Gustav Strniša
Jelka
SolnČni žarek, soetlu roka, me v duljaoe oabi, jolka ,st» smeji oisoka in  po žurku flrabi.
Tiho sleza soetle oeje, ki smttragdno se bleste, v senci škratelj »e ji smeje, polzelc kaže ji roge.
Solnčni žarki daleč, daleč se pod nebom doigajo, tu in tam samo jtoredno mimo jelke šuigajo.