Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 23. marca 1929. Stev. 32. Letnik LXIX. [Sol. leto 1928/29] Učiielistei Tovariš ^^^ (•___l_]Ii.__< _________ f i.. LlJ___J , ». „ .. 11 r r. £ , t nofco.J.«.. ..././.««A ---___JL Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Delo UJU za interese učiteljstva in prosvete v naši državi. (Seja Glavnega Odbora UJU v Beogradu.) Zastopniki učiteljstva pri ministrskem predsedniku generalu Živkoviču. Zahteve, iznešene ministru prosvete g. B. Maksimoviču. — Sodelovanje UJU pri zakonu o narodnih šolah. — Povdarek nujne potrebe izboljšanja materijalnega stanja. Dne 17. in 18. t. m. so se vršila v Beo» gradu (posvetovanja jiugoslovenslkeiga učitelj» stva, ki je imelo sejo glavnega odbora UJU. Seje so se udeležili zastopniki vseh pove rje» ništev UJU. Ljubljansko poverjeništvo so zastopali kot člani glavnega odbora povelje» nik ¡Andrej iSkulj, podpredsednik Anton Hren, tajnik Josip kobal, Josip Lapajne in urednik »Učit. Tov.« tov. Ivan Dimnik. Poročilo predsednika UJU. ¡Predsednik UJU tov. Vlada K. Pe» t ro v f č je podal obširno poročilo o zadevah, s katerimi je imel opravka v zadnjem časii Izvršni odbor UJU. Povdarjal je, da ima Izvršni odbor težko stališče, ker mu manjka točnega prosvetnega programa v vseh podrobnih vprašanjih. Če» sto stavi vseh pet pcverjeniŠtev popolnoma) samosvoja stališča, ki so si diametralno na» sprotna. Treba bo izdelati enotno ideologijo in enotne poglede. Izvršni odbor bo imel po» tem vezano maršruto. Skupščina v Mariboru je 'zadovoljila v toliko, da je šlo lahko delo naprej. Ozirati smo se morali na okoliščine. Nujno je pospešiti 'zvezo z inozemskimi izkustvi na prosvetnem polju. UJU je dobilo obljubo od ministrstva, da pošlje nekaj uči» teljev v to svrho v inozemstvo. Glede 5% oziroma 10% odtegljajev za nabavljalne zadruge nismo uspeli. V najvišje disciplinsko sodišče, t. j. sod četvorice je UJU uspelo, da je delegiralo kot svojega zastopnika v to korporacijo tov. Mat. Lujiča. Važno je vprašanje 'zakona o narodnih šolah. iUčiteljstvo pričakuje i edinstvenega zakona. Treba je, da se uvede enoten duh v šole. Resno se je obravnaval načrt min. Gro» hi. Ta je tudi obljubil, da bo projekt pred» ložen. Z izpremembami v Narodni skupščin? nismo bili zadovoljni. Bolje da dobimo en zakon, kakor da se upravlja prosveta v dr» ža'vii po petih starih izakonih. Izvršni odboi? je upošteval pripombe poedinih poverjeni» štev, kolikor je bilo mogoče. Stopil je v stik z vsemi merodajnimi činitelji, da bi bile za» hteve UJU upoštevane. S kraljevim manifestom je postal po» vsem nov položaj. Udruženje je takoj ob novi situaciji podvzelo korake pri ministru prosvete, ministrskem predsedniku in pri kralju. Osebna deputacija UJU je opozorila merodajne faktorje na položaj in težnje uči» teljstva. Pri g. ministru prosvete je UJU iz» neslo posebno 'zahtevo o posebnih dodatkih za učiteljstvo. s katerimi bi se zasiguralo do» stojno življenje in eksistenčni minimum za učiteljstvo. G. minister je obljubil, da zakon ne bo rešen brez sodelovanja učiteljstva. Na zahtevo g. ministra moramo izdelati pred» stavko Glavnega odbora ter jo v najkrajšem času predložiti g. ministru Zelo dobro j.e uspela avdijenca pri Nj. Vel. kralju. Nj. Vel. kraihj je naglasih »Moja Vrata so za učitelj-/ stvo vedno odprta.« Drugo važno vprašanje je uradniški za» koni Zahteve učiteljstva so znane. Nova vla» da ima v programu tudi izpremembo uradni» škega 'zakona. Tendenca teh izprememb je, da se stanje državnim nameščencem izboljša. Izvedena bo tudi redukcija, ki pa v prosvetni stroki ne bo velika. Predvidenih je 10 čin-razredov, v katere se bo* razvrstilo državirt» uradništvo. Učiteljstvo greši, če zahteva lc doklade, ker se te ukinejo, nasprotno pa •zvišana osnovna in položajna plača ostane in se po njej odmerja pokojnina. Za nadzor* nike zahtevamo posebno doklado, vštevno v penztjo. Projekt še ni izvršen in so informa» cije javnosti napačne. V zakonu o pen'zijah je težja določba, ki bi zadela kontraktualno učiteljstvo. Izvršni odbor UJU je izdelal tozadevno posebno predstavko na g. ministrskega predsednika im ministra prosvete. Pri deputaciji hočemo ponovno iznesti to in zahtevati, da se po» pravi. Poverjeniški sestanek v Vinkovcih nas je zbližal v marsikaterih pogledih. Nekateri imajo predsodke do teh sestankov. Sestanki imajo svojo vrednost. Ne s pismenimi akti, ustno se je razčistilo marsikatero vprašanje. UJU je pristopilo k učiteljski internacio» nali. Tudi to je v našo korist. Učiteljstvo Jugoslavije se upošteva. S tem dobimo več razgleda po inozemstvu. V Brnu smo položili temelje >za Vseslovansko» učiteljsko organiza» cijo. Dne 11. julija t. 1. se vrši skupščina slovanskega učiteljstva v Poznanju v Polj» ski. Vsa poverjeništva naj pošljejo svoje za» stopnike na ta kongres V Sofiji smo dobili zveze z bolgarskim učiteljstvo,m. Med tem učiteljstvom je mnogo ljubezni do skupnega dela. Pojačiti je treba tudi sodelovanje vsega jugoslovenskega učiteljstva v državi. UJU si' je prizadevalo dobiti čim iskrenejše stike s Savczom Hrv. Učit. Društev. UJU je na» potilo posebno pismo v tem pogledu na SHUD. Vprašali smo, na kateri osnovi bi lahko skupno delali. Nismo pa dobili žal od» govora. Žal gleda tamošnje učiteljstvo na vprašanje zbližanja še vedno s političnega in ne stanovskega stališča. Te dni je zopet pod» vzeta akcija, da se 'zbliža hrvatsko učitelj» stvo. Predsedstvo UJU je prejelo pismo od stotine učiteljstva, ki se je oddvojilo od SHUD ¡n hoče vstopiti v UJU. Jugoslov. Djački Dom ima sedaj okrog 800.000 Din premoženja. Prostor je dala beo» grajska občina. V njem bo dobilo prenočišče ifčiteiljjsltvo in mladina, ki prihaja v Beograd, v njem bo nastanjena poleg UJU tudi velika knjižnica. Država bo dala letos 50.000 Din subvencije, beograjska občina pa 50.000 Din. Glede monopoliziranja učnih knjig Je poslalo UJU posebno vlogo na ministrstvo, da se ne monopolizirai knjig, ker je to >za» starel in kvaren sistem. Ob sklepu je podal pr.dsednik še sliko blagajniškega stanja UJU ter detajlno za liste »Narodno Prosveto« in »Učitelja«. Delo na šolskem zakonu. Ker je bil čas tesno odmerjen, se je iz» volil takoj poseben odsek za proučavanje projekta šolskega zakona. Od ljubljanskega poverjeništva sta bila delegirana v ta odsek tovariša Ivan Dimnik in Josip Lapajne. Odsek se je takoj izločil od plenarne seje ter je delal nepretrgoma ves dan na za» htevah, ki jih naj iznese UJU g. ministru prosvete. Delal je na podlagi predloga, ki ga je pripravil Izvršni odbor. V glavnem so se zastopniki učiteljstva tudi v plenarni seji posvetovali o projektu •zakona o narodnih šolah ter so zavzeli sta» lišče k poedinim vprašanjem. Ministru pro« svete bo predložilo UJU o tem posebno spo» menico. Večjo debato so izizvala vprašanja šolske obveznosti, verskega pouka, moncjpo» liziranji učnih knjig, nadzorniških izpitov, d očim so druga vprašanja prešla brez večjih debat. Predstavniki slovenskega učiteljstva so imeli opredeljena stališča, ki jih j? zavzela že itak skupščina in zbor predsednikov. Poleg teh vprašanj so iznesli predstav» niki poverjenište v UJU tudi lokalne 'zahteve učiteljstva iz poedinih oblasti, k.i naj jih iz» vede in uveljavi Izvršni odbor UJU. Na te zahteve se še povrnemo v eni prihodnjih šte» vilk. Enako bomo skušali v eni prihodnjih številk podrobneje poročati, tudi o stališču, ki je/ bilo zavzeto v pogledu šolskega 'zakona. Vsa vprašanja so se razmotrivala strogo s stališča interesov splošne narodne prosvete, oziraje se na celotne interese prosvete v dr» žavi ter skupno z vSemi kvarnimi vplivi in uredbami, ki jih je zanesla do sedaj stran» karska politika v državno prosvetno upravo in šolstvo. Pri predsedniku vlade. V ponedeljek je sprejel ob 11. uri pred» stavnike učiteljstva predsednik vlade general ■Živkovič. Pojasnili so mu predvsem zadeive o šol» skem zakonu, plačah in o nujni potrebi iz» boljšanja materijalnega položaja učiteljstva ter izplačila mesečnih prejemkov in razlik, glede uradniškega 'zakona in kontraktualnega učiteljstva. G. predsednik vlade je poudaril težko .gospodarsko stanje države in potrebo, da se gibljejo izdatki v okviru rednega proračuna. Naglasil je dosedanje neracijonalno gospo» darstvo v tem pogledu. Učiteljstvo in sveče* ništvo smatra za velcvažen faktor pri konso» Mdiranju države in oba činitelja sta posebno pri sedanjem položaju poklicana, da pomir» ljivo delujeta med narodom, da ublažujeta strasti, ki jih je do sedaj strankarska politika zanesla v narod ter navajata narod k vza» jemnemu delu. V zadevi kontraktualnega učiteljstva jc omenil zadnje ukrepa o tem vprašanju v Sloveniji. Pri ministru prosvete. Opoldne so bili sprejeti predstavniki učiteljstva pri prosvetnem ministru g. Maksi« ¡moviču. Tu so obnovili gornje zadeve, ker iib je g. ministrski predst/dnik tudi sam na» potil do prosvetnega ministra, ki bo stavil konkretne predloge za uzakonitev »n uve» Ijavljenje poedinih vprašanj. Posebno so se predstavniki učiteljstva zavzeli 'za zvišanje prejemkov in poudarili sedanje kritično stanje da je učiteljstvu ne» mogoče vzdržati pri teh prejemkih. Prosili so g. ministra, da odredi točno izplačevanje! mesečnih prejemkov učiteljstva. Omenili so, da bi bilo nujno potrebno urediti oddajo služb le potom razpisa, četudi je ukinjena stalnost, ker le na ta način se prepreči vsaka zloraba in samovoljno pošto» panje. Vzpostavijo naj sei namestitvene ko» misije. Nadalje so poudarili, da krajevni šolski odbori še sedaj niso povsod formirani po zadinjih odredbah g. ministra. Enako tudi nq ((M astmi šoSski! odbori. Tudi nadzor šolstva še ni urejen po prin» cipih sedanje vlade ter ni osjgurana mrfteri» jalna stran tega vprašanja. Vprašanje disciplinskega postopka za učiteljstvo zahteva kakega ukrepa' v tem vprašanju še pred novim čin. zak. in šolskim zakonom. Sedaj se ponekod postopa proti učiteljstvu po povsem zastarelih in reakcijo» narnih odredbah celo iz leta 1873. Učitelj» stvo naj bi se v pogledu disciplinskega vpra» šarija izenačilo z ostalim uradništvom. za» časno pa naj bi se ta Stvar uredila s posebno uredbo. Nadalje so zastopniki učiteljstva pouda» rili, da sei nekatere šolske izgradbe in p,ro» stori še vedno uporabljajo za nešolske svrhe, /a občine in ceitkev, šoli v kvar. Ministrskei odredbe se ne izvajajo. » Glede kontraktualnega učiteljstva je bil g. minister opozorjen na težak položaj dru» žin. Iz zadnjega zakona o pokojninah jc treba vsekakor izvzeti kontraktualno 'učiteljstvo. V zadevi počitnic v mariborski oblasti se je poudarilo, da ima to vprašanje več po» litičnega ozadja nego stvarnega, kar so po» kaizale izjave občin, ki pa se niso upoštevale. Tudi glede reorganizacije Glavnega pro» svetnega saveza so iz,nesli deputanti svoje stalisčel ter poudarili potrebo uvedbe učitelj» skiih zbornic, kar so razložili tudi g. pred» sedniku vlade. Gospod minlister je bil nadalje opozor» jen na težko stanje šolstva v Bosni ter na razmere, ki vladajo na Hrvatskem. Minister prosv. g. Maksimovič je sproti» reagiral na vsa vprašanja ter označil svoje stališče,. Naglasil je, da so iznešene zahteve učiteljstva upoštevanja vredne in se bo o po» drobnostih še razgovoril s predstavniki uči» teljstva, s katerimi želi sodelovanja. G. minister je obljubil, da bo storil tza učiteljstvo kar je v njegovi moči, ne odloča pa o vseh vprašanjih sam. Glede prejemkov je že podvzel korake, da se bodo redno i'z» plačevali. Oddaja služb potom razpisa se mu zdi umestna, vendar bi se bilo še detajlno po» svetovati, kako to izvesti. On je za sodelo« vari,jo učiteljstva. Upoštevati je pa treba, da bodo boljša mesta res oddana upravičene^ šim ter mora učiteljstvo v lastntm interesu pri tem izvajati princip upravičenosti. Glede krajevnih in oblastnih šolskih od» borov je izdal pravkar novo odredbo. L^udlje, ki delujejo v teh odborih v zmSslu politično strankarskega reševanja tesh vprašanj, no spadajo v te odbore. V 'šolskie odbore spa» dajo ljudje, ki so šoli naklonjeni. Iz tega; razloga je odredil revilzijo šolskih odborov. O disciplinskem postopku bi se dalo razpravljati, kako ureidiiti to vprašanje,. Uči» teljstvo mora samo gledati^ da iz svojih vrsto izloči one, ki ne spadajo v učiteljski stan. Zavarovati se jevpa pred vsekakršno zlorabo. Glede uporabe šolskih zgradb v nešo!* ske svrhe se je interesiral g. minister za! kon» ¡kretne slučaje, ki so jih zastopniki navedli. O kontraktualnem učiteljstvu je nagla» sil, da ne spada pod zadnji zakon o pokoj» ninah. Končno je prosil g. minister, da se mu vs. te zahteve UJU ifenesejo pismeno, dai jih razmotri ter še nadaljie razpravlja o njilh z zastopniki učiteljstva. Pri naSelniku za osmovncftolski po lik. Popoldne je sprejel zastopnike Ijubljan» si,v. gia poverjcniištvai UJU načelnik ministr» stva prosvete za osnovno šolstvo g. dr. Mla» denovič ter 'je razpravljal z njimi pnedvsem o disciplinskih zadevah še 'Izi prejšnjega re» žima, predvsem o disciplinskem postopku napram predsednikom sreskiih društev, ki so vršili le svojo društveno nalogo. Prihtidnjk glavna skupščina UJU. Glavni odbor j,e» sklenil, da sip bo bodoča glavna skupščina UJU vršila v Zagrebu ter bo posvečena predvsem združitvi hrvatskega učiteljstva v enotno organizacijo. NOTE za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.) dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA" LJUBLJANA LISTEK. t Fran Brinar. Smo kakor kaplje na veji; zdaj kane ta zdaj ona, nevede, nehote, kakor pač je pi» sano v knjigi usode. Zdi se nam nemogoče in vendar je res. Frana Brinarja ni več med nami, odšel je na pot, s katere ni več vrnitve! Res da je bil že upokojenec s 40 leti službe, toda o možu tako korepjaške postave in mla» deniške prožnosti duha smo bili uverjeni, da mu bo usojena visoka starost. Bolezen mu ni mogla do živega, vseh 64 let življenja ni bil niti enkrat bolan — zadela ga je v nedeljo 3. marca t. 1. v posojilniški pisarni kap in osem dni na to je, ne da bi sei bil med tem zavedel, izdihnil v noči od 9. na 10. marca svojo blago dušo. Poslovil se je iz naše sredine za vedno mož, markantna osebnost, ki je poleg Strm» ška, Brezovnika, Gradišnika, Rajšpa in Gnu» ,sa globoko posegala v oblikovanje naše uči» teljske organizacije. Mlajša učiteljska generacija sicer teh imen ne pozna toliko, toda starejši tovariši se zavedajo dobro, kaj je bil pokojni Brinar Zavezi in Zvezi slov. štaj. učiteljev. Kot mlad učitelj je v letih devedeseitih dosegel pošlo» venjenje konjiškega nemškutarskega učitelj» skega društva, se živahno udejstvoval v šmar.sko»rogaškem in bil poleg pok. Gradiš» nika blizu 25 let vodilna osebnost učiteljstva celjskega okraja. Takih ustvarjajočih, samoniklih narav, neomejenega značaja, širokega duševnega ho» rizonta, prožetih globokega in toplega tovarl» štva je malo rodila slovenska mati. Poglob» ljenjc prave tovariške miselnosti med uči» teljstvom mu je bila ena glavnih deviz v živ» ljenju. Koliko sei je trudil z besedo in lastnim vzgledom, da razširi in učvrsti to vez duhov» ne prisrčnosti med nami! Imel je često mno» go vzrokov, da bi po končanem zborovanju, ka'.z.a pokojnino nt računa čais, ki ga je prebil uslužbenec v službi države ali prometnih ustanov, kot kon» traktualec ali dnevničar, dasi se je dosedaj po čl. 137. (odstavek 2.) uradniškega zakona z dne 31. julija 1923 računala kontraktualna služba v pokojnino. S to novo odredbo so najbolj prizadeti kontraktualni uslužbenci, ki so bili odpuščeni v Italiji ter prišli v našo državo, in so bili tu na podlagi čl. 130. urad» niškega zakona z dne 31. julija 1923. 1., ker še niso imeli našega državljanstva, sprejeti v državno službo kot kontraktualci. Med temi uslužbenci je posebno veliko slovenskih in hrvatskih učiteljev, ki so bili v Italiji prega» njani in odpuščeni kot jugoslovanski nacio» nalni delavci. Takih slučajev je še danes ve» liko, a po odredbi čl. 1. Zakona o pokojninah z dne 1. marca 1929. leta ne sama, da ne' do» hijo v naši državi nagrade za svoje jugoslo» vensko nacionalno delo, nogo so cello oško^ dovani. Dokler n.iso ti odpuščeni učitelji do» bili naše državljanstvo. so moigli biti sprejeti v našo državno službo edino le kot kontrak» tualni uslužbenci in kot takim jim je odvizeta možnost, da se jim ta leta štejejo v pokoj» nino. Ker so ti odpuščeni učitelji večkrat star. jši možje, z ženo in otroci, so po tekstu novega zakona o nokojninah njihove družine >v nevarnosti, da ostanejo v slučaju smrt! •svojega očeta, brez vsake nomoči. Da ne bi bili ti ljudje, ki so v večini slučajev žrtvovali Tov. Matiji Mencinu v spomin. Preteklo soboto smo položili v .našo zem» ljo starešino koroškega slovenske.ga učitelj» stva tov. Matijo. Na pokopališču lične in zgodovinsko važne kmečke cerkvice, Ikomaj nekaj metrov stran državne meje, bo sanjal tov. Matija .svoj večni sen. Zgodovino obmejne občine Libeliče bi morali pisati, da bi mogli vsestransko oceniti sadove, ki jih je dalo seme, 'katerega je za» sejal naš odlični tovariš v dolgih desetletjih svojega učitelj.evanja v tej občini oziroma va» sici. Sad, zrasel iz njegovega semena je bil zdrav; v zgodovinsko važnih dogodkih. 'k;i jih je. po prevratu ta slovenska občina preživela, ko je bila dvakrat torišče tuje nemškutarske pobesnelosti, se je sijajno pokazalo, da je bil ta sad naš, da je bil in ostane slovenski. Se ob zatonu svojega dolgoletnega življenja je dobil naš rajni tovariš potrdilo, dadobro delo rodi le dobe.r sad. Bil je pravi tip skromnega človeka, naj» preprostejšega izmed najpreprostejših. Nje» govemu jeklenemu značaju ni škodovala huda vse kar so imeli, edinole radi svojega jugo» slovenskega nacionalnega čuta, radi tega oškodovani ši v naši državi, 'za to je čast Uidruženju Jugoslovcnskega Učiteljstva za prositi, da se odredbe zakona o pc-Kojninah z dn.c 1. marca 1929 spremene, da sc ne bo •moglo z njimi škodovati največ ravno onim ljudem, ki delajo za jugoslovensko idejo, marveč da sc bo moglo s temi odredbami nagraditi koiikor mogoče več takih nacional» nih delavcev. — V. K. Petrovič, pr,eds. UJU. Jov. Milijevič, tajnik. — Poučna ekskurzija »Pedagoške cein» trale« na Dunaj. Kakor so že poročali dnevni listi, je dunajsko »pedagoško romanje« v vsakem czim sijajno uspelo. V nedeljo se je vrnilo vseh 37 udeležencev, ki so polni na» vdušenja za novi Dunaj: nekdanj.a črno»žolta rezidenca najvišje aristokracije je danes v rokah ljudi iz. globokim socialnim čustvova» njem v dobrobit najširših delavskih plasti tega dvamilijonskega velemesta. Ne samo visoka razvojna stopnja šole, temveč nebroj .socialnih institucij je sad povojne ideologije dunajskih reformatorjev, ki se niso zadovo» ljili z novodobnimi šolskimi poizkusi; uvideli so, da bi dobra šola sama bila le oaza v pu» ščavi... Zato je bilo na programu — poleg vsakodnevnih hospitacij na osnovnih in me» ščanskih šolah — tudi ogledovanje velikan» skih modernih stanovanjskih kompleksov mestne občine, otroških zavetišč najnovejše» ga sistema, otroške zobne klinike, dečjega doma v nekdanjem habsburškem gradu Wil» helminenberg, največjega plavališča Amalien» bad, ogromne obrtno»nadaljevalne šole itd. itd. Dunajski tovariši in tovarišice so šle iz» letnikom tzelo na roko in vsi so pokazali, da jim je čut kolegijalnosti vzvišen nad vse dr» žavne in narodnostne meje. Sam reformator Glockel je v svojem uvodnem govoiru povda» ril pomen mednarodne tovairiške zajednlce, ki potom vzgoje more doseči mnogo več nego stotine diplomatov, ki se s triki borijo za iz» merjenje narodov... Prijaznost in tovariška naklonjenost ministr. svetnika Fadrusa, viš» jega šol. nadz. FurtmiilleTja, Steiskala in skupini dodeljenega nadzornika Mergentalerja je bila vsem nepojmljiva, saj je v domovini včasih med »nad» in podrejenostjo« še pre» pad, ki v današnji dobi ni več na mestu. Na Dunaju smo imeli priliko uvideti, kako poj» mujejo pravo tovarištvo na najvišjih mestih demokratične šolske uprave! — Prav tako nas je frapirala gostoljubnost, ki so nam jo izkazali v »Schiilerherberge«: ravnatelj Ronge in njegova gospa ostaneta vsem udeležencem v najlepšem spominu. Impresije- so tako glo» boke, da jih je nemogoče opisati v informa» tivnem članku. »Popotnik« bo posvetil temu 1. inozemskemu potovanju »Pedag. centrale« v Mariboru posebno številko. Brczdvomno bo uspeli dunajski obisk povročil v naši do» ¡movini močne impulze 'za progres našega šol» stva in naših razmer, zato so take ekskurzije pač neprecenljivega pomena. —c. — Na zadnjem sestanku »Pedagoške cen« trale« v Mariboru dne 13. t. m. je tov. Grčar zaključil svoja predavanja o državnopravnl filozofiji. V kratkih potezah in s strokovno izvedenostjo je očrtal razne državne oblike v novem veku ter ra'zvijal nazore irt nauke raznih državoznanstvenih učenjakov, na pod» lagi katerih so se zgradile in izoblikovale vse sedanje državne oblike. Učiteljstvo je sledilo njegovim izvajanjem z velikim zanimanjem. — Prihodnji sestanek se vrši prvo sredo v aprilu. Poročajo udeleženci dunajsk. ekskur» •z i je o svojih hospitacijah na dunajskih šolah. — Plačilni list (platni spisak), kakor ga predpisuje novi »Pravilnik o računovodstveni službi« v čl. 51. in ga morajo po razpisu mi» nistrstva prosvete P. Br. 3910/29. uporabljati šolska upraviteljstva za postopek pri preje» manju plače učiteljstva na šoli, izide v za» ložbi Učiteljske tiskarne. Zadoščajo naročila po dopisnici. — Izvrševanje ministrskih odredb. Pro» svetni minister je izdal naslednjo odredbo: Posameizni .nastavniki in upravitelji šol pri» hajajo še vedno v ministrstvo prosvete, da osebno vplivajo na ustavitev ali izmenjavo kakega odloka, ki jim ni po volji. S takimi poskusi ne morejo spremeniti poslovanje v ministrstvu in se tudi na njihove ustne proS» nje ne bo hitrej.e poslovalo, nego na pismene. S svojim prihodom ovirajo delo in zagrešijo po disciplinskih predpisih kaznjivo dejanje. — Ravno tako se dogaja, da 'zadržujejo pro» svetni oddelki kak odlok, ali naredbo mini» strstva radi tega, ker se z njo ne strinjajo. -V prvem slučaju poskuša državni uradnik, ki je dolžan podrediti svoje osebne interese burja, ki je v zadnjem polstoletju v divji po» bcsnelosti uničevala slovenski živelj na Ko» roškem .in v kateri so se lomili značaji ko žitne bi'ke v pol.tnem neurju zlasti med uči» teljstvom. Globoke življenske izkušnje, ki si jih je pridobil in katere je razširjal s tihim opazovanjem svoje okolice, so mu dale shva» tati resnično rodoljubje po vsej svoji obsež» nosti. Prvič v svojem življenju sem kot mlad učitelj»abiturijent dobil od tov. Matije potr» dilo svojim slutnjam, da sloni eksistenca in kulturni napredek naroda edino na solidnih gospodarskih in socialnih temelljirh, cfa tvori fundament resničnega rodoljubja le delo go> spodarske in socialne smeri. Zato je bil tov. Mencin mož smotrnega dela in življenja, glo» bok socialni čut je preveval vsak njegov korak. Vse sile, mladega, zrelega in h koncu živ» ljenja nagibajočega s. moža je posvetil živi gru» di Libelič. Ta gruda, ki jo jo posejal s svojim semenom so bila srca kmečkega prebivalstva te vasice Da je svoje delo opravljal s celim svojim jazom, je izpričal sam v dobi dolgo» l&nega zasluženega pokoja. Ostanek življenja ni mogel preživeti nikjer drugje, kakor v svojf mali vasici. Dva poizkusa, da si poišče ugod» pere sam ! splošnim državnim, podredit' splošni interes svojim lastnim; v drug. m slučaju se postopa nezakonito in se dela nered v administraciji, kajti v čl. 90. uradniškega zakona je točno odrejeno. Kdaj sme uslužbenec zadržati na» fodbo svojega predstojnika pred izvršitvijo. Da sei take grde navadi oklpravijo odrejam) 1. Nobeden nastavnik, niti predstojnik ne sme poskušati, da se ustavi ali spremeni kak nanj se nanašajoč odlok ali nar.edba prosvet» ■nega ministrstva. Dopusti se v to svrho ne smejo dovoljevati. Vse svoje prošnje in želje naj pošiljajo na ministrstvo rednim pisme» nrm potom. — Isto velja tudi za odloke dru» gih nadrejenih oblasti. 2. Prosvetni oddelki ne smejo zadrževati pred izvršitvijo nobe» nega odloka ali naredbe prosvetnega mini» stra. Nižji prosvetni organi ravnotako nc smejo zadrževati naredb in odlokov nadreji.'» nih oblasti. — Organ, ki uvidi, da je potreb» na pripomba po čl. 90. uradniškega zakona, je dolžan, da še isti dan, ko prejme naredbo. izkoristi odredbo tega člena in "zahteva po» novn,o odredbo od nadr. jene oblasti. 3. Ne» upoštevanje tega odloka bo imelo za posle» dico disciplinski postopek, a v težjih slučajih se bo to smatralo kot dokaz službene nesposobnosti in se bo napram prizadetemu temu primerno postopalo. — V počastitev spjom'tna ptolk. tov. Brž» narja sta nabrala' po pogrebu med učitelj» stvom tovarišica Sonja Potočnikova in tov. Branko Žemljic 480 Din za Učit. dom v Ma» riboru in 20 Din za Učit. dom v Ljubljani'. Res prav primerna in trajna počastitev sp*r>» nejši 'kraj, sta se žalostno izjalovila. Z nc» premagljivo silo ga je vleklo nazaj, kakor vleče dobro mater k otroku, skrbnega očeta k deci. V najburnejših dnevih, !ki jih je pre» življalo prebivalstvo te obmejne občine, je ostal zvest svojemu mestu. Domača vas mu je bila življenje, mu je brila kakor zdravje. Zato si ni upostavil samo nevidne, spo» menike v srcih domačega ljudstva, njegov živ spomenik je občina kot taka. Dolga leta je z vso ljubeznijo, ki jo je bil zmožen, sejai seme tihega rodoljubja in ko je stala občina Libeliče pred usodepolno odločitvijo, v !ka» tero državno zvezo naj pripade,, je priskočil sin njegov, naš tov. Rudolf Mencin na pomoe. Cela Slovenija se je radovala skupno z za» vednim domačim prebivalstvom uspehov. Ob tej priliki je odlikoval tov. Matijo Mencina naš bivši kraljevi namestnik Ivan Hribar s svojim obiskom. Dva prijatelja iz mladih let sta si stisnila roke — zgodovina Slovenije in slovenske vasice v živi slikj... Živa slika pa je bil pogreb sam, živa slika medsebojne ljubezni. Pogrebni dan je bil praznik za vse prebivalstvo, žalosten sicer, a vendar praznik src. Žalostinke, ki jih je za» pela sveža kmečka, šolska mladina, jasni, Varuje perilo! mina tega vzornega tovariša! Rajni Brinar je imel v Se polno iskrenih prijateljev in ca» stilcev med nami. Naj bi na sličen način počastili njegov spomin tudi tisti, ki se niso mogli udeležiti pogreba. — Stanovanjska zaščita in državno urad» ništvo. Spomenica sestavljena v zadevi za» ščite stanovanjskih najemnikov na sestanku delegatov strokovnih organizacij iz Slovenije dne 17. marca 1929 v Narodnem domu v Ge» lju. Skleni., se predložiti na odločilnih mestih v Beogradu dne 27. t, m. po posebni deput.n ciji sledeče zahteve v (zadevi stanovanjske 'zaščite: 1. Najemnine naj se maksimirajo prejemkom državnih uslužbencev primerno, in sicer v starih hišah z upoštevanjem tega, da so hiše- že amortizirane, v novih zgradbah pa z upoštevanjem reelne rentabilnosti. 2. Za» ščita naj traja toliko časa, dokler je potreba, najmanj pa 5 let. 3. Maksimiranje najemnin vseh hiš in poslovnih prostorov naj izvrše komisije, v katerih so zastopane občina dr» žavnia oblast in stanovanjski najemniki. 4. Maksimiranje naj ne presega sorazmerno predvojnih izdatkov za najemnine. 5. Zakon o oderuštvu naj sc raztegne tudi na najem» nine v teim smislu, da je smatrati kot oderu» štvo vsako prekoračenje oblastno določenih najemnin in vsako zahtevo po kateremkoli drugem prispevku hišnemu lastniku. 6. Kom!» sija navedena pod točko 3. mora 'zaseči vsa stanovanja, ki so nad dva meseca prazna. 7. Za vso državo naj se določi kot minimalni odpovedni" rok doba 3 mesecev, ne oziraje se na način plačevania najemnine. 8. Deložacije svetli in srebrni glasovi so obudili sivolasim kmečkim gospodarjem, od težkega dela upog» njenim kmečkim materam, postavnim zrelim možem in <ženaim, krepkim mladeničem in mladenkam, kakor vsej ostali mladini, spo» mine na tisto presrečno šolsko klop, v kateri so preživljali svoja najmilejša leta pod svo» jim učiteljem Mencinom. Simbolično, da je izrekel zadnji ,po.zdrav nj.tgov učenec, sedaj učitelj, prostovoljec v koroških bojih. Vsi ti pravnuki, vnuki, sinovi in hčere našega Ma»' ti je so čutili, da lega s tov. Matijem v grob najboljši njihov oibčan. Nevidno so zrasle spominčice v sroih vseh navzočih i;n glej, tudi sivolasi starčki in starke, so jih jele zalivati s svojimi solzami. Bril j'e hud »nemški« veter... Ugašale so sproti sveče, a ogenj, žareči ogenj v srcih je tembolje splamenel. Nikdar ne ugasne. Žarel bo ta ogenj tja v soseščino, kjer živijo naši ločeni soplemenjaki in kjier mi j.e ob neki priliki povedalo kmečko dekle: »Libeliče so tam, kjer stanuje g. Mencin. Ta, geografska točka, ki je ne najdeš na nobenem zemljevi» du, tiči s srcih. Tam je- bila, tam bo ostala. Bodi tov. Matiji lahka slovenska prst! r v zimskem času, to je od 1. oktobra pa do 31. marca naj se zabranijo. 9. Hipotekama banka in Poštna hranilnica naj dovoljujeta •stavbnim zadrugam po običajni nizki obrest* ni meri stavbne kredite na najmanj 201etno amortizacijsko dobo. 10. Državna uprava naj zgradi za svoje urade in uslužbence, 'zlasti za take stroke, ki morajo pogosto menjati služ* beno mesto, stanovanjske hiše. Pri tem naj se ne ipozabi na železničarje, finančno kon* trolo in orožništvo ob državni meji. 11. Sta» novanja se ne sme spreminjati v poslovne prostore, predno ni najemnikom zagotovljeno drugo stanovanje. — Predsednik sestanka: Miloš Bobek 1. r. — Zapisnikar: J. Vrščaj 1. r. i — Uraidoviajnje krajevnih šolskih odbo* ¡rov. Oblastni šolski odbor za Mariborsko oblast je izdal že leta 1927. naslednjo okrož* nico, ki je po odloku Obl. šol. odbora za ljubljansko oblast z dne 27. februarja 1929 veljavna tudi za Ljubljansko oblast. Oblastni šolski odbor mariborske oblasti je doznal, da (predsedniki krajevnih šolskih odborov pone* kod ovirajo redno in točno poslovanje orne» njenih odborov s tem, da sprejemajo in odpi* rajo pošto sami in je ne oddajajo pravočasno zapisnikarju, da bi le »ta mogel vložke krono* logično zavesti v vložni, 'zapisnik. Da se temu nt dostatku odpomore ter pojasnijo nekatere druge sporne zadeve glede delokroga pred* sednika in 'zapisnikarja krajevnega šolskega odbora, odreja oblastni šolski odbor v smislu sklepa z dne 25. novembra' 1927: Ker Se pq členu 11. uredbe o krajevnih in oblastnih šob skih odborih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje, se pošta krajev» nega šolskega odbora dostavlja v šolsko po» slopje. Zapisnikar krajevnega šolskega od= bora sprejema in odpira pošto ter jo predloži predsedniku, ki mora v ta namen vsaj enkrat v tednu priti v šolsko pisarno, oziroma v pi* sarno krajevnega šolskega odbora. Ako je za« deva nujna, obvesti zapisnikar o tem pred« sednika takoj. Predsednik pregleda pošto ter ukrene potrebno. Pošto, naslovljeno na preet» sednika krajevnega šolskega odbora, odpira predsednik sam. O vseh zadevah, ki spadajo po čl. 7. citirane uredbe v delokrog krajev« .nega šolskega odbora, razpravlja in sklepa odbor 'z/borno. V zadevah, ki so tako nujne, da se ne more čakati do prihodnje redne seje ,in se tudi ne more .sklicati izredne seje, sme predsednik z zapisnikarjem, ki službeno pred» stavljata krajevni šolski odbor, ukrepati sam, mora pa si 'za to najkasneje v prihodnji seji izposlovati odobritev šolskega odbora. Za* ipisnikar se ima glede svojega delokroga rav* nati po določilih čl. 11. uredbe tako da iz* deluje poročila in vloge ter vodi vs>; dopiso* vanje sporazumno s predsednikom, ki je za pravilno uradovanje krajevnega šolskega od* bora z zapisnikarjem solidarno odgovoren. V slučaju, da v kaki zadevi ne pride med predsednikom in zapisnikarjem do sporaz.u* ma, se o tem zborno razpravlja in sklepa v prihodnji seji. Zlasti je tudi: zapisnikarjeva dolžnost, da točno vodi vložni zapisnik, kar se mu naj omogoči baš s tem, da se pošta krajevnega šolskega odbora, dostavlja v šob sko poslopje. Ker se po čl. 1. uredbe o kra» jevnih in oblastnih šolskih odborih hrani v 'šolskem poslopju tudi ves inventar, naj sc tudi uradni pečat hrani v šolskem poslopju in spravlja pri zapisnikarju krajevnega šob skega odbora, ki je za pravilno rabo in varno "spravljanje uradnega pečata odgovoren. — Sl|>venpka Matica pbjpvlja: Knjige za leto 1929. se bodo razpošiljale v drugi polo* vici meseca aprila. Izidejo: 1. Prevodi sve» tovne književnosti, X. zvezek: Reymont* Glonar »Kmetje«, 1. del: Jesen. (Roman jt dobil Noblovo nagrado.) 2. Knezova knjiž* niča XXIII. zve'zek: V zablodah. Sodobni ro* man Fr. Bevka iz tržaškega življenja. 3. Can* kar Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti, 3. (zaključni) snopič I. dela: Arhitektura. 4. Kidrič Fr., dr.: Zgodovina slovenskega pis* menstva in/slovenske literature do srede XIX. stoletja, 1. snopič. Cena za vse štiri knjige 50 Din. Člani se1 lahko prijavljajo ali pri- po» verjenikih ali pa v društveni pisarni Kon* «resni trg št. 7, osebno ali pismeno po dopis* niči. Članarina se lahko plača po položnci, ki se pošlje prijavljenim članom; tudi ob sprejemu knjig. Vezava v platnice najfinejšega Ballo.n*platna, najmodernejše oblike s po* zlačenim tiskom stane 12 Din za vsako knjigo'. Vezala se bosta samo oba romana; 3. snopič Cankarjeve Zgodovine se veže skupno s 1. in 2. snopičem (tudi samo 12 Din). Ni pripo* ročljivo,-ker je zvezano s stroški >za član.e in nepotrebnim zelo zamudnim delom v dru* štveni pisarni, da bi člani, ki že imajo prva dva snopiča, ju pošiljali v vezavo društvu, tem se priporoča, da naročijo samo platnice, ki stanejo 8 Din. Letos pristopivši člani do* bijo prva dva snopiča za izredno znižano ceno, skupaj 60 Din; tem se pa priporoča, če želijo vezano, da naročijo vezavo vseh treh snopičev te Zgodovine, ki jo dobe skupno v ostalimi letošnjimi edicijami. Kidričeva Zgo* dovina se bo vezala prihodnje leto skupno z 2. (zaključnim) snopičem. Natančneja pojas» nila v društveni pisarni tudi pismeno. Odhod v gledališče ji- kaj lahek, ako ni* ste izmučeni. Pazite torej, da za pranje pe* rila vzamete SCHICHTOV »RADION«. Ure. zlatnine in srebrnine na obroke brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju H. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. — t Anici Jegtičavi, učiteljici petja na IV. dekliški i'n VI. deški osnovni šoli' v Ljub' ijani. Solza mi sili 'v cko, srce se mi krči', pe.ro mi zašitaja, ko se poplavljam od Teb«, ki si bila najmlajša izmed nas. Polno mla* dosljnega veselja smo Te spoznali pred par leti, ko si prišla na šolo. Nastopila s> kipeča navdušenja iza unlladino, prepolna vneme za svoj lepi poklic. Ljubila si mladino, zelo si jo ljubila. I ona se Te jei oklenila 'z vso lju* betznija,' i'n vdanostjo. V Tvojem plemenitem sirou pa je p'lapotlal še drug plamen, plamen navdušenja za glasibo — umetnost. In temu idealnemu, študiju si posvečala ves svoj ¡prosti čas. Stremela si biti vzorna učiteljica, pa tudi redna konservatoristka. Dan za dnem si hitela iz učilnice k pouku — od glasbe k mladini. Preimarljiva si bila iin pre* vestnia, trudila si ise nad svoje moči... Bo* lezen Ti je zastavila pejt... Ko si po kratkih melseeih odmora okrevala in si nabrala novih življenjskih sil, si stala pred težko odločit* vijo. Tu šola in mladina — tam glasba — umetnost... 'Hotela nisi zakopati svojih od* ličnih glasbenih talentov in si se odločila, da se posvetiš nadaljnjemu študiju. S podvo* jeno marljivostjo si se lotila 'dela. Toda l'e ¡kratko dobo si uživala idealno veselje s v o* jega 'lepega študija. Kal boleteni je zopet pognala svoje korenike in Te ob pragu cilja položila na .bolniško posteljo. 13. 't. m. pa nam je došla pretresujoča vest, da si se po* slqvila, poslovila ob nastopajoči pomladi. Ti, ki si se mam zdela v svojem ognjevitem navdušenju sama kot poosebljena pomilad . • -Ob Tvojem grobu žalujejo Tvoji predobri roditelji. Bila si njih edinka, njih ponos, «njih nada, bila si življenja njih življenja ... |Ob Tvoji, gqmili se poslavljajo učitelji in sučiteljice, ki si jim bila vzor tovarišica; ža* tuje mladina, ki si ji bila najboljša učiteljica in wgajite'ljca. ¡Visi se poslavljamo in Ti kli* čemo: Plemenita Anica, uživaj pri Vseveč-nem večno pomlad! »Tam združenje nas bo razveselilo. kjer ni ločitve, solza lic ¡ne moči: tam je veselje, sreča, mir doma, tam duša se od d ruše več ne loči!« — Srce. To znamenito delo E. de Ami* cisa je izšlo sedaj v založbi Učiteljske tiskar* ne v Ljubljani. Prevod je oskrbela s pisate* ljevim dovoljenjem Janja Miklavčičeva, ki je leta 1889. izdala tudi prvi slovenski prevod. Po dolgih 40 letih — novo slovensko »Srce«, ki ni na svoji literarni vrednosti nič izgubilo. Knjiga je prevedena na vse jezike sveta in vsi narodi jo po pravici ocenjajo klot zlato zakladnico vseh plemenitih čuvstev, ki pol* nijo človeška srca. Mladina jo čita z največ* jim zanimanjem, a tudi roditelji in zlasti uči* teljstvo črpajo iz te knjige vse polno zdra* vih in jedrovitih napotkov za pravilno vzgojo otroK k čistemu rodoljubju v zmislu obče ve* ijavnih načel humanitete. Knjigo, ki obsega 255 strani in je opremljena kar najokusneje, priporočamo v nakup posebno sv daj za praz* nikc. Cena vezanemu in ilustriranemu izvodu 54 Din. Napravite veselje mladini, a napojite tudi svoja srca z veseljem in lepato! — Umetniška Matica apelira na naše požrtvovalno učiteljstvo, 'da se priiglaša za poverjenike. Poverjenlik'i dobe za vsakih de* set novih članov po eno originalno grafiko v nagrado. P os ob no bi rabili poverjenike na deželi v večjih krajih ihi to: v Celju, Črnom^ lju, Metliki, Kamniku, Kranju, škofji Loki, Radovljici, Jesenicah, na Bledu, v Tržiču, n* Vrhniki, v Hrastniku. Zidanem mostu, Laš* keim. Slov. Bistrici, v Radečah, Kostanjevici, Kočevju, Ribnici, Ptuju, Ormožu, Mežici, Črni, v Logatcu, Ljutomeru, v Prevalljah, v Slov. Gradcu, v Šoštanju, v Murski Soboti i'td. itd. Vsi, ki žele sodelovati pri tem kul* turnem delu irrt si pridobiti umetniške nagni* de, naij se javijo čiimpreje, nakar jim Umet* niška Matica pošlje vse' potrebne tiskovine. Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Skrbna mati ne daje otrokom prave ká* ve, temveč jim kuha redno 2IKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast čl o* veka. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo! Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Osebne zadeve. —i V državno službo so sprejeti naslecb nji bivši kontr.aktualni učitelji': Josip Rupnik. k Sv. Brni, Marija Ažman v Stogovce, Rafael Zazula v Polje, Fran Lašič v Koroško Belo, Srečka Cjiak v Martjancel, Valerija Urban v Št, Jurij ob Taboru, Karolina 'Pahor v Ča* dram, Antonija RupniksT trpin k Sv. Emi, Otilija Pivk v Čatež, Viljem Kus v Črnomelj; Danica 'Mercina v Grahovo, Lj ude vit Tau* čar v Rakitno, Klara Čok*Godina v Zagorje pri Kozjem, Albert Čok v Zagorje pri Koz* jem, Darinka Škerlj v Polje, Franc Kramar v Skal sike Cirkovce, Ivan Cul o t v Toplice pri Zagorju, Boris Možina v Zvirče. Mladinska Matica. Valžrio za vse poverjenik e(ice): Ker pade konec nabiralnega roka letos ravno med ve« likonočne počitnice, prosimo, da se vsa na* kaizila in naročilnice dopošljejo do 10. aprila t. 1. Nabiralna akcija naj se torej zaključi takoj po velikonočnih počitnicah. Tovariše poverjenike prosimo, da nam poleg nakazil v denarju dopošljejo prav go» tovo tudi naročilnice z natančno označbo, ali se naročajo tudi vezane -serije. Označba bodi na naročilnici. Prejeli smo niamreč na» kazanqga že precej denarja, ne da bi naka» žila spremljale naročilnice in pojasnila, na* našajoča se na nakazane izneske. je bilo glasovitih v starih časih. Danes obsloji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je ¡Schicht mrpenfms Mih Miroslava Leltoeb / Ljubljana, Jurčičev trs štev. 3. Pevski zbor uju učiteijstva. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak. Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno želodčno tinkturo n Naročila točno po povzetju Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. —.g Izjkaz poidarjenih prispevkov ad raz* lik od 10. marca do 16. marca 1929. (V izkaz od 7. marca t. 1. sc je. vrinila pomota: izuedni dar 250 Din je poslalo učiteljstvo osnovne šole v Ormožu, ne pa ormoško učiteljsko društvo.) Upokojeno učiteljstvo v Mariboru 170 Din; šole: Prihova 70 Din; Sv. Duh na Stari gqri 170 Din; Guštanj 50 Din; Dravo* grad 102 Din; Vek '-Nedelja 400 Din s pri* pombo: Smo že dosti dali, naj b!> se še drugi po tem ravnali! Gladka gora 50 ¡Din; Stogovci 150 Din; Pf ferovče 57 Din; II. dekliška me» ščanska šola v Mariboru 70 Din; iKotljie 60 Din; Šoštanj 329 Din; Mežica, 'osnovna šola 150 Din; Vuzt.niCa 150 Din; Spod. Polskava 170 Din in 3 obvetznice 7% inv. posojila a 100 Din; Sv. Barbara v Slov. goricah 50 Din; Spod. Sv. Kungota 200 Din; Rogalška Slatina 275 Din; Braslovčc lOOlDi-n; RibnJca na Poh. 100 Din; PcJenšak 40 Din; Dobrna 60 Din; Dolga vas — PreOcim. 50 iDin; razen teh še Viher Simon, naldučiteHj v pok. v Vuizenic! 100 Dir?. Doslej vsega skupaj naibranih darov od razlik 12.73475 Din. Iskrena hvala, vam in živeli darovalci! — M. Kožuh, blagajnik. Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice i.t. d. izdeluje najceneje tvrdka FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7. Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci. Stanovska organizacija UJU Vabila: = CELJSKO UČITELJSKO DRUSJVO bo zborovalo v soboto 13. aprila t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju. Začetek točno ob 9. url. Dnevni red bo obsegal razen običajnih točk predavanj« tov. E. Tirana: O reformi učitelj* Ske izobrazbe v Avstriji in Nemčiji. Polno* številno udeležbo pričakuje — Odbor. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje v soboto, dne 23. t. m. ob 18. uri v risalnici 1. mestne dekliške osnovne, šole pri sv. Jakobu, s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samoizobrazba. 3. Šolska reforma. 4. Slučajnosti. — Ker pri* elejo na razgovor važne društvene zadeve, vabi odbor vse učiteljstvo in pričakuje polno* številne udeležbe. Odbor. Šolski upravitelji in upravileljicel Kopiranje šolskih načrtov. „Šolskemu listu" je treba priložiti načrte šole. Opo-zaijamo, da kopira še isti dan tudi po pošti poslane načrte po niiki ceni od Din 20 za 1 kvadratni meter. Koplrnica „Paplrol", Ljubljana, Wolfova 8. Ženski zbor ima vajo v petdk 5. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer 'v Glasbeni Matici, me» šan vbor pa v soboto 6. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj istotam. V Maribor se odpeljemo, ob 12*13. Koncertne obleke in žel. legit, prine« site gotovo s seboj. Odbor. Nove knjige. —k Anton Leskovec: Dva bregova. Dra» ma iz življenja beračev v 3 dejanjih. V Ljub* Ijani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Zbir* ke Oder 20. zvezek. Cena 24j..Din, po pošti 25 Din. — Igra se plete v svetu beračev, ki so plastično in originalno očrtani z vso njih svojevrstnostjo. Dva bregova je simbolna oznaka za dvoje socialnih plasti, svet bera» čev in svet bogatašev, po sredi teče voda in kdor hoče čez most, ki veže oba bregova, ga zadene prop,a.st. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zaradi poročila iz Beograda in tesnega prostora smo morali odložiti za prihodnjo številko sledeče članke: Za 10 dinarjev. —• Poročila o učit. org. v tujih državah. —-Uredbo o potnih in selitvenih stroških. —• Zakon o pridobitvi prava v.a penzijo. — Krop nika: Iz polemike o uradniškem vprašanju. — Imenovanja. MALI OGLASI Mali «glasi, ki «lnBJo t posredovalna la soeialnt umu obilnstra, vsaka beseda 50 par, Hajmaajil taesek Din 5-—. Fotosaparate kupite najbolje pri FR. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282 f0t0 aparate in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Plačila tudi na obroke 1 Ribiči l Čas je, da se opremite za ribolov. Bogato izbiro Vam nudi F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Hotel .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Stran 4. , Učiteljski Tovariš", dne 23. mai ca 1929. Stev. 32. I Stoewer srednji pisalni stroj za potovanje In pisarno. Konstrukcija in materijal prvovrstna. Plačilne olajšave. M Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6. * Telefon 2980 [[ DI TT7P1 °Pal> sv'la> creP de chine ■DIj U £jLJ) v najmodernejših vzorcih. P. MAGDIČ, Ljubljana. Velika izbira! Oglejte si izložbe! i«1' Novosti za plašče, kostume in moške obleke došle! ) t Dobijo se po najnižjih cenah. J JOS. SNOJ Ljubljana, Prešernova 3. t*0' do s* ■ I I I Sel i Kan Zaloga barv, tusev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. i» Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4