■ • -•¿i. L ¿¿v- '-.m 'M'; Glasilo Udruženja Jugestev. Uciteljstva. — PeverJenfSfvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige fU. i« poiiljati saiso tu aasl»» : Uredništvo Učitelfskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska »L 6. Rokopisov ne TTaèaw«. fsa poSiljatve j« poSiljati frnk«. ■—iiniii n n i un iii..... m i............--|-" -ri-8-r- Uttteljeki Tovarli i*fc>ja v««b letrtek pop. Ako j« te t>an pr»snik. i?id« liet dan pozneje. Tm leto velj» . . 40-— K pol leta . . . 20— „ ietrt leta .... 10 — rt posamezna fitevilka po 80 vin. Za CKPaiiiisi je plačati osi t-ccstolpe»- pt-tit-Trete, že se tfska erkrst . . SO vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za cids'jïija nvričenja od p«tit-vrite po 40 vi». Crraitila «prejrn>a Lifittlislia tiskaina. Naročamo, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je poiiljati samo na naslov : Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljub H ari, Mestni trg št. 17/1II. PoštBi iekovni nrad St 11.197. Reklamacije m proste poStniae. Za rrklamne notice, pojasnila, poslana, razpise sluib je plačati po 60 vin za vsako petit-vr»to. Priloge stanejo poleg poitnine Se 45 K. Telefon nredniëtva Btev. 312. Članstvo ljnbljangkega PoverjeniStra UJU ima « članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstm naročnine p osebe plačevati. Morit uri te saiutant — Jugosiavija! Ljubljana, 17. okt. 1920. Zgodovinska usode Poljske je prišla na Slovenijo 1 Sovencd krvavimo in žrtvujemo svoje narodno življenje za svobodno jugoslovansko državo; umirajoč pozdravlja naš narod Jugoslavijo! Nasilna in iinperijalistična Evropa nas raz-kosuje vedno bolj in mesto svoboden, postaja naš narod suženj še večih narodov, ter se z dekitvijo izroča našim sovražnikom v naroden pogin. Leta 1866. nam ie bli s plebiscitom odtrgan velik del našega naroda in slovenske zemlje (Benečija) od narodne celote. Kaj je napravila Italija z našim narodom v teh letih, do danes, nam je jasno. ker so tamošnji Slovenci narodno danes povečini že poitalijančeni ra beneških Slovencev danes — že ni mnogo. Dne 20. julija 1919 so evropski mogotci odtrgali v Parizu z mirovno pogodbo drugi del slovenskega naroda in slovenske zemlje, t. j. najzavednejši del Korotana, zibelke slovenskega naroda, brez plebiscita t. j. Kanalsko dolino in Zitjsko dolino. Slovensko Kanalsko dolino s Trbižem so izročili Italiji; slovensko ZHjsko dolino z Beljakom pa Nemški Avstriji. A nasilja nad slovenskim narodom še ni bilo dovoj! Dne 10. oktobra 1920 le bil določen plebiscit za ostali del slovenskega Korotana, da je bila še enkrat dana Evropi možnost — vadljati za slovensko zemljo in za slovenski narod. Navalili so se še enkrat imperijalistični nemški m italijanski zatiralci slovenskega naroda na slovensko zemljo ter oropali nov del našega naroda na zločinski in nepošten način svobode. V svet so poslali sledeči falsifikat pleb-scita: „Celovec, 13. oktobra. Pri seji plebiscitne komisije, ki se je vršila danes zvečer ob 22.30 in ki je bila zelo kratka, je predsednik Peck proglasil rezultat plebiscita v koroški coni A, ki je nastopni: P.ožek za Avstrijo 1930 glasov Borovlie „ „ 6427 Velikovee ., ., 8306 Pliberk .. 5312 .. 22025 glasov za Jugoslavijo 2318 glasov 4981 „ 2444 „ 91 ? 1 5535 15278 glasov . . . skupaj 4298 glasov ... ., 11408 „ ..... 10750 ..... 10347 „ Skupaj Rožek Bor ovije Velikovee Pliberk Skupai Rožek Bor ovije ... Velikovee..... Pliberk..... Skupaj . . 37303 glasov Avstrija po naši Primorski in Notranjski; pohlepnost Italiie pa sega tudi celo po našem Bledu, Bohinju In Jesenicah. Slovenski narod, ki le štel leta 1900. v Italiji še 35.000 beneških Slovencev, izgublja z 20. julijem 1919 in 10. oktobrom 1920 še 135.315 koroških Slovencev in se pripravlja nov atentat nanj, ki mu grozi odvzeti še 297.599 slovenskih rojakov v Primorju. Velika je žrtev slovenskega naroda za Jugoslavijo! Nad pol milijona narodnih bratov ie izročena narodni smrti. Koroški plebiscit Je končan. Menili smo. da se sedaj poravna krivica in nasilje Nemcev nad slovenskim narod,'>m na Koroškem, kajti nikjer niso Nemci tako nasilno ravnali s slovensk:m narodom kot na Koroškem. Pod nemško avstrijsko vlado je bilo 18.000 slovenskih otrok na Koroškem brez slovenskih šol in brez slovenskega učrteljstvn. Tako nasilno so raznarodovali naš narod in !a'e bil pravi križ svoiih staršev. Veliki pedagog Pesta-lozzi ie bil kot deček iakr» neokreten in okoren. Njegovi součenci so ga imenovali le »Heinrich Plutnnsack.« Bil ie popolnoma anatičen in ie ostal dolgo nod povprečnostjo. V pravopisni in nisaniu ie bil sila neokreten in horniran. Stareiši Dumas. Zola. Balzac in še mnogi drugi Disateln so bili prav slabi in slabovzgoleni učenci. — Ni naša naloga in popolnoma nemogoče ie. izčrpno našteti vse velmože. ki v mladosti nikakor niso pokazali kai so. kai bodo in kakšne kulturne vrednote bodo zmožni ustvariati! — Koliko na ie zopet mislecev, umetnikov in iznaiditeliev. ki so že v rani mladosti razodeli genialnost ter ustvarlali traine kulturne dobrine! — Toruuato Tas-so ie govoril že s 6. meseci. Haller le prl-digova! že v 5. letu svoje starosti. Mozart ie komponiral že s 4 leti melodiie in z 12. letom že 1. opero Michel Angelo ie že kot nežen otrok nokril stene in veže s skicami. Dante se ?e /.aliubil v Beatrico in ii oo-klanial pesmi v svoiem 9. letu. Lope de Vega :n Calderon, sta pričela pisati že z dvanaNtim! leti komedije. Blaise Pascal, znameniti francoski mislec in matematik le bale že v 11. letu svoie starosti revidiral feometriio svoieva časa! Deistvo Da le. da ie dal prvi velik? donos matematiki v 17 letu svoie starosti Nai nam ti zgledi zadostujejo. — Uvi-devamo, kakšno neznatno vlogo igra včasi vzgoia noieg velikih duševnih darov. Vpliv vzgoie nikdar ni absoluten in ima naivečii in odločilni učinek le na srednie nadartene in povprečne narave. Dobro ponazorute to Thčodule Ribot. Mislimo si razne stop-n!e inteligence razvrščene v lestvici, ki nri.čerila pri idiotiti in seže do genialnosti. Pri idiiotih vzgo'a sploh ne voliva ali le tako neznatno, da sploh ne oride v Doštev. Čim boli se bližamo sredniim stoonlam, tem značilneiši ie vpliv vzeole. Vzgolni vpliv doseže višek nri srednjih naravah, ki vsled mora^čne brezbarvnosti postajajo to kar okolnosti in slučali iz nHh stvo-riio..— Vzgoia h vsota navad. Pri civiliziranih narodih predstavila vzgoia kom-niicirano in skrbno stavbo. Mnovo vzcolnlti načel iri dobrin ie stalo človeštvu večsto-letnih naoorov in delo nebroi generacii. Prav pravi veliki češki zgodovinar Hav-liček Borovskv. »Človeštvo potuie vselei za ti i korake «aorei in Istočasno za dva koraka na/ai.« V kulturnem človeku se mora potom mnogih umetnih bt umetelnih sredstev ustvariti nekako takorekoč druga narava, ki ima naloco da absorbira več ali mani prvotno, bestialno naravo. Pr1_nrnogih fe vzlic nafbolišim metodam to oočetis da-naidno delo Koliko ie Iludi Iz naiodličnei-ših hiš. k! so bili vzgoieni po naibolrših metodah, i vndar izgleda ori nlih vzgoia ie kot kakšen »svete! firnež«. ki ookriie komaj površino! — Pri prvem, izvanred-nem dogodku na se razodeva orvotna. be-snalna narava kar naiočitneie! »Do moz-9a se ti zdi. da poznaš svoiega bližnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini: na izbruhne besedo oonsvedoma v strahu, v sili. v čezr-aturni radosti — in pred teboi stoii vse nekdo drugi, tuiec. ki ga nisi Se nikoli srečal človek ki je Dodoben tebi. vsem in nikomur.« (Ivan Cankar. Iz »Podobe iz Sani.«) Moderni osihologi razlocu-leio le dva bistvena tiDa temperamentov. Liudie so: plastični ali oblikujoči in ne-voogliivi. trdi. Prvi tiD ltudi ie naiboli dostopen vzgoiniin VDlivom. Vzgoia ima navidezno lahko delo. Vprašati oa se moramo. ali traino? Ako ie miljê, v katerem se liudie takšnega tipa kretaio. Izvrsten in »poden. tedai in le tako dolgo zaznamuie vzgoia uspehe. V drugem slučaiu Da so vz.orome dobrine oodvržene SDremembam. Takšni liudie so pod zunanjimi pritiski zmožni vsakovrstne preobrazbe v zasebnem in iavnem živlieniu. V tem pogledu ima Schooenhauer prav: značal se ne iz-oremiula! Drugi tip Uudi ie boli nedostopen vzpoitiim vplivom, a potom res metodične vzgQfw zaznamuje ista trahie usoehe. p.laz skušani vliti nekaj železa v dušo otrok.« je deial neki angleški učiteli Gui-zotu ko ie ta obiskoval šole Velike Britance. »Kie so nri nas učitelii In orogrami, ki bi udeistvili tak sen?« vorašuie modem' francoski mislec Gustave Le Bon. Ne moremo se dovoli načuditi "Kakšnih grozodeistev so zmožni visoko kulti-virani in civilizirani narodi v časih voine: c'est !a guerre. ■ Z upravičenostjo pravi veliki zgodovinar Carlvte: »Civilizacija le le ovol ood katerim bestialna narava človeka v infernalni žeriavici tli.« Teh d?»stev ne smemo oozabiti. in mi-sPti. da ie vzgoia čudotvorna. S tem pa nikakor ne nodceniuiemo Pomena vzgoie. Sai smo vendar ootom vzgoie Dostali to. kar smo — kulturni narod. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v soboto, 23. oktobra 1920 na šoli pri sv. Jakob« ob 6. uri. Dnevni red: 1. Učiteljstvo In Šolstvo v turkestansk! sovjetski republiki. (Poroča tovariš Krnil Adamič.) 2. Poročilo tovariša blagajnika. 3. Predlogi in nasveti društvenega odbor«. 4. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. tmmrimMt i« t«.i i>nwwr ^ra'miwr-'iuarji.f.-vTg.gyr»; Iz Jugosiavije. — Novi okrajni šolski nadzorniki Ker je ministrski svet razveljavil imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko, ki jih je samovoljno imenoval poverjenik za prosveto dr. Verstovšek, je minister prosvete im:.i >val nove okrajne šolske nadzornike, in to: za šolski okra! Cinomelj Konrad Barle, nadučitelj v Črnomlju; za šolski okraj Novo mesto Janko Qrad, okr. šolski nadzornik Novo mesto; za šolski okraj Krško Ljudevlt Stlasny, dosedanji šolski nadzornik v Krškem; za šolski okraj Kočevje Josip Novak, dosedanji šolski nadzornik v Kočevju; za šolski okra) Litija Avgust Pire, učitelj v Ljubljani; za šolski okraj Kranj Vilibald Rus, šolski vodja v Kranju; za šolski okraj Radovljica Josip Turk, šolski ravnatelj v Logatcu; za šolski okraj Kamnik Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v Kamniku; za šolski okraj ljubljanska ok >ilca Andrej Rapè, učitelj v Ljubljaai; za mesto Ljubljano in za vse meščanske šole ita bivšem Kranjskem Makso Hočevar, strokovni učitelj v Ljubljani. Imena novih nadzornikov prinaša tudi »Narodna Prosveta«. Dekreti za imenovane okrajne šolske nadzornike so ie odposlani. — Imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov so izvršena. Minister prosvete se je trdno držal načela, da ne prezre podrejenih oblasti ta je za nadzornike imenoval samo one, ki so bili vsebovani v predlogih na seji višjega šolskega sveta. Dasi so nekateri nadzorniki imenovani proti volji in mišljenlu večine slovenskega učiteljstva, vendar ie izginil iz mtaistrove liste nadzornikov glavni madež, ki ga vsebuje nadzomiška lista poverjenika za uk in Dogočastje v Ljubljani, t. j. nadzornik Simon, katerega imenovanje bi bilo po prevratu v vsaki drugi drîivi — nemogoče. Do danes nismo o tem slučaju javno razpravljali, vendar so se naši zastopniki vztrajno in kou-sekventno borili proti imenovanju Simona za nadzornika v Jugoslaviji. O listi sami ne bomo govorili, ker učiteljstvo dobro samo pozna svoje može In nasprotno tudi novormenovani nadzorniki dobro vedo, v koliko jim le računati s tem, da bodo vlivali zaupanje učiteljstva. Korek nosU ministrovega imenovanja ne moremo oporekati, ker se je minister trdno držal določil zakona In je pri tem tudi upošteval soodločbo pokrajinske Šolske oblasti, hkrati je pa s svojo delno izpre-membo nadzorniške liste ljubljanskega po 'e.ie ništva za uk in bogočastje popravil pristne sprejete predloge vlS. šol. sveta In krivico, ki se ji ie zgodila na podlagi nepravilno sestavljenega višjega šolskega sveta v Ljubljani in nepravilno in pristojno vpoklicanih zastopnikov v njem. Vse te nepostavnosti in prlstranosti smo konšta-tirali že po imenovanju Vrstovškovlh nadzorni- kov. Kljub temu pa ne moremo prezreti našft načelnih zahtev, da bi jih zopet ne poudarili: 1. Zahteva organiziranega učiteljstva je, da m imenovanje nadzornikov ne Izvrši brez organizacije, še manj proti volji organizacije, ker so nadzorniki določeni za to, da nadzorujejo !B imajo opravka z učiteljstvom, s katerim spore, zumno naj bodo torej tudi Imenovani; 2. Načina zahteva učiteljstva je, da si samo voli m*i-zoinike, ki naj bodo v pedagoško • didaktlške® ozira odgovorni edino okrajnim, oziroma pokrajinskim učiteljskim konferencam (skupščin j nam); 3. Da se uveljavi demokratično načet» dostopa vsemu učiteljstvu do nadzornišklh mest ta proste konkurence pedagoških zmožnosti, vztraja učiteljstvo pri razpisu nadzornlšklli mest. — Za ta načela se ima učiteljstvo boriti Se nadalje! Nikakor ne mislimo podpirati anarhije v državni upravi, ampak se hočemo boriti m čimprejšnjo uveljavljenje rednih upravnih j mer m stalnih načel v državni šolski upravi. ■ Vprašanje, v koliko učiteljstvo prizna nove nadzornike, pa prepuščamo učiteljstvu in v prvi vrsti novoimenovanim nadzornikom samim, ; držeč se načela: da se vnartje priznanje pridobi j laiiko tudi z nasiljem, drugo je pa, če si osvoje priznanje v srcih učiteljstva. Ce bodo novi nadzorniki zastopali trezne zahteve In interese učiteljstva, bodo tvorili eno z učiteljstvom in pj*v« vez med šolsko oblastjo in iičiteljstvom — v tem slučaju bodo našli tudi v vrstah učiteljstva trdno, nepristrano In zanesljivo — oporo. — Odličen gost — tov. Jovan P. Jovanovič v Ljubljani. Od pretečenega petka imamo v naM sredi v Ljubljani odličnega gosta, minlsterljalne-ga tajnika tov. Jovan. P. Jovanoviča Iz Beograda, ki je sedaj nameščen v Beogradu v ministrstvu prosvete. Z veselim srcem smo pozdravili v naši sredi milega nam gosta, starega znanca našega in prijatelja. Tov. Jovanovič je bil prvt srbski učitelj, ki je ustvaril vez med slovenskim in srbskim učiteljstvom. Leta 19C5., ko je prišel k odkritju Prešernovega spomenika, je prispe! tudi v misiji, da ustanovi stalno vez med slovenskim učiteljstvom v Avstriji in učiteljstvom v Srbiji. Udeležil se je I. 1908. tudi uč^t.jske skupščine v Radovljici hi je pripeljal s seboj druge tovariše - organizatorje Iz Srbije. Tu je že leta IV05. vložil prvo kal ujedinjenja jugoslovanskega učiteljstva v Sloveniji. Tov. Jovanovič je bil svojedobno urednik „Prosvete" v Kra-gujevcu in pozneje tamošnjl župan. Naj mu ostane bivanje v naši sredi sedaj, med osvobojenimi državljani prijetno ter želimo, da pride ?op«t skorc ined nas, ker nam bo vedjio dobrodošel! — Pozdrav macedonskega učiteljstva »I«-venskemu učiteljstvu. Ljubljansko poverjeniStvo UJU je prejelo sledečo brzojavko: Prllep, 14. oktobra. Na djelu ujedinjenja jugoslov. učite» ; stva drugovi I drugarice naše divne Macedonlje , ostvaraju današnji ideal našeg plemena na temelju krvnog sorodstva i bratske ljubavi u tom ; poslu grle Vas. -- Spasoje Hadži Pcpovič, čia« j glavnog odbora. — Šolski program In stališče socialne demokracijo v Sloveniji do jlavnlb naueščesesv. ; Izvršilni odbor socialno - demokratične strank« i v Ljubljani je izdal v 236 štev. oNapreja« pro-klamacijo s programom svoje stranke rta volitve v konstituanto. Proklamacija je naslovljena: Slovenskemu delavskemu ljudstvu k volitvam v konstituanto! Progra-m je zanimiv po vsei svoji vsebini za orijentacijo gibanja mas v naši novi ■ državi pri bodočih volitvah. Za naš list, kot Informativno glasilo, pride v poštev le stališče te stranke do šolstva ln do našega stanu, kateri I točki zasledujemo pri vseh strankah. Prinašamo obe točki, ki se glasita dobesedno sledeče: Vsaka reiorma bo le tedaj uspešna, čc se je bo znalo ljudstvo prav poslužiti in zarasli tega je dobro šolstvo nujen pogoj vsakega napredka In končne osvoboditve delavskega razreda. Zahtevamo torej temeljito šolsko relormo, ki naj predvsem osvobodi šolo vseh vplivov kapitala, cerkve in militarizma In jo napravi sposobno za zdravo vzgojo naraščaja ln za razširjanje in utrjevan!» resničnega ta koristnega znanja. Vsakemu nadarjenemu otroku brez izjeme mora biti pot do najvišje izobrazbe: za to je treba ne le da je pouk brezplačen, da dobe šolski otroci vsa potrebna učna sredstva, ampak tudi sredstva brez katerih je uspešej pork lluzorlčen, torei hrano, obleko, prosto vožnjo, i prosto zdravljenje in zdravila, In ker zahtevajo razmere tudi stanovanja. Otroška iu mladinska zavetišča, dijaški domovi, dijaške kuhinje morajo vsej sposobni mladini omogočiti pristop do vse kulture m do vsega posamezniku to narodni celoti enako potrebnega znanja. — Tudi javni nameščenci vseh strok, ki so v nmoglh slučalH še v slabšem položaju, kakor ročni delavci, so imeli doslej !« v socijalalh demokratih odkrite in resne zagovornike, ker vidijo tudi v njih izkoriščane člane delavskega razreda. Naše meščanske stranke so sc branile uvedbe moden»« službene pragmatike za uradnike in uslužbence, ker hočejo, da ostanejo gmotno ta duševno odvisni ne le od svojih delodajalcev, ampak tudi od političnih strank. — Zavarovance učiteljsiva v Jugoslaviji z« slučaj smrti. Društvo, ki ima ta namen ni med slovenskim učiteljstvom novo in je že zdavn» ustanovljeno, vendar se je delokrog tega društva dosedaj raztezal le na Slovenijo. Zove se »Jubilejska Samopomoč«. Na občnem zbor» F dne 27. avgusta 1920 je razširilo to društvo svoj delokrog na vso Jugoslavijo. V današnji številki prinašamo izpremenjena pravila, s katerimi Iz-premlnja ln razširja društvo svoj delokrog. Opozarjamo učiteljstvo na to Izpremembo ta pozivamo učiteljstvo, da se zainteresirajo za to gospodarsko društvo in prijavijo v člmvečji inerl Itvoj pristop k društvu. Posebno opozarjamo na to predsednike okrajnih učiteljskih društev, da »tavijo informativno ta agitacijsko poročila o tem stanovskem društvu tia dnevni red prihodnjega zborovanja, da društvu v čimvečji meri pomnožimo njega člene in okrepimo gmotni ta s ton socialni položaj našega stanu. — Ptujsko mestno učiteljstvo je imelo dne 22. septembra t. L skupno konferenco in je sprejelo soglasno sledeče resolucije: 1. Ptujsko mestno učiteljstvo globoko obžaluje začasno uktajenie mestnega šolskega sveta v Ptuju ta podrejenje mestnega ljudskega ta meščanskega Šolstva ptujskemu okrajnemu šolskemu svetu, ker je mestni šolski svet nad vse požrtvovalno in uspešno deloval za procvit in" razvoj narodnega šolstva mesta Ptuj, ki je bilo do prevrata popolnoma ponemčeno. Kolikega pomena je bilo delovanje mestnega šolskega sveta za obmejno, ,prej ponemčeno mesto v narodnem oziru, molelo preceniti le tisti, ki poznajo obmejne narodnostne razmere. 2. Ptujsko mestno učiteljstvo odločno protestira proti razpustu mestnega šolskega sveta in zahteva, da se da mestu Ptuju zopet mestni šolski svet v Interesu narodnega šolstva v obmejnem mestu. 3. Ker je mestno učiteljstvo brez zastopnika v okrajnem šolskem svetu zahteva, da se da mest. učit. zastopnika v okr. šolskem svetu za čas, dokler ima okr. Šolski svet agende mestnega šolskega sveta. Glede stanovanjskega vprašanja je ptujsko mestno učiteljstvo edino v tem, da se naprosi ptujski mestni sosvet, da odkaže v zmislu zakona o lz-premerabah in izpopolnitvah zakona o narodnih iolah z dne 19. aprila 1904, razglašen v Urad-" nem listu št. J44, 1919, mestnemu učiteljstvu brezplačna stanovanja ln ogrev ali povračilo za to v denarju. — Pričetek Šolskega leta 1920/21 na ljubljanskih obrtno - nadaljevalnih šolah. Na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani se prične šolsko leto 192C21 v nedeljo, dne 17. oktobra 1920, z vpisavanjem od 9. do 11. ure dopoldne, in sicer:. 1, za strokovno nadaljevalnlco za mehan-/Jto tehniške obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici št. Iv; 2. za strokovno nadaljevalnico «a stavbne obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št 5/1.; 3. za moški oddelek strokovne nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti \ vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske šole Na prulah št. 13/1.; 4. za ženski oddelek Strokovne nadaljevalnie za umetne ln oblačilne Obrti v ravnateljski pisarni I. mestne dekliške meščanske Sole na Sv. Jakoba trgu št. 1; 5. za Splošno obrtno nadaljevalno šolo v vodstveni pisariti III. mestne deške ljudske šole na Erjavčevi cesti št. 21/11. Vajenci ln vajenke se morajo pri vpisu izkatl z odpustnfco ljudske šole ter prispevati 10 K vpisnine za učila. Pouk se prične prihodnji teden. Katere dneve se bo poučevalo, fiaznani vajencem ta vajenkam pri vpisu šolsko vodstvo, ki daje vsa podrobna pojasnila. Obisk ¿»brtao - nadaljevalnih šol je za vajence ta vajenke v ?.ml$lu 3. odstavka § 99. b) obrtnega reda obvezen. Delodajalci in delodajalke so dolžni skrbeti za redni šolski obisk. Proti onemu, ki b! to svt4o dolžnost zanemarjal, se bq kazensko postopalo. — Učiteljstvo obrtne nadaljevalne šole v Celju bo preiemalo v šolskem letu 1920/21 kot -nagrado za pouk od 1 tedenske ure na mesec ln SIcer kvalificirano & 65 K (1 ura + 16.25 K) brez Izpita pa 60 K (1 ura — 15 K). Pouk se prične v nedeljo, dne 10. oktobra t. L — V LJubljani bo prejemalo kvalificirano učiteljstvo 80 K in nekvalificirano 65 K od tedenske ure. Uredn. — Neoknsnost (.Slovenskega Naroda«. Dne 19. t. m. je priobčil »Slovenski Narod« notico s Koroškega v kateri javno sramoti nekega na-fiega tovariša ta tovarlšlco s — strah>pet;i. C« it po stanovih pričnemo presojati odhod naših ljudi s Koroške, potem bi dali mnogim drugim, ki se niso niti pol tillko eksponlrall, kot se Je naše učiteljstvo na Koroškem, prvenstvo pred učlteljstvora. Vendar se nam zdi skrajno ne- okusno razpravljati v sedanjem času o takih stvareh in na podlagi posameznih slučajev jemati javno ugled celemu stanu. Posebno neokusno je to za onega, ki ve, kako zbegana navodila ta kake direktive so dajale naše centrale Iz Ljubljane svojemu uradništvu na Koroškem takoj po neugodnih vesteh o izidu plebiscita. Naše uradništvo ima pač pravico do dvoma, da bi našlo v naši javnosti in pri merodajnih čini-teljlh ono upoštevanje ta zaslombo, ki Jo rabi v takih trtnotkih. O kakem zasiguranju ta garanciji za poznejšo eksistenco, kadar se vrže naše ljudi v ogenj za narodno stvar — ni niti govora. Naša Javnost in naši vladajoči činiteljl Iščejo le politične strankarje, oni pa, ki so se eksponirali na Koroškem za narodno stvar, naj si iščejo na-daljne eksistence — sami! To je bridka preis-kušnja, ki jo bo preiskusila veiina koroškega uradništva sedaj že v drugo. Potem se bo pa našel kak gospod, ki bo »z visokega stolca« javno vrgel še krivdo o neugodnem izidu plebiscita na naše uradništvo in učiteljstvo. — Brezplodno sramotenje, ki pada na naš stan potom notice v »Slovenskem Narodu«, pa tudi javno najodločneje obsojamo ta najsi ga je zakrivil kdorkoli. Stvari ne koristite s takim pisanjem 1 — Nasilje Nemcev na naše učiteljstvo na Korošnem. Listi poročajo dnevno o nasiljih, ki jih Nuuui pričenjajo nau našim učite.istvom r.a Koroškem Najbolj v želodcu je boiovetjskim nemškutain-m predsednik Nar >inega sveta na J učitelj Mahkota. Proti temu je naperjen ves njihov gnjev, in javno govore, da se mu bodo krvavo maščevali. Dne 13. t. m. so mu nabili na hišo mrtvaško glavo in prižgali poleg nje svečo. — Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske ln za meščanske šole v Mariboru s slovenskim, oziroma s slov. in nemškim učnim jezikom se prične pri podpisani komisiji na drž. moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920, dne 8. novembra 1920. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okr. šolskim svetom, da bodo najkasneje do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije. — Solidarnost z ljubljanskim učlteljstvom. Puejeli smo: »Metliško in črnomaljske učiteljstvo je zborovalo 14. dne t. m. v Črnomlju in soglasno sklenilo, da ne začne s poukom v obrtni nadaljevalni šoli prej, dokler se mu ne zagotovi 100% povišek nagrade za pouk priznane z na-redbo deželne vlade za Slovenijo z 30. aprilom 1920. štev. 200. Kje ste, drugi tovariši?« — Osrednje društvo iugoslov. profesorjev in verouk. V »Jutru« z dne 17. t. m. št. 49. čitamo: »Osrednje društvo jugoslovanskih profesorjev ie sklenilo na svolem ustanovnem zborovaniu v Beogradu Dri razoravi o reformi sredniih šol. da se odpravi verouk na višii srednli šoli kot obvezni predmet. S tem pridobi šola na času za v živlieniu potrebne predmete, verstvo oa nič ne izgubi, ker so izrabliali katehetf te ure večinoma za pridobivanje diiaštva v svole strankarske namene in se vsak kristian v štirih letih lahko do dobra nauči. kar mu te treba znati iz verstva. Neki c'•lovski profesor se ie izrazil pri tozadev ni debati, da ni treba, da bi se v višjih razerdih ubijal čas z dokazovanjem raznih bajk.« — Poverjenlštvo za kmetijstvo v Uubijaul nam je poslalo sledečo notico: »Učiteljem v vednost. Za prireditev kmetijsko - nadaljevalnega tečaja za učitelje, ki se je vršil na kmetijski šoli na Grmu od 19. Julija do 14. avgusta t. L Je bilo kredita 20.000 K. Da bi se lažje izhajalo, se je prvotno na 5 tednov določeni tečaj skrčil na 4 tedne, število učiteljev pa od 20 na 16. Kredit porabil se je sledeče: Za prebrano ln vso drugo preskrbo učiteljev se Je porabilo 15.640, za pouk 3050 K in za potnlne, ki so se imele po razpisu z ozirom na razpoložni kredit omejiU le na »dejanske« Izdatke, pa 1011 K, iz katerega zneska so se dajale podpore od 20 K do 224 K. Prebitek 300 K se je določil za nakup strokovne knjige, ki se Ima razdeliti med prizadete udeležence. Po tem zaključku se Je porabilo za vsakega udeleženca v štiritedenskem tečaju nad 1000 K državne podpore. Zaradi tega nastaja za prihodnje tečaje opravičeno vprašanje — z ozl-om na pojave nezadovoljnosti — ali bi ne ka- zaio dajati zanaprej učiteljem raje primerne denarne podpore na roko, da bi se omogočil obisk takih tečajev na Grmu, ki se prirejajo v Interesu učiteljstva samega.« — Trgovsko in obrtno Šolstvo .v Sloveniji. V svrho, da se pospešuje trgovski, konzularni ta obrtni študij, trgovsko - industrijsko ta obrUio-znanstveno delo ta praktična izobrazba obrtnikov ta trgovcev v Sloveniji, se nabirajo pri javnih in zasebnih činiteljih prostovoljni prispevki k fondu za trgovsko ta obrtno šolstvo v Ljubljani. V ta fond se steka tudi državni prispevek, določen v proračunu. Fond za trgovsko iu obrtno šolstvo se bo uporabljal za ustanove in podpore slušateljem trgovskih učilišč, konzularnih akademij in obiskovalcem obrtnih učilišč v inozemstvu in na domačih zavodih, nadalje absolventom omenjenih šol zaradi nadaljevanja študij na inozemskih šolah, kandidatom za učitelje na domačih trgovskih in obrtnih učiliščih, v svrho praktične ali znanstvene izobrazbe v inozemski trgovini, industriji ali obrtu in za pospeševanje trgovskega in obrtnega šolstva sploh. Nabiranje prispevkov za ta fond ta njega uprava sta poverjeni odseku za upravo fonda za trgovsko ta obrtno šolstvo v Ljubljani. — Poziv! Učiteljske vdove in sirote z milostno pokojnino v Sloveniji, ki Jo prejemajo ali ne, predlože svoje nekolkovane prošnje na podpisano drjstvo do 6. novembra L L, ker je mogoče, da bi znali dobiti potem kak draginjski prispevek. V prošnji je navesti naslov in pošto; dalje koliko sedaj prejema mesečno, kakor tudi kak zaslužek še imajo. Opisati je na kratka ubo-štvo, ki ga naj da prosilec(ka) uradno polriiU šolskemu vodstvu, župniku ali županu. Društva vyok:>j. učiteljstva, v Ljubljani, Marmontova ul. štev. 18, dne 14. oktobra 1920. — Predsednik. — Cena šolskih knjig. Dodatna naredba po-verjeništva za uk in bogočastje o cenah šolskih knjig določa, da velja naredba z dne 28. avgusta t. 1., št. 330 za šolske knjige na ljudskih ta meščanskih šolah ter tudi za učne knjige na srednjih in njim sorodnih šolah, za slednje z dostavkom, da je razen odobrene cene dovoljena kvečjemu 20% sortinentna doklada. -- Kmetiisko-gosoodiaiskJ tečali po deželi. Poverieništvo za kmetiistvo priredi to tesen pet gospodinjskih tečaiev. ki bodo traiali od dne 1.5. oktobra do dne 23. decembra t. 1.. in sicer: v Dolenii vasi Dri Ribnici, v Podbreziu na Gorenlskem. na Vrhniki, v Ormožu in v Črni nad Preva-liarni. V tečaie se spreimeio dekleta iz bližme okolice oa tudi od drugod, ako dobe v kraiu samem ali oa v nlega bližnii okolici potrebno stanovante. — Tajništvo »Jadranskega zbora« v "LJubljani poživlja vse bivše predsednike in člane Narodnih svetov v zasedenem ozemlju, da prijavijo nemudoma svoje naslove poslovalnemu odboru »Jadranskega zbora« v Zagrebu, Markov trg št. 6/1. Ker se vrši II. kongres »Jadranskega zbora« dne 31. oktobra ta 1. novembra t 1. v Beogradu, na katerem se bo razpravljalo o vseh važnih političnih vprašanjih naše zasedene domovine, Je nujno potrebno, da se vpošljejo te prijave pravočasno, ker le na ta način bo mogoče poslati pozvanim delegatom pozivne legitimacije za udeležbo na kongresu. — Tajništvo »Jadranskega zbora« v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3/1. -— Učiteljska Tiskarna v Ljubljani bo založila doprsni kip prestolonaslednika Aleksandra, ki bo primeren za šole m tudi za privatne hiše. Kip Izdela kipar Repič. Dvorni maršalat je poslal v ta namen Učiteljski tiskarni dve najnovejši fotografiji prestolonaslednika Aleksandra. — Članarina ln darila ta učiteljski konvlkt Učiteljstvo deške ta dekliške šole v Trbovljah namesto belih cvetk na mirovni dom ljubkega Karbita, stoka tovariša Karla Omerze, 70 K. — Hvala! Neodrešena domovina. — r Okrajni šolski sveti. Gen. civ. komlsu-j rljat razglaša, da je oblast v Rimu sprejela nje-i gov predlog za vzpostavitev vseh okrajnih šoi-| skih svetov hi da izide v kratkem tozadena od-j redba ministrskega predsedstva. Obenem sipo-j roča tudi, da Je sistemlziranje materljalnega | stanja goriškega ta istrskega učitelja že blizo svoji končni rešitvi, ker so se storiti tozadev«! koraki pri zakladnem ministru. — r Sestanek socijalistlčnega učiteljstva * Trsta. Dne 15. septembra t. L so se sestali * Trstu zastopniki vseh socljalistlčnlh učiteljskih organizacij Primorske, da se porazgovore o potrebi ustanovitve Zveze učiteljskih sindikatov sa Primorsko. Sklenili so, da se skliče v kratke« v to svrho ustanovna skupščina in so obenem določili ¿eiovnl program tega dne. Po poročil* delegata furlanskih sindikatov, ki je govoril s spomenici, katera je bila predložena šolskim oblastim že meseca maja t. 1., je bilo sklenjena, da počakajo organizacije na odgovor Se do 5». oktobra. V slučaju, da ne bi oblast odgovorila do tega termina, se smatra socijalistično učiteljstvo odvezano od vsakršnega -obzira do nje ta bo šlo po svoji poti. Z ozirm na znano odpustitev iz službe nekaterih učiteljev v Pulju, se določi, da se sestavi posebno odposlanstvo, katero naj zahteva od gen. civ. komisarijata, da se ti ukrepi prekličejo, ker so bili izdani iz polltičnik nagibov. — r »Velikodušnost« laške justice. V Stev. 34. »Učiteljskega Tovariša« z dne 9. septembra t. 1. smo priobčili pod gorenjim naslovom notico, v kateri smo na kratko poročali o razpravi tov. Josipa Bužana iz Buzeta pred laškim voj. sodiščem v Trstu. Na to notico smo p.ejeli od g. dr. Vesela, ki je branil gori navedenega tovariša, popravek, ki ga radevolje prinašamo ta ki s« glasi: »Slavnom Uredništvu »Učiteljski Tovariš« Ljubljana. Doznajem, da u Vašem listu br. 34 od 9. IX. 1920 pod vestima iz Neodrešene domovine: — Velikodušnost laške Justice je bilo pri-opčeno, da sam ja kao branitelj gosp. učitelja Josipa Bužan njemu preporučio, da ne sudjeluje dalje pri nikakvim kažnjivim akcijama prou Italiji, koja se je prama nJemu njegovim reše-njem veoma »velikodušno« ponijela. To ne oa-govara ni najmanje istinl, što proisteče več it samog logičnog mišljenja, da bi tirne prizna« kažnjivost delovanja gosp. učitelja Bužan, uslea česa vojnički sud ne bi ga blo nI najmanje rešb. Tekom rasprave pobijao sam naprotlv sva napadanja vojničkog odvetnika proti Slavencbmt te ti mojoj obrani sam da pače Istaknuo, da re-šenje učitelja Bužana ne bi bilo nikakarv velikodušni akt istoga, več naprosto sama pravica. Dalje sam tvrdio, da je uzaludno od nas Slav«-na zahtevati promenu nacijonalnog osečanja, jer bi istovetno bilo s pomanjkanjem karaktera, što nije u naravi Slavena. Usled mojeg nastupa koa rasprave bro je vojnički odvetnik prisiljen, da predlaže rešenje iza kako je Ipak nastoiao, d» nadje kakav argument u svojem polsatnem govoru. Da to odgovora istini, razabire se takodjer iz taljanskog lista »II Piccolo« od dne 3. IX. 1920, br. 253 Nuova Serie pod vesti o Jugosla-venskoj propagandi, gdje se čita, da se je vojnički sud rešenjem gosp. učitelja Bužana poka-zao u ovom slučaju velikodušnim, a ne da sam ja to Istaknuo, a još manje nagovorio moga kll-jenta, da se ponaša kako u Vašem listu navedeno. Nadam se, da čete ovaj popravak uvrstiti u Vaš list, ako Vam je do prave istlne. Odličnim poštovanjem Dr. Vesel.« — Tema popravka dostavlja še tov. Bužan sledeče: »Ja potplsaal Josip Bužan, učitelj, potvrdjujem potpuno navo-dc g. odv. dr. Gjorgja Vesela glede »oje obraa» pred vojničkim sudom te poričem natkategorlč-nije, da me je on savetao, da se zahvalim sudo odn^sno da ne sndelujem pri nlkakvoj kažnieooj akciji proti Italiji. Predsednik vojničkog suda a ne moj branitelj nakon proglašenja presude Istaknuo je, neka se ne bavim propagando® proti Italiii, koja je mojim rešenjem pokazala samo velikodušnost. Molim to slavno Uredništvo, da izvoli prlopčiti I ovu moju izjavu, Jer vašim dopisom izgleda, kao da sam ja raoljakao i ulagivao se vojnlčkom sudu, što ni najmanje ne odgovara istinl, jer je uopče proti mojem ka-rakteru ulagivanje I moljakanje za pravlcu. Bu-duči se radi o mojem interesu, siguran sam da čete popraviti Vaš dopis, pošto se radi o Jed-nom Vašein drugu. Z odličnim poštovanjem: Josip Bužan.« fzdaiateli in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba UJU. — i>over