Oxf.: 148.2 Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavni- kov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cii. lit 4. Avtor prikazuje rezultate opazovanja ptičev v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Ugotovil je, da obstajajo značilne razlike med populacijami ptičev glede na ekspozicijo, nadmorsko višino, mesece v letu in vegetacijski tip. Na podlagi teh razlik uvaja »ptičje tipe(<, Od posameznih vrst ptičev posveča največ pozornosti dominantnim vrstam v vseh točkah. 1. UVOD V pticah so gozdarji vedno videli pomoč­ nike pri ohranjanju ekološke stabilnosti go- zda. Poudarjena je bila njihova varstvena vloga, pri tem pa so ptice delili na škodljive in koristne. Zaščita, varstvo in pomoč »ko- ristnim<< pticam z zimskim krmljenjem in postavljanjem gnezdnic so bile glavne go- zdarjeve naloge v zvezi s pticami. Lovci pa so in ponekod še skrbijo za zatiranje »Škod- ljivih« gozdnih ujed, da bi s tem povečali številčnost »koristnih« vrst. Od druge polo- vice šestdesetih let pa je vedno bolj nav- zoče ekološko gledanje. Ptic se več ne deli na škodljive in koristne. Vsaka vrsta pomeni sestavni del dinamičnega mozaika prehra- njevalnih verig in spletov. S proučevanjem naših ekotipov vrst pa se znanje in pogled na ta del favne vedno bolj izpopolnjuje. Med višje razvitimi živalskimi skupinami imajo ptiči nekatere posebnosti; te so: in- tenziven metabolizem, visoka mobilnost in genetsko fiksirani vedenjski vzorci. Njihova razporeditev in gost9ta je odvisna od eko- * M. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU Synopsis Perušek, M.: The Influence of Some Ecological Factors upon Distribution and Density of Birds in the Forest. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 4. The author shows results of bird watching in the forest of Mala gora and Velika gora over Ribnica (Slovenia, Yugoslavia). Existence of sig- nificant differences between birds populations related to exposition, altitude, month of the year and vegetation type was found. According to these differences and grouping of species, the author introduces "bird type". Among different species of birds, most emphasis is given to those dominant bird speci es on all the watching points. Joških razmer, primerne hrane in gnezdišč. V gozdu imajo ptiči različne prehranjevalne in gnezditvene habitate. Tako so lahko prehranjevalni habitat del krošnje, iglavci ali listavci, drevesna skorja, gozdna tla, gozdni rob, zračni prostor med drevjem ali nad njim ·itd. Po vrsti prehrane so lahko specialisti (hranijo se izključno z rastlinsko hrano ali s hrano živalskega izvora) ali generalisti (hranijo se s hrano rastlinskega in živalskega izvora). Nekatere ptice sezon- sko menjajo vrsto hrane in habitat, vendar le toliko, kolikor to dopuščajo morfološke in vedenjske značilnosti vrste. V okviru diplomske naloge sem v ribni- ških gozdovih spremljal celoletno dinamiko ptic (Perušek, 1989). Spoznati sem hotel, kolikšen je vpliv nekaterih ekoloških dejav- nikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Kolikšen je -vpliv letnega časa, nad- morske višine, rastlinskega tipa, ekspozici- je, orografije ltd. Poznavanje tega nam lahko pomaga pri boljšem razumevanju dogajanj v gozdnem ekosistemu. G. V. 7-B/89 289 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Značilnosti popisnega območja Velika in Mala gora pripadata dinarskemu gorstvu z značilno potekajočo lego v smeri SZ-JV. Med njima leži tipična kraška Ribni- ška dolina na nadmorski višini 500 m. Naj- višji vrhovi Male gore so med 900 in 1 000 m, Velike gore pa med 11 OO in 1200 m nad morjem. Geološka podlaga sta apnenec in dolomit, na katerih so se razvila rjava gozdna tla in rendzina. Območje pri- pada dinarskemu fitogeografskemu območ­ ju. Prevladujoča gozdna združba v višjih in na osojnih legah je dinarsko jelovo bukovje (Abieti-Fagetum dinaricum), pod njo bu- kove združbe (Hacquetio-Fagetum, En- neaphyllo-Fagetum), v nižini na prisojnih legah pa je največ združbe hrasta z belim gabrom (Qerco-Carpinetum). Po dolini so redki gozdni ostanki, naselja z njivami in travniki ter pet večjih potokov. Ponekod na $trmih pobočjih gora so v preteklosti izkrčili gozd za laze, ki se zdaj zaraščajo. Nižinski sestoji listavcev na prisojnih legah so bili pod vplivom steljarjenja, ki so ga pred leti opustili, zato je tam močno razvit pester grmovni sloj. V okolici Ribnice sem od leta 1979 do 1988 opazil čez 140 vrst ptic, ki pripadajo 16 rodovom. Prevladujejo vrste iz reda pevcev, od katerih jih večina tudi gnezdi. 40% opaženih vrst je iz drugih redov. Več kot polovica teh se pojavlja ob potokih ter zamočvirjen ih travnikih kot selivci in klateži. 87 vrst ima status gnezdilca. Večina gne- zdilcev je povsem ali deloma navezana na gozd, gozdne ostanke in loge. Fenologija spomladanskega pojavljanja selivk je zelo odvisna od vremena. Od leta 1983 do 1988 sem npr. opazil vrnitev škorca med 22. februarjem in 7. marcem, kmečke lastovke med 26. marcem in 11 . aprilom, črnoglavke med 8. in 13. aprilom. Popisne točke ležijo v liniji Ojstri vrh- Jurjevica in Žlebič-špičnek. Prvi del (14 točk) teče po severovzhodni strani Velike gore. Drugi del linije z 12 točkami poteka v Mali gori na jugozahodni legi. Točke 1 do 6, 12, 13, 14, 27 in 28 ležijo v jelovo-buko- vem gozdu; točke 7 do 11 in 24, 25 in 26 na površinah v zaraščanju, kjer so bukove združbe; točke 17 do 23 pa v združbi 290 G. V. 7-8/89 hrasta z belim gabrom v degradiranem gozdu, kjer je primešana smreka. Na toč­ kah 12, 13 in 14 je večji delež iglavcev. Na njivah in travnikih leži točka 16, v sadov- njaku ob vasi pa točka 17. Točki 14 in 17 ležita na gozdnem robu, točke 1, 6, 11 in 28 na vzpetinah (slika 1 ). 2.2. Metode Ptice sem popisoval 2-krat mesečno na vsaki izmed 28 izbranih točk s petminutno točkovno metqdo, leta 1985 v Veliki gori, 1986. leta v Mali gori. Vsaka točka je bila označena s piastičnim trakom, poleg kate- rega je bilo stalno stojišče. Popisoval sem dopoldan, v jasnem vremenu, brez megle ali vetra, z začetkom ob jutranjem svitu na točki 16 oziroma 17. Popis sem končal na točki 1 , oziroma 28. Za en popis sem porabil dobri dve do štiri ure, pozimi ob visokem snegu v Veliki gori pa do pet ur. V obdelavo smo vzeli samo frekvenco vrst, zato ker je zunaj gnezditvene sezone nezanesljiva določiti število osebkov ene vrste, še posebej tistih, ki se zadržujejo višje v krošnjah iglavcev. Vizualna, pred- vsem pa akustična zaznava ptic pa v meša- nih in listnatih gozdovih zelo variira prek leta (listje!). Vrstno diverziteto na vsaki točki smo izračunali s pomočjo Shanon-Wieaewerje- vega diverzitetnega indeksa (Kos, 1988): D (S.W.) = -[SUM(Pi*ln(Pi))] pri čemer je Pi relativna abundanca posa- mezne vrste. Dominantno porazdelitev vrst v posame- zni točki smo dobili z indeksom dominančne porazdelitve (Pielou, 1984): ln = D(S.W.)/InS kjer pomeni S število vrst. Za vse točke skupaj smo izračunali domi- nanco vrst. Vrste s 5 % ali večjo zastopa- nostjo smo uvrstili med dominantne, tiste s 2-4,9 % zastopanostjo pa med subdomi- nantne. Ptičje tipe smo dobili tako, da smo izraču* nali matrika korelacijskih koeficientov vseh 28 točk, ki smo jih razvrstili s programom Hierarchical cluster analysis (Norušis, 1986). Razlike med posameznimi točkami smo izračunali z analizo variance za ponovljene meritve {Norušis, 1986). 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1. Splošen pregled Skupna frekvenca vrst na vseh točkah in ob vseh popisih je 3200, in to pri skupno 75 opaženih vrstah, kot je razvidno iz tabe- le. vranov, ki so po vrsti prehrane generalisti in se ne selijo. Druge vrste, ki ne spadajo . v red ptičev pevcev, so večje in se hranijo z vretenčarji (sove in ujede) ter vrste, ki se prehranjujejo na deblu, na tleh in zunaj gozda. Med gnezdilci je največ stalnic, kar potrjuje, da je gozd varno zavetje z dovolj Tabela 1. Status vseh opaženih vrst (stalnice so vrste, ki se celo leto pojavljajo na popisnih točkah; klateži se selijo na krajše razdalje v Sreddzemlje in iz višjih v nižje lege; tropske selivke prezimujejo južno od Sahare; zimski gostje se pojavljajo samo v zimskem času). Status Vse vrste Red pevcev Druge vrste Gnezdilci Negnezdilci stalnice 33 21 12 28 5 klateži 26 21 5 23 3 tropske selivke 13 9 4 9 4 zimski gostje 3 3 1 1 3 število vrst 75 54 21 60 15 V zimskem obdobju se nekatere popula- cije zamenjajo. K nam pridejo vrste iz severne Evrope (npr. kanje), nekatere naše vrste pa gredo na jug. Stalnice, ki spadajo med negnezdilce, so težje opazljive vrste in jih na točkah v gnezditvenem obdobju nisem opazil. Te vrste so: divji petelin, troprsti detel, kozača, lesna sova in kavka. Vse te vrste gnezdijo v okolici popisne linije. Podobno je s klateži in tropskimi selivkami, ki jih nisem opazil v času gnezdi- tve. V gozdu je precej več vrst iz reda ptičev pevcev, ker so manjši in zato lažje iščejo hrano med gozdno vegetacijo. Večje vrste iz reda pevcev so le predstavniki iz družine hrane tudi poz1m1. Večji del klatežev in tropskih selivk se zadržuje zunaj gozda na njivah, travnikih in sadovnjakih. Zimski gos- tje se pojavljajo izključno samo v selitveni periodi ih med obema selitvenima perio- dama zunaj gnezditve. Te vrste so mala cipa, pinoža in brinovka. 3.2. Indeksi, dominanca, frekvenca, število vrst na točko Oba diverzitetna indeksa ne kažeta izra- zitejših odstopanj vrednosti med točkami. SH-WI indeks je nekoliko višji v spodnjih točkah in na prisojni legi (od 2,6 do 3,3), Tabela 2. Frekvenca in dominanca ptičjih vrst skupno za vse točke in popise (O - dominantna vrsta s 5 all več odstotno zastopanostjo, SO - subdominantna vrsta, z zastopa nostjo med 2 in 5 %) Vrsta Frekvenca Dominanca Status (n) (%) kraljička (Regu/us sp.- 2 vrsti) 271 8,5 O ščinkavec (Fringilla coelebs) 247 7,7 O tašč ica (Erithacus rubecula) 201 6,3 O vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 196 6,1 O kos (Turdus merula) 167 5,2 D menišček (Parus ater) 166 5,2 O šo ja (Garrulus glandarius) 165 5,2 D močvirska sinica (Parus pa/ustris) 134 4,2 so velika sini ca (Parus major) 117 3,7 so brglez (Sitta europaea) 117 3,7 so krivokljun (Loxia cuNirostra) 117 3,7 so črnoglavka (Sylvia atricapilla) 103 3,2 so gorska si nica (Parus montanus) 90 2,8 so veliki detel (Dandrocopos major) 88 2,8 so drevesna cipa (Anthus trivialis) 86 2,7 so kalin (Pyrhul/a pyrhulla) 82 2,6 so drugih vrst je 58 853 26,7 1 vsota 3200 100% G. V 7·8189 291 kjer je večja pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Indeks dominančne porazdelitve kaže na veliko mobilnost ptičev, ki hitro zase- dejo prazne habitate. Obsega vrednosti od -0,87 do -0,93. Habitati so zasedeni vse leto, le da je drugačno vrstno in številčno razmerje vrst. Odvisno je od načina prehra- njevanja, vrste hrane, gnezditvenih možno- sti in različnih sezonskih habitatov. Dominantnih vrst je osem, subdominan- tnih devet in oseminpetdeset drugih, kot prikazuje tabela 2. Kraljička in menišček nakazujeta iglavce. Pogostost kraljičkov narašča z večjim dele- žem iglavcev in letnim časom. Največ jih je jeseni in v začetku zime. V septembru in oktobru se seli na jug rdečeglavi kraljiček (R. ignicapillus), k nam pa pridejo prezimo- val severne populacije rumenoglavih kra- ljičkov (R. regu/us). Ščinkavec in taščica sta vrsti s široko valenco, saj ju najdemo v različnih tipih gozda in na različnih nadmor- skih višinah. Taščica ima rajši nekoliko hladnejša in vlažna rastišča, ne glede na tip gozdne vegetacije. Ob selitvah se pogo- steje pojavlja na površinah v zaraščanju in zunaj gozda. Vrbja listnica naseljuje pre- svetljene sestoje z gostim zeliščnim slojem in mlajše razvojne faze. Kos išče hrano pri tleh, ghezdi pa v gostih šopih gošče in letvenjaka ter v grmovju. Jeseni se hrani s plodovi (zoohorija !). Šoja je največja domi- nantna vrsta. Gnezdi najraje v drogovnjaku iglavcev ob deblu. Subdominantne vrste (razen gorske si- nice in krivokljuna) naseljujejo presvetljene in toplejše listnate in mešane gozdove. Indikator za močnejše presvetljenosti je drevesna cipa, za gošče in grmovja pa črnoglavka. Veliko je sekundarnih duplar- jev, kot so: brglez ter močvirska in velika sinica. Od)_primarnih duplarjev je pogost veliki detel. ' Druge vrste so redkejše in navadno bolj vezane na določen habitat, ali pa so manj konkurenčne in nekatere težje opazljive (npr. sove in ujede). Pestrost in frekvenca se zmanjšujeta z naraščanjem nadmorske višine (slika 1 ). V nižini, na prisojni strani in na površinah v zaraščanju je večja letna pestrost ptičev. V nižjih legah in na prisojni strani je tudi bolj pestra drevesna in grmovna sestava, kar 292 G. V. 7-8/89 pomeni več hrane prek celega leta ter še posebej v selitvenem in zimskem obdobju (plodovi, semena). Manj ptic je na izpostav- ljenih vrhovih in grebenih (npr. točke 1, 6, 11 ). (Manjša pestrost ptic nakazuje krajše prehranjevalne verige, ki pomenijo manjšo stabilnost sistema in s tem večjo občutlji­ vost.) Relativna primerjava med frekvenco in pe- strostjo ptičev (slika 1) pokaže, da je pe- strost v primerjavi s frekvenco na osoj ni legi večja kot na prisojni strani (večje število vrst kot frekvenca). Iz tega razmerja lahko sklepamo, da je na prisojni legi večja po- gostnost pojavljanja oziroma večja gostota ptičev. Podobno je, če primerjamo višje in nižje ležeče ·predele. Na točki 20 v večji vrtači so podobne razmere kot na osojni strani in v višjih legah. Točki 9 in 1 O na površinah v zaraščanju imata največje raz- merje med frekvenco in številom vrst, kar kaže na raznolikost habitatov, pestrost ptič­ jih vrst in manjšo gostoto. Točki zunaj gozda se najbolj razlikujeta od vseh drugih in spadata v ptičji tip bela pastirica. V naslednjem tipu šoja so točke na prisojni legi, razen najvišjih dveh in točka gozdnega roba na osojni strani. Na površinah v zaraščanju na osojni legi spa- dajo točke v samostojen tip vrbja listnica. Najbolj homogen ptičji tip kraljiček sestav- ljajo točke v združbi jelke in bukve (Abieti- Fagetum dinaricum). V ptičjem tipu bela pastirica je več vrst, ki so stalni ali sezonski generalisti (npr. dominantni škorec, kos, ščinkavec, lišček) in iščejo hrano izključno ali sezonsko na tleh. Bela pastirica je edina dominantna vrsta, ki se hrani samo z nevretenčarji. Večina vrst v tem tipu gnezdi v grmovju, drevju, duplih in v naseljih; prehranjujejo pa se na travnikih, njivah in v sadovnjakih. Njihovo število je največje ob jesenski seli- tvi (slika 2). Ptičji tip vrbja listnica je sestavljen iz devetih dominantnih vrst. Najpogostejša vrbja listnica je tipičen gnezdilec tega z redkejšim drevjem in grmovjem poraslega prostora. 3.3. Letna dinamika ptic Z analizo variance smo ugotovili, da ob- stajajo značilne razlike po parametrih, kot so prikazani v tabeli 3. 5lika št. 1 FREKVENCA IN ŠTEVILO VRST "' PO TOCKAH nadmorska ZXS višina 1100 J v Tip vegetacije': 1100 ~""['_ 1000 f'., gora - DQV!sine .V. ~arasconju Hala gora ~ Velika ~- AbieJi-Fagetum ... 1'.. - A- F v mzmt 900 1 · 'f'-.. - Oerco :-- Car:pinetum /r- l\. -gozdni rort . / 800 1 "f' : ~d~v~gknik i / ~~ rYlih-. d soot::::::::::J[~~~~~I;IIIf~~/~iE~~~~~~~~~~~~~tll~~ 1 2 3 4 s 6 1 s 9 tJ 11 11 n 14 15 16 11 1e 19 a:J Z1 n 23 24 25 26 21 2a točke Pti eji tipi: SOlO . ~ - ~r~ljiČek -bela pastir1ca -vrbja lis tnica O-frekvenca Tabela 3. Značilne razlike po nekaterih para~ metrih c· -značilne razlike so ob manj kot 5 % tveganja;,.,.- značilne razlike so ob manJ kot 1 % tveganja ln ... - značilne razlike so ob man) kot eni promiU tveganja) Parameter razlik po višinskih pasovih med višinskimi pasovi po mesecih po rastlinskih tipih med rastlinskimi tipi po mesecih med gozdom in negozdno površino v gozdu med meseci po ekspoziciji med ekspozicijama po mesecih po ptičjih tipih med ptičjimi tipi po mesecih Značilnost Razlike med gozdom in negozdno po" vršino (točki 15t 16) so značilne ob manj kot enem procentu tveganja. Nazorno sliko razlik prek leta daje graf na sliki 2. Iz njega vidimo, da je v gozdu najmanjše število vrst r- 1-st. vrst -- r--_r-1--r-- v februarju. Ob spomladanski selitvi v mar" cut aprilu in maju se število vrst naglo poveča. Najbolj izrazito je to povečanje v drugi polovici marca. V prvi polovici aprila je spomladanski maksimum. potem je do poletja število vrst precej konstantno. V drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta je poletni minimumt ki nastopi zaradi mene perja. Ted aj se ptiči zelo redko oglašajo in ne pojejo, zato je določljivost zmanjšana. Jesenska selitev v gozdu ni izrazita. Maksi- mum števila vrst je v prvi polovici oktobra. število vrst upade po končani selitvi v drugi polovici novembra. Zimski maksimum je v drugi polovici januarja na vseh točkah. Ptičji tip bela pastirica (točki 15, 16) se najbolj razlikuje od drugih tipov zaradi spe- cifičnih ekoloških razmer. Temperaturna in energetska nihanja so čez leto na kmetij- skih površinah največja. Podobna nihanja G. V. 7-8/89 293 slika Št. 2 LETNA DINAMIKA PESTROST\ PTIC /\ '' -- - - - - ' J J ', ..... , ______ ./ '---, kmetijsko povrs1na gozd \ \ \ \ ' .... JAN FE8 MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC so tudi v populacijah ptičev, ki na neugodne vplive okolja reagirajo z migracije v ugod- nejše predele. Ponudba hrane je na kmetij- skih povriiinah največja jeseni, zato je v tem obdobju pestrost in gostota ptic v tem habitatu največja. V gozdu so mnogo manjša nihanja. Večja so le v marcu, ko ptiči začnejo zasedati območja. V gozdu se prej izoblikujejo terito- riji. Gnezdilna dupla so poleg ustrezne hrane faktor minimuma za sekundarne du- Velika sinica (Parus major) pozimi. Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu je vzrok manj~ gostote sinic in drugih sekundarnih duplarjev 294 G. V. 7-B/89 slika št. 3 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC l- IJ) Cl:: 10 > 9 o .....J 8 > L.LJ )tr; 6 o z )u ~3 o._ > 2 ~ ~ 1 1 1 / 1 '-.... 1 '-....1 /\. / 1 ' 1 / \t 1 r-------~ prisojna lega osojna lega /' 1 \ " 1 \ ... , \ '- --, \ \ \ \ 1 \ 1 \ 1 ............. , O +-~~~--~~~-~~~--~~~~-r~--~~~~~~--~ JAN FEB MAR APR HAJ JUN JUL A'.'G SEP OKT NOV DEC MESEC plarje, zato tudi močna vrstna in medvrstna konkurenca za dupla najbrž ·pospešuje vzpostavitev teritorija. Značil_ne razlike med Malo in Veliko goro so ugotovljene tudi z analizo variance. Na prisojni legi je celo leto več vrst kot na osojni (slika 3) . Osojna stran ima dva izra· zita zimska minimuma v začetku decembra in februarja . Prisojna lega ima minimum števila vrst v drugi polovici decembra, ja- Mladiči šk~anča~a (Falco subbuteo) v gnezdu, ki ga naredi visoko v krošnji iglavcev, najpogosteje v gozdnih ostankih G V. 7-8/89 295 Jeseni je šoja (Garrulus glandarius) eden glavnih pr 3naš.alcav težjega semena drevesnih vrst. Pozimi išče hrano tudi v bližini naselij (Vse fotografije M. ·~erušek) nuarja in ves februar. V vegetacijski dobi je minimum v avgustu. Maksimuma sta ob obeh selitvah aprila in oktobra. Na prisojni legi je v marcu večji vzpon, ker je več sekundarnih duplarjev. Obe seli- tveni periodi sta na prisojni Mali gori izrazi- tejši. !z tega bi lahko sklepali, da poteka spomladi močnejša selitev na prlsojni legi, kjer je več toplote in hitrej~i razvoj flore in favne ter s tem hrane za selivce. Na prisoj ni legi je več raznovrstnega grmovja in drevja, zato je jeseni več vrst na tej, kot na osojni Veliki gori. Razlika med jelovo-bukovim gozdom \(Abieti-Fagetum) na osojni strani ter med hrastovo-gabrovim gozdom (Qerco-Carpi- netum) prikazuje graf na četrti sliki. Strmo naraščanje števila vrst je v marcu, večja nihanja so na osojni legi. V jelovo-bukovih sestojih v višjih legah je manj vrst, še posebej na .osojni strani. V selitvenem obdobju ni večjega števila vrst. Minimuma sta pozimi na osojni legi dva. Primami duplar ve1ikl detel (Dendrocopos major) je stalnica. Pogostejši je 1am, kjer je več su~ic in iglavcev 296 G. V. 7-8/89 slika št. 4 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 11 l- ............... A-F zg. prisojna lega -- A -F z~- osojna lega -·-·-·· Querco -Carpinetum ----- A -F nizin~ki, osoj na lega .... -----. ..-'1 1 \ eJ> 10 0:::: > 9 1 ' ,...- \ 1 \ 1 ',........ \ 1 1 .,_ ~\~ / \ : \ o 8 ....J :;: 7 w , ... ., \ -'l··, 1 1 \--:.1\ 1 1 • /. 1·-t-·,_ / " 1- 5 >Cl> ~ t. v t>·/\_··~.-. \.v./·'v ,/"'~:~ ...... \., r•. .•· ·--.... ~~ , ..... ___ .. _, "• •. :;.\. ' 1 'S':~ ·,:::. )trl 3 g: 2 > o CL Zimski maksimum števila vrst na osoj ni legi je januarja, minimum pa februarja (~lika 4). Na prisojnih višjih legah imajo nekateri manjši ptiči dva zarodka. Vmesni minimum pa nastopi zaradi krmljenja prvega zaroda. Takrat so ptiči previdnejši in se manj ogla- šajo. Na prisojni legi je v času mene perja minimum števila vrst, kar je razlika v primer v javi z nižinskim jelovo-bukovim gozdom. Jeseni je več vrst ob selitvi v oktobru. Iz grafa na 4. sliki lahko tudi sklepamo, da je struktura gnezdilcev bolj v ravnovesju kot v nižinskem jelovo-bukovem gozdu, zato ker je več vrst, ki gnezdijo v duplih. Na prisojni legi v hrastovo-bukovem go- zdu je več vrst spomladi, zaradi številnejših primarnih in sekundarnih duplarjev, ki prej gnezdijo. Največje razlike v številu vrst so v poletnih mesecih. Vzroka za večje število vrst v nižinskem jelovo-bukovem gozdu v poletnih mesecih sta najbrž dva. Prvi je, da je to običajna selitev ptic iz prisojnih na osojne lege. kjer so drugi nevretenčarji s poznejšim razvojem. Drugi vzrok pa je pomanjkanje sušic, dupel in listavcev. V tem gozdu ni primarnih duplarjev, sekundarni pa pridejo šele v poletju, in to najbrž prvoletni osebki iz prvega legla. V prvem letu starosti ptiči pevci večinoma ne menjajo letalnega perja, zato najbrž tu ni minimuma števila vrst zaradi mene perja v avgustu. Največ domi- nantnih vrst je v krošnjah. Kraljički so najpo- gostejši ptiči. Menišček, gorska in čopasta sinica pa so pogostejši od julija naprej, ko je konec gnezd itve. Iz tega lahko sklepamo, da primanjkuje dupel. Stržek, taščica in vrbja listnic.a, ki se zadržujejo pri tleh, so tudi pogostejši konec gnezdenja. Te vrste so prostognezdilke, zato prej pot~jujejo prvo domnevo povečanja števila vrst. Sčinkavec, ki je po vrsti prehrane generalist, poleti odide, ker ni konkurenčen specialistom v krošnji, ki tedaj pridejo (sinice !). Največja pestrost in gostota ptic je na gozdnem robu. Na prisojni strani se poveča število vrst že v februarju in narašča do julija. Na osojnem gozdnem robu je mini- mum v februarju, potem število vrst narašča do junija. Ob jesenski selitvi je večja pe- strost na osojnem gozdnem robu. V primer- javi z drugimi rastlinskimi in ptičjimi tipi ima gozdni rob največ vrst v gnezditvenem obdobju, ker se pojavljajo tudi vrste iz kmetijskih površin (ekoton). Vrstam, ki se prehranjuj~jo na tleh, se habitat razširi na travnike in njive. Dovolj je svetlobe za razvoj grmovja, ki daje ugodne razmere za gnezdenje in prehrano. Ta robni efekt (edge effect) je najbolj izrazit spomladi in ob obeh selitvah. Zimski minimum števila vrst traja najmanj časa in se ostro loči. G. V. 7-8/89 297 slika št. 5 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 13 12 ~ C.f) 11 ~ > 10 1 j ,-·-·-· A !i 1. i i 1 -·-·-gozd. rob 1 prisojna lega --gozd. rob 1 osojne lego o 9 __l 8 > w 7 1- . , .... ~ 1 \ 1 ..... >C.f) 6 o 5 :z i \ .... ~,(~"·~....... \/ l // / 1 ... -.......... j... \ ... -~:··· .. ·····1'\~··· .............. _ ...... -~·=-·::.·fx"~\. .>U w 3 0::: a_ 2 > 01 a_ / 1 i ',// \ ., / \ /! \ 1 - •.. / \ ,... ,j \// '·-······· ..... ) '.Jf "'/ ---- pov. v zara se. , prisojne ··· .... ............ pov. v zarašč. , osoj na ···-... ; o+-~--~~--~~,~~--~~~~~-+-.-.~~~~~~~-- JAN FEB NAR APR NAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC Površine v zaraščanju imajo veliko vrst v obeh selitvenih periodah in manj pozimi ter poleti (slika 5). To je na Mali gori izrazitejše zaradi južne ekspozicije. Na površinah v zaraščanju sonce spomladi močneje se- greje vso površino, kar je ugodno za razvoj favne, ki je hrana ptic. Jeseni je podobno, le da tedaj igrajo večjo vlogo plodovi in semena, zato je na prisojni strani tedaj več ptic, ker je bogatejša drevesna in grmovna sestava. 4. ZAKLJUČEK Ptiči so odlični bioindikatorji razmer v okolju. V gozdu so vse leto. Njihovo število in gostota niha najmanj, saj so večinoma stalnice. Največ vrst je iz reda ptičev pev- cev, ki so tudi najštevilčnejši. Selivk je največ na kmetijskih površinah in nekoliko manj na gozdnem robu ter na površinah v zaraščanju. Čez leto se ptice precej enako- merno zadržujejo v vseh habitatih, vendar različno po mesecih oziroma letnih časih. Prevladujejo vrste, ki si iščejo hrano v krošnjah in gnezdijo večinoma v duplih. Ptičji tipi, ki se tu pojavljajo, le deloma sovpadajo z rastlinskimi. Nekatere ptičje vrste se zadržujejo samo v določenem rastlinskem tipu, na iglavcih ali pretežno na 298 G. V. 7·8189 listavcih itd. Kraljička sta samo tam, kjer so iglavci, gorska sinica samo v jelovo-buko- vem gozdu, drevesne cipe ni v sklenjenem, hladnem sestoju, stržek se zadržuje v za- prtih sestoj ih z dovolj vlage itd. Zadrževanje ptic v istih ali različnih habitatih prek leta kaže na njihovo ekološko valenco. Na vrstno in številčno razporeditev ptic vpliva: - ekspozicija (na prisojni legi je večja gostota in pestrost ptic, manjša je na osoj ni ter še manjša na izpostavljenih vrhovih in grebenih); - višinski pasovi (v nižjih predelih je večja pestrost in gostota ptic); - letni časi (najnižja številčnost ptic je v februarju, večja je v celi vegetacijski dobi, največja v prvi polovici oktobra); - rastlinski tipi (v zaprtem gozdu je manjše letno nihanje pestrosti ptic, največje je na kmetijskih površinah. Površine v za- raščanju imajo najbolj pestro ptičja favno ob obeh selitvah, gozdni rob pa celo vege- tacijsko dobo. V hrastovo-gabrovem gozdu je večja pestrost v gnezditvenem obdobju, v nižinskem jelovo-bukovem gozdu pa celo vegetacijsko dobo); - ptičji tipi (ptičji tip šoja zajema več rastlinskih tipov, kjer je večja pestrost in gostota ptic. Tipi kraljiček, vrbja listnica in bela pastirica pa sovpadajo z enim od rastlinskih tipov, zato ker tam prevladujejo bolj značilne vrste). V gozdu ne bi smeli motiti gnezdečih ptic spomladi, še posebno ne vrst z nižjo repro- duktivno sposobnostjo {npr. ujede, sove). V jesenskem času pa bi morali več pozor- nosti posvetiti vrstam, ki pr-enašajo semena drevesnih in grmovnih vrst {npr. na površi- nah v zaraščanju, gozdnem robu, ob novo- zgrajenih cestah, v pomlajencih). ·Starejša drevesa, ki obilo semenijo, ter sušice {du- pla) pomenijo pogoj za obstoj nekaterih vrst, zato bi jih moralo biti več v gos.podar- skem gozdu. Pri načrtovanju v gozdu, kakor tudi v širšem prostoru bi morali bolj upošte- vati favno, da bomo ohranili in povečali preventivno varstvo gozdov, oziroma nji- hovo ekološko stabilnost. Ptice imajo po- membno vlogo kot regulatorji nevretenčar­ jev, manjših vretenčarjev ter kot prenašalci plodov in semen, zato so pomembni bioin- dikatorji ekoloških razmer. Povzetek Pticam so včasih posvečali več pozornosti ter jih delili na škodljive in koristne. Z novo ekološko miselnostjo je ta delitev izginila. V okviru diplom- ske naloge sem ugotavljal vpliv nekaterih ekolo- ških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. S tem naj bi dobili boljšo predstavo o ptičjem svetu v gozdu. Ptice sem popisoval v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Popisoval sem zkozi vse leto dvakrat mesečno po točkovni metodi na 28 točkah. Leta 1985 na osojni Veliki gori in 1986 na prisojni Mali gori. Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko je 600 metrov. Opazil sem 75 vrst, največ v jesenskem in spomladanskem času ter najmanj pozimi v fe- bruarju. Dominantne vrste so bile: kraljička (Re- gulus sp.), ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Erithacus rubecula), vrbja listnica (Phylloscopus collybita), kos (Turdus merula), menišček (Parus ater) in šoja (Garrulus glandarius). Na kmetijskih površinah je največ ptic septembra ob selitvi. Tu je največje letno nihanje pestrosti in gostote ptic. Gozdni rob ima skozi vso vegetacijsko dobo visoko zastopanost ptic, površine v zaraščanju pa tedaj najmanj, več ptic imajo le ob obeh selitvah. Najbolj stabilna pestrost in gostota ptic je v zaprtem gozdu, kjer je največ stalnic, ki gnezdijo v duplih. Na različnih rastlinskih tipih sta pestrost in frekvenca ptic različni. Ptičji tipi ne sovpadajo vselej z rastlinskimi. Najbolj sta si podobna tip kraljiček in jelovo-bukov gozd. Tip šoja pa edini zajema več rastlinskih tipov. Razporeditev in gostota ptic kaže na razmere v okolju, oziroma na ekološko stanje gozda, zato bi jih morali pri gospodarjenju v gozdu bolj upoštevati. THE INFLUENCE OF SOME ECOLOGICAL FACTORS UPON THE DISTRIBUTION AND DENSITY OF BIRDS IN THE FOREST Summary ln order to attain better notion about the birdlife in the forest, the influence of some ecological factors upon their distribution and density was studied. Along a transect over the Ribnica valley in Slovenia, Yugoslavia an inventory of birds was made on 28 points twice a month throughout a year. The altitudinal difference between the low- est and the highest point was 600 m, transect including several types of the forest and the agricultural land. 75 bird species were noticed, the greatest number in autumn and spring, the smallest in february. The dominant species are: crest (Regu- lus sp.), chaffinch (Fringilla coelebs), robin (Eri- thacus rubecula), chiffchaff (Phylloscopus collybi- ta), blackbird (Turdus merula), coal tit (Parus ater) and jay (Garrulus glandarius). The greatest annual oscillation of variety and number of birds occurs on agricultural land, the number of species reaching its peak in septem- ber, during the migration. Forest edge hasa high abundance of birds throughout the vegetation period, while areas under succession have the lowest abundance in this period, increasing only in the migration periods. The variety and density of birds is most stable in closed forest, where resident nesting in cavities predominate. Similarly to plant community classification an attempt to form "bird types" named by dominant species was made. Bird types don't allways coincide with the forest type. The greatest coincidence there is between the bird type "crest" and the fir-beech forest, while the type "jay" spreads over severa! plant types. The distribution and density of birds are good indicators of the environmental conditions and the state ot the forest. Being also an important part of the forest life community they should be given more attention in forest management. LITERATURA 1 . Kos, l., 1988: Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da). Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana 2. Norušis, M. J., 1986: SPSSPC + Advanced + Advances Statistics. SPSS Inc. (Chicago), str. 203 3. Pe ruše k, M., 1988: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v go- zdu. Dipl. delo, VTO gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, ljubljana 4. Pielou, E. C., 1984: The lnterpretation of Ecological Data. A Primer on Classification on Ordination John Wiley-Sons, Toronto, 263 str. G. V 7-8'89 299