Štev. 49. V Mariboru 4. decembra 1884. Tečaj XVIII.
Iji^t i J iid^tvu v poiliss 1c<
uhaja TBfth ¿«Irtek in volja ft poit»tino vred In v Marlbortt k poitljs-njom na dsrn «a e«l» let« 3 z\S., la pol l«ta 1 jld. 60 kr., *a fetrl
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravniitt« v dijaškem a«m«n!£&> (ttnab«nžemln*r}, - DaleSnlki tit»kf>vnftira itrgatva dobivalo list bre* Voaebne naro&ii»«.
POMHiene liste piodaja knjigar Novak velikem trgu po 5 kr. -itoknpis! r.e ne vračalo, neplseant listi 3e ne aprojemajo. OKBaKlla «o plač.ijo cdclna vrGtl':o, iia ne natisne enkrat 8 kr ivnki^M 12 kr., trikrat 16 kr.
„Slov. Gospodar" svojim prijateljem!
Na slovenskih tleh hočemo Slovenci kot gospodarji živeti ter zmiraj ostati verni katoličani. zvesti Avstrijani. Napredovati hočemo na verskej in narodnej podlagi; uživati hočemo popolno jednakopravnost z Nemci, Italijani in Madjari. Zato borimo se neprestano, dokler ne zmagamo.
Kot orožje služi nam na Štajerskem v pr-vej vrsti naš tednik: „Slovenski Gospodar", uže celih 18 let. Z njegovo pomočjo smo zlasti kmetske ljudi predramili k narodnej zavesti. Dokaz zadnje volitve, ki so bile slavne zmage Slovencem, strahovit polom liberalcem, ošabnim tujcem in sploh nemškutarjem in nemčurjem. Tem je „Gospodar" pravi strup.
Kaj čudo tedaj, ako se kakor razdraženi sršeni neprestano zaletavajo v ta list in njegove urednike in izdatelje? Ugonobiti, uničiti ga strežejo, to pa s pomočjo večnih tožeb in pravd. Tri leta neprestano je „Gospodar" tožen. Pred sodnijo je moralo uže vse: od zadnjega stavca v Leonovej tiskarni do glavnega urednika in še celo do predsednika tiskovnemu društvu, eden izmej odgovornih urednikov je moral 6 tednov v zapor, stroškov smo - imelj več, kakor — 1200 fl. Toda ves srd, jeza, napor sovražnikov bil je zastonj. List ni uničen. „Slovenski Gospodar" nastopi z novim letom svoj 19. letnik, krepek in neustrašen, kakor po-prej. -
Z ozirom na to prosimo vse svoje prijatelje, naročnike, naj storijo tudi svojo narodno dolžnost. List in možje, ki se zanj žrtvujejo narodu v korist in rešenje, zaslužijo tudi, da jim narod daje potrebne podpore in zaslombe. Naj torej blagovolijo stari društveniki tiskovnemu društvu zvesti ostati pa novi pristopiti, da nadomestijo, katere nam je nemila smrt pobrala. Vrhu tega prosimo, naj domoljubi skrbijo, da se list mej prostim ljudstvom zmiraj
dalje širi. Nobena občina slovenska bi ne smela brez njega biti.
Podkrepljena bodi domoljubna prošnja z ozirom na bližajoče se volitve v državni zbor. Te bodo velevažne in v marsičem za Slovence odločilne. Nasprotniki bodo še enkrat se pc robu stavili in zlasti v okrajih mariborskem, slov. bistriškem, konjiškem, slov. graškem in mahrenberškem Slovence premagati skušali. To jim moramo zabraniti. Na delo torej, dragi domoljubi!
Društvenina znaša 5 fl., naročnina 3 fl., za celo leto, 1 fl. 60 kr. za pol leta, 80 kr. za četrt leta. Izhajal bo kakor do sedaj z dvema prilogama.
Vse za vero, dom, cesarja.
•j- Lineški škof umrl.
V soboto 29. t. m. so nemški katoličani avstrijski zgubili svojega najboljšega škofa. Umrl je namreč v Linci na gornjem Avstrijskem preslavni škof Franc Jožef Rudigier. Ranjki porodil se je v Predarlskem 1. 1811. V meš-nika posvečen 1. 1835 bil je zaporedom bogoslovni profesor v Briksnu na Tirolskem, c. kr. dvorni kaplan in vodja višjega duhovnega zavoda pri sv. Avguštinu na Dunaji, prošt v Iunichu na Tirolskem, kanonik v Briksnu in 1. 1852 škof v Linci.
Meseca oktobra t. 1. se je svitli cesar vozil po novej Arlskej železnici. Ugledavši rojstni kraj Rudigierjev reče: „ta je veleizvrsten škof'1. In ko je pretečeni mesec škof nevarno zbolel, pretresla je ta novica vkatoličane po celej Avstriji in tudi drugod. Se liberalci so se zanimali za njegovo bolezen. Uzrok temu je, ker je Rudigier bil najpogumnejši škof in prvoboritelj zoper brezverni liberalizem in frei-maurerstvo. Bog mu je naklonil redko srečo, da je še gledal zmago svojo.
L. 1854 položil je 8. dec. temeljni kamen za brezmadežnej Devici Mariji posvečeno stolno
D^T Denešnji številki priloženo je „Vabilo na naročlio Ijndske knjižnice."
cerkvo, ki bode dozidana pripadala najkrasnej-nej.šim hišam božjim. Njegovo bogoslovno uči-lišČe se odlikuje mimo mnogih v Avstriji, profesorji so skoro sami izvrstni pisatelji. Zapusti duhovščino uzorno izgojeno. Ustanovil je katoliško tiskarno, kder izhajajo konservativni listi prav po ceni.
Ko so 1. 18G8 -.začeli nemški liberalci v deželnem in državnem zboru boj zoper sv. katoliško Cerkvo in njene pravice, boj zoper krščansko izgojo mladine, boj zoper kristijanski zakon, poprijel se je Lineški škof te borbe s čudovito pogumnostjo. Neprenehoma je katoličane svaril, poučeval v pridgah, pastirskih listih, novinah. ¡Srčno je govoril zoper nje v deželnem zboru in na shodih katoliškega političnega društva. Vsled tega si je nakopal srd in jezo liberalcev. Bil je tožen, na več tednov v zapor obsojen, a od cesarja pomiloščen; vzeli pa so mu grajščini Glinek in Garsten. Toda vklonili ga niso. Delal je neumorno naprej. Katoliško društvo je kmalu štelo 30.000 udov. L. 1879. propadnejo liberalci pri volitvah v državni zbor in letos tudi v deželnem zboru, vkljub razsajanju „bauernvereina". Škof je zmagal in dobil tudi grajščini nazaj.
Naposled bodi še omenjeno, kako je škof Rudigier precej spoznal nevarnost prajzovskega šulvereina ter ga obsodil in zavrgel. Sploh pa gre njemu hvala in zasluga, da v gornjej Avstriji ni tistega prusačkega veleizdajstva, ki se drugod na sramoto malomarnega prebivalstva tako predrzno šopiri. Res, škof Rudigier bil je „veeleizvrsten škof". Blag in hvaležen mu spomin!
Gospodarske stvari
Kako si z dobrim vspehom vzredimo divjakov sadunosnih dreves.
Sadjerejec pride po raznih potih do mladih sadunosnih drevesec. Najboljši in najvs-pešnejši pot pa je brez vgovora njihova vzreja iz posejanega semena. Le na tak način se dobijo krepki in zdravi divjaki.
Naberejo se pe.ške ali iz tropin, ki so po prešanju ostale ali pa se nabira seme iz sadja, ki se med letom v hiši posne in pokuha. Kdor je prisiljen si semena pri kupcih kupiti, naj ga pred posejatvijo tudi poskusi, ali je seme kaljivno ali ne. Ako so peške pri žvekanju sladke in pi'ijetnega duha in ako so prerezane bele, tako je tako seme dobro in kaljivno. Ako so pa žoltave in prerezane ž.olte, tako niso nič vredne.
Zemljišče se mora prej dobro pripraviti in srednje vlažno biti. Lege cele semenice mora biti kolikor mogoče prosta in solnčnata.
Zemlja, ki je za posejatev odločena, se razdeli \
A
v gredice po 8-10 metrov dolge in po 1 meter široke. Seme se poseje po vrstah in sicer v precej vglobljenih brazdicah, ki so poprek čez gredice potegnjene, ker se tako zemlja bolj leh-ko vzrahljava. Seme koščistega in orehovega sadja se najbolje brž po potrganju z drevesa v zemljo posadijo. Ce se je pa bati, da bi miši seme po zimi pozobale, tako je bolje čakati spomladi. Med tem se seme čez zimo v pripravne zaboje plastoma med vlažni ogljeni prah, prst ali pesek vloži in hrani. Zaboji se v klet postavijo ali pa v zemljo dosti globoko zakopljejo. Tako ravnanje s semenom, ki se mu stratificiranje pravi, je za seme velike, praktične vrednosti, kajti seme, ki se ne hrani na omenjeni način čez zimo, ampak v kaki posodi na kakem bolj suhem kraji, tako seme posejano dostikrat celo leto nekaleče v zemlji prespi, kar pa je še hujše je to, da ima tako seme spomladi rado belkaste kali. Seje se pa brž ko je zemlja tala postala. Ko je seme posejano, pokrijejo se grede s preležanim gnojem, pa ne predebelo, kar zabrani, da se zemlja prehudo ne izsuši. Brž ko rastlinice tretji listič pozeno, se pikirajo, to se pravi, rastlinice se iz zemlje lepo rahlo in previdno poder6, srčne koreninice jim nekaj priščipuejo in zopet za
Sed narazen v vrste posadi, po čemur se potem obro poškropi. Proti močni solnčni vročini se morajo, dokler da se do dobra obrastejo, varno zasenčiti. S tem priščipanjem se srčno korenina v rasti nekaj zadrži, ali postranske koreninice se močno obrastejo in naredijo lepo koreninsko krono. Da se pa ptiči odganjajo, ki radi celo seme ali pa mlada peresca pozob-ljejo, se morajo mlade rastlinice s hruševjem pokriti in ptičjim škodljivcem strašila nastaviti. Po leti o veliki vročini se semenske gredice dobro zamakajo, plevela lepo oplevejo in večkrat poleti okopljejo.
Po takem ravnanji dosežejo mnogi mladiči že prvo leto visokost od 60—80 centimetrov. Mnogo jih je mogoče prihodnjo spomlad podreti in v drevesnice presaditi.
Gnojišče in gleštanje z gnojem.
II Jako slabo godi se gnoju, če v rahlih plasteh nakupičen leži in plesniti začne. Na ta način izgubi največ dušika, Plesnjivi gnoj ne velja nič.
Največjo škodo pa trpi gnoj, če dopuščamo, da mu hcalnica in gnojnica odteka ali se v zemljo poizgublja. Hcalnica odpravlja iz telesa mnogo dušikovih snovij, v podobi hcalnine, hcalne kisline, hipurne kisline. Ni treba, da bi te spojine podrobneje opisaval. Dostavim pa, da rastlinam niso ne nič koristue, ampak še le strupne, Izkušnje kažejo, da topla hcalnica rastline kar ugonobi. Če pa hcalnico z vodo močno zredčimo, tedaj izgubi rastlinam
nevarno moč ter postane za nje prav koristna. Y dokaz bodi travnik ob potoku, v kateri se mestna stranišča izpraznjujejo. Kako bujno zelenijo travniki!
Hcalnice torej ne smemo pustiti, da nam v izgubo gre. Mej trolinenjem gnoja se spremenijo gori navedene njene snovi v ogljiko-kisli amonijak, ki je za rastlinstvo neprecenljive vrednosti, da, zelo potreben.
Po hcalnici uhaja nadalje iz telesa še nekaj soli, ki je tudi hasnovita rastlinam. Kajti natrón jim je potreben vsakako, časih pa tudi klor, posebno hasnijo soli travam, kapusu. Kako nespametno ravna marsikateri kmetovalec. ki daje soli po hcalnici in gnojnici uhajati, sicer pa guojno sol kupuje! S hcalnico uhaja tudi mnogo kalija, sploh največ, kolikor ga živali s krmo v sebe spravijo. Ta izguba najbolj občutna je za apnena zemljišča, ki navadno le malo kalija zmorejo. Občutna pa je tudi njivam, ki so nastale iz pragorskih meljin, in sploh njivam, ker kalija nima nobena preobilno. Repa, krompir potrebuje mnogo kalija in kmetovalec ga daje v izgubo zahajati!
Človeška in svinjska hcalnica ima v sebi zraven dragega dušika in kalija še soli in fos-forove kisline; tem večja škoda, če jo vnemar puščamo.
Hladneji planinski kraji redijo zvečinoma , živino in se tam prideluje malo zrnja, kar je zelo prav; torej pa tudi veliko dušika in kalija gleštajo, ker ga z zrnjem ne razpravijo veliko ter ne prodajo iuam.
Vkljub temu pa le opozorujemo mnogo planinskih njiv, kder pomanjkuje dušika in kalija. Uzrok temu je, ker kmetovalec ne ume gnoj razumno gleštati ali tudi gleštati neče. Ko bi ničesar ne pustil v izgubo iti, kar mu živina daje, prideloval bi še enkrat toliko, kakor sedaj. Tega so se prepričali vsi, ki so gle-štanje z gnojem zboljšali.
Pomniti je ter ne pozabiti, da kmetovalec z zrnjem domov vozi mnogo redivnih snovij, da hrani ljudi in živino, potem pa ko so skoz nji1! telesa kot hrana prešle, bi naj vozile se nazaj na njivo, da pomagajo kmetovalcu do obilo novih pridelkov. Ta naturni kolobar se pretrga brž, ko kmetovalec najvažnejšim rediv-nim snovim izhlapiti ali drugače poizgubite se pripušča. Nič bi ne smelo v izgubo iti, kar bi moglo kot gnoj služiti.
Dober zelišni jesili. Izvrstno dišeč ze-lišni jesih se naredi, če se rožmarinovi listi pomešajo s pehtranom, metliko, (artemisia vul-garis), z meliso, žalbejem, bosiljom in laven-deljnovim cvetom. Tej zmesi se pridajo rezanci od limonovih in pomarančnih lupin in vse to dene v posodo, v ktero se potem dober vinski jesih nalije. Pridene se še nekoliko cimota,
popra in muškatovega cveta. Posoda se zaveže in 2 — 3 nedelje stati pusti in sicer na solnč-nem prostoru. Zdaj se jesih precedi skozi snažno cunjico in dobro zamašen v steklenicah hra-nuje do porabe.
Jelše se nasajajo. Jelše se najbolje zdaj v jeseni nasajajo, ker je zemlja spomladi, tam, kamor se navadno posajajo, večidel zelo mo-krotna. Nasajanje s prstno kepo varuje škod, kterih se je bati, kdar zemlja tala postaja. V molirotnem zemljišči se sadike v prstne kope posajajo.
Bučelarsko društvo v Radgoni je za
spalo.
Prošnja. Ysi čestiti gospodje, ki so letos sivo ajdno in pa sibirski oves od mene za po-skušnjo prijeli, so uljudno prošeni naj mi blagovolijo javiti, kako ste se ti dve sorti pri enem ali drugem v rodovitosti obnesli. V So-betincih dne 30. novembra 1884, pošta Mož-ganci.	Jan. Vidovič, župan.
Sejmi. 6. decembra: Dobrna, Lučane, Sevnica. Cmerek, sv. Miklauž v Susilab, Vo-zenica, 9. dec. Dobova, sv. Ilj, Buče, 11. dec. Gradec, 13. dec. Jurklošter, sv. Križ na_ Murskem polji, sv. Peter pod sv. gorami, Zavec, Teharje, Studenice.
Dopisi.
Od Nove cerkve. (Strassburški ka-pitel in Nova cerkev.) Smrt preč. gospoda kanonika Franca Juvančiča, mnogoletnega farnega predstojnika Novocerkevskega, povzročila je, da se sedaj ne samo v duhovskih, temveč tudi v posvetnih krajih mnogo razgovarja o razmerah med Strassburškim kapitelnom in No-vocerkevsko faro. Ker upam, da „SI. Gosp." prejme životopis preblagega, visoko odlikovanega in občeljubljenega kanonika Juvančiča iz spret-nejšega peresa, naj njegovim čč. bralcem tukaj podam le nektere črtice o zvezi Novocerkev-ske fare s Strassburškim kapitelnom. Posnete so te črtice iz listin, ki se nahajajo v farnem arhivu pri Novicerkvi. — V Strassburgu, malem mestu na gornjem Koroškem, dober den hoda nad Celovcem, prebivali so še pred 100 leti Krški knezoškofje, ki so imeli svojo škofovo cerkev nad grobom zveličane Heme v Krki (Gurk), kjer je krški stolni kapitel do 1. 1797. bival. V mestu Strassburgu, kjer so krški škofje stolovali, bila je pa pri cerkvi sv. Miklavža še druga starodavna družba duhovnikov, ki so redovnikom enako skupaj živeli, skupaj cerkvene molitve opravljali, in svojo lastno no-trajno upravo imeli. Posamezni člani te du-hovske družbe imenovali so se tudi;kanonici
ali korarji, njih družba pa se je nazivala ne stolni, ampak le „kolegijalni kapitel sv. Miklavža v Strassburgu na Koroškem". Okoli 1. 1450 p. Kr. so se bili dohodki tem kanonikom ali korarjem tako skrčili, da skoraj niso mogli več pošteno shajati. Da ne bi jim bilo treba se razškropiti, obrnejo se do papeža Miklavža ali Nikolaja V. s ponižno prošnjo, naj jim dovolijo obilne dohodke fare sv. Lenarta pri Novicerkvi v Socki (?) („in der Ainod" se bere v latinskem izvirniku) za svojo skupno mizo obrniti. Strassburški kanonici so pa nasproti obljubili za to skrbeti, da bode eden izmed njih ali pa drug od njih postavljen sposoben duhovnik vestno opravljal pri Novicerkvi službo župnika, kteremu . hoče potem kapitel primernih dohodkov priskrbeti. Papež Nikolaj V. umerjejo 1. 1455, predenj to prošnjo usližijo. Za papeža Pija II. (ki so 1. 1458. stol sv. Petra zasedli), ponovijo Strassburški kanonici svojo prošnjo s tem razlogom, da so Oglejski patri-jarh kardinal Ljudovik, pod čigar višo pastirsko oblast je takrat Novacerkev spadala, že dovolili, da se po smrti tadanjega Novocerkev-skega župnika Konrada Gallenbergerja za to faro ne nastavlja več poseben župnik, ampak da Strassburški kapitel prevzeme skrb za dušni blagor Novocerkevske črede, s tem pa tudi doseže pravico do vseh dohodkov to fare. Papež Pij II. so bili z apostolskim pismom (bulla) 1. 1459. v takšno združenje Novocerkevske fare se Strassburškim kapitelnom dovolili, pa predenj se je zamoglo to izvršiti, jih je 1. 1464. nemila smrt pokosila.	(Dalje prih.)
Od sv. Lovrenca v SloAr. goricah. (Pogreb — letina — ogenj.') Prvo adventno nedeljo smo pokopali našega blagega cekmeštra Jan. Repiča. Pokojni blagi mož bil je daleč okrog znan, kakor pobožen kristjan, bil je namreč mnogoletni voditelj (vižar) romarjev k Majki božji Bistrički — vselej je bil značajen in zanesljiv narodnjak posebno ob času volitev. Ako je trebalo kaj za vero in milo domovino storiti, bil je zmirom pripravljen. Bog mu povrni! — Letina je tukaj dosti dobra. Kruha je dovolj, vina pa še sem ter tje več, kakor lani: če bo tudi menje dobro. Kupcev z denarji pač po-manjkuje, na ktere vinski posestniki željno in komaj čakajo, kajti kako hočejo vse stroške poravnati, ako vinske kapljice prodati ne morejo ? Slednjič še bo marsikateri primoran sam popiti, če kupca no bo. Srednja cena bi bila pod 50 fl. Pridite kupci, le dve uri je od Ptuja, bode vam ustreženo. Edino, kar malim posestnikom gotovino da, je sad. Že več stotin po-lovnjakov jabelk se je odtod na Ptuj zapeljalo, kder se že od avgusta odpošiljajo — tedaj sad-jereje še se vse bolj poprijeti priporočuje nam tudi naše nar. gosp. pol. društvo. — Ogenj je precej začel nadlegovati posestnike; tako je v
kratkem na Oblafaki enkrat 5 hramov in sedaj pa dva vpepelil, da li je res nemarnost ali nesreča uzrok, kdo ve? Sreča pa je bila za sosede, da je bilo brez vetra, ker drugači bi več tikajočili se vincarij zažgalo.
Iz Maribora. (Ljudska knjižnica.) V tukajšnji Leon ovi tiskarni pride koncem t. m. prvi snopič „ljudske knjižnice" na svitlo, katera bo izhajala vsak mesec v dveh po če-tiri pole obsegajočih snopičih. Prinašala bo „ljudska knjižnica" priproste, lahko razumljive povesti, ljudske pravljice, šege in navade iz raznih krajev slovenske domovine. Istina Bog, da bomo iz početka dali tiskati, razun ljudskih pravljic, samó preloge iz nemščine_ in sto-prav sčasom, ako nam bodo razmere ujezili, tudi privode iz slovanskih jezikov. Vedno bomo pogledovali na to, da bodo povesti poučne in nravne. Obenem obračamo se še do slovenskih pisateljev, katerim je napredek in blagost milega naroda na srci, z gorečo prošnjo, da bi nas blagovolili glede tega po mogočnosti podpirati. ,,Ljudsko knjižnico" naroči si lehko vsak, ki ima volje do čitanja; stalo bo za celo leto 1 gold. 70 kr., za pol leta 90 kr., za četrt leto 43 kr. s poštnino vred, pojedini snopiči bodo stali brez poštnine 6 kr , a s poštnino vred 8 kr. Prosimo torej vse rodoljube, da nabirajoč obilo naročnikov, ker brez takih bi ostal naš namen brez vsega vspeha, pri našem, prostem slovenskem ljudstvu prekoristno podjetje drage volje račijo podpirati.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Slavni škof Stros-majer bil je od bele Ljubljane imenovan za častnega občana, na kar se je odlikovanec pre-ljubeznjivo zahvalil. — Češki narodni vodja dr. Bieger je v Pragi javno govoril o razmerah Čehov k Madjarom in se je tem čezmerno laskal, rekoč, da Čehi ne marajo ne za Slovake pa ne Hrvate, naj delajo s temi Madjari, kakor hočejo. Morebiti je to politično modro, lepo nikakor ni, in je obžalovati, če so Cehi res uže prisiljeni pri Madjarih prosačiti kakor dela hrvatska madjaronska stranka, ki v Budimpešti pri ministrih klečeplazi pa nič ne doseže, kakor brezobzirno roganje prevzetnih mad-jarov. — Državni zbor na Dunaji začel je danes zopet zborovati. — Litomirski škof se je pritožil zoper gimnazijalite profesorje, kojih eden je govoril proti veri in domoljubju; ministerstvo je reč preiskavši škofu pritrdilo in profesorju dalo zasluženi ukor. — Dunajski demokratje so sklenoli s konservativci in antisemiti pri volitvah vzajemno postopati proti liberalcem in Judom. — Madjarski poslanec Bekšič je rekel, da madjarska kultura nadkriluje slovan-
sko. tudi madjarski duh mora Slovane premagati, kajti madjarski meč jim je itak kos. To je precej( madjarske paprike! — Morsko pristanišče v Šibeniku v Dalmaciji bodo s težkimi baterijami utrdili, da bode novo torpedno bro-dovje ondi imelo varnega zavetja.
Vnanje države. Več milijonov slovanskih Bolgarov je po zadujej vojski ostalo še pod Turkom, zlasti v Makedoniji. Revam se strašno godi, Turki ropajo bolgarsko Yasi in jih poži-gajo, ubijajo možko, skrunijo ženske. Nihče v Evropi se ne zmeni za o ve trpine, ker so le ubogi Slovani. — Srbska vlada je zopet turško upozorila, naj začne železnico obečano staviti do sbrske v Vranji; Turek obeča pa stori nič. — Rusi zahtevajo prosto vožnjo ladijam skoz Dardanelsko ožino, turški sultan ne dovoli. — Iz nemškega državnega zbora poizvemo, ka je Bismark 10 milijonov uže naprej porabil za trdnjave na ruakej meji to kaže, da se Nemci vendar bojijo vojske z Rusi. V Berolinu zbrani državniki so sklenoli prosto trgovino ¡po reki Kongo v Afriki ter določili, da pripada v Kongo-kotlino vse obrežje Kongo-reke; v to velikansko zemljo hočejo Nemcev naseliti. — Francozi ne morejo ničesar proti Kitajcem pričeti, dokler ne dojde pomoči iz Evrope. — Kolera zglasila se je uže v južnej Ameriki.
Za poduk in kratek čas.
V Sarajevu.
VII. Ako tudi iz Avstrije in drugod došle katoličane vštejemo, brojijo Sarajevski katoličani sedaj okolo 5000 duš. Kako sem že omenil, imajo za farno cerkvo lo neko sila ubožno stavbo iz neožganih opek in lesa, in z deščicami pokrito. Razven tega še imajo tako imenovane b«le sestre: milosrdnice in črne sestre: ali „hčeri Božje ljubavi" in presvetli g. nadškof kapele, v kterih se sv. meša opravlja. Farna cerkva je brez orgel in ima le 2 mala zvona, ki vabita verne k službi Božji. Ta cerkvica je sv. Antonu posvečena in ima 3 oltarje sv. Antona, Marije Lurdeške in sv, Križa. Kar jej manjka lepote, to dostavlja lepo in spod-budljivo obnašanje Sarajevskih katolikov pri Božji službi. Posebno ob nedeljah in praznikih so vsi stanovi zastopani. Najvišji uradniki in oficirji katoliške vere pridejo s svojimi ženami in otroci k službi božji in se kaj lepo, celo drugače, ko — nekjo drugod —- obnašajo, Omenim kot nekaj res izvanrednega. da glavar enega najimenitnejih uradov vsaki dan pri 1 — 3 sv. mešah ostaja in ako, kar se večkrat pripeti, ministrantov zmanjka, še sam službo angelov ^opravlja in to z izvanredno pobož-nostjo. Čudno je gledati s sablo opasanega
visokega gospoda pri sv. meši streči, pa tem hvalevredneje je to, ker njegovo lepo obnašanje tudi druge k pobožnosti spodbuja.
Zanimivo je pa gledati katoliške Bošnjake. MoH in žene klečijo ali čepijo na tleh, večinoma po turški šegi izzuti, le v nogovicah, in z razpetimi rokami, v kterih „krunico" ali rožni venec držijo in molijo z vidljivo pobožnostjo.
Kolikokrat duhovnik poljubi oltar, polju bijo oni tla, pri povzdigovanji pa povzdignejo vsi roke proti nebu ter molijo sv. Rešnje telo; ko pa se potem duhovnik prikloni, se s čelom tal dotikajo v izraz Seščenja presvetega Reš-njega telesa. Ta prizor more vsakega tudi mlačnega katoličana prc-sunoti in kaže in očita nam kako bosanski katoličani sicer neobliz.ani po „naši kulturi" ali omiki Bogu dajejo, kar je Božjega. Kaki pa smo večidel mi v tem obziru? Lepo in pogosto se tudi spovedujejo ter po 3, 4 in več ur daleč o svetkih in to tudi v slabem vremenu pridejo k sv. zakramentom
Duhovno pastirstvo katoliško je bilo do 1. 1879 izročeno č. oo. frančiškanom, ki so v hudih stiskah in preganjanjih zvesto in neu-strašljivo opravljali pastirsko službo in do naj-novejih časov pogosto še zmagajoči cerkvi dajali častnih in svetih udov mučenikov. Red oo. frančiškanov je v Bosni sila star; kmalo potem, ko je sv. Frančišk ta red ustanovil vže najdemo frančiškane v Bosni in Hercegovini. Za časa Bosanskih kraljev so je zaščitovali bosanski kralji posebno kralj „Tvrdko" ali Fir-min, poznej pa — turški sultan ali car Mah-mud II. Ta jim je dal privilegij, ki še ga zdaj hranijo v samostanu Sutjeski v srebrnem okviru, s kterim jim zagotavlja, da smejo zemljišča pridobivati, kar je bilo vsem drugim kristjanom zabranjetao, da smejo daljo cerkve in samostane staviti in da so — dače prosti. Sultanovi namestniki so sicer kolikor mogoče tem privilegijam zapreke delali, popolnoma ob moč pa jih niso nikoli djali in djati mogli. Bosanski in Hercegovski Franjevci, kakor se imenujejo, so skoraj brez izjeme le deželam teh dveh dežel Od naših duhovnikov po-prek in frančiškanov posebej se precej razločujejo zunajno. Vsi namreč nosijo pod. nosom čvrste brke ter so večinoma kakor ostali Bošnjaki oblečeni. V samostanih in pri sv. opravilih nosijo babit. Še orožje so preje nosili. Pa bosanski narod je te izvrstne može zmiraj čislal in častil in še zdaj v Bosno došli svetovni duhovniki pri različnih prilikah čutijo, da so Bošnjakom „fratari" ali „ujaki" ujec = stric) ljubši, kakor tujci. Bosanski Franjevci so sinovi iz naroda poznajoči temeljito naroda jezik, potrebe in slabosti pa tudi njegove čednosti.	(Dalje prih.)
Smešnica 49. „Ne veruje, da bi „celjski lisjak" mej kmeti imel toliko plačujočih naroč-
nikov, kakor dr. Glantschnigg zdravih zob v čeljustih	Jurij s pušo v Trstu."
Razne stvari.
(Nemila smrt) nam je pobrala izbor-nega boritelja; g. dr. Anton Prus v Konjicah jo 1. t. m. nagloma umrl. Naj nam nekdo poda njegov životopis. Hvaležni ga objavimo. Konjiškega okraja Slovenci so zgubili „očeta", Slovensko društvo odbornika in Slovenija sploh enega izmej najzvestejših sinov. Slava njegovemu spominu.
(K n e z o š k o f ljubljanski) milostni g. dr. Misija bodo v Gradci posvečeni 7. t. m. in vpeljani v Ljubljani 14. t. m.
(Slovensko društvo) obhaja občni zbor 28. t. m. v Mariboru.
(Ormožka čitalnica) priredi 7. dec. ob 7. uri zvečer slavnost dr. Preširnu v spomin, z bogatim vsporedom, vstopnina za posamezne 30 kr. za družino 50 kr.
(Nevarno zbolel) je notar v Sevnici, g. M. Vršeč.
(V Krškem) bo 7. t. m. ob 10. uri pred-poldnem v šolskem poslopji zborovanje, da se ustanovi okrajna posojilnica.
(Nov časopis) bode v Novem mestu začel izhajati: „Dolenjske Novice", po dvakrat na mesec; .naročnina znaša le eden goldinar, katero sprejema g. Krajec, tiskar.
(V B,az vanj i) so se šulvereinerji zvečer po odpretji šole tepli, posebno hudo so nekega „sv. Magdalenčarja" naplehali; v šolo so vpisali 90 otrok?
(Obsojeni) v Celji so bili Seb Vidič na l'/2 leta, Veronika Platner na 2 leti, znana Poličanska fanta, ki sta gosp. Ivanuši 1003 il. ukradla, Draksler na 2'/2 leta, Wastner na 15 mesecev, J. Jesenek na 3 leta, Juri Holz na 3 leta v težko ječo, Jurij Breznik pa katerega je Wiesthaler v Brestenici tožil, kakor bi mu ta bil pšenične razstave užgal, bil je nekriv spoznan.
(Iz SI o v. g o r i c) se nam poroča, da je naučno ministerstvo všolanje Rožengruntarjev v šulvereinsko šolo v Lugaci — potrdilo, razburjenost mej prebivalstvom je velika Nek učitelj ima hude sitnosti, ker poštnih sprejem-nic za denar poslan „Beamten-Vereinu" ni dobro hranjeval.
(V mariborski čitalnici) bilo je zadnjo nedeljo prav veselo, novi pevski zbor nas je vse iznenadil z izvrstnim petjem. Hvala mu in vsem gostom iz sv. llja, Kamce, Hoč i. t. d.
(Grajščino Radvanjsko) je kupil češki inženir g. Kubelka iz Dunaja.
((iraški g. Waser) je g. Kočevarju, ki pride v Ljubljano kot podpredsednik deželnej sodniji, pri odhodu dal popotnico: skrbeti je, „dass die Rechtsprechung nicht national-politischen Tendenzen dienstbar gemacht werde." To se vendar samo po sebi razume, ali ne?
(Celjska čitalnica) priredi 8. t. m. (ponedeljek) ob 8. uri zvečer veselico s petjem in tombolo, h kteri se prav uljudno vabijo vsi čast. p. n. udje.	Odbor.
(Zahvala.) Čast. di'užba sv. Mohora je na prošnjo našega č. g. župana Pranja Petana za našo šolsko knjižnico poslala 25 lepih bukev, katere sedaj ne samo šolarji temveč tudi odrasli ljudje naše župnije marljivo prebirajo, ter se tako mnogo lepih naukov za življenje iz njih naučijo. Za te prekoristne knjige so častiti družbi v svojem in v imenu šolske mladine prisrčno zahvalujem ter zakličem iz dna srca: „Vivat, crescat, floreat" družba sv. Mohora.
Ivan Povh, vodja šole.
(Pri N o v i c e r k v i) začne se dražba zapuščine pokoj. g. dekana 9. decembra t. 1., ter vtegne 3 dni trajati.
(V R o ž n i dolini) je jabolkam cena tako poskočila, da ljudje menijo, da bo boljše vinograde posekati pa s sadnim drevjem zasaditi — ker vino nima ne kupca ne cene, sadje se pa tako drago prodaje.
(Obsojeni) so bili v Celji Franc Juhart na 5 let, Franc Marinič 3 leta. Franc Jakopp 18 mesecev, Franc Gril 9 mesecev in Janez Gril na 6'/g leta v težko ječo, vsi zavoljo ubojstev.
(Spremembe v Lavant. škofiji.) č. g. Gajšek postal je administrator dekanije Novoceckevske, č. g. Purgaj gre kot kaplan v Zreče; č. g. Planinšek preseli se na Prihovo.
(Od Svetinj) se nam piše, ka je 5 ožen-jenih ljudij zavoljo nekega obrekovanja od Or-možke sodnije obsojenih po 3 in 8 dni aresta s postom kot zdravilo zoper jezično bolezen.
(Odlikovanje.) č, g. Lovro Vošnjalc, župnik pri sv. Juriji na južni železnici je imenovan za knezoškofskega svetovalca,
(Č. g. Karol Klun) slovenski državni poslanec je postal kanonik v Ljubljani.
(Slavni g dr. M i k 1 o ši c) prejel je častno meščanstvo ljubljansko.
(Leposlovna časnika) imamo Slovenci dva, namreč „ljubljanski Zvon" in „celovški Kres". Obadva donašata obilo lepega, poučljivega gradiva.
(Mariborska posojilnica) je meseca novembra prejela 28.453 fl. 57 kr., izdala je pa 25.877 fl. 37 kr. Od 1. januvarja znaša ves njeni promet 443.783 fl. 26 kr.
(Kristus je liberalec), tako kvasi celjska valiterca svojim jako slaboumnim oita-teljem; nazivlja ga tudi:^„der grosse Nazarer" t. j. veliki Nazarejčan. Čudno, v freimaurer-skih shodnicali, kolendarih itd. ga tudi tako imenujejo, ker ga kot Boga m»liti ne marajo.
(Zavoljo 40 žemelj) Gutmanovih, ki pa še niti pečene niso bile, so v Smariji obsodili nekega moža, ki jih je s klopi na tla bil vrgel, na 10 dni v zapor poostren s 3 posti in ležiščem v temnici. Vahterca dostavlja: „ein Commentar ist überflüssig "
(Ktero je prav.) v Brežice pride drugi advokat, kojega liberalci pišejo enkrat: dr. Matzka, drugokrat: dr. Matzker.
(Potres) bil je na Vranskem 24. p. m.
(V Oplotnici) se je Franc Fink, trgovski učenec ustrelil, ker se obesiti ni mogel. Prav obesil pa se je slov. bistriški policaj Weisch liberalec Nr. I.
(Preširnovo slavnost) priredi lite-rarno-zabavno društvo „Triglav" v Gradci dne 5. decembra t. 1. v Steinfelder Bierhalle, ob 8. uri zvečer. Vspored je jako lep in zanimiv.
(Novo vino) Ritoznojsko pri Slov. Bistrici, namreč cerkveno, so prodavali po 45— 53 fl. polovnjak, in to na drožčk in brez soda.
(Slavni naš pesnik) Simon Gregorčič *je prvi zvezek svojih poezij pomnožil in se tiskajo v 2400 natisih pri Kleinmayerji v Ljubljani.
(Zveplenke niso za igračo!) V Viš-njivesi poleg Vojnika so otroci z žveplenkami zažgali gospodarsko poslopje; v Lokovem pri Dobrni pa so si zakurili, plamen lotil se je oblačila 41etnega dekleta, ktero je vsled tega čez nekoliko minut moralo izdehniti dušo.
Listnica uredništva: Dopisi iz Ptuja, Ormoža, sv. Ane in Slov. bistrisk. okraja prih , drugo v Oerkv. prilogi, več dopisov je moralo v koš, ker bi objavljeni naredili sitnob, katerih ima Gospodar liže preveč.
Loterijna številke:
V Gradci 29. novembra 1884: 82, 81, 43, 11, 56 Na Dunaji „ „	80, 31, 35, 34, 86
Prihodnje sruekanj? 13. decembra 1884.
S potrebnim orodjem se da takoj v najem, na dobrem kraji pod ugodnimi pogoji, kateri se zvejo pri posestniku Alojziji Stanipar pod Vinskim Vrhom, pošta sv. Miklavž pri Or-raoži.	1—2
M1UUUU UlCjUlllhld lH J
pri sv. Martinu na Hajdinji bode z novim letom izpraznjena. Prosilci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu.	3-3
Poduciteljska služba
na četirirazrednici pri sv. Urbanu pri Ptuji, IV. plačilne vrste, je izpraznena.
Prosilci nemškega in slovenskega poučevanja zmožni, naj svoje prošnje do 1. januarja 1885 pri krajnem šolskem svetu vložijo. Okrajni šolski svet v Ptuji dne 21. novembra 1884.
Predsednik:
2—3	Preinerutein,
Okrajna posojilnica v Ljutomeru registrirano društvo z neomejeno zavezo bode od 1. januarja 1885 naprej od hranilnih vlog in opravilnih deležev 5u/0 obresti plačevala in od posojil od svojih udov 6"/0 obresti prejemala.
Načelstvo.
Oznanilo.
Daje se na znanje, da gospodu
¡atoiasi ^asnolo
bivšemu posestniku v Frauheimu, od danes naprej ni ničesar več dolžna
Maribor 1. dec. 1884.
Rodbina Stampfi.
Pes izgubil
se je letošnjo jesen v trgatvi na Hlapji v Slov. goricah. Žival je majhna s špičastimi ušesi in rujavimi marogami in čuje na ime: „Sekol". Najdež dobi plačilo 10 fl v Murhofu, občkia Selnica ob Muri nad Cmerekom.	1 -2
Ji Najnovejši ¿k
HITRI RAČUNAR
v katerem se
m iznesek vsakoršne kupčije tf&f
vže izračunjeno najde, se dobiva v
J. Lcon-ovi tiskarni ^
v Mariboru «lica
SEJEM.
Na (lan sv. Lucije, t. j. 13. grudna je v trgu v Studenicah blizo Poliean ob juž. železnici vsako leto velik živinski in kramar-ski sejem, na kar se kupci in prodajalci uljudno opozorijo.
Občinski urad v Studenicali dne 25. listopada 1884.
Župan:
Jožef Wretzl.
Zdravnik v Hrastniku.
Vse zunanje in znotranje bolezni, zdravi novi zdravnik
Dr. Josip Marcius
v Hrastnika.
Biva v hiši gosp. Vouka, ter posluje vsaki dan od 2. do 5. ure popoldne.	1-2
3a.

jf
''	"V zalogi
Janeza Leona v Mariboru
je ravnokar izišel
Južnoštajerski koledar
za na steno
v nemški in slovenski izdaji 25i3 1. 1885
zapopadajoč zraven popolnega koledara vse inrakove solnca in meseca, kmetov-ske pregovore o vremenu in letini, vse letne in živinske sejme, dozdevno vreme, državne prepovedane čase, lestvice za pristojbine kolkov ali štempeljnov itd.
Praktično urejeni koledar ima to prednost, da je natisnen na velikej čet-verki in ga je možno povsod na steno obesiti.
fll k
j
BS" IcIJ« m ititn S S />»•
Prodajalcem se dovoli primeren naduvek.


w
\M
FRANC SWATY,
Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žg.inic, likere, Franz-žganice in ko-gnaka
V IMiiriboru.
Fabrika: v Schmidererjevej ulici št. 3in 4. Zaloga: v Zorošksj ulici štev. 20.
priporoča svojo izvrstno žganico iz nmškato-vega tropinovea
s poroštvom za pravo, vleženo blago.

Posojilnica v Celji
daje na znanje, da se od zdaj uraduje vsaki
predpoldnem od do V2I2
ure
in sicer se v
torek sprejemajo in izplačujejo hranilne rlotje in posojila,
petek se pa sprejemajo samo obresti od posojil in pa prošnje za posojila.
Uradnica:
Glavni lr$j (Hauptplatz) liiš. štev. 105.
■J®
•7C'1-
Opazka: Hranilne vloge se obrestujejo s 5 7«, to je 6 glcl. od 100 glcl. na leto in se sprejemajo od vsakega, ali je ud društva ali pa ne.	i_3
9


Izdatclj in založnik tisk. kat. društvo. Odgov. nrednik L. Kordca. Tisk J. Leon a v Mariboru. (Odgov. Lav. Kordoš.