 prostorninskih % itd. Nahajamo velike zaloge »tropinovca«, »dro-ženke« — tudi take spirituoze spadajo semkaj —, ki tvorijo nedopustne kompozicije industrijskega špirita, vode in fabriških esenc, naši pristni kmetijski destilati, prava domača iga-nja, pa ne gredo v denar. Slično je z vinskim iu sadnim kisom, katerega naj bi uporabljali kot ukusno, zdravo začimbo prav vsi ljudje namesto strupene ocetne esence. Za izvoz vinskih pridelkov veljajo vobče vse določbe vinskega zakona za tuzemski promet. Manjše vinske pošiljke v inozemstvo, toda samo do pod 50 1, veljajo kot vzorčne pošiljke in tvorijo izjemo; od njih namreč ne jemljejo vzorcev v svrho analize po banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru in v svrho ocene po strokovnem odboru za Dravsko banovino pri tem zavodu. Lahko pa smo ponosni na zgledne, v dobrem smislu napredne vinske gospodarje, ki so bili jn bi bili taki tudi brez vinskega zakona. Oni so naša na.jizdattnejša opora v boju proti vinski krizi in proti zlonamernim kršiteljem zakona o vinu. Kazni osobito za težje kršitve vinskega zakona so zelo občutne in bodo zato — trdno upamo — sčasoma tudi dovolj učinkovite. Vsega zla pa ne odpravi noben zakon. Andrej Žmavc. Peti dan velesejma Prvo ogledovanje razstavljenih predmetov je zadobilo danes že konkretnejše oblike. Sklenjenih je bilo že večje število kupčij. Posebno pisnimi stroji, pletilni »troji se živahno kupujejo. Domač izdelek za moderne kolonijalne in S TJ N O TJ E D Ostanejo v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Brežice i — — 1 Celje i 2 — — 3 Dolnja Lendava , . , i — — — 1 Kranj i — — — 1 Krško . • • . t * 2 — — — 2 Ljubljana (srez) . , , 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) . . B — 1 — 4 Ljutomer 1 — 1 — — Maribor deanl breg . . — 1 — — 1 Maribor (mesto) . , . 1 — — — 1 Murska Sobota . • , , — 1 — — 1 Radovljica . . . . , 2 — — — 2 Slovenjgradeo ... 1 — — — 1 Stnarje pri Jelšah . . . 3 — 3 — — Skupaj Skrlatinka. — 20 | 4 | 5 Scarlatina. 1- 19 Brežice . , r , , 1 — — — 1 Celje (mesto) , « , . 2 — 2 — — Cabar 2 — — — 2 Ktmnik 2 1 — — 3 Kianj . . i ( ■ a t 1 1 — — 2 Lalko 1 — — — 1 , 2 — — 2 Ljubljan« (mesto) , . 6 3 — — 9 Ljutomer 2 — — — 2 Mari.ior (mesto). , , , 1 — 1 — — Prevalje 2 — — — 2 Ptuj , , 2 1 — — 3 Ptuj (mesto) . , » » , — 1 — — 1 Radovljica . . , c • 6 2 3 — 5 Skupaj . Ošpice. — A 28 | 11 lorbilli. G 33 Kočevje ..*««♦ 48 10 30 — 28 Ljutomer . . , , , t 7 45 7 — 45 Murska Sobota , , . , 2 — — — 2 Ptuj• . • ! * J » ♦ Ptuj (mesto) . . . 14 U 12 1 12 7 3 6 - 4 Skupaj 78 69 55 1 91 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice . „ , < 1 — 1 — — Dolnja Lendava , ( , 1 — 1 — — Kranj — 2 — — 2 Kočevje 1 — — — 1 Konjice .«««.. 1 — 1 — — Krško • c r v * « t B — 4 — 1 Litija 2 — — — 2 Ljubljana (sres) . g , 7 2 1 2 6 Ljubljana (mesto) , , 8 2 2 — 8 Ljutomer ....it 2 1 2 — 1 Maribor levi breg , « • 2 2 1 — 3 Maribor (mesto) , « » 1 1 1 — 1 Ptuj t • • 1 — — 1 Radovljica - , » . f 2 — 1 Šmarje prt Jelšan . . i 6 - 1 — 4 Skupaj 38 12 17 2 31 Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica. Kamnik 1 — — 1 Ljubljana (srez) . . , 1 — 1 — — Ljubljana mesto , . > 1 — — 1 Skupaj 3 - 1 2 Dušljivi kašelj. — Pertussis Ljutomer ...... 8 2 - - 10 Skupaj . | 8 | 2 Sen. — Erysipelas. - 10 Celje . . . f * • » 1 — 1 — Dolnja Lendava , « > 2 — 1 1 Gornjigrad > , t • * 1 — 1 — — Kranj 1 — — — 1 Kočevja 1 — — 1 Krško i i m t ■ i 1 — 1 — Litija <•■«*•! 1 — — 1 Mutiljana (sres) . , , 1 — — 1 Ljubljana (mesto) . , 8 1 1 2 Novo mesto , , , a , a — — — 2 Prevalje ..***, i — 1 — Ptuj. ■ . c k • ■ ■ i — 1 — Slovenjgradeo . , , . — 1 — 1 Šmarje pri Jelšah . . . i — — — 1 Skupaj . 16 2 7 ~ 11 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Dolnja Lendava , , , 1 — 1 — Maribor levi breg ... — 1 — 1 Ptuj. — l — — 1 Skupaj . 1 2 — 1 2 Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis. Prevalje ...... Ptuj. 1 — — — 1 1 — 1 Skupaj . 1 1 — — 2 Ljubljana, dne 26. maja 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 416/18. 1558 Razglas o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo rezervarja v banovinskem zdravilišču v Rogaški Slatini. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86 do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910., ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev rezervarja v Rogaški Slatini prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1931. ob enajstih dopoldne v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, liidrotehnični odsek, Stari trg 34/11. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih hidrotehničnega odseka. Staji trg 34/11. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: 492.180*40 dinarjev, z besedami: št i r is tod e ve td e setd v a t i sočst o -osemdeset dinarjev 40/100. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100'— Din, vsako prilogo s kolkom za 2-— Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo: »Ponudba za zgradbo rezervarja v Rogaški Slatini od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka prejme. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del 50.000-— dinarjev, odnosno 100.000'— dinarjev za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni Dravske finančno direkcije v Ljubljani, banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, davčni upravi v Ljubljani v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih,^ izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licithoiji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene vsote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. maja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 127/31-3. ' , 1553 Oklic. Zoper Laden Matijo, stavbenega delavca, nazadnje pri tvrdki Slavec na Bledu, sedaj neznanega bivališča, je vložila Burja Anica, trgovka na Rečici št. 6, Bled II, tožbo radi 3271 Din 50 p. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. junija 193 1. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 26. Laden Matiji se postavlja za skrbnika g. Kobler Fran, advokat v Radovljici, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam, ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 31. maja 1931. * Nc I 858/31—3. 1526—3—3 Amortizacija. Na prošnjo Terezije Jurečič iz Hrastja št. 11 se uvede postopanje v svrho amortizacije Tereziji Jurečič lastne, baje izgubljene vložne knjižice hranilnice in posojilnice, reg. zadr. z om. zav. v Cerkljah št. 657 v poimenski vrednosti Din 4267-41. Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knji- žice tekom 6 mesecev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sioer knjižica proglasila za neveljavno in bi se Tereziji Jurečič na knjižico naložena vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice. Prvo vprašanje odpade, ker je hranilnica in posojilnica reg. zadr. z om. zavezo v Cerkljah že podala tozadevno izjavo. Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 27. maja 1931. * E 478/31-11. 1521 Dražbeni oklic. Dne 7. julija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gerečja vas, vi. št. 220. Cenilna vrednost: 11.737-— Din;rnaj-manjši ponudek: 7824’— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 19. maja 1931. H* E 2624/30-11. 1522 Dražbeni oklic. Dne 7. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Brezovec, vi. št. 60, 138 in 139. Cenilna vrednost: 18.516’— Din; vrednost pritikline: 190’— Din; najmanjši ponudek: 12.500-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 19. maja 1931. * E 210/31—12. 1524 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Paradiž, vi. št. 113. Cenilna vrednost: 180-1'—; najmanjši ponudek: 1353 — Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 20. maja 1931. E 277/31. 1556 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba polovice nepremičnin: (hiša, gospodar, poslopja, zemljišča); zemljiška knjiga k. o. Založe, vi. št. 63. Cenilna vrednost: 70.705'58 Din; najmanjši ponudek: 47.140'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 28. maja 1931. * E 320/31. 1557 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1931 dopoldne o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba polovice nepremičnin: (hiša, gospodar, poslopja, zemljišča); zemljiška knjiga k. o. Ločica, vi. št. 24. Cenilna vrednost: 35.85635 Din; najmanjši ponudek: 23.904-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 28. maja 1931. E 167/31—5. 1529 Dražbeni oklfc Dne 16. julija 1 93 1. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Spodnja Polskava, vi. št. 28. Cenilna vrednost 10.808'— Din; najmanjši ponudek 7206-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. I., dne 1. maja 1931. $ E 123/31—10. 1525 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1931 ob polena j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga; Podvrh, vi. št. 260; polovico zemljiške knjige Podvrh, vi. št. 72; zemljiška knjiga Za-bukovje, vi. št. 174. Cenilna vrednost: Din 16.403-66; vrednost pritikline: Din 1490—; najmanjši ponudek: Din 10.936-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gled® nepremičnine v škodo zdražiteija, ki ja ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski te* ga sodišča. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 22. maja 1931. E 341/31. 1554 Dražbeni oklic. Dne 2 4. julija 1931 dopoldne o b’ devetih bo pri podpisanem sodišču r sobi štev. 5 dražba polovioe nepremičnin* (hiša in zemljišče); zemljiška knjiga k. o, Letuš, vi. št. 361. Cenilna vrednost: 13.112-— Din; vrednost pritikline: 190'— Din; najmanjši po-nudek: 8750'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-> benem naroku pred začetkom dražbe, si* cer bi se ne mogle več uveljavljati gleda nepremičnine v škodo zdražiteija, ki jm ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 28. maja 1931. * Popravek. Dražbeni oklic, objavljen v Jugoslovanu« dne 27. maja 1931, opravilna številka E 7303/30—14, se popravi tako, da znaša najmanjši ponudek Din 35.437'— na* mesto Din 5.316'—. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 30. maja 1931. Konkurzni razglasi S 7/30-28. 1551 601. Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec Fischer Avgust, trgovec v Turiškivasi št. 10, sedaj v Zbelovem št. 15 pri Poljčanah. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 2 9. junija 1931 ob devetih pri tem sodišču, soba št. 1. Prezadolženec mora priti 1; naroku osebno. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. I., dne 29. maja 1931. * L 6/31—7. 1555 602. Sklep. Fačini Stana, roj. Verovšek, roj. 1898 v Ljubljani, posestnika žena Mleščevo 29, pristojna v občino Št. Vid pri Stični, se radi slaboumnosti popolnoma prekliče. Za skrbnika ji je postavljen Fačini Osvald, posestnik v Mleščevem št. 29. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 13. maja 1931. S 2/30-12. 1550 603. Odprava konkurza. Prezadolženec: Pinterič Vinko, trgovec v Slovenjgradcu. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 2/30—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151 k. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. maja 1931. gcgg. S 1/31-42 1644 «04. Odprava konkurza. Preža dolžen k a zapuščine Rupnik Olge, bivše trgovke v Mariboru, Slovenska ulica Štev. 20. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 1/31-1 o imovini pre-zadolženke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 148 k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. maja 1931. 8 a 6/31—51. 1552 61«. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Šmajs Apolonije, trgovke v Braslovčah, je končano. Poravnava se je sodno potrdila. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. maja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev &tev. V. 555/1. 1559—3-1 nejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse dražbe-ne in gradbene pogoje ter položiti kavcijo, katera znaša 16.000'— Din, odnosno za tuje državljane 32.000'— Din. Kavcija se mora položiti pri blagajni davčne uprave v Celju najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka: B. Pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico, ki jo mora hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.. Hkrati z blagajniško položnico o vloženi kavciji je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne davčne uprave, opremljeno s kolkom za 20 — Din, da so plačam davki za tekoče četrtletje in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo lirmo pri licitaciji. Končno mora ponudnik predložiti uve-renje zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje ponu-denega posla. Kr. banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostali v besedi 60 dni po licitaciji. "Srcsko načelstvo v Celju, dne 2. junija 1931. No. 1062/31. 1549 Natečaj. Županstvo občine Skofjavas, srez CcJjp> razpisuje službeno mesto babice. Pravilno kolekovane in z vsemi potrebnimi podatki opremljene prošnje je vložiti najpozneje do 20. junija 1931. pri gornjem naslovu. Plača letna znaša Din 1200'—, odnosno prosto stanovanje. Županstvo škofjavas, dne 1. junija 1931. * Št. 467. I513a—2—1 Razglas V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1931/32 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj se vlo-že do dne 30. julija 1931 pri podpisanem ravnateljstvu. Vsa podrobna pojasnila glej v »Službenih objavah« »Jugoslovana« št. 124 z dne 2. junija 1931. Ravnateljstvo gluhonemnico v Ljubljani, dne 1. junija 1931 Razne objave 1517-3-2 Poziv upnikom. Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu, r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne 14. aprila 1931 razdružilo ter prešlo v likvidacijo. Upniki se pozivajo, naj prijavijo zadrugi morebitne terjatve v zakonito določenem roku. velepostenik in hotelir na Bledu Ivan Kenda, kot likvidator zadruge. * Objava. 1546 Izgubil sem letno izpričevalo II. b razreda škoiijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano za leto 1917/18 in letni izpričevali 111. in IV. razreda gimnazije v Kranju za leto 1918/20 na ime: Kocijančič Filip rodom iz Črnivca, srez Radovljica. Proglašam jih za neveljavna. Koeijančič Filip, s. r. 1547 * Objava. Izgubil sem letno izpričevalo V. razreda in I. polletja VI. razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz let 1918/20 na ime: Šega Karl rodom iz Trsta. Proglašam jih za neveljavni. Sega Karl, s. r. Zguba Računski zaključek „Slavije“, jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani za leto 1930. Račun zgube in dobička za poslovno leto 1930. 1563 Dobiček Izplačila za škode, doživetja itd. Uprava Odpisi Premijske rezerve ...... Rezerve za škode ...... Cisti dobiček Din 4,604.970-72 8,293.463-19 144.216-06 24,817.749.79 2,069.224-44 203.841-61 Prenosi rezerv Premije Pristojbine Dohodki glavni« ....... Razni dohodki ....... Din 21.626.205-07 12,016.344-57 4,814.011 "01 1,722.293-68 44.611-18 40,223.465-81 40,223.465-81 1 ■ Aktiva Bilanca 31. decembra 1930. Pasiva Gotovina v blagajni . v . . . Vloge pri denarnih zavodih . Realitete Vrednostni papirji . . . , _ . Posojila Inventar Terjatve Razna aktiva Saldo življ. odd. ....... Din 330.646-99 22,720.219-16 1,070.000--2,881.172-86 9,199.925 71 414.579 — 86.686-04 374.484-04 Delniška glavnica Rezerva glavnice Splošni rezervni fond .... Rezerva za škode Premijske rezerve Terjatve zavarovalnic in pozavarovalnic Razna pasiva ........ Saldo elemtnt. odd. Oisti dobiček . . . ... . D!n 2,500.000"— 151.346'-124.814-93 2,069.224-44 24,817.749-79 11,320.725-02 472.949-65 374.484-04 203.841-61 42,036.135-48 42,035.135-48 1 Ta računski zaključek je odobril občni zbor dne 28. maja 1931. Dividenda znaša 6% in se izplačuje pri blagajnah banke Slavije, Ljubljanske kreditne banke in Obrtne banke od 1. junija 1931 naprej. SVGla Računski zaključek „Kovine“, prve Jugoslovanske metalurgiine industrije d. d. v Mariboru za leto 1930. 1508 Aktiva Bilanca z dne 31. decembra 1930. Pasiva Din Din Blagajna Efekti Terjatve Obratne zaloge ....... IS. 119-92 889 — 2,550.277-20 . 3,343.507 — Akcijski kapital ....... Upniki ........... Akcepti .... ....... Dobiček 1930 3,750.000-- 6,553.875-49 1,408.826-35 13.952-80 Investicije: Premičnine ......... Nepremičnine ...... c . Prenos izgube ...... 2,305.811-81 1,793.885-32 1,743.164-39 11,756.654-64 11,766.654-64 • 1 Izguba Račun izgube in dobčka. Dobiček Režijski stroški ....... Odpisi ■> Dobiček 1930 ....... . Din 3,979.180-03 167.532-97 43962-80 Kosmati dobiček Din 4,190.66580 4,190.665-80 - 4,190.665"80 Razglas o licitaciji. Ker I. javna oiertna licitacija za oddajo del m gradnjo mostu čez Temenico v Ponikvah v km 5 63—8-12 drž. ceste štev. 2 z proračunjenimi stroški Din 292.27498, ki ee je vršila dne 2. junija t. 1. ni uspela razpisuje sresko načelstvo po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom V No 579/2 z dne 6. marca 1931 H. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 27. junija 1931 ob enajstih v sobi štev. 7 sreskega načelstva v Novem mestu. Podrobni pogoji za udeležbo na licitaciji so navedeni v razglasu o 1. licitaciji med službenimi objavami v dnevniku »Jugoslovan« štev. 99 od 29. aprila 1931. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 2. junija 1931. T. No. 441/31. 1502 Razglas o licitaciji Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V. N. 605/9 z dne 27. maja 1931. na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev za oddajo izvršitve kanalizacije v javni bolnici v Celju I. javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 2. julija 1931. ob enajstih pri sreskem načelstvu v Celju. Vse potrebne podatke in pojasnila dobe interesenti v uradnih urah proti plačilu na-pravnih stroškov pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša 151.993-20 Din. Svojeročno pisane ponudbe na uradnem lormularju, opremljenem s kolkom za 100’— Din (priloge s kolkom po 2’— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem izvršitve kanalizacije v javni bolnici v Celju ponudnika N. N.« in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poz- €. 5W. Kemargue: 106 ‘Pof naza/ Koman (Copyrighl bj M. Feuture Syndicale. Ponatii, tudi v izvlečku, prepovedan.) »Mislim, da,« je dejal Karol, »ali hočeš napraviti ž njim kako kupčijo?« — Albert je zmajal z glavo. »Ima dosti denarja?« »Ko sena,« je odvrnil Albert z nekim rešpektom. »Poglej, tam prihaja Artur!« je zaklical Willy smeje se. Med zadnjimi vrati se je pojavil ko kanarček rumen plašč. Par ljudi se je dvignilo in se navalim nanj. Ledderhose jih je porinil na stran, pozdravil pokroviteljsko tega in onega ter je šel med mizami naprej ko general. Presenečen sem opazil, kakšen trd, neprijeten izraz je zadobil njegov obraz; izraz, ki se ni izpremenil, četudi se je Artur smehljal. Pozdravil nas je precej od zgoraj navzdol. Naj-brže še ni pozabil na tistega prašiča. »Vsedi se, Artur,« se je muzal Willy. Ledderhose se je obotavljal, toda ni mogel premagati izkušnjave, da nam ne bi tu v svojem kraljestvu pokazal, kakšen kujon je postal. »Samo za trenutek,« je dejal in se vsedel na Albertov stol, ker je šel ta po dvorani, ko da nekoga Išče. Hotel sem iti za Albertom, toda opustil sem to namero, ker se mi je zdelo, da gre samo na dvorišče. Ledderhose je naročil likerje ter začel obravnavati z nekim možem, na čegar prstih se je kar bleščalo nanolh diamantov, o desettisoč parih vojaških čevljev in dvajsetih vagonih starega železja. Od časa do časa se je s pogledom prepričal, ali ga poslušamo. Albert je hodil medtem ob oddelkih z baržuna-stimi zavesami. Nekdo mu je nekaj povedal, kar ni mogel verjeti, kar ga je pa vendar ves dan tako težilo, ko da nosi desko na glavi. Ko je pogledal skozi razpredel zavese v predzadnjem oddelku, je imel občutek, ko da je padla nanj ogromna sekira. Sekundo se je opotekal, potem je potegnil zaveso na stran. Na mizi so stali kozarci za sekt, zraven je ležal šopek rož, namizni prt je bil premaknjen tako, da je visela polovica na tleh. Za mizo je ždela v stolu neka blondinka. Obleko je imela razgaljeno, lase zmršene, prsa so bila nepokrita. Deklina je bila obrnjena s hrbtom proti Albertu, brenčala je neko popevko in si popravljala lase pred ogledalom. »Lucija,« je dejal Albert hripavo. Obrnila se je in strmela vanj ko v strah. Krčevito se je poizkušala smehljati, toda trepet njenega obraza je zamrl, ko je videla, da počiva Albertov pogled na njenih razgaljenih prsih. Nobena laž ne pomaga. Boječe se je stisnila za stol. »Albert — jaz nisem kriva —« je brbrala, »on — on je bil —« naenkrat je začela prav hitro blebetati: »Omamil me je s pijačo, Albert, branila sem se, toda on mi je vedno natakal, tako da nisem ničesar več vedela, prisegam ti —« Albert ni odgovoril. »Kaj se pa godi tu?« je vprašal naenkrat nekdo za njim. Bartscher se je vrnil z dvorišča in se je zdaj tu majal semintja. Pihal je dim svoje smotke Albertu v obraz. »Ste vtaknili malo svoj nos tu noter, kaj? marS, izgubite se!« Albert je stal trenutek ko omamljen pred njim. Z nenavadno jasnostjo se mu je zapičil v možgane obokani trebuh, križasti vzorec rjave obleke, zlata verižica za uro in njegov široki, rdeči obraz. V tistem trenutku se je Willy pri naši mizi ozrl po dvorani. Takoj je skočil pokonci, prevrnil par ljudi in dirjal po dvorani. Toda bilo je že prepozno. Predno je pritekel Willy do Alberta, je imel ta že revolver v roki in je streljal. Vsi smo tekli tja. Bartscher se je poizkušal s stolom kriti; — toda dvigniti ga je mogel samo do svojih oči. Albertov strel se je zapičil dva centimetra nad očmi v čelo. Prav mrlo je meril; — saj je bil vedno najboljši strelec v stetniii in je znal ravnati v svojim revolverjem. Bartscher je telebnil na tla. Noge so drgetale. Strel je bil smrten. Deklina je javkala. »Ven!« je kričal Willy in držal v šahu goste lokala, ki so navalili do tega oddelka. Vlekli smo Alberta, ki je stal nepremično in strmel v deklino, čez dvorišče, čez ulico, v najbližji kot, ki se je nahajal na temnem prostoru, kjer sta stala dva voza za prevažanje pohištva. Willy je prišel za nami. »še to noč moraš izginiti od tod,« je dejal hropeč. Albert ga je tako pogledal, ko da se je šele sedaj prebudil iz sanj. Potem se nam je hotel iztrgati. »Pusti to, Willy,« je dejal okorno, »vem, kaj mi je zdaj storiti.« »Ali si znorel?« ga je nahrulil Kosole. Albert se je nekoliko opotekal. Prijeli smo ga. Branil se nas je. »Ne, Ferdinand,« je dejal tako tiho, ko da je zelo truden, »kdor napravi eno, mora tudi drugo.« Počasi Je Sel proti ulici. Kam naj grem, kje naj kupim___ B da bom dobro postrežen . . .? pristen, naraven na malo in veliko prodaja lekarna doktor G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 fSI Kupite samo prave svetovno znane » Lukasove « harmonike Nizke cene! Majboljie blago I Franc Lukas Ljnkljana Velesejem paviljon E Vse vrste HARMONIK kakor tudi kromatič-ne na j b o Ij e in na j-ceneje kupite pri iz-delovatelju harmonik Franc Kucler postaja Drenov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Priznano nnjholjčn domai1« Izdclovalnica. - Nizke cene. im Za splošno ključavničarstvo ne priporoča IVAN KRALJ UUBUDNA• fesgorčlteva ul. it. 5 Oglašujte v •Jugoslovanu!« Kavarna Restavracija Klet „Zve«lau Dnevno koncert lastnik Kr. in Roza Krapež, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Smrt ščurkom, stenicam, mravljam, muham in bolham 1 Take in druge kemične predmete prodaja Slovenec na velesejmu v drevoredu dežnik št. 927 Ciril bramšak Dev. Marija v Polju pri Ljubljani. 1382 Ferdo Primožič miiaisho in parLeianlv« Trnovski pristan 4 Ljubljana se priporoča za vsa v fo stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parkefov, popravila, struženje starih parketov Delo solidno! 1844 Cene zmernej Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 984 Zima najfinejša za modroce — iz samih govejih repov — jamčim, da je čista, nič mešana, kakor tudi cena nizka in solidna postrežba. Oglejte ai na velesejmu paviljon K. Stanko Remič, predilnica in čistilnica najfineše žime Ljubno ob Savinji vsako nedeljo in praznik. 1390 po ponovno zelo znižanih cenah vsem moškim, fantovskim in dečjim oblekam, modnim in sporlnim hlačam, usnjatim in lister-suknjičem, površnikom ifd. samo v konfekciji E Ljubljana Gradišče St. 4 v bližini nunske cerkve Dobro blago v trpežni izdelavi po brez-konkurenčnih cenah. Vabimo na ogled pred nakupom. Soboslikarski vzorci (šabloni), lepi in moderni, na velesejmu, paviljon 1363 Zidana hiša prikladna za obrtnika, pol ure od Mokronoga. Rodovitna njiva, dve parceli za vinograd, sadovnjak. — Poceni proda Jožefa Perko, Srednji Lakmic, pošta Mokronog. 1379 Makulaturni pap:r po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana. Gradišče 4. Trgovski pomočnik mlajša moč, želi pre-meniti mesto s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku ,Jugoslovana1 Telefon 2059 Premog /\ suha drva PajatiiiL, Bohoričeva ulica 5 Mlado uradnico pridno in vestno, išče večje podjetje. Pogoj slovenska stenografija, strojepisje in obvladanje nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi korektni hrvaški diktat. Ponudbo na oglasni oddelek ...Jugoslovana" pod šifro: »Perfektna moč" Modroce, otomanc, divane, razne fotelje in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe tapefnik Ljubil ana Gosposvetska 16 (pri Levu) 1348 Chevrelot 16 sedežen omnibus model 28, prevožen 37.000 km, v zelo dobrem stanju, z dvema kompletnima rezervama na prodaj za ceno Din 38.000. . Informacije pri DESA družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 24. 1399 Barvamo in čistimo blago vsake vrste. Poizkusite i Vi pri nas A. Koliaš, Kranj 1154 Usp ešna reklama ZZ oglašanje v »Jugoslovanu«? Kolesa, šivalni stroji, gramofoni na velesejmu paviljon J 664-65 Avguii Pečnik Sfoiice 47, p. Ježice pri Ljubljani 1401 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 •ajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica ln Stari trg Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam Izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro „Tehna", Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1 507 Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove Itd. v največji izbiri in po naj nižji ceni dobite pri usis Ivanu Kravosu Maribor Aleksandrova c. 13 Kdor hoče elegantno oblečen biti, na) se zglasi pri Govnbocu Maribor Tattenbachova ul. 41 tf * $ Kneginja Zn rova je knjiga, ki pripoveduje o trpljenju zaradi požrtvovalne in idealne ljubezni. To je knjiga, ki Vas bo globoko ganila. Zopet in zopet jo boste vzeli v roke. Knjiga velja Din 30-— broširana, Din 35'— v polplatno vezana, s poštnino Din 1*— več. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Ploščice za štedilnike, Stensko oblogo Peči - sobne in krušne TAMA azbestni tlak Ksilolitni tlak Keramični tlak Strešna opeka Ceresit in ves ostali gradbeni materijal vedno najcenejše pri: Keramični in gradbeni materijal L. Battelino & Co. Ljubljana - Miklošičeva cesta 15 Telefon 2037 1260 Philip! RADIO 1383 aparati velesemenj Paviljon G 186-189 „Centra“, Ljubljana, Masarykova c. 12 Gostilničarjem in privatnikom nudim KROGLE (lignus sanlus) za balinanje .nkor tudi KEGLE za kegljišče p«> najnižjib cenah LOVRENČIČ VIKTOR strugar Ljubljana, Zalokarjeva ulica štev. 13 JOP' Oglejte razstavo na velesejmu "TBC PARK HOTEL BLED oddaja v svojem P E N S I O N RIKLI x sobe z dnevno prehrano Din 68'— Pozor I Kdor želi imeti solidno izvršena pleskarska dela po konkurenčnih cenah naj se obrne na tvrdko l¥an BPU&IČiC« pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 23 Telefon štev. 3476 1319 S!* f1*, e/e 'o 3&I * % Ni lepšega dekleta, kot ie Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneli po slarih narodnih nošah. a op me • / #• ana Dlačice na bradi itd. Vas ženirajo, cenj. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost „VENERA"-eliksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA"-eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: R. COTIC = LJUBLJANA VII 1200 Kamnllka ulica lOa Otvoritev nove torbarske delavnice v kateri se dobe po zelo nizkih cenah aktovke, kovčki, ženske torbice itd. Priporoča se za popravila CARLO JOSIP, Maribor, Kopališka ul. 2. (Scherbaumov paviljon) 1386 Rep ič Fran 1167 sodarsko podjetje Ljubljana — Kolezijska ulica 18 Se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. Detajlna prodaja. Najmodernejši in najcenejši aparati za hlajenje ■ . • •' | 1 | ***** h 'V' Električne popolnoma aviomaiične hladilne omare »Semperfrigide« Dosežejo vsako željeno temperaturo in jo avtomatično vzdržavajo Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinj' stva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikatese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri: hTrdT^lojev »Semperfrigide« Hanini zavod „Merkaior“, Kavčnik 8t (o., d. z o. z. Ljublj ana, Selenburg ova 7/11 Blagovni oddelek Obiščite paviljon ,,H“, 555-55/ Zastopstvo za Ljubljano: Elektrofonslca družba z o. z. 1392 13681/51-1. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za napravo železobetonskega mostička čez potok Prošco na Ižanski cesti. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do ponedeljka, dne 8. junija do 11. ure dopoldne. Tam se dobe tudi vsi razpisni pripomočki. Mestno načelstvo v Ljubljani 1396 dne 1. junija 1931. 8 0 N 0 a fOTOKERAMIKA - UMETIO SLIKAM 1E MA STEKLO N. Stanišič i Sinovi, Sombor — Ljubljanski velesejem — Paviljon | 658-659 Od dobrega najbolISe je le 433 Hvalni stvcj in feele Elegantna Izvedba najboljfii materijal I ummm pisalni stroj v 8 velikostih I Novosti bivalni slvcf kot damska pisalna mlz.> La pri Jos. f>ef elinc Ljubljana M vodo, blizn Prešernovega spomenika Zmerne oene tndi na obrokal Tel. Int. 8913 m ako VaSlh kurjih očes, bradavic, trde kože, bul Itd. ne odstranite v 3 dneh z RADIO BALZAMOM. Na velesejmu pav. H 3t. 306 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po pošti pošiljam franko: 1 lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din; dva 28, tri 38 Din. V inozemstvo več poštnine. - R. COTIČ, Ljubljana Vil, Kamniška lOa (Janševa) Moderna električna svetilna telesa v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione eto.) iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKTROINDUSTRIJA D. 0. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 Telefon interurban 2314 983 St. 112/pr.-1931. 1373 Razpis službenih mest. Na podlagi pooblastila ministrstva za socijakio politiko in narodno zdravje z dne 26. maja 1931 S. br. 9729 razpisuje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec 2 mesti uradniških pripravnikov s kvalifikacijo po § 45. odst. 2, zakona o uradnikih (Službeni list z dne 15. aprila 1931 kos 25) in s prejemki, ki jih določa § 23, odst. 2., tega zakona. Pravilno kolkovane in po določilih § 3 zakona o uradnikih opremljene prošnje je vlagati pri upravi bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip 52 do 18. junija 1931. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 30. maja 1931. Velesejem pauilion G 591-592 Matias Supan in sin Lastnik: Andrej Supan Centrala: Kropa. Filijala: Ljubljana Stari trg štev. 2 Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln in decimalnih tehtnic. - Specialno popravljanje istih kakor vseh drugih tuzemskih in splošno ključavničarstvo. Potniki, železničarji In dijaki so t z aktovkami koviegi in podobnim najsolidnoje ter najconojo postreženi pri A. PREKUH Ljubljana, Stari trg Stev. 26 ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah tor prevzema popravila 952 L SLANOVIC 808 Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica 2 Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijclno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. BULC Co. ADANA INDUSTRIJA EMAJLNIH IZDELKOV Raznih nadpisnlh tabel: hišnih uličnih In krajevnih. Izdelava raznih črk v žganem emajlu. Prodaja raznih patentnih izdelkov. LJUBLJANA PISARNA Sv. PETRA 21/U. TELEF. 2944 LJiiblfcmsKl velesejem: paviljon G. 595-596 In paviljon J/657 1372 E 'e (0 a s (0 N I 'E 4) w E 'o ► M M to e VI G >w 0 a M ta e 4) m O fiL 99 a DRUŽBA Z O. Z. Zastopstvo General Motors automobilov ClievFolef fir. M. G.~Tvuch Cafcltmd. Poziizac naznanja, da se je preselila v prostore novozgrajene garaže n (z Dunajsko cesto št. 24 Najmodernejše urejena delavnica za vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in povečano skladišče samo originalnih nadomestnih delov jamčijo za brezhibno, hitro in ceneno postrežbo. — V posebni dvorani je stalna razstava vseh modelov zastopanih avtomobilskih znamk 1378 DESA, družba z o. z. Ljubljana, telel. 22-92 Maribor, telel. 28*50 Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulloa 28. Za tiskarno odgovarja Otmar M«-1'««* - u;i.~ _ 7« insm-atni del odgovarja Avgust Kocman. — Val ? Ljubljani