ISSN 0416-2242 1«M 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj 01 |_______!|________! m | » j ,i ■K# u Št. 7 (2530), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 19. februarja 1998 • Cena: 200 tolarjev V Artičah sadjarski dnevi Posavja 6. srečanje sadjarjev ARTIČE - V Prosvetnem domu v Artičah se danes ob 9. uri začenjajo v organizaciji Sadjarskega društva Posavja Krško dvodnevni 6. sadjarski dnevi Posavja. Danes bodo predstavili novosti proizvajalcev kemičnih sredstev za varstvo sadnega drevja in varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. Koliko in po čem smo v zadnjih letih prodajali v Sloveniji sadje in kakšen je splošni pomen sadjarst-ya, bodo izvedeli udeleženci sadjarskih dnevov jutri ob 9.30. uri. Sledila bodo predavanja in poročila o obnovi posameznih sadnih vrst v zadnjih štirih letih, o uresničevanju programa razvoja sadjarstva v naši državi po letu 1995 in o slovenskem sadjarstvu pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Ob 11.50 bodo spregovorili o ekološki pridelavi sadja kot dohodkovno zelo pomembni panogi kmetijstva. Ob 13.30 bodo predstavili nujne ukrepe za dosego višjih in bolj rednih pridelkov v sadovnjakih. Temu bo sledila predstavitev novosti pri gojenju jablan in drugih sadnih vrst v tujini. Sadjarskih dnevov se bosta udeležila tudi minister Ciril Smrkolj in Franc But, državni sekretar v tem ministrstvu. L. M. BORUT SMREKAR DIREKTOR ljubljanske opere LJUBLJANA - Kulturni minister Jožef Školč je prejšnji teden imenoval za novega direktorja Opere in baleta SNG Ljubljana dr. Boruta Smrekarja. Smrekar izhaja iz znane dolenjske kulturniške družine Lada Smrekarja iz Kostanjevice. Rodil se je leta 1959, maturiral v Brežicah, leta 1983 zaključil študg na pravni fakulteti in hkrati diplomiral iz klavirja pri Dubravki Tomšič Srebot-■\jak na Akademiji za glasbo. Leta 1988 je diplomiral iz di-rigiranja pri Antonu Nanutu, izpopolnjeval pa se je še na Visoki šoli za glasbo na Dunaju in v Muenchnu. Lani je opravil doktorat in postal doktor glasbene teorije. Veliko teoretično znanje je dopolnil s prakso kot vodja opernega zbora ter kot dirigent oper in simfoničnih orkestrov. Kočevje skrbi največje sevanje radona v Sloveniji KOČEVJE - V Poročevalcu, glasilu državnega zbora, je bilo že ob koncu leta 1996 objavljeno, da radioaktivnost v Kočevju presega dovoljene meje in daje najvišja v Sloveniji. Tako so v središču mesta na prostem izmerili 80 beke-relov radona na kubični meter, jutranje vrednosti pa so se povzpele celo do 150. Meritve zraka, vode in tal so v okviru vsakoletnih raziko-valnih nalog opravili dijaki kočevske gimnazije v sodelovanju z Inštitutom Jožefa Štefana iz Ljubljane. Poročilo je vzdignilo precej prahu, nanj pa se je odzvala tudi občina, ki je v letošnjem proračunu zagotovila 2,5 milijona tolarjev za delne raziskave, popolne pa so ovrednotili na okrog 13 milijonov tolarjev. Ob koncu tedna je Peter Jovanovič iz Zavoda za varstvo pri delu RS prinesel v Kočevje več naprav, s katerimi bodo na 50 krajih po Kočevju v letu dni merili koncentracijo radona v zemlji in njegovih potomcev, zunanje sevanje gama žarkov, ter prisotnost tega žlahtnega plina v hrani. . , _ M. O. HenRicci ■ še en Novoteksov stečaj 72 ljudi je ostalo brez dela, dveh plač in regresa - Drugi, za nekatere delavke že tretji stečaj v dveh letih in pol • Jamstveni sklad in zavod za zaposlovanje_ NOVO MESTO - Nedolgo tega je šla v stečaj novomeška firma HenRicci, od samega začetka nesrečna hči Novoteks Konfekcije. Brez dela je ostalo 72 ljudi, v glavnem šivilj. Večina med njimi je tako doživela že drugi stečaj v dveh letih in pol, nekatere pa že tretjega - razen Novoteks Konfekcije in sedanjega HenRiccija še vmesni Vinteks. V vsej tej mizeriji je še posebej žalostno, da je stečaj firme HenRicci med vsemi slabimi rešitvami za zaposlene še najboljša. Firmo HenRicci so ustanovili kot obvodno hčerinsko firmo propadajoče Novoteks Konfekcije leta 1994, a je zaživela šele po stečaju matere poleti 1995. Pred časom so jo za okoli 800 tisočakov, polovično ceno osnovnega kapitala, kupili trije vodilni delavci. V glavnem so delali dodelavne posle za domače in tuje kupce. “Problemi v poslovanju so se začeli že pred meseci, plače so sicer izplačevali po kolektivni pogodbi, a v minimalnih zneskih in z vedno večjim zamudo, regresa za dopust zaposleni niso dobili,” pravi Jože Miklič iz območne or- ganizacije Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko. VRTOGLAVI PTIC V BERLINU Na spored mednarodnega video festivala Transmediale 98 v Berlinu sta se v hudi konkurenci tisoč filmov iz sveta uvrstila dva slovenska filma: Postaja 25 scenaristke in režiserke Eme Kugler in Vrtoglavi ptič brežiškega režiserja Saša Podgorška in scenarista Iztoka Kovača. VSI NA ENEM MESTU - Toliko pomembnih ljudi, ki skrbijo za obrambo države, že dolgo ni bilo na kupu. V cerkljanski vojašnici so se pretekli petek že 18. svečane prisege vojakov v prisotnosti slavljencev ter njihovih številnih svojcev udeležili tudi (na sliki z leve) poveljnik cerkljanskega bataljona podpolkovnik Stanislav Zlobko, poveljnik 22. bataljona polkovnik Anton Klobčaver, poveljnik Dolenjske pokrajine brigadir Janez Butara, načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpolkovnik Albin Gutman ter minister za obrambo Tit Turnšek. Na častni tribuni stojita še brežiški župan Jože A všič in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. (Foto: E. Sečen) Sodišče zavrglo županovo pobudo Ustavno sodišče zavrglo pobudo nekdanjega trebanjskega župana Cirila Pungartnika TREBNJE - Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo bivšega trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasnem financiranju proračuna Občine TVeb-nje do sprejetja proračuna za leto 1997 in sklepa trebanjskega občinskega sveta, sprejetega 21. februarja lani, ker niso izpolnjeni procesni pogoji za začetek postopka. Pungartnik je vložil pobudo 7. marca, ko mu je funkcija župana Ujetih delavk tožba Po Dolenjski sta odjeknila dva povsem različna klica na pomoč z dveh popolnoma različnih krajev. Protest v zaporih na Dobu se je začel z alarmantno gladovno stavko in končal povsem mirno s prijetnim zajtrkom. Skoraj istočasno seje stavka delavk Labodove Delte na Ptuju začela tiho, se zaostrila s pohodom na Dolenjsko pred matično firmo Labod in se v ponedeljek iztekla v tragedijo posebne vrste. Vstavki sta bili dve delavki ranjeni, dve so odpeljali zaradi živčnega zloma. Stavka, kakršne nova Slovenija ne pomni. Ne more biti res, da se zaplet ne bi dal rešiti, če bi se ga lotili pravi čas. Kakih dvesto žena ima gotovo svoje razloge za zahteve, če so te umestne ali ne. Že to, da za 30 do 40 tisočakov trdo delajo in so delodajalcem na razpolago, kadarkoli je treba, samo da bo tujec zadovoljen s kakovostjo in časovnimi roki, veliko pove. O pritiskih na delavke, morda o notranjih zdrahah, posledicah lastninjenja in medsebojnih odnosih vemo malo. Strah, ogorčenost, obup - vse to jih drži že več kot 10 dni pred tovarno. S transparenti so morale priti v Novo mesto, da so izsilile pogovor z direktorjem Laboda. Varuh človekovih pravic ni prišel niti kdo iz vladnih ustanov. Kot da nikogar ne skrbi, kako preživijo svoje družine s tistim drobižem, ki ga dobijo namesto plač. Nihče se ne vpraša, ali so zadovoljne z vsakdanjo prehrano, z obleko in stanovanjskimi razmerami. Njihovo poslansko je, da so tiho in delajo, zato v zaporu zgodnjega kapitalizma zaman kličejo na pomoč. Če bi bile na Dobu, bi jih sicer držali za rešetkami, a drugih pravic jim nihče ne bi odrekal. BREDA DUŠIČ GORNIK trebanjske občine prenehala in je že opravljal funkcijo poslanca Državnega zbora. Ustavno sodišče je ugotovilo, da Pungartniko-ve trditve, da bi moral opravljati funkcije trebanjskega župana do izvolitve novega župana, “nimajo podlage niti v ustavi niti v zakonu in z njimi ni mogoče opravičevati pravnega interesa za vložitev pobude.” Naj spomnimo, daje Pungartnik vložil pobudo kot trebanjski župan, svoj pravni interes za vložitev pobude pa je opravičeval z dejstvom, da njegova funkcija župana kljub izvolitvi za poslanca ni prenehala, ker trebanjski občinski svet še ni imenoval podžupana, ki bi ga po Statutu občine lahko nadomeščal do izvolitve novega župana. Pungartnik je menil, da je občinski svet sprejel na predlog ADRIATIC ODPIRA PREDSTAVNIŠTVO KRŠKO - Danes ob 12. uri bodo v Krškem odprli predstavništvo zavarovalne družbe Adriatic. Zavarovalnica bo poslovala v prostorih na Cesti krških žrtev 21. predsednika občinskega sveta odlok o začasnem financiranju občinskega proračuna v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, ki kot edinega možnega predlagatelja občinskega proračuna določa župana občine, in v nasprotju s statutom občine. Pungartnik je menil, da je bil nezakonit tudi sklep občinskega sveta v tistem delu, v katerem je svet pooblastil Majdo Ivanov “za opravljanje tekočih poslov, ki iz- • Na 30. seji trebanjskega občinskega sveta so svetnike seznanili z zgoraj omenjenim sklepom Ustavnega sodišča. Župan Alojzij Metelko (SLS) je čestital predsedniku občinskega sveta dr. Marjanu Petru Pavlinu (SKD), ker je kljub “gonji javnih občil znal ohraniti pravilno pot, sicer bi se občina znašla v brezpravnem položaju.” hajajo iz funkcije župana Občine Trebnje, po sklepih občinskega sveta.” Pungartnik je menil, da o pooblastilih, ki jih daje županu Zakon o lokalni samoupravi, ne more odločati občinski svet. P. PERC P VREM E Do sobote bo še jasno in toplo vreme, v nedeljo pa se bo od zahoda pooblačilo. Konec lanskega leta, ko so z izplačilom plač zamujali že mesec dni, je sindikat zahteval poročilo o poslovanju. Pokazalo seje, daje izguba za 11 mesecev lanskega leta znašala 25 milijonov tolarjev, k temu je treba prišteti še 35 milijonov tolarjev izgube iz leta 1996, firmo pa so pestile še likvidnostne težave zaradi začetnih kratkoročnih kreditov v višini 18 milijonov tolarjev. Ko so s plačami zamujali že dva meseca, je sindikat sprejel stališče, da sanacija firme ne more iti samo na račun delavcev, in so zahtevali stečaj. Za stečajno upraviteljico je imenovana sodnica Cveta Matjašič. “Ta stečaj je zgovoren dokaz za to, da brez ustanovnega kapitala, brez potrebnih kadrov, znanja in primernega programa ni moč uspešno poslovati,” pravi Miklič. Vendar je treba povedati tudi to, da ta tekstilna firma kljub prošnji od države ni dobila nobene pomoči za ohra-' njanje delovnih mest. Naj bo kakor koli že, zaposleni v HenRicciju niso dobili zadnjih treh plač in ne regresa za lansko leto. Ker je firma brez premoženja, bodo to v glavnem dobili iz jamstvenega sklada, sindikat pa je vsakemu, ki je izgubil delo, dal enkratno pomoč v višini 10.000 t0larjeV' A. BARTELJ BALETNI VEČER KRŠKO - V kulturnem domu v Krškem bo v soboto ob 19.30 gostovala Opera in Balet SNG Maribor. Baletni večer je za modri abonma in za izven. Generalni pokrovitelj prireditve je Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Krško, predstavo pa je finančno podprla tudi jedrska elektrarna iz Krškega. MINOLTA / ^25S*0£sit ijefi' 199.000 sit a Cena je brez davka V4 ž A V T O H I Š A BERUS Novo mesto Podbevškova1 tel. 068/342-360, 25-098 Audi posameznih strojev, sta se v zadnjem času dva odločila prevzeti nekatere stroje kot odpravnino. V Aeru Papirotiju so s sanacijskim načrtom pred leti ugotovili, da je tiskarna najmanj donosen del firme, kot je povedala Milena Šauta, direktorica družbe. Zato so se usmerili v predelovanje papirja, in sicer v izdelavo vrečk, ovojnih papirjev in kartonskih cevi za papirno in tekstilno in drugo industrijo. Junija lani so pridobili nov stroj za izdelavo nosilnih vrečk, s čimer so po besedah direktorice omogočili tudi prerazporejanje delavcev iz usihajoče tiskarne na druga, zanesljivejša in obetavnejša delovna mesta. Aero Papiroti vrečke večinoma izvaža, saj je Slovenija nevajena papirnatih nosilnih vrečk in je ob tem kot tržišče premajhna za vse Papirotijeve izdelke. Omenjeno podjetje je lani 43 odst. svojih poslov sklenilo s tujino, kar v številkah pomeni, daje z izvozom zaslužilo v tem času približno 3,5 milijona mark. Prodaja na tuje trge je dobrodošla tudi zarad tamkajšnje finančne discipline, k jo toliko bolj opazijo zato, kert Sloveniji plačevanje računov'j predpisanih rokih ni ravno v na vadi. Nosilne vrečke, katerih izdela' va in prodaja torej kroji usode Aera Papirotija, so v evropski!! državah bolj v čislih kakor v Sloveniji, kot poudarja Milena Šauta V Sloveniji je sicer na voljo dosti papirnatih vrečk, vendar jih je veliko uvoženih, saj je Aero Papiroti edini proizvajalec tovrstnih izdelkov v naši državi. V takih razmerah tudi ni čudno, da pod- • Aero Papiroti z okrog 90 zaposlenimi je lansko leto zaključil 2 dobičkom predvsem zaradi prodaje vrečk. jetje kupuje papir za nosilne vrečke na Finskem, v Franciji in na Češkem. Podjetje torej vidi prihodnost v vrečki, na kar je mislilo že tudi leta 1996, ko je kupilo stroj za izdelavo pol- in dvokilogramskih vrečk za mlinsko industrijo. M. LUZAR SAMOZAVESTNEJŠA SDS - Ob 9. obletnici Socialdemokratske stranke Slovenije je bila na Valentinovo v Ribnici svečana akademija, na kateri so se zbrali predstavniki 146 občinskih odborov. Zbrane je nagovoril ribniški župan Jože Tanko, občinski odbor stranke je predstavil njen predsednik Jože Kozina, v kulturnem programu pa so nastopile pevke skupine Trenutek in pevci kvarteta Inles. V razpravi so zbrani posvetili največ pozornosti lokalni samoupravi in jesenskim občinskim volitvam. Predsednik stranke Janez Janša je v govoru dejal, se po volit\'ah leta 1996 v vladi ni nič spremenilo: ista politika, isto vodstvo, le poraženo SKD je nadomestila SLS. Vendar sta se spremenila vloga in okrepil položaj SDS. (Foto: M. Glavonjič) ljubljansko pismo Uničevanje naših počitniških domov škodilo Hrvatom Predlog Istrske županije LJUBLJANA - Zima se še ni poslovila, pa smo se že začeli pogovorajti o letošnjih dopustih ob morju. Za to je poskrbela Istrska županija, ki namerava s pomočjo svojih saborskih zastopnikov zahtevati od hrvaškega ministrstva za turizem in svoje vlade, naj najde pot, kako bi že letos začeli slovenske počitniške domove v Istri izbrab-Ijati za domači turizem. Bo v Istri poslej še možno poceni letovati v naših “sindikalnih” počitniških domovih? Pobudo Istrske županije bi bilo namreč možno razumeti tudi tako, da bodo ta del slovenske lastnine na Hrvaškem preprosto podržavili. In za kaj v resnici gre? Počitniški domovi, last slovenskih podjetij, so bili v samostojni državi Hrvaški vsaj dvakrat predmet pogajanj med sosedama. Leta 1991 je Hrvaška sprejela uredbo o zamrznitvi počitniške lastnine nekdanjih jugoslovanskih republik na Hrvaškem, dokler premožnej-skopravni nesporazumi ne bodo urejeni na meddržavni ravni. To je pomenilo, da delavci slovenskih podjetij lahko še vedno letujejo v teh objektih. Toda leta 1995 so na Hrvaškem sprejeli zakon o gostinski de- javnosti, po katerem smejo v domovih zaprtega tipa, kakršni so tudi slovenski počitniški domovi, letovati ali stanovati izključno hrvaški državljani. Za lastnike slovenskih počitniških domov je bil to hud ekonomski udarec. Nekateri so šli v stečaj in ne obstajajo več, večina jih nima več denarja, namenjenega sofinanciranju počitnikovanja svojih zaposlenih in tudi ne vzdrževanju teh domov, zaradi tega pa ne more tja na dopust toliko zaposlenih in njihovih družin, kot jih je lahko odhajalo v “socialističnih časih.” Nihče ne ve natančno, kolikšno škodo so doslej utrpela slovenska podjetja, ker niso smela razpolagati s svojo lastnino. Pred leti so imela v sosednji republiki okoli 54 tisoč turističnih ležič, zdaj jih je že manj kot 35 tisoč. Zdaj se je Hrvaška znašla v precepu. Ugotovila je, da je uničevanje slovenskih počitniških domov škodilo tudi njenemu turizmu. Zato so predstavniki Istrske županije v hrvaškem saboru predlagali, naj bi spremenili uredbo o prepovedi razpolaganja z nepremičninami na Hrvaškem. Lastniki počitniških domov, hiš in stanovanj naj bi te objekte dali v upravljanje ali najem hrvaškim podjetjem. Lastniki bi torej slej kot prej ostali isti, Slovenci, ki bi odločali o cenah, hrvaški upravljal-ci pa bi poskrbeli, da bi bile počitniške zmogljivosti polne, od česar bi imeli korist tako lastniki kot domačini, zaposleni v podjetjih. Izračunali so, da bi bilo že lani na Hrvaškem 1,2 milijona turističnih nočitev več, če bi bili v poletni turistični sezoni odprti in polno zasedeni vsi počitniški domovi. VINKO BLATNIK ni i e i Novomeška kronika SRCE - Tudi največji duhovi se ne morejo upreti plagiatorstvu. Eno takih je prišlo na dan, ko je sobotno Delo prineslo v rubriki iskrice misel: “Srce je bogastvo, W se ne kupi in ne proda, ampak podari.” In pod tem je brez sramu podpisan neki Gustave Flaubert. Brezsramna kraja! Ravno to misel je v zadnjih letih v govorih ob različnih priložnostih s primernim patosom, mimiko in ge-stikulacijo ničkolikokrat izrekel novomeški župan Franci Koncilija. Res je ta Flobertov Gustelj globoke županove besede obrnil nekoliko po svoje, saj F. K. dosledno uporablja obliko: “Srce je bogastvo, ki se ne kupuje in ne prodaja, ampak daruje”, vendar jo ne zmanjšuje njegovega greha in odgovornosti. Se srečo ima, da je že od 1880 dva metra pod zemljo, in to v daljni Franciji, sicer bi vrli novomeški župan lahko od njega zahteval odškodnino zaradi intelektualne kraje. ODBOR - Seja odbora za okolje in prostor pri novomeškem občinskem svetu je bila trikrat zapored nesklepčna. In na vsaki naj bi obravnavali pomembna okoljska vprašanja, ki so bila na dnevnem redu sej občinskega sveta. Kakršen odbor, tako okolje. In obratno. Bog se nas usmili! (In nas odreši takega odbora.) LOKA - Mostni stebri na Loki so pripravna mesta za butasto in primitivno grafitiranje, kot danes rečejo packanju in svinjanju po (tujih) zidovih. Pa ko bi vsaj človek v vsej tej nečednosti odkril vsaj sled kakšne duhovitosti, zametek misli ali likovnega izraza. Nič! Beda in packarija, katere edina “odlika” je, da je vidna na daleč. Ob tem pa ti “umetniki”, katerih najvišji dosežek je pravilno napisano ime šole in označba razreda (morda še ime kakšne Mateje ali Urše), povročajo tudi dejansko škodo: izpuljene in razdejane travne plošče v strmem pobočju pod mostom, odtrgana 'n uničena žična ograja ter poškodovane.zaščitne cevi za razne vode. GLUHI - Policist je ustavil mlado voznico avtomobila. V znakovnem jeziku mu je skušala dopovedati, da je gluhonema in da ne ve, kaj je naredila narobe. Nejevoljni mož postave je arogantno odmahnil, češ s tabo se ne da nič pogovoriti in ubogemu dekletu v podpis pomolil nek papir. Prizadeto dekle je v strahu podpisalo. Sledilo je vabilo sodnika za prekrške. Stvar je uredila s pomočjo društva za gluhe in naglušne. Če bi imel policist ma-lobolj tenak posluh, skratka, če ne bi bil preveč gluh za glasove srčne kulture, bi se lahko pomenila že na kraju samem. Ena gospa je rekla, da se država za delavke propadle novomeške tekstilne firme Hen-Eicci nič ne zmeni zato, ker so Sitečajev že vajene. V dveh letih ‘n pol je ta stečaj za nekatere že tretji. Suhokranjski drobi? PODELJENA PRIZNANJA -Vestnim gasilcem PGD Žužemberk so na občnem zboru podelili Priznanja za dolgoletno delo. Inačil jih je predsednik Marko Zajc, med drugimi jo je dobil za “111-16100 delo tudi Florijan Šiška. Gasilci so se spomnili tudi na dolgoletnega predsednika, vestnega gasilca in poznavalca zgodovine društva Janeza Glihe, ki te dni praznuje 60. rojstni dan. ČESTITKE - Običaj, da ob osebnih življenjskih jubilejih upokojencem, predvsem starejšim članom, osebno in pisno čestita uPravni odbor DU Dvor, je lepa Šesta. Za to delo, skrb in pisanje s° se dvorski upokojenci zahvalili dosedanji tajnici Pini Murn. Dol-ga leta je skrbela, da so tudi najbolj osamljeni, zapuščeni in onemogli dobili ob jubilejih nekaj 'oplih besed. MUZEJ - Na 33. seji občin-skega sveta Mestne občine Novo mesto, ki je obravnavala tudi nakup nepremičnin na Dvoru, kjer bodo uredili muzej železarstva, so jetniki sklenili, da Novolesu odpišejo del dolgu in tako pridobijo stavbi, v katerih bo tudi mesto *a Marinčevo zbirko. S. M. I Z N ASIH OB C I H Največja ovira za gluhe je jezik Težko se sporazumevajo s slišečimi ljudmi, ker ti ne poznajo znakovnega jezika - Društvu je SLS podarila televizor, Novi medij pa denar za napeljavo indukcijske zanke KM* NOVO MESTO - Gluhota je molk. Je tišina, s katero morajo gluhi ljudje neprestano živeti, največ težav pa imajo pri sporazumevanju s slišečimi ljudmi. Gluhota je ena najtežjih invalidnosti, takoj za duševno prizadetostjo. Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih deluje od leta 1956, združuje pa 500 članov iz sedmih dolenjskih in belokranjskih občin. Od lani imajo na Glavnem trgu 11 nove društvene prostore, za kar so še posebej hvaležni novomeški občini in Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije pa tudi številnim sponzorjem. no taborjenje v Dolenjskih Topli- Na ponedeljkovi tiskovni konferenci se je predsednica društva Marjana Gorenc zahvalila predstavnikom novomeške SLS, ki jim je na nedavni prireditvi “naj” Novomeščanka in “naj” Novome-ščan podelila nov barvni televizor, in urednici Novega medija Jasni Šinkovec, ki je del denarja od prodanih kart za prej omenjeno prireditev namenila za pomoč društvu. Ta denar bodo porabili za inštaliranje indukcijske zanke. To je naprava, s pomočjo katere bodo naglušni člani lažje spremljali govorca. Sekretarka društva Vesela Banič je povedala, da so zato, ker imajo gluhi in naglušni največ težav pri komuniciranju s šlišečimi, pred kratkim organizirali tečaj znakovnega jezika, in ker je bilo zanimanje veliko, poteka sedaj že drugi tečaj, ki ga vodi tolmačka Sabina Nahtigal. Ta jezik bi morali poznati predvsem zaposleni v zdravstvu, sociali, na občini pa tudi policisti. Na nedavnih predsedniških volitvah se je na predvolilnem zborovanju nanje spomnil le dr. Janez Podobnik, ki je edini od kandidatov na predstavitvi imel poleg tolmače. V letošnjem letu namerava društvo med drugim za otroke in mladostnike organizirati 6 dnev- cah, spodbujali bodo nakup faxov z manjšim društvenim prispevkom za vsakega člana, organizirali bodo družabna srečanja, športne • Tčenutno poteka v društvu akcija “Pomagam si, podpri me!”, s pomočjo katere bi radi s svetlobnimi svetilkami opremili otroke in mladostnike, da ne bi bili več odvisni od svojcev. Gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov imajo čez 50. Za vsako pomoč se že vnaprej zahvaljujejo. Dolenjski list seje odločil, da bo društvu prispeval za nakup ene svetlobne budilke. igre, nasploh pa bodo skrbeli, da bodo člane seznanjali z novostmi na tehničnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Za svoje delovanje dobivajo del denarja iz loterije, ostali del pa naj bi jim prispevale občine, žal jim več kot polovica občin ni nakazala nobenega denarja za opremo prostorov. Redno jim pomaga le novomeška, ki pa je tudi edina občina v Sloveniji, ki je organizirala prevoz za gluhe in naglušne otroke v Ljubljano v šolo. J. DORNIŽ KAKO Z ROŽAMI POLEPŠATI OKNA IN BALKONE NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba Novo mesto vabi vse, kijih zanima vzgoja okrasnega cvetja, na predavanje priznane strokovnjakinje dipl. inž agronomije Ruth Podgornik - Reš, ki bo ob diapozitivih razlagala, kako z rožami polepšati okna in balkone. V četrtek, 19. februarja, ob 19. uri bo predavanje v jedilnici osnovne šole v Dolenjskih Toplicah, v petek, 20. februarja, ob 9. uri v pisarni Kmetijskega zavoda v Žužemberku in istega dne ob 18.30 še v zbornici grmske osnovne šole. Vabljeni! PGD ŠMIHEL BO DRUGO LETO PRAZNOVALO 70-LETN1CO -Dmšt\’o, ki združuje 169 članov in članic ter okrog 40 pionirjev, je imelo prejšnjo soboto občni zbor. Na njem so pregledali delo v lanskem letu in si zadali nove naloge za letošnje leto. Lani so med drugim zamenjali star izrabljen kombi za novejšega, kupili novo peč za centralno kurjavo, pripravili pa so tudi več izletov. Letos bi radi obnovili predprostor v kurilnici, radi pa bi nabavili tudi nekaj opreme za civilno zaščito in nekaj svečanih uniform. Izvolili so tudi nov upravni odbor, v katerem je ostalo 12 članov iz starega, pridružilo pa se jim je še 5 novih. Občnega zbora se je udeležila tudi delegacija gasilcev iz hrvaškega pobratenega gasilskega društva Do-nja Lomnica in predsednik Občinske gasilske zveze Alojz Muhič. Za prijeten uvod pa so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora PGD Šmihel pod vodstvom prof. Antona Finka. Na koncu so zaslužnim gasilcem podelili več priznanj. (Foto: J. Domiž) Novi izobraževalni programi V novomeškem šolskem centru sta bila informativna dneva zelo dobro obiskana - V jeseni tehniška gimnazija O PRIPOMOČKIH ZA NAGLUŠNE - Po tiskovni konferenci Medobčinskega društva gluhih in naglušnih je Brane Semolič, predstavnik firme Asis iz ljubljane, predstavil še tehnične pripomočke za naglušne. (Foto: J. D.) NOVO MESTO - Prejšnji petek in soboto so na srednjih šolah potekali informativni dnevi. V šolskem centru v Novem mestu, kjer izvajajo izobraževalne programe strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, lesarstva, zdravstva m kemije ter v bodoče tudi tehniške gimnazije, se je informativnega dneva udeležilo zelo veliko osmošolcev s starši že v petek dopoldan. Poleg že znanih izobraževalnih programov bodo v šolskem centru v prihodnjem šolskem letu izvajali tudi nekaj novih. Med novimi so v okviru dualnega izobraževanja izobraževalni program za mizarja, zidarja, tesarja in avtokleparja. Omenjene programe so razpisali že lani, vendar zanje ni bilo dovolj zanimanja. Prenovljeni so tudi dvoletni programi, ki so podaljšani na dve leti in pol. Novo je tudi triletno izobraževanje za poklic bolničar - negovalec. Na novo pa deluje tudi tehniška gimnazija, ki jo na šoli priporočajo dijakom, ki želijo nadaljevati študij, saj po 4-letnem izobraževanju in uspešno opravljeni maturi omogoča vpis v univerzitetne študijske programe, iz štiriletnih tehniških programov pa bodo dijaki lahko nadaljevali študij le na višjih in visokih strokovnih šolah ali pa se bodo zaposlili. Že od lani imajo na šoli tudi višjo strokovno šolo strojne smeri; študij traja 2 leti. V programe, ki jih izvajajo v novomeškem šolskem centru, se vsako leto vpiše v 1. letnik približno 700 dijakov. Sola sodi med največje v Sloveniji, letos jo obiskuje okrog 2.456 dijakov. INFORMATIVNI DAN NA ŠOLSKEM CENTRU - Udeležilo se ga je zelo veliko osmošolcev in njihovih staršev. Med novostmi so jim na šoli predstavili tudi strokovno tehniško gimnazijo. (Foto: J. D) Mnoge brezposelne rešila zemlja V škocjanski enoti Agrooskrba ustvarijo največ dohodka s prirejo mleka in govejega Povečuje se pridelava vrtnin - Težave zaradi razdrobljenosti kmetij Kušni župana na rit! Izjave direktorja-poveljnika novomeškega Gasilsko-reševal-nega centra (GRC) Cirila Klemenčiča, objavljene v Dolenjskem listu in drugih medijih v zvezi z dejavnostjo in vlogo te ustanove na širšem območju njenega delovanja, so v zanetile pravi požar. Na sestanku prejšnji teden v Šentjerneju so obtožbe in obsodbe padale vsevprek. Šentjemejski in škocjanski župan Hudoklin in Povšič sta od Klemenčiča zahtevala javno opravičilo zaradi stvari, ki jih je izpostavil v pogovoru z novinarji in jih v teh občinah razumejo kot neutemeljen napad na delo tamkajšnjih prostovoljnih gasilskih društev in njihove organizacije požarne varnosti, za katero je zadolžen posamezen župan, sploh. Klemenčič se ni opravičil niti ni kazal volje, da bi se. Zato je razboriti škocjanski Povšič odločno zahteval njegov odstop, pritegnil mu je tudi šent-jernejski Hudoklin. V obmetavanju z očitki z ene in druge strani so prišle na dan stvari, ki so bile doslej skrite ali pometene pod preprogo, a so tam neustavljivo tlele. Sedaj, ko so preprogo dvignili, pa so iz tega cmarjenja hitro hušknili plameni. Klemenčiču sta razjarjena župana očitala, da je na ta položaj prišel zaradi podtalnih poli- tičnih igric in intrig. Povedala sta, da sta, zaprošena za mnenje pri imenovanju direktorja GRC, podprla drugega kandidata, a je Klemenčič že pred začetkom seje novomeškega občinskega sveta, na katerem so odločali o tem, po telefonu šentjemejskemu županu zmagoslavno sporočil, da je kljub njegovemu in Povšičevemu nasprotovanju dobil ta položaj. “Svojega župana (Koncilijo, op. p.) moraš kušniti na rit, ker ti je dal to službo!" je vzkliknil Povšič. Kaj naj bi bilo v ozadju tega, da je Koncilija, trden krščanski demokrat, “dal službo ” Klemenčiču, članu odločne opozicijske Združene liste socialnih demokratov, očitno vedo v širšem novomeškem političnem podzemlju. A molčijo. Mora pa biti nekaj vročega, zažigalnega. Naj bo kakor koli že, v tem prepiru izgleda, da sploh ne gre za to, kdo sme požare gasiti, ampak kdo se ima pravico igrati z ognjem. Trezen glas Lojza Muhiča, predsednika območne gasilske zveze, da bo medtem, ko se bodo poklicni in prostovoljni gasilci prepirali, koga morajo najprej obvestiti o požaru, ogenj že naredil svoje, je pogorel v vročih plamenih očitkov z obeh strani. Na pomoč! ANDREJ BARTEU mesa ŠKOCJAN - Agrooskrba Škocjan je ena od zadružnih enot Mercatorja KZ Krka iz Novega mesta, ki obsega območje škocjanske občine razen predela Bučke, ki sodi pod sevniško kmečko zadrugo, in krajevnih skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev. Živinoreja ima skoraj 90 odst. deleža vsega trženja. Pri prireji mesa in mleka sodelujejo z okrog 330 kmeti, članov imajo 41, vsega skupaj pa je 9 zaposlenih. V okviru zadruge imajo tudi dva oskrbna centra s kmetijskim in gradbenim materialom, enega v Škocjanu in drugega v Šmarjeti. Na leto ustvarijo za okrog 480 milijonov tolarjev prihodkov. zadnje mesece je ponudba skoraj povsem usahnila. Da so kmetom, ki pitajo, zagotovili dovolj telet, so jih morali pripeljati pripeljati od drugod. Lani so odkupili okrog 2 milijona litrov mleka. “Pred leti, ko se je poostril nadzor nad kvaliteto mleka, se je količina odkupljenega mleka nekoliko zmanjšala, sedaj pa se spet povečuje. Odda- * Franci Smrekarje tudi član škocjanskega občinskega sveta, kjer je predsednik odbora za kmetijstvo. Škocjanska občina namenja kmetijstvu kar 3,6 odst. celotnega občinskega proračuna, in sicer za subvencioniranje nakupa semen (koruze, krompirja, pšenice), regresiranje nakupa umetnih gnojil, pa trsnih cepljenk in jablanovih sadik, spodbujanju privez telet za pitapje, regresirajo pa tudi obrestno mero za dolgoročne kredite. jo mleka so opustili predvsem tisti z eno, dvema ali tremi kravama. Sedaj pa se količina oddanega mleka povečuje na račun povečanja mlečnosti krave,” je povedal vodja zadružne enote Agrooskrba v Škocjanu Franci Smrekar. To pa je povzročilo pomanjkanje telet, PREDSTAVITEV DELA NOVO MESTO - Novomeško društvo upokojencev vabi na predstavitev dela interesnih dejavnosti v lanskem letu in na otvoritev razstave del likovnega krožka in izdelkov, ki so jih naredili njihovi člani oz. članice v krožku ročnih del. Otvoritev bo 23. februarja, ob 17. uri v prostorih Doma starejših občanov. Na leto odkupijo od 450 do 500 ton mladega pitanega goveda. V škocjanski enoti imajo daleč največje rejce pitancev v zadrugi, saj ima kar nekaj kmetov od 50 do 100 pa celo do 150 pitancev. Na leto odkupijo tudi okrog 300 žrebet in konjev. Nekater kmetije so se preusmerile na pridelavo vrtnin, predvsem zgodnjega krompirja, čebule, kumaric za vlaganje in zelja. Lani so npr. odkupili 60 ton čebule. “Zadnje čase je večje zanimanje za pridelavo vrtnin tudi zato, ker so mnogi ostali brez zaposlitve, imajo pa vsaj nekaj zemlje. Ta zemlja je rešila številne stiske, žal pa je država na tem področju zelo malo prispevala,” meni Smrekar. Na leto odkupijo tudi okrog 150 do 160 ton pšenice, ki jo kmetje sejejo predvsem zaradi kolobarjenja. Zadnje obdobje pa se nekaj kmetij odloča tudi za sadjarstvo. “Tudi pri nas imamo težave zaradi velike razdrobljenosti kmetij. Povprečno so velike od 2 do 3 ha. Pojavljajo pa se že tudi večje kmetije, tja do 30 ha, ki sojih kmetje povečali z dokupom in najemom,” še pove Smrekar. J. DORNIŽ Franci Smrekar DOLENJSKI ŠOLARJI IN MATERINŠČINA NOVO MESTO-V novomeški območni enoti Zavoda za šolstvo in šport so 4. februarja izvedli šolska tekmovanja iz znanja materinščine. Mladi osnovno- in srednješolci so se poizkusili v poznavanju umetniškega dela pisatelja Cirila Kosmača ter pisanju esejev. Od 50 osnovnih šol jih je tekmovanje izvedlo kar 47, od 10 srednjih pa 7. Na prvi stopnji jih je tekmovalo 594, na drugi 7, na tretji 152, na četrti pa 38 učencev in dijakov. Za vse iz Dolenjske in Bele krajine bo vseslovensko tekmovanje na Zdravstveni šoli v Novem mestu, za tiste iz Posavja pa na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem. M. B. M A S I H O 3 C I N MAŠ Sprehod po Metliki Bela krajina je vse bolj črna Požiganje suhe trave je očitno trdo zakoreninjena tradicija - Premalo kaznovanih požigalcev - Če bi kmetijski minister Ciril Smrkolj bolj odprl oči... METLIKA - Čeprav je republiška uprava za zaščito in reševanje prav na slovenski kulturni praznik razglasila veliko požarno ogroženost v vsej Sloveniji in s tem prepovedala vsakršno uporabo odprtega ognja na prostem, je mnogim za to uredbo očitno malo mar. Tudi Bela krajina ima vse več črnih zaplat, in medtem ko so prejšnja leta začeli ljudje požigati suho travo šele spomladi, so se tokrat zaradi suhe zime požigalci odpravili na delo že pred novim letom. A tokrat se omejimo le na metliško občino, kjer so v višinskem delu na obrobju Gorjancev in Žumberka parcele, na katerih še ni gospodaril ogenj, prej izjema kot pravilo. Poveljnik gasil- • Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da so inšpektorji novomeške izpostave Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj s policijo konec preteklega tedna posebno pozornost namenili požigalcem v naravi in jih mandatno kaznovali na kraju samem. Precej ljudi so kaznovali tudi v Beli krajini, z akcijo pa bodo nadaljevali do preklica. skega društva Metlika Pavel Lipej pravi, da se ljudje očitno ne morejo otresti tradicije, da pač zakurijo suho travo, ki je prejšnje leto niso pokosili. “Ljudje uredbe o prepovedi kurjenja na prostem ne upoštevajo, zelo težko pa jih dobimo pri dejanju, da bi jih lahko prijavili. Gasilci moramo zelo pogosto posredovati, velikokrat prav na meji s Hrvaško, največ požarov pa je na suhorskem koncu. Na srečo je doslej v glavnem gorela le trava, zgodilo pa se je tudi že, da je ogenj ušel v gozd,” pravi Lipej. Zanimivo je, da se kljub črni metliški občini na novomeški iz- postavi Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami iz te občine ni znašla še nobena prijava zaradi kurjenja na prostem. Vse očitneje pa postaja, da se ljudje zavedajo, da so s kurjenjem na prostem naredili prekršek, saj se potem, ko podtaknejo ogenj, hitro umaknejo. Na kraju samem lahko policist ali inšpektor od njih izterja 10 tisoč tolarjev kazni. A požiganje v naravi ni le stvar požarne, ampak tudi kmetijske in gozdarske inšpekcije ter policije. Zato je toliko manj razumljiv odgovor ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja ob nedavnem apelu v Semiču, naj država zagotovi ti- stim, ki so pripravljeni kositi višinske predele, vsaj simbolično plačilo. To bi bilo gotovo cenejše kot škoda, ki jo požigalci povzročijo živalstvu in rastlinstvu. Kmetijski minister pa se je izgovoril, da so mu Belokranjci pojasnili, da zažigajo le obrobno rastje, ki ga ni moč kositi. S tem se je izognil kakršnim koli obveznostim, ki naj bi jih imela država v boju pred zaraščanjem. M. BEZEK-JAKŠE RAZSTAVA IN TITANIK ČRNOMELJ - V petek, 20. februarja, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu otvoritev razstave “Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjure”, ki jo bo pripravil Arhiv RS iz Ljubljane. Uro pozneje pa bo v kinodvorani na ogled film Titanik. KRAKARJEM DNEVI SEMIČ - Občina Semič vabi na Krakarjeve dneve, ki bodo v soboto, 21. februarja, v tukajšnjem kulturnnem domu. Ob 17.30 bo predstavitev knjige dr. Dušana Pluta “Slovenija na križpotju”, ob 19. uri pa nastop belokranjske vokalno-instru-mentalne skupine Bard in tamburaške skupine Varalo iz Dragatuša. VEČER BRATOV POLIČEV - Redko se zgodi, da se javno skupaj znajdejo trije bratje Poliči: igralec Radko, znanstvenik mag. Svetozar ter vrhovni sodnik Vasilij-Vasko (z desne proti levi). Zato je bilo vsem, ki so pretekli četrtek prišli v metliško Ljudsko knjižnico na predstavitev Vasilijeve knjige “Gospodpolkovnik & berliner trač” še v toliko večje veselje prisluhniti bratom, ki so sicer belokranjske gore listi in se v Belo krajino vedno radi vračajo, seveda pa tudi igralcu Gojmirju Lečnjaku-Gojcu, ki je predstavitev vodil, ter Svetozarjevemu sinu Andražu, ki je igral na eksotični inštrument sas. (Foto: M. B.-J.) V Športna vzgoja pred sanitarijami V črnomaljskih mestnih osnovnih šolah že skoraj nevzdržne razmere za normalen pouk - V Loki dvojni vozači - Najprej gradnja telovadnice pri šoli Mirana Jarca ČRNOMELJ - Glede na število rojstev v zadnjih petih letih bodo imele osnovne šole na demografsko ogroženih območjih v črnomaljski občini le z manjšimi preureditvami možnosti za prehod na devetletno osnovno šolo. Večje težave pa bodo imeli v obeh šolah v Črnomlju. programov v sosednji srednji šoli izgubili tudi učilnice, kijih imajo sedaj tam v najemu. Tako v OŠ Res je, da je v črnomaljski občini dobrih 8 odst. manj učencev kot pred desetimi leti, vendar se kljub temu v obeh črnomaljskih šolah niso mogli izogniti pouku v popoldanski izmeni, prav tako ne gostovanju v sosednjih stavbah. V OŠ Loka, kjer je več kot tri četrtine učencev vozačev, imajo celo za tri razrede dvojnih vozačev, ki se od doma pripeljejo do matične šole v Črnomlju, prestopijo ter se odpeljejo k pouku v podružnično šolo v Adlešičih ali Gribljah. Bojijo pa se, da bodo zaradi širjenja O KOČEVSKEM ROGU SEMIČ - V petek, 20. februarja, bo ob 10. uri v sejni sobi občine Semič okrogla miza o revitalizaciji belokranjsko-do-lenjskega dela Kočevskega Roga, kjer so nekdaj živeli Kočevarji. Okrogle mize se bodo med drugimi udeležili ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znanost in tehnologijo ter okolje in prostor. Mirana Jarca kot v Loki nimajo primernih prostorov za specialne učilnice, zlasti pa je na obeh šolah zelo okrnjena športna vzgoja. OŠ Loka namreč gostuje v telovadnici srednje šole, kjer se osnovnošolcem število ur vedno bolj zmanjšuje. Učenci višjih razredov OŠ Mirana Jarca telovadijo v razredih ali v telovadnici s 150 kv. metri, kjer ni moč gojiti kolektivnih športov. Učenci nižjih razredov pa telovadijo kar v predprostoru sanitarij. Očitno je torej, da so razmere za normalen pouk na obeh mestnih šolah že skoraj nevzdržne ter da bi obe potrebovali tako nove učilnice kot telovadnici. A zalogaj v enem zamahu bi bil za občino, četudi bi pomagala država, prevelik. O teh težavah so razpravljali tudi na zadnji seji občinskega sveta. Ker so projekti za telovadnico pri OŠ Mirana Jarca, ki naj bi veljala 272 milijonov tolarjev, že narejeni in bi lahko začeli z gradnjo takoj, ko bo sprejet državni proračun, v katerem je za telovad- nico že zagotovljenih 35 milijonov tolarjev, so se svetniki strinjali, da jo začno graditi v začetku letošnjega julija. Zgrajena naj bi bila v enem letu. Takoj pa bodo pričeli tudi s pripravo projektov za gradnjo učilnic s telovadnico pri OŠ Loka. _ , M. BEZEK-JAKŠE V Zupan prisluhnil Semiški župan Bukovec sodeloval kar na osmih zborih krajanov SEMIČ - Semiški župan Janko Bukovec je pretekli teden obiskal zbore krajanov v večjih krajevnih središčih. Govoril je o delu v občini v lanskem in letošnjem letu ter prisluhnil krajanom, ki so mu predstavili svoje žulje. V Rožnem Dolu so župana spomnili na gradnjo vodovoda in postavitev avtomatskih zapornic na nepreglednem prehodu čez železniško progo. Povedali so, da pristanejo na prodajo nekdanje šole, izkupiček pa bo šel za gradnjo mrliške vežice. Začeli so graditi tudi športno igrišče, od občine pa pričakujejo pomoč. V Rožnem Dolu bodo letos regulirali tudi potok. V Črmošnjicah so opozorili na zaraščanje na območjih, kjer so bile nekdaj kočevarske vasi, ter predlagali, naj na Gače zgradijo vodovod in začnejo z zasneževanjem smučišč. Napovedali so tudi, da ne bodo več plačevali televizijske naročnine, saj sprejemajo le hrvaški, ne pa tudi slovenskega TV signala. Enake težave s TV programom imajo v delu Kota, kjer so opozorili še na slabo vodooskrbo. V Stranski vasi so izpostavili varovanje Krupe in kazni za tiste, ki odloka ne bodo spoštovali. Povsod, zlasti pa v Semiču, so tarnali zaradi težav z zdravnikom in zobozdravnikom. Pri slednjem je čakalna doba celo pol leta. Na Črešnjevcu, Štrekljevcu in Gradniku je beseda tekla predvsem o dokončanju vodovoda, zapornih slojih na cestah, javni razsvetljavi, ureditvi avtobusnih postajališč ter gozdnih cestah. M. B.-J. Zanimanje za šolo Edino črnomaljsko srednjo šolo je obiskalo več učencev, kot so pričakovali . ČRNOMELJ - V Srednji šoli Črnomelj so zelo zadovoljni z obiskom učencev na informativnem dnevu konec minulega tedna. Samo za gimnazijo, za katero je v prihodnjem šolskem letu razpisanih 60 mest, se je zanimalo 78 učencev. Tudi v podjetniškem poslovanju bosta dva oddelka s 60 učenci, na informativni dan pa jih je prišlo 49. Za program strojništva seje zanimalo 18 osnovnošolcev, vendar v šoli računajo, da bo poln en oddelek za smeri oblikovalec, preoblikovalec in spajalec kovin. Za te poklice v podjetjih zopet narašča zanimanje, kot pa je povedal direktor Srednje šole Stanislav Vrščaj, za bodoče dijake iščejo štipendije. Dogovarjali so se tudi z lokalno razvojno koalicijo za pomoč obrtnikom pri subvencijah za štipendije. V naslednjem šolskem letu bo v Srednji šoli 19 ali 20 oddelkov, odvisno od tega, ali bosta v 4. letniku podjetniškega poslovanja dva ali en oddelek. To pa pomeni, kot je dejal Vrščaj, da učilnic ne bodo mogli več dajati v najem sosednji osnovni šoli Loka. V soboto so na šoli pripravili tudi predstavitev sedmih nalog, ki sojin pod mentorstvom profesorjev pripravili dijaki. Predstavitev je bila hkrati priložnost za ugotovitev, v kolikšni meri je bila upravičena ustanovitev sklada. Jure Petruna in Krunoslav Sekovanič sta predstavila nalogo Skrivnost milnega mehurčka, Marko Šte-fanič in Renata Kalčevič pa Napačne predstave pri pouku fizike. Mentor obeh nalog je bil Vincenc Petruna. Bernarda Plaveč je govorila o ljudski pripovedi v Bistrici in okolici, Gašper Gregorič pa o folklorni pripovedi v Adlešičih. Mentorica nalog je bila Bogomira Kure. Anita Sodec in Darja Žunič sta raziskovali vitamin C, Matej Matkovič, Martina Štravs in Matjaž Humljan pa onesnaženost zraka v.Črnomlju. Mentorica obeh nalog je bila Margareta Šavli. Jure in Nina Petruna sta pod mentorstvom Vincenca Petrune in Igorja Simoniča pripravila nalogo Računalniško merjenje koncentracije kisika. M. B.-J. • Koliko je podgan, se vitji šele, ko ladja tone. (Jankovič-Šole) • O mrtvih vse najlepše, ampak kdo bo to dočakal! (Vitezovič) • Tudi jalovi se množijo. (Vitezovič) Vrtec ne more več sprejeti otrok V selniškem vrtcu se povečuje kup nerešenih prošenj za sprejem otrok - Razširitev je nujna tudi zaradi vse strožjih normativov ■ V letošnjem letu projekti za širitev SEMIČ - V sem iškem otroškem vrtcu, ki je po novem priključen k tukajšnji osnovni šoli in ni več enota črnomaljskega vrtca, se srečujejo z vse večjimi prostorskimi težavami, ki jim tudi v minulih letih niso bile tuje. Vrtec ima prostore kar na treh lokacijah v kraju, vendar so vsi oddelki polni, trenutno pa čaka na sprejem 16 otrok. ItjTERfUm INTERALTA, d.o.o. podjetje za proizvodnjo PVC-oken in vrat vabi k sodelovanju kooperante za prodajo in montažo oken in vrat na območju Dolenjske. Od kandidatov pričakujemo izkušnje z montažo stavbnega pohištva. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Interalta, d.o.o., Stegne 21 c, 1000 Ljubljana, oddelek za kooperacije. Poleg matične stavbe ima vrtec prostore še ^stanovanjskem bloku in v šoli. Že v vrtčevski stavbi ne dosegajo normativov, po katerih bi moral imeti vsak otrok najmanj 3 kv. metre proste igralne površine. To pomeni, da bi bilo lahko v vrtcu s 160 kv. metri največ 53 otrok, a jih je več kot 80. Predpisi zahtevajo tudi 15 kv. metrov igrišč na otroka, kar pomeni, da bi samo za otroke, ki so sedaj v stavbi vrtca, potrebovali dobrih 1.200 kv. metrov igrišč. Da o sanitarijah, ki bi morale biti na igrišču, ter o premajhnem številu peskovnikov niti ne govorimo. Prav tako nimajo skupnega prostora za strokovne delavce. Res je sicer, da bodo v prihodnjem šolskem letu, ko bodo imeli v osnovni šoli en oddelek manj kot sedaj, lahko preselili otroke iz stanovanjskega bloka v šolo. Tako bosta v šoli redna in zunanja mala šola. S tem pa se prostorska stiska v vrtčevski stavbi ne bo zmanjšala. Ravnateljica Silva Jančan opozarja, da stiska prav tako ne bo nič manjša, ko se bo pričela 9-letna osnovna šola, saj otroci, starejši od 6 let, že sedaj niso v vrtčevski stavbi. Nasprotno! Pričakujejo, da bo prošenj za vrtec kljub manjšemu številu rojstev še več, saj se vse več staršev odloča za varstvo otrok v vrtcu. Poleg tega se po mnenju Jančanove prispevki staršev v vrtcu zmanjšujejo, kar še pospešuje povpraševanje po vrtčevskem varstvu. A tudi na zadnji seji občinskega sveta je bilo sličati mnenje odbora za družbene dejavnosti, naj bi bila v vrtec vključena vsaj polovica otrok. Sedaj jih je namreč le dobra tretjina. V vrtcu pa so prepričani, da bi tudi Romi, ki sedaj niso vključeni v ZIMSKE POČITNICE METLIKA - Občinska Zveza prijateljev mladine Metlika bo med zimskimi počitnicami pripravila bogat program. Ob tem opozorimo le na ustvarjalne delavnice, ki bodo od torka, 24. februarja, do četrtka, 26. februarja, ob 10. uri. V torek bodo otroci ustvarjali pustne maske, v sredo iz gline, v četrtek pa se igrali skupaj. Na pustni torek, 24. februarja, bo ob 15.30 s Trga svobode krenila pustna povorka proti trgov-sko-posiovnemu centru, kjer bo vsaka maškara dobila krof, ob rajanju pa bo tudi bogat srečelov. dnevno varstvo, potrebovali vzgojo vsaj od tretjega leta starosti. Ker bo torej zagotovo tudi v prihodnje v vrtcu vsaj toliko oddelkov kot sedaj, so se svetniki strinjali, da v letošnjem letu izdelajo izvedbeni projekt za igralnico, večnamenski prostor s telovadnico, zbornico, zunanje sanitarije, ureditev zunanjega igrišča in zamenjavo kritine. Prav tako naj bi izdelali zazidalni načrt za območje, kjer stojita šola in vrtec. M. BEZEK-JAKŠE VEČ PREDAVANJ ČRNOME1J - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v petek, 20. februarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanja o koruzi. O tehnologiji in koruznih hibridih bo predavala svetovalka Marjeta Uhan, o zaščiti koruze Smiljana Tomše, predstavili pa bodo še koruzne hibride firme Agrosaat. Prav tako v petek bo ob 19. uri na domačiji Raztresen v Jankovičih Anton Pezdirc iz metliške Vinske kleti predaval o negi vina. V ponedeljek, 23. februarja, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje Dušana Kastelica iz Biotehniške fakultete o gradnji in preurejanju hlevov za drobnico. V torek, 24. februarja jaa bo ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje Marjana Dolenjška ODDELEK MALE ŠOLE V OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ dela od februarja en dan več v tednu kljub prostorski stiski. Malčki so tako skupaj s svojo vzgojiteljico Meri Stipanič tri dni v knjžnici, torke pa preživljajo v jedilnici, ki je sicer namenjena gospodinjskemu pouku in za malicanje zaposlenih. Zaradi malo-šolarjev je okrnjena šolska knjižnična izposoja, vendar se v šoli tolažijo, da gre za začasno rešitev, ki bo odpadla ob uvedbi devetletnega šolanja. V podzemeljskem oddelku male šole je šestnajst otrok iz treh krajevnih skupnosti: Gradca, Podzemlja in Dobravic. Povečanju števila ur “pouka” v mali šoli so botrovala republiška sredstva, ki pokrivajo celotne stroške le, če je realiziranih dovo-ljšnje število predpisanih ur. Teh pa je bilo doslej premalo. NA PUSTNI TOREK BODO ZA SMEH IN ZABAVO poskrbeli predvsem osnovnošolski otroci in vrtičkarji, ki bodo v povorki krenili s Trga svobode na ploščad pri Gali v trgovsko poslovnem središču. Tam bo rajanje, ki si ga bodo maškare posladkale s krofi, z glasbo s kaset ter s srečelovom, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine. Zbrani cvenk bo šel za letovanje otrok, katerih starši nimajo toliko pod palcem, da bi svoje otroke lahko poslali poletnemu morskemu soncu naproti. METLIČANI SE HODIJO ČUDIT novopostavljeni cestni razsvetljavi od semaforiziranega križišča do Starega pilda in komaj čakajo, da bodo svetilke zasvetile tudi ob cesti, ki pelje mimo gostilne Badovinac proti Pungartu. Stanujoči ob Gubčevi cesti tiho upajo, da bodo tudi oni dočakali trenutek, ko bo njihova ulica rešena teme. Podobno upajočih je v Metliki še več, saj se mesto nikakor ne more pohvaliti, da ima dovolj primerno razsvetljenih ulic, uličic in cest. Celo za ljudi bi bolj težko trdili kaj podobnega. Črnomaljski drobir DOBRODELNOST - Lastniki podjetja Danfoss Compressors so ob otvoritvi novih prostorov v Črnomlju izročili črnomaljskemu županu Andreju Fabjanu dva čeka. Enega za 60 tisoč DEM za gradnjo Varstveno-delovnega centra (VDC) Črnomelj ter drugega za 40 tisoč DEM za računalniško učilnico v dragatuški osnovni šoli. Pet mesecev po tej velikodušni potezi danfovcev lahko v dnevniku Delo preberemo, da “je precej posluha za težave Dragatušcev pokazal črnomaljski župan. Ko je veliki črnomaljski gigant Danfoss odpiral svoje nove prostore, so vodilni predstavniki podarili občini ček za 100 tisoč mark, od katerih jih je župan kar 40.000 namenil za računalniško učilnico v Dragatušu, predvsem zato, ker šola letos praznuje 140-letnieo...”. Nimamo domišljije, da bi lahko napovedali, kaj bo v osrednjem slovenskem dnevniku pisalo, ko bodo v Črnomlju za VDC porabili podarjenih 60.000 DEM. GENIJI ALI ŠPORTNIKI -Ko so črnomaljski svetniki razpravljali o tem, ali bi bilo pametneje k mestnima osnovnima šolama dograditi učilnice ali telovadnice, so nekateri utemeljevali pomembnost športne vzgoje za razvoj mladostnikov, drugi pa, da je telovadbe v urniku le okrog 10 odst. in da so torej pomembnejše učilnice. Razpravo je zaključil svetnik, ki je vprašal, ali je bolje imeti kup rahitičnih genijev ali kopico nepismenih športnikov? Odgovora ni dobil, sicer pa ga je moč najti že v njegovem vprašanju: v Črnomlju bi potrebovali tako učilnice kot telovadnice, vendar so želje eno, razpoložljivi denar pa drugo. ČIŠČENJE - Gotovo največji naravovarstvenik med črnomaljskimi svetniki Vinko Babič je apeliral na občinsko upravo, da vsem gospodinjstvom in krajevnim skupnostim pošlje priporočilo, naj v naravi za sabo počistijo nesnago. Predsednik KS Sinji Vrh Ivan Černjak je predlog komentiral z dvema stavkoma: “Prihranite pri znamkah! V nači krajevni skupnosti je že vse počiščeno.” Semiške tropine POŽAR - Nedavno je zagorelo v semiški okolici. Gasilci so seveda požrtvovalno gasili, naslednji dan pa se jim je pogorelec Crnkovič zahvalil s 50 tisoč tolarji. Semiškim gasilcem se je zgodilo prvič, da se jim je kdo s tako veliko vsoto oddolžil za njihovo delo. Gasilci se za denar seveda zahvaljujejo, nekateri Semičani pa so prepričani, da bi bilo še boljše, če bi se krajani spomnili gasilcev, preden bi zagorelo. Drobne iz Kočevja S FOTOAPARATOM NAD POŽIGALCE - Ker gasilci niso .pristojni, da bi požigalce prijeli, v inšpekcije in policija pa do sedaj niso omejile požiganja na območju rudniškega jezera niti z enim primerom represije, so se v Šalki vasi odločili, da bodo šli nad požigalce s fotoaparatom! Čeprav v pogojih za zaposlitev preko javnih del verjetno ne bo, da bo moral imeti tisti, ki bo skupaj z gasilci ob jezeru dežural in požigalce fotografiral, zelo dober fotoaparat, sila urne noge in spreten jezik, pa mu bo vse to prišlo še kako prav. Od fotoapra-ta bo namreč v veliki meri odvisna dovolj jasna razpoznavnost storilca; od nog, da bo uspel požigalca izslediti ali pa mu pobegniti; jezik pa bo potreboval, da bo znal pred pristojnimi organi za ukrepanje uveljaviti fotografijo kot neizpodbiten dokazni material! VELIKANOVI VETROVI -V teh dneh zahteva prezračevanje stanovanj na obrobju Kočevja tehten premislek, saj kot pravijo % otroci v kočevskem vrtcu, “velikana mučijo vetrovi”. Za neprijeten smrad, ki se širi s polj in travnikov v okolici mesta in pride v stanovanja ob odpiranju oken namesto pričakovanega svežega zraka, otroci namreč pravijo, da je prd-nii velikan. Ker je poslovni sistem Mercator, v katerega sodi tudi Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, v slovenskem prostoru res svojevrsten velikan, otrokom ne gre oporekati! OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA “Kaj meniš o ameriški zahtevi, da Američani lahko pregledujejo kleti pod Sadamovo predsedniško palačo?" “Američani imajo prav, saj bi gotovo tudi oni dovolili Iračanom, da bi pregledali kleti pod Belo hišo, če bi Sadam to zahteval. ” Ribniški zobotrebci RAZLOG ZA JEZO - Stavba nekdanjega obrata Sukna iz Za-puž v Jurjeviči je slika žalostnega propada tega tekstilnega podjetja, ki je šlo v stečaj že novemrba 1996. Da stroji v stavbi z razbitimi šipami, ki so le delček opazne prepuščenosti stavbe propadanju, še vedno stojijo, mnoge v Ribnici žalosti, domačega podjetnika Antona Vesela iz Lepovč pa tudi že prav pošteno jezi. Na licitaciji za prodajo stavbe in strojev je namreč, kot se je pred nedavnim ogorčeno izrazil, pogorel, čeprav bi lahko, če bi na licitaciji upsel, skupaj s svojim partnejem iz Nemčije že danes omogočal zaposlitev 40 ljudem. In kje je razlog za jezo? V občutku, daj je bil izigran! Tisti namreč, ki ga je na licitaciji premagal, za nakup sedaj nima denarja! PUSTNI KARNEVAL - Leto je naokrog in že to soboto bo v Ribnici ponovno “glavni praznik” domačega pustnega društva iz Goriče vasi. Že tretjič zapovrstjo bo ta etnološko obarvan pustni karneval, in kot napoveduje organizator, naj bi se letos na Seškovi ulici gnetlo že kar 1.000 tovrstnih maškar iz vse Slovenije. To pa je kar dvakrat več, kot jih je bilo lani, zato bi se organizator morda že vprašati, kam na ozki Šejkovi ulici bo “postavil” obiskovalce, ki si po slabih izkušnjah z nekaterimi že tradicionalno hudobnim, maskam želijo nekoliko več prostora. Laški sel KOŠIRJEVI RELIEFI - Razstava reliefov v lesu Draga Koširja v šoli v Laščah je bila zelo obiskana. Prikazanih je bilo 8 likov iz življenja in dela Franceta Prešerna in 36 likov iz Valvasorja. Navdušen nad lepim kulturnim programom ob otvoritvi razstave je kipar Košir podaril šoli relief Frana Levstika, z vodstvom šole pa se je dogovoril, da bo izdelal še reliefni podobi Josipa Stritarja in Jožeta Javorška. REGIJSKI PRVAKI - Mladi košarkarji iz Lašč so regijski prvaki, saj so dali v koš ekipe iz drugih večjih krajev zahodne Dolenjske. Podobni uspeh so dosegle tudi mlajše in starejše učenke šole Primoža Trubarja, ki so vsaka v svoji skupini zmagale na nedavnem regijskem tekmovanju. MŠŠ ) 2 M ASIH O B Č I M MŠŠ V Kočevju prehitevajo počasne zakone V kočevski občini že uspešno zbirajo nevarne odpadke - Do varovanja okolja tudi s preprostimi rešitvami - Po baterijah sedaj še prežgana olja in zdravila KOČEVJE - Medtem ko na državni ravni še vedno niso sprejeli zakona, ki bo urejal ravnanje z nevarnimi odpadki, v nekaterih ekološko bolj osveščenih občinah ne stojijo križemrok. V kočevski so tako že lani pričeli poskusno zbirati stare baterije, na pobudo Zelenih Kočevja pa naj bi podobno storili tudi s prežgamini olji iz gostinskih lokalov in gospodinjstev, motornim oljem, zdravili ter različnimi barvami in laki. Na pobudo Zelenih Kočevja so lani v kočevski občini začeli med prvimi v Sloveniji poskusno zbirati odpadne baterijske vložke. Zabojnike, ki so jih v sodelovanju s Komunalo namestili ob prometnejših točkah v mestu in po vaških središčih, so nabavili Zeleni, za praznjenje zabojnikov in deponiranje baterij pa je občinski svet zadolžil domače komunalno podjetje. Ker ravnanje z nevarnimi odpadki zakonsko še ni urejeno, je 13 zabojnikov za baterije čaka- lo shranjenih v neki zasebni garaži skoraj leto dni, vendar so jih zaradi vztrajnosti Zelenih in razumevanja občinskih svetnikov lani vendarle uspeli postaviti. Do sedaj seje nabralo za 30 do 40 kilogramov baterij, ko jih bo zadostna količina, pa jih bodo s pomočjo občine, ki bo morala za kilogram baterij plačati okoli 400 tolarjev, predali pooblaščenemu podjetju, da jih bo uničilo. Da bi s tako preprostimi rešitvami, kot so zabojniki za baterije, SOLA BO OSTALA PODPRESKA - Krajani so se odločno uprli tendenci, da se ukine stara podružnična šola v Podpreski, saj menijo, daje še edina ustanova, ki predstavlja identiteto kraja in v kateri se odvijajo kulturne dejavnosti. Sola spada v javni zavod OŠ dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku. Govorice o ukinitvi so se spet razširile in tudi ravnateljica Alenka Kalič tega skoraj ne more verjeti, saj je prejela drugačen uradni sklep občinskega sveta. Pred nedavnim jim je župan Janez Novak obljubil centralno ogrevanje, ogrevali pa bi tudi bližnji lepo urejeni, gasilski dom, v katerem bi imeli učenci telovadbo in druge kulturne prireditve. Ker so že sestavili posebno delegacijo, ki naj bi posredovala pri ministru Gabru, bo sedaj ta poskušala tudi pridobiti denar za montažo centralnega ogrevanja. zavarovali svoje okolje, predno se bo zbudila in to storila država, Zeleni Kočevja razmišljajo tudi o uvedbi zbiranja prežganih olj iz gostinskih lokalov in gospodinjstev. Ker liter odpadnega olja uniči 10 kubičnih metrov zemlje, v kočevski občini pa je okoli 50 lokalov, kjer pripravljajo hrano in imajo odpadna olja, ki ponavadi končajo v kanalizaciji, greznicah ali naravi, bodo še letos skušali preko občinskega sveta sprejeti odlok, ki bo gostince zavezoval k deponiranju olj pri Komunali. Zaradi neučinkovite zakonodaje naj bi bilo podobno tudi pri motornem olju, še v letošnjem letu pa načrtujejo tudi ureditev zbiranja nevarnih odpadkov, kot so zdravila, barve in laki. Da bi prehiteli počasno zakonodajo in nekaj storili za svoje okolje, bi bilo po mnenju Zelenih dovolj že, da bi poseben zabojnik za tovrstne odpadke stal v vsaki krajevni skupnosti vsaj en dan. M. LESKOVŠEK-SVETE DVOJE PREDAVANJ KOSTEL - Jutri, 20. februarja, ob 18. uri bo v osnovni šoli v Fari predavanje “Okrasne rastline”, predaval pa bo znani strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok Marko Mikuletič. V sredo, 25. februarja, pa bo ob 18. uri prav tako v prostorih šole v Fari predavala Ana Ogorelec Zasebno zdravstvo ogroža javno zdravstvo V Sloveniji več zdravstvenih domov tik pred razpadom - Zato dr. Peter Rus meni, naj sedanja oblika organiziranosti ostane, če zaradi drugega ne, zaradi primerjave RIBNICA - V preteklih dveh letih je ribniški zdravstveni dom zašel v velike Finančne zagate, za kar gre vzrok iskati v preveliki standariza-ciji uslug in preobsežnosti doma, kije bil grajen leta 1982 in v njem načrtovane razne specialistične ambulante. Kako so reševali te zagate in se rešili rdečih številk, nam je povedal direktor dr. Peter Rus. “Mislim, da je kriza, ki nas je pestila v letih 1994 in 1995 mimo. Nove težave pa nastajajo z uvajanjem nove zakonodaje in zaradi nerednega dotoka proračunskega denarja. Poleg tega je bilo ministrstvo, ki naj bi določalo doktrino poslovanja, s sklepom parlamenta razrešeno ustanoviteljskih dolžnosti nad osnovnim zdravstvom. V ribniškem primeru smo ugotovili, da težave lahko rešimo le z najetjem srednjeročnega kredita, za kar sta dali jamstvo ustanoviteljici občini Ribnica in Loški Potok. Vsi izračuni za preteklo leto dokazujejo, da smo uspešni in likvidni, nekateri problemi, ki so plod preteklosti, pa še ostajajo. Preteklo leto je prišlo do formiranja investicijskega sklada tudi v osnovnem zdravstvu in smo kandidirali za sredstva sklada. Gre za nabavo zobozdravstvene opreme in avtomobila.” Glede specialističnih pregledov dr. Rus meni, da ne bo sprememb. Trenutno v Ribnici delata pediatrična in očesna ambulanta in še ti sta povezani z ZD Kočevje. Za kakšno širitev pa je število ljudi, ki gravitirajo na ta zdravstveni dom, premajhno. Za širitev dejavnosti mora dati pristanek ustanovitelj, in ker standardi tega ne dr. Peter Rus Novo društvo Podgoro bodo turistično razvili in opozorili na lepote Dobrepolja DOBREPOLJE - Krajani vasi Podgora v Dobrepolju so pred kratkim ustanovili svoje turistično društvo. Za predsednika so izvolili Franca Adamiča, za tajnico pa Pavlino Novak. Tako bosta v Dobrepolju poslej delovali najmanj dve turistični društvi, se pravi še TD Dobrepolje, če TD “Saja” iz Predstrug, ki deluje bolj občasno, niti ne upoštevamo. “Vaščani Podgore imajo veliko zamisli za razvoj vasi. Tbdi zdaj smo že prvo nedeljo v adventu organizirali v vasi adventni sejem, v juliju bo srečanje družin, vsako leto 25. decembra pa pohod z baklami na Kamen vrh, kjer je tudi planinski dom. Posebno skrb nameravamo posvetiti turizmu na kmetih in urediti našo vas tako, da bo za vzor ostalim vasem v Dobre- polju. Skrbeli bomo tudi za ohranjanje in obnavljanje naše kulturne in naravne dediščine. Med kulturne gotovo sodi naša cerkev, ki je bila nazadnje temeljito obnovljena in dozidana pred 350 leti; med naravne pa naš Kamen vrh, pri sosedih pa znamenita Podpeška jama, ki jo je raziskal in opisal že Valvasor, pa Grmada, lipov gaj pri Sv. Antonu itd.,” pravi tajnica TD Podgora Pavlina Novak. J. P. dovoljujejo, bi širitev uslug udarila po žepih bolnikov. Prav zato sta oba občinska sveta sklenila, da samoplačniških ambulant ne bodo dovolili. Dr. Rus meni, daje to škoda, saj ljudje odhajajo drugam, z njimi pa tudi denar. In nadaljuje: “V Sloveniji je kar veliko domov, ki so tik pred razpadom. Če govorimo o ZD Ribnica, je moje mnenje kot direktorja in zdravnika, da seje ustanova postavila na trdne temelje, daje dom potreben in si ne predstavljam posledic, če bi ta dom ugasnil. Zato se osebno trudim, da bo dom obdržal vlogo, ki jo ima. Tudi zaradi tega, da bomo v Sloveniji imeli neko primerjavo, kaj se bo zgodilo tam, kjer je prevladalo zasebništvo, česar pa v Ribnici ni razen v zobozdravstvu. Menim, da je za ljudi, kjer je gospodarstvo na dokaj majavih nogah, taka organiziranost ta trenutek najboljša.” Na vprašanje, ali je možno, da bi zdravstvena postaja (ZP) v Loškem Potoku postala samostojen zavod, pravi; “O tem sem veliko razmišljal, saj sem v tej že 18 let zdravnik. Trenutno se stri- ' njam s sedanjo organiziranostjo zdravstva, če pa bi se v Ribnici pojavile tendence o zasebništvu v tej meri, da bi ogrožale ZD, menim, da lahko postane tudi ZP Loški Potok samostojna enota,” pravi dr. Rus. A. KOŠMERL Komunalne takse burijo duhove TŠD Kostel ne bo plačal takse in tabel tudi ne odstranil KOČEVJE-Kočevski gostinci, zbrani v sekciji gostinstva in turizma pri Območni obrtni zbornici Kočevje, so ogorčeni nad lani sprejetim občinskim odlokom o komunalnih taksah, saj v njem niso upoštevane njihove že pred več kot letom dni posredovane pripombe. Pritožbe na pred nedavnim prejete odločbe o odmeri komunalnega prispevka napovedujejo tudi številni drugi kočevski zasebniki, odloku pa ostro nasprotujejo tudi v TŠD Kostel. Vzrok za veliko nezadovoljstvo jev vrednosti točk za posamezne table, ki jih imajo gostinski lokali, trgovine in podjetja, saj naj bi za najmanjšo tablo, ki meri do dva kvadratna metra, občini plačali na leto 22.360 tolarjev. To pa bi pomenilo, kot je povedal Franc Tušek iz Gornjih Ložin, da bi moral za 6 tabel, ki stojijo na njegovi zemlji in jih je plačal že ob postavitvi, občini letno odšteti 260 tisoč tolarjev. Na zaradi tega nesprejemljiv odlok za kočevske zasebnike je Območna obrtna zbornica opozorila že decembra 1996 s pismom, ki ga je skupaj s predlogi za spremembo odloka naslovila na občinski svet. Vendar pa občinski svet njihovega predloga ni obravnaval, saj naj bi se menda izgubil. Zato so gostinci sklenili, da bodo občinskemu svetu še enkrat poslali pripombe k odloku, hkrati pa se bodo vsi, ki bi takso morali plačati, pritožili. M. L.-S. LETOS NAJMANJ OSEM RAZSTAV - Galerija Miklove hiše v Ribnici je zaslovela po odprtju obnovljenih večnamenskih prostorov leta 1991. Lani so pripravili sedem razstav slikarjev in kiparjev, letos pa jih bo na ogled najmanj osem. Prva bo v začetku marca, ko se bo Ribničanom predstavil Andrej Jemc (na sliki). Po besedah Staneta Kljuna, vodje Galerije, bodo letošnje razstave izjemno zanimive oziroma primerne za vsakogar. (Foto: M. Glavonjič) MANJ OBRTNIKOV KOČEVJE - V občinah Kočevje in Osilnica, ki ju pokriva območna obrtna zbornica Kočevje, je bilo konec leta registriranih 451 obrtnikov, kar je za slabe 3 odstotke manj kot pred letom dni. Sicer pa začetki delovanja te zbornice segajo v leto 1979, ko je Zveza obrtnih združenj Slovenije ob sodelovanju z obrtniki iz občine Kočevje ustanovila obrtno združenje Kočevje. Leta 1984 so obrtniki s prostovoljnimi prispevki kupili stavbo na Roški cesti v Kočevju, jo obnovili in opremili poslovne prostore. Obrtniki, vključeni v to obrtno zbornico, pravijo, da pri nas še vedno ni pravih možnosti za razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti. Precej težav jim med drugim povzročata večkratno spreminjanje predpisov iz njihove dejavnosti in siva ekonomija. V. D. EVROPA IN NAŠE PODEŽELJE - Na Trubarjevi domačiji je Vitra, center za uravnotežen razvoj, iz Cerknice 10. februarja odprta razstavo “Vitra podobo na ogled postavi” in organizirala okroglo mizo, na kateri sta pisatelj in politik Tone Peršak ter predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije Tomaž Cunder predavala o poštenosti v politiki in o slovenskem podeželju v Evropski zvezi. Peršak je ugotovil, da je v slovenski politiki premalo poštenosti ter da k temu pripomorejo tudi sredstva obveščanja oziroma novinarji, ki od politikov ne zahtevajo, da bi izpolnili svoje volilne obljube, v nasprotnem primeru pa odstopili. Direktor Vitre Bojan Žnidaršič je govoril o pomenu projekta “Dežela suhe robe". Župan občine Velike Lašče Milan Tekavec pa je poudaril, da politiki v Ljubljani preslabo poznajo stanje na podeželju irt zahteve ter pripravljenost ljudi za uresničevanje raznih programov. Posledica tega je nazadovanje podeželja. (Foto: J. Primc) Letos največ za videmsko šolo v Se za ceste, komunalo, mrliško vežico, odkup zemljišča za smetišče - Vrtina za vodo DOBREPOLJE - Na zadnji seji občinskega sveta Dobrepolje so sprejeli osnutek zaključnega računa občine za lani in osnutek proračuna za letos. Zaključni računa za lani predvideva blizu 399 milijona tolarjev dohodkov in za okoli 273 milijona tolarjev izdatkov. Razliko 126 milijonov tolarjev bodo prenesli v letošnji proračun. Osnutek proračuna za letos predvideva preko 422 milijov tolarjev prihodkov in blizu 460 milijonov tolarjev odhodkov ter zadolževanje občine za okoli 17 milijonov tolarjev, kolikor dovoljuje ludi zakon. Če izvzamemo odhodke za delovanje občine in uprave, vrtce, šole ter podobne zadeve, bo ostalo največ za investicije, in sicer za dokončanje prizidka pri šoli na Vidmu preko 141 milijonov tolarjev, za cestno dejav- nost 71 milijonov tolarjev, za komunalno področje 93 milijonov, za mrliško vežico na Vidmu 32 milijonov tolarjev itd., 61 milijonov tolarjev pa še za odkup zemljišča za skupno odlagališče komunalnih odpadkov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Nadaljevali bodo tudi gradnjo kanalizacije od bodoče čistilne naprave pri Bruhanji vasi proti občinskemu središču Vidmu. Poleg vsega naštetega pa bo še Javno komunalno podjetje Grosuplje investiralo 20 milijonov tolarjev v obnovo vodovodov. Svetniki so sprejeli še pobudo občine Šentjernej državnemu zboru, da bi občinske grbe lahko uporabljali na tablicah avtomobilov domače občine. Nadalje so sklenili preklicati sklep o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Stolar-ni, saj jih je davkarija opozorila, da take oprostitve niso v skladu z veljavnimi predpisi. Sklenili so še, da bodo najemnine za grobove tudi letos enake, kot so bile lani. J. PRIMC ttMtak l Z N A Š I H O B Č l M Mšš 50 dni druženja ob praznovanju Prisrčen začetek praznovanja polstoletnice VIZ Višnja Gora - Slavnostni govornik dr. Ivan Škoflek - Dan odprtih vrat, delavnice, razstava, modna revija, zbornik VIŠNJA GORA - “Da se mlad človek odloči za nov poskus, je ptoreb-no mnogo spodbud, poguma, pa tudi znanja. Višnjegorski zavod velja za enega najbolj delovno organiziranih pri nas in od tod tudi uspehi,” je v slavnostnem govoru na uvodni prireditvi ob praznovanju 50-let-nice Vzgojno-izobraževalnega zavoda (VIZ) Višnja Gora v petek, 13. februarja, dejal dr. Ivan Škoflek, nekdanji ravnatelj tega zavoda in sedaj docent na ljubljanski pedagoški fakulteti. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport RS, Društva defektologov Slovenije, ivanškega županstva ter mnogi nekdanji gojenci in vzgojitelji. prispevale še pevke skupine Rag-le iz Trebnjega ter glasbena skupina zavoda Zvezdni prah. L. MURN Ob tej priložnosti se je ravnatelj zavoda Jože Horvat spomnil ministra za prosveto dr. Jožeta Potrča, ki je natanko pred polstoletjem podpisal odlok o ustanovitvi dekliškega vzgajališča, ter v kratkem zgodovinskem pregledu poudaril, da vsako leto skriva mnogo usod, zapletov in bolj ali manj srečnih razpletov. Več o razvoju zavoda je mogoče izvedeti v preko 80 strani obsežnem zborniku, v katerem so svoje utrinke zaupali številni nekdanji in sedanji delavci. Prva prireditev - v sklopu praznovanja se jih bo v petdesetih dneh zvrstilo petdeset z najrazličnejših podpočij, sodijo pa tudi v okvir praznovanja 520-letnice mesta Višnja Gora - je bila nekaj posebnega tudi zaradi dneva odprtih vrat in modne revije ter kulinarične razstave v zavodu. Gojenci 2. in 3. letnika šiviljskega programa so navdušili s svojimi kreacijami, slaščičarji pa z dobrotami. Ivanški župan Jernej Lampret je odprl fotografsko razstavo, ki nudi zgodovinski pregled viš-njegorskega zavoda, do 3. marca pa bo ta na ogled na Candkovi domačiji. V kulturnem programu so k prijetnemu razpoloženju MANEKENKE NA VDUŠILE - Številne goste, med njimi (na sliki zadaj) tudi dr. Ivana Škofleka, Jožeta Horvata, predsednika KS Višnja Gora Matjaža Zupančiča in ivanškega župana Jerneja Lampreta, so navdušile manekenke. (Foto: L. M.) BERCE RAZSTA VUA V TREBNJEM - Do 28. marca bo v temeljito prenovljeni tehnični prodajalni trebanjske kmečke zadruge na Starem trgu na ogled razstava del akademskega slikarja Mitje Berceta iz Slepška pri Mokronogu, ki je podiplomski študij slikarstva končal pri prof. Gustavu Gnamušu. Kot je dejal Stane Peček o svojem prijatelju, umetniku, slikarju in kmetu, članu trebanjske kmetijske zadruge, je Berce “najprej kmet, čvrsto zasidran s koreninami v neizprosni logiki zemlje in hkrati s krošnjo nepopravljivo zasanjan v svetlobi. ” (Foto: P. Perc) “Krave čakajo kot pri zdravniku!” Iz vodovodnih pip v Malem Gabru voda le curlja • Brez hidrantov in vode za gašenje požarov • Slab pritisk v Velikem Gabru - Vaščani Vrha in Kamnja že 15 let opozarjajo KS Šentrupert VELIKI IN MALI GABER, VRH - Zdrava pitna voda je nekaterim ljudem na podeželju še tako oddaljena, kot da gre za nekakšno razkošje. Vaščani Vrha in delno tudi Kamnja že 15 let opozarjajo pristojne v krajevni skupnosti Šentrupert zaradi neredne oskrbe s pitno vodo, zadpjih nekaj let pa tudi zaradi onesnažene vode. O tej problematiki so obvestili svet KS Šentrupert. Pred leti so pisno zahtevo, naj odgovorni vendar prično ukrepati, podpisali vsi prizadeti krajani. Ker doslej še ni bilo ustreznega odziva, oskrba z vodo pa je vse bolj motena, so vaščani Vrha in delno tudi Kamnja naslovili na KS Šentrupert in trebanjsko občino novo zahtevo. Krajani Velikega Gabra niso imeli težav pri oskrbi z vodo, dokler so bili priključeni na šentpavelsko vodovodno omrežje. Ko so priključili svoj vodovod na trebanjskega, pa se je začelo neprijet- no pomanjkanje vode v večjem delu vasi; domnevajo, da se to dogaja zaradi slabega pritiska v omrežju. Brez vode ostajajo predvsem višje ležeča gospodinjstva in kmetije. Ker se to dogaja zelo pogosto, so krajani Velikega Gabra zaprosili in zahtevali od KS Veliki Gaber in Občine Trebnje, naj s skupnimi močmi najdejo ugod no rešitev. Tudi prebivalci vasi Mali Gaber se ne morejo sprijazniti, da na pragu tretjega tisočletja nimajo zagotovljene preskrbe z vodo. Kam z zdravili? Prostorska stiska v ivanški lekarni ■ Stranke brez diskretnosti IVANČNA GORICA - V ivanški lekarni, ki se nahaja v najemniških prostorih ABC -tabora, postaja vse večja stiska. “Prostori so bili sicer obnovljeni, tako da se da ustrezno opravljati lekarniška dejavnost, toda ne zadostujejo več potrebam ljudi in zahtevam same stroke,” pravi vodja lekarne mag. farmacije Vida Bahor. Rešitve prostorske stiske si ne želijo le v lekarni, kjer so zaposleni dva tehnika in trije farmacevti, ampak predvsem stranke. “Našim obiskovalcem ne moremo nuditi nobene individualnosti in diskretnosti in z njimi se lahko ukvarja le en strokovni delavec, tako da so pogosto vrste čakajočih. Stran- STISKA VIVANŠKJ LEKARNI - Moteči pa so tudi bližnji lokali. (Foto: L. M.) kam bi v večjem prostoru lahko ponudili več ortopedskih pripomočkov, morda tudi kozmetiko, toda tega nimamo kje razstaviti,” pravi Bahorjeva, ki je tu zaposlena osem let. TANIN SEVNICA obvešča svoje cenjene dobavitelje lesa, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Za vse potrebne informacije pokličite na telefonsko številko 0608/41-044 ali 41-349! Še to: če sami lesa ne morete posekati, vam to napravijo oni. Lani v vasi niso mogli gasiti požara z vodo iz vododvoda, ker teče pod zelo majhnim pritiskom, na obstojči vodovod pa ne morejo priključiti niti hidranta! Občinski svetnik Tone Fortuna (SLS) je slikovito ponazoril majhnost vododovoda, češ da gre le za eolsko železno cev, po kateri se pretaka tako malo vode, da morajo “krave čakati na vrsto kot ljudje pri zdravniku”. Njegov kolega Ivan Vovk (ZLSD) je to sarkastično komentiral, da v Mokronogu pijejo oporečno, preveč klorirano vodo že 5 let, a so še vsi živi in zdravi... p p REPNIK VESKULAPU - V Galeriji Eskulap v sevniškem zdravstvenem domu je od preteklega četrtka razstavljen del slikarskega opusa Antona Repnika z Mute. Umetniški vodja galerije Rudi Stopar je ob otvoritvi povedal, da v letih, odkar pozna Repnikovo slikarstvo, ve, kaj pomenijo besede pisateljice Margaret Rome: “So ljudje, ki bi prodali zadnji hlebec kruha, da bi kupili rože." Če so slike Repniku rože, potem je to njegov adek-vat za kruh, ki ga mesi za nas, je dejal Stopar. Zoran Kržišnik pravi, da “je vseeno, ali slika Repnik cvetje, krave ali ljudi, v vsakem primeru slika svet mučne prisile, svet, v katerem bitja ne morejo svobodno živeti in dihati". Ob otvoritvi razstave je zapela vokalna skupina Corona. Na posnetku: Repnik in Stopar, na desni Repnikova soproga, na levi Tone Koren, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje, OE Sevnica, ki je ob sevniškem Kruhku in radeški Politehni sponzor razstave. (Foto: P. Perc) Na osebne izkaznice bo treba čakati GASILCI CENIJO SODELOVANJE - Sevniški in tržiški gasilci so na svojih zelo dobro obiskanih občnih zborih preteklo soboto z pohvalili, da se je lani z osveščanjem prebivalstva in preventivnim delom povečala požarna varnost. Sevničani so za svojega predsednika ponovno izvolili Tonija Korena, za podpredsednika Lojzeta Motoreta in za poveljnika Janka Stoparja. V svoje vrste so sprejeli precej mladih. Za 50-letno delo v gasilstvu je podpredsednik GZ Sevnica Jože Udovč izročil priznanje Lojzetu Motoretu, Janku Reberniku in Dragu Zakošku; priznanje za 60-letno delo pa bodo Dragu Bizjaku po vrnitvi iz bolnišnice. Predsednik PGD Tržišče Branko Debeljak pa je izročil priznanje društva dobrosrčnemu podjetniku Janezu Valantu (na posnetku levi) in KS Tržišče za pomoč pri ureditvi društvene dvorane. (Foto: P. P.) Upravna enota Sevnica je v letu 1997 uspešno delovala v zadovoljstvo občanov - Na novinarski konferenci so obravnavali tudi reševanje prostorskih zagat SEVNICA - “Mislimo, da smo naloženo delo v letu 1997 zadovoljivo opravili in upravičili pričakovanja občanov in da bo tako tudi zanaprej,” je ob novinarski konferenci zaključil svoj komentar k poročilu o delu Upravne enote Sevnica v preteklem letu ivjen načelnik jože Kovač. Nekatere podrobnosti so k poročilu dodali načelnikovi sodelavci, zlasti Marjeta Gunstek in Jože Kolar. V sevniški upravni enoti poudarjajo, da so zelo dobro sodelovali z občinskimi upravami občin, ki spadajo v njihovo pristojnost. V dobrih stikih so bili z vsemi resornimi ministrstvi iz svojega področja delovanja, še posebej so omenili dobro sodelovanje s Servisom skupnih služb slovenske vlade in njenim centrom za informatiko. Zavoljo tega so uspeli popolnoma prenoviti krajevni urad v Tržišču, v celotni upravni enoti pa so lahko zadovoljivo posodobili in vzdrževali računalniško opremo. Z lastnimi sredstvi pa so posodobili referat za kmetijstvo. Upravna enota Sevnica, kljub pričakovanjem v preteklem letu ni us- pela rešiti svojih prostorskih zagat, upajo pa, da se bo to zgodilo letos. Tudi zaradi tega se število zaposlenih ni spremenilo in je enako kot leto poprej (36). Ob rednem pripadu zadev, ki v letih minimalno odstopajo so lani uspešno spremljali preregistraci-jo društev, saj so se vsa društva, ki aktivno delujejo, prilagodila novi zakonodaji. Novi zakon o osebni izkaznici, ki je že stopil v veljavo, izvajati pa ga bodo začeli šele sredi tega leta, prinaša novost, da osebnih izkaznic ne bodo več izdelovali v upravni enoti, temveč v enem izmed centrov, ki jih bo določil minister. To pa pomeni, da izkaznice ne bodo dobili takoj, marveč bodo morali poslej počakati nanjo vsaj nekaj dni. Na blagajni, ki deluje v okviru Oddelka za upravno notranje zadeve, so pobrali okrog 73 milijonov tolarjev gotovine in s tem znova dokazali potrebnost takšne organizacije poslovanja. Kljub temu da je bil lani referat za kmetijstvo izredno obremenjen s prometom kmetijskih zemljišč, jim je uspelo zagotoviti normalen potek poslovanja. Žrtve vojnega nasilja, zlasti še izgnanci, hvalijo ažurno delo pristojnega referata, saj so izplačali rente že skoraj vsem izgnancem. Zatika pa se pri beguncih, ki jim je sevniška upravna enota izdala prvostopenjske odločbe, toda teh revizijski organ še ni potrdil, zato ostajajo upravičenci brez priznanih pra- Krjavljeve iskrice MANEKENKE - VIZ Višnja Gora je te dni obiskal Abraham in kaj je lepša priložnost za pogled v preteklost kot ravno praznovanje takšnega jubileja! Ob obujanju spominov, kakšna zaprta ustanova je bil zavod včasih, kako so bili gojenci manj svobodni - ob čemer marsikdo pripomni, kako so nekdaj ponoči plezali ven skozi okna po rjuhah - je dokaz tudi modna revija tamkajšnjih deklet, ki je na uvodni prireditvi vse navzoče resnično navdušila. Ne samo da so bila dekleta kot prave manekenke, tudi njihove toalete so bile strokovno izdelane, modne, in so včasih več skrivale kot prikrivale. POČITNICE - Ivanški svetniki imajo kot mnogi drugi lepo navado, da si po novem letu vzamejo daljše počitnice, seveda kar se sej tiče. Tako so si po novoletnem rajanju brez izjem lahko vsi dodobra odpočili in si nabrali novih moči. Te bodo že jutri, ko je na sporedu prva letošnja seja občinskega sveta, še kako potrebovali, saj sta na dnevnem redu točki o osnutku odloka o proračunu občine in o programu dela sveta za leto 1998. Predvsem bo pestro ob razpravljanju glede proračuna. No, upajmo, da je počitek svetnikom dobro del, bo pa zanimivo, koliko dopusta si bodo vzeli ob bližajočem se dnevu mučenikov... Trebanjske iveri VARUHI ZAKONITOSTI 1. - 30. seja trebanjskega občinskega sveta bo šla v anale po silnem poudarjanju zakonitosti. Nanjo sta se sklicevala tako predsednik sveta dr. Pavlin kot tudi župan Metelko, ko je šlo za sprejem ugotovitvenega sklepa, da preneha mandat svetniku Toniju Kotarju (SDS), ker je stalno bivališče prenesel z Mirne v Novo mesto. Metelko je spomnil, da so se ne sejah tega sveta dogajale stvari, kjer je bil ravno Kotarjev glas jeziček na tehtnici, in da so stvari prišle celo do ustavnega sodišča... Seveda so vsi vedeli, da ima župan v mislih seji sveta, kjer je pozicija (SKD+SLS) potrebovala dvotretjinsko večino za sprejem svojega “elektorskega modela" za volitve državnega svetnika. VARUHI ZAKONITOSTI 2. - Župan Metelko je ob seznanitvi z zadnjim sklepom ustavnega sodišča, kije zavrnilo pobudo nje-govega predhodnika Pungartnika pojasnil, zakaj je razmišljal, ali bi sploh kandidiral za župana. Večkrat se je obregnil ob medijsko gonjo in nenaklonjenost, “posebej člankov v Delu, ki so bili na meji kulturnega pisanja”. Svetnik Jože Vencelj (bivši predsednik trebanjske SDS) je protestiral, ker predsednik sveta ni dal ob odhodu besede dosedanjemu svetniku Kotarju. Zahteval je, da se pregleda način nabave novega službenega avtomobila občine in morebitno odgovornost župana za nabavo tega brez razpisa. Metelko je pojasnil, daje bil prejšnji 10 let stari službeni avto karam-boliran 14 dni pred njegovim nastopom službe. Ker je prodajalec vzel karamolirano vozilo v račun, svoje pa je dala še zavarovalnica, so dobili novo laguno za okrog 2 milijona tolarjev, javni razpis bi bil nujnen, če bi bil znesek večji od 5 milijonov. Sevniški paberki (PRE)GOVORI IN GSM -Sobotni občni zbor sevniških gasilcev bo ostal v prijetnem spominu po zelo dobrem obisku in po govoru “iz glave” novega (starega) predsednika Toneta Korena, ki je uporabil za iztočnice svojih diskurzov vrsto pregovorov. V kroniko PGD Sevnica, ki prihodnje leto praznuje častitljivo 120-letnico, bodo, če bo dovolj razumevanja okolja, lahko zapisali, da so v jubilejnem letu obnovili dvorano in uredili sanitarije, gotovo pa ne bodo zapisali podrobnosti, da je predsednika med govorom zmotilo hreščanje ozvočenja, ki gaje povzročil klic GSM telefona v dvorani, in se je Koren glasno vprašal: “Ali sem že predolg?” KDO JE LAIK?-Novi (stari) poveljnik sevniških gasilcev Janko Stoparje na taistem zboru polemiziral z izjavo direktorja krške izpostave uprave za obrambo na sevniškem radiu, da so tisti, ki govorijo, da je odzivni čas za intervencije daljši, odkar so s I. januarjem letos prenesli alarmiranje na Regijski center za obveščanje (112)- laiki. Stoparje dejal, da on gotovo ne spada med te t.i. laike, da pa dejstva govorijo sevniškim gasilcem in njemu v prid, kajti odzivni čas se je od prejšnjih približno 5 minut podaljšal kar na Ib minut! Krške novice NAPREDEKJE VIDEN - Če Prideš v majhno, nepomembno državo, kot je Slovenija, ne moreš takoj vsega vedeti o njej. Tako je bilo tudi s Čehi, ki so kupili krški Videm. Če v majhnem rokovniku, ki so ga izdali za leto 1996, med državami Slovenija sploh ni bila omenjena, bila pa je Jugoslavija, je napredek opazen v letošnjem rokovniku ICEC Videm Krško, ki nam je zgolj slučajno prišel v roke. Sedaj za Slovenijo že vedo, da obstaja, a prazniki se jim še niso najbolj vtisnili v spomin. Tako so dan državnosti prestavili na nekdanji dan mladosti, medtem ko jim je bolj kot dan samostojnosti, katerega očitno še ne poznajo, pri srcu - Štefanovo. deponija še širi in PRAZNI - Deponija komunalnih odpadkov v Špodnjem Starem gradu je vse bolj na udaru. Ne le zato, ker tam zmanjkuje prostora, ampak tudi zato, ker KS Dolenja vas nasprotuje širjenju, dokler ne bo vzpostavljen red, ki bi moral biti zagotovljen tudi po sklepu sestanka decembra lani. In ker obljubljenih varnostnikov ni, skupina 20 do 30 Romov zastrašuje in “disciplinira” tam službujoče. In kljub vsemu hudemu lahko v tem odkrijemo vsaj drobec pozitivnega: Romi, ki pridno praznijo deponijo, delajo prostor za nove odpadke in ji s tem podaljšujejo življenjsko dobo. MLADA OČKA - Kaj imata skupnega predsednik občinskega sveta občine Krško Franci Bogovič in sektretar občine Krško Tomaž Petan ? Pred kratkim sta oba postala ponovno očka: Franci tretjič, Tomaž pa drugič. Iskrene čestitke tudi z Dolenjskega lista! Novo v Brežicah PREMALO UČITELJEV - Medtem ko poslujejo vsakoletni šolski izleti zaradi vse bolj neubogljivih, trmoglavih, nepredvidljivih, nagajivih, predrznih in še kakšnihotrok za njihove učitelje in učiteljice prava mora, je bilo pravo nasprotje omenjenega petkovo srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki delajo na šolah in vrtcih v občini Brežice. Ti so se letos doslej že drugič zapored srečali v čateškem motelu in se imeli, daleč od ponorelega sveta otrok, prav lepo. Na koncu so skupno ugotovili, daje podobnih priložnosti za zabavo in prijateljsko kramljanje premalo, predvsem učiteljice pa je motilo, daje v bolniških vrstah premalo učiteljev. Ih pomanjkljivost pri izvajanju pouka niti ni tako moteča, na družabnih srečanjih pa še kako! VSE MESTO GALERIJA -Nekoč je imelo celotno Posavje eno samo galerijo, tisto v Krškem. Danes jih ima samo občina Brežice tako rekoč na vsakem koraku. Razstave različnih umetniških del vse bolj prodirajo tudi v gostinske lokale in denarne ustanove in tako nekako nevsiljivo prenašajo v podzavest ljudi izdelke naših likovnikov. Posamezniki pa se v zadnjem času lotevajo tudi novih in še bolj izvirnih idej, kako svoje stvaritve predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Po vzoru velikih mest je Mateja Kavdek, mlada brežiška absolventka arhitekture, svoje skice najlepših dosežkov evropske arhitekture spravila kar v izložbe trgovskih lokalov ob glavni brežiški ulici in s tem potiho spremenila celo mesto v eno samo galerijo. Pohvalno. KDO BO KOGA NA PESKOKOPU BREŽICE - Zelo gledana oddaja slovenske nacionalne televizije s prispevkom o črnih peskokopih v brežiški občini je v brežiški občini dvignila nemalo prahu. Slišati je bilo celo več groženj ter napovedi srečanj pred sodnikom. Nuj bo kriv kdorkoli že, črni peskokopi niso nastali po naravni poli in brez vednosti "organov", kajti če bi bili tako majhni, da jih ti ne bi opazili, se sploh ne bi splačali. Toda čisto prav ima Adi Smolar, ko poje: "Ne šraufe, je tovarne treba krast." Hf44 I ZN A Š I H O E Č l M MŠŠ Cene za komunalo očitno prenizke V občini Krško se od črpališča do uporabnika izgubi 40 odst. vode - Še brez čistilne naprave ■ Sistem odvajanja voda star tudi 35 let - Občina le manjšinski lastnik Kostaka KRŠKO - Glede na dejstvo, da komunalne dejavnosti zagotavljajo temeljne pogoje za življenje in delo, je pravzaprav čudno, daje ta problematika na dnevni red seje občinskega sveta prišla šele prejšnji četrtek, gotovo vsaj nekaj let prepozno, saj dejstva kažejo, da je s komunalno infrastrukturo v občini marsikaj zelo narobe, odprtih pa je še veliko pomembnih vprašanj. Le nekaj dejstev: od črpališča do porabnika se zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja izgubi več kot 40 odstotkov vode. Posebno poglavje je prav zato tudi kakovost vode, ki jo pijejo v občini Krško. Starost sistema za odvajanje padavinskih in odpadnih voda je 20 do 35 let, omrežje pa je zgrajeno iz navadnih betonskih cevi, ki ne zagotavljajo vodotes-nosti. V občini sploh še ni zgrajene čistilne naprave, tako da odpadne vode neočiščene odtekajo v vodotoke. Vse bolj problematična je začasna deponija odpadkov Spodnji Stari Grad, kjer ni dosežen leto dni zahtevan red, dokler pa se pogodba med KS Dolenja vas in občino ne bo spoštovala, deponije, na kateri je prostora le še za nekaj mesecev, ni dovoljeno širiti. Pri vsem tem je res, da občani občine Krško v primerjavi z ostalimi občinami za komunalne storitve plačujejo podpovprečne račune, predvsem zaradi prenizkih cen pa se je tudi podjetje Ko-stak, d.d., v lanskem letu prvič v zadnjih desetih letih srečalo z izgubo: zaradi gospodarskih dejavnosti družbe je znašala 40 milijonov tolarjev. Kot je povedala direktorica Kostaka Silvana Mo-zer, so v podjetju do leta 1993 s ceno storitev zagotavljali tudi stroške amortizacije, po letu 1993 nič več, od leta 1996 pa so zmanjšali celo tekoče vzdrževanje, tako da je intervencij vse več. Cene so nizke zaradi zamrznitve cen v letu 1992, a realno se le še nižajo in pomenijo nazadovanje. Svetovalno podjetje ZOP Ljubljana, ki je podalo svoje mnenje o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško, kot največjo pomanjklji- NA SENOVEM BO KLUB KRŠKO - Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje iz Krškega je konec lanskega leta za svoje varovance organiziralo klub v Kostanjevici, ki je že dobro zaživel. Skrb nad tem klubom je z letošnjim letom prevzel Varstveno-delovni center iz Leskovca, upravni odbor društva pa se že pripravlja, da bi še v letošnjem letu podoben klub zaživel tudi na Senovem. BREŽIŠKE DEBATERKE ČETRFINALISTKE LJUBLJANA - V dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani je 23. in 24. januarja potekalo 3. slovensko srednješolsko debatno srečanje v organizaciji Zavoda za odprto družbo Slovenije, katerega se je udeležilo več kot 150 dijakov - debaterjev. V okviru debatnega programa Karl Popper se debaterji in debaterke učimo veščin retorike, kritičnega razmišljanja ter argumentiranja in prepričljivega predstavljanja svojih stališč s pomočjo formalnega debatiranja. Na srečanju seje pomerilo 34 ekip iz 22-ih šol. Prvič smo sodelovale tudi debaterke iz Šolskega centra Brežice z dvema ekipama pod vodstvom študenta Gorazda Šošterja ml. in po komaj štirimesečnem debatiranju zasedle 6. mesto. Take uvrstitve nismo pričakovale, saj smo tekmovale z dijaki, ki debatirajo že 2 leti in več. S polno paro debatiramo naprej in se pripravljamo na naslednje debatne podvige. Kmalu se bomo pomerile z dijaki gimnazij Črnomelj in Kočevje na Dolenjskem debatnem tekmovanju. Upamo pa, da se bodo debatiranju poleg omenjenih dolenjskih srednjih šol v naslednjem letu pridružile še druge. D. BELCA vost v sestavi cene ocenjuje ne-vključen strošek amortizacije za infrastrukturo, ki se od leta 1993 vodi v bilanci občine. Kljub temu da so svetniki za to točko seje dobili izjemno zajeten kup gradiva, in čeprav je že kazalo, da sploh ne bo jasno, o čem sploh govoriti, o komunali ali o Kostaku, so le sprejeli nekaj sklepov. Med drugim tudi to, da se občinska taksa za obremenjevanje Silvana Mozer Umetniki na pomoč deklicama Dražba slik na Mokricah MOKRICE - V brežiški občini že dalj časa potekajo različne solidarnostne akcije zbiranja pomoči za dve predšolski deklici, Martino in Melanijo, ki sta v hudi prometni nesreči decembra lani izgubili oba starša, za katerima je ostala nedokončana družinska hiša. V akcijo, ki naj bi pomagala, da bi deklici in njuna stara starša kmalu dobili nov varen dom, se je vključila tudi Galerija Meke, ki je skupaj s koordinacijsko skupino za pomoč otrokoma na Gradu Mokrice pretekli četrtek zvečer pripravila avkcijo 70 slik različnih slovenskih A VKCIJA - Takole je avkcijski odbor predstavljal sliko za sliko, prodal pa jih le petnajst. (Foto: E. S.) slikarjev, izkupiček pa bi po odbitju stroškov namenili skladu za pomoč Martini in Melaniji. Za avkcijo bi težko rekli, da je uspela, saj je bila udeležba skromna, pogrešali so predvsem premožne brežiške podjetnike, mimo katerih takšna akcija pravzaprav ne bi smela. Morda bo bolje ob ponovitvi, ki bi jo vsekakor veljalo organizirati, saj je ostalo še 55 neprodanih del imenitnih avtorjev, kot so Ciuha, Lackovič-Croata, Sovre, Pogačar, Todič in mnogi drugi. Bruto izkupiček avkcije, ki so jo s kulturnim programom popestrili tudi Jerca Merzel in člani brežiške literarne sekcije Žarek, je znašal nekaj nad 400 tisoč tolarjev, največ pa je bilo vredno neko delo Jožeta Ciuhe, ki je šlo za 270 tisoč tolarjev. E. S. * Ker občina Krško ni uredila iz-vajanja gospodarskih javnih služb v javnem podjetju ali s podelitvijo koncesije, je lani sklenila pogodbo s Kostakom, nekdaj družbenim podjetjem. Ta danes upravlja večino gospodarskih javnih služb, je pa po lastninjenju v letu 1995 le v 20-odstotni lasti občine, skoraj polovični delež imajo delavci, bivši zaposleni in upokojenci. A to je že druga zgodba, o kateri, pa ne le o tej, bo v občinskem svetu kmalu spet tekla beseda. okolja namesto neposredno v proračun vključi v ceno enostavne reprodukcije, v letu 1999 pa naj bi se v ceno vključila tudi celotna amortizacija gospodarske infrastrukture. Urad župana bo moral čim prej pripraviti program sanacije izgube ter načrt tekočega in investicijskega vzdrževanja. T. GAZVODA SMETI SE NAPREJ V DOBOVO BREŽICE - Brežiški občinski svet je v ponedeljek končal pred tednom dni začeto razpravo v zvezi s smetiščem v Dobovi. Svetniki so tokrat sprejeli večino zahtev, s katerimi je KS Dobova pogojevala svoje soglasje k temu, da bi brežiška občina tudi v prihodnje imela smetišče v Dobovi. Svetniki so tako med drugim soglašali, da bo komunalno podjetje mesečno plačevalo krajevni skupnosti Dobova rento v višini 12.000 mark in da bo 31. decembra leta 1999 nehalo odlagati odpadke na sedanjem smetišču v Dobovi. OBA VOZNIKA HUDO RANJENA PODBOČJE-V petek, 13. februarja, se je 25-letni Janez Sintič iz Prušnje vasi peljal z golfom od Šutne proti Podbočju. Pri Podbočju je v nepreglednem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in trčil v juga, ki ga je nasproti pripeljal 35-letni Franc Zakšek iz Hrastka. Oba voznika sta se v trčenju hudo poškodovala. TUDI JAVNO O EKOLOŠKI SANACIJI KRŠKO - V četrtek, 19. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu Krško javna obravnava o predlogu programa ekološke sanacije tovarne celuloze in papirja v Krškem, ki ga je v skladu z Zakonom o varstvu okolja izdelalo podjetje ICEC Videm Krško. Predlog programa ekološke sanacije bo med 16. in 25. februarjem javno predstavljen v oddelku za urejanjaje prostora na občini Krško in v prostorih krajevne skupnosti Krško na CKŽ 23. V tem času lahko vsakdo da svoje pisne pripombe in predloge. KAM ODDAJNIK? KRŠKO - Radio Sevnica bi rad na Lisci namestil oddajnik, s čimer naj bi slišnost povečali vse do Zagreba, a še vedno je pod vprašajem slišnost v Krškem. Zato se v Krškem že pojavlja misel, da bi bilo smotrno oddajnik v Krškem namestiti na skali nad občinsko stavbo. Tako bi bila vsaj občinska oblast obveščena o dogajanjih v sevniški občini. Na primer o njihovih prizadevanjih za rento zaradi nuklearke. ZAKLJUČILA ŠE ENA GENERACIJA - S slavnostno podelitvijo diplom v četrtek, 12. februarja, je šolanje na višji poslovni šoli Ekonomske fakultete v Ljubljani zaključila še ena generacija izrednih študentov. Izobraževnje je potekalo pod okriljem Centra za permanentno izobraževanje Krško. Iz študijskega centra Krško bodo kmalu prišli prvi diplomanti visoke šole. Tokrat je študij na višji šoli zaključilo 26 diplomantov. (Foto: T. G.) KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE BREŽICE, d.d. Cesta prvih borcev 9/1 8250 BREŽICE Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, d.d., prosi zainteresirane ponudnike, da nam najkasneje do 5. marca 1998 pošljejo ponudbe za strojne storitve komprimiranja komunalnih odpadkov na odlagališču komunalnih odpadkov v Dobovi. Storitve naj bi se izvajale pod naslednjimi pogoji: • kompaktor teže 20 - 301 • ponuditi storitev v variantah: - vključno s strojnikom - stroj brez strojnika (strojnika zagotovi naročnik) - mesečna količina približno 60 m - okvirna vrednost del je 4.000.000 SIT - zaželjena fiksnost cen in plačilni rok 30 dni - začetek del 15.3.1998. Dodatne informacije lahko dobite pri kontaktni osebi Francu UREKU na tel. št. 0608/61-119. GOBE V BIVŠIH HLEVIH - V obnovljenih nekdanjih hlevih Agrokombinata v Žadovinku pri Krškem je Jožica Zorko iz Kremena v kooperaciji zAleo s Senovega, ki ji zagotavlja odkup, uredila gojišče bukovih ostrigarjev. Ti sedaj na 24 tonah substrata, polnjenega v 920 vrečah, rastejo poskusno, a Jožica upa, da bo ob pomoči njene družine posel uspel, tako pa bi rešila tudi svojo brezposelnost. Če bodo gobe, ki se v slovenski kuhinji vse bolj uveljavljajo, dobro rasle, bo v Žadovinku opremila še en prostor, s tem pa se bodo kapacitete Alee podvojile. (Foto: T. G.) V SOLI O NASILJU MLADOSTNIKOV KRŠKO - Vodstvo osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem bo organiziralo danes ob 10. uri sestanek, kjer bodo širše spregovorili o obnašanju učencev. Kot je zapisala v vabilo Antonija Glas Smodič, ravnateljica šole, se učitelji vedno pogosteje srečujejo z naraščajočim nasiljem in razdiralnostjo. Pravila hišnega reda in avtoriteta učiteljev marsikdaj ne zadoščajo več. Turistično društvo ni komunala TUristični delavci iz Cerkelj ob Krki o možnostih za polepšanje kraja - Cvetka Kožar: “Nekatere moti že to, da se družimo z vojaki” - Nezanimanje za turistično društvo? CERKLJE OB KRKI - Če je neki objekt od države razglašen za najlepše urejenega, je pričakovati, da je vzorno urejena tudi njegova okolica. V našem primeru bi to pomenilo, da sodijo Cerklje ob Krki med najlepše slovenske vasi, toda ni tako. Tako v samem naselju kot v drugih vaseh te krajevne skupnosti je videti še dosti posledic človeške nečimernosti in slabo razvitega čuta za čistočo in lepoto. V domačem turističnem društvu si sicer trudijo krajanom dopovedati, da lepo okolje bogati člo-vega in da se glas o lepoti kraja sliši daleč, a kot je povedala predsednica društva Cvetka Kožar, je kljub nekaterim uspehom njeno delo in delo članov upravnega odbora TD Cerklje ob Krki dostikrat podobno don Kihotovemu boju z mlini na veter. “Nekateri krajani ne kažejo prav nobene volje za sodelovanje, ter nam, ki se trudimo za polepšanje podobe vasi, celo očitajo to in ono. Nekatere moti že to, da se družimo z vojaki iz naše vojašnice in se skupaj lotimo kakšne akcije, na primer čiščenja obrežja reke Krke, potoka Sušice in pod. Takšna in podobna spotikanja mi dostikrat kar jemljejo voljo do dela in vča- sih pomislim, da bi predsedniško mesto prepustila komu drugemu,” pravi Kožarjeva Cvetka. To bi bilo za okolico najlepše urejene slovenske vojašnice gotovo velika škoda, kajti v zadnjih štirih letih, ko je Cvetka gonilna sila domačega turističnega društva, je bilo vendarle doseženih Cvetka Kožar nekaj lepih uspehov. Tako sta predlani Zinka in Stane Turšič iz Župeče vasi osvojila najvišje priznanje v tekmovanju za najlepši svetlični vrt v Sloveniji. “Pravega turizma pri nas ni, saj nimamo posebnih turističnih znamenitosti ali objektov. Klunove toplice, ki bi to lahko postale, so v zasebni lasti, lastniki pa še ne razmišljajo o kakšni razširitvi ponudbe pa tudi s turističnim društvom ne sodelujejo najbolje. Enako velja za večino tukajšnjih gostincev. Bilo bi normalno, da bi taki ljudje delali v upravnem odboru turističnega društva, a jih razen redkih izjem še blizu ni,” je še dodala Kožarjeva. Cerkljanski turistični aktivisti so se pred časom skupaj s pripadniki Slovenske vojske, s katero zares tesno sodelujejo, lotili celo čiščenja okoliških naselij, vedno pa tega res ne morejo početi. “Turistično društvo ni komunalna služba, da bi za vsakim pobiralo smeti. Ljudje bi vendrle morali sami malo bolj skrbeti za svoje okolje,” opozarja Kožarjeva. E. SEČEN Poslej red pri ocenjevanju vin? Skupščina Vinisa, Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije - Zveza našla svoje mesto • Večina vinogradnikov je v društvih - Kategorizacija vinskih ocenjevanj PREIS SEVNICA PRETEŽNO IZVAŽA SEVNICA - V sevniški družbi Preis v stoodstotni avstrijski lasti, kjer ima 73 kovinarjev polne roke dela z natančnim izpolnjevanjem naročil, predvsem za tuje kupce, so lani izvozili 95 odstotkov proizvodnje v vrednosti okrog 5 milijonov mark. Prejšnji teden so končali več kot 40 ton težko ohišje transformatorja za Siemens AG, ki ga bo ta kompletira! za kitajskega kupca. Po besedah direktorja sevniškega Preisa inž. Antona Zorca bodo letos izdelali še eno tako veliko ohišje, za katero iztržijo Sevničani 220.000 mark. KOSTANJEVICA NA KRKI - Na skupščini Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije je bilo slišati zadovoljstvo nad tem, da se danes večji del slovenskih vinogradnikov združuje v društva. V minulih letih seje zveza postavljala na noge in iskala svoje mesto v državi, zdaj pa naj bi se mnogo temeljiteje lotila tudi vsebinskega dela. Zveza sodeluje s kmetijskim ministrstvom ter se poskuša vključiti v vse pogovore o vinogradništvu, zato je sodelovala tudi pri pogajanjih o kvotah za uvoz vina ter v razpravah o vinskem zakonu. Dobro sodeluje s svetovalci in strokovnjaki, kaže pa, da tudi s Poslovno skupnostjo za vinograd- PETROL Z DOBIČKOM LJUBLJANA - Petrol načrtuje, da bo v tem letu v naložbe vložil 11 milijard tolarjev in do konca leta ustvaril za 3,6 milijarde čistega dobička. V lanskem letu je po nere-vidiranih podatkih ustvaril 3,2 milijarde tolarjev čistega dobička. Tako lahko delničarji, če bo skupščina potrdila predlog uprave, pričakujejo 360 tolarjev bruto dividende pri delnici. Nujno pred vstopom v EZ Kmetijski minister o nalogah države na področju vinogradništva pred vstopom v Evropsko zvezo KOSTANJEVICA NA KRKI -Register pridelovalcev grozdja in vina ter zemljiški kataster vinogradov je menda še iz časa Marije Terezije. Tako se vsaj zdi vinogradnikom, saj poznajo primere, ko z zemljiščem še vedno gospodari Sklad za gozdove, čeprav na njem že 12 let rastejo trte. Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je zato napovedal, da država pripravlja register kmetij in v njegovem okviru tudi register vinogradnikov, med pomembnimi nalogami pa je tudi kataster vinogradov. Minister Smrkolj je še poudaril, da je treba pripraviti 16 podzakonskih aktov k zakonu o vinu, ustanoviti vinski sklad, poskrbeti za boljšo promocijo in prodajo vin, poskrbeti za intenzivno delo z mladimi kmeti ter povečati njihovo znanje. “Pri vstopu v EZ bo ključna organiziranost samih vinogradnikov in vinarjev, saj posredniki vedno dražijo zadevo. Nujno pa bo po vzoru sosednjih držav čimprej ustanoviti nacionalno družbo za trženje kmetijskih pridelkov. Čehi, Poljaki in Madžari jo že imajo in uspešno prodirajo na trge, kjer smo mi že bili,” je dejal minister v Kostanjevici. Med pomembne naloge ministrstva je uvrstil tudi promocijo vin-sko-turističnih cest ter pospeševanje prodaje vin ob njih. B. D. G. Sejem je bolj predstavitev domačim kupcem Kdo od naših na letošnjem sejmu Moda • fashion? LJUBLJANA - Ko je v soboto zvečer zaprl vrata sejem Moda -fashion, so svoje stojnice pospravili tudi tekstilci iz spodnje Slovenije. Na sejmu seje predstavljala glavnina slovenskih metražerjev, izdelovalcev oblačil, ter letos spet usnjarji, ki so si, nekateri ob pomoči države, nekoliko opomogli. Tokrat so bili razstavljalci smiselno razdeljeni po programih, tako da smo lahko videli na enem mestu konfekcijo, na drugem spodnje perilo, na tretjem metra-žo in modno galanterijo ter na četrtem koncu oblačila za prosti čas. Čeprav so sejem že prestavili z januarja na februar, pa so nekateri razstavljavci mnenja, da termin še vedno ni primeren. Februarja so prisiljeni razstavljati staro in že videno - tekstil, oblačila, usnjene izdelke. Z napovedjo nove ponudbe in mode se bolj predstavljajo domačim potrošnikom in le malo poslovnim partnerjem. Tudi poslov se na sejmu sklene bolj malo, zato Moda - fashion ostaja predvsem opozorilo potrošnikom, da domača tekstilna, oblačilna in usnjarska industrija še živijo, da znajo narediti kaj lepega in da gre tudi v korak z modo. Ženska oblačila sta na sejmu predstavljala novomeški Labod in sevniška Lisca, moška le Labod, medtem ko sta z otroškimi oblačili ter oblačili za mlade nastopili Konfekcija Jutranjka iz Sevnice in Beti iz Metlike. Pri oblačilih za šport in prosti čas smo spet srečali Beti in Lisco, obe pa v družbi z metliškim Kometom in brežiško Texto še pri ženskem in moškem spodnjem perilu. Tkanine in pletiva je razstavljala novomeška družba Novoteks Tkanina, tkanine tudi družba Pomada s sedežem v Novem mestu, pletiva pa še metliška Beti in Inplet Pletiva iz Sevnice. Beti je na sejmu sodelovala tudi kot proizvajalec prej, kočevski Hunvits kot proizvajalec nogavic, E. T. Fastener Grosuplje pa kot proizvajalec zadrg, priti-skačev, trakov in nalepk. In ne nazadnje, na sejmu je bila tudi Kopitarna Sevnica s tradicionalno znanim programom obutve z lesenim podplatom. B D G ništvo in vinarstvo Slovenije. Kljub temu se medsebojni očitki še niso povsem polegli. Zveza očita poslovni skupnosti težnje po monopolu, zaviranje denacionalizacije in trženje uvoženih vin, medtem ko skupnost Vinisu ne odpusti, da soji manjši vinogradniki z neplačevanjem davkov in zato nižjo ceno vin nelojalna konkurenca. Zveza Vinis je nastopila na ljubljanskem sejmu vina, kjer pa so zatajila dolenjska vinogradni- • Zveza Vinis želi narediti večji red pri ocenjevanju vin na doslej zelo različnih lokalnih tekmovanjih. Ravno na skupščini v Kostanjevici so predstavniki društev vinogradnikov obravnavali predlog dogovora o kategorizaciji vinskih ocenjevanj. Pomembno je namreč, da se društva o tem jasno opredelijo in sprejmejo osnovne kriterije ocenjevanj ter jih razdelijo v različne range, da se bo vedelo, kam kdo sodi. Zdaj so vinski prvaki, taki in drugačni, vsi zmetani v en sam koš, zato tudi rezultati ocenjevanj ne morejo biti taki, kot bi lahko bili. ška društva, zaradi česar je bil del razstavnega prostora zelo slabo opremljen. Veliko pozornost tudi sicer namenja trženju vina, zato predlaga ustanovitev neke vrste tržnih centrov po območjih, ki bi skrbeli za odkup vina in grozdja. Pravijo, da velike kleti tu niso dovolj in daje potreben vmesni člen, OB SEJMU MODE ki bi prodajal vino, da ne bi posamezni vinogradniki sami nastopa- 'ina,rgU' B. D. G. DRŽAVA NI PLAČALA GROSUPLJE - Gradbeno podjetje Grosuplje je sicer lani ustvarilo nekaj več prihodka kot leto prej, vendar za 7,5 odstotkov manj, kot je načrtovalo. Zato pa je za četrtino povečalo čisti dobiček, ki je znašal 107 milijonov tolarjev. Pri izpadu prihodkov je grosupeljske gradbince oškodovala predvsem država, ki ni pravočasno sprejela proračuna in zato ni redno plačevala ovezno-sti iz pogodb. Zaradi tega je prihajalo do zastojev na gradbiščih, kot so Mladika, FDV, VUŠ, Očesna klinika in druga. V družbi verjetno letos še ne bodo delili dobička za dividende, morda pa bo bolje v bodoče, saj za letos načrtujejo 9,5 milijarde prihodka in 130 milijonov tolarjev dobička. PRISILNA PORAVNAVA KRŠKO - Kot je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, se je nedavno začel postopek prisilne poravnave za krško družbo Novoles - Bor. SANIRATI PESKOKOPE MOZELJ - Ob razpravah o zakonu o rudarstvu so tudi prebivalci tega naselja v kočevski občini spoznali, da je potrebno pri izkoriščanju peskokopov posvetiti večjo skrb varovanju narave. Zato naj hi proučili možnosti načrtnega izkoriščanja peskokopov, izdelali načrt in vanj vnesli tudi obveznost sanacije po končanih delih. Čeravno predpisi sanacijo terjajo, se jih zdaj nihče ne drži. Država naj bi podelila pravico izkoriščanja s koncesijo. V. D. BORZNI KOMENTAR Tujci segajo po farmaciji Tudi v prejšnjem tednu je borzni indeks SBI naraščal in se približeval vrednosti 1.500 točk. Trgovanje na OTC trgu je skoraj zamrlo, na organiziranem pa je bilo osredotočeno v glavnem na delnice obeh farmacevtskih družb. Pri Leku je cena presegla 36.000 in pri Krki 24.500 tolarjev. Zasluge za visoke tečaje gredo večji borznoposredniški hiši, ki je sama pokupila večino ponujenih delnic Krke in Leka, verjetno za tuje investitorje. Umik takega vsakodnevnega povpraševanja bi prav gotovo povzročil začasen padec obeh cen. Tečaji ostalih delnic ostajajo bolj ali manj nespremenjeni in prometi komajda omembe vredni. Objava 2,4 milijardne izgube Mercatorja v lanskem poslovnem letu je borzno ceno njihovih delnic sprva potisnila pod 3.900 tolarjev, sčasoma pa se je ustalila malenkost nad 4.000 tolarji. Del izgube gre na račun ukinjenega dobička, ki je bil lani knjigovodsko izkazan zaradi odkupovanja in likvidacije lastnih delnic. Mnogi tudi menijo, da si novo vodstvo s pretiravanjem pri izgubi želi olajšati prikazovanje boljših rezultatov za letošnje leto. Tudi novica, da z dolgo pričako- vano arbitražo BTC-jevih delnic med Londonsko in Ljubljansko borzo ne bo nič, ni bila vzpodbudna. Naša devizna zakonodaja še vedno ne dovoljuje domačim osebam. razen bankam, portfeljskili naložb v tujini. Sočasne nakupe in prodaje na domačem in britanskem trgu bi zato smele opravljati le banke, česar pa gotovo še dolgo ne bomo dočakali. Skoraj brez posledic za trgovanje na borzi je minila razprava o uporabi pidovskih delnic za vlaganje v drugi pokojninski steber. Izkazalo se je, da je eden od namenov predlagatelja tudi ta, da vsaj za 30 odst. zmanjšajo ponudbo lastnikov delnic pidov. Država naj bi najpozneje v maju (če bo zakon o zaključku lastninjenja sprejet v februrju) privatizacijskim skladom ponudila spisek državnega premoženja za krpanje privatizacijske luknje. Tako se s prodajo delnic pidov splača še počakati in nikakor ne pristajati na ponudbe trgovcev s črnega trga. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Novo mesto Tel. (068) 3718-221, 3718-228 Fax. (068) 323-552 \ % % • ___________________________________________________________ KLIČEJO K UKREPANJU - Kljub strogim ukrepom notranjega varčevanja, zmanjševanju števila delavcev, povečanju obsega proizvodnje in produktivnosti tekstilci in usnjarji vse težje poslujejo in izvažajo. Tekstilci in usnjarji spet v godlji Z veliko truda ostali konkurenčni na trgu, a jih inflacija, podražitve (elektrika!), neugodni tečaji deviz in dragi krediti spet spravljajo na kolena - Vlado pozivajo k ukrepom LJUBLJANA - Direktorji tekstilnih, oblačilnih in usi^jarskih družb trdijo, da bi večino podjetij morali po vseh pravilih poslovanja ta trenutek zapreti in tako ukiniti tovrstno dejavnost v Sloveniji. Toda kam potlej z delavci? Od začetka leta 1995 do danes je že 62 družb s področja proizvodnje tekstila, oblačil in predelave usnja končalo v stečajih, prisilnih poravnavah ali likvidacijah. V zadnjih letih seje število zaposlenih od 54.000 zmanjšalo na 39.000. Tildi Dolenjcem, Belokranjcem in Posavcem ne more biti vseeno za tekstilno in usnjarsko industrijo, saj ta po naših podatkih nudi kar 7.000 delovnih mest, pa čeprav slabo plačanih. KAKO Z OBNOVO VINOGRADOV? - V letu 1996 je Slovenija obnovi vinogradov namenila 550 milijonov tolarjev in lani kar 900 milijonov. Letos bo država s 450 milijoni pospeševala le še pridobivanje novih vinogradov na absolutnih vinogradniških legah. Kot je dejal kmetijski minister Smrkolj predsednikom vinogradniških društev (na sliki), pa bo država letos odrezala vinogradništvu še okrog 800 milijonov tolarjev za subvencije pri izvozu slovenskega vina na tuje trge. (Foto: B. D. G. ) Kakšna je konkurenčnost slovenskih tekstilcev in usnjarjev? V zadnjih letih so z notranjim varčevanjem, nizkimi plačami in s pritiskom na delavce ohranjali svoj položaj na domačem in tujih tržiščih ter ostajali konkurenčni tudi s ceno. Njihove plače so za četrtino nižje kot v drugih predelovalnih dejavnostih in za 38 odst. nižje od slovenskega povprečja, ob tem pa delavci pristajajo mnogokrat na skoraj nemogoče delovne razmere, prenizka plačila in nereden delovni čas. Zdaj je njihova konkurenčnost spet ogrožena zaradi visoke inflacije doma, visokih stroškov dela ter stroškov financiranja, ki so od 2- do 2,5-krat višji kot pri konkurentih. Kljub temu so cene slovenskih tekstilcev in usnjarjev na tujih trgih primerljive s cenami Grkov, Špancev, Portugalcev ali celo višje. Na nemškem trgu na primer dosegajo povprečno za tretjino višje cene od povprečja vsega nemškega uvoza tekstila. Panožno združenje pri GZS je izračunalo, da se iz tekstilne dejavnosti, ki je zadnja leta še povečala delež izvoza, letno odlije okrog 12 milijard tolarjev. Ta denar se “pretoči” k uvoznikom, ki so že itak v boljšem položaju in jim gre na roke še znižanje carin. Podobne odlive čutijo na svojih ramenih tudi drugi predelovalci in izvozniki (lesna, strojna industrija). Medtem ko se industrija siromaši, se bogatijo monopoli in uvozniki. Samo ljubljansko območje je imelo lani za 1,9 milijarde dolarjev presežka pri uvozu. Koga skrbi 40.000 ljudi? "Ali je teh 40.000 ljudi res samo naša skrb? Če se razmere ne spre- menijo, se bo 80 odst. zaposlenih v tekstilni in usnjarski dejavnosti znašlo na cesti,” napoveduje direktor Mure Božo Kuharič. “Ko se primerjam z drugimi direktorji po svetu, ugotavljam, da 80 odst. časa porabim za ukvarjanje z zadevami, ki direktorje zunaj kaj malo brigajo, le 20 odst. pa porabim za marketing, prodajo, proizvodnjo, t. j. za tisto, s čimer se oni ukvarjajo ves čas!” Slabe perspektive tej dejavnosti napoveduje predvsem pomanjkanje naložb, ki onemogoča normalni razvoj, zaradi česar tekstilci zaostajajo za konkurenco, hkrati pa ne morejo zagotavljati delavcem normalnih delovnih razmer. Večje naložbe so v tej dejavnosti skoraj nemogoče, saj ni dovolj visokih donosov, kot rečeno, pa so krediti nenormalno dragi. Zaradi tega Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo predlaga državi, naj podjetjem, ki več kot polovico blaga izvozijo, subvencionira obresti za nakup opreme in za investicije. Predlog je na okrogli mizi o izboljšanju konkurenčnosti tekstilcev podprl tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Podjetja ne morejo vplivati na odvzeto in uničeno premoženje v bivših republikah Jugoslavije, zato terjajo od države, naj prevzame strošek odpisov kreditov za to premoženje. Odpirajo tudi vprašanje izrabe letnega dopusta takoj po porodniškem dopustu, ki delovno intenzivnim podjetjem s pretežno žensko delovno silo prinaša precej stroškov. Ker je v podjetjih teh dejavnostih med vsemi zaposlenimi kar 77 odstotkov žensk (povprečje v slovenski industriji je 42 odst.), apelirajo na državo, naj prevzame del stroškov, ki nastajajo zaradi velikih izostankov zaradi bolniške. Pozivajo vlado, naj zmanjša število dni za bolniško, ki jih plača podjetje, od 30 na 15 dni. Zaradi strukture zaposlenih predlagajo zmanjšanje prispevkov od 38 na 30 odstotkov, čeprav je uresničitev take zahteve vprašljiva. Vlada naj ukrepa Vlada naj bi tudi v čim krajšem času predložila parlamentu v obravnavo zakon o davku na dobiček ter o davku na plače. Za izboljšanje položaja izvoznikov naj bi končno ukinila TOM ali pa za izvoznike uvedla kredite z devizno klavzulo. Tekstilci in usnjarji zahtevajo še, naj se letos cena električne energije ne zvišuje več, saj je januarsko povišanje za 24 odstotkov kar dovolj. Zdaj, ko tekstilci po nekaj letih hudih naporov končno lahko proizvajajo po cenah, ki jih dosegajo zunaj, bo nenormalno visoko povečanje stroškov spet povzročilo hude težave. Predlagajo tudi, naj država demonopolizira proizvodnjo električne energije. Tekstilna, oblačilna in usnjarska podjetja plačujejo tudi zelo visoke, 26-odstotne zamudne obresti, ker so zaradi likvidnostnih težav neredni plačniki. Predlagajo, da se zamudne obresti ukinejo, saj jih lahko zaračunavajo samo državne ustanove in takšni monopolisti, kot so banke. Vsi ostali sicer lahko zamudne obresti zaračunavajo, a so veseli, če jim kdo plača vsaj osnovni dolg! BREDA DUŠIČ GORNIK ZaTVolkswagen gospodarska vozila. Preprosto več prednosti. KOMBI FURGON serijska oprema • servo volan z varnostnim vol. drogom • el. nastavitev višine snopa prednjih luči • luč za meglo zadaj • kol ut n e zavore spredai - zadaj • ojačevalnik zavornega pritiska zadaj • el blokada zagona motorja • reverzibilni odbijači Transporter FURGON od 28.696 DEM TRANSPORTER KOMBI od 30.623 DEM vJT* l_l_ t mJt TESTNA VOZILA GOLF CABRI0 1,8/90 el. pomična streha, 2x airbag KOMBI KMR 2.5 TD11+5 SHARAN VRG ČARAT 53.800 DEM ugodne cene RABLJENA VOZILA VW GOLF CL 1,61.91, bencin - VW GOLF 1,41 96, bencin VW GOLF Variant TD l 95 PASSAT Variant GL I 94 -LADASamara 1.61 94 AUDI S2 COUPEI 91 - AUDI 80 2,31 8/92 Transporter Furgon KMR Transporter Kombi 2,4 DI 93 S A V T O H I Š A BERUS Novo mesto Podbevškova 1 tel. 068/342-360, 25-098 Audi Vino ljubezni iz Prusove zidanice Prusovi na Valentinovo stisnili iz rumenega muškata, ki so ga sušili na slami, 45 litrov mošta - Posebno vino in tri predikate polnili v četrtlitrske steklenice KRMAČINA - V belokranjskih vinogradih je bilo v soboto vse živo, v zidanici Prusovih s Krmačine pri Metliki pa so šele stiskali grozdje letnika 1997. To je bilo tudi najbolj pozno stiskanje grozdja v zgodovini belokranjskega vinogradništva sploh. PRIKAZ REZI VINSKE TRTE NOVO MESTO - V torek, 24. februarja, ob 15. uri bo na Ruperč vrhu v vinogradu Franca Štineta prikaz rezi vinske trte. Vinsko trto bo obrezoval dipl. inž. Jože Ma-Ijevič, svetovalec za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda. • Kdor seje besede, uvaža pšenico. (Petan) • Sen vsakega pujska je umreti kot prašič. (Radovič) Z NOVOMEŠKE TRZN ■ VL V ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, fižol po 350 do 500, krompir po 60 do 70, čebulo po 200 do 220, špinačo po 600, kislo zelje in repo po 200, hren po 300, kolerabo, korenje in redkev po 150 do 200, šalotko po 400, čebulček po 300 do 500 liter, regrat po 1000 do 1500 tolarjev kilogram; posušene jabolčne krhlje po 600, jabolčni kis po 200 liter in pol, med po 800 do 900 kozarec, stekleničko propolisa po 300, kozarček semen (korenje, pesa, buče) je bil po 50 do 100 tolarjev, jabolka po 60 do 100 tolarjev kilogram, hruške po 80 do 150, rozine po 450, fige po 660, suhe slive po 560 do 600, jajca po 25 in šopek teloha po 150 do 200 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 130 do 3 mesece starih prašičev, 40 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 26 po 390 do 430, drugih pa 6 po 300 do 340 tolarjev kilogram žive teže. Gospodar Jože Prus, ki je dobrih 20 let vinogradnik in vinar, dve desetletji pa tudi trsničar, si skupaj z družinskimi člani že ves čas prizadeva za čim sodobnejše gospodarjenje. Ker pa daje kakovosti vina vedno prednost pred količino, poskuša tudi vedno kaj novega. Tako je pred časom v stari TUDI STARE SORTE SADJA SEMIČ - Sadjarsko društvo Bele krajine je pretekli teden na občnem zboru v Semiču pregledalo delo v preteklem letu in si zastavilo letošnje načrte. Pripravili bodo prikaze rezi sadnega drevja, predavanja, strokovne izlete, razstave v Beli krajini ter se udeležili razstav po Sloveniji in tako predstavili belokranjsko sadje. Sodelovali bodo z drugimi društvi, zlasti pa čebelarskimi, s katerimi bodo poiskali skupno pot za sožitje v naravi. Ker je v društvu, ki šteje 120 članov, veliko ljubiteljskih sadjarjev, je bilo slišati predlog, naj bi predvsem ti začeli gojiti stare sorte jablan. Za jabolka takšnih sort je na razstavah precejšnje zanimanje, saj postaja bio hrana vse bolj priljubljena. KOMENTIRAMO knjigi o kletarjenju prebral, da na Primorskem obrano grozdje sušijo in šele potem stiskajo. Priložnost se mu je ponudila lansko leto na miklavževo, ko so Prusovi na najboljši legi v vinski gorici Repici na tisoč trtah odbrali 250 kilogramov najbolj zdravega rumene- GROZDJE ZA VALENTINOVO VINO - Prusova družina pri pobiranju grozdja z gospodarskega poslopja, kjer so ga na slami sušili od miklavževega do Valentinovega. Sicer pa je gospodar Jože povedal, da že pripravlja vina lanskega letnika za ocenjevanje na Vinski vigredi v Metliki, na Ljubljanskem vinskem sejmu terna Radgonskem sejmu. (Foto: M. B.-J.) Tik pred začetkom dolgotrajnega in zahtevnega pogajanja za vstop v Evropsko zvezo (EU) je Slovenija - po desetih letih pogovarjanja o tem - še vedno brez kmetijsko-goz-darske zbornice, ki bi zastopala interese kmetijstva. Komaj verjetno, toda v resnici mineva že deset let, odkar je predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman dal pobudo, da bi po zgledu in modelu srednjeevropskih držav tudi pri nas ustanovili tovrstno zbornico, a je še vedno vse po starem. Te dni bo državni zbor začel spet od začetka. kmetijski nasveti VEDNO SVEŽA SOLATA Z VRTA V Cas vzgoje sadik je že tu Solato za zgodnje spomladansko pridelovanje sejemo od sredine februarja do sredine marca, z deset dnevnimi presledki. Taki setvi pravimo terminska setev. Solata bo dozorevala postopoma in tako bomo lahko imeli na mizi vedno svežo. Poznamo več : neposredno (sejemo 1 stisnjene šotne kocke ah - plastične ali stiro-porne plošče z različnim številom celic, ki jih napolnimo s substratom (presadimo sadiko s koreninsko grudico). Pri vzgoji s sadikami pobiramo pridelek 4-6 tednov prej, kot če sejemo neposredno, se pravi na končno mesto. Pravilno vzgojene sadike morajo biti močne, zdrave in pravočasno pripravljene za presajanje. Potem ko smo izbrali primerno seme, potrebujemo še multiplošče in substrat ali šotne kocke. Ne smemo pozabiti na primeren prostor, v katerem bodo semena dobro kalila in kasneje sadike tudi dobro rasle. Pomembno je, daje v prostoru dovolj svetlobe in v zimskem času tudi ogrevanje. Najmanj težav bomo imeli, če si lahko privoščimo rastlinjak ali ogrevan plastenjak. Za setev uporabljamo samo razkužen substrat, kar pomeni, da ne vsebuje kalečih plevelnih semen, živih talnih škodljivcev in drugih talnih bolezni. Imeti mora tudi dobro strukturo. Celice v multiploščah napolnimo s substratom in v vsako celico položimo seme. Narahlo ga vtisnemo v substrat in prekrijemo z vermikuli-tom (sljuda, ki zadržuje vlago). Vse skupaj dobro zalijemo in postavimo npr. v rastlinjak. Najbolj primerna temperatura za Kalitev solate je 14 do 17* C. Pri tej temperaturi solata kali 5 do 9 dni, odvisno od sorte. Je rastlina dolgega dne, zato mora imeti dobro osvetlitev skozi vso rastno dobo. Solata vzkali in požene dva klična lista. Takrat temperaturo znižamo in jo vzdržujemo na 12 do 15° C do konca vzgoje. Čez teden dni se pojavita tudi dva prava lista in takrat začnemo z dognojevanjem. Dognojujemo s foliarnimi gnojili, ki vsebujejo malo več dušika in manj fosforja in kalija. Priporočljivo je dodati tudi nekaj Mg. To ponavljamo pri vsakem tretjem zalivanju do konca vzgoje sadik. Solata je primerna za presajanje, ko ima 5 pravilnih listov in je visoka 8-10 cm. Koreninice morajo dobro prerasti substrat, da se grudice zlahka ločijo od multiplošče. Če so vsi našteti pogoji izpolnjeni, lahko pričakujemo zrele sadike 40-50 dni po setvi. To velja za zimski čas setve. Kasneje pa se z otoplitvijo in daljšanjem dneva čas vzgoje sadik skrajšuje in poleti lahko sadike pridelamo že v treh tednih. Inž. BOŠTJAN KULOVEC TRAKTOR LETA SPET ZETOR SLOVENJ GRADEC - Po anketi revije Kmetovalec, Gorenjskega glasu, Ptujskega tednika in Dolenjskegu lista je bil za traktor leta 1998 izbran zetor 5340, kur vnovič dokazuje, da so mode-li te češke tovarne našim kmetom nujdostopnejši. Na drugo mesto seje uvrstil lanski zmagovalec same dorudo 70,n na tretje massey fergu-son 4245, na četrto zetor 7341, na peto zetor 4340, na šesto mussey ferguson 382, sedmo sume argon 60, osmo landini globus 60, deveto new holland fiat 70-56 in deseto mesto universul 640 DTC. ga muškata ter ga na gospodarskem poslopju sušili na slami dobra dva meseca. “Imeli smo srečo, ker je bila letošnja zima izjemno suha, tako da grozdje ni začelo gniti,” je bil ob stiskanju zadovoljen gospodar. Seveda so Prusovi ob stiskanju grozdja na Valentinovo naredili pravi domači praznik. Poleg gostincev, ki so redni kupci Prusovega vina, so prišli v zidanico v Repici tudi direktor Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Tone Starc, predstojnik Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Julij Nemanič, metliški župan Branko Matkovič in kmetijski inšpektor Jož Urh, ki je ves čas nadzoroval sušenje grozdja. Iz stiskalnice je priteklo 45 litrov mošta, kije imel 198 stopinj Oe, medtem ko je imelo grozdje ob trgatvi okrog 100 stopinj Oe. Iz njega bodo Prusovi donegovali posebno vino iz sušenega grozd-ja-rumeni muškat, ki ga bodo imenovali Valentinovo vino. Stekleničili ga bodo v steklenice, ki držijo poltretji deciliter. Lanska letina je bila zanje zares rekordna, saj imajo kar 7 predikatnih vin, grozdje za štiri pa so trgali po novem letu. M. BEZEK-JAKŠE Oblastiželjnost kot bumerang V ozadju neuspešnega prizadevanja za zbornico je boj za politično naklonjenost polmilijonskega članstva V prvi obravnavi bo nov zakonski predlog za enovito državno kmetij -sko-gozdarsko zbornico z regijskimi izpostavami in voljenimi organi, ki bo vključevala tudi kmetijsko svetovalno in deloma tudi gozdarsko strokovno službo, imela obvezno članstvo ob dokaj nizkem cenzusu (komaj 16.800 tolarjev katastrskega dohodka) in zato blizu pol milijona članov... In tu je začetek težav, bolje rečeno razhajanj in politiziranj, ki zapostavljajo nesporen nacionalni interes na račun strankarskih koristi in prestiža. Namreč ustanovitev zbornice je ena najvažnejših programskih nalog Slovenske ljudske stranke in konkurenčne stranke se bojijo, da bo zbornica okrepila le SLS, kar daje slutiti tudi besedilo zakonskega predloga, po katerem bi lahko poleg kmetov vlagale kandidatne liste za voljena telesa zbornice tudi politične stranke. Na podeželju to pomeni predvsem Slovensko ljudsko stranko. K nezaupanju je pripomogla tudi oblastiželjnost SLS same, ki je, odkar je na oblasti, sprožila val klientelizma, saj, kamor le more, postavlja svoje ljudi po tistem zloglasnem načelu... Seveda se zastavlja vprašanje, kdo bo kriv, če zaradi politikanst-va, spletkarjenja in delnih strankarskih koristi kmetijstvo ne bo dobilo močne zbornice, ki se bo sposobna postaviti po robu ne le vladi, temveč tudi vladavini strank, stran-kokraciji sami. M. LEGAN Vinogradnike vznemirja skrivnostni rak Stroka seje le lotila raziskave nevarne bolezni Štajerski vinogradniki so, kot poroča Kmečki glas, vznemirjeni, zaskrbljeni in jezni hkrati: v njihovih vinogradih se že nekaj let pojavlja vse več doslej še ne dovolj raziskane bakterijske rastlinske bolezni, raka na vinski trti (Agrobacte-rium tumefaciens), ki povzroča vse večjo gospodarsko škodo, predvsem pri laškem rizlingu. Obolele trse, ki jih prepoznamo po gobastih izrastkih na cepljenem mestu, je treba odstraniti iz vinograda, sežgati in s tem preprečiti, da se ne okužijo še zdravi. Prizadeti vinogradniki so nejevoljni, ker doslej agronomska stroka razen pomirjajočih izjav, da je bolezen mogoče omejiti s premazanjem trsov s kuhano žvepleno apneno brozgo, ni dala zares učinkovitega nasveta, saj se je izkazalo, da skrivnostni rak ni dovolj raziskan. Na vztrajno opozarjanje vinogradnikov je zdaj dobil licenco za raziskavo bakterij, povzročiteljic raka, Inštitut za biologijo, na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa so zaposlili posebno raziskovalko, ki bo strokovno preučevala to nevarno bolezen vinske trte, ki se, kolikor nam je znano, še ni pojavila v dolenjskih vinogradih, ni pa rečeno, da se ne bo. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Aroma belih vin (encimi) Na trgu so že nekaj let razni pripravki za nego vina, ki naj bi pomagali k boljši sortni aromi vina ali večjemu izplenu mošta. Nekateri vinogradniki so pripravljeni na vsako novost, drugi pa so zelo previdni in se ne upajo dodati v mošt in vino ničesar. Tudi v tem primeru bi lahko rekli, da je srednja pot prava. V mladi državi Sloveniji je še veliko neurejenega, zato si lahko nekateri trgovci z materiali za vino izmišljujejo privlačne reklame, s katerimi zapeljujejo naivne kupce. V lanski jeseni so ponujali kvasovke za vsako sorto in sortne so bile seveda dražje. Pravilno bi bilo, da se vsak novi preparat preizkusi v Sloveniji. Ta obveza žal ne obstaja, zato je Slovenija zelo zanimiv trg za razne tuje proizvode. Pozornost mi je vzbudila nemška študija, ki obravnava vpliv encimskih preparatov na aromo belih vin. Encimi za aromo še niso dovoljeni v kletarstvu, imajo pa nekatere pekti-naze, ki so dovoljene, stranki učinek na boljše sproščanje aromatičnih snovi iz jagodne kožice. Inštitut v Neustadtu je preučeval vpliv dodanih encimov na vonj in okus vina. Že dolgo je znano, da grozdje vsebuje lastne encime, ki pa naj ne bi vedno zadostovali. Postopki pred alkoholnim vrenjem, ki so se uveljavili v praksi, zmanjšujejo aktivnost lastnih encimov grozdja, npr. dodatek bentonita v mošt. Encimi so beljakovine in bentonit dodajamo predvsem zato, da zmanjšamo količino beljakovin v vinu, ki lahko kasneje izzovejo motnost bistrega vina. Lastni ali dodani encimi so občutljivi za visoke temperature, spremembe kislosti (pH), za žveplo itd. Iz rezultatov, ki sojih objavili nemški raziskovalci, se da sklepati, da različne sorte različno reagirajo na dodatek encimov. Na aromo vin vpliva lega vinograda, čas trgatve, zdravstveno stanje grozdja in opravljena dela v vinogradu. Zadrževanja moštva v stiku z jagodnimi kožicami (maceracija) ne zagotavlja prehod vseh aromatičnih snovi iz jagodnih kožic v mošt. Z dodatkom encimov v mošt, ki je sortno povrel, se je povečal izplen arom pri renskem rizlingu za 12 %, pri muškatu za 40 %. Degustacija vin je dala prednost nekaterim vinom, ki so bila pridelana z dodatkom encimov. Nekateri degustatorji so očitali vinom, ki so pridelana “s pomočjo encimov”, da se aroma preveč opazi in da je vsiljiva. Študija ni pokazala bistvenih razlik med posameznimi encimi, uporabljeni so bili od treh različnih nemških firm. Niso opazili znakov hitrega staranja vina, kar se pogosto opazi pri vinih, ki so bila deležna dodatka encimov. Na koncu študije je naslednji pripis: “Ali je potrebno dodati v mlado vino encimski preparat in ali se vinogradniku to izplača, o tem se mora vsak sam odločiti.” Še nisem zasledil študije nevtralne ustanove, ki bi po končani raziskavi priporočala vinogradnikom dodatek encimov. Jaz bi rekel: hitimo počasi, odlično vino se da pridelati tudi brez encimov. dr. JULIJ NEMANIČ SALAME ŽE ZORIJO - Karel Rožman iz Brežic si ogleduje, kako zorijo njegove salame. Znano je, da so v Posavju izvrstni salamarji, saj so doslej na pokušnjah in ocenjevanjih tudi drugod po Sloveniji dobili laskava priznanja in nagrade. Posavci pričakujejo, da bo tudi letos tako. Najbolj znana pokušnja v Posavju bo v Sevnici 10. marca, na dan 40 mučencev. Tam nameravajo pripraviti tudi ocenjevanje salam iz vse Slovenije. Prireditev bo v znamenju cvička in salam. (Foto: M. Vesel) M - KZK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5 4000 KRANJ SEMENSKI KROMPIR Sorte: DESIREE, CARLINGFORD, NAVAN, PRIMURA, MINERVA, JAERLA, ULSTER SCEPTRE, FRISIA Krompir je iz uvoza in domače pridelave. Pakiran je v 50-, 25-, 10- in 5-kilogramskih vrečah. NOVA SORTA MINERVA Nova možnost za pridelovalce zelo zgodnega krompirja Zrelost: zelo zgodnja sorta - najranejša Gomolji: okroglo ovalni, debeli, zelo hitro odebelijo Pridelek: v poskusih je presegel standardno sorto Edina zgodnja sorta, ki je odporna na novi YNTN virus. Za leto 1998 velja promocijska cena! Informacije in nabava v skladišču krompirja, Šenčur pri Kranju, tel.: 064/411-017 ali 064/211-252 od 7.-15. ure razen sobote. §© OT® Kraški likovni trubadur v Krki V Krkini galeriji so odprli razstavo del Lojzeta Spacala - O umetniku govorila akademik Ciril Zlobec in kritičarka Tatjana Pregl Kobe - Koncert Irene Akweley Yebuah Odličji in priznanja Za ljubiteljsko kulturo v treh občinah NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto je v soboto, 14. februarja, slovesno podelila odličja in priznanja posameznikom in društvom, ki so s svojim delom, izkušnjami, znanjem in zagnanostjo lani pripomogli k razvoju ljubiteljske kulture v novomeški, šentjernejski in škocjanski občini. Odličje sta prejela Andrej Pelko, član KUD Krka in predsednik mešanega pevskega zbora Krka, ter Milorad Džudovič, ustanovni član in eden od stebrov folklornega društva Kres iz Novega mesta. Priznanja so prejeli: Franc Bar-tolj, predsednik ruperčvrške-ga pevskega zbora, Sanja Simič in Karmen Cekuta iz folklornega društva Kres, mešani pevski zbor Pomlad, pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže, mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta in pihalni orkester Šentjernej. NOVO MESTO - V Krkini galeriji je bil konec tedna, 13. februarja, zvečer prvovrsten kulturni dogodek, s katerim seje tovarna Krka dokazala kot tisto gospodarsko podjetje, ki opazneje sooblikuje kulturno podobo Novega mesta in Dolenjske. Odprli so namreč razstavo slik in grafik Lojzeta Spacala in z njo počastili tako slovenski kulturni praznik kot slikarjevo 90-letnico življenja in 60-letnico ustvarjanja. Otvoritev je obogatil glasbeni nastop solo pevke novomeškega rodu Irene Akvve-ley Vebuah, študentke visoke šole za glasbo Mozarteum v Salzburgu, ki je ob klavirski spremljavi prof. Suzane Zorko Mlinarič odpela več skladb domačih in tujih avtorjev. Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je povezovala Brabara Barbič, sta o slikarju in njegovem delu ter izjemnem mestu, ki ga zaseda v slovenski likovni umetnosti, govorila akademik Ciril Zlobec in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, razstavo pa je odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Oba govornika sta poudarila izrazito osebnostno noto, ki preveva Spacalov umetniški opus in ga dviga v vrh slovenskega sodobnega likovnega ustvarjanja, to pa sta sublimno doživljanja rodnega Krasa in velika občutljivost na dogajanja časa. Umetnik, prevzet od lepote kraške krajine, skozi skrajno poenostavljene in POTOPISNO PREDAVANJE NOVO MESTO - Lani poleti je Petra Vladimirov potovala po Indoneziji in obiskala Bangkok, vtise s potovanj in diapozitive, ki jih je posnela, pa bo strnila danes, 19. februarja, ob 18. uri na predavanju v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jar- “Barvo uporabljam tako, da izkoristim njene izrazne možnosti, po drugi strani pa me zanima barva kot substanca. Nanašam jo v debelih nanosih, ki poudarjajo njeno materialnost.” Na otvoritvi njene desete razstave po vrsti, ki bo na ogled mesec dni, so v kulturnem pro- Z vsakim platnom v neznano V Dolenjski banki je mesec dni na ogled razstava prve šentjernejske akademske slikarke Mojce Lampe ŠENTJERNEJ - Ob zvokih citer Darka Duha in s pesmijo Branke Vrančič se je v petek, 13. februarja, v prostorih Dolenjske banke začela otvoritev razstave del akademske slikarke Mojce Lampe iz Vrha pri Šentjerneju. Razstava domačinke je, kot je povedal ravnatelj osnovne šole Pavle Turk, nekaj posebnega tudi zato, ker je Lampetova prva Šentjernej-čanka z akademsko slikarsko izobrazbo. Sedaj Mojca Lampe opravlja še podiplomski študij ter pravi, da si ne predstavlja, da bi počela kaj drugega. “Slikanje zahteva čas in poglabljanje. Z vsakim novim platnom se spuščam v neznano. Kadar sem brez pričakovanj, takrat se pojavijo pravi občutki, ki se jim lahko brez bojazni prepustim. V skladu z njimi gradim in spreminjam sliko,” pravi umetnica, ki najraje ustvarja v oljni tehniki. Njene slike imajo v glavnem nerazpoznavne figure, realnost ji služi le za izhodišče, veliko pozornost pa posveča barvam. Mojca Lampe gramu nastopile učenke domače osnovne šole, umetnico pa je s pesmico, posvečeno prav njej, prijetno presenetil šentjernejski ljubiteljski pisec Gustelj Cvelbar. L. MURN izčiščene forme in s harmonijo minimalno uporabljanih barv poje pesem o tej grčavi, skopi in trpki naravi ter ji postavlja trajen spomenik, v svojih delih pa od-slikava tudi pokrajine lastne notranjosti ter svojo socialno, moralno in narodnostno občutljivost. V Krkini galeriji je na ogled 34 umetnin, od tega 22 slik in 12 grafik, ki so nastale v zadnjem slikarjevem ustvarjalnem obdobju, nekaj izbranih pa je od prej. Dela sta za novomeško razstavo SREČANJE Z ALEŠEM.ČAROM BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes, 19. februarja, ob 19. uri na srečanje s pisateljem Alešem Čarom. Mladi ustvarjalec je avtor nagrajenega knjižnega prvenca Igra angelov in netopirjev. Z njim se bo pogovarjal knjižničar Drago Pirman. izbrali kritičarka Tatjana Pregl Kobe in pobudnica razstave kulturna animatorka za galerijsko dejavnost v Krki Bojka Kmet. Razstava bo odprta do konca marca. Ob tej priložnosti je KUD Krka izdal obsežen in lepo oblikovan katalog, ki poleg reprodukcij razstavljenih del prinaša daljše besedilo Tatjane Pregl Kobe Oživeli kamen ljubezni, spremno besedo Cirila Zlobca Kras je moja duša ter biografski zaris, pregled samostojnih razstav, monografij, grafičnih map, fresk in mozaikov. Katalog je uredila Bojka Kmet. M. MARKELJ VALENTINOVO Z GLASBO IN POEZIJO - Na Valentinovo zvečer je bil v Domu glasbene dediščine v Globodolu prvi letošnji koncert ob svečah, ki bo morda tudi zadnji, če organizator Milko Bizjak ne bo deležen primerne državne in sponzorske podpore. Za razliko od lanskih je bil vsebinsko nekoliko drugačen, saj je kitarski koncert Andreja Grafenauerja pospremil recital poezije Mete Kušar, obiskanost pa je ostala taka kot lani, se pravi, da so bili vsi sedeži zasedeni. (Foto: M. Markelj) VPLIV SLIKARJA NA PREDSEDNIKA Na otvoritvi razstave Lojzeta Spacala v Krkini galeriji v Novem mestu je predsednik Krkinega kulturnega društva Janez Bernik, očitno navdušen nad gostujočim mojstrom slikarjem, med predstavljanjem gostov pozdravil tudi predsednika republike Lojzeta Kučana. Občinstvo je z gromkim smehom in ploskanjem pozdravilo tovrstno kultur jenj e politike. KUNTNERJEVA POEZIJA - Znani slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner (na sliki desno) je bil minuli petek, 13. februarja, gost kulturnega večera v malem salonu Zdravilišča Dolenjske Toplice. Polušalcem je recitiral nekaj svojih izbranih pesmi, v pogovoru z Janijem Kramarjem pa se je razgovori/ o sebi in svojem delu. S kitarskimi skladbami je večer obogatil Dušan Pavlenič. (Foto: M. Markelj) V muzej se bo splačalo stopiti Dolenjski muzej pripravlja za letošnje leto vrsto zanimivih izvirnih razstav - Na tradicionalni dan muzeja prihodnji mesec odprta vrata vseh zbirk in razstav NOVO MESTO - Daje Dolenjski muzej ubral pravo pot, ko je v svojo razstavno dejavnost kot poglavitno vpisal priprave izvirnih domačih razstav, se vse bolj potrjuje, najlepše in najtrdneje pa z nadvse uspešno arheološko razstavo Kapiteljska njiva, ki tolče vse razstavne rekorde. Tudi v letošnjem letu so kustosi muzeja pripravili več izvirnih razstav, ob tem pa so v Dolenjskem muzeju začrtali še vrsto drugih dejavnosti. uspehov bo na razstavi dopolnjen BARVITI SVET MED VOJAK! - Slovesno prisego mladih vojakov v vojašnici Slovenske vojske v Cerkljah na Krki je konec minulega tedna pospremilo tudi kulturno dogajanje, ki je številnim obiskovalcem prisege prijetno popestrilo dan med vojaki. V tamkajšnji galeriji so odprli stalno fotografsko razstavo del z motivi Cerkelj in okolice avtorja Draga Ivanška, v več prostorih pa začasno razstavo likovnih stvaritev brežiških ljubiteljskih slikark Branke Levačič Stjepandič in Vladke Sumrek (na sliki s šopki), ki sta se predstavili z obsežnim izborom svojih del. Vladka Sumrek slika predvsem v olju, njen priljubljeni motiv pa sta krajina in tihožitje, medtem ko je Branka Levačič Stjepandič zavezana slikanju na svilo ter bolj dekorativnemu in abstraktnemu likovnemu izrazu. Razstavo je odprl brežiški župan JožeAvšič, učenci osnovne šole Cerklje pa so izvedli krajši kulturni program. (Foto: M. Markelj) Prvi petek prihodnjega meseca, ko bo na vrsti že tradicionalni dan Dolenjskega muzeja in bodo vrata vseh njegovih zbirk in razstav široko in brez vstopnine odprta, bo v mail dvorani galerije na ogled razstava arheoloških plakatov na temo železna doba. Gre za prikaz izbranih 37 plakatov iz zbirke, ki je nastala na pobudo pok. Toneta Kneza v Dolenjskem muzeju in je edina te vrste v Sloveniji, vsebuje pa že preko 500 domačih in tujih arheoloških plakatov. Ves prvi marčevski teden bo mogoče zelo poceni kupiti razglednice in razstavne kataloge. 20. marca pa bodo v predavalnici, kjer je zdaj postavljena zanimiva razstava portretov kulturnih delavcev iz zbirk Dolenjskega muzeja, odprli likovno razstavo del, ki so nastala na ekstemporu Zajčja Dobrava. Oktobra se obeta v mali dvorani galerije razstava, ki bo gotovo pritegnila veliko obiskovalcev. Odprli bodo namreč razstavo razglednic Novega mesta, pri čemer bodo uporabili gradivo iz lastne, zasebnih in drugih zbirk, da bi tako pripravili kar najbolj pester pogled na zgodovino in arhitekturo mesta, kot se kažeta na poštnih razglednicah, hkrati ko bo razstava osvetlila tudi razvoj poštne službe. Posebnost razstave bo ta, da si bo mogoče razglednice ogledati z obeh strani, primerjavo med starimi podobami mesta in sedanjimi pa bo mogoče spremljati na projekcijskem platnu. Velikega zanimanja bo najbrž deležna tudi razstava, posvečena stoletnici olimpionika in novomeškega rojaka Leona Štuklja, ki jo bodo odprli novembra. Prikaz Štukljevega življenja in športnih LUTKOVNA IGRICA NOVO MESTO - Danes, 19. februarja, bo ob 16.30 v Domu kulture gostovalo Lutkovno gledališče Ki-netikon z marionetno lutkovno igrico Bisergora, namenjeno najmlajšim gledalcem. BALETNI VEČER KRŠKO - V soboto, 21. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu za modri abonma in izven baletni večer v izvedbi mariborske opere in baleta v koreografiji in režiji Janezu Samca. s pregledom umetniških upodobitev slavnega športnika ter s prikazom razvoja sokolstva v Novem mestu. Nekaj novosti se obeta tudi pri stalnih zbirkah. Končno bo urejeno pritličje v stavbi, kjer domuje etnološka zbirka, v njem pa bo na ogled prikaz mlinarstva. Obiskovalci Kočevskega Roga in Baze 20 si bodo spomladi ob sedanji lahko ogledali še eno stalno zbirko, in sicer prikaz dogajanja v Kočevskem Rogu med drugo svetovno vojno. Naravna in zgodovinska dediščina Kočevskega Roga bo na ogled tudi na novem četrturnem videofilmu, čigar snemanje že poteka. V Dolenjskem muzeju je živahna tudi pedagoška dejavnost, vrstijo se muzejske delavnice, vsebinsko povezane z razstavami v muzeju, zanimanje za delavnice pa je med mladimi izredno. Letos bo kar 12 delavnic. M. MARKELJ Pojejo že četrt stoletja Moški pevski zbor Ruperčvrh slavi 25 let delovanja moški pevski zbor Ruperčvrh. Prvi vodja zbora je bil Ludvik Ahačič, leta 1974 ga je zamenjal Ernest Jazbec, leta 1980 je vodenja zbora za nadaljnjih šest let prevzela Sonja Perc, jeseni leta 1986 pa Peter Cigler, pod čigar taktirko zbor poje že dvanajst let. Zbor je nastopal v številnih dolenjskih krajih, imel več samostojnih in skupnih koncertov z drugimi zbori, sodeloval na slovitem šentvidskem vseslovenskem zborovskem srečanju, s pesmijo pospremil različne proslave in na zadnji poti mnoge krajane ter ohranjal iskro pevske kulture v svojem okolju. Zdaj je organiziran kot kulturno društvo in je edino, kar je v krajevni skupnosti še ostalo od nekdaj kar živahne ljubiteljske kulturne dejavnosti. V zboru že vseh 25 let pojeta Franc Bartolj in Marjan Sever, njegov predsednik pa je Franc Hrovatič. STRANSKA VAS - Ko so minuli petek, 13. februarja, zvečer v gasilskem domu v Stranski vasi pevci moškega pevskega zbora Ruperčvrh pod vodstvom Petra Ciglerja zapeli, so njihovi glasovi zveneli bolj slovesno kot običajno, saj tudi koncertt ni bil povsem običajen. Ta večer so namreč z nastopom počastili četrt stoletja svojega delovanja, za slavnostno vzdušje pa so poskrbeli še gostujoči ženski pevski zbor turističnega društva Ratež, učenci birčno-vaške osnovne šole z recitacijami in povezovalec programa Jani Muhič. Do prvega poskusa organiziranega zborovskega petja v sedanji krajevni skupnosti Birčna vasje prišlo v prvih povojnih letih, ko je leta 1949začasni pevski zbor pod taktirko Pavla Žagarja navadil nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Zaresno zborovsko petje se je začelo leta 1972, ko je na pobudo Franca Bartolja nastal MiM KUNTNERJEVA MONODRAMA DOLENJSKE TOPLICE - Danes, 19. februarja, bo ob 20. uri v malem salonu zdravilišča nastopil igralec Tone Kuntner z monodramo Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina!, ki jo je Kuntner zasnoval iz besedil Ivana Cankarja. POČITNIŠKE LIKOVNE DELAVNICE NOVO MESTO - Od ponedeljka do petka, 23. do 27. februarja, bodo na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca potekale zimske počitniške likovne delavnice. V ponedeljek in torek bodo udeleženci izdelovali pustne maske, naslednje dneve pa bodo oblikovali glino pod vodstvom Nataše Franko. Vstop je prost. PISATELJ IN PESNIK V GOSTEH ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, 16. februarja, dopoldne sta se v knjižnici Franceta Prešerna predstavila pisatelj Damijan Šinigoj in pesnik Šebastijan Podobnik iz novomeškega literarnega kluba Dragotina Ketteja. FILMSKI VEČER NOVO MESTO - V petek, 20. februarja, priredi Društvo novomeških študentov že drugi filmski večer. V sejni dvorani hotela Krka bo ob 20. uri na sporedu izbor kratkih igranih filmov študentov AGRFT iz akademijskega arhiva in dva novejša filma Janeza Lapajne Smehljaj in Črepinjice. Slednji je bil posnet julija lani v Novem mestu in bo tako ob tej priložnosti doživel slovensko premiero. K. D. O KIBERNETIČNEM MUZEJU BREŽICE - V posavskem muzeju Brežice so imeli v gosteh enega vodilnih svetovnih muzeologov dr. Tomislava Šolo, ki je muzealcem iz domačega in drugih muzejev predaval o najnovejšem dogajanju v t.i. kibernetičnem muzeju, ki se v svetu vse bolj uveljavlja. PRIPRA VE NA SLA VNOSTNI KONCERT — Zbor Ruperčvrh ima redne vaje v prostorih osnovne šole Birčna vas. Na sliki: zbor na zadnjih vajah pred slavnostnim koncertom. (Foto: M. Markelj) PO' IN « Sl TA | 5TV s! dežurni 1 poročayo| PRI ROPU TUDI MLADOLETNIKA - V četrtek, 12. februarja, ob 20.20 so 20-letni Z. M. in mladoletna V. B. in R. K., vsi z Lokev, pa parkirišču pred železniško postajo v Črnomlju napadli 21-letnega J. M., ki je sedel v svojem avtu in čakal brata. Potegnili so ga iz avta in ga začeli pretepati. Oškodovancu je uspelo pobegniti, osumljeni pa so začeli razbijati avto. Nato so sedli vanj in se odpeljali proti Lokvam. Oškodovanec je dejanje prijavil policistom, ki so skupaj s kriminalisti naslednjega dne prijeli osumljene. Policisti so jih pridržali in skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku v Novem mestu. po dolenjski deželi • V nedeljo nekaj pred enajsto zvečer so krški policisti v Brestanici nadzirali promet. Ko jih je zagledal voznik fiata tipo K. K. iz Brestanice, je močno pohodil stopalko za plin in se z vso hitrostjo, kolikor je seveda avtu duša dala, peljal mimo njih. Pri bencinskem servisu v Brestanici je z ročno zavoro sunkovito obrnil in zapeljal nazaj proti Senovem. Ta manever je še nekajkrat ponovil, večkrat tudi mimo policistov, ki so lahko le nemočno prisluhnili škripanju gum in zavor. • Ob enajstih je policistom moža uspelo ustaviti, vendar je njihov predlog, naj piha, odločno zavrnil. Tudi zapisnika ni hotel podpisati. Policisti so mu, kot je v takšnih primerih običaj, prepovedali nadaljnjo vožnjo. A upornik se ni dal, sedel je v avto in se sunkovito odpeljal proti Krškemu. Le 15 minut kasneje so policisti v Krškem opazili prevrnjeno vozilo, zraven pa ni bilo nikogar. Kmalu je bilo jasno, da gre za prej opisani avto. K policistom je takoj pristopil K. K., začel preklinjati in policistom očitati krivdo za nesrečo, dejal jim je, da jih bo čez dan vse pobil. • Tokrat je moral možak le pihati. Alkotest je pokazal prisotnost alkohola, vendar se K. K. z rezulatom ni strinjal niti ni hotel podpisati zapisnika, zato so ga policisti napotili na odvzem krvi in urina. Ker so v noč še naprej odmevale voznikove grožnje, da jim bo pobegnil in da jih bo ubil, je moral ostanek noči preživeti na policijski postaji v prostoru za treznjenje. VINJENIM SE SLABO PIŠE NOVO MESTO - Policisti na območju UNZ Novo mesto opajajo, da med počitnicami učenci !n dijaki pogosteje kršijo javni red jn mir. Kršitelji se običajno v loka-bh opijanijo, potem pa se pretepajo in razgrajajo. Z alkoholnimi pijačami so postreženi v gostinskih lokalih, velikokrat pa jih kupijo tudi v trgovinah ali jih Prinesejo od doma in jih uživajo S lokalih ali v njihovi bližini. Zato bodo policisti v teh dneh poostrili Uadzor nad točenjem pijač mladoletnikom in vinjenim, hkrati pa Naprošajo starše, šole, gostince, trgovce in druge, naj med počit-ticami del svojih aktivnosti namenijo tudi tem problemom. Je predsednik SDS žalil Gorenca? Polemika med Danilom Koritnikom in Silvom Gorencem na sodišču KRŠKO - Poleti leta 1996 so lahko bralci Našega glasa, časopisa za Posavje in okolico, v pismih bralcev spremljali precej ostre polemike med bivšim novinarjem Našega glasa Danilom Koritnikom, sicer predsednikom občinskega odbora SDS Krško, in Silvom Gorencem, nekdanjim prvim možem občinske organizacije ZLSD. Obračun je prišel celo tako daleč, daje Gorenc Koritnika tožil zaradi razžalitve. Danilo Koritnik, ki je sicer zaposlen na občini Krško v uradu župana kot predstavnik za stike z javnostjo, prireditve in protokol, je 18. julija 1996 zapisal tele sporne trditve: “Čeprav ste bili tudi plačanec srbske Udbe in ste za “likuf” uničili še veliko podjetje v Krškem, ste v svojem življenju počeli še marsikaj nečloveškega. Za vsa nedela ste bili dobro nagrajeni. Vprašajte partizane, ali jim je prav, da se za njih zavzemate prav vi, tov. Gorenc? Ne, oni se sramujejo, ko morate, predvsem zaradi sebe, zgodovino in njihovo vlogo v njej, potvarjati prav vi in vaši somišljeniki.” Trditve so po mnenju Gorenca in njegovega zastopnika odvetnika Franca Pipana takšne narave, da prizadenejo čast in dobro ime slehernega človeka, in so zatorej globoko razžalile tudi zasebnega tožilca. “Obdolženec se je žalji-vosti svojih trditev gotovo dobro Danilo Koritnik zavedal in jih je tudi z namenom zaničevanja zapisal na rovaš zasebnega tožilca, da bi ga čimbolj oblatil v posavskem prostoru,” je zapisano v tožbi. Ker se na prvi glavni obravnavi konec januarja Koritnik ni strinjal s predlagano poravnavo, Gorenc pa tudi ne s Koritnikovo spremenjeno poravnavo, seje obravnava nadaljevala prejšnji teden z zaslišanjem obdolženca. Ta je med drugim povedal, da omenjeni članek ni bil prvi, v katerem je omenjal Gorenca, polemike, ki jih je pisal, pa so bile odraz njegovega političnega delovanja in opcije stranke, ki ji pripada. Povedal je, da ni imel namena žaliti, zaniče- PRETEP Z BOKSARJEM ČRNOMELJ - V nedeljo, 15. februarja, ob pol desetih zvečer so bili policisti obveščeni, da je pri gostinskem lokalu Metro v Črnomlju prišlo do pretepa. Stepla sta se 31-letni R. Z. iz Črnomlja in 29-letni Hrvat J. F. Med pretepom je R. Z. uporabil boksar, zato so mu ga policisti zasegli. Zoper oba bodo napisali kazensko ovadbo. MOČNO VINJEN TRAKTORIST GUMBERK - V petek, 13. februarja, je 61 -letni A. V. v Gum-berku vozil traktor. Pri vzvratni vožnji je trčil v tovornjak. Policisti, ki so obravnavali nesrečo, so voznika traktorja preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 3,25 promila alkohola. vati ali kakorkoli škodovati oškodovancu. “Moj slog se ni razlikoval od sloga oškodovanca. Oba sva bila na meji dopustnega in vprašljivega. Tudi on se je o meni žaljivo izražal. Navajal je, da sem najeti občinski pisar, avtor veleumnih izdelkov, moje pisanje je ocenjeval kot pritlehno in žaljivo pod ravnjo gimnazijskega maturanta, ki mu manjka tudi raven kulturnega komuniciranja, omenjal je citat izpod nabrušenega bojnega peresca županovega pisarja...” Koritnik je še povedal, da si vsebine ni izmišljal, da so bila dejstva objavljena v mnogih knjigah in časopisih, da pa od strani oškodovanca o tem pisanju ni nikoli zasledil nobenega demantija. Koritnik je približno pol leta pred spornim pismom prenehal s profesionalnim pisanjem za Naš glas, sicer pa je še kot novinar Našega glasa večkrat poročal tudi o delu Združene liste, vedno objektivno, kot predstavnik stranke pa je zastopal njene poglede. Ker je na tokratni obravnavi kot dokaz Danilo Koritnik sodišču predložil še ostale prispevke iz Našega glasa, tudi izpod peresa Silva Gorenca, je obravnava preložena na začetek marca. T. GAZVODA š Silvo Gorenc KRČANI DRUGI, NOVOMEŠČANI TRETJI - V četrtek, 12. februarja, je bilo v Sevnici 39. državno prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve v samoobrambi, ki sta sega udeležili tudi ekipi UNZ Novo mesto in Krško. Prvi so bili predstavniki srednje policijske šole Tacen, odlično drugo mesto je zasedla ekipa UNZ Krško, tretje pa UNZ Novo mesto (na sliki). (Foto: UNZ Novo mesto) Šestnajstkrat gasili travo okoli jezera Gasilci Šalke vasi v boju z namernimi požigalci kar uspešni KOČEVJE - Letos so bili med vsemi slovenskimi gasilci nemara najbolj dejavni člani prostovoljnega gasilskega društva Šalka vas pri Kočevju, saj so morali kar šestnajstkrat posredovati pri gašenju travniških požarov v okolici rudniškega jezera, nazadnje tudi preješnji teden po prepovedi kurjenja na odprtem postoru. Okoljevarstveniki obtožujejo neosveščene občane, ki požigajo travišča in trstičevje, ogenj se nenadzorovano širi po površini in uničuje trave, poškoduje še gnezdišča več kot sto opazovanih vrst ptic in legla malih živali v pomladnem času. Sipine so izjemen habitat v slovenskem in celo evropskem prostoru. Letos so se v varovanje oko- Bojan Kocjan, poveljnik prostovoljnega gasilskega društva v Šalki vasi lice rudniškega jezera pred piromani vključili tudi občina, zavod za gozdove, kočevski gasilci, okoljevarstveniki in policija. Vsekakor bi morali ob jezeru zagotoviti večjo prisotnost ljudi. Po mnenju Marka Peruška iz zavoda za gozdove bi to lahko dosegli z ureditvijo učne poti in varnostnih pasov. M. G. GLADOVNA STAVKA NA DOBU Od plač in oblek JNA do postane hrane Stavka pripeljala do pogajanj in tudi do rešitev - Med drugim bodo kmalu možni obiski obsojencev čez noč v garsonjeri - Še vedno je v veljavi več kot dve desetletji stara zakonodaja, potrebno bi bilo izdelati normative in še kaj DOB PRI MIRNI - Nedavna gladovna stavka približno petine obsojencev, ki prestqjqjo zaporno kazen v Zavodu za prestajale zaporne kazni Dob, sicer ni bila niti približno tako silovita, kot je bil pred dobrima dvema desetletjema upor v istem zaporu, ko so zaporniki zažgali več prostorov le zato, ker si niso smeli ogledati pomembne nogometne tekme. A tudi tokratna stavka je bila dovolj, da so se ponovno pretehtale številne zahteve obsojencev. Obsojenci so med drugim opozorili na slabo plačilo za delo, pritoževali so se glede ugodnosti, motijo jih obleke, ki izvirajo še od jugoslovanske vojske, ni jim všeč hrana, ki je pogosto mrzla in razkuhana, pritoževali so se nad slabo pravno pomočjo, zdravniško oskrbo, slabo komunikacijo z vodstvom, disciplinskimi postopki, tobačnim zakonom in še čim. Razlogov je bilo torej dovolj, da so se v četrtek na razširjenem sestanku oziroma pogajanju srečali predstavniki stavkajočih, vodstvo zapora, varuh človekovih pravic in predstavniki ministrstva za pravosodje. Dosežen dogovor, strnjen v 13 točk in podpisan od vseh pogajalcev, je očitno zadovoljil tudi stavkajoče. V ponedeljek sta hrano zavračala le dva, a to je, kot je pojasnil upravnik Zavoda za prestajanje zaporne kazni Dob Jože Podržaj, nekaj povsem običajnega: “Ponavadi kak zapornik zavrača hrano iz povsem banalnih vzrokov in običajno pomaga že pogovor.” Celo 7.000 tolarjev nagrade Sedaj veljavni še samoupravni in preživeli zakon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1979 pravi, da zaposlenemu v zaporu pripada četrtina povprečnega STA VKA KONČANA - Za 3 do 4 metre visoko, z žico obdano, več kot kilometer dolgo ograjo v največjem slovenskem zaporu na Dobu danes prestaja zaporno kazen okoli 250 obsojencev. Tam je zaposlenih 270 ljudi... osebnega dohodka delavcev z enakovrednim delom v zunanjih organizacijah. Seveda, če bi dosegli enako storilnost. Ker je ta dostikrat precej nižja, se je celo zgodilo, da je obsojenec dobil na mesec izplačanih le 7 tisoč tolarjev, saj ne šteje le prisotnost na delu. Najbolj pridni je na primer s številnimi nadurami in dodatki zaslužil tudi 67 tisočakov, medtem ko je bil povprečni dohodek v decembru 20 tisočakov neto. Sicer pa gospodarska enota na Dobu, ki je bila pred razpadom Jugoslavije dobičkonosna, zaposluje pa okoli 100 obsojencev in 80 zunanjih delavcev, zadnja leta ne prinaša dobička tako zaradi premajhne realizacije kot precenjenega premoženja. Po novem letu so v zaporu že omejili število nadur v prid obsojencev.Uprava za izvrževanje kazenskih sankcij se je po četrtkovih dogovorih obvezala, da bo pripravila konkretne kriterije in merila za obračunavanje plačila obsojencev in sistemizacijo delovnih mest. Seveda pri tem ne gre prezreti dejstva, da so vsi obsojenci, ne glede na to, če so zaposleni, zdravstveno zavarovani, Slovenija pa je tudi ena redkih držav, ki obsojencem, ki ob prestajanju kazni delajo, ta čas šteje v delovno dobo. Menjava vojaških bund Obsojenci lahko od ponedeljka zamenjajo tudi vojaške bunde. Po razpadu Jugoslavje je namreč v Sloveniji ostalo veliko perila, novega, seveda. Del so ga zaradi varčevanja države dobili tudi zapori, na izvor pa kažejo le s svojo barvo in dobro kvaliteto. “Večina na to sicer ni reagirala, sporno je za nekatere postalo šele sedaj,” pravi Podržaj. Na Dobu, kjer prestaja zaporno kazen okoli 250 moških, je bil do leta 1995 stalni zdravnik, sedaj pa se menjajo zdravniki iz Zdravstvenega doma Trebnje. A zavod že intenzivno išče stalnega zdravnika, ki naj bi začel delati 1. aprila letos. Kar se pravne pomoči tiče, zakona na Dobu ne kršijo, čeprav od treh sistemiziranih pravnikov trenutno dela le ena pravnica, skušali pa bodo zagotoviti pravno pomoč v večjem obsegu. Hrana, ki je sicer pestra, je pa zaradi obrokov, ki trajajo po dve uri, proti koncu že hladna, bo pa po pogajanjih gotovo boljša (in še bolj nadzirana s strani zavoda in drugih pristojnih inštitucij), saj je bila kuhinja, v katero se od leta 1963 ni skoraj nič vlagalo, sedaj že deležna nekaj izboljšav. Tujcem, ki prestajajo kazen na Dobu in ki imajo izrečen tudi izgon iz države, prej niso pripadale ugodnosti, sedaj so te možne. Sicer pa naj bi bili že z aprilom možni tudi obiski v garsonjeri preko noči, vendar se natančnejši kriteriji še izdelujejo. Dogovor zagotavlja tudi komunikacijo z upravo zapora, seveda po sistemu vertikale; pripravljavci novega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se sicer pripravlja že vsaj pet let in je še vedno v obliki delovnega gradiva, pa naj bi preučili tudi možnost zakonske ureditve v preteklosti že znanega sveta obsojencev. A ne glede na to, da so slovenski zapori v primerjavi z zapori v razvitejših evropskih državah po materialni plati slabše opremljeni, prednjačimo pa po ugodnostih, ki jih da- Jože Podržaj jemo zapornikom, je zanimiva še ena posebnost slovenskih zaporov: smo menda edini, ki nimamo ločenega prestajanja za določene kategorije obsojencev. Tako na primer skupaj živijo uživalci mamil in prekupčevalci z mamili (slednjih je med zaporniki 6 odstotkov), ki čas v zaporu, seveda ne vsi, izkoristijo tudi za nadaljevanje “dela” po prestajanju kazni. Zato pravzaprav ni čudno, da je kljub omejenemu komuniciranju zapornikov z zunanjim svetom in prizadevanjem paznikov v zaporu precej droge, alkohola in drugih prepovedanih stvari, ki prihajajo skozi varovano ograjo na različne načine: pretihotapljena v piškotih, vrečkah za kavo in še kako. Tudi zato jeza med zaporniki, ko varnostniki pregledujejo pakete, ki jih v zapor pride 300 do 400 mesečno. Ob vsem tem ne gre prezreti tudi negotovosti dogajanja v državni upravi in položaja zaposlenih v zaporu, ki so v vsakodnevnem stiku z zaporniki, med njimi je več kot sto paznikov. Sedaj veljavna uredba o beneficirani dobi namreč nosi letnico 1975, predvsem pri prestajanju zaporne kazni pa bi bili potrebni tudi drugi normativi za delo. TANJA GAZVODA Trebanjci še naprej za v Evropo Trebanjski rokometaši so s pomembno zmago nad Preventom še naprej v igri za četrto mesto - Krčani se kljub krizi Izolanom niso pustili - Dobovčani na pragu presenečenja ZIMSKE POČITNICE BREZ SNEGA NOVO MESTO - Letošnje zimske počitnice bodo trajale od 23. do 27. februarja, in kot kaže, bodo minile brez snega. Novomeška občinska zveza prijateljev mladine bo s pomočjo nekaterih ustanov, društev in organizacij pripravila za šolarje poseben program. Mladi se bodo lahko vsak dan kopali v bazenu grmske osnovne šole, si ogledali film v domu kulture ali se učili angleščino na računalnik. Če bo sneg, bo smučarsko društvo Krka Rog pripravilo smučarski tečaj. Od ponedeljka do četrtka je zveza kulturnih organizacij pripravila počitniško gledališko igralnico. V ponedeljek si bodo lahko učenci ogledali vse tri novomeške radijske postaje ali dokumentarni film Trdinova pot. V sredo lahko preživijo prijetno plesno popoldne s plesno šolo Urška. Za četrtek in petek pa je Dolenjski muzej pripravil dve delavnici, kjer bodo otroci izdelovali prazgodovinsko lončeno posodje in arheološki nakit, na oddelku za mladino Študijske knjižnice Mirana Jarca pa bodo vsak danod9.doll.ure pripravili likovne delavnice, v petek ob 17. uri pa ure pravljic. Podrobne informacije na oglasnih mestih po osnovnih šolah in pri Občinski zvezi prijateljev mladine tel: 068 321 291. V drugem pomladanskem kolu je bil izkupiček moštev z našega konca boljši kot pred tednom. Krčani so doma premagali zadnjeuvrščeni Detmar, Trebanjci pa so se z zmago nad Preventom Slovenjegrajčanom pridružili na četrtem mestu in so tako še naprej v igri za nastop v enem izmed evropskih pokalov. Dobovčani so bili na pragu velikega presenečenja, saj sojih drugouvrščene Prule 67 ugnale šele v zadnjem delu srečanja, Sevničani pa v isti dvorani na Kodeljevem niso bili dorasli Slovanu. Dobovčani so, kot rečeno, močno presenetili drugo najboljše slovensko moštvo Prule 67, saj so v izredno izenačenem prvem polčasu v 18. minuti vodili z dvema zadetkoma prednosti in odšli na odmor z najmanjšim vodstvom 14:13. Tudi v drugem polčasu Posavci niso dali dihati favoriziranim domačinom, ki pa so si rešili kožo 10 minut pred koncem, ko so Dobovčanom pošle moči in so nepazljivo izgubili nekaj žog v napadu, kar so domačini izkoristili in si z delnim izidom 8:0 zagotovili pomembno zmago. Trebanjci so na prvi tekmi spomladanskega dela pred domačim občinstvom opravili veliko delo, saj so po izenačeni in živčni tekmi, polni napak, premagali neposrednega tekmeca za četrto mesto. V trebanjski vrsti sta se izkazala predvsem vratar Mustafa Torlo, ki je obranil številne strele in celo sedemmetrovko, in najboljši doma vzgojeni igralec Roman Savrič, ki je bil s šestimi zadetki skorajda nerešljiva uganka za goste. V taboru zadnjeuvrščenega izolskega Delmarja so bili pred tekmo s Krškim precej optimistično razpoloženi, saj so si od srečanja s Krčani, ki so po sijajnem začetku v nadaljevanju prvenstva zašli v krizo, obetali vsaj točko, če že ne bi mogli zmagati. Njihove upe so pokopali Roman Šavrič tako odlični krški vratar Bašič kot tudi poškodbi dveh njihovih ključnih igralcev Vunjaka in Mičoviča. Na Kodeljevem v Ljubljani so rokometaši Slovana srečanje neizenačenih tekmecev izkoristili, da so nad Sevnico dosegli svojo daleč najvišjo zmago v sezoni. V soboto bo zanimivo v Sevnici, kjer se bodo domači rokometaši poskusili na dolenjsko-posavskem “Kot da ste z drugega planeta” Tako je dejal Novomeščanom po hudem porazu trener košarkarjev Zavarovalnice Maribor NOVO MESTO - V soboto so novomeški ljubitelji košarke na tribuni športne dvorane pod Marofom srečali predstavnika moštev ameriške poklicne košarkarske lige, ki sta prišla pogledat, kaj zna Matjaž Smodiš. Zal nista prišla na pravo tekmo, saj seje tokrat Krka z gosti s Štajerske dobesedno poigravala, vse pa pove že izid ob koncu srečanja - 81:41. Matjaž Smodiš je seveda dobre v nadaljevanju pa je z nekaj atrak-vedel, kaj mora narediti, in je že v tivnimi zabijanji ter dvema trojkama prvih minutah kot za stavo delil pokazal, da je vešč tako igre v blokade košarkarjem Zavarovalnice obrambi kot v napadu. Najbrž so Maribor, ki so si upali vreči na koš, prav njegove blokade krive, da so Za zmago z gumo še enkrat Na memorialu Stojana Kranjca v letalskem modelarstvu i modelom na pogon z gumo zmagal Novomeščan Damijan Žuiič PREČNA - Modelarji Aerokluba Novo mesto so v soboto na Straškem koncu prečenskega letališča pripravili tekmovanje za 16. memorial Stojana Kranjca, na katerem je nastopilo 45 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi vsi najboljši razen obolelega novomeškega reprezentanta Dragana Stankoviča. V razredu jadralnih modelov F-l-A je po dodatnem poskusu zmagal Brane Rozman iz Litije nad Jožetom Titanom iz Murske Sobote, oba sta po rednem delu tekmovanja zbrala po 1290 točk, tretji je bil Dario Jerman iz Za-prešiča iz Hrvaške s 1280 točkami, četrti pa najbolje uvrščeni novomeški modelar reprezentant Danijel Terlep, ki je za bronom zaostal le dve točki oziroma sekundi. Med mladinci je bil najboljši Bojan Gjerek iz Murske Sobote s 1241 točkami. Tudi v razredu modelov s pogonom na gumo F-l-B je zmagovalca odločil dodatni poskus, v katerem je Novomeščan Damijan Žuiič premagal Celjana Marjana Klenovška. Zanimivo je, da sta po rednem delu tekmovanja dosegla enak izid kot najboljša dva pri jadralnih modelih, 1290 točk. TVetjeuvrščeni Željko Marinovič iz Siska je za njima zaostal za 40 točk. I. V. TESNA ZMAGA - Novomeški letalski modelar in akrobatski pilot Damjan Žuiič se je moral z zmago v razredu modelov na pogon z gumo F-l-B pošteno potruditi, saj sta bila s Celjanom Marjanom Klenovškom po rednem delu tekmovanja popolnoma izenačena. Žuiič je pustil Klenovšku, da je v tako imenovanem fly offu oziroma dodatnem poskusu poslal svoj model v nebo prvi, sam pa je počakal ugodnejši veter in njegov model je dlje zdržal v zraku. Na sliki: Damjan Žuiič je v dodatnem poskusu takole zagnal svoj model pod nebo. (Foto: 1. V.) Mariborčani pri metu povsem odpovedali in si skorajda niso upali več vreči na koš, ob koncu pa je bila učinkovitost njihovega mesta 31-odstotna (Krka 60-odst.). Tekma se je spremenila v boj med dvema popolnoma različnima tekmecema, kar je po koncu srečanja trener gostov Ivo Sunara slikovito opisal z besedami: “Igrate, kot da bi prišli z drugega planeta.” Trener Novomeščanov Željko Ljubojevič sije, potem ko so njegovi varovanci v drugem polčasu podvojili prednost, s katero so odšli na odmor, zadovoljno mel roke in v zadnjih minutah popolnoma počistil klop: v igro je poslal vse igralce, ki sicer celo srečanje presedijo na klopi, vendar ti presenečeni, nepričakovane priložnosti niso ravno najbolje izkoristili. V petek čaka Novomeščane tekma na parketu dvorane Tivoli, kjer glede na izvrstno pripravljenost in uigranost novomeškega moštva in utrujenost Ljubljančanov presenečenje ni nemogoče, kaj lahko pa se zgodi, da bo tokrat na tivolskih tribunah sedelo več Novomeščanov kot privržencev Uniona Olimpije. Krčani so tokrat igrali doma s tretjeuvrščeno Kovinotehno Savinjsko in glede na razmere, kakršne vladajo v moštvu, dosegli sprejemljiv izid. Morda je bila prav sinočnja tekma v gosteh pri Kraškem zidarju zadnja priložnost za drugo zmago v tej sezoni, čeprav bi bil uspeh že poraz z enoštevilčno razliko. L V. ZMAGA BREŽIŠKIM KOŠARKAJEM BREŽICE - Nekdanji košarkarji KK Brežice so brez poraza osvojili letošnje občinsko rekreativno prvenstvo v košarki, ki gaje organizirala tamkajšnja Športna zveza, čeprav so se morali za zmago kar krepko potruditi, kar govori, da je košarka med rekreativci zelo priljubljen šport. Za njimi so se zvrstile ekipe TVD Partizan Artiče, ŠD Policist in telovadno društvo Sokol iz Brežic. Najboljši strelec je bil s 56 točkami Stojan Fink (ŠD Policist). POHOD NA MIRNO GORO Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 22. februarja, na pohod na Mirno goro (1047 m). Odhod bo z železniške postaje Center ob pol sedmih zjutraj, vrnitev v večernih urah. Peljali se boste z vlakom do Kota pri Semiču, od tam pa peš na najvišji belokranjski vrh. Pot ni zahtevna, zato je primerna tudi za družine. Prijave zbirajo v oddelku za oddih, do petka 20. februarja. Vodila bosta Igor Sladič in Tomaž Gregorčič. derbiju s Trebnjem pokazati v lepši luči kot tokrat. Krčani bi si z zmago v gosteh nad Škofljico lahko utrdili položaj na sredini lestvice oziroma bi se ob porazu Velenjčanov v Slovenj Gradcu lahko povzpeli na 6. mesto. Če bodo Dobovčani ponovili igro, kakršno so pokazali na tekmi s Prulami 67, bi lahko tokrat doma presenetili tretjeuvrščeni Andor. V ŠENTJERNEJU KOBE ŠENTJERNEJ - Na četrtem turnirju dolenjsko-belokranjske kadetske lige je v Šentjerneju nastopilo 45 mladih šahistov in šahistk. Zmagal je Tadej Kobe nad Mariem Kapšem (oba Stari trg) in Jernejem Udovčem (Novo mesto). Najvišje uvrščeno dekle je bila Mateja Madronič na petem mestu, Sabina Kapš je bila osma in Maja Madronič (vse Stari trg) deseta. TRIKRAT TRETJA KRŠKO - Na zimskem državnem prvenstvu za kadete in mladince so se izkazali tudi plavalci krškega Ce-lulozarja. Nika Pribošič je med mladinkami osvojila tretje mesto na 200 m mešano, 200 m prosto in 400 m mešano, bila četrta na 100 m prosto in peto na 200 m prsno. Franci Pavlič je bil med kadeti dvakrat peti in enkrat šesti, Jaka Marušič peti in osmi, Rok Kerin četrti in šesti, mesta med najboljših osem so si izborili še Rok Bizjan, Bojan Bajc in Kristina Klemenčič. ŠPORTNA RAZSTAVA DOLENJSKE TOPLICE -Športna društva iz Dolenjskih Toplic in Zdravilišče Dolenjske Toplice vabita na otvoritev prve razstave dela in uspehov športnih društev topliške doline, ki bo v petek, 20. februarja, ob 17.30 na razstavišč -nem prostoru zdravilišča v podhodu med hoteli. KOŠARKA 1. A SKL, 1. kolo II. dela - KRKA : ZAVAROVALNICA MARIBOR 81:41 (45:21); KRKA: Jevtovič 14 (86 %, 5 skokov, 4 asistence), Sa-mar 6, Simon Petrov 8, Smodiš 21 (42 %, 9 skokov, 4 asistence), Grum 4, Stipaničev 2, Plevnik 7, Stevič 19 (64 %, 6 skokov); ZAVAROVALNICA MARIBOR: Mutavdžič 10 itd. KRŠKO: KOVINOTEHNA SAVINJSKA 53:87 (28:46); KRŠKO: Kovačevič 5, Simič 1, Avsenak 2, Krajcar 11, Rozman 12, Černelič 4, Vukič 18; KOVINOTEHNA SAVINJSKA: Cizej 22, Šamanič 15 itd. Ostali izidi: Maribor Branik : Union Olimpija 53:90, Idrija : Pivovarna Laško 78:87, Postojna : Slovan 84:82, Helios : Kraški zidar 69:66. Lestvica: 1. Union Olimpija 44, 2. Pivovarna Laško 43, 3. Kovinotehna Savinjska 39,4. Krka 38, 5. Helios 35,6. Postojna 35,7. Slovan 33, 8. Zavarovalnica Maribor 33, 9. Maribor Branik 31,10. Kraški zidar 31, 11. Idrija 28, 12. Krško 24. V 2. kolu drugega dela bo Krka v petek, 20. februarja, igrala v gosteh z Unionom Olimpijo, Krško pa naj bi sinoči igralo v gosteh s Kraškim zidarjem. ROKOMET 1. SRL, moški, 13. kolo - TREBNJE : PREVENT 21.19 (9:9); TREBNJE: Torlo, Višček, Bregant 2, Papež, Blagojevič 5, Šavrič 6, Stojakovič 5, Hribar, Zarabec, Bilbija 1, Ojstršek, Žitnik; PREVENT: Maksič 7, Leve 6 itd. KRŠKO: DELMAR 28:24 (16:12): KRŠKO: Anžič, German 5, Iskra 4, Martinčič 1, Unkič 2, Kukavica 4, Bašič, Kekič, M. Urbanč, Deržič 2, Čopič 4, D. Urbanč 6; DELMAR: Radosavljevič 7, Glavač 6 itd. SLOVAN: SEVNICA 36:22 (15:11); SEVNICA: Marcola, Požek, Božič, Rupret 4, Povše 5, Plazar 3, Sirk 1, Sečki 7, Lupše 1, Teraš, Simončič 1; SLOVAN: Backovič 9, Počervina 6 itd. PRULE 67 : AFP DOBOVA 28:24 (13:14); AFP DOBOVA: Denič, Džapo 1, Begovič 6, Simonovič 6, Bogovič 2, Voglar 1, Ocvirk 6, Deržič, Levec, Kranjčič, Sladič 2, Škof; PRULE 67: Šilc 8, Jelčič 6 itd. Ostali izidi: Gorenje : Pivovarna Laško 16:17, Andor : MARC Škofljica 26:16. Lestvica: 1. Pivovarna Laško 24, 2. Prule 67 20,3. Andor 18,4. Prevent 17, 5. Trebnje 17, 6. Gorenje 14, 7. Krško 13, 8. Slovan 12, 9. AFP Dobova 9,10. Škofljica 6,11. Sevnica 3, 12. Delmar 3. V 14. kolu bo v soboto, 21. februarja, Sevnica igrala doma s Trebnjem, Krško v gosteh s Škofljico in AFP Dobova doma z Andorjem. ODBOJKA L A SOL, moški, 7. kolo II. dela -POMGRAD : ŽUŽEMBERK 3.1 (0, 13, -11, 4); ŽUŽEMBERK: Povšič, Repar, Gotenc, Petkovič, Obrstar, Smrke, Novak, Černač, Pucelj, Rifelj. Lestvica: 1. Salonit Anhovo 14, 2. Fužinar 12.3. Gradis Maribor 10,4. Pomgrad 8,5. Olimpija 6,6. Bled 2, 7. Žužemberk 2,8. Kamnik 2. V 8. kolu bo Žužemberk v soboto, 21. februarja, igral v gosteh s Salonitom Anhovim. 1. A SOL, ženske, 7. kolo II. dela - SOBOTA : TPV 1:3 (10, -4, -15, -10); TPV NOVO MESTO: J. Ver-nig, Petrač, Lutsiv, Koncilija, Muhič, Volkova, K. Vernig, Podolski, Smrke, Osroveršnik. L B SOL, moški, 7. kolo II. dela -KOČEVJE : BREZOVICA 3.1 (8, -5, 9, 13); LJUTOMER : KRKA (tekma je bila odigrana sinoči); Lestvica: 1. Krka 12,2. Granit 10... 7. Kočevje 4 itd. V 8. kolu bo Krka igrala v gosteh s Hoteli Simonov zaliv Izolo, Kočevje pa doma s Termom Lubnikom. 3. SOL, zahod, ženske, 15. kolo -KOČEVJE : RADIO MORJE 3:0 (10,8,0); Lestvica: 1. Kočevje 18... 5. TPV Novo mesto II 10 itd. V 16. kolu bodo Novomeščanke igrale v gosteh z ekipo Radio morje. NAMIZNI TENIS L SNTL, moški, 13. kolo - ERA -KRKA 2:5 (U. Slatinšek : Retelj 2:1, T. Vodušek : Hribar 0:2, J. Slatinšek 0:2, U. Slatinšek - J. Slatinšek : Hribar - Komac 0:2, U. Slatinšek : Hribar 2:1, J. Slatinšek: Retelj 1:2, D. Vodušek : Komac 0:2). Lestvica: 1. Preserje 26, 2. Maxi-market Olimpija 22, 3. Moravske Toplice Sobota 20, 4. Krka 18, 5. Radgona 16, 6. Maribor 12 itd. V soboto v Soboti zmagale Soboto Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v gosteh premagale neposredne tekmice za drugo mesto - Žužemberčani v prvem nizu ostali brez točke, potem pa celo dobili niz NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Tako odbojkarji Žužemberka kot tudi Novomeščanke so v sedmem kolu igrali v Murski soboti in izida obeh tekem sta bila 3:1, le da zmaga ni šla obakrat na Dolenjsko: medtem ko so Novomeščanke po izgubljenem prvem nizu domačinke premagale, so Su-hokranjci za kaj podobnega precej prešibki. Domačinke so v uvodnih minutah prvega niza tekme v Murski Soboti dale Novomeščankam vedeti, da jim tudi tokrat ne mislijo kar podariti zmage. Sobočanke so povedle s 4:0 in po iznačenem boju in izidu 10:10 dobile zadnjih pet točk ter s tem tudi niz. V drugem nizu so Novomeščanke igrale precej bolj sproščeno in domačinkam dovolile osvojiti le 4 točke, tekmo pa je tako rekoč odločil tretji niz, ko je TPV po vodstvu po zaostanku s 2:6 obrnil izid na 8:7 ter v podaljšani igri izid v nizih povišal na 2:1, kar je dokončno strlo odpor Sobočank. V soboto se bodo Novomeščanke v Kopru pomerile s tamkajšnjim Kemiplasom, pri katerem zagotovo niso zadovoljni nad tremi porazi v sedmih kolih drugega dela in tretjim KOLESARJI V KALABRIJO NOVO MESTO - Kolesarji novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom bodo od konec tega meseca nastopali na dirkah 3. kategorije svetovnega pokala v Kalabriji. 22. februarja bodo nastopili na enodnevni Dirki po pokrajini Kalabrija, od 24. do 26. februarja na etapni dirki Po Kalabriji, 28. februarja na dirki za nagrado Pantalice, L marca pa na Giru Etna. TENIŠKA ŠOLA NOVO MESTO - Teniški klub Novo mesto vabi k vpisu v teniško šolo za otroke od 6. leta starosti dalje in v teniške tečaje za otroke vseh starosti. Vsa pojasnila dobite in otroke lahko vpišete v pisarni kluba v Zvvittrovi ulici 1 (AMD v Bršljinu) ob delavnikih od 17. do 19. ure ali po telefonu 323 780 ali 0609 652 426. Za vsa strokovna vprašanja je na voljo vodja teniške šole Andrej Kastelic po telefonu 23 248, vsak dan od devetih do poldne. mestom na lestvici. Koprčanke si namreč še vedno želijo ponoviti lanski naslov prvakinj, zato je morebitna zmaga nad Novomeščankami zanje še toliko bolj pomembna. Na drugi strani gredo Novomeščanke v Koper precej sproščene, saj nimajo kaj izgubiti - v primeru poraza imajo pred tretjeuvrščenimi Koprčankami še vedno dve točki prednosti, v primeru zmage pa bi si pridobile še precejšno psihološko prednost pred zaključnimi boji. BORCI SKORPIONA NA EVROPSKO IN SVETOVNO PRVENSTVO NOVO MESTO - Člani novomeškega društva za borilne veščine Kick thai boxing cluba Scorpion so edini iz Slovenije pod vodstvom trenerja Iztoka Vorkapiča nastopili na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo v Zagrebu. Simon Vovko je v kategoriji do 63,5 kg zmagal s prekintvijo boja v 2. rundi, Miran Cvelbar pa je po sodniški odločitvi z 1:2 osvojil drugo mesto v kategoriji do 91 kg. Oba sta se tako uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo od 29. marca do 5. aprila v Španiji. Omenjena tekmovalca sta si poleg Davida Župevca v kategoriji do 57 kg in Gašperja Cajnarja v kategoriji do 75 kg zagotovila udeležbo tudi na svetovnem prvenstvu. DVE KOLI PRED KONCEM METLIKA -Vil. kolu metliške občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Lokvica : Suhor 3:2, Mladina Grabrovec 2:2, Policija : Rosalnice 2:1, Okrepčevalnica Kučar : radovica 4:1, Big Boss : Metlika 5 3:0. Dve koli pred koncem lige vodi Krokar, druga je Policija in tretji Big Boss. Odbojkarska četa trenerja Bojana Brulca v Murski Soboti ni imela kaj izgubiti, a Suhokranjcem kljub temu v prvem nizu storili vrsto napak, predvsem pri začetnih udarcih, tako da so prvi niz izgubili s katastrofalnim izidom 0:15. Lahko dobljeni prvi nižje domačine uspaval v takšni meri, da so Žužemberčani v drugem že povedli s 13:11, a v odločilnih trenutkih popustili, v tretjem pa je bilo vodstvo z 9:0 dovolj, da so Sobočanom odščipnili vsaj en niz. V četrtem nizu so domačini spet napeli vse moči in po njihovem vodstvu z 10:0 je bilo srečanje odločeno. Še manj možnosti za zmago bodo imeli Žužemberčani v naslednjem kolu, ko se bodo v Novi Gorici pomerili s kanalskim Salonitom Anhovim, ki v drugem delu prvenstva še ni utrpel poraza. OBČNI ZBOR ATLETSKEGA KLUBA ŠENTJERNEJ ŠENTJERNEJ - V petek, 13. februarja, je bil v prostorih osnovne šole Šentjernej letni občni zbor AK Šentjernej. Dosedanji in novi predsednik kluba g. Janez Kuhelj je v svojem poročilu izpostavil najvidnejše uspehe šentjernej-skih atletov, med katerimi je treba omeniti predvsem uspeh Jožeta Vrtačiča, ki je kot član mladinske državne reprezentance osvojil kar dve medalji na “Olimpijskih dnevih mladih” v Lizboni. Atleti AK Šentjernej so v pretekli sezoni osvojili kar 51 kolajn na raznih državnih tekmovanjih ter prispevali tudi k ekipnemu uspehu osnovne šole Šentjernej, ki je tako pri dekletih kakor tudi pri fantih osvojila prvo mesto v Sloveniji. Nujno potrebno je urediti atletsko stezo, ki je v sedanjem stanju tako rekoč neuporabna za vadbo. M. H. SKUPŠČINA KONJENIŠKEGA KLUBA ŠENTJERNEJ - V nedeljo dopoldne je na Hipodromu potekala skupščina Konjeniškega kluba Šentjernej. Na skupščini so predstavili rezultate dela in uspehe in kljub težkemu letu ocenili poslovanje kot uspešno. Zavedajo se problemov pri denacionalizaciji, predvsem Hipodroma, zato bodo v letu 1998 imeli prioritetno nalogo reševanje te problematike. Vsem vozačem z licenco in tekmovalcem •sopodelili simbolične nagrade, tekmovalno sezono so ocenili za zelo uspešno, saj so osvojili državno prvenstvo triletnih kasačev s tekmovalcem Simonom Bele. Poleg tega so osvojili še 24 zmag, 18 drugih mest, 14 tretjih, 13 četrtih in 12 petih. Skupno se je KK Šentjernej, ki v letošnjem letu beleži že 113. leto delovanja, uvrstila na 3. mesto v državni razvrstitvi. Skupščina je zato razrešila celoten upravni odbor in določila kot mandatarja g. Ivana Košaka, ki je dolžan v mesecu dni imenovati nov upravni odbor kluba. Za podpredsednika je skupščina imenovala župana Občine Šentjernej g. Franca Hudoklina. (Foto: M. Hočevar) Skakalni center Na klancu Jeseni lani ustanovljen Smučarski skakalni klub Posavje gradi pri Boštanju štiri skakalnice BOŠTANJ - V dolini, ob cesti od Boštanja proti Vrhu, ledinsko ime tega kraja je Na klancu, že tri tedne nastaja novo smučarsko skakalno središče v Sloveniji. Smučarsko skakalni klub (SSK) Posavje, s sedežem v Boštanju, vodi boštanjski podjetnik Tone Dolničar. Po načrtih dr. Bojana Jošta s Fakultete za šport bodo zgradili 4 skakalnice: 12-, 25-, 35- in 50- metrsko. Vse naj bi bile prevlečene s plastiko, ker pa bi samo to stalo okrog 300.000 mark, bodo zelo veseli, če jim bo uspelo do pomladi končati groba zemeljska dela, napeljati elektriko in vodo ter skakalnice zatraviti. SSK Posavje se zahvaljuje za pomoč 20 boštanjskim in sevniškim obrtnikom, predvsem pa lastnikom zemljišč Revinškovim, Vintarjevim in Šircljevim, ki so jim brezplačno odstopili okrog 1,2 ha zemljišč, ter sevniški občini in KS Boštanj za sodelovanje. Želijo si, da bi ti našli še več posnemovalcev, da bi se SSK Posavje s 60 člani in tremi registriranimi tekmovalci lahko čimprej pridružili novi nadobudni skakalci. Zdaj morajo namreč Danija Lindiča (sina Braneta, “šefa” za marketing pri SSK), Mateja Dolničarja (sina predsednika Toneta) in Aleša Martinjaka (njegov oče Stane je trener SSK, udomil se je v Krškem, poprej pa je bil trener v kranjskem Triglavu) vsaj trikrat tedensko voziti na vadbo in tekme najmanj 100 km daleč! Vsi trije dečki spadajo navzlic mnogo slabšim pogojem v primerjavi s konkurenti, ki lahko vadijo vsak dan, v prvo petino slovenskih skakalcev do 11 oz. do 13 let! "Računamo, da bomo letos uspeli kon- čati vsaj obe manjši skakalnici, da bomo imeli že letos zanesljivo kakšno tekmo, morda za občinski praznik. Čez dve ali tri leta pa bi Na klancu lahko pripravili že tudi kakšno tekmo za državno prvenstvo. Dolge vožnje so naposled naporne, utrujajoče in nevarne, kot je, žal, opozorila nedavna tragedija,” pravi Tone Dolničar in dodaja, da bo center Na klancu edini v Sloveniji, kjer bo možen dostop do zaletišča z avtom! V svetu je tak primer le še na velikanki v Kulmu. P. PERC K) Tone Dolničar Namesto v Nagano v zdravilišče Kruno Brežice tudi prihodnje leto v prvi ligi V Kamniku odločila dva kroga KAMNIK - Druga zaporedna zmaga je strelcem Kruna Brežice prišla še kako prav, saj se tako rešili vseh skrbi v zvezi z obstankom v prvoligaškem društvu, obenem pa so pripravili največje presenečenje 9. kroga. Na gostovanju v Kamniku je bilo zelo vroče, saj so domačine ugnali za vsega dva kroga. Do konca ligaškega prvenstva čakata le še dva nasprotnika, Celje in sevniški Heroj Marok; ni dvoma, da si bodo Brežičani bero točk še popvečali. Za uspeh v Kamniku so enako zaslužni vsi trije tekmovalci, saj so streljali zelo izenačeno. Dosti manj uspeha v ligi pa imajo Sevničani, ki so v nedeljo izgubili še devetič in tako zapravili zadnjo, čeprav zgolj teoretično možnost za rešitev pred izpadom. Celjani so ta hip zanje in še za mnoge druge pač premočan nasprotnik. Seveda bi bilo verjetno vse drugače, ko bi za Sevničane lahko nastopal obetavni mlajši mladinec Gorazd Cimperšek, kateremu menda doma ne dovolijo, da bi zaradi športa kakorkoli zapostavljal šolo. Rezultati: Kamnik - Kruno Brežice 1649:1651 (Ferenčak 552, Krošelj 551, Sabadoš 548), Celje - Heroj Marok (Sevnica) 1660:1618 (Tomše 552, Ajster 551, Ognjenovič 515). (E.S.) NA HLEVISKO PLANINO IN VOJSKO Smučar Rene Mlekuž po hudi poškodbi uspešno okreval v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Od slovenskih alpskih smučarjev je Rene Mlekuž prvi izpolnil normo za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Na-ganu. A je vmes posegla nesreča in mladi vrhunski športnik je smučarske palice moral zamenjati za bergle, olimpijske igre, na katerih si želi nastopiti vsak vrhunski športnik, pa spremlja po televiziji. “Pri gledanju prenosov, zlasti ko tekmujejo moji kolegi in prijatelji, sem bolj živčen, kot če bi bil sam na štartu,” pravi Rene, ki je bil tri tedne na rehabilitaciji v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Rene je v začetku leta utrpel težko poškodbo. Na tekmovanju v veleslalomu v Kranjski Gori si jo zlomil golen leve noge. “Zaradi slabe vidljivosti sem spregledal luknjo v vratih in z veliko hitrostjo -pri veleslalomu vozimo tudi 80 km na uro - z napeto nogo, ne da bi amortiziral, priletel vanjo. Udarec je bil tako močan, da mi je prelomilo obe kosti, potem sem pa še grdo Padel,” se spominja 22-letni mladenič iz Slovenske Bistrice. Takoj so ga Prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer ga je operiral dr. Tone Lah. “V nogi imam dve kovinski ploščici in 13 vijakov; to naj bi mi odstranili po letu dni.” Takrat bo seveda Rene že veselo tn gotovo tudi uspešno tekmoval v svetovnem pokalu. Komaj po dveh sezonah v tem tekmovanju najvišjega svetovnega ranga ima v slalomu že kaj pokazati: bil je 10. na zadnjem svetovnem prvenstvu, v tekmah za svetovni pokal pa je v Schladmingu osvojil 9. mesto, 5. je bil v VVengnu, njegov največji uspeh doslej pa je 2. mesto v švicarskem Veysonazu. Fant se je hitro in uspešno prebil v svetovni slalomski vrh. Po tednu dni v bolnici in dveh, preživetih doma, je prišel na rehabilitacijo v Dolenjske Toplice. “Če bo vse po sreči, bi bil konec maja že lahko spet na snegu,” pravi. “Vendar ne mislim nič delati na silo in Prehitevati. Ta sezona je zame končana in moj cilj je dobra priprava na naslednjo.” Za sedaj mu kaže Prav lepo. “Ko sem prišel v zdravilišče, sta bila stopalo in gleženj skoraj negibljiva, sedaj pa ju že pregi-bljem kot na zdravi nogi,” je zado- JUREZ REKORDOM DRUGI VIOWI BREŽICE - Jurc Rovan, atlet brežiškega Kita, ki ta čas v Združenih državah Amerike končiče študij športa, je v Iowi nastopil na dvoranskem atletskem srečanju in v skoku s palico osvojil drugo mesto. Preskočil je 540 cm, kolikor Je uspelo preskočiti tudi zmagovalcu. S tem je Jure postavil nov državni dvoranski rekord. (P. R.) voljen. “Rehabilitacija res izvrstno poteka, sicer se pa za to trudimo vsi: odlično in nadvse prijazno in ustrežljivo zdravstveno osebje in seveda sam. Vsak dan trajajo moje rehabilitacijske terapije od osmih zjutraj do pol treh popoldne. Že od drugega tedna po operaciji pa delam še razne vaje za ohranjanje mišične moči in splošno kondicijsko pripravljenost. Tukaj v Dolenjskih Toplicah sploh ni nastopil, naslednji dan pa se tudi na slalomu, še ves potolčen, ni najbolje odrezal. Naslednje igre bodo v Ameriki in Rene se jih že veseli, saj bo takrat v najboljših tekmovalnih letih. A. B. NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel Servis Novo mesto bo v soboto, 28. februarja, pripravilo planinski izlet na idrijski konec, kjer se boste lahko povzpeli na 908 m visoko Hleviško planino in na 1087 m visoko Vojsko, kjer v Medvedovi gostilni hranijo žig slovenske planinske transverzale. Izlet bosta vodila Tone Progar in Marko Rems. Prijavite se lahko do srede. Rene Mlekuž se res vsi trudijo, da je pacient zadovoljen in da čim hitreje okreva. Prijazno je vse osebje zdravilišča, in to z vsemi gosti,” jih pohvali. Na okrevanju v Dolenjskih Toplicah je Mlekuža trikrat obiskal fizioterapevt smučarske ekipe Tomaž Popit, sicer Črnomaljčan. “Pa tudi drugi me niso pozabili, celo mediji se še zanimajo zame; to je lep občutek, da nisi zanimiv samo, ko si zdrav in uspešen. Isto velja za firmo G7, mojega sponzorja, kjer sem zaposlen." Pred šestimi leti sije Rene, ki trenira že 16 let, poškodoval kolenske vezi in meniskus in je bil po operaciji na rehabilitaciji v Šmarjeških Toplicah. Thko Štajerec Dolenjsko spoznava v glavnem preko zdravilišč. Nekajkrat pa je že tekmoval na smučišču na Gačah blizu Dolenjskih Toplic. Letošnje zimske olimpijske igre so za Mlekuža mimo. V Naganu je sicer že dvakrat tekmoval, nazadnje lani, ko je na ogrevanju za veleslalom grdo padel, tako da na tekmi SREČANJE EKIP IGER BREZ MEJA - Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je v torek, 10. februarja, v vinski kleti v Vipavi organiziral srečanje ekip, ki so lani sodelovale na Igrah brez meja. Srečanja seje udeležila tudi ekipa iz Šentjerneja, šentjemejski župan Franc Hudoklin, predstavniki turističnega društva Šentjernej in nekateri sponzorji. Dr. Rožič je ekipam podelil priznanja za sodelovanje in se zahvalil za promocijo Slovenije vsem osmim ekipam. Šentjernejska ekipa se je v Budimpešti od vseh ekip najbolje odrezala in si s tem prislužila udeležbo na finalu iger v Lizboni. Zupan Franc Hudoklin je ob tej priložnosti poudaril, da je bila občina pri zagotavljanju denarja za udeležbo na igrah prepuščena sama sebi, pri iskanju pomoči pri Turistični zvezi Slovenije kot tudi pri Ministrstvu za malo gospodarstvo pa je naletela na gluha ušesa. (Foto: M. Hočevar) HYunoni Eminent m. ..ut STREL S CARISMO - Trebanjski plavalni ultramaratonec, Martin Strel, pr\i Slovenec, kije preplaval Rokovski preliv, in prvi na svetu, kije preplaval Sredozemsko morje med Tunizijo in Italijo, med afriškim in evropskim kontinentom, se vsak dan trdo pripravlja na nove podvige, spomladi bo to med drugim tudi plavanje ob Ažurni obali. Strel je tako rekoč ves čas v gibanju, na popotovanjih. Novomeško podjetje Eminent, ki ima zastopstvo, prodajo in servis za vozila Marati, Mitsubishi, Lada in Hvundai, je prisluhnilo Strelovemu načinu življenja, ki se mu venomer mudi in zato je tolikanj pomembneje, da ima ta vrhunski športnik na voljo varen prevoz. Direktor Eminenta Matjaž Žgavec je Strelu izročil ključe varnega in dovolj poskočnega avtomobila Mitsubishi Carisma 1,8 GDI. Srečno Martin, v vodi in na cestah! (Foto: F. R) M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS Knafelčeva 2, Novo mesto V okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 22.2.1998, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil: 1. R-Clio 1.4 RT L.1997 Izkl. cena 570.000,00 SIT 2. Citroen SAX0 1.0 i L. 1997 Izkl. cena 600.000,00 SIT 3. R-TRAFIC 2.5 pov. podalj. L. 1996 Izkl. cena 1.200.000,00 SIT 4. R-EXPRES 1.4 L. 1996 Izkl. cena 360,000,00 SIT 5. R-TWING0 L. 1994 Izkl. cena 450.000,00 SIT 6. MAZDA 323 F 1.5 i L.1997 Izkl. cena 900.000,00 SIT 7. R-19 ADAGIO 1.4 L.1995 Izkl. cena 420.000,00 SIT 8. R- CLIO 1.2 RL L. 1994 Izkl. cena 290.000,00 SIT 9. Škoda Favorit 135 L L. 1992 Izkl. cena 200.000,00 SIT 10. R-TRAFIC T 1200 pov. podaljšan L 1986 Izkl. cena 400.000,00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 22. 2.1998, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 20.2.1998, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. |^^metni davek. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto SVET OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ Podzemelj 11 A 8332 GRADAC razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta (reelekcija). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom “Za razpis ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/ 94,14/95, 20/95 - odločba US RS, 73/95 - odločba US RS, 9/96 -odločba US RS, 39/96 - odločba US RS 44/96 - odločba US RS, 26/97 in 70/97) ter 10. člena Statuta občine Krško (Ur. list RS št. 2/ 96) občina Krško razpisuje POIZVEDOVALNI RAZPIS O POTREBAH PO STAVBNIH ZEMLJIŠČIH I. Občina Krško ima na zalogi nekaj stavbnih parcel in načrtuje pridobivanje stavbnih zemljišč in izdelavo prostorskoureditvenih načrtov. Zaradi smotrnega opremljanja, pridobivanja in usklajenosti s potrebami pozivamo vse zainteresirane, da trenutne potrebe po zemljiščih za stanovanjsko in poslovno gradnjo sporočijo Občini Krško. Možne lokacije za stanovanjske in poslovne zgradbe so na območju Senovega, Brestanice, Krškega, Kostanjevice na Krki in Podbočja. V vlogi za stanovanjsko gradnjo navedite predvideno lokacijo in način gradnje: - samostojna hiša - vrstna hiša - blokovna gradnja V vlogi za potrebe gradnje poslovnih prostorov navedite: - kraj želene gradnje - potrebno površino za izvedbo gradnje - dejavnost, ki bi jo opravljali, in predvideno število zaposlenih - rok začetka gradnje - posebne pogoje investitorja (dovoznost, parkirni prostori ipd.) Rok za zbiranje vlog po tem razpisu je 30 dni po objavi. Informacije dobite na Občini Krško, pri g. Grumu. Vloge pošljite na„naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. I^KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • TENIŠKA ŠOLA IN VRTEC -V teniškem centru Otočec bodo do 4. marca vpisovali v teniški vrtec, kije namenjen otrokom do 7. leta starosti, in v teniško šolo za otroke do 10. leta starosti. 4. marca bodo ob 19. uri pripravili sestanek s starši prijavljenih otrok. Šola in vrtec bosta potekala ob popoldnevih od ponedeljka do petka skozi celo leto. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite in otroke vpišete po telefonu 068 75 458. • TEČ AJI ZA ZAČETNIKE IN STARE MAČKE - Trenerji in teniški učitelji Teniškega centra Otočec pripravljajo redne tečaje za začetnike in za bolj ali manj izurjene tenisarje. Da bi se tečajniki naučili čim več, so skupine majhne, največ 4 tečajniki, učijo pa jih po metodah ameriškega poklicnega teniškega združenja USPTR. • TENIŠKEGA SREČANJA ŽENA IN DEKLET se je udeležilo 11 tenisark. ki so svoje znaje na koncu preverile še na turnirju. V Finalu je Sandra Ifirk z 9:7 premagala Slavico Srebrnjak, dvoboj za 3. mesto pa je z 9:3 dobila Brigita Pucelj. • NA TURNIRJU ŽREBANIH PAROV sta prvo mesto osvojila Poklač in Novak, druga sta bila Prosinečki in Lapajne, tretja pa Kusič in Radivojevič starejši. /C' i L Odgovori in popravki po § 9, 'N Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Je Kostanjevica na Krki še na Dolenjskem? Dol. list št. 6, 12. februarja Kostanjevica je in verjetno bo še ostala na Dolenjskem, g. Blas. Pred-no vam bom pojasnil ali vsaj skušal pojasniti, zakaj sem napisal svoje poglede na “Posavsko regijo”, vas sprašujem, kako opravičujete brezbrižen odnos občine Krško do KS Senovo. Verjetno niste s tem seznanjeni, zato sem nemalo presenečen, ko govorite, da smo gospodarji na svojem naravno zaokroženem območju; vi morda ste, mi pa se ne počutimo tako, vsaj jaz ne. Ko smo v KS Senovo pričakovali po vsej kalvariji, ki smo jo doživeli na gospodarskem področju, da bomo s skupnimi močni vsaj delno sanirali nastali položaj - možnosti za to smo imeli - smo bili nemalo presenečeni, da kljub zagotovilom države Slovenije in trudu posameznikov ravno v vodstvu občine Krško nimamo ustreznega sogovornika. Sklepi občinskega sveta so ostali nerealizirani, odnos župana Siterja do KS pa poniževalen in, verjemite mi, tudi jaz sem z vsem srcem pripadal Posavju, dokler nisem prišel do spoznanja, da je verjetno med desnim in levim bregom reka Sava. Bregov nisem videl, dokler nisem videl proračunov občine Krško, dokler se niso začeli posmehovati našim prizadevanjem; koliko let nismo dobili niti tistega, kar nam je po vseh merilih in vlaganjih v skupno dobro pripadalo. Vi, g. Blas, čutite drugače. TUdi jaz želim, da bi ljudje na našem področju živeli človeka dostojno življenje, torej imava skupen cilj, zato mi je vseeno kje je sedež oblasti, če je poštena in optimalna; take, kot je sedaj, ne podpiram. Dr. Bučarja ne poznam, ne vidim nobenega razloga, da bi pihala v “isti rog”, besedilo k mojemu pismu je napisal po lastni presoji, za kar se mu zahvaljujem. Po svoje sem vam hvaležen, da ste napisali pismo, tako bomo morda prišli do spoznanja, da smo tudi pod Bohorjem doma ljudje, morda malo drugačni, pa vendarle samo ljudje s svojimi hotenji in potrebami, ki niso nič drugačne od vaših. Se vam ne zdi, da bi bil program razvoja “Posavske regije” bolj primeren ob podpisu kot pa prepir, katero penino bodo pili akterji podpisa? IVAN ABRAM Reštanj Resnica o “privilegijih članov Zveze borcev” Dol, list št. 5, 5. februarja Kadar prebiramo odgovore na kakršnekoli očitke v našem sistemu, vedno izpade tako, kot daje vse, kar se napiše v odgovor, prav tisto, kar bi morali vsi verjeti. Uidi to nas spominja na minule čase - pokimaj in molči. Razlikuje se samo v tem, da nam zdaj ni nujno molčati, četudi je to še vedno rakava rana velikega števila ponižanih in prestrašenih Slovencev. Če bi ZB navedla vse privilegije in dohodke tistih, ki so v našo OF vsejali idejo komunizma, bi bili podatki prav gotovo drugačni in za poštene partizane boleči. Saj so njihovi privilegiji skromni ali pa jih celo ni. Če bi bila ZB resnično neoporečna, se mnogi, ki so se borili in simpatizirali s partizani, ne bi odmaknili od njene skupnosti. To potrjuje tudi ustanovitev Združenja svobodnih partizanov, kije zadihalo in zaživelo na idejo in pod vodstvom nekdanjega partizana dr. Ludvika Čanžka. To združenje pomeni za mnoge pokončne Slovence ponovno prebujanje samozavesti, ki je bila prisotna že takrat, ko so naši možje stopali v partizanske vrste z ideali in željo, da preženejo okupatorja in nam priborijo resnično svobodo. Na izredno negativen odziv je naletelo ravno pri ZB. Bili smo priča, da je glavni predstavnik celo odklonil javni pogovor na TV-oddaji z ustanovitelji tega novega združenja. V svojem nasprotovanju te ideje se odkrito poslužujejo dobro nam znanih brutalnih metod. Hvala bogu, sedaj smo na verbalni ravni. Veliko nas je, ki smo to združenje pozdravili z navdušenjem in veseljem kot resnično dušo in srce naših pravih partizanov, ki smo jih občudovali in imeli radi. Brez komunistične ideje so se borili z zavestjo, da uresničijo sanje vseh poštenih Slovencev, pri pričakovanju privilegijev pa ostali skromni. Žal je ravno med njimi smrt neusmiljeno kosila. Največ rdečih voditeljev je preživelo, saj so bili izvežbani lutkarji naših fantov in deklet na varnem v ozadju. Danes ostajajo z vsemi padlimi le boleči spomini njihovih svojcev in tudi nas, kijih cenimo in spoštujemo njihovo prednost osvobodilnemu boju. Komunistične vladavine se žal nismo še rešili. Zamenjali so samo ime. Brez vesti in prave morale se borijo za preživetje utopične ideje. Med nami sejejo sovraštvo, delitev in prepad nerazumevanja. Dokazujejo, da niso sposobni na dostojen in prepričljiv način priznati barbarskih zločinov, in se še vedno klanjajo propadlim idejam. Tako se v časopisih kopiči razlivanje žolča, prepojenega z lažmi bolestnega sovraštva do vseh, ki ne mislijo kot oni. V njihovo brezmejno pomoč jim je pero ge. dr. Spomenke Hribar. Ob prebiranju njihovega pisanja ne čutimo zaničevanja, pač pa resnično usmiljenje in pomilovanje, saj postajajo sami sebi največji sovražniki in rablji. Dokazujejo, da nosijo v sebi le zahrbtno sovraštvo in gon po najslabšem, to pa je želja po diskreditiranju, onesrečevanju in brezmejnem škodovanju vsem, ki mislijo drugače. Kakor je poznano iz naše zgodovine, tu ni izključena niti pravica po odvzemanju pravice do življenja. Združenje svobodnih partizanov pa je tisto, ki želi in si prizadeva, da se izkopljemo iz morečega oklepa “nemogočih” medsebojnih odnosov, priznamo krivice, odpustimo, se spravimo in zaživimo sproščeno in zložno. To je pomembno za nas vse. Tako starejše kot našo mladino, ki ne bi smela biti obremenjena s preteklostjo, želi čiste račune pri pisanju naše zgodovine in s tem dobre temelje za graditev prihodnosti. Da se mladi rod tega zaveda, govori njegovo vključevanje med prijatelje Združenja svobodnih partizanov. Vsi zavedni Slovenci želimo, da bo naša bodočnost prežeta z resnično svobodo in resnicoljubnostjo. Samo tako se bo oblikovala pravična, pravna, socialna in za vse obetajoča resnična domovina. Iniciativni odbor za ustanovitev območne organizacije Združenja svobodnih partizanov v Novem mestu IVAN RAVNIČ, Novo mesto LOJZ KASTELIC, Mirna Peč BOŽA PODERGAJS, Novo mesto Obetaven rod mladih glasbenikov Dol, list št. 6, 12. februarja * 1 Korektni članek gospoda Milana Marklja želim dopolniti z imeni mladih glasbenikov, ki so dosegli na 1. regijskem tekmovanju osmih glasbenih šol širše Dolenjske v Novem mestu od 90 do 100 točk oziroma zlato priznanje in s tem pravico do tekmovanja na državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Naj tudi povem, da so tekmovalci posameznih inštrumentov razdeljeni na kategorije glede na starost. 6 zlatih priznanj za Glasbeno šolo Krško so prejeli: Nika Tkalec v I. a kategoriji klavirja pri učitelju Brani-miru Biliškotu; Peter Cizi v 1. b kategoriji saksofona; Uroš Horvat in Bojan Zupančič v 1. c kategoriji saksofona, vsi trije pri učitelju Goranu Merčepu, Jerneja Erjavec v I. a kategoriji obe pri učitelju Ernestu Jazbecu in Peter Tomažin v I. c kategoriji fagota pri učitelju Antonu Žarnu. 5 učencev z zlatimi priznanji iz Glasbene šole Brežice: Katja Ogorevc v I. a kategoriji flavte, pri učiteljici Adriani Stažič, Jožica Zupančič v 1. a kategoriji klarineta; Lenart Černelič v 1. a kategoriji saksofona; Miha Močnik v I. b kategoriji saksofona, vsi trije pri učitelju Igorju Požarju; in Mihaela Kovačič v II. a kategoriji petja iz razreda Marjetke Podgoršek-Horžen. Iz Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto sta zlati priznanji prejela dva učenca: Aleksandra Pavlič v I. a kategoriji kljunaste flavte pri učiteljici Jožici Cvelbar in Borut Turk v I. b kategoriji klarineta pri učitelju Sandiju Franku. Zlati priznanji za Glasbeno šolo Ribnica sta osvojili: Saša Jamnik v I. a kategoriji flavte pri učiteljici Ivani Barčič in Petra Vrh v I. a kategoriji petja pri učiteljici Aleksandri Milosavljevič. Za Glasbeno šolo Trebnje sta zlati priznanji osvojila učenca: Kaja Kapus v I. b kategoriji kljunaste flavte iz razreda Tatjane Mihelčič-Gregorič in Andrej Tomažin v II. a kategoriji saksofona iz razreda Igorja Požarja. Iz Glasbene šole Črnomelj je zlato priznanje dosegla učenka Valentina Štrucelj v I. c kategoriji klarineta pri učitelju Antonu Kralju; iz Glasbene šole Sevnica pa učenka Nija Androjna v I. a kategoriji flavte pri učiteljici Valeriji Vovk. V članku je gotovo nehote izpadlo zlato priznanje za Glasbeno šolo Kočevje, ki ga je osvojila učenka Sabina Devjak v II. a kategoriji klavirja pri učiteljici Natalii Bogdanovi. Za dosego kateregakoli priznanja je vloženo ogromno truda učencev tekmovalcev, njihovih učiteljev in klavirskih spremljevalcev pihalnih instrumentov in petja. Ob tem pa je potrebna velika skrb in podpora staršev. Predvsem zato trdim, da je potrebno objaviti imena učencev in njihovih učiteljev, ki bodo zastopali našo širšo regijo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Želimo jim veliko uspeha! SILVESTER MIHELČIČ, član sveta tekmovanja in ravnatelj glasbene šole Črnomelj Izginili zabojniki za steklo Preveliki stroški NOVO MESTO - Pred kratkim so izpred novomeških trgovin izginili zabojniki za steklo, zaradi česar nas je poklicalo kar nekaj naših bralcev. Vodja skladišča v Dinosu Emil Luzar pravi, da je cena stekla močno padla, tako da z njegovo prodajo ne krijejo niti stroškov prevoza. Cene odpadnega stekla v tujini so nizke, naše steklarne pa tovrstnega stekla ne odkupujejo. Zato so v Dinosu s tem seznanili vse dolenjske in belokranjske občine, kjer imajo kontejnerje za steklo in papir. Na dopis se nista še odzvali le novomeška in metliška občina, z ostalimi pa se že dogovarjajo, kako bodo rešili ta problem. V dopisu so občinam navedli ceno, ki jo bodo zaračunali za odvoz kontejnerja za steklo, in sicer od 2.200 do 2.800 tolarjev, odvisno od oddaljenosti, za odvoz kontejnerja s papirjem pa od 1.900 do 2.500 tolarjev. V Dinosu pravijo, da dokler se z občinami in tudi trgovinami ne bodo dogovorili za rešitev, kontejnerjev ne bodo postavili nazaj. J. D. Težka voda, kdo si? Zadnja leta, kaj leta, desetletja, so sosedje njej le profit in brezdušne pokore. Izkoristili so jo, razuzdano zlivali vanjo smrdljivo, morečo nesnago, jo obzidali brez bontona z betonom, najmogočnejši so ji celo podobo poravnali. Njej ob bok so postavili grdo ogrado, ki ji krati družbo prijetnih ljudi. Pa ograda ni bila dovolj, nasipali so obnjo še kupe ruševin in drugih ostalin ter ji samoten mir načeli še bagri in buldožerji s slepimi in z na zaslužek programiranimi vozniki v njih. Vendar kaj lahko uboga Težka voda sama stori? Kako lahko olajša težko si življenje? Ji lahko kdo pomaga? Sosedom je malo marža nje želje. Sosed pač sosedu vrag! Zdaj le joče, ihte čaka modrega človeka. Ja, modrega! Kje so torej modri in odločni in močni ljudje? Davkoplačevalec plačuje župana in sekretarje in razne strokovne in javne službe, jim daje za kruh in za delo. Torej bi oni zlahka kaj postorili? Nak! Leta so minila, ne da bi Težki vodi kdo namenil vsaj pogled, lepo besedo, morda dal roko v oporo. Občina novomeška plačuje “lepotičenje ” vitalnih, baročno bogatih dreves v starem mestu in mestnih soseskah. Tam, kjer skrivajo arhitekturne nebistrih umov stvore, ram, kjer dajejo senco in polnijo pljuča, kjer so človeku v naslon. Mnogi se hudujejo na poredneže, grde neko-ristneže z žagami v rokah! Bo morda kdo prišel in porezal nekoliko bodikavo šavje, ki prepreda bregove uboge Težke vode? Morebiti bo, še predno umro zvončki ob njenih bregovih, župan izvolil poklicati v tovarno, ki je Težki vodi sosed, in jih prijazno prosil, moledoval če bo treba, da bi malo pospešili dolgotrajno premikanje grde ograje od nje, čimdlje od nje? Moč se je vprašati, ali bo župan ali pa kakšna dična novomeška stranka zmogla zbrati tudi v namen ureditve pešpoti ob potoku Težka voda nekaj besed, jih združiti v idejo in jo tvegati ponuditi mestnemu svetu, terjati zanjo še kakšen denar? TOMAŽ LEVIČAR Kritično, a argumentirano d Dolenjskih Toplic SKD o pomembnih točkah črnomaljskega občinskega sveta župana, da si je vzel mandat o dogovarjanju brez vednosti občinskega sveta. Naše mnenje je, daje takšen postopek vsaj moralno vprašljiv, če že ne gre za kršitev predpisov. Pri analizi stanja in potreb po osnovnošolskem prostoru v Črnomlju smo svetniki SKD podprli predlog izdelovalca analize IB Invest Biro Novo mesto, d.o.o., ki ga je podprl tudi odbor za družbene dejavnosti. Predlog predvideva, da bi v letu 1999 dogradili učilnice za OS Mirana Jarca in Loka, v letu 2000 in 2001 pa še telovadnici. Večina svetnikov pa je potrdila prednost športne dvorane pred učilnicami. Svetniki SKD menimo, da smo na seji zagovarjali in predlagali strokovno utemeljene rešitve za dobro cele občine ne glede na to, ali se ujemajo z interesi katere koli politične stranke. Za svetniško skupino SKD mag. JANEZ JURE Javna občila so namenila del prostora poročanju s 33. seje črnomaljskega občinskega sveta. Bralce Dolenjskega lista pa želimo seznaniti z obravnavo treh pomembnih točk dnevnega reda. Svetniki SKD smo pri obravnavi delovnega gradiva letošnjega občinskega proračuna opozorili na neutemeljeno visok porast prihodkov, medtem ko je delež naložb najnižji v zadnjih štirih letih. Zahtevali smo, da v novem gradivu sestavljavci dobro utemeljijo visok prihodek, saj se lahko zgodi, da bomo naslednikom naredili izgubo, ter da je proračun predvsem predvolilno naravnan. V razpravi o prostovojni združitvi in delovanju Zveze občin Bele krajine smo svetniki SKD opozorili OBŠIRNA RAZPRAVA BREŽICE - Brežiški občinski svet je v ponedeljek razpravljal o osnutku odloka o letošnjem občinskem proračunu. Po razpravi svetniki osnutka niso sprejeli in s tem je dokument postal delovno gradivo. Razpravljalci so o osnutku dokumenta govorili zelo obširno in so ga pospremili s številnimi pripombami, spričo katerih bo novo besedilo osnutka najverjetneje precej drugačno od tistega, ki so ga imeli svetniki pred seboj v ponedeljek. ZBOR UPOKOJENCEV - V nedeljo, 14. februarja, so imeli topliški upokojenci svoj občni zbor. Za predsednika so ponovno izvolili sedanjega predsednika Jožeta Bučarja, večina so isti tudi člani odbora, kar je priznanje za dobro delo društva. Žboru je prisostvovala funkcionarka DeSusa, ki je podrobno razložila pokojninsko reformo, navzoč je bil tudi predstavnik območne organizacije upokojencev iz Novega mesta. V letošnjem programu imajo topliški upokojenci še več družbenih dejavnosti, oživela bo kulturna in športno-rekreacijska sekcija. Posebno skrb bodo posvetili izletom. Zagotoviti si želijo svoje delovne prostore. KAJ JE Z ZDRAVSTVENO AMBULANTO? - Mnogi krajani iz okoliških vasi se sprašujejo, zakaj prostorov, ki so v končni fazi izgradnje, ne opremijo in uporabljajo. Ambulanta je v tako pomembnem turističnem kraju potrebna, toda žal se vse dela s polževo hitrostjo. VALENTINOVO - Sv. Valentin prinese ključe od korenin. Vinogradi na Riglju, Ljubnu, Straški in Soteški gori so večinoma že obrezani. Ljudje so si v teh lepih dnevih nagrabili listja, pripravili drv itd. Letošnja zima je res mila in tudi starejši ljudje ne pomnijo take. T. V. * • • Odgovorne osebe so v diktaturi trdosrčne, v demokraciji pa naglušne. (Graff) • Ni bolj zahrbtnega izdajalca, kot je beseda. (Flisar) Družina, ki potrebuje pomoč L HRVAŠKI BROD - Današnji časi, ko lahko nekateri otroci “deskajo” po internetu, se vozijo na rolkah, igrajo tenis, poslušajo moderno glasbo s CD-jev in nasploh imajo vse, kar si zaželijo, od dobre hrane do športnih copat znanih blagovnih znamk, niso za vse tako prijazni in velikodušni. Sedemletna Barbara Janževec s Hrvaškega Broda v šentjernejski občini pa si želi le, da bi imela vsaj kolo, tako kot ga imajo njeni sošolci in sošolke. Kljub veliki in goreči želji ji ga starša ne moreta kupiti. Družina živi v skromni in na pol podirajoči se stari hiši, ki jo je oče Tomaž podedoval po teti. V službo hodi le njena mamica Irma, zaposlena je v Intel servisu v Novem mestu, Tomaž pa je že dve leti brez službe, pred kratkim pa seje še hudo poškodoval v prometni nesreči. Ko smo družino obiskali, je bil še v bolnišnici. Barbara ima še mlajšega bratca Aljaža, ki je v soboto, na Valentinovo, praznoval drugi rojstni dan. “Tako skromno živimo, da mu nisem mogla ničesar pripraviti za njegov praznik, bom pa drugi teden, ko bom dobila plačo,” je žalostno povedala Irma. V hiši, v katero sili mraz z vseh koncev, se ogrevajo s kurjenjem v štedilniku in v sobi z električno pečjo, ki pa na žalost porabi zelo veliko elektrike. “Dotrajan imamo tudi pralni stroj, rabljenega sem kupila za pet tisočakov, žal je že po treh pranjih odpovedal,” je povedala. Potrebovali bi tudi nov hladilnik, štedilnik in peč pa kakšno omaro, kamor bi lahko shranili obleke, vendar Irma na to hitro doda, da bo te stvari že nekako nabavila na več čekov, ko se bo rešila sedanjih dolgov. Z njeno plačo, okrog 50 tisočakov, in otroškim dodatkom (16 tisočakov) živi cela družina. “Lačni nismo, vendar zmanjka nam denarja za popravilo hiše in podobne reči. Želim si, da bi dobila stanovanje v Novem mestu ali v okolici, od koder bi mi bilo bližje v službo,” pove Irma. Na delo se vozi z avtobusom, saj nima izpita. Irma ve, da bi jo vozniški izpit stal 1000 mark, potem pa bi si morala kupiti še avto, obojega pa nikakor ne bi zmogla. Barbara hodi v 1. razred šentjernejske osnovne šole, Aljaža pa je do sedaj popazil oče Tomaž, kadar je bila mamica v službi. Irma upa, da bo nanj lahko pazil tudi, ko bo prišel iz bolnišnice, sicer ne ve, kako si bo uredila varstvo. Prav te dni je bil Aljaž bolan. “Že drugič ima bronhitis,” je povedala Irma. Kljub temu je bil vesel, vse dokler ga ni premagal spanec. “Barbara hodi k izraznemu plesu, na mesec me to stane 1.000 tolarjev, pa naj le hodi, da bi bila več kot jaz,” je dejala Irma. Irma ima že 14 let službe, začela je kot strežnica v novomeški bolnišnici, sedaj pa dela kot snažilka v Intel servisu, še vedno pa dela v bolnišnici. Njeno delo je izmensko, dopoldan in popoldan. Že kot dekle je rada šivala gobeline, sedaj bi rada tudi kaj sešila za otroke, pa nima šivalnega stroja. Pravi, da je večkrat nervozna, in čeprav bi rada vse sama nabavila, bo to z najboljšo voljo težko storila, zato bi ji prišla prav vsaka pomoč. Družino je obiskala tudi socialna delavka iz Novega mesta, ki jim bo skušala pomagati po svoji strokovni plati. J. DORN1Ž Uk £. _________ BARBARA IN AUAŽ Z MAMICO IRMO MODNI KOTIČEK Dobri so povprečni Na letošnjem sejmu Moda -fashion so si obiskovalci lahko ogledali domače in tuje blugovne znamke otroške, ženske in moške konfekcije ter galanterije, s katero se je na sejem vrnila tudi usnjarska industrija. Prireditev so kot vsako leto spremljala številna obsejemska dogajanja, med njimi tudi “Moda v živo”, izčrpen prikaz blagovnih znamk na modnih revijah. Revije je pripravilo Društvo modnih delavcev v sodelovanju z maskerjem Milanom Gačanovičem in frizerji iz Narta Studia. Razdeljene so bile v tri vsebinske sklope, zato so obiskovalci lahko dobili celovit pregled nad ponudbo slovenskih proizvajalcev in se seznanili z modnimi smernicami za jesen in zimo 98199. Predstavil se je tudi novomeški Labod, ki se mu izbor revijskih oblačil ni najbolj posrečil, je pa zato družba Novoteks Tkanina presenetila z modnimi kreacijami, ki so jih zaupali samostojni oblikovalki in akademski slikarki Mojci Beseničar. S kakovostnimi tkaninami in premišljeno izbranimi barvami se je približala podobi prestižnih blagovnih znamk in lepo opozorila nase. Iz Novega mesta so bili tudi metražerjipodjetja Pomada, ki je specializirano za moško modo. Sejem je popestrila še razstava večernih in spektakularnih oblek za miss Slovenije Majo Simec. Celostna podoba sejma se izboljšuje, vendar najboljši še vedno držijo povprečje, medtem ko ostali lovijo tanek rep zadovoljivosti. JERCA LEGAN Literarni večer V počastitev kulturnega praznika ŠKOCJAN - “Če Slovenci ne bi imeli Trubarja, Prešerna, Župančiča, Cankarja, Murna..., ne bi bili danes to, kar smo - majhen narod L bogato kulturno dediščino,” je bil moto srečanja upokojencev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem pesmi in proze. Srečanje ob slovenskem kulturnem prazniku je organizirala Območna zveza DU Novo mesto, vodil pa ga je predsednik kulturne sekcije OZDU pesnik Ivan Perhaj. Občinstvu so se svojimi deli predstavili: Slavka Janežič in Alojz Andrejčič iz Škocjana, Miha Rukše iz Gabrja, Nežka Jordan, Rezka Jakše, Gustelj Cvelbar in Tinca Kuhelj iz Šentjerneja, Minka Pečaver, Tone Virant in Marija Tomažin iz Dolenjskih Toplic, Amalija Povše iz Semiča in Štefka Uhan iz Mokronoga. Vabilu na srečanje sta se odzvali tudi slovenski pisateljici Anica Zidar in Ivanka Mestnik. Za prijetnejše vzdušje je poskrbel nastop združenega pevskega zbora iz Šmar-jete in Škocjana ter harmonikaši-ce OŠ Škocjan. JELKA MOŽE p t Čestitamo! Na matijevo, 24. februarja, bo Jože Dular, upokojeni, a še vedno delavni dolenjski pesnik, pisatelj, publicist in muzealec stopil v svoje 84. leto. Na ta njegov življenjski praznik bodo po vsej državi pomembne prireditve. Letos namreč matijevo pade - na pustni torek! Na sliki: dolenjska rojaka Leon Štukelj in Jože Dular. (Foto: M. Markelj) Naši ljudje (še) ne znajo telefonirati Telefonski bonton Glede na to, da je zadnji slovenski telefonski imenik izšel pred dvema letoma, v tem času pa je bilo veliko sprememb telefonskih številk, naročniki pričakujemo, da bo kmalu zagledal luč sveta nov imenik. Bilo bi prav, da bi bil v njem bonton o telefoniranju, ki bi ga moral poznati vsak naročnik. Naši ljudje (še) ne znajo telefonirati. Ali se ne želijo naučiti, kaj je vljudnost, ali pa se nimajo kje poučiti. Prvim najbrž ni pomoči, drugim pa bi lahko Telekom pomagal z bontonom o telefoniranju v telefonskem imeniku. Predvsem bi bil takšen bonton lahko hvaležno branje za telefonirajočo mladino, ki - po mojih izkušnjah - praviloma ne pozdravi, kaj šele, da bi se prepričala, ali se je telefon res oglasil tam, kamor je imela namen poklicati. Mladež navadno ogovorjenemu sploh ne pusti do besede, kaj šele da bi poslušala pojasnila. Se bolj neolikani so tisti, ki, ko dvigneš slušalko, zavpijejo nate: “Kdo tam!?’’ in jim niti na misel ne pride, da bi se najprej predstavili. Ker imam osebno podobno številko kot eno večjih podjetij v bližini, mnogi od mene zahtevajo pomivalna korita, kopalne kadi ali tuš kabine. Kar precej časa potrebujem, da jim razložim, da so poklicali napačno številko. Navadno so prepričani, da se nekdo v podjetju, ki se mu pač ne ljubi delati, norčuje iz njih. Mnogim lastnikom telefonov pa zagrenijo dan otroci, ki se zlasti med počitnicami izživljajo in hkrati norčujejo iz ljudi s “telefonskimi akcijami”. C e že ne njim, pa bi bonton prišel prav njihovim staršem, da bi svoje potomce podučili, da telefon ni igrača. Hkrati pa bi sebi prihranili čas za poizvedovanje, zakaj je telefonski račun tako velik. M. BEZEK-JAKSE DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj APLAVZ NI OBVEZEN Red mora biti! Dobil sem opomin za plačilo porabljene vode, ker menda svoje obveznosti nisem poravnal, čeprav sem prepričan, da nisem prejel položnice. Toda kako pošiljatelju dokazali, da je morda krivda na njegovi in ne moji strani? Gre za neomembe vredna sto dva tolarja, a red mora biti, ni kaj. Presenečen sem bi!pravzaprav nad stroški opomina, ki znašajo, reci in piši, tisoč tolarjev. Pa računam: znamka za na pismo je trinajst tolarjev, list papirja ne more stati kdove koliko, obraba računalnika tudi ne. Tu je še kuverta in izgubljeni čas delavke, ki je morala opomin napisati, ga podpisati, stegniti jezik, da je oslinila in zalepila ovojnico,-pa pika! Ne vem sicer, kakšno izobrazbo ima podpisana ženska, toda za izgubljeni zaračunani čas bi morala imeti končani najmanj dve fakulteti, kako bi sicer lahko v dveh minutah, kolikor je trajalo njeno delo, zaslužila več kot devetsto tolarjev. Mislim pa si tudi tole: podjetju, ki mi je poslalo opomin, bi se splačalo pošiljati zgolj opomine, računov sploh ne, saj so veliko bolj donosni kot računi. TONI GAŠPERIČ Znanci z ulice Videvam ga, kako se zagrenjeno, brezvoljno in osamljeno potika po mestu, saj z ljudmi ne najde stika, in čuti, da je vzdušje neiskreno. Upokojen je zgubil lažno ceno napihnjene strogosti razsodnika, ko vse ga vika in se mu dobrika, a on nazaj naduto in strupeno. Sedaj ga gledajo ljudje postrani. Vse naše dobro, slabo gre za nami. Odpri srce! Po svoji topli dlani boš stkal vezi in ne poti k osami. Sodelavci so nam nekako dani, prijatelje izbiramo si sami. JANEZ JEŠTOVSKI Grundig za dve vreči krompirja Poldrugi kilogram papirja v pravdi kiparja in rezbarja Koširja ZAMOSTEC - Draga Karla Koširja, kiparja in rezbarja iz Zamostca pri Sodražici, smo že spoznali kot nadarjenega ustvarjalca v lesu. To je njegov edini vir preživetja, a ker so priložnostna dela neredno plačana, mu večkrat zmanjka denarja tudi za položnice. Pred dvema letoma pa se je moral odpovedati grundigu, 20 let staremu radioaparatu. In takrat so se začele njegove težave, v katere se je poleg RTV Slovenija vpletlo tudi sodišče. “Sem socialno ogrožen in brezposeln občan. Radio sem trikrat odjavil, a so me iz Ljubljane obvestili, da ga moram zapečatiti. S tem se nisem strinjal, saj gre za poseg v zasebnost. Trikrat sem pisal direktorju RTV, odgovora pa ni bilo od nikoder,” pojasnjuje zgodbo Drago Košir. Pri svojem je vztrajala tudi RTV, saj je zadevo oddala na okrajno sodišče v Ko- P O ZDRAV OBISKOVALCEM? - Novemu mestu gotovo ni v čast zanemarjena in napol zgrajena avtobusna postaja. Za zdaj se nihče glasno ne obrega vanjo, malo iz sočutja do žalostne usode njenega prejšnjega lastnika, pokojnih Gorjancev AP, nekaj pa tudi zaradi razumevanja do novih lastnikov. Prav nič prijaznejši ni niti pogled na drugo stran postaje, nad mestni stadion, kjer se bohoti zapuščeni zabojnik. Takšna stvar, že ko je nova, ni v okras okolju, kaj šele, če stoji zapuščena in razbitih šip. (Foto: B. D. G.) čevje, ki je prisodilo, da mora Drago plačati 10.736 tolarjev dolgov naročnine. “Pritožil sem se, ker nimam denarja, pa tudi radio sem prodal za dve vreči krompirja, saj je šlo za preživetje. Grozili so mi z rubežem”. Drago pravi, daje okrajno sodišče v Kočevju lani rubež ustavilo, a hoče izterjati plačilo takse v znesku 3.090 tolarjev, ki je nastala zaradi pritožb zoper sklep o ugovoru. Vmes pa se vseskozi sklicujejo na zakone neobstoječe republike in države (SFRJ). “Tudi če bi imel denar, pa takse ne bi plačeval na podlagi jugo-za-konov, saj smo vendarle sedmo leto samostojna (pravna) država.” Čeprav so rubež ustavili, pa mu RTV še naprej pošilja položnice za plačilo že prodanega grundiga. Drago je že pripravil pritožbo na sklep višjega sodišča v Ljubljani in okrajnega v Kočevju v zvezi s taksami; položnice od RTV hrani z drugimi papirji, ki skupaj tehtajo čez poldrugi kilogram. M. GLAVONJ1Č PROSLAVA NA BUČKI Člani kulturnega društva Bučka smo v soboto, 7. februarja, zvečer pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Sodelovali so učenci tamkajšnje osnovne šole, domači mešani pevski zbor, instrumentalisti na klaviature, violino, kitaro, blok flavto in solo pevka. Nastopajoči so dokazali, da je bilo v njihove vaje vloženega veliko truda. Hvaležni smo tudi občinstvu za pozorno spremljanje programa, za pohvale, predvsem pa nas je zelo opogumil množičen obisk poslušalcev. Po proslavi seje spontano razvil prijeten družabni večer. KD Bučka PRIZADEVNO VODSTVO- , Za napredek v društvu imata ■ veliko zaslug prav njegov taj- • nik in predsednik Zvone Pa- 1 pež in Jože Dre ni k. Veseli pridobitve j JABLAN - Šestnajst let sta- • remu Prostovoljnemu gasilske- 1 mu društvu (PGD) Jablan je v • zadnjih treh letih uspelo z last- 1 nim delom ter delno z družbe- 1 nimi sredstvi obnoviti vaški J gasilski dom. Staro hišo sredi ( vasi so odkupili že pred leti, t potrebna je bila temeljite pre- , nove, dodali pa so ji še prizi- , dek. Novih urejenih prostorov ( so veseli tudi zato, ker bodo ■ namenjeni za ostale potrebe ■ vaščanov in bližnje okolice (na i primer volitve), shajališče mla- i dine itd., kar je do sedaj manj- i kalo. i “Glavnino sredstev so pri- * spevali člani društva in krajani 1 tudi iz sosednjih vasi, delno pa 1 so finančno pomagali Zavaro- 1 valnica Tilia, KS Mirna Peč, J Občinska gasilska zveza Novo , mesto in novomeška občina, za , kar se lepo zahvaljujemo,” je ■ povedal predsednik društva ■ Jože Drenik, ki to nalogo oprav- i lja že šesto leto, ter poudaril, i da skrbijo predvsem za pod- * mladek. Od 78 članov jih je ve- • liko osnovnošolcev in, zagnani 1 kot so, se redno udeležujejo 1 različnih tekmovanj. Za to 1 bodo skrbeli tudi vnaprej. Kot 1 je povedal tajnik PGD Jablan 1 Zvone Papež, bodo svečano 1 otvoritev novega doma pripra- J vili julija, do takrat pa bodo , lepo uredili še okolico. Po tem , velikem finančnem zalogaju pa , bodo moči usmerili v posodo- , bitev gasilske opreme, za kate- a ro so sicer veseli, da vsaj zad- ■ nja leta ni bila potrebna za več- i je požare. i L. M. i NASE KORENINE Spomin na “zakajčke” ji greje srce Iva Stiplovšek iz Brežic je na prvi pogled sila krhko in občutljivo človeško bitje. Kako bi ženica pri štiriindevetdesetih letih ne bila krhka in občutljiva? Pri tej častitljivi starosti pač ne more biti kaj drugega, je pa Iva poleg tega še zelo zanimiva, odločna in samozavestna sogovornica, polna humorja in šaljivih prebliskov. Prav tako je občudovanja vreden njen spomin, ki jo ponese zdaj v čas zgodnje mladosti v notranjski Cerknici, zdaj v leta šolanja in zorenja v gorenjski Škofji Loki in v svetovljanski Ljubljani, zdaj v zrela leta v spodnjekranj-skem Krškem in v spodnještajerskih Brežicah. V teh poslednjih dveh obdobjih ji je že stal ob strani tudi njen življenjski spremljevalec Fran Stiplovšek, siikar, pedagog in prvi ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah. Nešteto zanimivih dogodkov je doživela y svojem življenju, nešteto zanimivih osebnosti je srečala. Spomin osvetli zdaj tega, zdaj onega in nikoli ji ni dolgčas, čeprav preždi v svojem okusno opremljenem stanovanju večji del dneva sama. Vse je lepo ubrano: starinsko pohištvo, lesena sv. Klara v kotu, ki je kdo ve kdaj in kdo ve kje izgubila svojo roko, pa prav tako leseni evangelist Marko, ki ga je neznanemu ljudskemu umetniku še nekako uspelo izrezljati, zalomilo pa se mu je ob njegovem nepogrešljivem spremljevalcu levu. Ljudskemu rokodelcu iz tistega kosa lesa ob Markovi nogi nikakor ni uspelo pričarati strašnega kralja živali, ampak je namesto tega ustvaril pomilovanje vzbujajočega križanca med orangutanom in navadno kroto. Pa je Ivi prav zato evangelist Marko naj- bolj pri srcu. Je živ dokaz, da se vsakemu življenje zares po svoje sfiži. Z Markom klepetata o tem in onem. Iva mu pripoveduje o prvih mladostnih spominih, ko je še kot Lavričeva Ivica živela pri očetu Ivanu, cerkniškem trgovcu, in materi Ani, prej Rogljevi z Ljubljanskega batja. Pet deklet sta imela, čisto na koncu pa še dva fanta. Iva se rada spomni ene od prvih podob rane mladosti, družinskega izleta v Postojnsko jamo. Tja jih je tistega sončnega dne pred prvo svetovno vojno, ko še ni bilo avtomobilskega vrveža in ropota, popeljala poštna kočija. Mlade oči so takrat prvič spoznale, kako lep in svetal je ta svet, spoznale pa so tudi njegove temne globine in njihove skrivnostne prebivalce - proteuse. Tildi drugačne temne plati so kmalu spoznale: “Na sv. Ane god jih še vidim, kako so se v Cerknici zbirali za odhod v prvo svetovno vojno. Poznala sem tudi tistega, kije kmalu za tem padel kot prva žrtev v Galiciji...” Potem, ko so odrasle, so spoznale, da ima življenje še več temnih plati, ki jih je sposoben ustvariti človek. Med drugo svetovno vojno so bile v Krškem. Konec anainštiridese-tega so nemški okupatorji izseljevali Slovence in namesto njih naseljevali Kočevarje. Tudi Iva se je morala s svojim možem Franjem Stiplovškom, ki je takrat na meščanski šoli v Krškem učil likovni pouk in opisno geometrijo, javiti nemškemu uradu. O tem pripoveduje: “Ko je Franjo predložil svoje papirje, jih je nemški uradnik pazljivo pregledal in ugotovil: 'O, to je pa Hrvati’ Tako nisva prišla na seznam za izselitev. Vse skupaj pa je bila le igra naključij, ki jih Franjo nemškemu uradniku seveda ni pojasnjeval. Kar takoj se je strinjal z njegovo odločitvijo. Bilo pa je tako: moževi predniki, tržaški Slovenci, so se po upokojitvi preselili v Ma-linsko na otoku Krku; tja je leta 1898 prišla rodit tudi Franjeva mati, in tako je otrok dobil hrvaški rojstni list.” Tudi druga svetovna vojna, ta temna lisa na obličju človeštva, je izgubila svojo moč in v kra-, jih ob Savi je izbruhnila nova pomlad. Številni pregnanci so se spet vrnili na svoje domove in kot pridne mravlje so se vrgli na obnovo. Kulturni delavci so čutili, da jih v tistem ustvarjalnem vrvežu čakajo posebne naloge. Mnogi so jih izpolnili. Omenimo samo, da so v tistem času pognali korenine tudi Posavski muzej, Dolenjski muzej in Belokranjski muzej. Za vsakim rojstvom je stalo človeško ime: v Posavju Franjo Stiplovšek, v Novem mestu Janko Jarc in v Metliki Jože Dular. Tistih dni, ko je njen mož pričel spletati gnezdo Posavskemu muzeju v Brežicah, se Iva še dobro spominja: "Februarja leta 1949 se je začela selitev muzeja iz Krškega v Brežice. Spominjam se, da je bila zima brez snega, pihal pa je močan mrzel veter, in da sta se oba, dr. Bratanič, on je bil takrat na gimnaziji, in moj mož, močno prehladila. Pri selitvi je pomagala gimnazija, ki je dala za to na razpolago dijake. Nekdo z občine je vse skupaj prevažal z vprežnim vozom. Selitev je trajala do 26. junija, ko je bila otvoritev. Dr. Bratanič je prišel iz Ptuja, bil je prijeten starejši gospod, ne vem, če je bil prej na SPOMINI - Na prve korake našega muzealstva. O njem razmišljata Iva Stiplošek iz Brežic in Jože Dular iz Metlike. Ptuju v muzeju ali na gimnaziji. Tu je poučeval zgodovino in latinščino, če se je kdo zanjo zanimal. Sicer pa je bil dr. Bratanič arheolog. V brežiškem gradu je pomagal postaviti, kar je prišlo iz Krškega, sam pa se je veliko ukvarjal predvsem z numizmatiko. Nekaj let zatem je odšel službovat v Celjski muzej.” Tako so nastajali hrami tisočletne zgodovine na naših tleh. Zato, da bi ohranili spomin na ljudi, ki so včasih tukaj živeli, da bi ohranili vsaj delček lepega in koristnega, kar so ustvarili, in zato, da ne bi pozabili, kaj jih je doletelo ali kar so povzročili drugim, naj si bo v dobrem ali slabem. Naša dolžnost je, da poznamo dela svojih prednikov in se iz njih učimo. Iva je marsikoga popeljala skozi zgovorne sobane Posavskega muzeja, saj je po njem vodila vse od njegove ustanovitve pa tja v devetdeseta leta svojega življenja. Z radostjo se spominja številnih, tudi pomembnejših obiskovalcev. Se najlepši pa je spomin na tiste male zvedave oči, ki so se najprej začudeno podale na poljane preteklosti, potem pa se oblikovale v tisto neizbežno vprašanje: “Zakaj?” Moji zakajčki jih je imeno- vala, ko jih je vodila od enega obdobja v drugo, razlagala, pojasnjevala ter odgovarjala na številna, še tako čudna vprašanja. To so njeni otroci. Danes so že odrasli in se razkropili bodisi po Posavju, po Sloveniji ali daleč po širnem svetu. In kjerkoli že so, tla pod njimi so trdna, kajti Iva jim je dala osnovno oporo v življenju. Pa še en zakajček je, čigar radovednost je velika. To je slovenski pisatelj in publicist Jože Dular iz Metlike. On je eden od temeljev, na katerih stoji muzejstvo na tem koncu Slovenije. Na pragu triinosemdesetih let je, saj bo rojstni dan praznoval prav ta torek, pa ga ustvarjalni nemir ne pusti pri miru. Sedaj zbira podatke o tistih korakih muzejstva v naših krajih in Iva Stiplovšek je eden redkih še živih virov, na katere se lahko opre. Zbrano gradivo bo dodal številnim drugim publikacijam, ki jih je z različnih področij našega bivanja v preteklih letih že izdal. Ko ju takole gledam, kako se pogovarjata, Jože na pragu triinosemdesetih, Iva na pragu štiriindvetdesetih, sem ponosen, da so naše korenine tako žilave. TONE JAKŠE Letošnji sejem Moda - Fashion 98, ki je na ljubljanskem gospodarskem razstavišču potekal od 12. do 14. februarja je bi! že 45. in to je številka, ki ga uvršča med najstarejše slovenske sejme. Letos se mu je po enoletnem premoru pridružil še bienalni sejem Kontri, ki je predstavil novosti s področja strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže. Letos se je na 3900 m- razstavnega prostora predstavilo 143 neposrednih razstavljalcev iz devetih držav, na bienalni strokovni prireditvi Kontri pa še dodatnih deset. Videli smo lahko domače in tuje blagovne znamke, domača modna industrija se je predstavila v celoti, na sejem se je ponovno vrnila tudi usnjarska industrija. Brez modnih revij si sejma ni mogoče predstavljali. Letos jih je bilo enajst, vsebinsko zaključene so posamezne predstavile moško in žensko konfekcijo, spodnje perilo ter oblačila za šport in prosti čas. In vprašanje, ki ga ob takih dogodkih največkrat slišimo. Kako se bomo oblačili, kakšne so modne zapovedi in barve in kaj je tisto naj? Modni utrip v pleteninah izžareva uporabnost, udobnost in mehkobo predvsem v sivi barvni lestvici, dolge obleke in krila v liniji I poudarjajo vitkost in eleganco, imenitni so kostimi, krila in hlače, toploto pa nakazujejo udobni dolgi plašči in jakne. Kar se tiče ličenja, so vižazisti pokazali nov trend, nekaj novega, česar pri nas še nismo videli in se zanj gotovo ne bomo ogreli. Zapoved, ki se je letos držijo tudi svetovni kreatorji, da naj bo obleka lepa in uporabna, taka, da se v njej dobro počutimo, si velja zapomniti. Od dolenjskih razstavljavcev moramo pohvaliti novomeškega Laboda, ki je za letošnji nastop na sejmu pripravil povsem novo celostno podobo z razstavnim prostorom vred, Novoteks Tkanino za enkratno in pregledno predstavitev modnih smernic, sevniški Inplet za za obiskovalce prijazen in z vsemi novostmi pregledno razstavljen proizvodni program ter metliško Beti za izdajo preglednih in Učno oblikovanih katalogov za program perila, oblačil za dojenčke ter kopalke za ženske, moške in otroke. MAJDA LUZAR Moda in stil se c Labodovih izdelkih prepletata in dopolnjujeta. Stil daje prepoznavno noto, ki govori o poslovni ženski ali moškem, ko gre za izdelke blagovne znamke Labod sty!e, za samozavestno žensko z veliko začetnico, ko gre za Ello Vivaldi, in za sodobnega moškega, ki spoštuje tradicijo in hkrati pogumno vnaša modne poudarke, ko gre za znamko Peter Bensen. Letošnja modna pomlad narekuje steze tone in postavlja v ospredje nove barvne kombinacije. Kamel barvo pogosto dopolnjujejo nebesno modra, pudmo roza ati nežno svetlo zelena barva. Za tiste, ki se nad kamel barvo ne navdušujejo moda ponovno postavlja močno v ospredje sivo barvo, ki je tudi za naštete kombinacije zelo hvaležna. In če je pomlad nežnejša, bo poletje v barvah izrazitejše. Izrazite oz. močno kontrastne pa so kombinacije barv. Skupaj bomo tndeli rdečo in jabolčno zeleno, na primer. Za enobarvna oblačila pa moda priporoča vse barve zažgane gline. Seveda so to izrazitejše modne zahteve. Vedno aktualna pa ostaja klasična paleta barv, kot so modra, bež in še kakšna od barv, ki smo jo vzele za svojo. Pisanemu izboru moških in oblek ter srajc, ki vse pogumneje segajo tudi v intenzivnejše barve in izrazitejše kombinacije, dodaja Labod tudi kravate Peter Bensen, ki dopolnjujejo in - ali strogo klasične ali pogumno ekstravagantne - dajejo fnko na i tistemu, ki jo nosi. Iz Laboda zares prihajajo podobne zapeljivosti. Ogledate si jih lahko v naših jrrodajalnah v Novem mestu, Seidlova cesta 35, in v Krškem na Cesti 4. julija 28. LABOD konfekcija Novo mesto d.d. Seidlova cesta 35 8000 Novo mesto, Slovenija Tel.: 068 321 727 Faks: 068 323 093 m Štiri kolekcije za iHmtlad - poletje in jesen - zimo oblikujemo sami za potrebe ameriškega, evropskega in domačega tržišča. Vsaka kolekcija odseva modnost in kakovost, ki sta v tkaninah združeni. Tu je osebna ustvarjalnost oblikovalcev obogatena s strokovnim delom tehnologov in organizatorjev izdelave kolekcije. Pravočasna, kakovostna in tržno zanimiva kolekcija je osnova na kateri jHtdjetje uspešno prodaja na tujih in domačih trgih. Tkanine, ki jih proizvaja Novoteks Tkanina, so primerne za vse trste gornjih oblačil od lažjih ženskih kostimov in hlač do moških oblek in plaščev. Modnost, kakovost, uporabnost in lahko vzdrževanje so lastnost naših tkanin. Že sedaj se trudimo, da bi lahko ustregli tudi at >tomobilski industriji z dekorativnim programom in industrijskimi tekstilijami. Tkanine so lahko kot veter nežno lahke in proste, kot ptice... obdajajo nas, NOVOTEKS TKANINA NOVOTEKS TKANINA Izdelovanje preje in tkanin, d.d. 8000 Novo mesto Foerster jeva 10 Tel.: 068 323 917, 321-706 Faks: 068 322 912 da Vas spomnijo na svojo prisotnost. INPLET pletiva, d.d. Dolnje Brezovo 34 8290 SEVNICA, SLOVENIJA Tel.: 0608 43 230 Faks: 43 258 PLETIVA ZA PERILO elastična pletiva šarmezi, simplexi elast. bombažna pletiva elastični single žakard PLETIVA ZA KOPALKE elastična pletiva elast. bombažna pletiva elastični single žakard PLETIVA ZA OTROŠKA IN GORNJA OBLAČILA pliš in frotir pletiva interlock pletiva single jersey pletiva single žakard elastični single žakard PLETIVA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS pletiva za trenirke elast. bombažna pletiva šarmez, mrežasta pletiva elastična pletiva ŽAKARD N A PLETIVA iz 100% BIV in v kombinaciji z lycro, tactelom, modalom, microm, suplexsom - to so vse nove preje, ki pletivom dajejo udobje in mehkobo -za gornja oblačila, perilo in kopalke Vabljeni v industrijsko prodajalno v H TC v Sevnici, kjer vas pričakujemo vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure 50 LET VIZ VIŠNJA GORA Pokazati jim vrednost življenja ZDRAVNIŠKA RAZLAGA prim, mag, dr. TATJANA GAZVODA V Zenske ogroža rak dojke Mladost je čas občutljivega odraščanja, ko se mnogi mladi znajdejo v velikih osebnostnih krizah, ki privedejo tudi do potepanja, opustitve šolanja, beganja od doma, prestopkov in včasih celo kaznivih dejanj. Toda moč družbe se kaže prav v tem, kakšen je njen odnos do njenih najšibkejših članov. V Višnji Gori že petdeset let deluje vzgojno-izobraževalni zavod (VIZ), v prvi vrsti namenjen srednješolkam, zadnjih nekaj let pa tudi srednješolcem z območja celotne Slovenije, ki so zašli v težave. Ni lepše nagrade za delavce zavoda, kot da jih spravijo iz težav “Končala sem osnovno šolo in se vpisala v srednjo. Zelo me je zanimala družba, ki je bila ravno tako upomišnika, kot sem bila takrat jaz. V tej šoli sem prvič poizkusila mamila, veliko pogosteje pa sem se tudi napila. V šoli seveda nisem bila uspešna, zato sem se vpisala na šolo v drugem kraju. Ker se doma nismo razumeli, sem najprej živela v Kriznem centru, nato pa v stanovanjski skupini. Tam sem zabredla še globlje, v šolo nisem hodila, med poukom sem raje zahajala v bližnji park, kjer je bila vsa moja družba, v kateri sem se res dobro počutila. Tudi na tej šoli sem oplela in zdaj sem tukaj v Višnji Gori, kjer hodim v gostinsko šolo. Ta letnik bom sicer naredila, vem pa, da bi bil uspeh lahko boljši, vendar se nerada učim iz knjig. Najraje se iz izkušenj, a v šoli to ni mogoče. Tu v zavodu mi sicer ni všeč, a tudi na to gledam z dobre plati, saj se marsikaj naučim. Zdaj nikoli ne sprašujem mame o življenju, ampak ona sprašuje mene,” pravi Saša, ena od gojenk zavoda. Zašli na kriva pota Čeprav so mladi v zavodu zelo zgovorni, pa o razlogih, zakaj so se znašli tukaj, raje molčijo. Ravnatelj VIZ Višnja Gora prof. Jože Horvat meni, da danes na prestopke mladih gledamo in jih obravnavamo drugače kot včasih. “Vzroki sicer ostajajo nespremenjeni, le kažejo se morda v drugačnih oblikah. Ponavadi so v ožjem okolju, v odnosih znotraj družine, v njihovem doživljanju samega sebe. Če se je pred petdesetimi leti govorijo o kaznivih dejanjih, o promiskuitetnih odnosih, o kršitvah moralnih norm in vrednot. ki so bile močan razlog, da so koga poslali v zavod, bi danes rekli, da je v večji meri prisotna skrb za zagotovitev primernega in ustreznega vzgojnega okolja." V glavnem gre vedno za težave v uveljavljanju lastnih interesov v okolju, v doseganju običajnih ciljev, kot so uspeh v šoli, razumevanje in spodbuda domačega okolja. Taki mladostniki so neprilagodljivi in imajo predvsem premalo zaupanja v lastne sposobnosti. “Zato je treba najprej graditi na prepričanju vase, da zmorejo. Njihove intelektualne sposobnosti so v ve- čini v normalnem povprečju in bi lahko dosegali običajne rezultate, vendar imajo za to zmanjšane t.i. sekundarne zmožnosti: preveč so obremenjeni z raznimi čustvenimi, osebnostnimi in drugimi travmami, ki jim onemogočajo uveljavljanje lastnih hotenj.” Zanimivo je, da je takšen vzgojno-izobraževalni zavod, kot je v Višnji Gori, nastal kmalu po drugi svetovni vojni. Sedanji ravnatelj meni, da je treba vedeti, da je bilo obdobje po vojni v Sloveniji zaznamovano z veliko družbeno skrbjo za otroke, številne brezdomce, vojne sirote, mladostnike, ki so tudi takrat zašli na stranpota in bili morda storilci kakšnih kaznivih dejanj. “Toda takrat so bila - za razliko od danes - najmanjša takšna dejanja strogo zakonsko kaznovana. Država je storilce hitro spravila v zavode, ki so bili ponavadi kakšni gradovi, zato ni naključje, da je bilo prav v letih od 1946 do 1952 pri nas ustanovljenih sedem do osem takšnih zavodov. Njihov nastanek torej sovpada tudi z zgodovinsko nujo,” je povedal Horvat. Dekliško vzgajališče Višnja Gora je bilo ustanovljeno leta 1948 za vzgojo in izobraževanje deklet od 14. do 18. leta. Kot je zabeleženo v kroniki, so sredi februarja iz Begunj pripeljali prvih 37 gojenk s političnimi in moralnimi prestopki, najprej za leto dni v otroški zavod v Podsmreko, kajti poslopje v Višnji Gori, ki je bilo včasih Auerspergov grad in kasneje sodišče, je bilo v slabem stanju in potrebno večjih popravil. Zadnjih pet let tudi fantje Zavod je bil namenjen predvsem dekletom, od leta 1992 pa vanj sprejemajo tudi fante. Sami so nad tem navdušeni. “Gre za vsebinsko spremembo znotraj zavoda. Razmišljali smo, kako slediti sodobnim trendom na tem področju, ter se odločili za sobivanje fantov in deklet. Prve pobude za to je povzročila skrb zunanje strokovne javnosti. Zavod je bil namreč tudi zaradi deklet od nekdaj zaprta ustanova, kjer so prevladovale bolj metode preprečevanja, prepovedovanje itd. V Sloveniji pa so v začetku osemdesetih let že poudarjali osebnostno rast posameznika in individualen pristop,” je povedal Horvat. Od takrat je zaznati večje odpiranje zavoda navzven. Gojenci so dobili večje pravice in svoboščine. Razumljivo je, da je tudi iz teh razlogov begov iz zavoda vse manj, čeprav še vedno so. “Jih pa poimenujemo drugače, ne več bege, ampak rečemo, da je nekdo brez dovoljenja ali dogovora zapustil zavod. Ponavadi pa sporočijo po telefonu, zakaj jih ni,” je povedala socialna delavka Polona Bregar. “Za nas je to znak, da se je treba s takim mladostnikom dodatno pogovoriti in mu pomagati, saj ga je do tega verjetno prignala kakšna stiska,” pravi Horvat. SLAŠČIČARJI PRI DELU - Mladi slaščičarji so bili ob obisku ravno pri peki piškotov. V belih haljah in čepicah so se prav spretno sukali po kuhinji, kjer je nebeško dišalo. (Foto: L. M.) Jože Horvat, ravnatelj VIZ Višnja Gora Obiskujejo šolo Eden od pomembnih pogojev, da se dekleta in fantje lahko vključijo^v višnjanski zavod, je, da so pripravljeni obiskovati enega od dvo- ali tri-letnih programov poklicnega izobraževanja, kar je po besedah ravnatelja prvenstvena naloga vzgoje. Na voljo imajo šolanje za poklic živilskega delavca v slaščičarstvu, šivilje in pletilje ali krojača ter za poklic kuharja. Vse omenjene programe zavod izvaja kot dislocirana enota drugih srednjih poklicnih šol. Številne učenke so se kasneje vpisale v nadaljevalni program in uspešno končale štiriletne šole. Veliko potrditev zavodu pomeni, da je na primer ena od gojenk prve generacije uspešno končala tekstilno fakulteto v Ljubljani in se kasneje pri njih prijavila kot učiteljica praktičnega pouka. Posebnost zavoda je, da se lahko v njihove programe vpisujejo učenci in učenke iz okoliških osnovnih šol, ki prihajajo le k pouku. Trenutno jc takih 53 dijakov. “Ponavadi je v razredu okrog osem do dvanajst naših učencev ter nekaj zunanjih. Tudi na ta način smo neposredno povezani z okoljem. Manjša številčnost pa omogoča, daje vsak učenec deležen večje pozornosti,” je povedal Horvat in poudaril, da je v zadnjem obdobju, kljub temu da je starostna omejitev 18 let, vse več potreb po namestitvah polnoletnih, za katere strokovne službe presodijo, da bi bilo dobro preizkusiti še to obliko prevzgoje in izobraževanja. Najprivlačnejši šport Mladi - v zavodu je zaradi prostorske omejenosti triinštirideset deklet in fantov, slednjih vedno deset - živijo v petih vzgojnih skupinah: deset deklet in dva fanta. Svoj prosti čas radi preživljajo predvsem s športnimi aktivnostmi. Zelo jih privlači fitnes, namizni tenis, kolesarjenje itd., mnogim pa so nepogrešljiva glasba, ples, likovno in literarno ustvarjanje. Pod vodstvom podravnatelja Petra Pala izdajajo svoje glasilo z naslovom Zvezdni prah (včasih Čebelnjak), isto ime pa nosi tudi glas-beno-instrumentalna skupina, kije nastala na ravnateljevo pobudo. Nastopala je že v skoraj vseh slovenskih zavodih in na raznih dogodkih po Sloveniji. 'Ibdi na prireditvah, s katerimi bodo obeležili petdesetletnico zavoda, jim bo mogoče prisluhniti. Dekleta uspešnejša Ko poteče nekajletno bivanje v zavodih, se za mnoge mlade šele začenjajo težave, saj se je treba nenadoma samostojno vključiti v zunanje življenje. Pojavijo se problemi: kje stanovati, kje se zaposliti, pogosto pride do zgodnje nosečnosti ipd. V VIZ Višnja Gora so zato že leta 1986 ustanovili stanovanjsko skupino Brod - Ljubljana, ki mladim stoji ob strani v tem prehodnem obdobju. Do sedaj se je tu zvrstilo 32 deklet in približno polovici je uspelo normalno zaživeti. Zaposlila so se, našla stanovanje, se poročila in si ustvarila družine. Nasploh vse zanima, kaj se dogaja z varovanci, ki so pred desetletji zapustili zavod. Rezultati so zanimivi: pri dekletih, ki so bila vključena v vzgojne zavode, ugotavljajo visok odstotek stabilnosti. V večini - 90 odstotkov - so se ustalila, našla svoje mesto v družbi. Pri fantih je uspešnost bistveno manjša -65 do 70 odstotkov. Več je po-vratništva. Načrti stanovanjske skupine Visok jubilej, petdesetletnico bodo v VIZ Višnja Gora praznovali zelo ustvarjalno, kar pove že ime obletnice Petdeset let v petdesetih dneh. Od 13. februarja do 29. aprila se bo dogajalo marsikaj, izdali pa bodo tudi zbornik. Kot je povedal ravnatelj, pa želijo novim generacijam gojencev predvsem zgraditi nov dom, zato njihovi načrti segajo predvsem v prostorsko prenovo, da bi njihova dekleta in fantje živeli v primernejših razmerah kot sedaj, ko je v spalnici tudi po osem postelj in je celotni dvanajstčlanski skupini na voljo le en skupni dnevni prostor. “Želimo, da v prenovljenih prostorih sedanjega zavoda ostane izobraževalni center z vsemi programi, bivalne pogoje pa bi radi omogočili v manjših stanovanjskih skupinah. Nekaj bi jih bilo v Višnji Gori, kakšna pa tudi na širšem področju občin Grosuplje in Ivančna Gorica, se pravi v okolju, kjer bi živeli skoraj neopazno življenje mladostnikov,” pravi Jože Horvat. LIDIJA MURN Rak dojke je pri ženskah najpogostejši nevarni tumor, saj prizadene približno vsako deveto žensko. Je tudi najbolj ozdravljiv, kadar ga odkrijemo v najzgodnejšem razvoju. Zato je pomembno presejevanje zdravih žensk med 30. in 40. letom starosti z rednimi telesnimi pregledi, sa-mopreiskavo dojk in mamografijo. Ti ukrepi odkrijejo raka dojke v mnogo zgodnejšem razvoju, kar ima za posledico zgodnejše zdravljenje in boljše možnosti za ozdravitev. Desetletja dolgo so raka dojke zdravili z enim samim kirurškim posegom - radikalno mastekto-mijo (odstranitvijo dojke). Ženske, pri katerih rak ni bil opera-bilen ali se jim je bolezen ponovila, so prejele radioterapijo (obsevanje). Bolnice z zasevki so prejele kemoterapijo in radioterapijo. V zadnjih 20 letih pa se je način zdravljenja raka dojke znatno spremenil. Na splošno delimo nevarne tumorje dojke na dva tipa: • lobularni tumorji se začnejo v mnogih drobnih vrečkah v dojki, ki proizvajajo mleko, • tumorji izvodil so mnogo pogostejši in vznikajo v cevkah, skozi katere teče mleko iz režnji-čev v bradavico. Potem ko se rak dojke začne, lahko traja več let, preden se prikaže bula. Vede se zelo različno: včasih dolgo ostane omejen na dojko ali pa se že zgodaj v bolezni razširi v bližnje bezgavke in oddaljene organe. Dokazali niso nobenega dokončnega vzroka, čeprav imajo vlogo dednostni dejavniki, prehrana in osebne težave. Veliko ogroženost predstavljajo: • rastoča starost • družinska pojavnost raka dojke, predvsem pri starših, hčerah in sestrah, pa tudi pri sorodnih v drugem kolenu. To velja za sorodnike po očetovi in materini strani. Tveganje je okoli šestkrat večje, če je imela mati ali sestra raka dojke pred menopavzo, in do desetkrat večje, če je bil rak v obeh dojkah. Odkrili so tudi značilni gen za družinskega raka dojke (17p21); • nekatere spremembe dojke (cista, atipična hiperplazija) utegnejo biti povezane z nastankom raka dojke; • malce večje je tveganje pri ženskah, ki niso nikdar donosile ali ki so prvič zanosile po 30. letu starosti; • pojav raka v eni dojki, še posebno, če se je pojavil pred meno; • zgodnji nastop menstruacije in pozen nastop menopavze; • prekomerno obsevanje z zvečanim tveganjem za ženske, ki so bile izpostavljene obsevanju pred 40. letom starosti (poporodni mastitis, TBC); • pri ženskah, ki imajo v družini raka materničnega vratu, maternice ali debelega črevesa, obstaja rahlo povečana nevarnost, da se jim bo razvil rak dojke; • debelost s prekomernim uživanjem kalorij in maščob (tveganje je trikrat večje od običajnega)- Majhna ogroženost obstaja pri: nosečnosti pred 18. letom starosti, zgodnji meni in pri operativni odstranitvi jajčnikov pred 37. letom starosti. Dejavniki, ki lahko vplivajo na tveganje raka dojk, a njihova vloga ni jasna, so: • jemanje ženskih hormonov (estrogenov v meni ali kontracepcijskih sredstev pred meno). Nekaj študij je pokazalo zvečano tveganje pri zgodnji rabi oralnih kontracepcijskih sredstev ali po mnogih letih nadomeščanja estrogenov v menopavzi. Te ugotovitve zahtevajo nadaljnje proučevanje. Uživanje malo kalorij, malo maščob (posebno živalskih), veliko vlaknin (balasta) ali prehrana orientalskega sloga utegnejo zmajšati tveganje. Dejavniki, ki niso v zvezi z rakom dojke: fibrocistična bolezen dojk, številne nosečnosti, dojenje, uživanje kave ali kofeina. mavWN r Mercator Izvrstna ponudba od 19.2. do 5.3.’98 Marelična maimelada Belsad 870 g, Kolinska, Ljubljana Ufe Mleti sladkor 79,00 200 g, Mercator Emba, Ljubljana Pšenična moka T 400 1 kg, Žito Mlini, Ljubljana Jedilno olje Cekin 509,00 2 litra Tovarna olja Oljarica, Kranj in se 13 posebej označenih izdelkov! http: //www. mercator. si Ponudba velja do prodaje zalog! Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 19. II. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.20 TELETEKST 8.30 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA 8.45 TELERIME 8.50 VIDKOVA SRAJČICA 9 25 BRIŠI PIŠI 10.30 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 23/25 11.00 TEDENSKI IZBOR NASH BRIDGES( amer. naniz., 7/14 11.45 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, serija, 12/16 12.15 GLASBENA ODDAJA 13.00 POROČILA 13.10 VREMENSKA PANORAMA 14.50 TEDENSKI IZBOR NAŠA PESEM 15.25 PODOBA PODOBE 15.50 OSMI DAN 16.20 PRIPRAVLJENI, oddaja o slovenski vojski 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI 18.05 GLEJTE, KAKO RASTEJO, dok. oddaja 18.20 PARADA PLESA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 NAGANO 98 20.30 VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 4/14 21.25 TEDNIK 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 23.00 OPREMUEVALKE, amer. naniz, 2/21 SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz., 1/14 - 9.25 Frasier, 9. del - 9.45 Peter Strohm, 9. del -13.50 Lov za zakoladom, franc, kviz., 7/10 -14.50 Stoletje ljudstva, serija, 5/10 -16.15 ZOl Nagano 98 -18.30 Estonija -19.00 Kolo sreče - 20.00 Košarka - 22.00 Sestre, amer. naniz., 12/22 - 22.45 Preblisk, Špan. film -1.00 ZIO Nagano 98 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. - 13.00 Odklop, ponov. -14.00 Vitez za volanom -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira, naniz. -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Nespodobno povabilo, film - 22.00 Psi faktor - 23.00 MacGgyver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videotop -18.00 lz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogaleri-ja -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro j utro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 6/352) -14.05 Živa resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v ogledalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.05 V 80 sekundah okoli sveta, dok. film - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Čas zarote (dok. serija) - 23.15 Poročila HTV 1 14.15 TV spored -14.30 Filmska noč z Jamesom Woodsom-16.15 Programza mlade-16.45 Živinorejec (serija) -17.35 S knjigo -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) - 21.30 Ne streljaj, Špan. film - 23.20 Zavite stopnice, film PETEK, 20. II. SLOVENIJA 1 7.40-23.50 TELETEKST 8.30 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA 8.45 TELERIME 8.50 ANGLEŠKA DOK. ODDAJA 9.20 BRIŠI PIŠI 9.50 PEKLENSKI NAČRT, mlad. tv film 10.30 OPREMUEVALKE, amer. naniz., 2/21 11.10 TEDENSKI IZBOR VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 4/14 12.00 PRIPRAVUEN1, oddaja o slovenski vojski 12.30 UUDJE IN ZEMUA 13.00 POROČILA 15.50 ZGODBE 1ZŠKOUKE 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 7/13 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 NAGANO 98 20.35 GROSSE FAT1GUE, franc, film 21.55 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.40 NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz., 17/22 23.05 SLOVENSKI JAZZ SLOVENIJA l 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz., 2/14 - 9.20 Frasier, 10. del - 9.45 Peter Strohm, 10. del • 10.45 ZOI Nagano -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Koncert - 21.00 Profit, amer. nadalj., 7/8 - 22.00 ZOI Nagano KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGvver, ponov. -12.00 Oprah shovv -13.00 Psi faktor, ponov. -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. • 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.25 Bravo, maestro -18.40 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Glasbena oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Glasbena oddaja HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Zimski izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija, 7/352) -14.05 Ž namenom in razlogom -15.10 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (potopis, serija) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.40 Izganjalec srahov (amer. film); Sedmi element; Koncert; 5.25 Rebeka (amer. film) HTV 2 14.55 Tv koledar -15.00 Zavite stopnice (film) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Stranka (serija) - 21.20 Cosby show (hum. serija) - 21.50 Človek na podstrešju (amer. film) - 23.35 Streljanje v prazno (amer. film) SOBOTA, 21. II. SLOVENIJA 1 8.15-2.05 TELETEKST 9.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 9.20 SPREHODI V NARAVO 9.40 MALE SIVE CELICE 10.25 TEDI, oddaja za mularijo 10.55 ZGODBE IZŠKOUE 11.25 ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE 11.40 PIHALNI ORKESTER VIDEM 12.00 TEDNIK 13.00 POROČILA 15.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI JAZZ IZ JAZZ KLUBA GAJO 15.50 ZAČARANI PRINC, Špan. film 17.00 OBZORNIK 17.15 PUSTNI PLESI FS EMONA 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 MESEC GOSENIC, angl. dok. oddaja 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.05 NAGANO 98 20.35 RES JE! 22.00 HOMO TUR1STICUS 22.20 NAJ NAJ NAJ.., angl. dok. serija, 6/6 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT 23.25 OUTLAWJOSEYWALES, amer. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Koncert - 11.00 curonews -12,00 Teniški magazin -12.30 ZOI Nagano 98 -19.30 Videoring - 20.00 Sexual advances, amer. film - 21.35 V vrtincu - 22.15 Sobotna noč - 0.50 ZOI Nagono 98 KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Srečni časi, naniz. -12.00 Najboljši med najboljšimi 2 -13.30 Dobri časi, slabi časi, ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah shov, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. - 19.30 Miza za pet, naniz. - 20.30 Dekle za slovo, film - 22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Atlantis, ponov. - 0.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... -18.15 Od sobote do sobote -18.40 Ža uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije Združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.20 Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro -11.00 Program za mlade - 12.00 Poročila -12.25 Massarati in Možak (amer. film) -13.55 Poročila -14.00 Zverinjak v Bronxu (serija) -14.55 Briljanten -15.40 Televizija o televiziji -16.15 Dr. Quinn - žena vrač lil (serija) -17.00 Potovanja -18.00 Večer z Muppelki -19.03 V začetku je bila beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Kako se je začela vojna na mojem otoku (hrv. film) - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Forum - 23.20 Nočna premiera: Cracker; Psi faktor (serija); Dok. film; Skrila kamera; Koncert; Uspeh v hrvaškem športu HTVt 11.05 Tv koledar -12.15 Dosjeji X (serija) - 13.00 Črno belo v barvi -16.00 Tajni agent - 17.30 Po meri -18.00 Lepa naša -18.40 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.20 Malin, dok. film - 22.15 Ekran brez okvirja - 23.15 Oprah Show NEDELJA, 22. II. SLOVENIJA 1 7.45-0.15 TELETEKST 8.45 OZARE 8.50 ŽIVŽAV FERDI, ris. serija 9.15 TELERIME 9.20 ZVEZDICA, lut. igrica 9.45 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, ris. naniz, 8/39 10.10 ORKESTRALNA GLASBA 20. STOL, 3. del 11.00 DOGODIVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. serija, 13/16 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 UUDJE IN ZEMUA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.45 SPET ZAUUBUENA, amer. film 15.20 RESJE! 17.00 OBZORNIK 17.15 PO DOMAČE 18.50 SPOZNVANJE NARAVE IN DRUŽBE 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.05 NAGANO 98 20.35 ZOOM 22.05 PORTRET: CIRIL ZLOBEC 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT 23.25 LITTLE MURDERS, amer. film SLOVENIJA 1 ... ZOI Nagano 98 -11.25 The gift, avstral. film -12.55 Tedenski izbor: Pomp; 13.55 V vrtincu - 14.30 ZOI Nagano -19.30 Videoring - 20.00 Strici so mi povedali, tv nadalj, 3/7 - 21.10 Košarka NBA - 22.40 Stoletje ljudstva, angl. dok. oddaja, 6/10 - 23.30 Alpe Jadran - 0.05 V New Orleansu, amer. naniz, 7/22 KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Mark Twain, 1. del mlad. filma -11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Grace Quigley, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. -16.00 Oče Dovvling, naniz. -17.00 Lepotica in zver, naniz. -18.00 Strašilo in gospa King, naniz. -19.00 Kung Fu, naniz. - 20.00 Čez rob, film - 21.30 Odklop, ponov. - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Med polko in valčkom -17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 23. II. SLOVENIJA 1 7.40- 1.40 TELETEKST 8.30 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA 9.00 TELERIME 9.05 AMERIŠKA PRAVUICA O \() UD IČl piči 10.00 URŠINE UUBEZNI, mlad. film 10.25 TEDENSKI IZBOR NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 7/13 11.15 MESEC GOSENIC, angl. dok. oddaja 12.05 NA VRTU 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.35 UUDJE IN ZEMUA 14.05 TEDENSKI IZBOR: PORTRET: CIRIL ZLOBEC 14.55 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVUENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj, 8/34 21.05 ODSTIRANJA, dok. oddaja 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, VREME, ŠPORT SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz, 3/14 - 9.20 Tedenski izbor: Pasje življenje, amer. naniz, 5/22; 9.50 Ženska gre svojo pot, nem. naniz, 12/14 -10.40 Euronews -12.55 Tedenski izbor: Preblisk, Špan. film; 14.35 Alpe Jadran; 15.05 Šport v nedeljo -16.20 Strici so mi povedali, TV nadalj, 3/7 -17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz, 20/65 -18.00 Rodbina Mogador-skih, franc, nadalj, 9/12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Študio City - 21.05 Pomp - 22.05 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Princ z Bel Aira, naniz. -17.30 Sončni zaliv, nadalj. - 18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Coc-tail, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Policijska kamera - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannpn, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Usodna odprava, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Med polko in valčkom - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV TOREK, 24. II. SLOVENIJA I 7.40- 1.20 TELETEKST 8.30 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKA 8.35 TELERIME 8.40 SKRIVNOSTI KAPITANOVEGA DNEVNIKA 9.20 BRIŠI PIŠI 9.30 TAJNO DRUŠTVO PGC, mlad. film 10.35 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj, 8/36 13.00 POROČILA 13.10 VREMENSKA PANORAMA 13.30 ODSTIRANJA, dok. oddaja 14.20 ODSTIRANJA, pogovor 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 17.50 OB JEZERU, franc, nadalj. 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 8/26 21.05 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 KDO JE GLAVNI, amer. naniz, 13/22 23.15 DRUŽABNI VEČER, angl. dok. oddaja 23.50 SVET POROČA SLOVENIJA l 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. naniz, 4/14-9.20 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz, 20/65; 9.45 Rodbina Mogador-skih, franc, nadalj, 9/12 -10.45 Euronews -13.45 Tedenski izbor: Neznosna utrujenost, franc, film; 15.05 Studio City-16.35 V New Orleansu, amer. naniz, 7/22 -17.25 Tkdno v sedlu, novozel. naniz, 21/65 - 17.55 Grad Hohenslein, nem. nadalj, 5/ 6 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.05 Alfi Nipič, 1. del - 20.55 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz, 7/7 - 21.130Sestre II, amer. naniz, 13/22 - 22.15 Enajst moških proti enajst, angl. drama - 23.30 Robert Cray, koncert KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov,-10.00 Cannon,ponov. -11.00MacGyver, ponov. - 12.00Oprahshow, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Vitez za volanom, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. 16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Princ z Bel Aira -17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 Zaznamovani, naniz. - 22.00 Drevv Carey, naniz. - 22.30 Pravdarji, naniz. - 23.00 MacG>ver, naniz. - 0.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Mini 5 -17.25 Majhni smo., -17.30 Šport -18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Avtogalerija -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Bojevniki, amer. film - 21.40 Novice -21.50 Rezerviran čas SREDA, 25. II. SLOVENIJA 1 7.40- 1.50 TELETEKST 8.30 POČITNIŠKI PROGRAM RISANKE 9.00 TELERIME 9.05 MESTNA PRAVUICA 9.50 BRIŠI PIŠI 10.00 UGRABITE ME, PROSIM, madž. film 11.00 TEDENSKI IZBOR NEWYORŠKA VROČICA, amer. naniz, 17/22 11.30 KDO JE GLAVNI, amer. naniz, 13/22 12.00 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 8/26 12.30 NAJ NAJ NAJ 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR LITTLE MURDERS, amer.film 15.00 SVET POROČA 15.30 MEDNARODNA OBZORJA 16.20 OBZORJA DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 POD KLOBUKOM 18.20 ZAROČENCA, nadalj, 8/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 NASH BRIDGES, amer. naniz, 8/14 21.00 OSMI DAN 21.30 GIBU1VE SLIKE 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 GRACE NA UDARU, amer. naniz, 24/25 j 23.20 LABODJE JEZERO SLOVENIJA S 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Moesha, amer. j naniz, 5/14 - 9.25 Tedenski izbor: Trdno v sedlu, novozel. naniz, 21/65; 9.50 Grad Hohenstein, nem. nadalj, 5/6; 10.40 Stoletje ljudstva, angl. dok. serija, 6/10 -13.05 Tedenski izbor: Sobotna noč; 15.10Trend -16.35 Sestre, amer. naniz, 13/ j 22 - 17.30 Trdno v sedlu, novozel. naniz, 22/65 - 18.05 Iz dobrega gnezda, nem. naniz, 4/13 - 19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.50 Sestre, amer. naniz, 14/22 -22.40 Lov za zakladom, franc, kviz, 8/10 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, j ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Vitez za volanom, naniz. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, I naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz, -17.00 Princ z Bel Aira-17.30 Sončni zaliv, nadalj. -18.00 Dobri časi, slabi časi, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Dušni pastir, film - 22.00 Ellen, naniz. - 22.30 Filmske čarovnije - 23.30 Mac-Gyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. -1.30 S kolesom po Ameriki, dok. oddaja VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Bojevniki, film -18.30 Mini 5 -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Mala klinika cinizma DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Anici Gamze iz Rimske 15 v Trebnjem Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: Če bo šlo po sreči - ansambel Zasavci Slamica in sod - ansambel Vasovalci Pod sivim očakom - Franc Flere in Stiski kvartet Lunco bom vprašal - Igor in Zlati zvoki Kovač še kuje - Štirje kovači Prva ljubezen - ansambel Akord Žena ali harmonika - ansambel Labirint Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci Nazdravimo novemu letu - ansambel Korenine 1. (1) 2. (5) 3. (3) 4. (2) 5. (8) 6. (4) 7. (7) 8 (-) 9. (6) 10. (9) Slovenski bogataš - ansambel Ivana Puglja Predlog za prihodnji teden: Rozamunda - ansambel Vrisk ----------- KUPON ŠT. 7 Glasujem za: Moj naslov: ■-H ^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j NAGRADI V NOVO MESTO IN KOČEVJE Žreb je izmed reševalcev5. nagradne križanke izbral Matjaža Zamana iz Novega mesta in Tonija Kovačiča iz Kočevja, Zamanu je pripadla denarna nagrada, Kovačič bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 7". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 5. KRIŽANKE Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: AGINICA, RETORIK, 1RAVADI, RALLY, ANAA, KS1, STIREN, ARAL, TORI, CEDILO, ELITA, NATO, BETETTO, IME, EDIT, ATONON, ROSA, NAKANA. NAGRADNA KRIŽANKA 7 AVTOR: JOŽE UDIR PREMAZ, NAMAZ DRUGA NAJMANJŠA DRŽAVA V ZDA (GL MESTO DOVER) GR OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA JUDOVSKA SOBOTA GLAVNI ŠTEVNIK PESNIŠKA STOPICA MUSLIMANSKI BOG HOMERJEVA EPSKA PESNITEV FORMAL- DEHID DRŽAVA NA JV ZDA (GL .M MONT GOMERY) PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU ZNANSTVENA USTANOVA ALI VISOKA ŠOLA TRAVNATA POVRŠINA BALTAZAR HACOUET ŽENSKO IME EL MERSKA ENOTA ZA MOČ PROSTOR OKOLI HIŠE RASTLINAM PODOBNA ŽIVAL TOP LIH MORIJ (OGRODJE ZA NAKIT) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NEKDANJI SVETOVNI PRVAK V FORMULI 1 (ALAINI Ml v; OC JI PODROČJE STARODAVNA JAPONSKA PRf STOLNICA REBRIČASTA VOLNENA TKANINA VRSTA LAME (ALPAKA) MAZAČ NAPRAVA ZA REGENERIRANJE SL tLfcKIKU TEHNIK (MARIO, 1880 1958, KOMUNI KA-CIJSKI SIST) MIRNO SOŽITJE LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA LESENA OPAŽNA PLOŠČA SELIŠČE V MALI AZIJI (TROJANSKA VOJNA) TATINSKA PTICA VELIKA AKCIJSKA PRODAJA SALON POHIŠTVA NOVOLES V STRAŽI OD 16. DO 28. FEBRUARJA MIZE • POSTELJE • STOLI • KOSOVNO POHIŠTVO POPUSTI OD 10% OO 30% DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK 10.00 DO 17.00 URE, SOBOTA 8.00 - 12.00 URE 1 AVTO-HIT d.o.o. Novo mesto, 068/341-300 NOVOTEHNA AVTOMOBILI Novo mesto, 068/322-066 OPCIA d.o.o. Brežice. 0608/62-334 CITROEN Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje. BankVVustria Nov AX že za 7 DEM na dan. Zavod Republike Slovenije za šolstvo razpisuje naslednje delovno mesto: 1. svetovalec direktorja - vodja območne enote Novo mesto Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti še: - visoko izobrazbo pedagoške smeri - 8 let delovnih izkušenj - pedag. strokovni izpit Drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat: - znanje tujega jezika - delo z računalnikom - izkušnje pri vodenju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave s podatki o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28,1000 Ljubljana, z oznako “za razpis”. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Pojasnila dobijo kandidati na Zavodu RS za šolstvo, tel. 061/1333-266, v kadrovski službi. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE Goliev trg 3, Trebnje objavlja prosto delovno mesto KNJIGOVODJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: • V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri • 2 leti delovnih izkušenj na področju materialnega knjigovodstva in saldakontov • znanje računalništva Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje. K*1 RAZ A V A na v petih dejaujih) od 26. februarja do 1. marca 1998 Športna dvorana Marof, Novo mesto odprto od 9.00 do 20.00 četrtek, 26. 2. ob 11. uri otvoritev četrtek, 26. 2. ob 18. uri ADI SMOLAR sobota, 28. 2. ob 18. uri dan-d I s i I ? ' 1. februar je tisti dan, ko boste s posojilom Banke Celje uresničili poslovno odločitev ali si izpolnili skrito željo. Ste vprašali ZAKAJ/ V Banki Celje smo za Vas pripravili takšno ponudbo posojil, ki se ji ne morete upreti. In kaj Vam nudimo/ Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 6.2V/ dalje. Za kolo, avto ali gotovino so pri nas namenska in nenamenska posojila že od T + 6.5'A dalje. 'ž Pravne osebe in zasebniki lahko od 1. februarja dalje najamete kratkoročno posojilo po obrestni meri od T -t- dalje in dolgoročno posojilo od T + 7.5rA dalie. Ce se boste odločili za posojilo za nakup deviz za plačilo v tujino, pa boste dobili posojilo po novi, nižji obrestni meri od T 4.9'/. Naj Vam zaupamo še to. da so nižji tudi stroški najema posojila. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si Ne odlašajte z odločitvijo! Vabimo Vas ne glede na to, če ste že komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. | banka celje V varnem zavetju tradicije POKLIČITE MARKETING DL ® 068/323-610 — GSM 041/623-116 KREKOVA BANKA ZA VAS KJER JE VOLJA, TAM JE POT Nič ni lepšega kot izpolnjene želje. S TOLARSKO VARČEVALNO KNJIŽICO vam jih pomagamo uresničevati. DONOSNO OBRESTOVANJE, ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST IN VSE UGODNOSTI, kijih lahko pričakujete od dobre in zanesljive banke. KREKOVA BANKA IJc-. bo v j!’vn dobro plačilo. H (065)85-654. 704 HONORARNO zaposlimo dekle za delo za šankom. D (068)41-355. 706 DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu zaposlimo. B (068)85-623. 707 PEKA in slaščičarko zaposlimo. B (068)321 -213. 710 NA PODROČJU zastopništva vam nudimo redno ali honorarno delo. TT (041)637-492 ali (064)634-064. 712 DEKLE za delo v kava baru takoj zaposlimo. »(068)85-629, zvečer. 718 PRODAJALKA s prakso dobi službo. TT (068)321-520. 722 NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev B (0609)622-668. 724 DEKLE za delo v okrepčevalnici zaposlim. B (068)81-478. 725 SLUŽBO DOBI voznik C in E kategorije za mednarodni promet, B (068)323-323. 730 V DOLENJSKIH TOPLICAH zaposlimo natakarico. IT (068)65-285. 731 KV ZIDARJA in gradbenega delavca redno zaposlim. B (068)73-424, zvečer, (041)682-889. 740 NUDIM HRANO, stanovanje in honorar ženski srednjih let za pomoč ženski na invalidskem vozičku. B (068)76-297. 705 STANOVANJA VEČJO GARSONJERO v Novem mestu kupim. B (0609)630-460. 698 ENOSOBNO STANOVANJE oddam, B (068)25-881. 746 STANOVANJE v Črnomlju, 63 m2, prvo nadstropje, v ul. Moše Pijade, prodam. B (068)51-001. 647 ENO- ALI dvosobno stanovanje v Novem mestu, opremljeno, s telefonom, najame par brez otrok, nekadilca. B (068)81-563. 717 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele pi-ščance, ijave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, B (0608)89-038. 148 BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. 254 VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 526 RJAVE in grahaste nesnice ter beli večji piščanci bodo v prodaji od 19.3. dalje. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, B (068)44-389 ali (041)708-671. 691 RJAVE in grahaste nesnice, stare 6 tednov, ter bele večje piščance lahko naročite pri Jožetu Kočevarju, Križevska vas 60, Metlika, B (068)59-129. 692 BELE PIŠČANCE, težke 1.3 kg, po 330 SIT/ kg in rjave, stare 13 tednov, po 550 SIT/komad prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, B (068)81-519. 728 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, prodam. B* (068)41-313. 729 10 OVAC in ovna prodam. B (068)60-027. 643 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, TT (068)49-711. 125 STAREJŠO KRAVO simentalko, brejo v devetem mesecu, prodam. Darovec, Pod Srebotnikom 25, Straža. 687 TELICO sivko, brejo 7 mesecev, prodam. Brišar, Šentjernej, B (068)42-161. 637 PRAŠIČE, težke 90 do 100 kg, prodam. B (068)42-607. • 694 BIKCA, sivega, starega 8 tednov, koruzo v zrnju in borove deske, 5 cm, predam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 715 KRAVO SIVKO, brejo 4 mesece, in pse, mladiče nemške ovčarje, stare 2 meseca, prodam. B (068)45-296, po 15. uri. 733 TELICO FRIZIJKO, brejo 8 mesecev in telička sivčka prodam. B (068)44-685. 667 NEMŠKO OVČARKO, staro dva meseca in pol, prodam. B (068)66-512. 735 KMETIJSKI STROJI TROSILEC hlevskega gnoja, 41, prodam. B (058)42-569. 736 TRAKTOR IMT Delič Univerzal ali Zetor kupim. B (0608)43-015. 737 TRAKTORJI Univerzal, Fiat, Zetor, Lamborghini, IMT, TV826, Landini, Same, Hurli-man, Torpedo po starih cenah s popusti. Novo za staro, rabljeni TV 420, LTZ 55, IMT 533. Ugodni krediti pri Agroavtu Kranj, Ljubljanska 30, B (064)332-11,112,113, od 8. do 16. ure. 750 ROTACIJKO KOSILNICO IMT prodam za 1000 DEM. B (068)47-804. 679 VABILO V petek, 20. februarja, ob 15. uri bomo v novomeškem BTC-ju (zunanji vhod v hali B nad ribarnico) odprli prenovljeno okrepčevalnico TOM. Vljudno vabljeni! Vi uganete - mi nagradimo! Na prvo nagradno vprašanje (odgovor se je moral glasiti, daje Dolenjski list začel izhajati leta 1950) smo prejeli veliko dopisnic s pravilno izpolnjenim nagradnim kuponom, srečo pri žrebu za darilni bon pa je imel Alojz Foršek iz Ledeče vasi 19 pri Šentjerneju. Med naročniki, ki že imajo plačano naročnino za 1. polletje (ali celo leto) so bili za junijski nagradni izlet izžrebani: Joži Čelesnik iz Škocjana 34, Jože Štrucclj iz Gribelj 85 pri Gradacu in Marija Volf iz Šalke vasi n.h. pri Kočevju. Izpolnite pravilno drugi nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do pustnega torka, 24. februarja, ko bomo spet izžrebali tri izletnike in dobitnika darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. f€-----------------»§ NAGRADNI KUPON št. 2 Vprašanje: Kateri dan v tednu je dan izida Dolenjskega lista? Odgovor: Moj naslov: , §*g — - - - - - - - H J NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA LOGATEC LOGATEC - Notranjski radio Logatec ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Koliko novih Fiatovih vozil je podjetje Avtotrade, d.o.o., iz Sinje Gorice prodalo januarja letos? (Nagrada 4 litre olja Agip Universa!) in: Kateri je drug izraz za ptico flamingo? (Nagrada liter Jagermeistra). Odgovore je treba do sobote, 21. februarja, poslati na naslov: Daša Košir - za NTR Logatec, Tržaška 12/b, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta: Vesna Broder iz Kranja in Irena Sečnik iz Logatca. VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 TP 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ® 068/321-926, g. Zdenko Potočar. POSEBNA PONUDBA HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV Do 30. maja vam pri bivanju najmanj 5 dni priznamo 10% popusta, UPOKOJENCEM pa 20% POPUSTA. Kopanje v bazenu z morsko vodo, izleti, sprehodi! Rezervacije: 066/463-100 TABAKUM, d.o.o. VSE ZA UREDITEV VINOGRADA: nosilci, napenjalci, žičniki, žeblji, NOVO MESTO škarje, žage ® 068/341-288, 341-810 NOVO * NOVO - VINOGRADNIŠKA ŽICA TUTOR AL Akumulatorji VESNA * AVTOMOBILSKE PRIKOLICE * CISTERNE IN0X * MOTORNE ŽAGE: STIHL, J0NSERED, HUSOVARNA * Velika izbira VRTNIH KOSILNIC AKCIJSKE CENE IN POPUSTI - POHITITE.ZALOGE SO OMEJENE! VEMO, KAKO DOBRO NALOŽITI DENAR. POSODILI GA BOMO VAM. Ugodna posojila za podjetja in samostojne podjetnike. Kratkoročna posojila - izhodiščna obrestna mera TOM +5,0% letno. Posojila za investicije in druga dolgoročna posojila - izhodiščna obrestna mera TOM + 6,0% letno. Posebna ponudba - okvirna 6-mesečna posojila za premostitev deviznih prilivov do 25 dni TOM + 3% letno. Informacije po telefonu: • samostojn i podjetniki 062 229 29 50 • podjetja 062 229 24 41 in 229 24 20. I Nova KBM Sem Telekomova telefonska tajnica, majhna in sposobna. Ali veste, da me lahko kupite za 17.232 SIT in še to na 3 obroke? Prav imate, zelo ugodna cena! Na Vašo željo me brezplačno prinesejo in priključijo pri Vas doma. Vse to lahko lepo uredite po telefonu na brezplačni telefonski številki 080 88 22 ali osebno v vseh Teletrgovinah Telekoma Slovenije. Pokličite zdaj! CMnBffltMilMMfik Telekom^) Slovenije PORTRET TECjA TEdNA Anton Banovec Ko je bil Anton Banovec z Blatnika pri Črnomlju še osnov-nošolček, je večkrat nastopal v kulturnem programu na različnih gasilskih prireditvah. Kaj se mu je takrat motalo v glavici, ko je gledal strumne v uniforme oblečene gasilce, ne ve več natančno, res pa je, da so postali njegov vzor. A takrat ni imel možnosti, da bi postal pionir-gasilec in še danes mu je za to zelo žal. Je pa potem, ko je pri sedemnajstih letih postal član gasilskega društva Dobliče, hotel hitro nadoknaditi zamujeno. Anton se je dobro zavedal, da je v gasilstvu še kako pomembno znanje, zato je kot po tekočem traku opravljal izpite vse do višjega gasilskega častnika, opravil pa je tudi tečaje za specialista nevarnih snovi, tehnično reševanje, dihalne naprave in predavatelja. A ne le da je svoje široko znanje rad razdajal drugim, zlasti mladim, njegova odlika je tudi, da je znal vse svoje vedenje z različnih področij dobro vplesti v gasilstvo. Tako so mu na primer bogate radioamaterske izkušnje prišle prav pri uvajanju radijskih zvez v gasilski organizaciji. Banovec, ki je bil skoraj dvajset let poveljnik gasilskega društva Dobliče, je pred dvema letoma postal poveljnik poveljstva Gasilske zveze Črnomelj, ki ima kar 27 društev. To je odgovorna naloga, še bolj odgovorna pa je postala s sklepanjem pogodb o gasilski službi med občino in gasilskimi društvi. “V društvih niso bili navajeni takšne odgovornosti, čeprav so se tudi prej zavedali, da je njihovo delo zelo pomembno, ” pravi Anton, ki je kot strojni inženir zaposlen v nabavi črnomajskega podjetja Danfoss Compressors, delo v gasilski organizaciji pa opravlja prostovoljno. Banovec je bil eden tistih, ki si je prizadejal, da bi gasilstvo dobilo več opreme, ne le vozila. Toda čeprav s premišljenim načrtom Gasilska zveza opremlja društva tudi z drugo opremo, ga boli, ko vidi, da je povprečna starost vozil kar devetnajst let. Najstarejša cisterna pa šteje celo trideset let in bi bila že primerna za muzej. Se bolj je nezadovoljen, ko se spomni časov med letoma 1990 in 1995, ki so bili, kar se denarja tiče, za gasilce najbolj suhi, zato niso posodabljali opreme, se izobraževali in pomlajevali enot, danes pa pošteno občutijo posledice. “Vem, da se nekaterim zdi, da se gasilci prerodi šopirimo, a sem prepričan, da je za promocijo gasilstva narejenega občutno premalo. Je že tako, da nas začnejo ljudje navadno spoštovati, ko nas potrebujejo, ” pravi, čeprav po drugi strani ne more skriti zadovoljstva, da je v marsikateri vasi prav gasilsko društvo središče javnega življenja. V nekaterih krajih imajo prav gasilci edino društvo, občni zbori gasilcev pa so hkrati tudi zbori krajanov. Anton Banovec dela v gasilstvu 34. leto, torej skoraj dve tretjini svojega življenja. Ko je ob prazniku, ki ga črnomaljska občina praznuje danes, dobil plaketo kot najvišje občinsko priznanje, je bil prepričan, da ga prevzema v imenu več kot dva tisoč prizadevnih in požrtvovalnih gasilcev iz vse občine. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Z \ Izlet naročnikov Dolenjskega lista Tokrat na Koroško Na prvi letošnji izlet vas bomo peljali na Koroško. Odhod bo v soboto, 7. marca, ob 7. uri z novomeške avtobusne postaje. Ker v tem koncu Slovenije še nismo bili, nikar ne oklevajte in se v Slovenj Gradcu ogledali mestne zanimivosti, nato pa kostnico in vas Libeliče, znano po plebiscitnih dogodkih iz leta 1921. Pot bomo nadaljevali v Kotlje, kjer bo ogled rojstnega kraja Prežihovega Voran-ca in Prežihovine. V Mežiški dolini se bomo seznanili z zbirko mineralov in rudarjenjem, v Črni in Peci pa bo ogled Matjaževe jame in kipa kralja Matjaža. Izlet bomo zaključili v turistični vasi Šentanel, kjer bomo imeli v kmečkem turizmu pozno kosilo. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.000 tolarjev, za drugp pa 4.800 tolarjev. Prijave zbiramo do ponedeljka, 2. marca, na telefonskih številkah: 068/321-115 in 342-136 Na izlet vas vabita DOLENJSKI UST uanap tutLltična. agencija v_____________________ čimprej prijavite. Najprej si bomo VEČER SLOVENSKE GLASBE METLIKA - V okviru prireditev, ki jih v metliški občini že ves mesec pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, bo v petek, 20. februarja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu koncert z naslovom “Večer glasbe slovenskih skladateljev”. Koncert pripravlja metliška podružnica Glasbene šole Črnomelj, nastopili pa bodo mladi glasbeniki iz vseh treh belokranjskih občin. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! V Stari gori pri Dvoru zemeljski plaz grozi cesti in vikendom - Objaviti jubilante - Ime firme Mežme ne sodi med spakedranke - Radio Krka daje potuho cestnim divjakom Veronika Konte z Dvora se je na nas obrnila v zvezi s člankom Trta se vrača v Suho krajino, objavljenim v torkovem Dnevniku, v katerem naj bi bila prikazana le lepša plat, medtem ko imajo Su-hokranjci tudi vrsto težav. V članku, ki govori o razstavi društva kmečkih žena in o podobnosti podnebja v suhokranjskem delu doline Krke z dolino Rena, kar je pomembno predvsem za vinogradnike, nismo našli nič spornega, vseeno pa velja prisluhniti tudi Kontetovi, kije povedala, da imajo zidanico v Stari gori, kjer zemeljski plaz ogroža cesto in pet zidanic. Medtem ko se je ena že skoraj podrla, druge, če ne bodo nič ukrenili, čaka enaka usoda. Prizadeti so že posredovali v Novem mestu, kjer pa so jim rekli, naj bi za to poskrbeli iz Ljubljane, a tedaj predsednik žužemberške krajevne skupnosti, kije že vedel, da se bodo Dvorjani odcepili, ni ukrepal, medtem ko nova krajevna skupnost Dvor menda denar- r s Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, mordu koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V v ja, da bi rešila plaz v Stari gori, nima. Vse, kar so naredili, je, da so z znakom omejili vožnjo vozilom, težjim od 3,5 tone, česar pa vozniki tovornjakov ne upoštevajo. Ob prvem večjem deževju se po mnenju Kontetove lahko zgodi, da bo plaz odnesel cesto. Predsednik krajevne skupnosti Dvor Janez Hrovat je povedal, da se je s tem problemom ukvarjala že prej enotna krajevna skupnost Žužemberk in tudi novomeška občina. Vzrok za zemeljski plaz je, ker so Kontetovi v breg na črno postavili preveliko in pretežko zgradbo, kije povrhu tega postavljena prečno na strmino. S tem so pretrgali zemeljske plasti in povzročili drsenje tal. Po mnenju strokovnjakov z ljubljanskega geološkega zavoda bi bila odprava vzrokov drsenja tal zelo draga, stroškov pa krajevna skupnost ne more plačati. Vladimir Medvešek iz Šentjerneja bo naslednje leto praznoval 40 let, kar je naročen na Dolenjski list. V veliko družino naših naročnikov je stopil leta 1959, ko je bil pri vojakih v Kninu in je novice iz domačih krajev prebiral cele noči. Rad bi, da bi najstarejšim naročnikom kdaj namenili posebno pozornost, pa naj bo to drobno darilce ali pa da bi imena jubilantov objavili, da se ve, kdo nam je najzvestejši. Alenka Mežnaršič iz Metlike se je odzvala na komentar Mirjam Bezek Jakše, ki seje zgražala nad spakedrankami, s kakršnimi novodobni podjetniki poimenujejo svoje firme. Meni, da ime Mežme ne sodi zraven, saj je to le sestavljanka iz priimka Mežnaršič in sedeža podjetja Metlika, podobno kot na primer Beti in Komet. Ker se Mežnašičevo podjetje ukvarja z več različnimi dejavnostmi, bi poimenovanje v slogu čevljarstvo Šuštaršič ne prišlo v poštev, saj bi bila firma predolga. Jožeta Zupančiča motijo prometna obvestila na radiu Krka, s katerimi opozarjajo voznike, kje imajo policisti radarske kontrole hitrosti, naj tam upočasnijo, da ne bi plačali kazni. Jože meni, da je tako početje nemoralno. Kontrola hitrosti in kaznovanje prehitrih voznikov naj bi na voznike vplivali vzgojno in če bi vsi dosledno upoštevali omejitve, bi bilo na naših cestah bistveno manj nesreč, manj mrtvih in pohabljenih. S svojimi sporočili na radiu Krka pa kot da dajejo potuho tistim, ki z divjanjem ogrožajo sebe in druge. I. V. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj (06l) 125 3366 ARS RAMOVŠ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali na Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. Bo na Otočcu grmelo tudi letos? Po izjemnem uspehu lanske prireditve, ki je bila proglašena za glasbeni dogodek leta v Sloveniji, Rock Otočec 98 visi v zraku - Vse odvisno od dobre volje Krkinih Zdravilišč NOVO MESTO - Lanska dvodnevna glasbena prireditev Rock Otočec 97 v slovenski javnosti še vedno odmeva. Tako je Rock Otočec 97 po izboru bralcev glasbenega mesečnika Doktor Musik proglašen za naj dogodek v Sloveniji, zanj pa so v uredništvo revije dobili več kot 2000 dopisnic. Poleg tega je bil otoški nastop Petra Lovšina v isti reviji proglašen za drugi najboljši koncert skupine ali solista v Sloveniji, kjer je prvo mesto pripadlo skupnemu koncertu Predina, Kreslina in Lovšina v Križankah. Ob tem velja še enkrat omeniti tudi fotografa Boruta Peterlina, ki je z izborom posnetkov z otoške prireditve zmagal na slovenskem natečaju za najboljšo reportažno fotografijo. Po besedah Francija Keka se organizatorjem Rock Otočca za nastop na letošnji prireditvi ponuja vrsta tujih rockovskih zasedb iz tujine, med drugim tudi iz Avstralije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Ukrajine, seveda pa veliko zanimanje za nastop kažejo domače skupine. Za posnetke oziroma celo za neposred- ni prenos nekaterih koncertov so se ponudili tako Radio Slovenija in Televizija Slovenija kot tudi Pop TV. Žal organizator prireditve, podjetje Marjana Pirnarja in Francija Keka Festival Novo mesto, še vedno ne ve, ali bo Rock Otočec nosil tudi letnico 98. Kopališče ob Franci Kek Krki na Otočcu spada v sklop hotela Grad Otočec oziroma je last Krkinih Zdravilišč. Rockovski koncerti so vse prej kot tiho muziciranje, grmenje električnih kitar in bobnov pa seveda za dva dni zmoti siceršnji mir na Otočcu. Vodilni možje enega izmed največjih in najuspešnejših slovenskih turističnih podjetij tako še niso dali svojega žegna k prireditvi, brez njihovega sodelovanja pa Rock Otočca 98 ne bo. Morda bodo prav omenjena priznanja ob zelo dobrih odmevih v javnih občilih neposredno po prireditvi le prepričala Krkine zdraviliščnike, da bodo podprli tudi letošnji Rock Otočec ter tako naredili veselje dolenjski mladini in slovenskim ljubiteljem rockovske glasbe na- Spl0h- I. VIDMAR LJUBEZEN V LESU OTOČEC - V gradu Otočec bodo jutri, 20. februarja, ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Petra Veneta iz Sevnice pod naslovom Ljubezen v lesu. Osvežujoča svežina v prezasičenosti Izšla prva zgoščenka in video kaseta kočevske skupine Selekcija - Avtorski projekt z eno samo priredbo - Za vsak okus nekaj - Video spot s sporočilom boja proti drogi KOČEVJE - Decembra lani je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla prva zgoščenka in kaseta kočevske skupine Selekcija. Izbranemu domačemu občinstvu, kije v zadnjih nekaj mesecih domala redno spremljalo njihove nastope v domačem kraju, so svoj prvi avtorski projekt predstavili minuli petek zvečer v bistroju Lunca v Kočevju. Skupina Selekcija je bila ustanovljena pred nekaj več kot dve- ma letoma in pol, sestavljajo pa jo: vodja skupine Tone Obranovič (klaviature, vokal), Mitja Letig (vokal, kitara), Tone Zidar (bas kitara, vokal), Vinko Farkaš (klaviature, vokal) in Janez Pirker (bobni). Razen bobnarja, ki je iz Ribnice, so vsi člani skupine Kočevarji, skupaj z njim pa vsi izkušeni glasbeniki, ki so si leta nabirali izkušnje z igranjem v različnih bolj ali manj uspešnih glasbenih skupinah. Da so prišli sku- SELEKC1JA - Kočevska glasbena skupina, ki je bila ustanovljena pred nekaj več kot dvema letoma in pol, med nastopom. Kdo se izživlja nad mucami? Vse več mačk, ki iščejo zatočišče v zidanici, je poškodovanih LOKVICA - Zidanica Anice in Jožeta Gomoljevih iz Metlike v bližnji Spodnji Lokvici je že vrsto let pribežališče številnih, zlasti zapuščenih mačk. Gomoljeva prihajata k zidanici, kjer imata vinograd in vrt, skoraj vsak dan, ob tem pa tudi nahranita veliko mačjo družino. Toda zadnje leto Anica opaža, da se z mačkami dogajajo precej čudne stvari. Anica Gomolj z eno od številnih mačk. “Nekdo v sosedščini očitno nastavlja klešče za manjše živali. Ne vem, kaj lovi z njimi, res pa je, da najkrajšo potegnejo mačke, saj je vedno več poškodovanih. Polomljene imajo repe, tace, križ. Nekatere so poginile v velikih mukah. K nam sedaj prihaja dvanajst muc, tri pa imajo polomljene noge ter ena rep, tri pa so kar izginile,” pripoveduje Anica, ki ne razume, kako to, da človek, ki nastavlja klešče, mačke sicer reši iz pasti, a jih pusti, da se mučijo. “Če jih je že tako iznakazil, bi jim naredil večjo uslugo, če bi jih potem pokončal. Ne vem, za katere živali nastavlja klešče, a če vidi, da se pogosto ujamejo mačke, bi že zaradi tega moral prenehati. Sicer pa sem zvedela, da je klešče prepovedano nastavljati,” pravi Gomoljeva. Anica je na to opozorila vodjo policijskega okoliša, ki je obljubil, da bo zadevo raziskal. Vendar Gomoljeva opozarja tudi nevestnega vaščana, če bo morda prebral te vrstice, naj preneha s svojim nečednim početjem. M. B.-J. paj jih je vodila ena sama želja: pripraviti avtorski projekt! Pri pripravi skladb, ki so jih večino posneli v novomeškem studiu Metulj in studiu Katedrali v Zagrebu, so sodelovali s številnimi slovenskimi glasbeniki in tek-stopisci. Da bi v svojih skladbah ohranili noto pripadnosti domačemu kraju, so pisanje večine besedil, ki jih je sicer prispeval tudi član skupine Mitja Letig, zaupali Dušanu Bižalu iz Kočevja, k raznolikemu stilu pesmi pa svoje prispevali tudi Tadej Tomšič iz Kočevja, Adi Smolar, Janez Zmazek-Žan in številni drugi priznani slovenski glasbeniki. Kljub razmeroma kratkemu času skupnega ustvarjanja skupina Selekcija v Sloveniji ni neznana. S skladbo Prvid so člani že leta 1996 sodelovali na izboru za Evrovizijo, lani pa tudi rta Melodijah morja in sonca v Portorožu. Z zgoščenko in kaseto “Selekcija” si sedaj odpirajo novo pot do glasbenega občinstva, za katero pa so pred kratkim posneli tudi svoj prvi videospot, in sicer za skladbo Bela golobica, ki tako v besedilu, še očitneje pa v spotu nosi v sebi jasno sporočilo boja proti drogi. M. LESKOVŠEK-SVETE Vsak leden ena Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja Mojstrski dosežek Nekdanji pomočnik upravitelja novomeškega gozdnega obrata Franc Kopinč ni bil znan samo kot dober in vesten gozdar, ampak tudi kot velik ljubitelj boljših avtomobilov tujih znamk. Z njimi se je vozil okoli že takrat, ko so drugi večinoma hodili še peš ali pa sanjali o kakšnem fičku. Nekega dne popoldan je spet pripeljal domov nov BMW. Precej hitro je zapeljal skozi ozka vrata v garažo in obstal le nekaj centimetrov pred zadnjo steno. Mladi sosed je občudoval novi avto in Kopinčevopočetje. “Ste pa mojster, Kopinč! Mojstrsko ste garažirali, enkratno!" "Kaj enkratno, stokrat, če hočeš, "je precej naglas odvrnil lastnik avtomobila, ki je novo pridobitev že nekje proslavljal. Da bi svojo trditev takoj dokazal, je avto spet postavil iz garaže in ponovno še hitreje zapeljal vanjo. Takrat pa, o groza! Zaslišalo se je krivljenje pločevine in garaža se je stresla od udarca. Precej mlajši občudovalec je od strahu kar zbežal stran. A ne dovolj hitro, da ne bi slišal jeznih Kopinčevih besed: “Ti presneti smrkavec ti.”