5. Zaposlovanjo iz drugih republik
Neskladje med potrebami po kadrih ter razpoložljivimi delov-nimi potenciali smo tudi v letu 1978 (tako v Šiški kot celi Ljubljani) usklajevali z zaposlovanjem delavcev iz drugih repu-blik. Pri tem je šlo v glavnem za kadre z nizko strokovno usposobljenostjo. Posredovanje je potekalo v glavnem organi-zirano, to je v sodelovanju med skupnostmi za zaposlovanje iz drugih republik in našo skupnostjo ter organizacijami združe-nega dela. Skupnost za zaposlovanje spremlja tudi zaposlova-nje iz drugih republik v primerih, da neposredno ne sodeluje pri zaposlovanju. V teh primerih organizacije združenega dela spo-ročajo skupnosti svoje akcije v zvezi z medrepubliškim zaposlo-vanjem, skupnost za zaposlovanje pa preverja, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji ter minimalni standardi (stanovanje, pre-hrana).
V letu 1978 se je v občini Šiška zaposlilo s posredovanjem skupnosti 84 deiavcev. Brez kvalifikacije je bilo 17 delavcev, 66 je bilo kvalificiranih delavcev ter s srednješolsko izobrazbo. Vsi delavci so se zaposlili za nedoločen čas. Stanovanje si je 15 delavcev uredilo samih, za 69 pa organizacije združenega dela. Učencev v gospodarstvu je bilo v letu 1978 sprejetih iz drugih republik 15.
Razen tega se je zaposlilo iz drugih republik brez neposre-dnega sodelovanja skupnosti še 307 delavcev, o čemer pa je bila skupnost seznanjena. Kvalifikacijska struktra teh delavcev je bila relativno nizka saj je bilo 276 delavcev brez strokovne izobrazbe, 28 kvalificiranih delavcev ter 3 s srednješolsko izo-brazbo. 47 delavcev se je zaposlilo za določen čas. Tudi stano-vanjsko vprašanje je bilo reševano manj organizirano, saj si je kar 196 delavcev urejalo stanovanje samih, 111 delavcem ga so za stanovanje poskrbele organizacija združenega dela.
Skupno se je torej po podatkih skupnosti za zaposlovanje zaposlilo \z drugih republik tekom lanskega leta na organiziran način 391 delavcev.
Seveda pa s tem niso prikazani vsi delavci, ki so se zaposlili iz drugih republik, ker se nekateri zaposlujejo neorganizirano mimo skupnosti za zaposlovanje. Številni so tudi primeri, da delavci \z drugih republik prijavijo bivališče v Ljubljani, nakar jim je naša skupnost dolžna pomagati pri iskanju zaposlitva. ŽaJ se pri prijavah bivaliiča ne preverja kakino to bivaliftče js (če sploh obstoja), kar ima za posledico porajanje barakarskih naselij oziroma prenatrpanosl posameznih stanovanjskih ob-jektov.
Doslej je največ delavcev prihajalo iz SR Bosne in Hercego-vine, ker smo upoštevali zahteve organizacij združenega dela. V prihbdnje pa bo potrebno zagotoviti enakomernejšo zastopa-nost delavcev iz drugih republik tudi z vidika stopnje nezapo-slenosti v posamezni republiki in pokrajini (npr. Kosmet. Črna Gora, Makedonija).