Za fizična moč in odpornost
Fizkaitnrne rckrizite predufino Okrpj-netnti teloyadncmn odbcrn!
Fiskulturne. odnosno teSovadne enote, ki so delovale v stari Jugoslaviji ali pa m@d fsšistirno okupacijo, so v letu 1941, oziroma ob O3voboditvi leta 1945. raz-padle.
V mnogih krajih, zlasti na podeželju, 7« pretežna večina rekvizitov (sem pri-števarao vsa te!ovadn-n orodja od kro-gov, droga in bradlje pa do blariB nato lahkoatletske priprave kakor diski, kopj-a in drugo) ob razpadu obstoječih fizkultunih enot prešla v roke privatrvi-kov, ki so si te prilastili, ali pa sprejeli v rarstvo. — Danes stremi naše fizkul-turno gibanje za množično6tjo. Zato so te!ovadnjm organizacijam, ki se nenefc-no ustenavljajo po vsej državi, nujno potrebni za uspešnejše delo ustrezajoči rekviziti. Ker še teh ni mogoče v naših delavnicah irdelovati v potrebnih koli-činah, je potrebno, da se zberejo na te-rejiu firkultumi rekviziti. ki so bili ne-koč last bivših sokolskih društev ali pa okapatonerih ^TtoTtnih organizacij. PTe-dati jih je treba v uporabo nažm fiz-kuHurnikom, to je telovadnim društvom.
Dolfnost vsakega zavednega člana na.še družbe je, ča preda rekvizite takoj Okrajnemu telovadncmu odboru. ali pa najbliijemu telovadntssu društvu. Prav teko i« do!žnost imetnikov družben;h rekvizitov, da j:h vrnejo. V nasprotnesn slučaju morajo prijaviti OTO-u v Ptu-ju a'i pa svojemu telovadnemu društvu. Biez.pomerubno je, če bi kdo sknval kakršno koli fizkulturno orodje, ki ga ne more uporčibljati, telovadci pa ne bi iraeli potrebaih priprav za svojo fizično vzgojo.                                  (DTO  Ptuj.
Pionirii na sa«kah in sm«čih
Kon^no so naii najmlajši doiak«Si dan, ko so prtplesale prve sneiinke. Ustregle «0 našim mah-m smučarjem in 6ank.arjem da so ee začeh uriejstrovati v ziimketn športu. In ravno v pravcrm času je zapadel sneg, v času. ko ima.jo šolarji počitnice in tako dovolj časa xn smuk. Ponekod na hribih je živahn-o. Vriei in sraeh se je razlegai c«le dneve od pobočja do pobočj« TekmovaU eo, kdo zna bolje voxiti slalorn. Nek'"jteri ©o F<ouku5»h celo «kakati. Pionirji ii Vut-bergfl so napravii,j skakalnico pod s!avo lakom, na sr.ferern 50 visoia darila Kčr>T je dnrilo dosege) msd 6kokorn: si je . jehko kar s&m postregel. Seveda so «« vsi trtidiH. rfa bi fisn bolje skr>«li. lr. dneva v dan &e l« razvijala ogorčen-a horba ?a pivenstvo v skakanju
Kaj pa zdaj. ko so po?itnice mtnite? Bo<io utihnili tudi bregovi? Bo utihnlJ «neh jnaiih sraučarjev? Ne. Tuda zdaj bodc dobrl pionirji naf<1i polc. prifinerj^ u6enja dovolj časa za smufanje in san-kapjs. Tahoj bodo organi:iraii tekme v smuranju xa odre^naga prvaka, k! ga b"do p-cs!s)i v redfMc v Ptuj Ttoi bodo t.e»me v «nukn in retu za okrgjneaa prvaka V^mo, da se bo razvila srdita borha za okrajno prvanstvo, kakor \e bi-!a težka borba najb-r>i|">ih smučarjev SloveniiB v KTa-njski gori za repabliške-q» orvaka T.im «o Mii ttidi zastoptrf^d ne^etja okroja.
5e na nekaj ne bodo po.7abi*j naSl mali ftikuIturTiLki To }e aa tekraovanje z-d pionirska fkkultumj rnnk. Nekar/eiizn pionirjem manjica eamo 5« zfcnska nor-raa do osvojttve znaka- Takoj bodo or-ganiziral^ iflkroe zn do»ego po»tavljene norme, da se bodo prjHjučili piionirjejn, ki so si «aake ž« osvojili. To «0 pionirji h ptufskf« bn ormožke ffimnaziie in Haj-dSn«, Hordoka m u. Vida
Na*i n«jcilaj*i ffekuHumttti — nar>r©j!
P. Z.
»S^i^arskl dnn« r MarkorcOi
Clani telovadnega dru^tva Msrkord so v sklopu dmštva ie Iansko leto usta-norili smučarsko sekcijo, Ta lansko Ie;o zaradi pojnanjkania snega ni priila v ooJtev Dnigcče je letos, ko nas je na-rara bogato obda^la z belo odejo. Po-!e«j orodne telovadbe in drugih vaj, ka-tere goje či&ni za pripravo na telovad-no akade^ijo, smo začeli dclati tudj na belcra polju.
V ne-deljo, dne 29. jan. 1950 snio pri-redili »Smučargki dan« propagandnega rnačaja, d» mladfna vidi od nas starej-Jih, da j« 3«wičenje tudi pri nas izved-Ijivo, č^prav nismo t hribih. Prietopiia bo k fi2i«!tiErne*n delu   v  rseh    pano-
gah. V Markovcih namref pri teloTed-ncm druStru ze!o pogrešamo mladina. Vemo, da je le mKidina naša bodočno^t. Zato je nujpo, da mladir.ski voditelii posvetijo v Markovcih tej pano«ji v«č skrbi.
Clan-1 so se pomerili t sroukTi tn t tekih. Tektnovanja se je nd?eležilo 20 članov.
V   6irMiku   si   je   priboril   prvo   me-fio Horvat Janez II. Drugo mesto j« zased»l Obran Franc,  tretje mesto pa Stumber-ger Franc.
V   tekih   na  progi 3000 m  je  zasedel prvo mesto  Stumberger  Fraric s  časoai 17,15 minut. Drugo mesto delita Horv»t Jancz I. ic  Strafela Jože.  Prevozila sta progo v času 17,45 minut oba istočasno.
Da je v Markovcih tudi za to panogo športa precej zaniraanja, se vidi iz tega, da je prireditvi prisostvovalo mnoco Ijudi. Z zanimanjem so sledili posebuo pri tekih.
Graje vredaao jef da se tekmovan;a ni«o ude!e5ili člani, ki so najbol>e zalo-ženi z rel-viziti.
V   Markovcih   je   dovolj   talentov.   Ti bi se ob  sistematičnem treningn  lahko razvili       dobre fizkuiturnike rnznovrs'.-n-ih penog.  V r.ovi    sociaiistični   Jugo-slaviji  je za  zmiraj    odkleakalo, da  so ime\i    le    poedinoi    rnožnost    razvoja. Vsakdo  naj se  vključi  v tisto   panogo. do katere ima največ ve&elja.
Zaradi tcga smo Markovčani trdno pre-pričeni, da bodo naši talentiiani fizkul-tur7iiki dosegli cilj. Poleg svojega po-klica bodo pomagali graditi socializeaa ˇ driavi e toT. Titom na čela.         O.P.