Urfc<5nijtvo h* upiravnišiva j* v LJutelja»si, |' GotdiSše 17/1. - Št. teief 552 — &w. rafcuna f * - g '' -j' 1 *£&» W ;*r>? pr! Cek. uradu 11.953. -- Oopfc! se ne vračai«. ! Mz-u :J ic-^rt •*»♦»*» i*,? »alf© sr#do Ib sofeoto- i “H1*- Narate!?« at SHS s Fiata In tai! se v I^ub^anl. MMMiaanMMiBVMMi Loto I— *»**»* Iza s 2* Ž mm ietft fcfcs IJubljESo* K% februarja 1921 C i\ Uv V? *■ go-- 45-• ■ Vr~ •- *rarv ar» aaae^nr ■ VSEBIHAs Dohodki državnih podjetij v Sloveniji po proračunu za leto 1920/71. — Razprav- gospodarskega sveta. — PrcgUd ».posrednih davkov.Varstvo in'ti ;trijske lastnine — Izvoz in uvoz. — Mr"odno-gospo'darske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Razno. — Tržna poročila. — Borza. Dohodki državnih podjetij v Sloveniji po proračunu za 'L 1920-21. Dohodki državnih podjetij za tekočo proračunsko leto so preračunani na 311,508.418 kron, to je skoraj toliko kot vsi neposredni davki in doklade cele Slovenije. Faktičen dohodek bo vsekakor mnogo manjši 1. kor se je med dohodke vzelo v račun idrijski rudnik z 20 milijoni, ki je po rapallski pogodbi pripadel definitivno Italiji; 2. ker so^ bile medtem isnatno povečane mezde rudarjev v državnih rudnikih in pričakujemo, da bo regulirana cena premoga po kvalitetah, z drugo besedo znižana cena za lignite iz državnih rudnikov, in 3. ker je državna cinkarna v Celju že dalj časa v stalni krizi glede preskrbe s surovinami in predaje svojih izdelkov. V naslednjem podajemo kratek pregled dohodkov železniškega, poštnega, brzojavnega in telefonskega in poštnočekovnega prometa, dalje dohodkov iz državnih gozdov in iz gozdov verskega zaklada, ekonomij, industrij, rudnikov in plavžev ter državnih kopališč. 1. Državne železnice, ki imajo v Sloveniji okrog 500 km prog v obratu, od česar pa je skoro polovica last privatnih delniških družb, preračunavajo celoletne dohodke na 45 milijonov 846 tisoč kron. Od tega pripade na potniški promet 16 milijonov in na tovorni promet 26 in pol milijonov, na brzovozno blago 1,399.000 in na prtljažni promet 530.000 kron. 2. Poštno naprave so sedaj tako Jukrativne, da prinašajo večje dohodke kot železnice. Proračun dohodkov pošte znaša 44 in en četrt milijonov kron, brzojava 2 in tričetrt milijonov in telefona 750.000 kron. Dohodki poštnočekovnega urada znašajo od obiesti 240.000, od manipulativnih pristojbin 100.000, od provizije 190 tisoč kron in od prodaje tiskovin 180 tisoč krom Izmed poljedelskih zavodov pimašajo /rebčarska postaja na Selu 110.000, vzorni vinogradi in trtni nasadi 425.000 kron, kmetijske šole v Mariboru, Št. Jurju, na Grmu, v Vel. Neae^i in podkovska sola v Ljubljani 5ti8.370 krcu. Izkupiček državnih gozdov za drva je proračunan na 2,211.926 kron in za les na 4,702.350 kron ter za oglje na 410.000 kron. Skupno z drugimi dohodki državnega gozdarstva znaša 7,335.066 kron. Pri gozdih verskega zaklada se računa izkup za drva 1,720.393 kron, prodaja lesa 7,995.483 kron, vnovčenje lesnega oglja 657.600 kron, torej skupaj z drugimi dohodki 11,214.813 kron. Med industrijami znaša proračun cinkarne v Celju za prodajo izdelkov 58,784.000 kron. Ako bo sprejet predlog carine prostega izvoza izdelkov cinkarne in se pri pogodbi z Italijo omogoči in zajamči dobava surovin, bi se dala ta številka eventu-elno še zvišati. Dosedaj jo ovirala obratovanje prohibitivna carina, tako da je bila cinkarna primorana c£46odpustiti veliko število delavstva. Za državna premogovnika v Velenju in Zabukovcu so proračunani celokupni dohodki na 31,831.000 oziroma 9,304.080 kron, k temu je prišteti 25 odstotni prebitek prodajne r.eue premoga državnih rudnikov, tar znaša 10,213.750 kron in užitni-no na* premog v višini 10 odstotkov od prodajne cene v znesku 48 milijonov kron. Skupni dohodki od premoga 'znašajo torej 100 milijonov K. Državno kopališče v Slatini ima donesti 2,599.964 kron, v Dobrni 214 tisoč 620 kron in sanatorij v Topolšici pa 553.000 kron. K tem dohodkom je prišteti še hodke, ki se stekajo iz uprave ka-pitaiij in zakladov, ki nosijo na obre- prom. napr. 1. v Srbiji, vračunano centr. naprave raznih ministrstev: 134,721.200 2. v Bosni... 187,971:800 3. v Dalmaciji .... 34,768.800 4. na Hrvaškem . . . 417,163.000 5. v Sloveniji .... 106,559.000 6. v Vojvodini . . . 296,758.800 Slovenija stoji torej glede dohov-hov iz državnih nepremičnin na drugem mestu. Na prvem inestu stoji liosna z ogromnim državnim gozdov-jem, ki je bilo dano v eksploatacijo v zakup tujim družbam, dalje premogovniki v Kreki, Ugljeviku, Zenici, Banjaluki, Kaknju, Brezi, Maslo-varama in v Mostaru in železni rudo-kop v Varešu, dalje državno kopališče v Ilidžah, slane kopeli v Tuzli, v Srebrenici in v Kiseljaku. Na Hrvaškem spada med državne nepremičnine razen obsežnih gozdov le premogolcop v Vrdniku z 68 milijoni dohodkov. V Srbiji so državna last senjski rudnik pri čupriji, podrinski in majdanješki rudnik, od katerih ima prvi vnovčiti 200.000 ton premoga po 105 dinarjev tona za 21 milijonov kron za tekoče leto. Državna gospodarska podjetja so najbolj razvita v Srbiji, deloma tudi v Vojvodini in v Bosni. Slovenija je v tem oziru na predzadnjem mestu. V Srbiji so obsegala upravo fondov v Belgradu, razredno loterijo, priviligirano Narodno banko, državno tiskarno, državni živinrejski zavod v Dobričevem, topčidersko ekonomijo, kmetijske šole v Kraljevem, Bukovem, Šabcu, Skoplju in Bitolju, državne tovarne za svilo v Novem Sa- ltih 528.228 kron, na državnih posodjih (potresno posojilo z leta 1395-1806) in vsled škode trtne uši skupaj 198.400 kron, od verskega zaklada 54.557 kron ter od bivše avtonomne deželne uprave 193.000 (deželna elektrarna in obligacije). Ko-Bpčno je vpoštevati dohodke kaznil-niSivega dela s 531.000 kronami, bolide in humanih zavodov s 3,914.180 kron, narodnega gledališča s 3 mil. 4 tisoč kronami, dopisnega urada v Ljubljani s 132.240 ter šolnin in vpisnin s 157.153 kronami. Med različnimi upravnimi dohodki omenjamo donos za obrtne šole s 500 kronami in za trgovske šole s 7000 kronami, za vzdrževanje bivših deželnih cest in mostov 1,100.000 kron in taksa za lovske karte z 90 tisoč kronami. Za pregled razmerja dohodkov državnih podjetij navajamo njih porazdelitev i)o posameznih pokrajinah in sicer znaša: d; K K K K K gosp. podj. 60,800.560 d. 10.124.000 K 1,232.750 K 93.620 K 1,214.820 K 76.570.000 K nepremičnine 30,213.982 d. 468,416.630 K 123.883 K 147,785.540 K 202,758.413 K 12,265.238 K du in Veliki Kikindi, vojnotehnični zavod v Kragujevcu, in železniško strojno delavnico v Nišu. V Vojvodini obsegajo državna podjetja svilarstvo, ki je najvažnejše in ki se je pod ogrskim režimom posebno negovalo, dalje ekonomske šole, živinorejske zavode in rižne kulture, v Bosni pa deželno tiskamo, poljedelske postaje, umetno obrtne delavnice, državno tkalnico preprog, in tkalnico vezenin. Tudi pri dohodkih iz prometnih naprav stoji Slovenija na predzadnjem mestu, ker je večina železnic v Sloveniji privatna last in ker je bila poštna uprava, brzojavne, posebno pa telefonske napeljave v Sloveniji pod Avstrijo od ravnateljstev v Gradcu in Trstu sistematično in namenoma zanemarjeno. Vojna je sicer glede telefonskih zvez nekoliko pomagala Sloveniji, zato pa je propadla vozna pošta, katere še dosedaj ni mogoče obnoviti. Nerazumljivo nam je samo, da znaša dohodek od rečnega brodarstva, ki ga je dala država v zakup in eksploatacijo bančnemu sindikatu, pri številu 700 šlepov, to je nad tri petine cele podonavske flo-tile, le borih 2 milijona dinarjev, da-si so vodni tarifi enako visoki kot Že-leznični. Tu bi bilo treba pojasnila. Razprave gospodarskega sveta. (Konec). Za informacijo vlade je stavil svetu sledeča vprašanja: 1. ali naj trgovska pogodba z Italijo obsega tudi špecijelni tarifni del; 2. ali se sme vzajemno dovoliti 4. kakšno stališče je zavzeti glede pravic, pridobljenih na ozemlju bivše Avstroogrske monarhije. — V razgovoru k tem vprašanjem je zastopnik trgovske 'zbornice I. Mohorič izjavil, da so se na an ketah pri zbornici izrekli vsi intere . t._f.nXnnnrt ■ Ktuaii p n zbornici izrekli vsi mtere- naseljevanje firm začasno ah trajno; senti za ^ da naj bQ trgovska po_ 3. kako se ima urediti likvida- godba z Italijo kratkodobna in da cija odnošajev privatno pravnih naj se vzajemno dovoli naseljevanje razmer; tvrdk, ker smo mi interesirani na za- stopstvih naših tvrdk v Trstu .in Primorju. Glede dolgov in tirjatev je zbornica dosedaj zbrala samo gradivo glede odnošajev zadrug iz zasedenega ozemlja proti njihovim centralam v Ljubljani in Celju, iz česar rezu Ilira za Italijo pasiven oaldo za 15 in pol milijonov kron. Ker.se jo Italija postavila na stališče San Ger-mainske mirovne pogodbe, da se morajo te obveznosti poravnati po kurzu avstrijske krone na curiski borzi koncem oktobra 1918, predlaga, da naj se uravnajo ti odnošaji tako, da se plača notranja vrednost valute. Ing. Dr. Vid m a r se je pritoževal, da moramo mi, ki doma te politike cen ne poznamo, plačevati v Avstriji in Češki za nabavo polfa-hrikatov takozvane eksportne cene, ki so tako visoke, da je naši industriji popolnoma nemogoče konkurirati v finalnem produktu z inozemstvom, in zahteva odpravo eksport-nih cen pri kontingentih. Ravnatelj D r. F r a n g e š je podal obširen referat glede izvoznih razmer pri poljedelskih produktih in živinoreji in zastopa stališče, da naj se enkrat preneha s trgovskimi provizoriji in naj se ■/, Italijo sklene definitivna pogodba in po tem vzoru tudi z drugimi zavezniškimi državami. V Italijo bi se izvažalo žito in konji, go-. veda in razni deželni pridelki. Zavarovati se moramo proti uvozu vina, ker obsega naše vinorejstvo 250 tisoč ha kultur in reprezentira vrednost 14 milijard kron ter je naša najdražja kultura. Dalje je govoril o zaščiti našega ribolova proti italijanskim čozotom. Mi Italije ne potrebujemo. Žvepleni cvet lahko dobimo iz Severne in Srednje Amerike. Nato je g. Boškovič iz Splita poročal o razmerju Dalmacije napram italijanski trgovski pogodbi. Pri ribolovu je treba, da dobe naši ljudje v italijanskih vodah, na Lastovu in pri Zadru pravico ribarenja. Opozarjal je posebno, da je civilni guver-natorat izdal mnogo rudarskih in trgovskih koncesij za okupirano ozemlje in predlaga, da se vse te koncesije podvržejo temeljiti reviziji. Ce-mentarska industrija jo na štiri petine italijanska, dalje, da imajo Italijani zasigurana dalekosežna vodna prava, ki jim omogočujejo vpliv na celo okolico. Konečno se izjavlja proti definitivni pogodbi z Italijo. V enakem smislu se je izjavil gen. direktor Sava K u k i č, češ da mi nimamo v Italiji ničesar iskati in da je ta pogodba le naloga zaščititi lastne interese. Svetuje, da bi se s pogodbo počakalo toliko časa, do-Ider Italija sama ne sklene pogodb z zavezniškimi državami, kakor je bilo sklenjeno na konferenci 1. 1916 v Parizu, da bomo videli vsebino največjih ugodnosti in mogli po tem presoditi situacijo. Delegat Saveza trgovaca g. De* metrovič je izvajal, da se ne gre pri pogodbi z Italijo za podaljšanje pogodbe med bivšo Srbijo in Italijo, marveč za popolnoma novo stvar. Srbija ni imela onih industrij, ki jih ima sedaj naša država in katere je treba sedaj zaščititi. Mi smo mnogo zagrešili z odpovedovanjem pogodb preko noči, in smo izgubili zaupanje v inozemstvu in ker še danes nimamo odrejene smeri naše trgovske politike. Me smemo pa pozabiti, da se nahajamo v klinu med Italijo in Nemštvom, ki obe silite na vzhod, to pot s svojo ekonomsko penetracijo, ki je podaljšanje svetovne vojne. Nato opozarja na vprašanje res-ke regence, o kateri nimamo še nobenih podrobnejših podatkov o valuti, o pravicaii na Keki, o načinu oskrbe Reke in o njeni carinski organizaciji, ki je za nas posebne važnosti, dalje na vprašanje svobodnega prometa in selitve. Po daljši razpravi o šumarski industriji v Bosni, o ureditvi paro-brodarstva, ribarske floti le in o uporabi Trsta ter o zamenjavi valute v zasedenem ozemlju, se je prešlo na samostojne predloge kot zadnjo točko dnevnega reda. Tajnik P a s k i e v i 6 je predlagal razširjenje zagrebške telefonske centrale in zboljšanja brzojavnega In paketnega prometa, likvidacijo tečajnih diferenc pri Centralni Upra- vi in izpremembe postopanja pri trošarinski kontroli. Dr. Bugar-žič je predlagal revizijo tarif brodarskega sindikata, Dr. B e 1 o š e -v i č kontinuiteto v gospodarski na-redbodaji in odpravo retroaktivnih davčnih naredb, tajnik M o h o r ič pa je predlagal, da se izda naredbo za carine prosto vračanje embalaže (posebno vinskih sodov; pravočasno objavljanje razpisov javnih dobav, da bodo mogli naši obrtniki in trgovci dočasno oferirati; vzpostavitev davčnih komisij, da se poizvedbe ne bodo več vršile na anonimen način; da se izdajo izvršilne naredbe za repaturni.promet z inozemstvom; in da se ukine predpis o odtegovanji! 1 odstotka od trgovskih faktur za podporo uradniških zadrug. Akoravno je bilo to zasedanje improvizirano in niso bili niti referenti ministrstev izdelali referatov, niti jih poslali članom sveta v izjavo, torej tudi eksperti niso poznali programa vlade, leži velik moralen vpliv sveta v tem, da so na eni strani šefi oddelkov ministrstva slišali tožbe in želie ter predloge interesentov, dalje da so eksperti iz posameznih pokrajin spoznali situacijo drugih krajev naše države in slišali razloge vlade za nekatere naredbe, ki so v javnosti, ki ni bila informirana o povodu in namenu odredb, na-naletela na velik odpor. Izkazala se je velika potreba, da se poleg sedanjega političnega parlamenta, ki se dosedaj še ni imel prilike baviti z gospodarskimi vprašanji, osnuje nova institucija, kjer bodo zastopani vsi družabni sloji in kjer se bodo razpravljala in reševala ekonomska vprašanja. — Ta predlog, ki ga je stavil dr. Vošnjak, je vsega vpoštevanja vreden in stvar vseh strokovnih organizacij jo, da v Ustavi zahtevajo tako ustanovo, da se v ekonomskih vprašanjih osvobodimo strankarsko politične oportuni-tete in bodo o njih odločevali objektivni argumenti. Pregled neposrednih davkov. (Nadaljevanje.. B. Hišni davki. Razredarina je odvisna od tega, koliko stanovanjskih delov (sob in čumnat) da je v dotični hiši. Čini več sob in čumnat je tu, tem višji je davek. Ako je imela hiša le eno, dve, tri, štiri itd. stanovanjske dele, se je dosedaj plačalo na državnem davku (razredarini) 2 K 63 v, 2 K 98 v, 3 K 68 v, 8 K 58 v itd. Če je bila pa hiša sezidana šele po 81. decembru 1911, znašala je razredarina le 2 K 03 v, 2 K 30 v, 2 K 84 v, 6 K 62 v itd. Podlaga za doklade avtonomnih oblasti je bila v obeh slučajih jedna in ista t. j'. 3 K, 3 K 40 v, 4 K 20 v, 9 K 80 v itd. Glej tozadevne tabele v odloku bivšega fin. min. z dne 10. avg. 1914, št. 15 012. Ukaz-nik fin. min. št. 166 iz 1. 1914. Razredarina se po zgoraj navedenem fin. zakonu (»Uradni list« z dne 25. nov. 1920, št. 136), potroji. Hišnorazredni davek bi znašal vsled tega v ravnokar omenjenih slučajih: 7 K 89 v, 8 K 94 v, 11 K 04 v, 25 K 74 v, odnosno pri hišah, ki so sezidane po 31 dec. 1911 6 K 09 v, 6 K 90 v, 8 K 52 v, 19 K 86 v itd. Poleg razredarine se pobira 70 odstotni enotni drž. pribitek, ki se preračuna od višine državnega davka, t. j. 70 odstotkov od 7 K 89 v, 8 K 94 v, 11 K 04 v, 25 K 74 v, odnosno pri »ugodnostnih« hišah, sezidanih po 31. decembru 1911 70 odstotkov od 6 K 09 v, 6 K 90 v, 8 kron 52 v, 19 K 86 v itd. Doklade za avtonomne oblasti se za davčno leto 1921 odmerijo na isti način kakor enotni drž. pribitek. Razloček obstoji le v tem, da se vzame mesto 70 odstotkov skupni znesek avtonomno dokladnih procentov. Primer. N. N. ima hišo na deželi s 4 stanovanjskimi deli (t. j. 4 sobe) in s pripadajočimi pritiklinami. Koliko znašajo davčna bremena za davčno leto 1921, ako znašajo avtonomne doklade skupno (brez deželnih doklad seveda) 110 odstotkov. Plačal bo: a) na državnem davku (3 X 8 K 58 v) 25 K 74 v b) na 70 od stot. drž. pribitku (70 odstot. od 25 K 74 v) 18 K 02 v c) na 110 odstotnih avtonomnih dokladah (110 odstotkov od 25 K 74 v) 28 K 31 v Celo davčno breme znaša torej 72 K 07 v (Dalje prihodnjič.) Miuisterijalni tajnik Cigoj. Varstvo industrijske lastnine. (Nadaljevanje). Ostaja mi ob sklepu še eno vprašanje, ki ima praktično vrednost za vse lastnike pravic industrijske lastnino, vprašanje, ali in kako se bodo prevzeli v novo državno varstvo patenti, ki že obstojajo, vzorci, obrazci in znamke, ki so že zavarovane na posamezih d^lih naše države. O tem odloča § 162. uredbe, ki pravi: da kdor uživa na kakem delu naše države kako pravico industrijske lastnine onega dne, ko uredba stopi v veljavo, in ki želi, da se mu ta pravica na tem delu države zavaruje tudi nadalje za preostalo dobo njenega trajanja, jo mora prijaviti pri upravi za varstvo industrijske lastnine najpozneje v roku treh mesecev računajo od dneva, ki se določi s posebno naredbo; ako te prijave v omenjenem roku ne izvrši, preneha veljavnost njegove pravice v naši državi. Na njegovo prošnjo more uprava raztegniti veljavnost njegove pravica na celo državo. Iz te določbe vidimo, da se prevzamejo v novo državno varstvo Vse pravice industrijske lastnine: 1. ako njih lastnik za to prosi; 2. ako je njegova pravica še v veljavi; 3. prevzamejo se le za dobo, ki še ostane po od račun jan ju dosedanjega trajanja varstva; 4. zavarujejo se na onem ddu države, kjer so dosedaj bile zavarovane in 5. na željo se varstvo more razširiti na celo državo. 1. Kar se tiče prve točke omenjam, da se te prošnje morejo pričeti vlagati takoj, ko uredba stopi v veljavo, torej z 28. decembrom 1920; pri tem ni nobene razlike, ali je prosilec naš državljan ali inozemec, vsakemu upravičencu se njegova lastnina varuje; glede inozemcev smo prevzeli za to posebno obvezo s podpisom saint-germainske mirovne pogodbe z Avstrijo, ki določa v svojem 274. členu, in trijanonske mirovne pogodbe z Ogrsko, ki določa v svojem 257. členu, da so dolžne vse države, ki jim je pripadel kak del bivše avstro-ogrske monarhije, aii ki So nastale iz razsula te monarhije, priznati vse pravice industrijske lastnine, ki so veljale na tem delu ob času, ko je isti prišel pod njih suve-reniteto. To določilo velja za pravice na teritoriju naše države izven Srbije in črne gore. Glede teritorija Srbije in Črne gore bi bila naša država v smislu čl. 249 b in 258 saint-germainske mirovne pogodbe (odnosno enakih členov drugih mirovnih pogodb) upravičena, da doseže in likvidira na tem svojem teritoriju vse pravice industrijske lastnine brez obzira na to, so-li lastniki naši državljani, podaniki zavezniških ali sovražnih držav. Do kedaj se bodo te prijave sprejemale, se ne more še natančno določiti; kajti mirovna pogodba z Ogrsko še vedno ni stopila v veljavo in tudi enoletni rok, ki ga čl. 259 mirovne pogodbe z Avstrijo določa za obnovitev radi vojne zapadlih ali ugaslih pravic, poteče šele 16. julija 1921, dočim analogni enoletni rok v mirovni pogodbi z Ogrsko sploh še ni začel teči; ker pa ne gre, da bi tuji državljani z daljšim rokom za prijavo imeli večje pravice, kakor lastni državljani, se bode rok tako določil, da pade njegov iztek skupaj z najdaljšim rokom, ki ostane tujim državljanom. 2. Drugi pogoj je, da je pravica industrijske lastnine še v veljavi onega dne, ko stopi uredba v veljavo. Prijavitelj bode moral dokazati, da je pravico vzdržal v veljavi do 28: "decembra 1920. Katere pravice pridejo v poštev? Odgovor na to vprašanje je različen za posamezne dele naše države. Iz Srbije se bodo prevzeli vsi vzorci, obrazci b> znamke (patentov Srbija ni imela), Ju so jih kompetentne oblasti, t. j. prvostepeni sudovi, od n. v Beogradu trgovački sud, zavarovali do vštetega 27. decembra 1920. Iz pokrajin izven Srbije in Črne gore se bodo prevzeli vsi vz.v'ci, obrazci iu znamke, ki so jih naše pristojne korporacije, t. j. trgovske in obrtne zbornice zavarovale istotako do vštetega 27. decembra 1920. Pri patentih zadeva ni tako enostavna. Prevzeli se bodo le oni patenti, ki jih je patentni urad na Dunaju odnosno v Budimpešti pravomočno dal do vštetega 27. oktobra 1918. Kajti ta dan je bil zadnji dan obstoja avstro-ogske monarhije, le do tega dne so bili naši (nekdaj avstro-ogrski) kraji v območju dunajskih in budim peštanskih centralnih uradov; z 28. oktobrom je bila revolucionarnim potom stvorjena nova država Jugoslovenov (tedaj še brez Srbije in Črne gore), ki je danes nam pripadajoče dele bivše av-slro-Ogrske odcepila od te države in jih stavila pod svojo suvereniteto. N;.ravno, da od' tega dne ni mogla nobena inozemska oblast imeti v naši državi kake pravice, zato tudi dunajski in budimpeštanski patentni urad ni bil več pristojen za dajanje pravic industrijske lastnine, ki bi veljale tudi zn našo državo, torej izven njegovega kompetentnega območja. — h istega razloga se bodo od vzorcev, obrazcev in znamk prevzele lo one, ki so do vključno tega dne (27. oktobra 1918) bile registrirane pri centralnem uradu na Dunaju in v Budimpešti. Lastnik je moral vse te pravice industrijske lastnine vzdržati v veljavi s plačevanjem letnih pristojbin patentnemu uradu na Dunaju odnosno v Budimpešti, oziroma pri vzorcih, obrazcih in znamkah s plačevanjem letnih pristojbin pri onih trgovskih in obrtnih zbornicah, kjer jih je prijavil. Kot dokaz za to bode moral upravi predložiti overovljen prepis iz patentnega registra na Dunaju odnosno v Budimpešti, oziroma pri vzorcih, obrazcih^ in _ znamkah prepis iz registra pristojne trgovske in obrtne zbornice (v Srbiji pristojne sodnije). (Konec prihodnjič.) Izvoz in uvoz. /i *' S Naš izvoz bo olajšan. Na seji finančno-ekonomskega komiteta, ki se je vršila 14. februarja t. 1., je v načelu sprejeta izprememba izvozne carinske tarife, ki bo za izvoz ugodna. Krma pri izvozu živino. Glavna carinarnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se zamore pri vsakem izvozu živine izvesti brez carine in brez zasiguranja valute, krma, potrebna za živino, ki se izvaža in to ra-čunjeno za en dan: za en (.ga prašiča 1 kilogram koruze; za eno ovco 1 kilo-gr. sena in pol kilogr. otrobov; za 1 vola 4 kilograme sena iu 1 kilogram otrobov. Za izvoz v države, ki mejijo na našo kraljevino, se zamore izvoziti pod omenjenimi pogoji toliko navedene krme, kolikor je potrebno za 10 dni; ako pa se izvaža v druge države pa, kolikor jo jo treba za 15 dni. (Št. 1522). Naš izvoz v Zedinjene državo. Ame-rikanski kpnzul g. Pattou je obvesti l amerikansko vlado, da je znašal izvoz iz Jugoslavije I. 1920 na podlagi predloženih faktur beograjskega in zagrebškega amerik. konzulata v Zedinjene države 223.627 dolarjev. Izvoz kož iz Ogersko. Ogerska je do-\olila izvoz surovih kož in usnja v ve6-jih množinah, obremenila pa ga je z visoko carino. Za en vagon-suhih konjskih kož znaša n. pr. carina 90.000 m. k. Uvoz masti v Nemčijo. S 5. t. m. je uvoz masti v Nemčijo zopet dovoljen. Haofino sospattaKe atfese, Trgovina. Trgovska pogodba med našo državo in Nemčijo naj bo začasna. V zadnji štev. našega lista smo poročali, da je odgodena ratifikacija že zaključene pogodbe med 'našo državo in Nemčijo, in sicer na zahtevo ministra za trgovino in industrijo. Na zadnji seji ministrskega sveta se je med drugim razpravljalo tudi o zaključeni pogodbi, naj h bo ta pogodba stalna ali ne. Konečno je bilo sklenjeno, da naj bodo trgovske pogodbe z Nemčijo in Italijo z ozirom na zunanje politične momente le — začasne. Pomanjkanje govejega in telečjega mesa v Ljubljani. Ker se forsira izvoz mesa v inozemstvo, je na ljubljanskem trgu nastopilo pomanjkanje mesa, kar je povzročilo med občinstvom veliko razburjenost, med mesarji pa delno stvko. Ceno živi teži so izvozničarji v medsebojni konkurenci povišali na 17 do 18 K po kg za prvovrstnega vola, vsled česar naši mesarji niso mogli ostati pri starih cenah. Da se izognemo popolnemu pomanjkanju govejega mesa, se je dovolila od srede IG. t. m. za goveje meso X._vrslo cena K 30.—, II. vrste K 28.—, telečje meso prve vrste K 26.—, II. vrste K 24.—. Podraženju mesa je pripomogel tudi 50 odstotni padec cen kožam. Znižanja cen nam ni pričakovati tako dolgo, dokler se ne zboljša naša valuta, ker nam takrat zunanji trg ne bo mogel plačevati tako visokih cen. Prodaja koruze: Komisar sekve- striranega posestva grofa Cekoniča v Zombolji (Banat), bo prodajal dne 25. t. m. potom javne ofertne licitacije 960 m. c. koruze. Kavcija 10 odstotkov. fnciMstršJa. Nova elektrotehnična tvornica »Panonija« v Ptuju. Tvornica »Panonija« v Ptuju je predložila nove vzorce telefonskih aparatov ministrstvu za pošto in brzojav, da bi jih uyedlo v naših pokrajinah. Ti aparati so vporabni kot stoječi ali kot viseči, so mnogo manjši, kakor običajni in tehnično zelo dobro izdelani. Tvornica gospodarskih strojev. Tvrdka Miroslav Herman in drug gradi v Karlovcu novo tvornico za izdelovanje gospodarskih strojev. Tvornica in rafinerija špirita so je preselila. Iz Požege se je preselila v Osijek tvornica in rafinerija špirita, ki bo letno pridelovala do 40.000 hi tega proudkta. Tvornica v Požegi ni imela pogojev za razvijanje. Nov premogovnik. Otvorjen je nov premogovnik v Fušnici pri Livnu (Bosna), ki daje premog z 4600 kalorijami. Ta premogovnik eksploatira Industrijska banka v Zagrebu. Na 78 km oddaljeno postajo se premog prevaža z autemobili. Zgradba veliko električne centralo. Ministrstvo za javna dela je razpisalo za 1. majnik, licitacijo za zgradbo velike električne centrale v Ko-stolcu na Donavi. Poleg tega namerava zgraditi vlada na progi Kostolac— Beograd še osem manjših električnih central. Stroški za zgradbo velike električne centrale v Kostolcu so proračun jeni na 60 milijonov krou. Čelu kupili veliko radarsko podjetje v Gornji šleziji. Češki kapital je dosegel pred kratkim v Gornji Šleziji lep uspeh. Večina delnic enega naj- večjih podjetij Gornje Šlezije rudarske industrije: Vereinigte Konigs- und Laurahiltte je prešlo v roke čeških koncerna. S tem so si Cehi zagotovili velik upi iv na poslovanje tega podjetja. Angleške zaloge belega kleju (h ina). Angleška je razpečavala beli klej (lini) kot svojo specijaliteto po čelenr svetu. Tudi naši trgovci so ga naročali na Angleškem. Koncem leta 1920 so znašale zaloge belega lima v Angliji približno 2 in pol milijona Skrinj, kar ima vrednost nad 5 milijonov funtov šterlingov. Proizvodna cena za Skrinjo je bila -10 šilingov, cena pa se ji je znižala na 133 šilingov, torej za 7 šilingov pod proizvodno ceno. C;;ri2ss« Slovensko besedilo carinske tarife. Delegacija ministrstva za finance v Ljubljani je dala natisnili slovenski tekst sedaj veljavnega zakona o splošni carinski tarifi z maksimalnimi, minimalnimi postavkami in pravili o tari. Cena knjigi, ki obsega 23 pol velike osmerke je 80 K. Denar naj se ne pošilja na naslov delegacije, marveč na »Gospodarski urad delegacije ministrstva za finance v Ljubljani«. —- Na naročila brez denarja se ne ozira. Carinskega zakona pa delegacija nima več v zalogi, pač pa ima še nekaj izvodov te knjige glavna carinarnica \ Ljubljani, zato naj se interesenti obračajo s svojimi naročili naravnost na ta urad. Slovensko besedilo carinske tarife olajša trgovcu vlaganje deklaracij brez posredovalcev, kar je za trgovske kroge velike važnosti. V lastnem interesu vsakega trgovca je torej, da si nabavi ta pripomoček. Revizija carinske tarife. Odbor Gobarskega sveta za revizijo carine je dovršil svojo nalogo. Sestavljena carinska tarifa se bo predložila še gospodarskemu finančnemu komitetu v odobrenje. Kolikor je znano do sedaj, je izvozna tarifa izdelana na podlagi stare izvozne carinske tariie z nekaterimi spremembami v pododdelkih. Princip za sestavljanje tarife je bil ta, da se omogoči razvoj in delo naše obstoječe ter bodoče industrije. Zato so surovine carine proste, carina na pol-fabrikate je znižana, izdelki pa se bodo carinili po tarifi, ki odgovarja njihovi vrednosti. Izvzeti so v tem slučaju stroji, glede katerih je predloženo, da se osvobode carine; tovarne strojev nc bodo plačevale davkov, dokler bo uvoz strojev prost. Med drugimi predlogi, katere je stavi! odbor, se nahajajo tudi predlogi glede važnejših predmetov in predlogi glede izvoza. Izvoz žita je prost vsake carine, izvzeta je pšenica, ki nam je potrebna doma. Carina na izvoz živine je tudi znatno znižana. Dovoljen je izvoz konj in goveje živine čez 500 kg teže (od glave). Ostala je prepoved za volno in staro, lito železo, radi naše domače industrije. Znižana je carina na surove kože, ostala je pa carina na kože od velike živine. Najnižja je carina na kože, ki se pri nas ne morejo predelavah. Leseno oglje je carine prosto. Natančneje o novi carini se bo kmalu izvedelo. Za enkrat so nas pomirili tudi ti kratki podatki. Kuhanje trošarine prostega žganja za domačo potrebo. Po členu 116, točka 6, trošarinskega pravilnika, sme oni, ki hoče prodati gotov ’ del onega žganja, ki ga je nakupil trošarine prosto za domačo potrebo, to storiti le tedaj, če označeni svoj namen poprej prijavi pristojnemu oddelku finančno straže in plača pri pristojnem davčnem uradu trošarino za novo količino žganja, ki jo namerava prodali. Generalna direkcija posi-ednih davkov v Beogradu pa jo zaznala, da se v nekaterih krajih naše države dogaja, da si oni, ki kuha žganje trošarine prosto za domačo potrebo, izposodi žgalno pripravo in da odškoduje lastnika izposojene priprave ne v denarju, temveč z žganjem, trošarine prosto nakuhanim. Taka oddaja žganja pa se ima — ker se žganje ne porablja za domačo potrebo, torej ne za oni namen, ki je pogoj za izpregled plačevanja trošarine — smatrati kot prodaja ter je vsled tega v vsakem takem slučaju postopati po gori citirani odredbi trošarinskega pravilnika. Ce pa bi se oni, ki kuha žganje trošarine prosto za domačo potrebo, branil (obotavljal) plačati trošarino za ono količino žganja, ki bi jo po pogodbi moral oddati lastniku žgalne priprave, bi se moralo proti njemu postopati kazenskim potom po odredbi člena II6, točka 7 c, trošarinskega pravilnika. ©&rs ar&ivo« Ponarejeni čeki Jadranske banke. K notici, priobčeni pod tem naslovom v št. 10, poročamo sledeče: l’o izvedbah v Trstu je ugotovljeno, da se gre samo za eden čekovni blanket, ki je bil ukraden podružnici .Jadranske banke v Zadru in ponarejen od nekega zasebnika v Zadru. Ne gre se za več ponarejenih čekov. Ponarejevalec jo že zasačen. Zamenjava raztrganih dinarjev. Ministrstvo za finance je izdalo nared-bo, po kateri je naročeno vsem državnim blagajnam, da sprejemajo v zameno raztrgane novčanice po en dinar. Sprejemanje 20 dinarskih novča-nic. Minister za finance je odredil te-Jegrafično, ua morajo tudi davčni uradi sprejemali 20 dinarske novčanice v zameno. Promet. Poštni in telefonski promet med Italijo in Prago preko Ljubljane. Med Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in čeho-slovaško se je že dolgo razpravljalo glede ureditve prometnih razmer. Prišlo je do sklepa, da se bo vršil paketni promet Rim— Praga, in telefonski promet Trst—Praga preko Ljubljane, Gradca in Dunaja. Tako se zboljša informativna služba, katera je velike važnosti tudi za našo trgovino in novinarstvo. Proga Kočevje—Brod Moravicc. Ministrstvo saobračaja je sestavilo komisijo za napravo železniške proge Kočevje—Brod Moravice. S to progo bi dobila Slovenija za enkrat zvezo z re-ško progo, a pozneje preko Ogulina tudi s Splitom. Proga bi bila dolga okrog 38 do 40 km. Sestanek zavezniške komisije za razdelitev podonavskega brodovja. Dne 25. t. m. se bo v Parizu sestala zavezniška komisija za razdelitev podonavskega brodovja. Pri tem sestanku bo zastopal našo vlado g. Avramovič, delegat naše vlade pri transportni sekciji zveze narodov. Olajšanje železniškega tovornega prometa med Italijo in Čehoslovaško. Češki listi poročajo, da bodo vozili med Italijo in Čehoslovaško kompletni tovorni vlakii Vagoni bodo plombirani z laškimi plombami ter se blago ne bo carinilo ne ua jugoslovanski ne na avstrijski meji, kar je do sedaj promet tako oviralo. ker naša poslanstva nefrankiranih pisem ne bodo sprejemala, marveč zavračala. (Št. 1524.) Trgov, pogodbe Čeh.-sl.-repub. Po zvaničriem komunikeju čehoslovaškega ministrstva za trgovino, se bodo pričela v najkrajšem času v Pragi pogajanja v svrho zaključka trgovske pogodbe čehoslovaško republike z Ru-munsko, Madžarsko in Avstrijo, v Varšavi v svrho zaključka trgovske pogodbe s Poljsko in v Kirnu z Italijo. Kav-notako še bodo kmalu nadaljevala pogajanja v Berlinu, ki so bila radi raznih težkor prekinjena. Naznanila trgovske in obrtniške Jorase® v LlatsEJani. Izvoz knjig. Generalna direkcija carine v Beogradu naznanja, da je izvoz vseh knjig, tiskanih v srbskem, hr-vatskent in slovenskem jeziku prost carine in zagotovitve valute. (St, 1521.) Uvoz statsfuriske stili. Povodom vprašanja glede uvoza kalijeve (stats-furtske) soli, ki za uživanje ni uporabna ter se za carini po br. 203 carinske tarife, so dobile carinarnice od uprave državnih monopolov nastopno pojasnilo: Da bi uvozniki soli ne uvažali živinske soli pod imenom kalijeva sol, ki je umetno gnojilo, bo od sedaj naprej analiziral carinski kemik sol vsakega vagona posebej ter poročal rezultat analize generalni direkciji carinske uprave, ki bo na podlagi tega poročila dovoljevala uvoz brez plačevanja monopolne takse. Radi kontrole se določa, da morajo uvozniki kalijevo sol uvažati le preko glavnih carinarnic 1. razreda, kjer se nahajajo carinski kemiki, (št. 1523.) Frankirunje pisem v inozemstvo. Kraljevsko poslanstvo v Bernu naznanja, da nekatera ministrstva ali njih oddelki iz Beograda, kakor tudi iz drugih krajev kraljevine, posebno iz Zagreba in Ljubljane pošiljajo poslaništvu v Bern vedno pisma brez poštnih znamk, ali pa z nezadostnimi znamkami. Vsled tega prilepijajo švicarske poštne oblasti na taka pisma portoznamke, katero mora naša država honorirati. Da bi se taki slučaji ne ponavljali, se opozarja javnost, da se pisma na naša poslanstva v inozemstvu ne pošilja nefrankovana, temveč opremljena s predpisanimi znamkami, Zajem ljubljanske mestne občine. Ljubljanska mestna občina namerava dvigniti zajem v znesku 20 milijonov kron, katerega bi občina porabila za razne regulacije, za posipanje in popravljanje ulic. Gospodarske potrebe krajev ob Muri. Naša vlada je poslala v murske pokrajine posebno komisijo, da prouči gospodarske potrebe teh krajev, ki so do sedaj gravitirali proti Graz-u. Ker so ti kraji pripadli nam, moramo njihovo pozornost v gospodarskem oziru obrniti proti jugu. Angleško darilo v vojni oškodovanim srbskim poljedelcem. Angleški odbor za kmetijsko pomoč zaveznikom je pripravil transport strojev, orodja in semen, katerega bo poslal kot darilo v vojni oškodovanim srbskim poljedelcem. To darilo ima vrednost 7 in pol milijona kron. Prodaja pokvarjene koruze. Odsek ministrstva za prehrano in obnovo zemlje v'Novem Sadu razpisuje ofertno licitacijo v lastni hiši, ulica regenta Aleksandra št. 54 na 15 marca 1921. Količina 80 odst. povarjene koruze, ki za ljudsko hrano in krmo hi sposobna, znaša okrog 8 vagonov ter se nahaja v Velikem Bečkereku pri »Domovinski! mlinski industriji«. Ponudbe naj se odda zapečatene, kavcija znaša 10 od-| stotkov. Novo izumljeni mlinski stroji. Nad-i mlinar paromlina »Gizela« v Viroviti-i ri, Anton Brozovič, je izumel več zelo| potrebnih mlinskih strojev. Stroje pa < je dal patentirati v Monakovem. Nabava sukanca. Uprava vojne opreme v Beogradu, douji grad, razpisuje na 14. marca t. 1. pismeno, ofertno licitacijo za nabavo sukanca in sicer: 1000 grosov sukanca kaki barve št. 30—40 v navitkih po 500 m ter 1500 grosov belega sukanca št. 32—40. Kavcija 10 odstotkov. Nabava gumbov. Uprava vojne opreme I v Beogradu razpisuje na 5. marca t. I. drugo pismeno ofertno licitacijo za nabavo gumbov in sicer: 243 grosov malih, koščenih, masleno sive barve za bluze, 490 grosov večjih, koščenih, masleno sivih za bluze, 1000 grosov metalnih gumbov za hlače, 1000 grosov koščenih za spodnje hlače, 1000 grosov koščenih za srajce, 735 grosov metalnih masleno sivih za letne bluze in 1000 grosov metalnih za hlače, Ponudbe kolekovane z 10 din. se oddajo zapečatene. Na ovitku naj bo zapisano kaj se nudi. Kavcija 10 odstotkov. Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo bo dne 20. februarja t. 1. v posvetovalni dvorani poverjeništva za kmetijstvo. Začetek bo ob pol desetih dopldne. Na dnevnem redu je med drugim obravnava društvenih pravil in volitev načelstva, odbora in odsekov. Novi naslov našega generalnega konzulata v Marscilleu. Vsem zainteresiranim krogom se daje tem potom ua znanje, da se je kraljevi generalni konzulat v iVJarseilleu naselil v ulici de Prado št. 76. Sombor: dovoz se ne razvija dobro, zato je odpošiljatev blaga omejena. Vagonov je malo, pa še ti so navadno brez streh, tako, da se morajo pokrivati z deskami. Ne smemo se čuditi. da se cene ne morejo znatno znižati, ker odpošiljatev obtežujejo iz-vanredni izdatki. Pšenica notica 970 do 980 K, koruza 360 do 370 K. oves 310 do 320 K, moka 0 15 K, moka .za kuho 14 K, moka za kruh 13 K; koruza se prodaja na Češko. Vukovar: Dovoz slab. Pšenice je na trgu posebno malo ter notira 1000 do 10.10 K, koruza 370 do 380 K, oves 330 do 340 K. Koruza se prodaja v Avstrijo, Nemčijo in Čehoslovaško. Vinkovci: Dovoz sLab. Cene ueiz-premenjene. Pšenica notira 990 do 1000 K, nova koruza 380 do 390 K, oves 320 do 325 K. Promet ne odgo-varja potrebam. Bačka: Pšenica 960 do 980 K, ječmen 520 do 540 K oves 300 do 310 K. rž 800 K, stara koruza 360 do 380 K, nova v zrnu 370 do 385 K. Banat: Pšenica 960 K, ječmen 520 kron, rž 800 K, oves 310 do 320 K, dobra stara koruza 380 K, nova koruza v zrnu 380 K. Moka št. 0 14.50 K, št. 2 13.50 K, za kruh 12.50 K. Slavonija: Pšenica 1000 do 1020 K, ječmen 540 K, oves 310 do 330 K, dobra stara koruza 380 do 400 K, nova koruza v zrnu 390 do 420 K, moka O, K 15.50; št. 2, K 14.50; za kruh K 13.50. Zagreb: Moka 0, K 16.50; št. 2, K 15.50; za kruh K 14.50. Kava (Amsterdam) Santos supe-rior 55—56 cts., Java robusta WIB 30 in pol cts. cif. Holandija—Hamburg. Padang robusta G. B. telquel januar-marc 26 in pol cts. Stara, rumena Mo-nado-Liberija 60—65 cts. fob. Java Liberija srednje kval. 37 in pol cts. fob. Surinan Liberija, la, debelo zrnje 35 do 37 cts. sob., Basi la, debelo zrnje 55 do 60 cts. fob. Kakao po cts. Accra 41: Trinidad, skladišče 70. (Amsterdam) zrnje: januar marc Bahia superior 30 cts., Bahia good fair 26 in pol. Thome prompt od Lisabona 29, Accra f. f. februar - marc 24 cts. za pot kg fob. Riž (Amsterdam) Burrnah febr.-inarc, nova žetev 100 kg 18 for. cif. Holandija ali Hamburg. Maribor: Mast 52 do 56 K, slanina 36 do 50 K. Srem: Voli 15 do 18 K, biki 10 do 15 K, teleta 16 do 20 K, prešiči (debeli) [26 do 30 K, mast 46 do 50 K, slanina 42 do 46 K, surove kože 30 K. Cena jabolkom: Zagreb trg 6 do 8 |K po kg, Maribor 4 do 8 K. f Cena krompirju: Zagreb K 2, Ma- ribor 2 do K 2.40 po kg. *■ Cena fižolu: Zagreb trg 7 do 8 K po kilogram. / Cena čebuli: Zagreb trg 4 do 5 K, Maribor K 6 po kilogram. Cena soli: Zagreb 5.60 do 7 K, Srem K 6.25, Vojvodina K 6.50. Cena drvam: 180 do 300 K po ku-bik meter. Cena vinu: Zagreb: novo vino 12 do 16 K, staro 20 do 25 K. Vojvodina: novo vino 10 do 14 K, staro 18 do 23 K. Srem : novo vino 10 do 11 K, staro 18 do 23 K. Slovenija - Maribor : novo vino 18 do 20 K, staro 20 do 23 K po litru. Cene železu. V Pragi se je nedavno vršila seja odposlancev največjih železnih podjetij v Cehoslovaški. Vlada je sporočila, da s 1. marcem t. 1. preneha davek na koks za plavže. Lastniki plavžev so vsled tega sklenili znižati cene železa počenši s 1. februarjem za povprečno 50 odstotkov. Cene znašajo za 1.00 kg litega surovega železa št. 1 — 245, za hematit 270, ingote 300, palično in fasonsko železo 400, valjana žica 400, nosilci 385, tračnice 400, pločevina po debelini 480 do 420 čehoslovaških kron. Hamburg: Cink 660 papir, 550 denar marc 580 p., 565 d., april 575 p„ 565 d. — Svinjec 530 p., 430 d., mehek svinjec 450 p„ 390 d. — Kositer 50 p., 48 d. — Baker katode 18.25 p., 17.50 d. Antimon 8.50 p., 7 d. London: Baker po toni, Standard eash funt st. 69-7.6, elektrolit f. st. 76-15, cink skladišče f. st. 162-15, trimesečni rok f. st. 168-15, svinjec Foreign. ne-ar dates f. st. 22-15, angleški 24-20, ni-kel 210, antimon najfineji po toni 40, kositerne plošče fr. Station 33. Berlin: (stare kovine) star baker 100 do 1150 M, rudeča med 9050 do 1050 M, med 450 do 525 M, medna pilo-vina 425 do 475 M, cink 220 do 260 M, novi cinkovi odpadki 310 do 340 M, svinjec 250 do 270 M, aluminijevi odpadki 1500 do 1700 M po 10 kg. Zagreb: (Cene v klavnici), goveja koža 30 K po kg, telečja 32 K po kg, konjska, komad po 200 do 300 K, krzno TRGOVSKI L I S T M O i— O •*—> M » Sf Kdor rabi „Zlatorog-milo u podaljša trajnost svojega periia. . Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7. tsi CO f—t o —l c frcr od jagnjeta 40 K, ovčje krzno 50 do 60 K, kozje krzno 50 do 60 K. Dunaj: Volovska koža K 180 po kg, telečja 1400 K, kozje krzno 575 K, ovčje krzno 450 K. Čehoslovaška: Kravja in volovska koža po 25 kg, 22 do 24 č. K, težja koža 20 do 25 č. K, bikove kože od 25—50 kg 20 do 22 č. K, telečja koža 28—80 č. 1C po kg., konjska koža od 20 kg 350 č. K komad; kozja koža zimska 50 do 55 č. K komad, ovčje krzno 60 do 70 č. K komad, slabše vrste 40 do 60 č. K Ogrska. Fina krzna: lisica 1000 do 1200 K, gorska kuna 2500 do 3500 K, domača kuna 2800 do 3500 K, vidra 8500 do 4000 K, jazbec 450 do 650 K. zajec 110 do 115 K po komadu. Težka goveja koža brez rog in nog 130 do 140 K, suha koža 240 do 250 K. Rogovi. Dunaj: Rogovi ogrskih volov 4000 do 5500 K, ogrskih krav 1600 do 1800 K, bivolov 3500 do 4000 K, odpadki rogov 500 do 550 K, goveji zobje 050 do 700 K, goveje kosti 460 do 500 K po kilogram. U mednarodnega tržišča kož. London: dne 11. t. m. je prišlo v London na popis 5000 Liebig Colon Saladero volovskih kož februarskega klanja; cena 11 do 12 d po lb cif Liverpool. — Liverpool. Promet sre-den. Zimskodlakaste volovske kože B. A. Frig 9 d po lb od skladišča, kar pride približno 9 in pol d. cif. Rotterdam. — Antverpen: prodalo se je med drugim: 1784 Union Rpsario Sal. volovskih, okoli 20 kg težkih, po 151 do 196 fr., cca 1000 soljenih Montevideo Rio Grande, Paraguay in San Paolo. -- Rotterdam: Na dražbi 1. t. m. je bilo med 30.000 kožami prodanih 10.700 popolno slabili in starih. Od 2400 soljenih kož je bilo 1928 komadov prodano po relativno nizki ceni. Tako se je med drugimi prodalo 423 suhih Mexico, cca 10 kg 29—20.50 hol. gold., 258 suhih Columbia 12 do 14 kg 36.50 • hol. gold., 1000 suhih Paraguay cca 10 kg 43 hol. gold., 478 suhih slanih Dakar cca 7.5 kg 25— 26 hol. gold. V svobodni trgovini je bilo med drugim prodano še 2435 suhih Java govejih in bivolskih; 7000 suhih Parna-hvba, 500 soljenih Concordia Saladero volovskih, 100 soljenih B. A. Anglo Frig volovskih po 1— in pol d. Tako. da je bilo prodano vsega okrog 21.000 komadov kož. — La Plata : prodanih je biio okrog 60.000 zmrznjenih kož, ki pojdejo deloma na Angleško, deloma v Zedinjene države. Tržišče kož. Hamburg: kravje kože po kvadratu 60 do 80 M, boxcalf 22 do 28 M, konjski chevreaux 12 do 14 M, box 10 do 12 M. Berlin: kravja koža 60 do 80 M, vratna koža 38 do 45 M, koža divje krave 48 do 58 M, boxcalf črn 22 do 28 M, konjski chevreaux 12 do 14 M, box 10 do 12 M po kvadratu. Krana. Berlin: ovčje kože 5 do 6M po funtu. Suhe kozje kože 65 do 75 M, zajčje, zimsko 10 do 12 M po komadu. Lipsko: zajčje, zimsko 10.20 do 11.60 M, mačje zimsko 24 M, kunje od 500—700 gr., M 71.10; od 700—900 gr., M 78.30, od 900—1100 gr., M 82.20. Gumi London: Para, Hard fine, skladišče 11 in tri četrt d, ('repe 12 in tričetrt d. Amsterdam: Crepe loco 64 for. apr.-juni 68 for. juli-sept. 72 for. Shleets loco 58 for. apr.-juni 60 f juli-sept. 65 f. Kemikalije H a m b u l' g. 1 kg Bromkali 16 M, Aspirinov prašek 180 mark, Salicilova kislina 30 M, Antypi-rin 280 M, Srebrni nitrat 695 M, Naftalin 5.75 M, svinčeno belilo 11 M, (olje) 12 M, (prašek) Cian natrij 120 odstotni 24 mark. so zao-telefou. Borza. 15. februarja. Poročila i inozemskih borz stala vsled deloma pokvarjenih zvez. Zagreb, devize: Berlin 250 do 256, Milan 536 do 540, London 563, No\vyork 144 do 145, Praga 190.50 do 192.50, Švica 2350 do 2400, Dunaj 21.90 do 22, Pariz 1040 do 1080. Valute: dolar 141 do 141.25, avstr, krone 23 do 23.50, levi 164 do 170, rublji 65 do 70, češke krone 180 do 185, franki 980, napoleondori 470 do 482, marke 243, leji 190 do. 195, ital banka Jadranska banka . Hrvatska eskompt. Narodna banka . . . . Jugoslavenska banka . . Ljubljanska kredit, banka Berlin. Devize: 216.25, London 280.75 denar blago 1765 1800 1470 1475 640 643 560 580 912 .950 Italija 215.75 do do 231.25, Ne\v- do 241 lire 524. denar blago 1770 1470 640 544 912 1800 1485 650 550 950 Jadranska banka .... Hrvatska eskompt. banka Narodna banka .... Jugoslavenska banka . • Ljubljanska kredit, banka 16. februarja. Zagreb, devize: Berlin 25.) do 257, Milan 532 do 534, Newyork 143.50 do 144.50, Praga 190 do 192, Dunaj 21.75 do 21.90, Pariz 1070 do 10(6. Valute, dolar 142 do 145, avstr, krone 23 do 24, rublji 60 do 68, češke krone 175 do 180, franki 990, napole- oudori 475 do 478, marke 243 do 245, leji 195 do 198, ital. lire 522 do 525. Blagovna borza: pšenica 1040, rž 815, koruza 420, oves 360 do 385, ječmen 550, lisast grah 450, beli 550, vse Iranko Zagreb. Moka nularica frauko vagon v Bački 1530, št. 2 1430, št. 6 1330. Lisasti grah franko Novi Sad 400 do 500, beli 520 do 600 K. denar blago Jadranska banica .... 1705 1800 Hrvatska eskompt. banka 1465 1475 Narodna banka .... 640 655 Jugoslavenska banka . . 540 545 Ljubljanska kredit, banka 910 950 Dunaj, Devi z e : Zagreb 460.50, do 464.50, Beograd 1847.50 do 1867.50, Berlin 1158.50 do 1104.50, Budimpešta 128 do 130, London 2610 do 2630, Milan 2442.50 do 2462.50, Ne\vyork 665 do 670, Pariz 488’.) do 4920, Praga 875 do 880, Zofija 830 do 840, Varšava 83.70 do 85.70, Ziirich 10.987.50 do 11.037.50. Valute: dolar 363 do 667, levi 815 do 825, marke 1158 do 11 €4, juiiti 2605 do 2625, franki 4860 do 4900, lire 2440 do 2460, jugoslov. note 1»40 do 1860, poljske marke 81.50 do 86.50, leji 935 do 945, rublji 311 do 317, češke krone 874.50 do 880.50, ogrske krona 126 do 128. Praga, Devize: Berlin 131.25 do 132.75, Ziirich 1258.50 do 1261.50, Milan 279 do 281, Pariz 558.50 do 561.50, London 299.50 do 301.50, Newyork 76.25 do 77.25, Beograd 211 do 213, Bukare-šla 109.12 do 110.62, Zofija 95 do 96, Dunaj 10.90 do 11.90, Varšava 9.12 do 10.12, Zagreb 52.50 do 53.50, Budimpešta 11.50 do 15.50. Valute: marke 131.25 do 132.75, švic. franki 1253.50 do 1256.50, ital. note 276 do 288, francoski franki 555.50 do 558.50, funti 297.50 do 299.50, dolar 75.25 do 76.25, jugoslov. nole 202 do 204, leji 107.62 do 109.12, levi 90.75, do 91.75, avstr, žig. krone 10.90 do 11.90, poljske marke 8.12 do 9.12. Ziirich, Devize : Berlin 10.475, Newyork 606, London 23.72, Pariz 44.30, Milan 22.25, Praga 8. Budimpešta 1.15, Zagreb 4.50, Bukarešta 8.60, Varšava 0.80, Dunaj 1.50, avstr. žig. krone 1.05. 17. februarja. Zagreb, devize : Berlin 250 do 253, Milan 539 do 540, London 565 do 575, Newyork 144.50 do 145, Praga 192.50 do 194, Švica 2400 do 2425, Dunaj 21.90 do 22.05, Pariz 1070 do 1085. Valute : dolar 140 do 142, avstr, krone 34 do 24, levi 167 do 170, češke krone 180, franki 1030 do 1050, napo-leondori 474 do 477, leji 196 do 198, ital. lire 522. york 58.69 do 58.81, Pariz 433.55 do 434.45, Švica 974 do 976, Dunaj 13.105 do 13.145, Praga 76.40 do 76.60, Budimpešta 11.48 do 11.52. Curih, Devize: Berlin 10.375, Newyork 500, London 23.55, Pariz 44.75, Milan 22.25, Praga 7.90, Budimpešta 1.175, Zagreb 4.30, Bukarešta 9.66, Varšava 0.80, Dunaj 1.40, avstrijske krone 1.40. Priporočam WM ubil Med MAL! OGLASI =nm Ji na prodaj, večjo množino, ima V. BRATINA, čebeiar, Križovci. Gonilni Jermeni, 30- -200 mm širine, v zalogi pri KRAVOS, sedlar, KARIE30R. J J* Šivanke za različne stroje. ,Pucr, .(MenraiT Kolesa. Gumlraztepllo in vse potribSČine za kolasarje. Gumi za cepljenje trt in druge špeojalne predmete. Poiasnita in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno. mn. vok Ljubljana, Sodna ul Trgovcem popust. Viktor Kor si k a [.M. ECKER, SINOVA Ljubljana, Kongresni trg 3. Zelenjadna, poljska in cvetlična semena. ■. ... Cenik brezpSažna. ===== LIŽEJI STAMFILir ^ANT.ČERMD W , LJUBLJANA J Kajak '^0 Znaki. — Šabloni. M. TREBAR Dunajska cesta štev. 9. Stavbinska, galanterijska in ornament-ska klepatnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in napravlja strelovode. 10—1 li mi D Ljubljana, Sv. Petra c. ©. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/191, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 > c “ E -2 - <0 cd O cC K « s g N > ■S i 'S « o 8 c ”7 ij E > j= ° .£ o ° r 2 > § .F. c ro 0 S N 3 c « >u 5 JS “ S n S ki ■f: C JO v- W »N 3 1> S? 0 -M > M « E £ j ® ^ _ .2, E X tpmzizma i KJ O O « SS S s -s J= 13 ,e; S.I '1'So 5 JI a l/) t « £) p *****____________—:—a UC3C3C3C3C3CacaC3C3C3C3CaC3a /\/\/\/\/\/\/\ «w Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani r % priporoia s ✓ špecerijsko blago ) «■ raznovrstno žganja \ moko / in dfiželite pridelke S raznovrstno rudninsko v “■V, 22, 10-10 VOdO, Lastna pražarna za kavo \ fn mlin za diSave / z ciektriinim obratom. \ Ceniki na razpolago. / s f / \ ✓ \s\s\s\s\s\s\s :±±±^c±±±±.±±±i^c±±±±ick±±±±±±‘Jc^k±±±±'k’Jc±±±±±±±Jc±±±±.±±±±±±±±.±Jc±Jc: ) Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. | I DMkl glMlCn 50,000 000 K. -- Rezervni ZrRlfltli 45,000.000 K. I !IL j Tol j so ris fesu fereci.itn.3- Tostnikisc, a LJUBLJANA, Stritarjeva alka 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, jt “—■— ——■————■—-—-—— — i ——■——----------------- — (X i Podružnice: Mit, [slovet, Trsi, Sarajevo, Gorita, Celje, Marilor, Borovlje, Piaj, Brežice, j Prodaš a srečke razredne Soft e ril e. razmnoževalni snarat. razmnožuje sirolno ia ročno pisavo potom neizvirne sleKiese pložte. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 Ih® Rex €©. Ljubljana, Gradišče 10. Moderno orejana popiaallntca useh pisalnih stroja J. C. MAYER LJUBLJANA Modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana nasproti giavne pošte j Edina razprodaja Stanzer špecijalnega gipsa SMS. Alabaster I. za zobotefmlke 220 K. Alabaster tl. za modele 180 K. Štukatura za eisktrike 140 K za 100 kg incl. vrača sb vagon Ljubljana nudi - ker je najbolji in edino pravi domači izdelek P. Š (B1N IK ,,ADRIA" IZDELKI Llubljana. SVOJI SC SVOJIM! EN GROS EN DETAi f L* Na cSefeeSo. Fr. Zebal | Rudnik—Ljubljana s - ■ Dolenjska cesta. Telefon interurban št. 430. I 9 Priporočam po najnižjih cenah: 2 “—- ■ a SLADKOR v kockah in kristal. S RIŽ, MILO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE i itd. itd. 82, 15-15 jj Zahtevajte ponudbe! j * *»Bt» SSB»W *«*»••» *>**£»*** ran f! Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. j jj | Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 ii ll irfjfli Ui> 'vi *.l W PRI „ZLATI LOPATI!< trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mtihleisen) nasproti Križanske cerkve. veletrgovina msvci-givsa LJUBLJAM. židovska Ul 1. kMmMmMmMmiamn zaad 2;: Mmlm hi tf&lio 18 m l^jnovic & i LjuMjnnn, ftJllsonova cesta TL Trgovina: telefon 466. Tovarna Glinee ši. 6. L!isfeg«ana. Veletrgovina s špecerijskim | in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila i. Mm Celje. Naročite vzorfn" zavoj 12 komadov. s;j h-iplavj rlo ivttanfna! Cene posebno mrke! I TONE MALGAJ » : stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-8 £ LJUBUAHA, Kolodvorska ulica 6. S Zajamčeno predvojno blago ^ za portale in prodajalne. pssagiasaaiBaHg8«mara8BeaBMnweicw8aiwtaBaM Priporoča se tvrdka Josip Petine Ljn&ljanMa. Petro nasip J tovarniška zaloga šivalnih strojev igel in posameznih delov za vse sistrne šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke! Postrežba točna! J. KOPAČ, svečarna Ljubljar , Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadi’o. Kupuje h°- 20-20 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni. SVOJI K SVOJIMI Trgovca! naročajte edino le Najzanesljivejše črna detelja, gorske provenience, v vsaki množini, razpošilja tvrdka TRGOVSKI LIST CT^ f:\ P P JI f:\ ?\ H delniška dreii&s xa it^dna-edsia ttanst^;riet l;:.l'^ | M'.| l'c| |• ’; '.■’’/ I l ' Breojavsii naslov: Spodbatfean. 6, ' > 31 1 i 'Jfl ‘E ' \ Irna II Uuhl!as?a, f^arlfoer, Be^g?o«i, Saa^efe, Trst, WEe&. teicUos;!! vrst Spre. emanje blasa«sMSJa. Zacnriajenja in znvarosasia. Hetfaarcini prevozi. Selitve s ^test. pcniltveislnii vozovi na vr ilrenl. Prus !lafi!l2Bsko Jra sRlaflig? spojeno s tirom Južne železnice. - - Corlnste ngentiim !wi sRMiSL NalveSje domače špedicljsko podjetja v Jugosla..vifi.‘ I i ‘0 i ftartonažna iovarna In papirna indurJrifa iiiilfiii izde:u;e in oferira; 112 Embalaž© sa saj. S ra p f ss «j rž s r a n e doxe xs ©Sikate bsarvc od ’/»—i1/skg. Lekarniške kapselne za praške. — Vrežite za lekarne, kavo, špecijalitete. Krožnik® "z Sepsnke za slafičičar e in delikatese. Karto K aže vsako vrste, la. rujavo lepenko (Ledei dečke!), v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na raz olago ^sassoKnaftuenBGRar^aiciiatttiauvaMMaiBin^ Ml !HMC(|^ lil liiUl Maribor, Jugoslavija. Trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. UVOZ. IZVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR m m 83 03 m m 03 B3 m m m m m m ss Trgovci posfsr! DOSPELE SO staivznane K v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge: vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka llU VI fclliii, trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10. 67, 50 —31 ■®®©a©» © V.^3 S¥. 10, II i| Uvoz Ir prcdaJSa vsaka- I vrstnega Inozemskega J laiasui«fakfsirnega blagsa in pletenin. s- i i | \ Hr? cSabeSo ?n drobno. 1 1 Sta debežo. Ka drobne« 1 pfflft m PPllff P i 8 kKuiJviui o «I'A LlUfillGHS - fifiBKHS ulica 5. noiraairacacrjcacar^acaocaa D a D BfEltOS teib frSOBCEB p tiranske doline Trgovina s papirS©**« Šolska potrebščine. « Razglednice. 106. 52—18 cKvmnBHMCt&ONHB' f o?rou - i 1 JLilA J *5a debelo, Na drobno. 0 Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 26, I. nadstr. FianuiaRiara in tkanine. ! !,! Konkurenčne cene. ! ! ! 118 52—16 X, u Mflfltorn AleRsB ^rovc? ce?ta M 45 0 kup ul sprodala a rani m im\ les | v vseli! ssnrižini m m s m 03 s m 03 ES m m 03 m 83 m VELETRGOVINA LjubEJana priporoča špecerijsko, koloni-jalno in vsakovrstno blago, žganje. Konkurenčne cene — tofna Braolavis G3EUŽ. Telefon interurb. štev. 246. mr £ah$eval!e cenike! i*® >•« n o o o D 0 D V ViUiil IHHMUU V O U»K #m jj cena!!. 23.52-30 k*c I« ‘-- UBBSSC* as^BBCBB^aBBBOa; 9S# s » a es s* » » a Coionidi -a l « « ffl s B » »J « TJ K S *-! n M I J Cl (•» » « G 39®««BB6 © e 5» as ih § 9 O 9 ~ 9> m *? © S* es 85 *S» «* »7» ® © B » . . S S & ® i2s © ffl ® . B I 55,52-31« g | ®B8SOBBe®*«B®®«»8-l>S,OOSS©«#e3 I 'i!ni liiliip R liluiliu, 41ii: L|.ito|slMk< Zvonarska ulica 5 (S>. Telefon 9. - Brzojavi ,Montana' impori. Eksport. BB Ba E D Bii «9 B Kil PM B« ti ta K« B * n« MB BB CB BO BM E« ti m a* n n itsa un KB &B BB P« BN BH »a BB BM BB BB BB BB BB BB V*BBnaBaBaiBB«BBaB«BaBBBBBBBBBBBBBaBBBCB»* ♦SoBBBBBBBOBBBBWBBBBJBOaBBBBBBBBBBBB#Ba^ Prodajamo in Memo w, delislo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-30 1 w *i ir i x-mlr f/ n i hi ^ [lullllil Ljubi j arija modno in galanterijsko biaao na w debelo in drobno, 10—1 Veletrgovina msnu-fskturneaa biaea q»BMW—mm—■— — — m Hadiel H Ifcritmik Li^blians, Frančiškanska ulica it. 4. Bobšva ponajvec ix Anglije v veSikih množinah | raznovrstno volne«0* mcd.no sti periln«» &lago. | i 11, 50—30 LastniK: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.