136618 PODUK o MURVOREJI ITAL. SPISAL I. BOL LE ravnatelj c. kr. kem. kmet, poskušališča v Gorici Prevod preskrbelo uredništvo „ Gospodarskega Lista objavilo e. kr. kmetijsko društvo v Gorici. V GORICI tisk. Giov. Paternolli 1896. _> PODUK o MURVOREJI ITAL. SPISAL I. BOLLE ravnatelj c. kr. kem. kmet, posknšališča v Gorici Prevod preskrbelo uredništvo „Gospodarskega Lista 11 , objavilo c. kr. kmetijsko društvo v Gorici. V GORICI tisk. Giov. Paternolli 1896. 136618 Sviloreja ni več tako priljubljena, kakor je bila pred leti, ko je pridelek še bogato povračal primeroma majhen trud, ki ga je prizadevala reja sviloprejk, ali pa kakor je bila takrat, ko je bila še kupčija z svilodnim semenom poštena in zanesljiva in se ni tre- balo bati vseli onih raznovrstnih boleznij, katere dandanes kratijo in pogostoma tudi uničujejo pridelek. Vsakakor pa ima svilerejec, kateri skrbno izbira seme in zna pravilno rediti sviloprejke, pa ima sam zadosta svojega listja za toliko sviloprejk, kolikor se jih loti rediti, v normalnih letinah še vedno toliko dobička, da se izplača delo. In dobro mu tekne ta dobiček posebno v pomladanski dobi, ko mu je uže pošel denar, ki ga je prejel za pridelke prejšnjega leta, na polji pa še ni nič dozorilo, kar bi mogel v denar spre¬ meniti za sedanje potrebe. Sviloreja zahteva sicer, da jo skrbno in pazno opravljamo ; a delo je samo na sebi priprosto, ni treba za nje dragocenih priprav, niti posebnih poslopij. Za to delo zadostujejo domači, za težko poljsko delo nesposobni ljudje ; tudi ženske in otroci strežejo lahko sviloprejkam. Tudi listje, ki se poklada v prvih tednih, nabirajo lahko ženske; samo za obrezavanje murv, kadar treba veliko mno¬ žine listja, zahteva se krepka, možka roka. Za svilorejo so neobhodno potrebne murve, kajti njih listje je edina hrana sviloprejkam. V nekaterih pokrajinah, ki so prav pri¬ merne za svilorejo, nimajo skoro nič murv, v drugih jih imajo pre¬ malo z ozirom na zemljiščno površino in pa na število prebivalstva, katero bi se lahko pečalo s to koristno obrtjo. Koder pa imajo za¬ dosta tacega drevja, treba vendar za to skrbeti, da se vedno do¬ polnjujejo murvni nasadi. — 4 — Zato hočemo tu pojasniti, kako mora ravnati, kdor si hoče oskrbeti novih murvnih nasadov ter hoče nasajeno drevje ohraniti zdravo in krepko, pa da se bo naglo obraščalo za rabo. Zraven divje murve imamo mnogo vrst pitanih ali cepljenih murv, katerim ne znamo pravih imen. Sicer pa so pri nas razširjene samo take vrste, katere najbolj ugajajo sviloprejkam. Divja, bela murva prihaja iz semena ne cepljenih dreves, ima zelč majhne, močno zarezijane liste, daje malo listja, ozeleni se pred drugimi vrstami; dokler je listje še mlado, daje prav dobro pičo črvičem v prvi dobi; pozneje postaja pretrdo in pravijo, da ni prav prebavljivo. Kako gojiti murve v semenišči. Kdor si hoče sam vzgojiti murvna drevesca, da jih potem pre¬ sadi na stalno mesto, mora si pred vsem napraviti semenišče. Tam izkoplje v vštričnih, 80 cm. druga od druge oddaljenih vrstah male, plitve jarke, potrosi vanje seme in ga zasuje s tenko plastjo prsti, katero preseva s sitom po semenu. Seme moramo izločiti iz po¬ polnoma zrelih murvic s tem, da jih zmanemo v situ tako, da ostane samo zrnje v njem. Na to je posušimo v senci in shranimo v suhih prostorih v lončenih posodah ali v vrečah. Zapomniti pa si moramo to, da murvno seme izgubi v drugem letu kalilno moč. Zato mo¬ ramo setev opraviti pomladi, meseca marca ali aprila naslednjega leta. Za semenišče moramo odbrati precej rodovitno in rahlo zemljo; peščena naj bo in skrbno obdelana. Mlado setev treba pokrivati, da ne pripeka solnce na. njo; potem jo moramo trebiti, pleti in zlasti s početka pogostoma zalivati; ona zahteva sploh enako skrb, kakor setve v sadnih in gozdnih semeniščih. Marca meseca tistega leta po setvi presaditi je rastline iz semenišča v drevesnico in sicer tako, da bo druga od druge vsaj 50 cm narazen ; enaka oddaljenost naj bo tudi med eno vrsto in drugo ; po vsakej drugi vrsti pa naj bo stezica, da se bodo priležno opravljala vsa potrebna dela. Po jednein letu postanejo rastline v drevesnici dovelj močne, da jih lahko pocepimo. To delo je opravljati o suhih dneh od srede marca do konca aprila. Murvo je v obče enako cepiti, kakor sadna drevesa. V noveji dobi se je murvorejcem prikupil en poseben način cepljenja ; pravijo, da je bolj zanesljiv od drugih, ker se rana tam, kjer se cepi, naglo in dobro zaceli, da ne ostane niti sledu o njej. Cepljenje se vrši marca ali aprila meseca tako-Ie : Najprej odgrebemo zemljo od mlade murve, da jej razkrijemo deblo do korenin ; kmalu nad prvimi koreninami jo odrežemo malo poševno ter pritisnemo vrhu zareze lub s prsti tako, da se loči in nekoliko odvzdigne od stebla, a vendar tako da ne razpoca in se ne zlomi. V režo, ki se je tako naredila, vtaknemo cepič. Najbolje je, da ima cepič samo edno oko in rezan naj bo, kakor pisek pri klarinetu ; v omenjeno režo pa naj se vtakne tako, da se lub po¬ prime rezane strani cepiča ; na nasprotni strani pa naj se rahlo ostrže tenak rujavi lub z ostrim nožem tako, da bo videti spodnji zelenikasti les, kateri se ima tudi spoprijeti z lesom cepljene murve. Da se cepljenje posreči, je torej potrebno, da podlagin lub pokrije cepičevo režo in da pride njegova nasprotna stran v zvezo z lesom divje murve. Po izvršenem cepljenji zasujmo jamo okoli murve ter potlačimo nekoliko površno zemljo; oko in popek pa naj ostaneta nad zemljo. Podoba 1 nam kaže, kako se cepijo murve pod lubom ; omenjamo pa, da je cepič nekoliko daljši, kakor je prav ; ker je, kakor smo uže povedali, bolje, da ima edno samo dobro razvito oko, in pa vrezati se ima cepič tako, da bo oko blizu vrha b murve, katero cepimo. V prvem letu pahne iz cepiča eden raven poganjk, in da poraste bolj naglo, Podoba 1. «. divja murva s prizdignjenim lubom pri &. C. cepič odrezan kakor pisek pri klarinetu pri d. in ostrgan pri e. otrebimo julija in avgusta meseca vse popje, a, murva uže cepljena pri />, s katero se razvije iz listnih kotov od enega cepičem c. metra visokosti navzdoli. V vgodnem podnebju in v rodovitnej zemlji bodo cepljena drevesca uže po enem letu dovelj krepka, da jih lahko presadimo. 6 Da, bolje je celd, da presadimo uže ednoletua drevesca, ker bodo dotični nasadi bolje vrojeni ter se bodo čvrsteje razvijali. Za vzgojo murv v semeniščih in potem v drevesnicah treba nekake zvedenosti in spretnosti, katerih nima navadno priprost kme¬ tovalec; zato si omišlja rajši cepljenih murv, da jih nasaja na stalno mesto. Kako saditi murvo na stalno mesto. Murva ne potrebuje posebno rodovitne zemlje, in ko odraste, nam ni več mnogo skrbeti za njo; do tistega časa, ko lahko za¬ čenjamo obirati njeno listje, treba vendar, da ravnamo z nekako skrbnostjo ž njo ; kajti, če jo zanemarimo, ne bo vspevala in torej tudi ne dajala mnogo listja. Povsod, kjer rastejo rada druga drevesa, raste lahko tudi murva. Toda ogibati se je preveč osojnih leg ali tudi skalnatih zemljišč, kjer je premalo zemlje, ali kjer so spodnja tla nerodovitna ali preveč površna, potem preko vodd ležečih in močvirnih in sploh takih zemljišč, v katerih druga in zlasti sadna drevesa zgodaj usihajo. Naj bolje je, da odberemo tako zemljišče, katero je nalašč odmenjeno za murven nasad, torej pravo murvišče. Kadar odrastd murve, naj se zemljišče zaraste s travo ter postane stalen travnik. V takih krajih, kjer se prebivalstvo peča naj več s poljedelstvom, in so vsled tega obdelana in za obdelovanje sposobna zemljišča draga, nasajajo se murve lahko okoli njiv po obrobkih, ali preko cest, poljskih poti in jarkov ; mnrvoreji se prilegajo tudi majhni lazi in mali plazovi, kateri niso ravno rodovitni in ne sposobni za druge nasade. Tudi blizo hiš je dobro imeti murve, ker je tam listje brzd godno in je imamo bolj pri rokah, kadar preti dež ali huda ura. Ce hočemo napraviti redne nasade, da bodo murve po 4 do 6 metrov drevo od drevesa oddaljene, pa da se bodo obrezovale po furlanskem načinu, moramo uže v jeseni ali, če je vreme vgodno, tudi po zimi, izkopati jarke 50 do 70 cm globoke in 1 meter in 30 cm široke; rodovitno površno zemljo zmetajmo v stran od one nerodovitne, skopane iz spodnje plasti in tako tudi skopano kamenje. Ce nasadimo .več vrst na istem kosu, skopajmo jarke tako, da bodo vrste vsaj 4 do 6 metrov narazen. — 7 — V takej oddaljenosti bo dobivalo drevje dovelj solnca in zraku ; vrste pa potegnimo najbolje od zahoda proti jugu. Če hočemo vsaditi posamezne murve, izkopajmo 1 štirjaški meter obsežne, 50 do 70 cm globoke jame ; če naredimo manjše jame, prihranimo si nekoliko dela, a drevesa ne bodo vspevala, ampak zaostanejo v rašči; v obširnih jamah in v dobro prekopani zemlji pa razvijč se kmalu, postanejo krepka in obrodd mnogo listja. Kadar kopljemo jame, zmetajmo površno plast na poseben kup, drugo zemljo, grušč in spodnjo plast tudi vsako na poseben kup, (Podoba 2), kakor smo popisali za jarke. Podoba 2. Presek napravljene jame; a. Površna plast; b. spodej ležeča plast; c. spodnja tla; a. b. c. kupci narejeni iz omenjenih plasti; d. malta in gnoj. Najbolje je jarke in jame kopati v jeseni in po zimi, da zmrzal pretrese zemljo in jo naredi rodovitnišo. V toplih krajih presajajo murve tudi po zimi, a tam, kjer zmrzuje, naj se to delo opravi rajši v dobi od srede marca do srede aprila, kadar ni veterno, pa tudi ne mrzlo vreme, pa da je zemlja suha, če je drevesnica tam blizo, kamor hočemo na stalno mesto presaditi murve, izrujmo drevesca istega dne, ko jih presadimo. Če pa dobimo drevesca iz daljnih krajev, treba, da se dobro sd slamo povijejo okoli korenin, da se te ne posušd na zraku. Kadar ne mo¬ remo takoj posaditi drevesc, ampak moramo delo zaradi katerega koli zadržka odložiti, ohranimo drevesca povita, kakor so došla, v — 8 — zavetju, da ne pride solnce do njih, v pesku, ali pa zakopane v zemlji tako, da so zakriti cepi. Vendar pa je najbolje, če moremo drevesca presaditi, kakor hitro so nam došla. Take murve, katere hočemo vsaditi na stalno mesto, morajo imeti 2 do 3 cm debela in vsaj 1 1 / 2 meter visoka debla. Visokost je meriti od tal do tistega mesta, kjer se začenja vrh. Ta mora imeti uže tri ali štiri edno- letne, krepke veje. Če hočemo presajati murve edno leto po cepljenji — in to je najbolje — treba, da jih odrežemo približno v visokosti 1 */ 2 metra, pustivši tri do štiri najviše pope in odstranivši vse druge spodnje, da se združi vsa rastnost v puščenih popih. Neposrednje pred sajenjem zrahljajmo nekoliko dno jame in vtaknimo sredi nje ošpičen in ožgan kolec; ožgan naj bo toliko, kolikor ga je pod zemljo in še malo več, da bo bolj trpežen. Na tem kolcu naredimo z nožem ali s čim drugim znamenje na tistem mestu, katero odgovarja gladini (livelu) okoli stoječih tal. Nekateri imajo navado, da ne vtikajo kolca v dno, ampak v kupček zemlje, ki se nasuje v jamo, predno se postavi murva na mesto. Prvi način pa je vendar boljši, ker je kol v dnu bolj vtrjen. Vsakakor pa moramo rabiti kolec, da bo deblo ravno, Če sadimo murve v jarke, določimo daljavo od kolca do kolca, ali od drevesa do drevesa s 4—6 metrov dolgimi vrčicami; drugo vrčico potegnemo po sredi od ednega konca jarka do druzega, tako da postavimo lahko vse kolce in vsa drevesa v isto črto. Na zemljišče je prinesti samo toliko drevesc, kolikor jih lahko posadimo v ednem dnevu. Kadar odpremo zavoj, vzamimo na rahlem ven edno drevesce; z dobro nabrušenim nožem ali s takimi škarjemi porežimo mu vse ranjene ali posušene korenine nekoliko više na zdravem delu, to je tam, kjer se začenja izcejati nekak mlečni sok, s katerim so na¬ polnjene korenine. Pri režnji debelejih korenin treba paziti na to, da je rez obrnjena navzdol, ker se potem laže j zacelč rane, kakor kadar je rez navpična. (Podoba 3). Sicer pa moramo varčno obrezovati korenine, da. jih ohrani rastlina, kolikor le mogoče. Med tem ko jeden delavec pripravlja murvo, pomeče drugi nekoliko tistega kamenja v jamo, katero so morda izkopali, ko so jo delali, in pa nekoliko stare od zidov odrušene malte, tako da napravi s takim gradivom 15 — 20 cm — 9 — debelo plast; na to nasuje zemljo, ki je bila na površju, to je ro- dovitnišo, iz koje naredi kupček. Če pa nima ni kamenja, ni malte, naj nasuje zemljo, ki je bila neposrednje pod površjem, na dno in naj pomeša ž njo nekoliko obležanega, dobro pregnjitega gnoja. Kupec zemlje mora biti tako visok, da bo stal cep nanj po¬ stavljenega drevesca kakih 10 cm nad talno gladino, to je 10 cm nad znamenjem narejenim na podpornem kolen. Podoba 3. A, murvno deblo ; B, cep; C, vrat; D, srčna korenina; E, glavne korenine; F, stranske korenine; tr, lasovite ali kapilarne korenine; J, črte kazoee pravilno obrezovanje korenin, JI, črte kazoče navpično in tedaj slabo izvršeno obrezovanje, vsled katerega sc težko zacelijo rane. Na tem mestu je murvo z vezjo pritrditi na kolec, da se ne zgane pri naslednjem zasipanji jame. Na to je polagoma dodajati druge zem¬ lje, a ob enem enakomerno razširjati korenine, da se ne križajo, in slednjič je zakriti korenine z ostalo, iz jame izkopano zemljo. (Podoba' 4).' — 10 — Sproti kakor nasipamo zemljo, tlačimo jo z roko, da ne ostanejo prazni prostori vmes. Jamo pa moramo tako nasuti z zemljo iz spodnje plasti, da ostane kakih 10 centimetrov nasipa nad tlemi. Podoba 4. Nasad murve. a, odrezana srčna korenina; b b, kupec nasut iz površne, z obležanim gnojem pomešane zemlje; c c, zemlja iz spodnje plasti. Ta nasip pa se sčasom poleže z rastlino vred za kakih 10 cm, ker se zemlja polagoma stlači — in tedaj bo cep ravno pri tleh.. Opomniti je še to, da moramo vezilo, s katerim smo drevo začasno — 11 pritrdili h kolca, odstraniti, kakor hitro smo zasuli jamo, ker sicer bi se lahko zgodilo, da se vsled ponikavanja zemlje korenine raz¬ postavijo zraku. Po vsakem načinu pa moramo mlado murvo privezati h kolca; poprej pa jo moramo na mestih trdno oviti z mahom ali s slamo in pa vrhu jo povežemo z bekami. Navadno zadostujejo 3 vezi, edna 30 cm nad tlemi, druga proti vrhu kolca in tretja v sredi med obema. (Podoba 8). Podoba 5. A, Pravilno obrezana veja. Podoba 6. Slabo obrezana veja, ker predaleč od popa; s piki¬ cami zaznamljena črta kaže pravilno rez. Podoba 7. D, Prepoševna rez ; črta E kaže, kako bi se bilo mo¬ ralo odrezati. Kolec ne sme biti mnogo debeleji od drevesa in sme segati samo blizo do prvih vej vrha. Kjer se je bati, da ne bi živali ali pobalini pokvarili deblo, tam naj se nasajena drevesca skrbno zava¬ rujejo s trnjemivi vejami zoper vsako poškodbo. V takih krajih, kjer razsajajo silni vetrovi, je dobro, da se zraven navpičnega kolca pritrdi poševno proti veterni strani še en podporni kol, da se bo drevo lažej upiralo vetru ter ohranilo ravno. — 12 — Murvi, katero smo presadili na stalno mesto in od katere ho¬ čemo razvito in te listje, pustimo obrežemo tako, I samo po 3 do 4 veje, ki so najbolje da jim ostanejo samo po 3 popi, 20 do 30 cm više nad deblom, in tudi po 4 popi, če je drevo prav krepko. Če hočemo nasaditi murve v Podoba 8. Murva eno leto po saditvi s podpornim kolčem in z dvema novima mladikama n n na vsaki veji; p p kaže, kako daleč okoli murve treba oplevati zemljo. namen, da jih bomo vsako leto obrezavali za dobavo listnatih mla¬ dik, kakor je navada v Furlaniji, treba, da vzgajamo drevesca skozi dve leti v drevesnici, da dobe štiri poganjke ali veje. Samo ob¬ rezati jim je veje na 4 do 5 cent, dolgosti, da ostanejo vrhi nizki, če so rastline še le edno leto cepljene in torej nimajo še vej, ali so te še prav šibke, tedaj jih je odrezati, in obrezati je murvo 1 J / 2 meter nad tlemi, pustivši jej štiri najviše pope, kakor smo ome¬ nili uže zgorej. Vejo je obrezavati z dobro na- brušenimi krivci, noži ali škarjemi in sicer mora držati rez prav malo v pošev proti deblu, tako da ostane nad popom nekaj več kakor pol centimetra lesu in da sloni cela rez na veji ; pop mora biti ven obrnjen in nikdar ne proti sredini drevesa; s tem se zapreči, da se ne križajo in ne krivijo veje. (Po¬ doba 5—7). Okoli vsajene murve moramo prvo leto vsaj en meter sveta okoli nje oplevati ali prekopavati in sicer maja in avgusta meseca. Na tem svetu nam. ni nič druzega sejati ali saditi, da se ne izmolze zemlja v škodo mladi murvi. — 13 — Od maja naprej do avgusta je sproti potrebljati vse mladike, ki poganjajo iz debla pod vrhom in posebno iz vratu iznad korenin. Če večkrat obiskujemo nove nasade, lahko s prsti odstranimo nepotrebne mladike ; če pa zanemarimo to delo, da odrasto mladike in odrevene, tedaj jih moramo z ostrim nožem prav tik debla odrezati. Bolje pa je vsekakor, da potrebljam vsled tega sok v rastlini združuje bolj spešuje njihov razvoj. Obrezavanje prizadeva rane, ki se ne zacelijo vselej tako hitro ter zakrivljajo pogostoma, da postane deblo rakasto. Kdor hoče murve vzgajati po fur¬ lanskem načinu, mora tiste postranske mladike, katere so izpahnile iz podlage glavnih mladik, tekom junija tako obrezati, da pusti vsakej po edno ali dve očesci. S tem da puščamo prav kratko obre¬ zane mladike (reznike) okoli podlag prvih vej, dosežemo, da izpahne prav mnogo no¬ vih mladik, da dobimo torej obilen pridelek listja. Tudi v dragem letu po saditvi mo¬ ramo oplevati zemljo okoli murve. Ker postaja deblo od leta do leta debeleje, mo¬ ramo obnavljati vezi z drugimi bekami. Pomladi, marca meseca, moramo ob¬ rezovati mladike poprejšnjega leta tako, da bodo le kakih 20 cm dolge; na ta način zadobimo vrh, kateri bo imel na vsaki izmed treh vej po dva reznika; naj viši pop vsakega reznika bo obrnjen na zvunaj. če bi bile mladike slabo razvite, šibke, pustimo na vsaki veji samo po edno in sicer tisto, katera moli na zvunanjo stran in krepkejo in tako bo imel vrh samo tri reznike. Med raščo treba nadzorovati nove poganjke in otrebljati nepo¬ trebne, dokler so zeleni, kakor smo delali v prvem letu. Po furlanskem načinu oskrbovane murve pa ne potrebujejo zelene mladike, ker se zgornjih vejah ter po- Podoba 9. V drugem letu po saditvi obre¬ zana murva. C. Vrh z šestimi rezniki. Z, Z, Z, trije rezniki, ki se puste, če j e murva šibka; n, n, n, trije notranji rezniki, ki se odrežejo, če je murva šibka. 14 — v drugem letu po saditvi, da jih obrežemo; pripustiti jih je samim sebi, da jim le otrebimo nepotrebne mladike in izpahavce. V tretjem letu je ravnati z murvami, katere hočemo vzgojiti za dobavo listja, enako kakor v drugem, to je skrajšati jim je Podoba 10. Podoba 11. Murva z mladikami v tretjem letu po saditvi. a, a, a, mesta, kjen treba murvo obrezati, Murva obrezana v tretjem letu po saditvi. C. Vrh iste murve, če ga pogledamo od zgorej. mladike za dve tretjini njih dolgosti. Obrezovanje naj se zvrši tako, da bodo vse veje blizo enako visoke in da bo vsled tega murvno površje skoro vodoravno. Murve, po furlanski gojene, treba koncem maja ali začetkom junija prav kratko obrezati in tako uravnati, da bodo veje enako — 15 — oddaljene druga od drugo. Iz teh obrezanih mladik pahnejo prihodnje leto poganjki, kateri dadč prvo listje za porabo. Vse posušene, revne ali zakrivljene in take mladike, ki se križajo z drugimi, ali ki strče na notranjo stran vrha, naj se gladko odrežejo tik starega lesu. Sicer je treba drevo enako oskrbovati in tudi oplevati, kakor v drugem letu po saditvi. Okoli murvinega vratu naj se odkoplje zemlja, Podoba 12. Vrh murve v petem letu po saditvi, če ga ogledujemo od zgoraj. da se tik drevesa porežejo vse preveč površne korenine, kajti, če jih pustimo, bodo trpele po suši in to vtegne škodovati drevesni rašči. Tudi v tretjem letu treba očistiti in zrahljali zemljo okoli niurve, da zagotovimo prvi pridelek v 4 tem letu. Ce dalje ravnamo z drevesom tako, kakor v poprejšnjih lotih, bo imela murva v svojem vrhu po četrtem letu 24 reznikov in jej bomo uže smeli obirati listje, pa le deloma, da ne oslabi; bolje je, posebno v medlih zemljah, da ne začnemo obirati listja pred 5. ali 6. letom po saditvi. — 16 — Omenili smo uže zgoraj, da je puščati murvi, katero hočemo vzgojiti po furlanskem načinu, ne po tri, ampak po štiri mladike in to uže v tistem letu, ko jo sadimo ; vsled tega jej pustimo v drugem letu 8, v tretjem 16, v četrtem 32 mladik in vsako leto treba krajše obrozavati mladike, da se vrh preveč ne vzdigne in da bo lažej obirati listje. V medlih zemljah pa je zadosti, če pustimo v vrhu prvo leto samo tri kratko obrezane veje (rožnike) ter ohra¬ nimo v drugem letu na vsaki po dve mladiki, kakor kažejo podobe 9 do 12. Obrezavanje odraslih murv. Popisovaje, kako je oskrbovati mlado murvo v prvih letih, ko je vsajeno na stalno mesto, povedali smo, v katerih dobah in kako jo je obrezovati, da nam bo rodila obilo dobrega listja. Razložiti nam je še, kako treba pravilno in razumno ravnati z odraslo murvo. Murva potrebuje, naj jo obrezujemo po katerem koli načinu, da jo vsako leto pretrebimo. To delo opravimo v pozni jeseni, ali po zimi, če je milo vreme in tudi po leti, ko smo uže pobrali listje. Namen temu delu je ta, da se odstranijo suhe, zlomljene, pokvarjene, šibke in vse take veje, katere so nepotrebno in celč škodljive, ker zavirajo naravni razvoj drevesa. Da bo deblo gladko, porezati je vse mladike in izpahavce po njem, pa tudi debeleje veje, če so ranjene ali suhe. Za to delo rabimo krivec, ali škarje ali tudi pilo (žago) za debeleje veje. Po 5. ali 6 letu, od kar smo vsadili drevo, to je, v dobi, ko začenjamo obirati listje, vodi naj nas pri obrezovanju trojni namen, namreč : 1. da ohranimo vrhu (vencu) drevesa, tisto pra¬ vilno obliko, ki jo je zadobilo po saditvi; 2. da bo murva rodila mnogo in dobrega listja, pa malo murvic in 3. da pospešimo čvrsto raščo in trajnost drevesa. Murva, ki je po obrezovanju zadobila pravilno obliko, daje več listja, koje ročno in priležno obiramo, ne da bi zgubljali s tem mnogo časa. Listje postane vsled obrezovanja večje in redilniše; nove mladike so krepke in ne nosijo skoro nič sadu in drevo samo raste bujniše in vstraja dolgo. Obrezavanje se vrši na razne načine. Za bolj gorko podnebje je priporočati letno obrezovanje in da se odrežejo cele listnate mla- — 17 — dike ; v hladnejem obrezavati je murve v dveh dobah. Oba načina popišemo pozneje, ko bomo govorili o pobiranju listja. V nekaterih krajih pa obrezujejo murve vsako drugo, tretje in tudi četrto in celč vsako deseto leto, odrezovaje marca meseca mladike tako, da ostanejo 10 do 15 cm dolgi rezniki ; iz teh se razvijejo poganjki, ki se puste rasti kot mladike za prihodnje leto. Podoba 13. Obrezav arije odrasle murve, marca meseca. a, a, vršiči, iz katerih se razvijejo novi poganjki; b. b. poganjki, ki se morajo odstraniti. Zadnje omenjeni način obrezavanja se priporoča le za bolj mrzle pokrajine. Po njem se mladike preveč razkošatijo in vslel tega je teže obirati listje; mladika rodi obilno in zadobi nepravilno obliko, čemur je potem težko odppmoči. 2 18 - Toda naj se vrši obrezavanje vsako 2., 3., 4. ali tudi vsako 10 leto, vselej je treba ob enem porezati tudi vse tiste poganjke ali veje, ki so morda izpahnile iz starega lesu, ki so na potu, ali se prepletajo, ali pa so tako blizo, manj od 25 cm, od drugih, da škodujejo pravilni obliki vrha, na katero treba vedno skrbno paziti. V obče treba prizadevati si, da se bodo murve obrezavale tako, da se doseže pravo razmerje med deblom in vejami in da se ohranijo ti zračni deli rastline v enakovažju z razvojem korenin in s sta¬ rostjo drevesa. Na prenizkih vejah pustd se daljše mladike, na pre¬ visokih pa se odrežejo mladike tik starega lesu, da se tako uravna neenakost v visokosti in obliki drevesa. Najprimerniša oblika je, kadar je drevo tako, kakor je posoda, ki je v sredi prazna, da lahko prodira solnce in da svobodno teka zrak in pa da se olajša pobiranje listja. Ce je bila murva mnogo let zanemarjena ter je postala tako nerazmerno velika, da je težavno pobirati listje ž nje, damo jej lahko primernišo obliko, če jej v enaki visokosti odrežemo vse stranske veje v vrhu, kolikor mogoče blizo tistih mest, kjer so veje pognale iz prvikrat obrezanih mladik, katero obrezavanje je dalo drevesu obliko. (Podoba 14). To delo naj se opravi marca mesca in rabi naj se za nje nož, ali krivec, ali pa, če treba, pila. Zare¬ zuje naj se najprej od ene in potem od druge strani, dokler prideti zaresi od obeh strani skupaj. Ta previdnost je zato potrebna, da odrezana veja, ko odpada, ne odtrže luba od debla. Rez naj bo nekoliko poševna, da bo de¬ ževna voda lažej odkapala. Odrezano stran veje je z uabrušenim nožem dobro ogladiti in potem zamazati z ilovico pomešano z govejakom ali pa s katramom, da se rana zavaruje zoper mokroto in da ne gnjije. To mažo mo¬ ramo obnavljati, kadar koli vidimo da je potreba. Opažamo pa, da se morajo vse tiste mladike, katere izpahnejo iz debla ali iz vej pod rezjo, obrezati do 1 ali 2 očes; ker sicer se razvijejo in zaprečijo s tem, da se drevo ne more pravilno obrasti. Pomladi prodira skozi lub vsake tako obrezane veje mnogo krepkih poganjkov, katere treba pustiti, da svobodno rastejo ; v na¬ slednjem, ali bolje v tretjem letu se potem obrežejo oziroma skrajšajo. Potrebiti je samo tiste mlade, zelene poganjke, kateri so preblizu drug drugemu ali na nepriležnem mestu, ali pa segajo med druge 1 1 c t ] ( < 1 — 19 veje. To obrezavauje je opravljati kakor pri novih nasadih. V malih letih zadobi taka, razumno obrezana murva pravilno obliko, se pomladi in rodi boljše listje in pa v večjej množini ; pa jo tudi lažej obiramo kakor pred obrezavaujem. Razume se samo po sebi, da se tako do golega obrezano drevo hrže in bujniše obraste, če mu Podoba 14. Golo obrezana murva. m m mesta, kjer se odrezavajo postranske veje ; r r mladike, ki se morajo čisto odrezati; c C c mesta, kjer bi se ne smele odrezati veje, ker so predebele. pognojimo na enak način, kakor sadnim drevesom Priporočamo pa, da se nikar ne rabijo za gnojilev ležišča sviloprejk, ker so v njih od enega do druzega leta ohranijo kali nekaterih boloznij, katere bi se utegnile po listju zanesti v rejališča. — 20 Popisano obrezavanje do golega se izvaja tudi na posameznih debelih, rakastih, ali zlomljenih in sploh takih vejah, katere zavirajo pravilni razvoj drevesa. Opušča pa naj se na debelih, to je nad 15 ali 20 cm obsegajočih vejah, ker se rane na tih težko zacelijo, mariveč se navadno iz njih izcimi bramorka ali rak, po kojih po¬ lagoma pogine drevo. Ker se murva redno obrezuje in se obira listje ž nje, ne ško¬ duje znatno poljskim setvam. Pšenica in druga žita rastč in dozo¬ revajo redno tudi tam, kjer so nasajene murve. Saj zorč žita ravno o tistej dobi, ko smo malo poprej obrali murvno listje, torej ne delajo murve toliko sence, da bi bile poljščini v posebno kvar. Na Goriškem, v zgornji Italiji, na Francoskem in v mnogih drugih deželah sade murve navadno v vrstah okoli žitnih njiv, saj vspevajo lepo med drugimi rastlinami, samo blizo jih nikdar ne saditi. Najbolje je, vzgajati murve kot visokodebelnata drevesa, da je lažej obdelavati okoli ležečo zemljo in pa da živali ne morejo segati po listju. Vsekako pa jih sadimo in obdelujemo lahko tudi tako, da bodo imele prav nizka debla, kojih vrh se bo dvigal le malo nad tlemi. V visečih legah kaže celč, da sadimo med vsaki dve visoko debelnati edno nizko drevo; tako izkoriščamo bolje prostor. Sicer pa se nizkodebelnate murve sadh in obdelujejo na enak način kakor visokodebelnate, samo da prve ne potrebujejo podpornih kolcev. Mladim murvam se ni bližati s plugom, mariveč se treba držati vsaj 1 meter daleč preč od njih, da se ne ranijo preveč ko¬ renine. Murve nasajamo lahko tudi gosto skupaj, pol metra ali še manj narazen, da naredimo ž njimi vrzelji ali žive plotove. Iz takih plotov dobivamo bolj rano listje, posebno če so naslonjeni na zid. Zgodnje listje pa nam ugaja, kadar hočemo z rejo sviloprejk neko¬ liko dni naprej začeti, ko ni še listje na odprtem polji dovelj razvito. Zgodnje reje imajo navadno to prednost, da se je bolje zanašati na uspeh in da sploh bolje kažejo, posebno če hočemo mešičke ohraniti za seme. Ce je visokodebelnata murva prav obdelana in da jo pravilno obrezujemo, obraja poprečno 21 Murve srednje in nizke rasti dajejo navadno tretjino manj pri¬ delka, kakor visokodebeluate. Trideset odraslih, visokodebelnatih murv, nasajenih približno na pol hektarju zemljišča nam da lahko toliko listja, da izrodimo ž njimi edno ončo po 25 gramov svilodnega semena. Pobiranje listja. Listje smukamo, to je ovijemo roko na podlagi okoli listnate veje in jo potegnemo proti njenemu vrhu, če delamo narobe, to je, če potegnemo napol stisnjeno roko od vrha proti podlagi, potržemo mlada očesa, razmikamo lub in pokvarimo s tem mladiko tako, da ne bo mogla v prihodnjem letu mnogo roditi. Na vrhu vsake mla¬ dike naj ostane nekoliko lističev, da ne ogolimo popolnoma murve Ker je listje mladih murv bolj vodeno in torej manj redilno od onega odraslih murv, je bolje, da pokladamo črvičem v prvi dobi listje odraslih murv in da obranimo ono mladih murv za 4. ali 5. dobo, kadar listje uže bolj zmočili. Ne. pobirati mokrega, ali rosnega listja. Po dežju ali po rosi naj so murviie veje najprej otresajo, da se brže posuši listje, ka¬ tero treba suho pokladati. Za pobiranje listja je rabiti trinožno lestvo (razpdrnico, os a); če je pa treba splezati se na veje, žuli je poprej obuvalo; vendar je bolje, če se poslužujemo za pobiranje listja samo lestve, ker smo tako bolj varni, ne polomimo krhkih vej, niti ne ranimo luba. črviči v prvi dobi potrebujejo še malo listja ; takrat nam za nabiranje zadošča pletenica z ročem, kakoršno nam kaže podoba 15; nosimo jo pod pazduho na roki ali pa jo obešamo s priprosto kljuko na veje. — 22 — če ne moremo doseči kake veje, pritegnemo jo k sebi s kljuko, dolgo 1 meter ali kaj več, katera je narejaua kakor kaže podoba 16 a. S kljuko se približa veja tako, da je možno z roko obirati listje, drugi konec pa se stisue pod pazduho, kjer ga pridržujejo roglji. Tako ste obe roki prosti za delo. Podoba 15. Iz vrbja pletena cajna za nabiranje listja. Za večje množine listja je pripravnici Žakelj iz debele, bolj redke tkanine; v odprti konec je vložen lesen obroč, ki jez gurn- bami pritrjen, da se lahko hitro sname. V tak Žakelj je lahko metati listje sproti, kakor je nabirauo. Podoba 16. a. kljukasta palica za pritegovanje vej ; m kljuka, p regljati konec; b. lesena kljukica; c. žičena kljukica za obešanje cajne. Z dvema vrčicama, ki ste pritrjeni ob robu, obešamo Žakelj na dve murvni veji. Kadar je poln, snamemo obroč in zavežemo z onima vrčicama Žakelj. Tak Žakelj, kakoršni se rabijo za žito, drži lahko 15 do 20 kilogr. listja, kojega pa ne smemo /mastiti, ampak potlačimo je na rahlem z rogi jo ali pa z rokama. Na to obesimo Žakelj na kljuko in ga spustimo z drevesa, da nam je lažej po lestvi stopati na tla. — 23 — Podoba 17. Žakelj za nabiranje listja ; a a leseni obroč ; b b vrčiei. Listje ovene kmalu; velega listja pa ne marajo črviči. Zato je dobro, da se pobira dvakrat na dan ; enkrat zjutraj, kadar zgine rosa; drugič popoludne pred solnčnim zahodom. Zadnje obrano listje porabimo tudi naslednje jutro za prvo krmljenje. Samo kadar vstrajno dežuje, je nabrati toliko listja, kolikor ga zadošča za celi dan in še za naslednje jutro. Kadar so črviči v prvi dobi, je dobro, da se pobira listje večkrat na dan; kajti takrat je še nežno in ovene hitro. Domov prineseno listje naj se koj razširi po lesah, pa da ne bodo plasti više od 20 centimetrov in da se ne zrnasti listje. Hraniti je moramo v hladnih, dobro prezračenih prostorih, daleč od hlevov in vsacega smradu. Oe je mokro, raztegnimo in prekladajmo je po- gostoma, da se bržd posuši ; črvičem pokladajmo samo popolnoma posušeno listje. Večinoma je v svilorejskih deželah navada, da smukajo listje z vej; v neka¬ terih gorkejih deželah, kakor v Kavkazu, v osrednji Aziji in drugih vzhodnih po¬ krajinah, pa tudi v Furlaniji, režejo ves čas sviloreje cele mladike blizo debla, kakor se režejo beke ter jih nosijo v reja- lišča v snopih, ali pa jih tudi vozijo. Ko režejo mladike, puščajo od vsake kratek kos na veji. Pri pravem obrezavanji pa, ki se vrši, kakor hitro so se porezale vse veje, skrajšajo se tisti kosi, ki so proti vrhu vej tako, da ostanejo kratki rezniki (šparoni), vsi drugi niže ležeči kosi mladik se pa porežejo skoro tikoma starega lesu. Obrezavanje je opraviti po tem, ko smo porezali mladike zato, da je lahko skrbniše izvršimo ; a nikar ne odlašati Listje mora biti točno preskrbljeno, posebno kadar se je bati dežja ; zato se takrat ne moremo muditi, kadar režemo mladike za hrano črvičem. Dobro pa je vsekako, da ostane listje na šibah, ker se ohrani dalje časa sveže in se bržd posuši. Listje se doma lahko osmuka z vej, kadar je čas za pokladanje; gole veje služijo za kurjavo, pa jih tudi lahko sveže, ali pa zmočene v vodi olupimo in lub porabimo za izvrstno vezivo. — 24 — Po četrtem le vonji (spanji) pokladamo tudi lahko cele veje črvičem, če jih redimo po furlanskem načinu na „Kavalonih“; s tem prihranimo mnogo dela, prostora in oprave. Tako se smejo porezavati mladike v milem podnebju, kjer je zadosti toplo, da poletni poganjki lahko popolnoma dozore. V mrzlejih krajih se ne sme delati tako, kajti zmrzal in slana bi zeld škodo¬ vali mladikam ; vsled tega bi se zmanjšal pridelek naslednjega leta in tudi drevesa bi občutno Podoba 18. Odrasla murva pred dvakratnim obrezavanj em. r r r mladike za pridelovanje listja; a a a mesta, kjer se mladike marca obrežejo v reznike. trpela. V mrzlem podnebju nikakor ne kaže rezati mladik za dobavo listja ; drevesa naj se obrezujejo marca meseca, predno se napenja popje, kajti samo na ta način se popolnoma razvije in odre¬ veni novi poganjki, kar jih obvaruje nasledkov prezgodnjega mraza. V takem obnebju pa ugaja dva¬ kratno obrezavanje; vršiti se mora tako, da pridelamo listje za rejo sviloprejk. Ta namen dosežemo pa, če ravnamo tako : Pred vsem bodi omenjeno, da mora biti murva, katero hočemo tako obre¬ za vati, popolnoma razvita. Mlada murva še ni godna za to, ker bi jo tako obre¬ zavanje preveč zadržalo v rasti. Odraslo murvo je prvikrat deloma obrezavati meseca marca in sicer tako, da pustimo zraven vsake mladike, katera nam ima obroditi listje za prihodnjo rejo, kakih 10 centimetrov dolg reznik z dvema očesama. Mladega popja na teh reznikih ne smemo odlomiti, niti lističev obrati; svobodno naj se razvije, da samo zagotovi pridelek za naslednje leto. Nasprotno pa smemo cele mladike, kadar imajo razvito listje, po¬ rezati tikoma starega lesu, enako kakor obrezavamo vrbje ali beke Podoba 18 nam predočnje odraslo murvo pred prvim obrezavanjein, ki se vrši marca meseca. Mladike r,r,r, ostanejo cele; pri a, a, a, pa se porežejo druge mladike, da dobimo reznike. — 25 — Podoba 19 nam predstavlja po omenjenem načinu obrezano murvo, na katerej se je uže razvilo listje in sicer na mladikah r,r, ki se porežejo za rejo pri b, b; na reznikih c, c pa je uže novo popje, iz kojega se razvijč mladike za prihodnje leto Podoba 20 nam kaže murvo, katerej so se uže porezale mla¬ dike ; na reznikih se je razvilo popje c, c, iz katerega zrastejo mladike, ki se prihodnje leto porežejo za rejo in pa tudi tiste, ki Podoba 20. Murva po dvakratnem ob- rezanji, ko se je obralo Podoba 19. V reznike obrezana murva z uže razvitim listjem. listje, z novim c, c, na reznikih. se v prihodnjem marcu obrežejo v reznike. Tekom poletja pa bo treba večkrat potrobiti poletno popje, ki izpahne ravno tam, kjer smo porezali listnate veje, da se tako osredotoči rastnost drevesu v pomladanskih mladikah c, c. V naslednjem letu bo ravno tako ravnati, to je obrezati bo murvo tako, kakor vidimo v podobi 18, da pustimo celo mladiko blizo rožnika. — 26 — Spremen jalno ali dvakratno obreza vanje ne ogoli murve popol¬ noma, torej ne pretrže rašče; popje, ki je početkom pomladi iz¬ pahnilo iz reznikov, raste pravilno in dozori ; listje postane večje in sadu ali murvic je prav malo, in to je dobro, kajti kadar je obilo murvic, nadlegujejo rejo, Ker se razcejajo in gnjijejo po ležiščih sviloprejk. Sicer pa je poštevati tudi to, da dobi tako gojena murva pravilno obliko, kar olajšuje pobiranje listja in pospešuje bujno rast drevesa. Kdor zna in skrbno dela, obreže lahko vsako murvo po tem načinu, tudi če je stara, ali pa če je bila poprej vedno zanemarjena in zapuščena. Kjer primanjkuje piče govedi, osmuli se lahko listje tudi v jeseni, kadar je zrelo in začenja padati, pa ne poprej, da se ne poškoduje drevo. Smuli pa naj se začenši pri podlagi uže odrevenele mladike proti njenemu vrhu, kakor takrat, ko se je obiralo listje za svilo- prejke. Pobrano listje pokladamo lahko živini sveže, ali pa, še bolje je, če je shranimo, dobro stlačeno kakor delamo navadno z zeleno krmo, ali pa tudi v čebrih, kakor hranimo tropine za žganje. Murvne bolezni. Murv ne nadlegujejo mnoge bolezni; vendar pa prizadevajo ne¬ katere bolezni v nekih slučajih znamenito škodo, in zato ne bo slabo, da jih omenimo. Bramorka prouzročuje izrastek luba in spodaj ležeče lesne plasti ; ta začenja polagoma gnjiti in vsled tega usahne veja, in če treba, tudi celo deblo. Bramorka nastaja posebno na listih mestih, kjer smo po naprevilirem obrezavanji ranili lub, ali pa vsled zmrzali. Rak ali lesno gnjitje nastopa posebno takrat, kadar smo do golega obrezali drevo, pa pri tem slabo odresali kako debelo vejo. Vsled tega je začel les najprej rujaveti in potem gnjiti. Gnjiloba se širi do stržena, oziroma do drevesnega osredja, koje se razkroji v rujavo brluzgo in tako nastanejo obširne votline v celem drevesu. Če zanemarjamo te bolezni, poginejo najprej posamezne veje in slednjič usahne celo drevb. A ustavimo jih lahko koj iz početka, če — 27 — s pripravnim rezilom odstranimo ves ognjiti les, dokler pridemo do zdravega dela. Rez ohranimo zdravo in kmalu se popolnoma zaceli, če jo namočimo najprej s koncentrovano (močno) raztopimo železnega vi- trijola in potem zamažemo s katramom in z mešanico iz pol ilovice in pol govedjeka. Listna rija se prikazuje v obliki malih, okroglastih, rudeče- rujavih peg, — zakrivi ja jo zajedava glivica Septogloeum mori. V nekaterih deževnih letinah se razvija ta gliva prav močno ; tedaj odpada listje pred časom in pridelek se skrči očitno. Rijavo listje ne škoduje sviloprejkam, ker one se ne taknejo rijavih delov, ampak objedavajo samo, kar je zdravega na listju. Navadno se prikazuje rija uže pozno in tedaj ne prizadeva velike škode. Kdor poškropi rijavo drevo z raztoplino iz modre galice (ba¬ krenega vitrijola), kakoršna se rabi proti Peronospori na trtah, ustavi bolezen ; toda tega zdravila ne sme rabiti pred rejo sviloprejk, kajti z modro galico poškropljeno listje je zelč škodljivo črvičem. Vsa- kako pa koristi tako škropljenje, tudi če je izvršimo poleti ali v jeseni, kajti s tem zabranimo, da se rija ne prikaže zopet v pri¬ hodnjem letu. V mrzlih in tudi v milejih krajih se zgodi včasih, da nastopi nenavadno mrzlo vreme, če prav ne zmrzuje, ko se je uže razpihnilo listje. Tedaj se posušd in porujavd ob robu nežni listi in posebno (isti na višjih vejali, kakor se posmodi listje na drugih drevesih po slani. To posušenje lahko naredi občutljivo škodo, vendar pa se na¬ vadno pozgubi tekom leta in ne skrči znatno pridelka. Močna slana lahko pokonča listje ne samo nizko debelnatih, ampak tudi visokih murv. Škode se vtegne ubraniti, kdor napravi umetne oblake, prižigajo v katramu omočeno slamo in s tem zakaja sadišča, kakor delajo nekateri v vinogradih, da jih zavarujejo proti slani. Po slani močno osmojeno murvo moramo tako obrezati, da ji pustimo samo kratke reznike; iz njih se razvijč nove krepke mla¬ dike za prihodnje leto. Eno izmed najnevarniših boleznij, ki uničuje v nekaterih po¬ krajinah mnogo dreves, prouzročuje goba ali nekaka plesen (Rhi- zomorpha), ki se poloti korenin" Prikazuje se kakor paljčevina okrog — 28 — drevesnega vrati! in na površji zgornjih korenin (Podoba 21); a razširja se tudi pod lubom in prodira celo do lesu, koji porujavi po njej ter jame gnjiti (Podoba 22). Ker se poprijema tudi korenin bližnjih murv, razširja se zlo če dalje bolj Podoba ‘21 *) Po plesni napadena korenina. Podoba 22. Vsled plesni segnjita korenina. *) Podobi 21 in 22 smo vzeli iz Vialla-ve knjižice o trtni plesni ; zato pred¬ stavljati trtni korenini; sicer pa vzgleda zajedava goba na trtnih korenikah enako kakor na koreninah murvnih ali drugih rastlin. — 29 Zanesljivo izdatnih zdravil žalibog ne poznamo, ker je zl6 za¬ paziti še le, kadar je uže močno razširjeno in ker se prikazuje ne¬ nadoma od enega leta do druzega na murvah, katere so poprej še prav čvrsto rastle. če zapazimo zlč še o pravem času, je lahko še ustavimo, ali olajšamo vsaj njegove učinke s tem, da vlijemo v lukinje narejene okoli drevesa triodstotno raztoplino modre galico (bakrenega vitrijola). Koliko je imamo vliti, to se ravna po raz¬ voju drevesa. Tako zdravljenje je ponavljati več let zaporedoma. Kadar zapazimo, da katera murva v dobi svoje rasti, to je maja, junija ali julija meseca, hipoma neha razvijati se, da rodi majhne liste, kateri zgubd kmalu svojo živo zeleno barvo ter po¬ rumeni, pa da popje ostane revno in se slednjič posuši, tedaj treba, da odgrebemo zemljo od debla ter si ogledamo vrat in zgornje korenine. In tu najdemo tisto belo paljčevino, to je tisto zajedavo glivo, katera je zakrivila pogin murve. Zdaj nam ni početi nič druzega, nego izruti rastlino in ž njo vred ščinoma vse korenine, katere moramo potem sežgati. Samo na mestu izrutega drevesa moramo pustiti jamo najmanj eno leto odprto in tako naj ostane zraku razpostavljena tudi izkopana zemlja; na isto mesto ne smemo več vsaditi druge murve, ker sicer jo prav gotovo napade ista bolezen. Novi nasadi murv ali druzega drevja naj se delajo najmanj 10 do 15 metrov proč od tistih, kateri so bili napadeni po plesni. Da se zajedava gliva ne prenese od oku¬ ženih na zdrave murve, naj se v sredi med enimi in drugimi iz¬ koplje najmanj 70 centimetrov globok jarek. Da zanesljivo poizvemo, kje je bolezen in koliko je razširjena, je potrebno, da preiščemo korenine in vratove vseh murv, kolikor jih je v dotičnem nasadu. Potem bomo vedeli, kje imamo izkopati in kako izpeljati jarek. Zlo se prikazuje pogostoina na takih zemljiščih, kjer so uže poprej poginila druga drevesa za isto boleznijo. Kjer je poprej Hrastje rastlo, ali pa tudi blizo hrastovih gozdov, je ta bolezen skoro stalna ; pospešujejo jo tudi vlažna spodnja ali pa nepredorna tla, kjer se deževnica ne more odtekati. Če hočemo torej na taka zemljišča vsaditi murve, moramo najprej preskrbeti, da se bo mogla voda odcejati in da se dosledno posuše tla; to je, napraviti moramo odtoke, ali, kakor pravijo napredni kmetovalci, izvesti moramo drenažo. Kakor delamo ali bi morali delati z sadnim drevjem, tako moramo tudi z murv ostrgati mah in lišaje, ki posebno v vlažnih — Bo¬ li osojnih legah zagrinjajo debla. Tako očiščeno deblo je potem dobro namazati z raztopljenim apnom. Med živalskimi zajedavci jih je le malo, ki včasih lahko ško¬ dujejo murvi ; in to se godi prav redko. Jako škodljiva pa je z belim puhom odeta ušica, katera živi na deblu in na lubu dvo- in večletnih vej (Podoba 23), molze sok iz rastline in se strašno množi. Ta žuželka je podobna jabolčni krvavi uši in se imenuje Diaspis pentagona (Podobi 24 in 25). K sreči se nahaja zdaj samo v Podoba 23. Ušiva veja. A. Uši samci; B, Samice. Podoba 24. a. Samica murvne uši (Diaspis pentagona). b. Jako povečana samica. Podoba 25. a Samec murvne uši. (Diaspis pentagona) v naravni velikosti; b. isti jako povekšan. Lombardiji in v nekaterih krajih na Španjskem, in da se je obva¬ rujemo, ne naročajmo nikdar mladih rastlin iz okuženih pokrajin. Marljiv murvorejec naj si zapomni, da se mu nikdar ne bo bati kake škode in da mu bodo murve vedno vspevale in bogato rodile, če jih bo razumno obdeloval in vzgajal po našem poduku.