9. štev. V Ljubljani, ponedeljek 23. decembra 1918. I. leto. ce',o let« . pol leta . četrt leta . en mesec . K AS-- , 24*- n 12-' Velja po pošti: za celo leto naprej K 50-— za pol leta „ „ 25— za Četrt leta „ » 13— ea en mesec „ „ 4‘50 Nnpisracnenaročbebrez pošiljatvc denarja se ne moremo ozirati. SftJHHijvftnj poSljejo naročnino ptf-nakaznicl, glasi se Iračunnjo po rabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 14 vin., za večkrat popust. app Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. UDravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 360. Izhaja vsak dan zjutraj. Pošaliležiia številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franklrajo. — Rokopisi so ne vračajo. Tisočglava množica manifestira za Trst! — Niti pedi jugoslovanske zemlje — tujcu! Na vabilo odseka za zasedeno ozemlja N. S. je bil včeraj dopoldne ob 10. v veliki dvorani »Uniona" impozanten protestni shod, na katerem je tisočglava množica, gotovo jih je bilo okrog 4000, krepko in odločno izrazila svojo neomajno voljo braniti zadnjo ped svoje rodne grude, zadnjo slovensko vas proti pohlepnemu italijanskemu imperijalizmu. Shod je otvoril dr. Dinko Puc. Na njegov predlog je bilo izvoljeno naslednje predsedstvo: dr. Fran Novak za 1DS, prof. Bogomil Remec za SLS in Trampuž za jugoslov. soc. demokracijo. Zastopnike naroda iz podjarmljenega ozemlja so zborovalci pozdravili z nepopisnim viharjem navdušenja. Prvi govornik je jasno in obširno očrtal razvoj dogodkov po prevratu, po razpadu monarhije. Pojasnil je brutalno in zahrbtno postopanje Italijanov. Prve dni je v Trstu vladala popolna anarhija. Odbor za javno varnost je sklenil iskati pomoči. Italijani so bili za Italijo, dočim slovenski člani za entento sploh. Odbor je sklenil prositi za »pomoč za zavarovanje miru in redu in za aprovizacijo". Edino te dve zahtevi ste bili. General Diaz je odgovoril: "Spediro soccorso!" (Pošljem pomoč!) 0 kaki okupaciji nikdar ni bilo govora! Potem ko so Italijani došli v 1 rst, sta dva slovenska zastopnika zaupno govorila z italijanskim generalom. Odgovor: »Non fatevi illusioni. con la torza delle nostre armi abiamo ii?i7"|llS'tato Triestel“ (Ne delajte si 'It - orožjem smo osvojili Trst!) n,a^ Va,n je dokaz, kako po-btei'< so Italijani. Govornik je dalje obširno anali- argumentacijo italijanske politične javnosti za zasedenje slovenskega ozemlja Predvsem oni londonski pakt iz ieta 1915., ki jim daje zagotovilo, da si smejo v slučaju zmage vzeti te pokrajine. Ta pakt je žali bog tudi Rusija podpisala; ni na v to privolila Srbija, ki gani nikdar priznala in podpisala in upamo, da ga nikdar ne prizna. Glasom tega pakta bi Italijani postali izključni gospodarji jadranskega morja. Srbija bi imela sicer nekoliko luk na Jadranskem ntorjU, ampak ven na morje bi mogla le z dovoljenjem Italije! Srbija bi prišla v gospodarsko odvisnost Italije, ki bi bila še hujša kot avstrijska. Predvsem bi bila srbska trgovina naravnost odvisna od italijanske vlade. Predpogoj za pakt je odpadel. Avstroogrske monarhije ni več. Namestil nje je nastala na jugu Jugoslavija. In sedaj hočejo Italijani nam na-tveziti, da smo dediči Avstroogrske. To pa ni res. Avstroogrska monarhija je bila vazal Nemčije; Jugoslavija ni jn ne bo nikdar podpirala nemških teženj. Italijani hočejo napraviti Sužnje ne samo nas iz zasedenega ozemlja, ampak tudi vas, ker vam bo zaprta pot na morju in dalje tudi Dalmaciji. Mi branimo svojo 'bodočnost! Kaj nam pomaga, če bomo politično neodvisni, če pa bomo gospodarski sužnji, v gospodarski odvisnosti kot Srbija pred vojno, ko ni imela izhoda na morje. Mi Tržačani branimo slovenske kraje, se borimo za gbspodar-Sko svobodo za nas, vas in vseh Jugoslovanov! (Viharho Odobravanje.) Govornik obravnava nadalje italijanske razloge o okupaciji in aneksiji pokrajin na podlagi zgodovinskega prava ter poudarja, da bi lahko Italijani po njih teoriji zahtevali Dunaj (Vihdobona), Ljubljano, Francijo itd. Omenja pa, da pametni Italijani sami spoznavajo, da nimajo kaj iskati po, teh krajih, toda iz stratbgičnih ozirov si morajo zavarovati meje, da ne udčro zopet k njim barbari*-, tako nas na-zivajo. Če so začeli »barbari" prodirati, Italijani še niso nikoli nobenega ustavili. (Živahno odobravanje.) Če hočejo Italijani imeti nd Svoji zemlji mir, skušajo naj z ndmi skleniti mir, prijateljstvo, ne pa napraviti iž nas sužnjev. Govornik poudarja, da noče hujskati k vojni, ker je proti vojni in je treba storiti vse mogoče, predno pride do zadnje odločitve. Če pa Italijani ne odnehajo, ne bomo mi krivi, da se še naprej preliva kri. Kdor je odkrit pacifist, ta stori ideji miru veliko uslugo, če nastopi proti Italijanom, če nastopi proti njih imperijalizmu in zaukaže, da se umaknejo do mej svojega naroda. V pogodenih prispodobah dokazuje govornik slovenski značaj Trsta, omenjajoč nekdanjih političnih razmer v Ljubljani, Pragi itd. Krepko poudarja, da je laški Trst — ostanek stare Avstrije. Kakor je propad 1 a Avstrija, tako mora propasti laški Trst. (Viharno odobravanje.) Navaja v podkrepitev slovenskega značaja Trsta zadnjo statistiko slovenskega šolstva. Na vseh srednjih šolah je bilo 590 slovenskili otrok, na strokovnih in sličnih šolali 477, na 11 okoličanskih ljudskih šolah 5216, v mestu samem na C. M. - šolah 2524, skupaj toraj 7779 slovenskih otrok. Izpodbivši temeljito vse argumente o italijanskih pravicah do zasedenega ozemlja, poudarjajoč njih krivične teorije, izjavlja govornik svečano: Io so jugoslovanske dežele, posebno Trst, Reka in drugi istrski kraji. Tj krajt morajo biti združeni z Jugoslavijo! Ce nastopimo skupino, mora zmagati naša pravična stvar! (Viharno, gromovito odobravanje.) Zastopnik tržaškega delavstva prebere imenom jugoslov. socialnode-mokratične stranke resolucijo, v ka- teri izjavlja, da narod SHS reklamira v smislu načela o samoodločbi narodov vse zasedeno ozemlje, kjer nesporno prebivajo Jugoslovani. K temu ozemlju spada tudi Goriška na obeh bregovih gOrčnje in srednje Soče. Državna in obenem narodna meja med Italijo in državo SHS v tem delu Goriške morala bi biti ta, kakor je bila doslej, to je ob grebenu zapadli ih Julijskih Alp in Matajurju. Za sporno ozemlje zahteva sestavo mednarodne znanstvene komisije, v kateri bi bili tudi zastopniki prizadetih narodov in ki naj na licu mesta ugotovi narodno mejo med Italijani in Jugoslovani. Za Koroško, tamošnje trpine in preganjance poroča dr, Ferdo Miiller. Poudarja, da so koroške meje za gospodarski razvoj nove države zelo važne, ker gre za meje proti brutalnemu mejašu, proti Nemcu. Slika obupni položaj koroških Slovencev, katerih stoletna zgodovina je zgodovina večnega preganjanja in trpljenja. Nemci sedaj skušajo uveljaviti bojno zvezo z Italijo proti Jugoslovanom, čeprav še ni strohnel zadnji Nemec na italijanskem bojišču in kljub teinu, da so Nemci še ne dolgo ostudno grdili in psovali Italijane. Velika nevarnost nam tudi preti od gospodarske zveze Nemcev z Italijo. S fino satiro ožigosa govornik postopanje gotovih krogov v Ljubljani, zlasti ko je Koroška zaprosila nujne pomoči. Tedaj so jim odgovorili: »Čakajmo! Čakajmo 1“ To so škodljivci naše mlade države, škodljivci narodni stvari. (Med zborovalci so nastali klici ogorčenja!) Vsled tega zavlačevanja se je koroškim Slovencem storila velika krivica, vsled tega so šli milijoni narodnega premoženja v nemške roke. JSlednjiČ govornik odkrito izjavlja: „Če nočete, da postane Koroška grobišče, če nočete, te lepe zemlje, bogate rud (svinca, premoga) izgubiti, tedaj je treba, da cela Jugoslavija nastopi in pokaže Nemcem, odkoder so 'prišli. Ne damo svojega ozemlja! Ne prodamo svoj ih 1 j udi tam g o rij Koroška je bila in bo naša! (Živahno odobravanje.) Imenom slovenskega ženstva poživlja Cilka Krekova v vznesenih besedah in izjavlja, da Trsta ne danio, ker Trst je naše srce, po Trstu dihamo. Bivši deželni poslanec za Istro Sancin ognjevito in krepko poživlja na odpor proti italijanski invaziji. Poudarja, da Italijani, ako :ie bi bilo čehoslovaških legij, če ne bi naši polki pometali orožja, ne bi nikdar predrli Soče. Če hočejo Italijani, naj potem znajo, da bo zemlja — druga Macedonija. Dr. Dinko Puc je zaključil zborovanje ter prečital resolucijo na jugoslovansko vlado v Belgradu: Tisočglava množica-, zbrana dne 22. decembra 1918. na protestnem zborovanju v veliki dvorani Uniona v Ljubljani je sklenila sledečo resolucijo: 1. Zborovalci protestirajo najodločneje proti temu, da so Italijani zasedli velik in najvažnejši del jugoslovanske zemlje in to na podlagi premirja, katerega so sklenili s staro Av- stro-Ogrsko, ki Že ni več obstojala in je že bila ustanovljena samostojha jugoslovanska država. 2. Zborovalci protestirajo n a j o d 1 o č n e j š e proti londonskemu paktu, na podlagi katerega hočejo Italijani obdržati naše po ogromni večini slovensko ozemlje ter izjavljajo, da ga sploh ne priznavajo, ker je bil sklenjen brez nas in proti nam ter nasprotuje principu samoodlo-čevanja narodov in ga Srbija ni nikdar priznala. 3. Zahtevajo, da se mora vse jugoslovansko po Italijanih zasedeno ozemlje s Trstom, Istro, slovensko Goriško ter delom Kranjske in Koroške vred brezpogojno in v celoti pridružiti jugoslovanski državi in poživljajo skupno jugoslovansko vlado, da zastavi v ta namen vse Svoje sile. 4. Protestirajo proti nasilstvit Italijanov na naših zasedenih tleh ter kršenju mednarodnega prava in izjavljajo, da se ne Uklonijo glede našega zasedenega slovenskega teritorija nobene ni 11 k o m p r o m i s u. 5. P o z d r a 1 j a j o naj i skr e-n e j š e pod italijanskim jarmom trpeče brate in jih 7.ag0-t a vi j a jo, da ne bodo dopustili nikdar, da jih odtrga sovražnik od skupne jugoslovanske domovine. Izjavljajo, da so pripravljeni poseči po najskrajnejših sredstvih za osvo-b o j o tega dela naše celokupne d o m o v i n e. 6. Protestirajo proti nasilstvom Nemcev na Koroškem zlasti tudi v Celovcu in Beljaku, ki spadala kot naravni in gospodarski središči v slovenskem ozemlju k Jugoslaviji. . Italijani v zasedenem jugoslovanskem ozemlju. Italijanom se godi danes tako, kakor se je godilo Nemcem v zadnjih mesecih pred polomom. Ko So Nemci zaceli prihajati do spoznanja, da so njih načrti splavali po vodi, so izgubili vsako mero razsodnosti in zaceli so divjati proti našemu ljudstvi! bolj kot kdaj poprej. Enako se godi sedaj tudi Italijanom. Oni slutijo, da jim mirovna konferenca ne bo nikdar priznala zasedenih jugoslovanskih ozemelj in zato se maščujejo nad našim ljudstvom in posebno njega voditelji s tem, da jih zapirajo, odvažajo v Italijo i. t. d. Italijani se sklicujejo na londonsko pogodbo, ker je v protislovju s 14 Wilsonoviini točkami. Sklicujejo se tudi na zgodovino ih zemhcpisje. Brez ozira na to, da posebno Goriška, Trst in vzhodna Istra niso sploh nikdar pripadali Italiji, se da zgodovinsko dokazati vse, kar kdo hdčb. Točla zgodovinska pravica dahes sploh rte obstoja več, ker bi sicer imeli Habsburžani še vedrio pravico do cele bivše Avstro-ogrske mollarhije, a turški sultani do celega Balkana ter velikega dela Hrvatske in Ogrske. Zato pa tudi danes ne pade nobenemu pametnemu človeku v glavo, da bi se skliceval na zgodovinske pravice. Tu so merodajne le žive narodne potrebe. GlaVno načelo pa je in ostane narodno načelo. Na podlagi tega načela sta se združili Natnčija in Italija, na podlagi tega načela se združujemo danes Jugoslovani in^ na podlagi tega načela nam bo mirovna konferenca priznala pravico do cele vzhodne obali Adrije, Goriške in Trsta, ker spadajo vsa ta ozemlja po večini prebivalstva, po zemljepisni legi in gospodarskih interesih k jugoslovanskemu ozadju. Ako bodo na mirovnem kongresu vladala Wilsonova načela — in to je pač namen Wilsonovega prihoda v Evropo — smo lahko popolnoma mirni. Toda treba je, da povzdignemo svoj glas, da bo konferenca naš glas tudi cula. Ako bomo imeli na mirovnem kongresu ljudi, ki bodo našo pravično stvar zastopali s primerno odločnostjo, je gotovo, da bo ne le nad Gorico — da o Istri, Reki in Dalmaciji niti ne govorimo — ampak tudi nad Trstom zaplapolala naša trobojnica. jugoslovanskemu narodu! Slovanom! Kakor svetel meteor je zablestel • na zvezdnatem nebu naše kulture. Do zadnje postaje našega križevega pota nam je svetil skozi riaj-hujšo temo naše sužnosti. Prav do zadnje postaje, do našega poveličanja... Ko je dospel na zenit, ko je zažarela na vzhodu zora našega vstajenja, je ugasnil. Toda zapustil je za seboj čudežen sled, ki ne mine nikdar . . . oe nikdo ni pred njim govoril svojemu narodu tako čudežno in krasno! Demonska je bila sila njegove besede. Bil je glasnik Resnice, apostol Ljubezni, propovednik Lepote — naš Ivan Cankar, mož najblažji in najplemenitejši, kar j ih Je rodila slovenska mati, naš naj-večji mrtvi genij, mož nesmrten . . . V bedi rojen, je stopal po trnjevi poti navzgor, — poslovil se je od nas kot — duševni kralj. Ne bili bi vredni, da se nam je rodil, ako ne bi tudi na zunaj skrbeli za nesmrten njegov spomin. Za Prešernom mu gre kot umetniku prvemu javen spomenik. Velik je dolg, ki mu ga dolguje predvsem njegov ožji narod slovenski, — vsaj je tudi njega proslavil pred svetom . . . Dolg, ki mu ga dolguje sleherni Slovan, njemu — svetovnemu geniju. Ni ga izgovora, ki bi opravičeval odklonitev prispevka za ta spomenik ! Časten dolg je to in — neodložljiv naroden davek! Zato ne prosimo, nego pozi v-1 j a m o narod, da prispeva za Cankarjev spomenik, posebno pa vsak kulturni človek slo.venski ! Poživljamo posebej tudi vse denarne zavode, ki žive od naroda. Prispevki naj se pošiljajo na u-pravništva listov, na »Jadransko banko" v Ljubljani na konto »Cankarjev spomenik", ali pa na naslov odvetnika dr. Jos. C. O b 1 a k a v Ljubljani, ki bo izkazoval vse prispevke (tudi nakazila na banko) v tedenskih izkazih. Pripravljalni odbor za postavi t e v C a n k a r j e v e g a s p o m e ni k a: F. S. Finžgar. Dr. Pavel Grošelj. Dr. Jos. C. Oblak. Albin Prepeluh. Oton Župančič. Nekaj o demobili-zacijskem materi-jalu. Narodna vlada je dala nabiti poziv, da se mora pod kaznijo vrniti vsakršno neopravičeno si prisvojeno demobiliza-cijsko blago. — Dobro, ta zahteva je povsem opravičena, a zahtevati smemo, da se ta poziv izvede dosledno in nepristransko, zdi se pa, da za gotove gospode ta ukaz ne velja kakor sve-doči nastopni slučaj: Kot poveljnik karantenske postaje 7\ vojne ujetnike je na ljubljanskem gradu paševal skozi Šleta znani nemško-r.acijonalni podpolkovnik vitez Kern. — Kako je ta' izrodek nemške humanosti postopal z našimi interniranci, vedo povedati one žrtve, ki so stokale v temnicah ljubljanskega gradu. — Tega ravnanja mu še toliko ne smemo zameriti, ker je ravna! deloma na višja povelja, deloma pa tudi sledeč svoji nacijonalni strupenosti in zagrizenosti, ki je videla v teh nedolžnih žrtvah najnižje zločince in veleizdajnike. — Tega pa zdrav razum ne pojmi, kako pride ta gospod do tega, da ga poverjenik ob izročitvi poveljstva slovenskemu častniku tako bogato nagradi na račun N. V. Oglejmo si podrobneje ta kavalirski čin g. poverjenika za prehrano! Kakor znano je imelo taborišče vojnih ujetnikov na gradu kljub vsem tatvinam, poneverjenjem in goljufijam od strani tam zaposlenih parasitov ob izročitvi poveljstva Narodni vladi, oziroma po tej imenovanem častniku še vedno toliko različnega materijala, da je le ta predstavljal ogromno bogastvo in. se le čudimo, da se referent za demobilizacijski materijal za to sploh pobrigal ni. — Vse tu se nahajajoče blago spada samoobsebi med demobilizacijski materijal in kot tak v di-spozicijsko okrožje Narodne vlade. Zavedajoč se dobro tega, je novoimenovani poveljnik pri prevzetju inventarja prepovedal podpolkovniku vit. Kernu vsako nadaljno razpolaganje s katerim-kolim blagom, nahajajočim se na ljubljanskem gradu. Ta gospod je namreč ; ob izročitvi poveljstva kratkomalo re- j klamiral kot svojo zasebno last naj- ; dražje predmete, kakor novo, krasno j dvovprežno kočijo, katero celo mesto ‘ pozna, poleg tega 3 iskre konje, 10 j prašičev, nebroj perutnine in še šte- j vilne druge predmete. — Znano je, i da si je dal podpolkovnik Kern izde- i lati omenjeno kočijo po vojnih ujet- ■ nikih z materijalom, ki mu ga je da- j jalo na razpolago a'rmadno vodstvo, | da ni iz lastnega žepa zato čisto nič i plačal, da mu je armadno vodstvo dalo tudi konje, kar spada torej naravno med demobilizacijski materijal obenem s prašiči, perutnino in drugim cd njega reklamiranim blagom. Ker mu novi poveljnik na nikak način ni dovolil, da bi si te predmete prilastil kot svojo zasebno last, podal se je h g. poverjeniku, ki mu je kratkomalo kot dobremu prijatelju dal pravico, da si sme sestaviti seznam vseh predmetov, katere smatra on za svoje. — Seveda je znal podpolkovnik Kern temeljito in poljubno razširiti to kavalirstvo ter si prisvojil omenjeno kočijo, 3 konje, 10 prašičev, številno perutnino in nebroj drugih predmetov, ki so bili ravnotako njegova last, kakor pisca teh vrstic. — Da bi si pa g. poverjenik mogoče ne premislil (brezpotreber. strah) je nemudoma vse prodal ter vtaknil ogromne tisočake k drugim tekom 3 let na ljubljanskem gradu nakopičenim. — Res, krasen Miklavžev dar od g. poverjenika na račun Narodne vlade! Krasna doslednost! Tu poživljajo s-plakati, da ima nemudoma vrniti, če si je kdo prilastil par kil moke ali riža, tam pjj mečejo nemškemu nacijonalcu, ki ni imel za Slovence drugega imena kakor „Schweinehund“ tisočake v goltanec. — To se pravi: vrabce streljati s kanoni ! So pač na krmilu gospodje, polni črnožoltega prahu in bojazni pred zlatimi ovratniki! Proč s takimi ana-kronističnimi elementi!! Seveda bodo*sedaj gospodje vzeli' viteza Kerna v zaščito, češ, da je storil nebroj dobrega ljubljanski občini s < popravo gradu, vodovoda in ne vem še kaj. — Dobro, a imel je zato ukaz od intondance armadnega vodstva, da mora biti taborišče za vojne ujetnike primerno popravljeno. — Dalo se mu je na tisoče delavcev in materijala, torej ni bila nikaka njegova zasluga, marveč izpolniti je moral povelje, drugače bi bil moral zapustiti zavisti vredno sinekuro na ljubljanskem gradu, kar mu pa gotovo ni dišalo, ker je preveč neslo in se je predobro živelo. Če je pa za občino kaj naredil, je morala ta vsako delo tudi plačati in ni sploh nikakega povoda tega gospoda na račun naše revne Narodne vlade tako bogato obdariti. — Vprašamo g. poverjenika kdo ga je pooblastil, da je smel dati podpolkovniku Kernu dovo- ljenje prilastiti si gori omenjene predmete ter jih prodati? Je-li ta korak izvršen v sporazumu z Narodno vlado? In če, v koliko se da opravičiti ta dvojna mera, glede na plakatiran poziv? Prosimo odgovora na to!! Podpolkovnik Kern, ki uživa še vedno gostoljubnost ljublj. občine se lahko smeje v pest, misleč: „Du t5l-petes Volk, du“! Jaz bi se na njegovem mestu tudi smejal. Radikalec. Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. Pod tem naslovom smo objavili v prvi številki našega lista notico, katero spopolnujemo še sledeče: Kakor smo izvedeli od merodajne strani, se dela s polno paro na izvedbi naredbe Narodne vlade SHS glede pravic do poseganja po stanovanjih in je treba še nekoliko potrpljenja, ker čez noč se ne da vse izvesti. Odobrujemo to pripravo in upamo najboljšega uspeha. Želimo pa tudi, da se postopa pri zaseganju stanovanj času primerno in ss pri zaseganju vpošteva pred vsem one slovenske družine in se jih od zaseganja oprosti, katere so tekom vojne največ trpele. Dejstvo je namreč, da je veliko število onih nemških družin v našem mestu, ki za časa vojne niso trpele prav nikakoršnega pomanjkanja na udobnosti stanovanj, ker so za to skrbele razne merodajne osebe. Posebno so vse udobnosti uživale najbolj zagrizene nemške družine. To se je posebno pokazalo o priliki, ko je bil naš domači gorski strelski polk premeščen iz Admonta v Ljubljano. Ob tej priliki so razne nemške družine izposlovale oprostitev od nastanitve, čeprav je bil dotični častnik Nemec. Sedaj mora pa vsaka obzirnost do uglednih nemških družin v našem mestu prenehati. Dovolj je bilo krivic, sedaj naj zavlada pravičnost. Skoraj vse nemške družine, so se pri proslavi ujedinjenja troimenskega naroda dne 14. in 15. t. m. posebno izkazale s tem, da so bile njih hiše in stanovanja brez zastavic in brez vsakega kinča. Večinoma so bila tudi okna zastrta. To bi pa lahko bilo tudi v dokaz, da so se te družine že izselile iz Ljubljane in tedaj se taka stanovanja lahko zasežejo, ker so prazna, ali pa so lastniki teh stanovanj tako nestrpni, da so za ta dva dni skoraj hermetično zaprli svoja bivališča, da bi ne prišel do njih nemških ušes kak slovenski'vzklik. Le nekaj slučajev: Bivši deželni predsednik Schvvarz ima na Erjavčevi cesti v sosedščini vladne palače dvonadstropno vilo z gotovo več kot 10. sobami hrez postranskih prostorov. Prebiva v njej z ženo in dvema sinovoma, kar je vsekakor potrata. Anton Luckmann v Gradišču št. 4 ima celo I. nadstropje (7-8 sob) kot stanovanje za 3 osebe. Ivan Kosler, vo^al Dunajske in Mar. Ter. ceste ima za se celo stanovanje obstoječe s 6. velikih sob. Ravnatelj pivovarne „Union“, ki je poslal vso svojo družino v nemški Gradec, ima celo stanovanje v tovarni, obstoječe -menda iz 5. velikih sob in pritiklin. Navedli bi seveda lahko nebroj takih in jednakih stanovanj, katere imajo zasedena zagrizeni naši nasprotniki, ki se pa nemarajo izseliti iz Ljubljane, ker imajo nagromadenih ogromno živil, katerih ne morejo prepeljati iz države. Tako se čuje, da je pri bivšem deželnem predsedniku Attemsu nagromadena taka zaloga živil, da se je uslužbenka proti pečarju, ki je pred nekaj časa popravljal peči v stanovanju, (palača deželne vlade), izrazila, da če vojska še 10 let traja, ne bo zmanjkalo živil. Take družine so pač lahko »vzdržale Pa o tem drugič, ker je treba vsako korupcijo zanaprej onemogočiti. Navajamo za danes imenoma le še nekaj družin, ki imajo lepa in u-dobna stanovanja, dočim naš uradnik ali častnik, da ne govorimo o druži- nah teh naših državljanov, ne ve, kam naj bi položil svojo glavo in so večinoma navezani na skupna ležišča po hotelih ali pa so v breme sorodnikom in znancem, ki so po večini sami navezani na manjša stanovanja. Te so: Marija Plautz, Stari trg; 3 vile Zeschko ; vila Samassa (Hollegha), Karlovška cesta; Julius Elbert, Kongresni trg; trgovec Trdina, Stari trg; Tauzher-Zhuber, Marije Terezije cesta; Drofenik-Miklauc, ima celo trgovsko hišo nezasedeno, dočim bi zamogel izprazniti različna svoja skladišča in trgov-ine, ki bi se dale napraviti za stanovanja; grad Samassa na Karlovški cesti; tovarnar Paul Seemann v Simon Gregorčičevi ulici ima celo vilo za sč; Rudesch-Zhuber, Stari trg; baron Lazzarini, Gospodska ulica; baron Bailou, Breg 18; palača grofa Auersperg na Križevniškem trgu; Virantova hiša; Toruaggo na Poljanski cesti; zavod Huth istotam; Koslerjev grad v Šiški itd. itd. itd. Treba le nekaj dobre volje, in takoj bode pomanjkanje na stanovanjih odpravljeno. Tako n. pr. ima milijonar I. B. Pollak zelo udobno stanovanje, celo nadstropje in v podzemlju vile' Zeschko na Erjavčevi cesti. Razun tega pa popravlja sedaj že nekaj mesecev sosedno hišo, katero je kupil od VVeinlicha ter namerava vso to hišo, v kateri je bilo popreje 5-6 strank, zasesti sam. Ta milijonar tudi ni imel na svojem stanovanju nikakoršnega znaka, da v njem živi slovenska družina, dočim je imel na mo-stovžu svoje hiše, katero popravlja, le par majhnih papirnatih zastavic, kar vsekakor ni pričalo o bogastvu hišnega lastnika. Ta hiša je pa po našem mnenju, danes, ko je tako pomanjkanje na stanovanjih vendarle — čeprav milijonarjeva — nekoliko preobširna za bivanje 4. do 5. oseb, ker je popreje stanovalo v teh prostorih 5 družin. Danes bi ne smeli odločati v naši svobodni državi nagromadeni milijoni, temveč uvidevnost in pravica. Jugoslavija. V pomirjenje naše javnosti. Med našim ljudstvom se širijo govorice, da ebstoji med dr. Trum-bičem in italijansko vlado neki do- ’ govor, glasom katerega je dr. Trum-bič abdiciral na Goriško in Trst. Tudi nekateri slovenski listi so širili tozadevne vesti. Da to ne more biti res,, sledi že iz tega, da postopajo Italijani v Dalmaciji, na Reki in Isti i isto-tako, kakor v Trstu, na Goriškem in Notranjskem. Ko bi tozadevno obsto- ' jal kak dogovor v škodo Trsta in slo- |; venskega ozemlja, bi Italijani v Dal- . maciji in na Reki gotovo ne postopali -; tako, kakor postopajo. To samo dejstvo bi moralo zadoščati v pomirjenje naše javnosti. Imeli pa smo priliko, da smo se informirali v krogfh, ki so v tem oziru dobro poučeni in ti‘so nam zatrjevali, da o k a k e m paktu dr. Trumbiča, ki bi bil nam v škodo ne more biti niti go vora/V s e tozadevne vesti trosijo 1 e I ta 1 i j a n i, da bi zanesli v naše vrste needi-nost in malodušnost. Zatorej mirno kri! Glave pokonci! Italijani aretirali župnika Riharja v Senožečah. V Senožečah so aretirali Italijani 15. decembra 1.1. župnika Riharja; ket1 se ni hotel pokoriti ukazu italijanskega poveljstva, ki je zahtevalo, da mora predložiti svoje pridige prevedene V italijanščino v italijansko predcenzuro-, Župnik je- odgovoril, da je sin sloveti' skega naroda in je v cerkvenih stvareh dolžan posiušati samo svojega škofa, ne pa italijanske oblasti. V ne' deljo dne 15. t. m. zjutraj je šel žup' nik kot ponavadi v cerkev spovedo' vat. Tja sta prišla dva oborožena ita' Ujanska karabinerja, poklicala župnik*? iz spovednice ter ga vprašala, Če tudi ta dan pridigoval. Župnik jim F odgovoril, da bo pridigoval, nakar sta; ga karabinerja aretirala in odvedla > j cerkve. Župnika so odvedli v Tr»jj i Slovanski svet. Predsednik Masaryk. Češki pisatelji se mu klanjajo. Praga, 22. decembra. Predsednik Masaryk je včeraj ob pol ene prišel v Prago. Narod ga je pozdravil z nepopisnim navdušenjem. Med drugim je predsednika Masaryka pozdravil tudi predsednik društva čeških pisateljev Al oj zi j Ji ras ek nastopno: »Naša zlata Praga ni samo^ glava ponižanemu kraljestvu, temveč nam sveti kot kažipot v novo bodočnost, k novemu življenju. Pozdravljam Vas kot junaka duha, ki se iz ljubezni do svojega naroda ni strašil ničesar, ki je žrtvoval vse, zapustil svoje najljubše in jih prepustil negotovi usodi, ko je zapušča! svojo domovino, da bi pohitel v neizprosni boj in priboril svojemu narodu svobodo. Mnoga stoletja hi bilo v našem narodu toliko prave in odkritosrčne radosti. Po izvolitvi pravega češkega kralja Jurija Podiebrad-skega se češki narod ni rado-v a 1 t a k o srčno kakor danes ob Vašem povratku. Bodite nam dobrodošli, naš ljubi junak in zmagovalec, čigar ime se bo med nami blagoslavljalo od rodu do rodu!' Dnevne vesti. Milan Pribičevič v Ljubljani. Včeraj je z avtomobilom dospel v Ljubljano polkovnik Milan Pribičevič. Pri sprejemu 4. srbskega polka na kolodvoru ob 7 zvečer se je zahvalil zastopnikom Narodne vlade in drugih oblasti na pozdravu, poudarjajoč, da je vsa srbska vojska, bodisi častniki ali pri-prosti vojaki z zanimanjem zasledovala jugoslovansko gibanje v Avstro-ogrski. — Jutri si polk. Pribičevič ogleda ljubljansko vojaštvo. Prihod srbskih vojakov v Ljubljano. Napovedan prihod enega batalijona 4 srbskega pešpolku se je zakanesel za cele štiri ure. Ze ob treh je bila pred južnim kolodvorom nepregledna množica ljudstva, ki je euKaia, da pozdravi srbske junake. Ker je Pa bila medtem naznanjeno, da ima vlak dve uri zamude ter pride šele ob pol šestih, s? se ljudje vrnili domov, ob pol šestih je bjl prostor pred kolodvorom že zopet nabito poln. Potrpežljivost ljudstva pa je bila postavljena na težko preizkušnjo. Bila je ura osem in Srbov še ni bilo. Posebni vlak je prišel šele po sedmih ter se ustavil pred rampo, kjer so se razvrstili ter korakali pred peron. Na peronu. Zbrano občinstvo, je srbskim junakom prirejalo viharne ovacije. Po pozdravnih govorih zastopnikov narodne "vlade in ljubljanske mestne občine so Srbi odkorakali pred kolodvor, kjer jim je zbrana ^možica prirejala burne ovacije. Srbski vojaki s° odkotali po Dunajski cesti in Frančiškanskem mostu v domobransko vojašnico. sL.^dkarjev spomenik. V Ljubljani se je snnmkiii.odbor postavitev Cankarjevega venskprm3’ M j« bil pokojni Cankar sloko se Ti n.ar°du, bo pokazala prihodnjost, Povzročila 'z.bazalo, da je izguba, ki jo je narnvrncf n!egova smrt, slovenski kulturi karjem ie„"enadomestljiva; vsaj je s Can-Vsi hrvatsk' -V Srob. naj večji slovenski talent, loge in's , J? ,srbski listi so prinesli nekro-večji i ®dini v sodbi, de je Cankar n a j-bt Cankar L° k/ 0 v a n s k ‘ Pisatelj. Ako »Podobe j70 • druzega spisal, kakor svoje v eeli svetov,fin,nl kls° e,na nailepSih knl'ig bik veli. *i literaturi, bi mu šel spome- ann vf. iel ’ ne8° kateremukoli Jugo- 5lovenca ?°~1103t vsakega kutlurnega Slovanu. Zalo da spevkom .m »speva s primernim pri* današnji Po7iv oPd°hnr«lk ter °P°zariamo na ka rj e vega spon, ejh ka! Za postavltev Can' iT knjkžev- večjega slovenskega pje^ka 1vrniaS4 in 1915 so postavili takoj S!,sko nadzorstvo. Javljati so se mo-oninl *na tJan' Tako postopanje je prvič mlirain? n.°J" drugič dobi narod vsaj rodni in pa zaupanja do na- r-,r, »as pa bodemo menda mo- viJaZa i 2 nmnškimi vlogami na narodno • • n:i3 bodo tam vkoreninjeni nemški admki m drugi švabski protežiranci mogli Ko!"? .. nas se Pa svobodno izpreha- * in s svojim glasnim nemškim govorjen- jem še dalje izzivajo razni štabni zdravniki, „po!icijski častniki" Kaltenegarji in žene avstrijskih generalov prenašajo nemoteno vesti in blago, ki je kot last bivše Avstrije danes last »SHS". Majnovejša italijanska harlekinada. Poročali smo, da je šlo minuli četrtek preko Ljubljane več grških vojakov, ki so bili internirani v Nemčiji. Potovali so v Trst, da se tam ukrcajo za domovino. Toda Italijani so jih enostavno internirali. ,.Društvo Pravnika" je imelo v soboto popoldne izredni občni zbor ob jako veliki udeležbi članov, zlasti tudi z dežele. Višje deželno sodišče je bilo s svojim predsednikom prisotno korporativno. Poverjenik za pravosodje je doposlal pismen pozdrav, ker je bil vsled odpotovanja zadržan. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Majaron z daljšim, tehtnim nagovorom. Po pozdravu je označil novo dobo, ki je slov. pravnikom donesla predvsem narodno pravosodno upravo in narodno nadsodišče v Ljubljani. Država, ki so jej prej služili, je bila njih mačeha, in je venomer, osobito glede jezikovnega prava, žalila njih pravni čut. Prepogostokrat je moral slov. pravnik izgubiti veselje do svojega lepega poklica in še posebno v bojnih letih, v letih očitnega nasilja vprašati, ali jč sploh še kaka pravica. Pravica in slov. narod sedaj triumpfujeta nad svojimi stoletnimi zatiralci in sedaj lahko slov. pravnik živi prosto ! svojemu poklicu in z veseljem služi svoji lastni državi. Tudi za društvo »Pravnik" je nastopila nova doba. Njegovo delo, zlasti njegovo glasilo bi imelo odslej prav poseben pomen. V zvezi z drugimi pravniškimi društvi v Jugoslaviji bo morala stremi.ti za tem, da dobi Jugoslovan enotno pravo v svoji državi. V tem zmislu bodri na društveno delo in vzklikne: „živela naša ujedin-jena država Jugoslavija!" Viharno odobravanje je sledilo°tem besedam in sklenilo se je odposlati brzojaven udanostni pozdrav regentu Aleksandru in vrhovni državni vladi. Nato se je vršila razprava o predlogih višje-sodnega predsednika K a v č n i k a, da bi se prepustila društvena knjižnica v' uporabo centralni knjižnici, ki se ima osnovati v ju-stični palači, in pa da bi se dalo društveno glasilo na razpolago pravosodni upravi za objavljanje njenih odredeb. Jako živahne razprave, ki je kazala stvarno zanimanje, se je udeležilo mnogo članov, ki so pri tej priliki izražali tudi svoje misli o bodočem obsegu in vsebinskem programu „Slov. Pravnika". Konečno sta bila oba predloga v načelu sprejeta. Sprejel se je nadalje predlog odsotnega člana prof. dr. Zolgerja, ki ga je zastopal dr. Majaron, da naj društvo otvori ciklus predavanj o srbskem pravu; predavati začneta v kratkem o javnem srbskem pravu gg. prof. dr. Žolger in prof. dr. Pita-mic. V zvezi s tem in z željami, ki jih ie izrazil v svojem dopisu poverjenik pravosodja, se je razpravljalo o načinu, po katerem bi društvo pospeševalo spoznavanje različnega jugoslovanskega prava in izjeanačenje zakonov. Po nasvetih gg. gener. advokata dr. Okretiča, sekc. svetnika dr. Škrlja i. dr. se je naročilo društvenemu odboru, naj skuša priskrbeti dotičnih pravoslovnih knjig, oziroma predavateljev, tudi iz bratskih pravniških društev in naj sploh organizira to potrebno akcijo. Zborovanje jc trajalo skoraj tri ure in se zaključilo ob 7. zvečer. Ude-ležniki so se razšli z zavestjo, da društvo „Pravnik“ že dolgo ni imelo tako izdatnega in za bodočnost tako mnogo obetajočega zborovanja. Na vseh poljih torej veselo pomlajenje 1 Uradniška mesta v Jugoslaviji — zavednim Jugoslovanom. Jugoslavija je slovanska demokratična država, kjer gospodujejo in imajo besedo le,Slovani in sicer Slo-i venci, Hrvati in Srbi. Temu pa ni tako. Sicer j so bili odstranjeni le najbolj kričeči tirani, j toda stari avstrijski nemški sistem in birokratski šimel je še vedno v veljavi, in lahko j rečemo da še bolj cvete kot v nekdanji gnili in koruptni Avstriji. Seveda se bode ugovarjalo, da čez noč ne more postati vse slovensko in jugoslovansko, in da tudi bolnik le počasi okreva. Res je, a zavest, da je kriza prestana, poživi vidno tuni bolnika. V mladi slovenski Jugoslaviji se to pomlajenje bore malo pozna in treba bode še dobre metle, ki bo pomedla tudi tam, kjer se skrivajo pod slovensko firmo stari grešniki, kateri še vedno mislijo, da so v stari Avstriji. Riba smrdi pri glavi in tam bo treba pričeti. Dovolj dolgo smo bili tlačani in se nas je povsod zapostavljalo in šikaniralo nclp od rojenih pritepnih Nemcev, marveč tudi od naših lastnih renegatov in črnožoltih janičarjev. Za to svoje izdajstvo in zasluga za propadlo Avstrijo so bili odlikovani, so hitro napredovali v službi ter se mastili od sestradanega in Stiskanega slovenskega ljudstva. Da nam bi pa te ljudje še dalje gospodarili, ‘J®, smemo trpeti. Hočemo v svoji državi biti tudi lastni gospodarji. Odstraniti se .?ra|°- ln Jo z lepa ali z grda, iz Jugosla-rt ^?ern iz v°dilnih mest vsi njeni rin? • z,atiralci,in Pijavke. Tudi vsi nek-Striie fčnJn po?.lušni hlapci koruptne Av- de se deP,iTVn=°rfIJ? Sed,aj slovel,ske kokar-hnio,navdušene Jugoslovane. Seveda (oje sc n zadni za svoje tople in udobne kotičke, laltim ljudem narod ue zaupa: tak človek je neznačajen in tudi svojega nam sovražnega mišljenja čez noč ne bo spremenil, ker mu je prešlo že v kri in meso. Vsak tak jc bil dovolj odškodovan že v Avstriji, sedaj pa naj naredi prostor drugim zmožnim, energičnim ter zavednim slovenskim ljudem, katerih imamo dovolj. V Jugoslaviji za take ljudi ni kruha 1 Zato proč z Nemci, nemčurji in poturicami, ki so sicer Slovenci po rodu, a so se obnašali hujše od Nemcev samih, ki n. pr. v uradu niso spregovoriii slovenske besede in za slovensko dopiso- vanje grozili z discipl. preiskavo. Taki ljudje ne spadajo med nas in zato proč z njimi! Gotovo gre to bolj težko, a storiti se mora, ker drugače nam bo le v škodo. Upamo, da ne ostane to vse le klic upijočega v puščavi 1 „Croatia“ zavarovalna zadruga v Zagrebu je darovala Narodnemu Viječu SHS K 40.C00 kot narodni davek ter K 3000 za bolne srbske vojake. Nekaj besedi o našem gledišču. Ko se je ustvarjala naša Jugoslavija v času, ko je požrtvovalnost našega naroda dosegla svoj vrhunec, je stopila pred slovensko javnost zahteva, da zopet postavimo svoje gledališče. In naš nared je pokazal, da razume veliki čas s tem, da v najkrajšem času denarno vprašanje ni več obstojalo za gledališki odbor. Toda, kaj so nam podali za naše žrtve. Mesto lepe, mlade, slovenske muze smo našli staro, našminkano devico. Edina dobro uprizorjena stvar je bila »Prodana nevesta", vse drugo bi pa kako drugo malo mestno gledališče tudi zadelo. S časom ho bolje, so nam dejali. A čakali smo zaman. Pač pa smo dočakali »sijajno" premijero »Kornevilj-skih zvonov". Kje so naši slovenski umetniki? Ako že niso angažirani , naj pridejo vsaj gostovat. Zakaj pa ne pridejo? Ali je bolezen,g. Nučiča neozdravljiva? Ali ,res namerava g. Povhe zapustiti Ljubljano in zakaj?! Kakšne pa so tiste »tehnične zapreke", da sta bili že dve predstavi odpovedani? V resnici bi radi vedeli, kaj jemlje našemu »Talijinemu hramu" vsak višji polet, kaj ovira njegov razvoj. — Več obiskovalcev gledališča. Občesiovensko obrtno društvo v Celju ne priredi 22. deccmcra t. 1. pač pa dne januarja 1919 svoj redni občni zbor z obširnim dnevnim redom. Obrtniki, osobito pa zadružni načelniki naj se po možnosti omenjenega občnega zbora v popolnem številu udeleže. Najlepše darilo za Božič mladini je lepo ilustrirana povest slovenskega dečka iz sedajne vojne. „Dore“. Spisal dr. 1. Lah, ilustriral M. Gaspari. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Dobiva se po knjigarnah in v našem upravništvu na Marijinem trgu 8. Razmere v Celju. Kakor hitro so razpadli- nemški okovi, so se spremenila spodnještajerska nemškutarska gnezda V lična domača mesteca in trge. V krajih, kjer si slišal prej samo nemškutariti, danes po cel teden ne slišiš spregovoriti ni jedne uemške besede. Ni čuda, kajti slavne šulfe-rajnske šole so zapite, uradniki, ki niso zmožni slovenščine, so bili odpuščeni, in tako je razpadlo umetno podprto nemškutarsko tramovje; — tako se je zgodilo v Brežicah, Slov. Bistrici, Šoštanju i. dr. — ne pa v Celju! Tega so krivi ljudstvu odgovorni činitelji! V Celju vladajo še vedno.stare razmere: na mestnem magistratu se šopirijo še vedno nemšku-tarski hujskači: Hirschali, Verdou-scheggi, v vojašnicah še vedno nem-škutarske tipkarice: Westermayerice, Widmayerice itd. itd., med tem ko si naši pridni možje in dekleta lačni iščejo službe! Seveda oni hujskači so nenadomestljivi — vsaj delajo se take, in naši merodajni krogi jim vse verjamejo! Mogoče pa najdejo druge izgovore? Od začetka prevrata ne znajo ti merodajni krogi drugega, kakor podajati tem hujskačem prijateljski roko in jih obsipati s tolažilnimi frazami. — V Celju še vedno izhaja nemšku-tarski listič, ki, kjer le more, prebivalstvo hujska in ščuva; tako piše v zadnji številki k notici »Slov. naroda", »aj se hrabrostne pristojbine moštvu ne izplačujejo, sledeče: »Upamo, da se naš hrabri 87. pešpolk, ki se je priboril par sto hrabrostnih svetinj, ne strinja z izvajanjem »Slov. naroda". O razmerah na Hrvaškem raznaša ta list najgorostastnejše stvari. Ali ni moči, da bi ustavila enkrat za vselej počenjanje takih faktorj*ev? Vse ima svoje meje. Naj se pomisli le na one nesramnosti, ki smo jih desetletja morali poslušati iz takih lističev. V Brežicah so se slovenski učni razredi takoj preselili v poslopje (nemške) mestne šole; V Celju pa še vedno nem-škutarski učitelji in učiteljice ščuvajo slovensko mladino. Ko je ob priliki proslave ujedinjenja 14. t. m. prišla slovenska učenka nemške trgovske šole (slovenske nimamo! Zakaj?) v narodni noši k slavnostni prireditvi, jo je njena nemškutarska učiteljica (hči še sedaj nastavljenega gimnazijskega ravnatelja Profta) smešila. Zakaj merodajni krogi tega ne preprečijo? Slovenska učenka v varstvo slovenske učiteljice — in to takoj! Vsako drugo počenjanje bi bilo najhujše zločinstvo. — Ker se je našim nemškutarjem vedno in vedno poda- jala roka in se jih je vedno prijemalo le z rokavicami, ni nikdo odstranil svojih nemških napisov. Ni čuda, da ob takem počenjanju naših činiteijev, poprime naše pošteno ljudstvo sveta jeza. Tako si je dalo 14. t. m. duška v tem, da je razbilo vse nemške napise. Slovencem pa bi priporočali več zavednosti na zunaj. Napisi: »Karl V...“, »Theresia K ..»Ignaz M...“ naj takoj izginejo! Ven s polnimi slovenskimi imeni, kakor: ,,-Milan H...", »Ivan D.. .“ itd. ne pa „M. H.. ..", »1. D....“. — V vseh lokalih se nem-škutari in to tudi drugače zavedni Slovenci med sabo. Takim ljudem je pač treba javne napise: »Govori slovenski!" Ven z njimi! — Naše lično mestece Celje omenim samo kot primer, ker take stvari se gotovo doga-" jajo tudi drugje. Hitro in z vso silo na delo — drugače bo prepozno. Znižanje obrestne mere. Po-čenši s 1. januarjem 1919. se zniža obrestna mera pri hranilnih vlogah na 3%. Glej današnji inserat! Glasovi iz občinstva. Proč z nemčurjem. Znani Oto Homan v Radovljici ima še vedno glavno zalogo in trgovino, akoravno je njemu in njegovi milostljivi bivanje med Slovenci že davno zoprno postalo. Ko si je nakupičil po vzgledu vojnih verižnikov veliko premoženje, zaželelo se mu je po eldoradu ptic selivk — po nemškem Gradcu, kjer stalno prebiva in se za slovenske tisočake dobro zabava. V Jugoslaviji mu služijo nameščenci potrebni drobiž, v inozemstvu med nemškimi bratci ga pa prebrisanec troši. 'Znat’ se ga mora! Ali bi ne kazalo oddati velike toba-karne kakemu Slovencu ? V deželno ljudsko mesnico na Sv. Jakobu trgu demokrata iv o 5 Upravo te mesnice resno poživljamo, naj vepdar že podemokrati svoje poslovanje. V to svrho naj takoj odpravi protežironje, katero uživajo prav mnogi teden za tednom od 2—3 po-poludne. Način, po katerem dobivajo ti izvoljenci meso prav po svoji volji in po svoji meri, bije v obraz demokratskim načelom, ici se nikakor ne skladajo s takim sramotnim razlikovanjem ljudi. Konec bodi v demokratski Jugoslaviji neenakosti oseb v tem oziru! Vsi prejemniki mesa v d e Je 1 ni mesnici naj torej bodo brez izjeme uvrščeni v obstoječe a 1 f a b e t n e skupine, v katerih naj poslej dobivajo blago v zaporednih aifabetnih oddelkih, vštevših se od 2—5 ob določepih dneh. Vsak upravičenec mora tudi sam prihajati po meso, ne pa da bi ena oseba jemala za več strank skupaj, in to celo iz raznih skupin. Zakaj bi jih cela množica ljudi čakala prav ponižno in potrpežljivo, drugi pa uživali brez truda! To veljaj tudi za uslužbence iz zavoda! Uprava naj smatra naš poziv za stališče ogromne večine prejemnikov mesa v deželni mesniej. Demokrati. Kulturni pregled. Kaj pa Božič! Božično darilo je za marsikoga težko vprašanje, ki ga ni tako lahko razrešiti. Da olajšamo našemu občinstvu to vprašanje, prinašamo tu kratek pregled tega, kar more v tem slučaju nuditi književni trg. Slovenska knjiga se je do izbruha svetovne vojske silno razmnožila. Tudi med vojno ie sprejela naša javnost sem in tja novo delo. Mladinska knjiga do žadnjega časa ni bila pozor šče naše pozornosti. Naše zrelo čitajoče občinstvo je zahtevalo toliko čtiva, da smo komaj proizvajali potrebno. Na mladino smo se mogli spomniti le v presledkih. Od mladinskega založnika Giontinija se dolgo časa nismo pov-speli do novih mladinskih knjig. V zadnjem času pa se je mnogo storilo za povzdigo naše otroške literature. Nastopili so popolnoma novi pisatelji, kakor n. pr. Trošt, Rape, Slapšak, Milčinski, Flere, Župančič in dr. Da pa dobimo pregled, bomo tu navajali za enkrat samo dela, ki so vzbudila največjo pozornost. Ne bomo se tu ozirali na nobeno čaaovmV dobo, hočemo tu le dela, ki so pome- nila važne prehode in razpotja na polju naše otroške beletrije. Levstikov Martin Krpati je eno najpomembnejših del za mladino. V njej dobi otroška duša vse to, kar je manjkalo doslej naši čitajuči deci. V Krpanu iz Vrha pri sv. Trojici je združena mogočna sila zdravega naroda. Ravno v tej knjigi se mladi človek iahko nasrka v polni meri one sveže sile hrusta Krpana, njegova silna fizična moč imponira mlademu srcu, ki išče neprestano zunanjih utisov in črpa nove življenske sile iz njih. V novejšem času je stopil v ospredje Milčinski, ki je dvignil skupno z Župančičem mladinsko knjigo do sedaj še nedosežene višine. V svojih pravljicah, za katere je zajel motiv iz narodnih pesmi, je ustvaril naši deci krasno delo. ki se odlikuje po silno nežnem in priprostem pripovedovanju. V lepo opremljeni knjigi je zbranih 19 ljubkih pravljic, ki tvorijo skupaj zložene našo najboljšo mladinsko knjigo. Od dušice majcene, ki ni smela v nebesa pa do debeluharja, ki mu je medved otresel hruške, ena sama nepretrgana vrsta lepote pomešane z dobrovoljnim humorjem. Od znanega angleškega pisatelja Marryta imamo v prevodu popularno knjigo »Morski razbojnik". Nad vse zanimiva povest ima mnogo odlomkov, v katerih se povr-pne pisatelj do velike stilistične ubranosti. Če se sedaj povrnemo k našemu originalu, se nam bo zopet odprla dolga vrsta naših mladinskih avtorjev, ki so obogatili našo beletrijo z marsikaterim dobrim otroškim spisom, kakor n. pr. Ivo Trošt s prijetnim spisom „Na rakovo nogo“, „Moja setev“. Rape je napisal par knjig od katerih je brez-dvontno najboljše delo „Dane“. Slap-šak je v posebni knjigi i;:dal izvrstno pripovedovalno delo „Turki pred sv. Tilnom". Od Flereta je znana ljubka knjižica, »Babica pripoveduje1* od Ribičiča „Kraljestvo čebel“, od Laha „Dore“. | Kakor Milčinski v prozi, pomeni i Župančič višek v pesmi. V „Pisanicah", »Cicibanu" in S to ugankah" je podaril naši deci krasna delca, od katerih se danes dobi le še zadnja. Opozoriti moramo še na ravnokar izšlo Ločni-škarjevo knjigo „Srca malih". Poleg tega se dobe v naših knjigarnah še skoro vsi letniki mladinskih listov .,Zvonček1*, „Vrtec" in »Angelček". Končujemo z željo, da bi občinstvo pridno segalo po teli knjigah, da nam omogočijo nadaljno delo v tej še slabo razviti beletristični smeri. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol is. Planquettava opereta „CornevlUski zvonovi' s a abonement „B"’ — V torek, ostane gledališče zaprto.. — V sredo, dne 25. t. m. popoldne ob 2. Špicarjcva otroška igra rPogumni Tonček* za „B'‘ abonemeni. = Zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta* izven aboneinenta. —■ V četrtek, dne 26. t. in. popoldne ob pol 3. opereta „Michujevi hčer-kiu izven abonementa. — Zvečer opereta »Corrievillski zvonovi" za „B- abonement. Naročajte iu razširjajte „Jugoslavijo“! Zadnje vesti. Masarykova slovesna zaobljuba. Praga, 22. decembra. Včerajšnja seja narodne skupščine je bila jako mnogobrojno obiskana. Prižii so vsi člani 'skupščine. Ob.4. 15 min. je vstopil predsednik Masary!c v spremstvu predsednika narodne skupščine Tomaška in članov vlade. Pozdravili so ga z dolgotrajnim, viharnim ploskanjem in s klici: „Živijo Masaryk!“ Naposled je predsednik Tomašek prebral nastopno zaobljubo: »Obetam kot predsednik Čehoslovaške republike ob svoji časti in vesti, da bom vedno deloval za blaginjo republike in naroda in spoštoval zakone." Masaryk je odgovoril: »Obetam." Člani narodne skupščine so se dvignili in navdušeno ploskali. Zapeli so narodno himno. Masarykovo slavje na Dunaju. Češkoslovaška zastava vihra! Dunaj, 21. decembra. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tis. u. poroča: Na Lob-kowitzovi palači, kjer je čehoslovaško poslanstvo, je danes ob poli ene popoldne zaplapolala belo-rdeča zastava. To je .bilo v trenotku, ko je predsednik Masaryk dospel v Prago. V rdeči dvorani poslaniške palače so se zbrali člani poslanstva, likvidacijske komisije in Narodnega vyborazaNižje-Avstrijsko. Kot zastopnik poslanika Tušarja je imel prvi tajnik dr. Robert Flieder nagovor, v katerem je omenjal muke čeho-slovaškega naroda in izpodbujal navzoče, naj delujejo z vsemi močmi v prospeh nove repuplike. Svoj govor je sklenil z vzkliki republiki, domovini in prvemu predsedniku Masaryku. Nova demarkacijska linija na Slovaškem. Bupimpešta, 22. decembra. Glasom poročil listov je vrhovni poveljnik ententnih čet določil 'novo demarkacijsko črto na severnem Ogrskem, do katere smejo prodirati čehoslovaške čete. Določil je to črto, ker sc ogrska vlada in zastopnik Čehoslovaške republike nista mogla sporazumeti. Ta nova demarkacijska čr{a se približuje Budimpešii do 30 kilometrov in sega do Nagy Marosa, zelo obiskanega letovišča Budimpeštancev. Kakor javlja ogrski kor. urad, ogrska vlada dosedaj še ni bila uradno obveščena o tej novi določitvi črte. Ogrska vlada priznava le pogodbo za premirje in odklanja vsako drugačno enostransko in samovoljno določevanje. Zveza narodov. Enoten denar. Javna diplomaciji. Buenos Aires, 20. decembra. (Lj. k. u.) (Agence Havas). Socialistična stranka je sklenila predlagati na prihodnjem mednarodnem ^ocijalisti-čnem kongresu, naj se SKlene na svobodni trgovini sloneča zveza narodov, splošna razorožitev, uvedba enotnega denarja, javna diplomacija, nadzorstvo mednarodnih vprašanj in učinkoviti strogi ukrepi zoper dežele, ki bi kršile razsodbe mednarodnega razsodišča. Eksplozija bencina na vlaku. Budimpešta, 22. decembra. (Lj. k. u., Ogrski kor. urad. Na postaji GtidčlO so potniki delavskega vlaka, ki je vozil iz Budimpešte proti Misz-kolczu, napolnili svoje posode z bencinom, ki so ga vzeli iz tam stoječega tovornega vlaka, in so nadaljevali vožnjo. Med postajama GOdčllO in Aszod je ta bencin eksplodiral, najbrže ker se je kak potnik približal posodam z gorečo cigareto, nakar je bilo hipno nekaj vozov v ognju. Z vseh strani so prihajali ljudje in pomožni vlaki na pomoč in so nudili ponesrečencem prvo pomoč. Ranjencev je dosedaj okoli 100. Uvedena je stroga preiž-kava. Božična darila. Fotografske aparate, parfume 30 3-3 priporoča Idrija" drogerija fotemanufakttira B. Čvančara Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. samostojen koncipist, stenograf, Oj uulSi.i strojepisec, izurjen knjigovodja in korespondent, zlasti v tednih in zemlje-knjižnih zadevah izvežban, starejša moč, i£če službe. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod „Kadetaspirant-invalid“ na upravništvo tega lista. 32 2—2 ^tannvania s pohištvom ali brez njega uluMUfuiijG išče urednik »Jugoslavije*4. Prijave prosimo na naše uredništvo, Stari trg 19 ali na naše upravništvo, Marijin trg štev. 8. 18 InVialiHnm v Ljubljani in po vseh večjih ll3failUU9t3 krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnii:a »Jugoslavija-lej) stalen zutdtižok. Pojasm.'a daje uprav-cištvo v Ljubljani, Marijin trg 8. ]9 Klinim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-[\UjJfll! nudbe pod ^Pisalni stroj“, Ljub- ljana, poštni predal 74. 21 za dnevnik Jugoslavijo sprejmemo po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje)sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 7 Pnvoripnilfp za nal3’ranje naročnikov za I Ufuijfemr.O „Jucoslavijo“ sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kol- portaža (svobodno razširjenje) in sme torej vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za to — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. n o Priporoča se trgovina z urami zlatnino 17 7—1 in srebrnino Šelenburgova ulica štev. 6 Lastna delavnica za nova = dela in popravila. ==jj Postrežba točna. Nizke cene. IT Vino belo in črno najboljše kvalitete leta 1912 —1918 zmerne današnje kupčijske cene prodaja t. t. STIIČ & DRUG, Sisak, veletrgovina z Vinom. 26 3-3 Naročbe sprejema zastopnik tvrtke kateri se nahaja nekoliko dni v Hotel Union v Ljubljani. enega V/2 iti enega 3 konjskih sil z& 300 voltov kupi Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19. 29 3 JLepa božična darila ) FR. ČUDEN Prešernova ulica zlate* srebrne ure, briljanti, velika Izbira srebrnih eltrapk,n>. posebno lepi svečniki i. t.