>„Unlna plačana v gotovini
Domoljub
\v ciubiiani. 13. januar ta 1937	^	------ ---- -
Celo SO - Štev. Z
}fDomoljuba" v vsako hišo
t
Organizirano delo za naš list rodi redno |nove uspehe. Že takoj prve dni se je pokazalo, koliko premorejo organizacije po naših iup-liiijah, če se resno zavzamejo za kako važno Istvar. Zopet objavljamo nekaj najlepših us-Ipehov:
Župnija £ k o ci j a n pri Mokro-[n o g u jc pridobila potom svojih organizacij [pri lari in na Telčah 71 novih naročni-|ko v - to in 4970 točk.
ŽupnijaBegnnjepriCerknici: (32 novih naročnikov — 2560 točk.
Župnija Dobrav« pri Kropi: |21 novih naročnikov — 1470 točk.
župnija Rova: 18 novih naročnikov 1800 točk. Ta župnija ima 57 družin in 58 »Domoljubov«. Pa pravijo, da bodo še r bati nje $tiri družine spravili naš list, tako 3it ho linv* nrvu župnij* v n«Si deželi, za kater« se bo izpolnil naslov tega našega poročila! Razumljivo jc, da bomo to in nji po uspehih podobne župnije še posebej upoštevali.
JRZ za ureditev
V prihodnji številki našega lista bomo podali lahko že vrstni red župnij t ocenami njihovih uspehov. Prosimo vse, ki so na delu za naš list, da nam do prihodnjega ponedeljka poročajo o svojih uspehih.
Da ne bo pri tisočih in tisočih naslovov nastala v upravi lista kaka zmeda, prosimo, da vsa poročila o uspehih naše tekme pošiljate na naslov: Propagandni oddelek »Domoljuba«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Ob enem vas opozarjamo na določilo razpisa, da je treba naročnino za nove naročnike poslati do 1. februarja 1937. Prva številka lista je še na razpolago! Na reč vprašanj sporočamo, da lahko tudi Mar. kongregacije po posameznih župnijah tekmujejo. To je potrebno zlasti tam, kjer v župniji morda ni nobene druge naše organizacije. Župnije z majhnim številom prebivalstva prosimo, ua se tekmovanja tudi udeleže, Njihovo uspehe bomo ocenili tako, kot jih je po sorazmerju treba.
Na delo, da še pred koneem meseca prekoračimo število 10.000 novih naročnikov.
našega gospodarstva
v nedeljo je imel banovinski odbor JRZ ea našo banovino v Celju sejo, na kateri so tlani tega odbora pretresali najvažnejše poli-lična in gospodarska vprašanja, ki se tičejo Slovenije. Zlasti so resno razpravljali o tem, i«Ko bi se rešili mrtviia, ki ga je denarna triza povzročila v našem gospodarstvu. Na Beji so sprejeli sledeče resolucij:
Ban. odbor JRZ je na seji dne 1C. janu-»na 1937 v Celju obravnaval uredbo o likvi-dacin kmetskih dolgov in o likvidnosti slovenskega kreditnega zadružništva.
Prejšnji režimi so s svojo gospodarsko in kreditno politiko uničili kmetu kredit, povzročil zamrznenje vlog in- razvrednotenje zemlji--»<e rente ter s tem kmetu onemogočili plače-'anje dolgov.
_ V stanju, v kakršnem je kmet 1« v kakrš-ie je organiziran kmetski kredit, so bili nujno >otrebm izredni ukrepi, da se sedanja vred--•osi zemljiške reate vsaj deloma prilagodi nsini obremenitve kmetske posest«!
Ker je kmetsld stan tam prešibek, je bilo ena za njegovo ozdravljenje pritegniti tudi ®® panoge gospodarstva. ■m . nredb» I® rešila vprašanje razdolžitve «etov po zgledu nekaterih drugih držav, f Pojavila tako hod« kmetska zadol-IUt kakor pri
Upoštevajoč tako ugodnosti kakor tudi trdote uredbe, je ban. odbor sklenil priporočiti somišljenikom in javnosti naj uredbo
nje
tem pomaga doseči njen namen:
rešiti zadolženo kmetsko posest in vrniti kmeiskemu gospodarstvu trdno poaiago.
Na merodajne činitelje apeliramo, da uredbo izvajajo z vso potrebno uvidevnostjo, da se doseže ta njen pravi in edini namen.
Banovinski odbor ugotavlja, da je bilo pri nas kreditno zadružništvo temelj kmet-skega gospodarstva in njegovega napredka fcolj kakor kjerkoli drugod.
S tem, da je bilo zadružništvo po sili razmer in neuvidevnosti prejšnjih režimov pahnjeno v nelikvidno stanje, je bilo naše kmetsko gospodarstvo zaradi tega tudi huje prkadeto kakor kjerkoli drugod ▼ državi.
Ban. odbor ugotavlja, da je ozdravljenje našega kmetskega gospodarstva neizvedljivo, ako se istočasno z razdoliitvijo kmeta ne reši tudi vprašanje likvidnosti slov. kreditnega zadružništva.
Zato zahtevamo, da se s javnimi sredstvi vzpostavi likvidnost našega kredit, zadružništva, kekor so to storile drage države ea svoje kreditno zadruiniitvo.
Prezadolienost
in razdoižitev
Finančna in gospodarska politika zadnjih desetletij je bila kakor kopanje groba slovenskemu kmetu. Neštetokrat je opozarjala javnost na nije zle posledice, pa vsi opomini so bili brezuspešni. Danes leži premnog kmetski posestnik gospodarsko izmozgan na tleh in r razsulu je nekdaj cvetoče gospodarstvo.
Po petih letih »reševanja« krize je položaj tak, da vidimo marsikje prezadolženost kmetskih gospodarstev. Različnosti načina prvotno zadolženost; bi ustrezal edino individualni način razdolžitve. Čim večje so bile posledic« krize, tem večji mora biti tudi odpis in bi ne smel biti omejen samo do 50 odstotkov dolga, če je povzročena gospodarska škoda po gospodarski vojni dokazano tudi večja. V zvezi s tem tudi ni na mestu, kar vprek odpisovati dolg tam, kjer posledice krize niso bile tako občutne, n. pr. v okolicah večjih mest in industrijskih krajev, "kjer se doig brez hujših posledic še lahko plača. To stališče mora biti pri razdolžitvi predvsem merodajno, ker smoter razdolžitve je edino: olajšati vsled krize prekomerno narasla bremena m jih urediti v mejah prav* plačilne možnosti, g posebnim ozirom na novo nastali splošno gospodarski položaj in krajevno gospodarsko konjunkturo, ki igra v današnjem času pri dolžnikih daleč od prometa odločilno vlogo.
Izredno veliko gospodarsko škodo, če ne največjo, so trpeli v tem smislu kupci zemljišč, oziroma kmetij v letih pred nastopom krize, posebno v krajih, kjer je radi večje oddal je-
!>A.(j n.4	----X „1.1- _____1___A
UU uuift.uiu M «uuv uaimu uoeu&IM
blago brez kupca, če se ni oddalo po smešno diktirani ceni. Temu ziu se je pridružilo se hu^še zlo, katerega so občutili taki kmetje dolžniki, namreč padec gospodarskih nepremičnin za 50—70 odst. Istočasno pa je postalo nasprotno tudi toliko težje breme obstoječega dolga denar, zavodom, ki so nudili na taka zemljišča, iz. posestva z ozirom na današnja »tanje vrednosti — mnogo previsoke kredite. Vsled nastalega preobrata in še pogostih ujm in elementarnih nezgod je marsikje prenehala vsaka plačilna možnost. Posledice: tožba na tožbo, plačilna povelja in večinoma brezuspešne izvršbe z c^agitni vknjižbami, ki danes presegajo v mnogih slučajih več nego še enkratno višino današnje vrednosti posestva. Niti naj-marljivejše delo v zvezi z največjim pomanjkanjem vseh življeojsko-kulturnih dobrin ni moglo zaustaviti tega gorja, ki je kot zvest zaveznik krize, pomagalo rušiti kmetovo bodočnost.
Vlagatelji zadružnih hranilnic, ki so. marsikje v mnogo ugodnejšem gospodarskem po«
Nadaljevanje na 2. strani spodaj.
V
Kaj pa komunizem?
Ker komunizem po zraku brenči, ker ga J« vse ozračje polno; ker je postal vera premnogih, upanje velikih množic, zato ga je treba poznati! Mnogi se mu vržejo slepo v naročje ia se ga oklepajo kot edinega in gotovega rešenika. Nič veliko ne vprašajo, kako v resnici bo v tem obljubljenem raju in če je tak raj mogoč. Komunizem nam prinese re lenje, to je brez vsakega nadaljnega vprašanja a jih prepričanje, ki si ga ne dado vzeti. Mi pa si hočemo tega strica ogledati, preden ga sprejmemo v goste!
Komunisti hočejo, da bi bili vsi ljudje enaki, in sanjajo o tem, kako bi bilo to lepo. Seveda bi bilo za en del prav pripravno, ko bi si bili vsi ljudje podobni kakor jajce jajcu, ali žemlja žemlji, ali dinar dinarju. Potem bi si seveda ne mogli veliko očitati in se kregati, kdo je boljši in lepši, premožnejši in imenitnejši. Še lepše bi bilo, ko bi bili vsi ljudje angelčki. Potem bi cel6 ne bilo na svetu nobenih pravd, nobene krivice in sovraštva. Toda narava človeška nc dovoli, da bi bili ljudje angelčki. In ista narava tudi ae dovoli, da bi bili vsi eoakil Narava hoče imeti čudovito mnogovrstnost. In narava se popolnoma ne dš premagati Njene postave so železne. Hoteti torej imeti vse ljudi enake, to so tepe sanje, a — samo sanje. Vkoliko se dado te sanje uresničiti, to smo deloma že videli, deloma še bomo. Če se pa ta enakost da doseči le tako, kakor komunisti delajo, da polovico ljudi pobijejo, potem se za tako enakost lepo zahvalimo!
O tem smo govorili zadnjič. Treba nam le nekoliko Ponoviti is v spomin poklicati že razvite misli, da se nam nit pripovedovanja ne pretrga.
Narava človeška pa je tudi taka, da si človek rad kaj prilasti, prisvoji, da je njegovo.
Tudi to bi bilo lepo. k« bi bila cela zemlja last vseh, kakor tički v zraku nič ne vprašujejo, kje je mteja med mojim in tvojim; vsak sme frčati, kjer se mu ljubi, in gosenice obirati, na katerem drevesu hoče. Toda narava človeška ni narava vrabcev, ščinkavcev in škrjancev. Blagor vrabcem in škrjancem! A mi nismo tako srečni. Človek hoče imeti kaj svojega. AH pa to sme — ali ne sme?'. Če si pastirček ureže piščalko, ali sme reči, da je njegova, ali ne sme? Ce bi mu jo hotel kdo vzeti, ali ne bo rekel: »Pusti mi jo! Moja je! Jaz sem jo urezal.« In če si kdo iz debla, ki nima nobenega lastnika, izteše čoln, ali je njegov ali ni? Ali če si iz kosa kamna, ki nima gospodarja, izkleše podobo, ali je njegova ali ne? Seveda je — tudi po nauku komunistov (marksistov), ki trd«, da edino delo daje človeku praviqo do lastnine. AH če kdo začne obdelovati kos zemlje, ki še nikomur ne pripada, pa jo razorje, pognoji, poseje, povleče, ali je njegova ali ne? Ce bi prišel kdo drug, pa začel to, kar je on vsejal, žeti, ali ne bo rekel: »Ohol Kako si pa ti podstopiš po moji njivi žeti?!«
Toda — ali ni vse to državno7 AH ni država gospodar nad vsem in vsak le od države dobi, kar potrebuje? Kako — če so si pa ljudje zemljo že prej prilastili, preden je država sploh bila?f Država je pricapljala za ljudmi šele dolgo potem, ko so ljudje vsak svoje že imeli. Preden so ljudje vedeli, kaj je država, so začeli zemljo obdelovati, in tisto, ki so jo obdelali, so imenovali svojo.
Kaj pa potem, ko je država nastala in začela vladati, kom&ndirati, — ali ni imela
ložaju, bi iz zadružnega in krščanskega »tališča ne smeli iti z zahtevami predaleč, da ne bi s tem postali resno ogroženi njih stanovski tovariši, ki niso bili tako srečni, da bi mogli štediti v času ugodne konjunkture, ker za prevzem gospodarstva so rabili kredit za ureditev, izplačila dedičem, prevzem gospodarstva itd., zanašajoč se na svoje pridne žu-Ijave roke. Tolaži naj vsakega vlagatelja zavest, da je denar prinesel lepe obresti in do danes mnogo pridobil na kupni moči, radi česar trpijc veliko škodo dolžniki
.Vsi za enega, eden za vse!« to zadružno geslo mora zato danes še posebno veljati, ko j« treba celiti boleče rane gospodarske vojne; in te so bile najhuje prizadete tistim, ki so v kritičnem času nakupili kmetsko posest m se pri tem več ali manj zadolžili z nakupom, oziroma obnovitvenimi investicijami, ki radi nastalih gospodarskih presenečenj ne vodijo do aspeha. Zato bi bilo važno pritegniti v razdelitvene komisije res nepristransko prevdarne može, ki bi znali dobro presoditi vse te okoliščine v mejah prave plačilne možnosti posameznika in di nazaj gospodarstvu zopet to, kar mu je bilo odvzetega.
K individualnemu načinu razdolžitve bi predvsem za težje slučaje ustreza čl. 5. ur. t dne 1. oktobra 1935, ki je pa žal izostal iz teksta zadnje likvidacijske uredbe, Z oziram na grozeče socialno zlo, ki bi uničilo velik del najbolj po kriti prizadetih kmetij in družin, vsled nemogočega plavčanja visokih obvez, ča M način razdolžitve ne izpremeni, so naprošati naši poslanci in senatorji, kakor tudi r
ločujoči činitelji naših Zadružnih zvez, da opozorijo vlado, naj zopet pritegne, oziroma uveljavi zgoraj omenjeni člen z vsemi tozadevnimi odstavki, v kolikor že niso upoštevani v novi uredbi Le teko bo mogoče rešiti gospodarske propasti tiste kmete, ki so se v kritičnem času zadolžili pri zadružnih zavodih za visoke zneske, katere so jim ti nudili na zemljiško posest.
Rešite tudi te, po krizi najobčutneje prizadete poedince, da bodo zmožni z novo vnemo zopet sami ustvarjati dobrine u •plošr.i blagor, da ne bodo z družinami padli v breme splošnostl Saj je dolgoletna bolest in trpljenje že premnogim omajala vero v upravičenost današnjega gospodarskega reda in jih je spravilo v malodušnost. Vrnite jim zopet nekdanji kmetski p on o«, ki je vir gospodarskega napredka. —
Transfuzija toli izgubljene gospodarske krvi v zadostni meri, je edino odrešilna za take slučaje. Tega se je zavedala vlada, Id pozna kraje v južnem delu naše države ter jim dala izredne ugodnosti, £s so se zadolžili z nakupom zemlje. Pomagajte v podobni meri tudi našemu kmetu, ki je v zemljiško posest vložil velik del lastnega denarja ter vsa leta krize marljivo ustvarjal dobrine v korist splošnostl brez ozira na njih nerentabilnost; pomagajte, da pride zopet do prvotne moči.
Vsi, ki sodelujete pri vladi kot predstavniki zadrug in gospodarstva, upoštevajte upravičeno prošnjo in zahtevo po krizi najbolj prizadetih trpinor — zemljiško-posestnih preža-iolžencev. — Štajerski kmet.
Pozor pred »špansko"!
V zadnjem času •• širi nov val španske bolezni (gripe, influence). Vsakdo mora vedeti, d, gre za nalezljivo bolezen, ki •• prenaša od {lovski as človeka po dotiku, po kattanju št podobne, tpanska bolezen »»stopa letos »lasti v svoji {revnj obliki. Oboleli dobi vročino, ara« ga, v trelu m, postane sluznica temnordeča; obraz poslan« tiri-pel; mali otroci radi blujejo; pojavlja se driska. Nt srečo j* bolnik navadno tako slab, da mor* oetati v postelji. Španska bolezen je sicer nedolžna, (, bolnik takoj leže in je ve« čaa na toplem, najbolj« pri kmečki peči, ter pije večkrat na daa vroče tljj. ke pijače (toplo mleko, ruski čaj, vročo citron«l< ali oranžado). Najhitreje pozdravi iparuko bolezen kuhano vino, oziroma pri otrocih: vmska juh,. V enem kakor drugem primeru p« mora bili sevedi vino naravno, pristno. Pri onem, ki se dela ho* rajžnega, da bo bolezen prestal, ne da bi kaj Wg«, nastopijo zelo pogostokrat nevarne posledic«. Pri otrocih se pojavlja vnetje možgafiov, pri odraelih p« pljučnica, jetika. erčoe bolezni Zategadelj je važno, da je bolnik italno v postelji ia vedno r.a jjor-kem. Obiskovanje takih bolnikov je opustiti, da h bolezen ne raznese. V vaakem primeru je najbolj« poklicati zdravnika, da ugotovi pravo bolezen, kn more le zdravnik določiti, ali gre za špansko bolezen. davico, ali katero drago nevarno obolenje, Vtako obolenje na ipanski bolezni je razen ti|i treba takoj naznaniti na obiino!
pravice, vsem ljudem vse pobrati, kar so imeli svojega, vse v svoj žakelj pobasati in iz tegi žaklja začeti ljudem deliti kruha, špeha ii vsega potrebnega? Kako — če pa marksisti sami pravijo (in to je njih glavni nauk!), di j le delo daje pravico do lastnine? Ce so ai ljudje z delom kaj prisvojili, pa jim državi vzame, jim — ukrade. Povejte komunisti-marksisti, ali to drži ali ne? Ce to ne drži, potem tudi vaši nauki ne drže!
Ali torej država nima nobene pravice posegati v lastninske pravice, če so po pravici pridobljene? Da, ima jo! Saj država je zato na svetu, da urejuje razmere med državljani. Ko bi se bile države te svoje socijalne dolž- ; nosti bolj zavedali, bi ne bilo prišlo do takt grozanske zmede in sovraštva med stanovi' — Če merijo železnico čez deželo, aH ima država pravico zemljišča, čez katere ima železna kača teči, razlastiti ali ne? Da jo ima, to ve vsak otrok. Ce b! je ne imela, potem bi se morala železnica ogniti vseh tistih gozdov, njiv, travnikov in vrtov, ki jih lastniki noče o prostovoljno odstopiti Lepa železnica bi bila to, ki bi šla cik-cak, križem-kražem, sem pt tja, gor pa doli Jasno je, da ima država to pravico. — Toda ali sme vzeti lastnikom njih zemljo kar meni nič tebi nič, brez vsake od- s škodnine? Ne, — če ne, jim jo ukrade. In tudi j država nima pravice krasiti Tudi zanjo vtlis božja zapoved: Ne kradil Ali pa ni delali država tako v Rusiji, in hoče delati v Španiji ko je prejšnje lastnike ali kar pobila aH pa po svetu zapodila?! Tako delajo samo — roparji.
AH pa hočemo s tem zagovarjati kapitaliste in kapitalizem? Kdor to misli, ta nas pač ne poznal Le malo počakajte, pa boste videli, kako smo mi prijatelji Kapitalizma! Pa že zdaj lahko povemo, da bomo za komunizmom vz«M na piko kapitalizem in prav pošteno si i* bomo privoščili!

GOSPODARJI! GOSPODINJE) MANUFAKTURNA TRGOVINA
Janko Češnik
LJUBLJANA • UNUERJF.VA UL.
. Vsa nudi vsakovrstno oblačilno Wafo po najnižjih cenah. Velika »bera rokna ia blaga aa nevestine opreme!
©rez Baver-ievesa križaj f nI Aspirin tablet]
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
O;! i » rcfiilr. frA S St 1541 od S. XJ1 19}»
včeraj v Belgradu v ministrstvu za gozdove in rudnike konferenca strokovnjakov, ki so se je udeležili zastopniki v poštev prihajajočih ministrstev, univ. profesorji in tovarnarji. Ugotovili so, da obstoje pri nas že nekatere tovarne, ki izdelujejo stroje za pretvarjanje lesa in premoga v tak plin. Če bi se dejansko posrečilo uvesti novo pogonsko sredstvo, bi se pogon motorjev precej pocenil, dalje pa bi se izkoriščali tudf naši gozdovi.
d Vlada je odobrila osnutek zak. za minimalne mezde. Na zadnji seji pred božičem ga je odobrila. Kakor ga je bil predložil minister za socialno politiko in narodno zdravje. Po prvotnem načrtu bi najmanjše mezde določeval ban, vendar na osnovi tiste najnižje dopustne mezde, ki jo določi minister socialne politike. Ta načrt predvideva osnovno mezdo 2.50 Din, izpod katere se delavstvo ne bo smelo plačevati. Ban bo odločeval o mezdah po posvetu z zastopniki delavskih in delodajslskih organizacij ter bodo ta* ko določene mezde veljale največ šest mesecev. Za pomožno osebje v državnih in samoupravnih podjetjih se bodo minimalne mezde določevale na dosedanji način, sicer pa vsak minister v svojem delokrogu.
d Invalidi so zborovali. Kakor druga leta, so tudi letos imeli invalidi na praznik Sv. Treh kraljev v Celju svoje običajno vsakolet
Električni pogon 6muči. Na gorsko višino bouvreita pri St Mortzu v Švici te na smučih električno potegnejo kvišku, kar sicer n* služi športu, pafi pa — lenobi.
kaj je
OSEBNE VESTI
d Naša kraljica Marija je s kraljevičem Tomislavom odpotovala v London. Kraljica boče svojega sina vpisati v neko londonsko
golo.
d Upokojen je dr. Ernest Mayer, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Ljubljani.
d Uprava kamniške gasilske lupe je reirešena. Osrednji odbor Gasilske zajed-nice dravske banovine je razrešil celotno upravo kamniške gasilske župe in imenoval v upravo nove može. Razrešeni ao starešina Anton Cerer iz Kamnika, namestnik starešine Ignac Tome iz Moravč, tajnik Franc Faj-diga iz Kamnika, blagajnik Janko Humar iz Stranj in člani uprave inž. Rudolf Wilmann iz Domžal, Gregor Hribar iz Ilinna, Jakob Sare iz Lukovice in Anton Stebe iz Most. V začasni župni upravi je imenovan za starešino Nande Novak iz Nevelj, za namestnika Viktor Engeiman iz Smartina, za tajnika I. Pire iz Stranj, za blagajnika Anton Stebe iz Most, za člane uprave pa Gregor Repanšek s Homca, Franc Kovač iz Studernca, Peter Ma-nelj iz Krašnje in Ivan Sršen iz Domžal.
DOMAČE NOVICE
NOVEGA
Sv. Lenart. Sestanka so se udeležili župani in odborniki iz vseh devetih občin okraja. Zborovanje je vodil predsednik okrajne kmetske zveze in župan občine Sv. Ane Jože Špindler. Gospodje župani in odborniki so obrazložili važna vprašanja in potrebe občin v Slov. goricah, ki so sledeče: 1. Ustanovitev nove županske zveze, katere občni zbor je bil v Ljubljani 29. t. m.; 2. Elektrifikacija Slov. goric, predvsem trga Sv. Lenart; 3. Razpravljalo se je o samorodni-cah v slovenjegoriških vinogradih, to je šmar-nice in izabele; 4. Potreba kmetijskih tečajev za moško mladino, ki se bodo vršili po župnijah. Cestni nadzornik je nato govoril o potrebi nadzorstva nad obč. cestami, ki so v slabem stanju. Nadalje so še sledila vprašanja naših lovišč itd. Kakor je razvidno, čaka naše župane in odbornike ogromno delo, da bodo naše občine dobile to, kar bo v zadovoljstvo občanov.
d Italijani nam hočejo prodajati avtomobile. Italijani so prišli na misel, da bi v Jugoslaviji zgradili tovarno za avtomobile. Znana tovarna »Fiat« je nunda tak predlog že podala naši vladi obenem z načrti.
d Nove bankovce po 500 Din je dala te dni v promet Narodna banka. Na eni strani imajo bankovci upodobljenega sedanjega kralja Petra II. ter pokojnega kralja Aleksandra, na drugi strani pa skupino žanjic in za njo žito. Zraven pa je krožni medaljon v vodnem tisku. Narodna banka je ustregla s tem ponovnim zahtevam, da je treba dati v promet bankovec med 100- in 1000-dinarskiin. Treba pa je naglasiti, da se s tem ne bo povečal obtok denarja, ker bodo v zameno odtegnili iz prometa nekaj drugih bankovcev.
d Oznanjevalci mraza. Mraz in glad je prignal ptiče iz gozda k hišam. Čopasti škrjanec, kos in mali stržek se oglašajo po grmovjih. To so, kakor trdijo kmetje, oznanjevalci mraza in — snega.
d Elektrifikacija obmejnih krajev med Mariborom in Svcčino se bliža zaključku. Na vsej progi od Kamilice do Svečine že stoje drogovi in je tudi že žica napeljana. Sedaj se vršijo še manjša tozadevna dela.
d Ob bregovih je začela zmrzovati Drava. Po gladini plavajo ledeni plošče. Nastopil znaten mraz.
d Razbojniki. V Košakih pri Mariboru je povzročila trojica pijanih razgrajačev veliko razburjenje. Iz neznanega vzroka so se spravili nad hišo posestnika Kugija, v kateri stanuje vi-ničar s svojo družino. Vrata na hiši so zavezali, nato pa začeli pravcato obleganje; s kamenjem in drogovi so razbili 15 šip ter metali v hišo kamenje, .obenem pa grozili, da bodo yse požgali. Nihče si ni upal razgrajačev napoditi. Včeraj pa so vse tri izsledili košaški orožniki ter jih zaprli. — Tudi po nekaterih drugih podeželskih krajih ne manjka nasilnežev, ki bi ne smeli biti na svobodi, ampak stalno pod nadzorstvom.
d Prizadevanja za motorni pogon z lesnim plinom. V zadnjem času mnogi zelo priporočajo da bi se začel za motorni pogon pri nas uporabljati lesni plin. S tem bi bila naša trgovinska bilanca mnogo olajšana, ker znaša pri nas letni uvoz nafte in bencina okrog 50 milijonov dinarjev. Prav tako je to vprašanje važno s stališča naše obrambe, da se namreč sredstvo za pogon motorjev proizvaja doma. Zaradi tega je bila
d škofovska konferenca se je pričela diie 8. januarja v Zagrebu. Trajala bo več dni. Predseduje nadškof dr. Bauer. Navzočih je 17 škofov iz vseh krajev naše države. Na dnevnem redu so važna cerkvenu in verska vprašanja.
d Zborovanje županov pri Sv. Lenartu. Na
Štefanovo je bil v narodnem domu pri Sv. Le-
nnrtu v Slov. poricah sestanek županov za okraj
vit« e'°KI	1 • ancozi in Kirkizi tvor. o pogls-
VI no moč boljševiških španskih čet. Vrhovno po-<',vo je v rokah Ru6ov, ki komaj razumejo kako špansko besedo.
Strmi 4.
no zboiovanje. D« vlade med Tojniml žrtvami za organizacijo izredno veliko zanimanje, je najlepši dokaz v tem, da se je udeležilo občnega »bora okrog 300 članov in članic, ki so vsi z napetostjo sledili posameznim poročilom. Občni zbor je vodil predsednik, major g. Orel, ki je pozdravi! tudi navzočega župana mesta Celja g. Mihelčiča. Sledil« so izčp-na poročila posameznih funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se izboljša tako položaj vseh invalidov kakor tudi posameznikov Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor z majorjem g. Orlom na čelu. — Sprejeta je bila tudi zahteva po izboljšanju Invalidskega zakona.
d Na zborovanja Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani dne 7. januarja so izvršili volitev zborničnih podpredsednikov in »ieer je prvi Ivan Ogrin, drugi Rihard Sku-bec in tretji Konrad Elsbacber. Obrtni odsek si je izbral za predsednika Ivana Ogrina, trgovski Albina Smerkolja, industrijski Ri-harda Skubeca in gostinski Cirila Majcena. Več govornikov je podvrglo postopanje zbor. predsednika g. Jelačina ostri kritiki. Zbornični proračun za 1937-38 znaša 3.284.1ffl din.
d Za železniško zveza Kamnik—Gornji grad se vnovič zavzemajo prebivalci ob tej črti, ki je velikega turističnega pomena. Poleg tega je Oornji grad, čeprav sedež okrajnega načelstva, oddaljen od prve železniške postaje okoli 30 km.
d Velik medved pred poštnim uradom. Prava medvedja zverina je primahala nedavno pred pošto v Gornjem Ribniku pri Ključu
»DOM OLJ UB., dne 13. januarja 1937.
Štev. 2
Zveza združenih delavcev
V dvorani ljubljanskega Rokodelskega doma je bil ono nedeljo občni zbor Zveze združenih delavcev, ki se hoče za svoje cilje skupno boriti z večino slovenskega kmetske-ga ljudstva. Na občnem zboru je bil izbran nov odbor z predsednikom Francetom Kukavico od D. M. v Polju na čelu. Občni zbor je sprejel tudi sledeče zahteve:
1.	Zveza združenih delavcev (ZZD) je krščanska strokovna organizacija slovenskega delavstva, ki hoče ščititi neposredne koristi svojega članstva, posredno pa tudi koristi vsega delavstva.
2.	ZZD se'more priključiti vsak slovenski delavec, ki iskreno priznava socialni nauk katoliške Cerkve ter brez pridržka odklanja marksizem in njegov razredni boj, diktaturo proletarijata in njegovo brezboštvo.
3.	Zato presoja vse gospodarsko in socialno življenje s stališča krščanstva in hoče svoje stremljenje uveljaviti po socialnih načelih izraženih v socialnih okrožnicah -Rerum novarum« in Ouadragesimo anno« in kakor jih izpoveduje mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij v Utrechtu.
4.	ZZD iskreno priznava oblast cerkvenega učiteljstva glede nravne strani reševanja socialnega vprašanja.
ito zapirala, ko je nenadoma čula za seboj čudno momljanje. Prestrašen je opazila, da prihaja mimo velik medved. Bila je tako prisebna, da ni zakričala in s tem opozorila medveda na sebe. Medved jo je mahnil kar mimo nje. Primer ni redek v teh krajih, zakaj medvedje so se tako razplodili, da se pojavljajo pogostokrat v dolinah.
d Po Slavoniji ie nekaj tednov repa tolpa
za katero pravijo, po vseh znakih sodeč, da je dobro organizirana. Razbojniki se maskirajo, uidejo pa vselej vsem preganjalcem in zasledovalcem. Vse orožnifike postaje stikajo za njimi, vendar pa brez uspeha Blizu Da-ruvarja so napadli ti roparji skupino kine. tov, ki so šli na sejem. Enega od njih so ubili, a vse ostale pa popolnoma oropali. Tako} naslednji dan so se pojavili v Pakracu in oplenili trgovino, trgovca pa skoraj do smrti pretolkli. Ne dolgo za tem so vdrli v žnpnišee pri Bosanski Gradiški, kjer so župnika zvezali in mu zamašili usta, ugasnili vse luči, nakar so prebrskali župnišče ter odnesli nad deset tisoč dinarjev denarja. — Tolpa se pojavlja v kratkih časovnih presled-
Ženlni in neveste!
Veliko m krasno izbero blaga za poročne oblek«, površnike in plašč«, kakor tudi vs« vrst« blago za bal« M pr.: odej«, plitno za kapae in rjuh«, cvilh bi aodroce, posteljne garnitur«, zaves«, kontenino Is šiion« Vam nudi najcenejše v svojih dveh trgovinah tvrdk«
F. I. GOR I ČAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 29 In 30
Na vsak večji nakup dobite lepo darilo v blagu, ki V;.« bo razveselilo. V Vašem interesu j« torei, se odločit« za nakup k nam. — Pazit« dobro na ul naslovi
kih po krajih, ki so med seboj precej oddaljeni. Oblasti sumijo dva stara razbojnika, da sta ona dva organizirala tolpo, ki ima svo-
5. Brez pridržka zato priznava socialni lauk okrožnice »Ouadragesimo anno«, zlasti glede korporacij, da bo namreč ».popolno ozdravljenje le tedaj mogoče, ko se bo odpravilo tisto medsebojno nasprotje (razrednega boja) in se bodo ustanovili dobro urejeni udje socialnega telesa, namreč korporacije>. Za ustanovitev teh krščanskih korporacij (delovnih občestev), ki sklene na stanovskih org»-nizacijah delojemalcev in delodajalcev, do katerih naj pride po svobodni odločitvi ljudstva, gre ZZD v odločen in neustrašen boj.
6 ZZD je povsem samostojna in od nobene druge organizacije odvisna. Toda hoče biti in ostati bistven člen slovenske katoliške skupnosti.
7. Zato poziva ZZD vse slovenske stanove. ki se prištevajo kat. skupnosti, da delajo na dejanski izvedbi teh načel v socialnem in gospodarskem življenju.
V nadaljnem so bila sprejeta nova pravila, ker se je izkazalo, da dosedanja niso ustrezala vsem zahtevam. Odbor je dobil pooblastilo, da sestavi poseben poslovnik, pri alučai-nostih pa je bilo sklenjeno, da se določi praznik sv. Jožefa za društveni praznik. Ubini zbor je dokazal ne samo potrebo organizauie same, marveč tudi izredno tovariško povezanost med članstvom.
Sarajeva, šli so na zajce, pa so namesto njih morali streljati na kače. Ko so stikali po gozdu, so naleteli na klopčič kač, ki jih je bilo
slediti pa jih doslej še niso mogli.
d Kradejo kot srake. Zadnje dni je ljubljanska policija prejela zopel večje število ovadb o raznih tatvinah. Tako je izginilo na Starem trgu iz neke veže Miroslavu Ziberni 1700 din vredno kolo znamke >Horicon«. — Na Tyrševi cesti je bilo ukradeno Štefanu Vlaju 800 din vredno kolo znamke »Nero«. Iz gostilne Pod ježami je neznan vlomilec odnesel več- jestvin, žganja, cigaret in drobiža v skupni vrednosti 350 din. V Miklošičevo gostilno na Glincah in v trgovino Kon-sumnega društva, ki je v isti hiši, je vlomil neznan vlomilec ter je odnesel mnogo jestvin, žganja, nogavic, robo^v in nekaj gotovine. — Njegov nlen je bil vreden nad 1200 din. — Ivanu Regarju na Erjavčevi cesti je neznan tat odnesel temnosiv klobuk, svilen šal ln rjave rokavice iz jelenje kože, skupno vredno 300 din. — Strojnim tovarnam in livarnam je neznan tat odnesel te dni tri metre gonilnega jermena, vrednega 120 din. Prijavljenih je še več drugih manjših tatvin.
d Namesto zajeev — kače. Zelo so bili presenečeni te dni lovci v vasi Robčiči blizu
Pozor!
Uredništvo in uprava »Domoljuba« imata odslej te-le telefonske številke: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-%. Če kličete eno i/med teh številk, se bo oglasila noša hišna centrala, nnknr povejte, da želite govoriti /, uredništvom oziroma z upravo »Domoljuba«.
fjosedanjo številko uredništva 25-49 smo opustili. Prosimo, da to številko črtate v svojih telefonskih imenikih.
i ?
!jub Sitni več kakor 60. Lovci so se jih lotili in vse pobili. Ljudje, posebno praznoverni, tolmačijo pojav kač ob takem času prav svojevrstno.
d Brat ustrelil brata. Pred tovarno dr. Kanskega v Podgradu pri Zalogu je pred meseci Lojze Nalar oddal tri strele proti nasilnemu bratu Jerneju in ga smrtno pogodil.
V	hiši vdove Marije Nalarjeve v Podgradu so že delj časa vladali stalni prepiri med materjo Marijo, obdolžencem in bratom Viktorjem na eni strani in med pokojnim Jernejem na drugi strani, ki je zahteval, da mu mati izroči posestvo, ker se je hotel poročiti. Prepiri so bili od dne do dne hujši. Pokojnik jo bil drugače nasilen in zadnji čas vdan alkoholu. Kritično nog je prišel vinjen domov.
V	podstrešni sobi se je spri z materjo. Silno je razgrajal in razmetaval pohištvo. Obtoženec je prišel materi na pomoč. Oborožen s kuhinjskim nožem je Jernej napadel brati Lojzeta ln ga močno sunil zadaj v hrbet, tako da je pozneje moral oditi v ljubljansko bolnišnico. Vsi so pred besnim braiom zbežali i/, hiše in iskali zavetja na dvorišču dr. Kanskega tovarne. Tja je prilomastil tudi besni Jernej, oborožen s kuhinjskim nožem. Napadal je vrata in začel groziti, da pobije mater in brata. Skozi odprtino vrat je Lojze streljal in ustrelil brata. Lojzetu Nalarju so prisodili štiri mesece zapora.
d Tudi mladine so v predli v kontrabant Tihotapci so se pri prenašanju blaga začeli posluževati novih načinov, da bi zakrili svoje delo pred oblastjo. Na nevaren posel pošiljajo zadnje čase otroke in mlade fante. Ono nedeljo zvečer so stražniki ujeli tam okrog Maribora kar dva taka mlada prenašalca Pri 17 letnem Ferdu je stražnik na glavnem mostu zaplenil 11 k« saharina. Na dravski brvi
i0 istega dne prijel stražnik 15 letnega fanta pri katerem so našli 60 zavojev vtiho-tapljenih igralnih kart
d ob peti je obležal. Žalostna smrt je
zadela v bližini meje pri Sv. Juriju ob Pesnici občinskega reveža Antona Jarca. Našli so ga v bližini Serbinekove hiše mrtvega. Reveža je na poti zajela noč. Bil je slabo oblečen in obut, pa sta ga mraz in starost ter dolga pot izmučila, da ni mogel več naprej. Obležal je ob poti ter umrl zaradi onemoglosti in zime.
d Ciganska nadloga okrog Brezovice. Te dni ie obiskala vas Vnanje Gorice večja ciganska tolpa znanih ciganskih družin Leva-kovičev in Hudorovičev. Tisto noč, ko so bili cigani v Vnanjih Goricah, je bila precej razburljiva. Najprej so cigani poskušali vlomiti v prostore župana, trgovca in gostilničarja Ignaca Novaka, kjer so razbili eno šipo, vendar pa so domači cigane prepodili. Nato so cigani poskušali vlomiti k drugemu kmetu, pa so jih tudi tam prepodili. Podjetni cigani so nato vlomili v kurnik tretjega posestnika, kjer so zavili vratove desetim nedolžnim kuram in enemu petelinu ter vse skupaj odnesli. Pa to jim še ni bilo dovolj. Vlomili so še v hišo Jožeta Marinka, kjer so odnesli moško suknjo, več obleke in raznih jedil, tako da je bil Marinko oškodovan za 1360 din. Po teh vlomilskih pustolovščinah je vsa ciganska tolpa odkurila proti Logu, kjer so se cigani ponovno utaborili. Toda vasčani so že obvestili orožnike, ki so takoj odšli za cigani. Orožniki so obstopili ciganski tabor, toda vsem moškim ciganom se je posrečilo, da so se izmuznili iz obleganega tabora, v katerem so pustili le ciganke in otroke. Orožniki so obvestili o tem ijubljanskc pciicijo. !□ res jih je policija pretekle dni našla na dra-veljskem polju in je aretirala tri Hudoroviče in pet Levakovičev. Orožniki so v ciganskem taboru v Logu še našli ostanke sijajne kurje gostije, ki so si jo cigani z ukradenimi kokoškami privoščili. Lastnik je tudi spoznal ■svojega krasnega petelina, ki je imel tako veliko rožo, kakor zlepa noben petelin daleč naokrog, in mu je zaradi tega tudi petelina najbolj žal.
d Ne vlagajte prošenji Pri sodiščih v ljubljanskem apelacijskem področju so zasedena vsa mesta dnevničarjev in pripravnikov v pisarniški, računski in jetniško-uprav-ni služ.hi, kakor tudi vsa dnevničarska mesta sodnih slug in jetniških paznikov, pri prea-sedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani ie za taka mesta vloženih toliko prošenj, da je potreba glede bodočih izpopolnitev mest, ki bi se tekom časa utegnila izprazniti, z njimi krita za nedoločen čas, ker se le od časa do časa izprazni katero izmed takih mest. Nabiranje novih prošenj zaradi tega nima nn-»enega smisla in povzroča sodni upravi le nepotrebno delo, zaradi česar se nove prošnje ne bodo več sprejemale v predznainbo, marveč se bodo zavračale.
d Tatica s 92 predkaznimi. Mariborski trgovec Paš je ujel na ulici tatinski parček, ki mu je ukradel zavoj svile. Policija je sedaj ugotovila, da sta tatova v Mariboru »debate* v družbi izredno drzne tatice, neke Milke šabanovič iz Zagreba, ki ima za se-h»i nič manj kot 02 predkazni, dasi je stara sele 33 let.
d Neprestano padanje vodne gladine
opažajo na Dravi pri Mariboru. Vodostaj
je bil do zadnjih dni tako majhen, ka-
kor ga ne pomnijo že dolgo let Struga je precej izsušena, kar zadaja obilo preglavic posebno brodarjem, ki morajo zopet graditi daleč v strugo dovozne mostove, da pridejo lahko vozila do prevoznih brodov.
d Kraljevo znamenje križ stoji. Na sveti večer so podivjani neznanci podrli v Ajdovcu na Dolenjskem evharistični križ. Tamošnji fantje so šli tckoj na delo in na isto mesto postavili za pol metra višji križ, od prejšnjega, ki je meril 15 m. Na novega leta dan je šla vsa fara s procesijo k blagoslovitvi novega evharističnega križa. Glasile so se pesmi na čast Kristusu Kralju. Ljudje so do teme ostali ob križu z mislijo, da ga bodo varovali pred vsemi in vsakomur.
d Za novo postajališče Ladja med postajama Medvode in Gorenja vas-Reteče so osnovali prizadeti poseben odbor, ki je začel s predpripravami.
d Tudi prvenstvo. Od slovenskih mest ima Maribor nedvomno prvenstvo v pogledu raznih pred sodnijo spadajočih dejanj. Tamkajšnja policija ima mnogo posla z grešniki vseh vrst in od vsepovsod. Policija je lansko leto izvršila 1420 aretacij, uredila pa je 6900
kriminalnih primerov. Policija je posredovala 378 krat v primerih izgredov proti javnemu miru in redu, petkrat v razbojniških napadih, pri 682 tatvinah, 43 poneverbah, Štirih posilstvih. Zapisanih ima tudi 16 samomorov, 3730 prekrškov in prestopkov ter 123 ostalih zločinov. 23 krat p« je imela posla s smrtnimi primeri, vselej, kadar je sumila v kak zločin.
d Selitev. Z novim letom sta se preselili iz Ljubljane v Belgrad uredništvi listov »So-kolski glasnik« in »Sokolsko seloc. Večina člankov v omenjenih listih je bila itak pisana v srbsko-hrvatskem jeziku.
d Kdor si želi rdečega raja, naj gre v boj za španske rdečkarje. S Krškega polja po,ročajo, da se tam že nekaj časa razvija tajna, široko razpredena agitacija in nabiranje delavcev za Francijo. Od kraja do kraja, od človeka do človeka hodijo domači in ne-domači agenti ter moškim in fantom obljubljajo bajne zaslužke, denar na roko in iz-borna službena mesta v Franciji. Da je ta agitacija zlagana in da ima za cilj nekaj drugega, kakor pa govore agenti, je razvidno u dejstva, da se iz Francije dan za dnem vra-
Klic slovenske prosvete
Kolikokrat me zgrabi čudno hrepenenje in vselej pohitim z dežele v Ljubljano, kjer se mi oči napasejo vslikih in lepih hiš in stvari, ki jih naša vasica ne pozna; kjer se mi ušesa napolnijo z ropotanjem in drdra-njem, z visoko pesmijo dela, ki se mi po njej toži v našem kraju; kjer najdem vse, po čemer m i jft hrepenelo srce, radi česar mi je dolgočasje jemalo voljo do dela.
Ljubljana, ti bela Ljubljana: slovensko srce I
V tebi se zmeraj spočijem, saj najdem uteho svojim željam. Za moj napredek v vedi skrbijo vse tvoje prelepe prostorne šole: univerza, gimnazije, učiteljišče, strokovne šole in še in še. Lahko si prosto izberem poklic in v tebi najdem mojstra in učitelja. Ce grem pravice iskat, grem v Ljubljano, kjer najdem, kar hočem. Ce žejen sem vernih resnic, pokrepčam se v tvojih cerkvah in kapelah, ki z njimi prednjačiš pred vsemi. Ce sem popotni in romar, poiščem si v tebi počitka. Ce delavec, najdem svoj dom, prostoren in lep. Ce obrtnik, ni treba mi svojih težav in nadlog razlagati tujim ljudem. Ce sem duhovni, učitelj, študent, obrtnik, delavec, kmet: najdem svoj dom v tebi, prelepi Ljubljani, srcu Slovenije, ki skriva prostora za vse.
In če sem vse to in še skromen prosve-tar povrh, pa si ne morem dobiti v srcu Slovenije svojega Doma, kjer bi se spočil, kjer bi potešil svoje hrepenenje po prosveti in delu pri njej, kjer bi domačim ljudem lahko potožil svoje gorje, ki me tare na deželi, na vasi, v trgu.
Najdem le majhno dvorano, kjer je spravljenih na tisoče knjig, kjer je spravljenih na stotine iger in kostumov, kjer so spravljeni vsi fantovski in dekliški krotki: kjer je spravljenih vseh dvestopetdeset slovenskih domov.
Dvestopetdeset slovenskih prosvetnih domov ne najde v srcu slovenskem prostora za miren pdttitek, prostora za svoj Dom, prostora, po katerem kriči vse njihovo delo.
Dvestopetdeset domov je razsejanih po lepi slovenski zemlji; dvestopetdeset slovenskih Domov širi med slovenske ljudi pro-sveto; dvestopetdeset slovenskih prosvetnih Domov še nima svojega Doma, svojega velikega brata, svojega središča v Ljubljani.
Dvestopetdeset slovenskih prosvetnih Domov se mora zatekati k tujim ljudem, mora pri tujih ljudeh iskati gostoljubne strehe, če hoče le enkrat zbrati svoje ljudi, če hoče imeti le svoj občni zbor, če hoče imeti tečaj za svoje ljudi.
Ljubljana, ti bela Ljubljana, lepa si in velika, slovensko srce si, pa vendar še nimaš najpotrebnejšega doma: Prosvetnega Doma, ki bo srce in središče vseh drugih dk>mov.
Dvesto in več slovenskih prosvetnih domov širi med ljudstvom izobrazbo in vedo, ki je šola ne da, ki je cerkev ne da, ki je ne da družina. Dvesto in več slovenskih cerkva, dvesto in več slovenskih šol, dvesto in več slovenskih prosvetnih domov veže ljudstvo slovensko v veliko slovensko družino.
Dvesto in več skrbnih oči bedi nad slovensko prosveto; dvesto in več skrbečih src bije za ljudstvo; dvesto in več sinov ne more biti družina, dokler ne najde očeta in brata v Ljubljani.
Ljublana, ti bela Ljubljana, kako si vsa lepa in velika I
Kolikokrat me zgrabi čudno hrepenenje in vselej pohitim z dežele k tebi, kjer najdem vse, po čemer mi je hrepenelo nemirno sree.
Ljubljana, ti bela Ljubljana, slovensko srce!
Kdaj se bom lahko duhovni, učitelj, študent, obrtnik, delavec, kmet, ki sem skromen prosvetar v deželi, spočil v lastnem Domu, kdaj bo v srcu Slovenije stala ponosna stavba z blestečim napisom:
PSOSVETNI DOM ■ree dvesto in več slovenskih prosvetnih domov.
Ko bo« imela, ti bela in velika Ljubljana, tudi to, boš res slovensko srce.
čajo cele trume slovenskih delavcev, ki jih Francija kot brezposelne vrača dimov, čeprav so že dolga leta delali v Franciji. Ti »delavski agenti« se ne omejujejo samo na moški spol, marveč vabijo tudi dekleta, katerim obljubljajo tudi nebesa v Franciji. Izjavljajo. da morajo na Krškem polju nabrati najmanj 600 delavcev obojega spola za Francijo. Iz vse Jugoslavije pa bo šlo po njihovih besedah okrog 35 tisoč ljudi. Spričo dejstva, da se vse to nabiranje vrši tajno, da agenti obljubljajo poleg velikega plačila tudi štirinajstdnevno vojaško vežbanje, ki ga bo moral prestati vsak tak rek rut, je možno sklepati dvoje: najbrž gre za nabiranje prostovoljcev, ki jih bodo iz Francije poslali po prestanem vežbanju takoj na pomoč rdeči vladi v Španijo. Znano je, da se na strani rdečih pred Madridom že bore posamezne skupine pobeglih naših državljanov. Druga možnost pa je. da hoče Kominterna na ta način v Franciji pod dobrohotnim nadzorstvom francoskih socialistov in komunistov vzgojiti agitatorske in udarniške kadre za Jugoslavijo, ki naj bi po vrnitvi najprej z vso silo in po navodilih Kouiinterne skušali zrevolucionirati delavske množice v Jugoslaviji in pož.iviti delovanje komunistične stranke, ki so ji zadnja odkritja naše policije prizadela usodne udarce. Videti je. da je Kominterna poslala svoje acrente tndi sem, da poleg podiranja evhari-stičnih križev skušajo dobiti še prostovoljcev za rdečo stvar v Španiji. — Naši komunistični hujskači imajo sedaj lepo priliko, da preizkusijo na lastni koži rajsko življenje pod boljševiško komando.
d Kje je domovinska občina nezakonskega stroka? Nekatere upravne oblasti si zadajajo tudi vprašanje: Kje je domovinska občina nezakonskega otroka, rojenega po materini poroki? Ali v tisti občini, kjer je mati pred poroko kot dekle imela domovinsko pravico. Zakonske določbe se je treba držati takole: 1. Nezakonski otrok je pristojen v tisto občino, kier ima nezakonska mati domovinsko pravico na dan njegovega rojstva; to svojo domovinsko pravico si ohrani tudi tedaj, če mati spremeni svojo domo- i vinsko pravico s poroko z osebo, ki ni oče j nezakonskega otroka, pa tudi tedaj če se poroči s pravim očetom otroka, če s to po- | roko otroka ne pozakoni. 2. Nezakonski otrok poročene žene ali vdove ali sodno ločene žene r.riatn!en v tisto občino kier ie za-
konska mati uživala domovinsko pravico na dan njegovega rojstva, čeprav si je ona pridobila to domovinsko pravico s poroko. Tak otrok si ohrani svojo domovinsko občino tudi tedaj, če jo njegova mati spremeni s poroko, v kolikor se ne poroči s pravim očetom otrokovim in če ga s to poroko ne pozakoni.
d V splošno zadovoljstvo meščanov se razvija pristanišče v Šibeniku. Vsak dan je natovarjanje in raztovarjanje obsežnejše, izvoz lesa pa je nekoliko padel, vendar le zaradi pomanjkanja ladij. Italija jo pri tem udeležena že v največjih količinah. Tjakaj se izvaža v prvi vrsti premog in razne vrste lesa, ki ga pa pošiljajo delno tudi v Anglijo in Francijo. Boksit pa gre večinoma le v Nemčijo.
d Veliko snega je padlo zadnje tedne v Bosni. Zadnje dni je pritisnilo sonce in se sneg topi, vsled česar imajo ljudje strah pred povodnji.
d Ljubljanska policija je imela te dni srečo, da ji je padel v roke eden najbolj drznih in nevarnih vlomilcev, kar jih poznamo po vojni. Sredi Ljubljanskega polja, v severovzhodni smeri od Ljubljane so policaji v zasedi pričakovali 34 letnega Ivana Skapina iz Vipave, voditelja dobro organizirane in izredno delavne tolpe. Ta sodrga ima na vesti vse večje vlome, kar jih je bilo izvršenih v Ljubljani in okolici tekom zadnjih let. Po kratki borbi so policaji Skapina aretirali, potem ko je eden izmed njih s strelom iz revolverja ranil Skapina v desno nogo.
d Bled v letu 1936. Če si hočemo ustvariti jasnejšo sliko o gibanju tujskega prometa v preteklem letu v Sloveniji, si moramo poleg navedenih podatkov iz območja bivše mariborske oblasti na vsak način ogledati še številke, ki nam kažejo gibanje tujcev v našem največjem in najbolj znanem letovišču — na Bledu. Bled je v sezoni 1936 obiskalo 19.019 tujcev s skupno 177.087 nočninami, kar predstavlja napram sezoni 1935 porast za 2J57 gostov in 15.010 nočnin. Na enega gosta na Bledu odpade v pretekli sezoni 9.31 nočnin. Od 19.019 gostov je bilo 12.260 inozem-cev in 6759 Jugoslovanov. Napram sezoni 1935 je število gostov iz Jugoslavije neznatno padlo, število gostov iz inozemstva pa prav znatno narastlo. Od inozemskih gostov je posebno omeniti porast števila gostov iz Nemčije, ki jih je bilo 4178, torej za 2267 gostov več. kakor v sezoni 1935. Prav znatno je tudi
Ciora Watzmann na Havajskem, katero opisuje naš rcman »Martinj klošter«.
Strme stene gore Watzmann sta hotela preplezati dva turista. Komaj so ju rešili iz snežnih viharjev. Enega onemoglega turista kaže naša slika.
narastlo število gostov iz Anglije (+632), Avstrije (+306), Madjarske (+248) in celo iz Amerike (+45), pa tudi število gostov iz skoro vseh drugih držav kaže večji ali manjši porast. Le število gostov iz Češkoslovaške je precej padlo ter je znašaio v pretekli sezoni 2537 napram 3271 v sezoni 1935, Naš Bled je torej lahko res zadovoljen z uspehom tujskega prometa v sezoni 1936.
d Romunski kmetijski reščaki obiščejo v kratkem Jugoslavijo. Njihov izlet je organizirala glavna zadružna zveza. Romuni si bodo ogledali ureditev kmečkih posestev, kakor tudi gospodarske zadruge, posebno na Hrvatskem in v Sloveniji.
d Uredbo za dvig vinogradništva pripravljajo v ministrstvu za poljedelstvo.
d Za mlekarsko šolo v Škofji Loki. V proračunskem predlogu za 1937/38 se nahaja tudi postavka skoro 300.000 Din za osebne in stvarne izdaike državne mlekarske šole v fekofji Loki. Ta Sola je bila doslej banovin-ska ter je zanjo bilo v banovinskem proračunu za 1936/37 določenih skoro 0.9 milij. Din. To pomeni, da bo velik del vzdrževalnih stroškov, predvsem osebne izdatke prevzela naša država, s čimer bo banovinskl proračun razbremenjen v korist drugih plo-donosnih akcij za povzdigo kmetijstva.
d Za delavnike ni dovolj dela, pač pa za nedeljo. V Rusiji so boljševiki odpravili cerkvene praznike, pri nas jih pa v tem posnemajo kapitalisti. V Kranju sta dve tovarni Jugočeška in Jugobruna, ki zaposlujeta nad 2000 delavcev. Ti dve tovarni sta na praznik Sv. Treh kraljev bile cel dan v polnem obratu, tako da se večina delavcev ni mogla udeležiti službe božje. Tudi v Ljubljani je nekaj podobnih obratov. Ni čudno, če je zaradi takega početja ljudstvo močno razburjeno-Ljudstvo od blizu vidi, %ako tovarne brei pravega vzroka in posebne potrebe takore-koč prezirajo zapovedane Gospodove praznike ter s tein delajo pohujšanje. Na drugi
strani pa tovarna s tem,, da obratuje, sili na del« tisoče katoliških delavcev in delavk, kateri vedo, da je praznik treba praznovati m
jih po katoliško obhajati. Vsak delavec ima pravico do nedeljskega počitka, razen v veliki »ili i" potrebi. S takim ravnanjem pa to. varue delavce silijo, da morajo opuščati praznovanje Gospodovih dni, če ne izgube kruh. Pa se potem še čudimo, ako beremo, da materialistični komunisti odpravljajo krščanske praznike! Vsaj med nami naj bo konec takega početja!
d Ušel jim je. V Zapogah pri Smledniku je na praznik Sv. Treh kraljev med sv. mašo, ki j« ob 8 zjutraj, vlomil v župnišče neznan vlomilec, ki je vse Bobe preiskal in vso pre-metal, iskajoč gotovo denar, ki ga pa ni dobil. Odnesel je nekaj predmetov v skupni vrednosti 400 Din, med teiui tudi župnikov samokres in britev. Odpeljal je potem s se-boj mladega {upnikovega psa ter odšel z ujim na Skaručno, kjer je tudi med sv. mašo, ki je tam ob 7, vlomil v Ingličevo gostilno; pa <o ga moški, prišedši ravno od maše, presenetili in odpodili. Odnesel je sta ni o nekaj malenkosti. Ko bo fantje tekli za njim, jim je pretil t ukradenim samokresom in tako ušel. Da je bil Isti tat kot v Zapogah, so spoznali po župnikovein psu. Tat je psa peljal s seboj na vrvici, a se inu je potem na begu odtrgal in pritekel čez dolgo časa na/.Hj donim.
<1 Najmanj za 150 milijonov Din tobaka j« pokadila v preteklem letu vsa Slovenija. Nad 33 milijonov je šlo samo v Ljubljani te »žlahtne travice* v zrak.
d Nazadnje jo je pa le »kupil. Hrvat Raskovič se jo udeležil kot prostovoljec enajstih vojn. Bori! se je v srbski armadi za časa balkanske in svetovne vojne, udeležil se je državljanske vojne na Bavarskem in Madžarskem, nato odpotoval na Kitajsko in se tam boril proti Japoncem, tolkel se je v francoskem Maroku, šel v Abesinijo in se boril proti Italijanom in stopil ob izbruhu upora na Španskem v čete madridske vlade, kjer X» je zadela smrt pri Tolodu.
d Nadurne dele se mora plačati. Okrajno sodišče v Petrovgradu "(preje Veliki Beč-kerek) je razsodilo v zanimivi zadevi. Delavci tamkajšnjega izvoznega mlina no tožili podjetje sa nadurno plačo v znesku 70.000 Din. Zastopnik tvrdke se je zagovarjal, da
»e delavci ob nedavnem povijanju plače odrekli tej nadurni plači. Sodišče je pa de-k»ma ugodilo delavcem in odločilo, da mora podjetje plačati delavcem za nadure 40.000 Din, češ, da se mora nadurno delo vedno plačati.
d Bata je izdelal 5 milijonov parov čevljev. Tovarna Bata objavlja, da je lansko leto
izdelala v Jugoslaviji 6 milijonov parov čevljev. Skoraj vsakega tretjega prebivalca v državi je ie obula tovarna Bata. Res je Bata pocenil pri nas čevlje, kar pride prav zlasti delovnim slojem, na drugi strani pa je vzel delo in kruh tisoč in tisoč čevljarskim taoj-strom in pomočnikom ter jih pognal z družinami vred v bedo. — Sličuo usodo pripravlja moderna tehnika tudi nekaterim drugim stanovom.
d Delovanje novomeške baiutšniee v številkah. Številčno je bilo delovanje ženske bolnišnice v Novem mestu v preteklem letu sledeče: zdravniško pomoč je poiskalo v bolnišnici vsega 2963 oseb. Od teh je bilo zdravljenih v bolniškem stanju 2149, v bolniški ambulanei 127, v dispanzerju 687 oseb. Od bolnic navoda je bilo odpuščenih 1448 ozdravljenih («7.4«), 494 izboljšanih (22,9), 42 neozdravljenih (1.9%). V bolnišnici je je med drugimi zdravilo 151 nevarnih nalezljivih bolezni, 104 slučaji pljučne tuberkuloze (med njimi 83 odprtih jetik) ter 55 slučajev izvenpljučne-kirurške tuberkuloze. V porodnišnici sta bili sprejeti 302 porodnici. Zdravniško službo je vršilo poleg upravnika-pri-marija dr. Milana Červinke se pet sekundarnih zdravnikov in zdravnik-specialist za pljučna obolenja. Zdravuiške storitve so bile med drugimi: 1006 operacij, 1296 rentgerio-ložkih preiskav. 742 mikroskopskih in bakt. pregledov ter 1205 drugih v zdravniško stroko »padajočih opravil.
VIHJ v*m nudi Ccmraina ▼ IflA tlnarna. Llnbliana.
nanamniM v "voji posodi najugodneje.
d železniški
. _______i:
dohodki se
um ar>u
v preteklem
ui pa še danes ugodno vpraša-nje prejemkov železniških uslužbencev zlasti pri naa v Sloveniji. Na uajslabšem so pro-govni delavci, ki ž« nekaj mesecev, sedaj v zimi redno ali sploh ne delajo, ker ni kredita za popravilo železniških prog, čeprav ao te poprave za varstvo prometa nujne. Železničarji v drugih pokrajinah so na boljšem kakor v Sloveniji ter imajo večje prejemke pa manj dela in službe, kot naši. Narobe pa so železniški dohodki na slovenskih progah precoj višji, kakor dohodki v drugih pokrajinah.
d Nemška skrb za rojake v tujini. V
Kamniškem jarku pri Mariboru se je že pred več leti naselil na majhnem posestvu neki Laiss, ki je bil poprej tam vinižar, je ps nemški državljan. Na zaostalih davkih je dolgoval 2500 Din ter mu je pretila rubež. V stiski se je mož obrnil s pismom naravnost na nemškega kanclerja Hitlerja. Nedavno pa je mož dobil potom nemškega konzulata 2500 Din, ki mu jih je nakazal urad nemške-
Strašna smrt šestih radarjev
Predlanskim je bilo ob življenje v čehoslo-vaškem rudniku »Prokop« v Teplicah večje število rudarjev vsled eksplozije, ki je nastala v rovu. Strokovnjaki so tedaj ugotovili, da je treba en rov zazidati, v katerem je bilo šest rudarjev in o katerih je bilo vse uverjeno, da so postali smrtna žrtev požara. Sedaj po preteku več nego enega leta so po nasvetu »strokovnjakov« «»«dani rov odprli » pomočjo 600 ra dolgega drugega rova, ki so ga usmerili proti oni točki, *)er so domnevali, da je zadela smrt šestorico rudarjev. Preteklo nedeljo so se dokopali do ne-
srečnih žrtev in so po legi mrtvih trupel uvideli, da je teh šest rudarjev še dalje časa živelo po nesreči in so jih žive zazidali. O požaru na lem mestu ne more biti niti govora. Žrtve so umrle grozne smrti od lakote, žeje ter pomanjkanja zraka. Po pojasnitvi te katastrofe je še treba to pribiti, da so živi zazidani dajali rudarske klice na'pomoč, ki so jih z reševanjem zaposleni ter preizkušeni rudarji slišali, a se uprava rudnika za nje ni zmenila. Sedaj po več nego enem letu so dvigniti mrtve rudarje iz rova in obljubljajo, da bodo krivci poklicani na odgovor.
Slovenski doni
JE NAS CENENI POPOLDNKVNIK, KI UA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PK1 POROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANB MESEČNO SAMO 12 DINARJEV ZA ONEGA, KI SI NE MOttE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMAc V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED
ga kanclerja. Prav takšno presenečenje jo prejel zopet za božične praanike, ko je dobil iz Nemčije 1500 Din za božičnico.
d Policaj je njel v Ljubljani nekega mesarskega pomočnika, ki je v Sevnici vzel svojemu mojstru 16.000 Din. Večino denarja j« imel pomočnik še pri sebi. Baje je /nosek smuknil, da bi odprl lastno mesnico.
d Vse kar je prav. Večina sedanjega občinskega odbora v Trbovljah je izvolila v kmetijski odsek razen enega same nekmete. Ker je taka izvolitev nesmiselna m protizakonita, jo je okrajno načelstvo razveljavil«. Zato ni iitf>gel novi kmetijski odbor prevzeti poslov in tako še na občini ni prišlo do rednega poslovanja. Kaj bi neki rekli rudarji, če bi v čisto delavskih zadevah hoteli kmetje odločevati?
d Celjani- imajo dober tek. Naslednji podatki kažejo, koliko je bito preteklo leto v celjski mestni klavnici zaklane živine, na drugi strani pa, koliko se je v Celja uvozilo raznega mesa, slanine in raznih mesnih izdelkov. Zaklano je bilo leta 1936: '28 koaj, 63 bikov, 166 volov, 1135 krav, 287 tolic. 532» telet, 120 glav drobnice in 4019 prašičev, istočasno je bilo v Celje uvoženo: 3715 kg goveidne, 14.537 kg teletine, 38.394 kg svinjine, 1772 kg sveže slanine, 144 kg ovčetine, 88 kg kozličine, 31.268 kg prekajenega mesa, 8097 kg klobas in salam, 1898 kg suhe slanine, 4573 kg rib, 39.940 kg masti in 22.574 kg soljene slanine.
d Vendar zopet eden. 120.000 Din je podaril fondu za podpiranje učencev ljudska šole v Drvarju v Bosni bivši generalni ravnatelj tukajšnje tovarne »Celuloza«. Vrnil se je
v Švico. Naj bi taki zgledi potegnili ca seboj še druge industrijalce, ki so tuji državljani, pa pri nas običajno obogatijo.
d Nepoštena služkinj*. Gostilničar in trgovec Jožef Scheil s Sladkega vrha pri Mariboru je prijavil orožnikom svojo služkinjo, da mu je v teku enega leta polagoma odnesla 877:8 diu gotovine. Na sled ji je prišel slučajno, ko je pregledoval njene stvari ter nenadoma našel kup plačanih računov mariborskih trgovcev, pri katerih je služkinja nakupovala razne stvari. Služkinja je tatvin« deloma priznala.
d Ker ga ne veseli vojaško življenje... V bližini Dravograda je pribežal čez mejo ter se javil našim graničarjem avstrijski vojak, 22 letni Vohovnik Gregor, ki jo služil v Wolfsbergu. Begunec je prišel čez mejo v vojaški uniformi in z bajonetom za pasom. Dejal je, da ga ne veseli vojaško življenje. Služil je šele tri mesece. Ker je najhtijše — »reknitabrihtangoc — že prestal, bi pač lahko vztrajal do konca.
d žensko policijo dobimo. Kakor piSe časopisje, namerava ministrstvo ustanoviti posebno žensko policijo. Ženski policijski od-
V
de1 k i bodo dodeljeni policijski upravi v Bel-gradu ter vsem polioijskim upravam na sedežih banoviu. 2enska policija se bo bavila v prvi vrsti s pobijanjem nenravnega življenja in z zaščito mladine.
d V južnih krajih se je gospodarsko stanje že popravilo. Iz južnih krajev poročajo. Kmetski dolžniki ponujajo bankam v velikem številu poravnave, ki so za banke mnogo bolj ugodne, kakor pa so pogoji, ki bi jih dosegle po Priv. agrarni banki. Zopet dokaz, kako zelo se je v južnih krajih popravilo gospodarsko stanje.
d Na vse načine sleparijo. Lansko leto se je pojavil neznan slepar, ki je pri raznih mariborskih trgovcih z naročilnicami gasilske čete v Kamnici nakupoval razno blago. Goljufijo so trgovci odkrili šele, ko so zahtevali od gasilske čete plačilo, katerega pa je ta odklonila, ker ni ničesar naročila. Ugotovili so, da so pečati na naročilnicah bili ponarejeni. Slične goljufije so se za praznike zopet pojavile. Neznanec se je pojavil v dveh večjih mariborskih žganjarnah in naročil za kamniške gasilce večjo količino žganja in likerjev, češ da ga četa rabi za proslavo. Po praznikih se je »kupec« zopet pojavil v Perhavčevi žga-r.jarni. G. Perhovec se je čudil veliki potrebi kamniških gasilciv po žganju in se je o stvari telefonično informiral pri predsedniku gasil-
Cerkev sv. Petra v Rimu. Na desni Vatikan, kjer prebiva sv, oče Pij XI., bolan na smrtno nevarni bolezni, ki ji bo najbrž podlegel.
ske čete, ki je začuden izjavil, da gasilci tudi prvič žganja niso naročili. Trgovec je po tem odkritju takoj obvestil policijo, ki je goljufa aretirala. Nepridiprav je svoja grešna dejanja priznal.
d Krasno palačo za bansko upravo grade v Novem Sadu. Poslopje bo imelo preko 700 prostorov za urade. Proračun znaša 7 milijonov dinarjev.
d Pet novih bolnišnic zgrade v Bosni, in sicer v Grahovu, Glamoču, Bos. Petrovcu in še v dveh manjših krajih. Kdaj pride ljubljanska na vrsto?
d Par številk o Zagrebu. Na večer pred novim letom so v vseh zagrebških katoliških župnih cerkvah po stari navadi po pridigi prebrali podatke o rojstvih, smrtih in porokah. Tem podatkom smo prišteli še. podatke protestantovske, pravoslavne in starokatoli-ške župnije, ki tudi vodijo tozadevne statistike; skupne številke so sledeče: Leta 1936 je bilo v Zagrebu rojenih 3739 otrok; porok je I bilo 2365; umrlo pa jih je 3130. »Hrvatski I 8'
dnevnik« ob teh podatkih pristavlja, da se razmere glede porodov in splavov v Zagrebu nekoliko izboljšujejo. Naravni prirastek zagrebškega prebivalstva znaša 600 na 1000 letno. Največjega pomena za Zagreb z ozirom na prebivalstvo pa je seveda priseljevanje, ki dvigne število, prebivalstva vsako leto za 10 do 12 tisoč. Ako se mestu priključi še okoliška občina Vrapče, bo kmalu imelo četrt milijona prebivalcev.
d Kolesa so se vrtela kakor po milu. Prometne preglavice je napravilo vreme 6. januarja po Gorenjskem avtomobilistom. Najhujše je bilo na asfaltirani cesti med Bledom in Lescami. Tu je bil asfalt od prej prevlečen z ledom. Na ta led je potem škropil dež in je zato bilo tako gladko, da marsikateri avtomobil ni mogel speljati po količkaj večjem vzponu. Šoferji so na klancu proti Lescam drug drugemu pomagali tiščati avtomobile, da so jih spravili čez klanec. Kolesa so se vrtela kakor po kakem milu, ne da bi spravila vozila navzgor, najhujše je bilo sredi dopoldneva, ko je začelo rositi.
d Konsumna zadruga nameščencev državnih železnic v Zagrebu je objavila oglas, da potrebuje za julij 1937 50, za avgust 75, za september 75, za oktober 120, za november 120 in za december 60 vagonov drv, torej skupno — 500 vagonov. Poleg tega potrebuje ta zadruga še 150 vagonov prima bukovih drv za čas od 15. januarja do 30. julija 1937. Lepe količine!
g Kožuhovino vseh vrst divjadi že sprejema >Divja koža«, Ljubljana, Velesejem, za svojo 23. dražbo, ki bo dne 25. januarja v Ljubljani. >Divja koža« je lovska prodajna organizacija, zato služi izključno koristim našega lovstva.
d Vlomilca so prijeli. V Domžalah je bilo že dvakrat vlomljeno v mesnico znanega mesarskega mojstra Ludovika Flerina. Prvič je vlomilec obiskal mesnico 10. decembra, drugič pa 31. decembra okrog pol 7 zvečer. Obakrat je prišel vlomilec v mesnico s ponarejenimi ključi ter tam iz zaprtega predala ukradel pri prvi tatvini osem bankovcev po sto dinarjev, pri drugi tatvini na Silvestrovo pa štiri bankovce po 1000 dinarjev, 35 po 100 dinarjev, 14 kovancev po 50 dinarjev in 50 po dva dinarja. 0 tatu sprva ni bilo nobenega sledu. Po zadnjem vlomu pa je orožniška postaja uvedla prav energično in temeljito preiskavo. Obe tatvini sta dokazovali, da je moral vlomilec razmere v hiši dobro poznati in da se je moral povrh na nek način dokopati do originalnega ključa, da je lahko dal ta ključ ponarediti. Poizvedbe v to smer so rodile tudi popoln uspeh. Domžalski orožniki so končno izsledili tatu v osebi Antona Ahli-na, rojenega 1. 1912 v Mlačevem pri Grosupljem, ki je končno priznal, da ima spravljen denar pri svojem stricu v Mlačevem. Pri njem so takoj naredili preiskavo in našli tam skupaj 7500 Din. Nekateri bankovci so bili okrvavljeni, kar dokazuje, da so šli skozi roke mesarja. Tatu so prepeljali potem v Domžale, kjer je pokazal, kam je skril listnico z dokazili, kar je pri tatvini tudi odnesel.
d Brezposelni dobe delo. Javnost mora razlikovati med brezposelnimi, ki iščejo delo in pa med delomržneži, ki se dela izogibljejo in predstavljajo največjo socialno nevarnost ter nadlegujejo ljudi kar v skupinah kot resnični brezposelni. Brezposelni delavec rad prime za vsako delo, delomržnež pa se te »nevnrnnsti« izoiriblie. Ti delomržneži so tudi I
Če ae bodo prave življen-she vrednote obnovile
Vatikanski uradni list »Osservatore Romano« objavlja daljši članek, v katerem razpravlja o vprašanju: »Kako se je treba boriti proti komunizmu« in navaja sledeče misli:
»Gibanje, ki ima za cilj, da povdarja dolžnosti premožnih ljudi in ki hoče življenjske možnosti revnih in delavskega stanu olajšati, ni komunistično gibanje, ampak odgovarja popolnoma človečanskemu in krščanskemu nazoru, ki ga je katoliška cerkev vedno učila. Komunizem podira cerkve, pobija poštene nedolžne državljane, ruši ustanove in razkraja kulturo na polju dejstev. Proti temu komunizmu se je treba boriti tako, kakor pač dejstva zahtevajo. Ta borba proti takšnemu komunizmu ni nič drugega kakor križarska vojna poštenih ljudi, ki se ne dvigajo proti oblasti, ampak samo proti zločinstvu in barbarstvu. Kdor v tem boju stoji ob strani, jc zagrešil krivično dejanje. Kdor išče izgovorov, da bi se mu ne bilo treba v to borbo vmešavati, stori krivico, in vsak umik pred takšnim komunizmom je zločin. Zločin ne sme -slaviti zmagoslavja in čednosti ne smejo biti prezi-rane. Komunizem bo najbolj uspešno premagan, če se bodo prave življenjske vrednote zopet obnovile«.
najbolj nasilni, kadar gre za to, da bi dobili kakšno javno podporo. Mestna občina ljubljanska namerava takoj pomladi začeti z rednimi proračunskimi sredstvi, dalje s sredstvi iz raznih skladov in pa z raznimi nabiralnimi akcijami večja javna dela, predvsem razne kanalizacije na Mirju, za Bežigradom in drugod ter pri tem zaposliti vse brezposelne, ki so zdravi in dela zmožni. Nihče ne bo imel v Ljubljani več pravice nadlegovati ljudi s prošnjami, češ da je brezposeln, ker bo mogel sleherni dobiti delo na magistratu, kdor pa ne bo hotel delati, tega bo mogel vsakdo označiti za delomržneža. Seveda bodo še naprej živeli ljudje, ki bodo računali, da nabe-račijo več, kakor bi zaslužili z rednim delom, toda javnost bo vsaj vedela s kom iina opravka.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Slovesen poupis jugosiovansko-boigar-ske pogodbe bo dne 24. januarja 1937 v Bel-gradu. Pogodbo podpiše bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov, ki prispe v Belgrad z velikim spremstvom. Za Jugoslavijo bo pogodbo podpisal ministrski predsednik in zunanji minister dr. Sto-jadinovič. Bolgarom pripravljajo v Belgradu svečan sprejem.
d Glede sporazuma Jugoslavije z Bolgarijo je izjavil turški zunanji minister Ruždi Aras, da je ta sporazum popolnoma v sklfcdu z nameni in pravili Balkanske zveze. Tudi francoski listi pišejo obširno o jugoslovansko-bolgarskih pogajanjih, povdarjajoč pri tem uspešnost jugoslovanske politike, ki jo vodita knez namestnik Pavle in predsednik vlade dr. Stojadinovič.
d Svoječasno je bil podpisan dogovor med Jugoslavijo in Francijo gledo socialnega zavarovanja. Ta pogodba v Franciji doslej še ni bila izvajana, kar se tiče našega delavstva. Naše zunanje ministrstvo je sedaj vse I ukrenilo, da se bo izvajala ta pogodba tudi
ha naše delavce v Fianclji, ki bodo tako pri-li do ugodnosti zavarovanja, ki jih doslej
jiso imeli.
d Oživljen »Narodni val«. Z novim letom e v Zagrebu začel izhajati »Narodni val človečnosti, pravice in svobode«. Kot ustanovitelj je naveden Stjepan Radič, kot izdajatelj [Vladimir Radič, urejuje ga pa Viktor Košu-ič. Svojo nalogo si je sam začrtal v sledečih eaedah: »Trudil se bo, da v borbi za velike a rodne in socialne ideale zbliža mesto in vas in da iz vsega hrvatskega naroda, kmetov, delavstva, meščanstva in narodnega iz-obraženstva, napravi neprodorno fronto, ki je ne bodo premagala niti peklenska vrata.« Prinašal pa bo v prvi vrsti članke o Stjepa-du Radiču, »nepozabnem učitelju in voditelju vsega hrvatskega naroda.«
d Odmev volilne borbe. Te dni so se zagovarjali pred sodiščem v Celju Košak Fran, Vipotnik Albin in Bevc Anton, katere je obtožilo drž tožilstvo zaradi razširjanja volilnih letakov v Grižah pred občinskimi volitvami, ki so bile dne 25. okt. pr. 1. Na letakih ji i l>ila navedena tiskarna, ki jih je tiskala. Vsebina letakov je bila lažnjiva in strupena gonja zoper vlado in dr. Korošca. Obtožence je zagovarjal narodni poslanec, odvetnik g. dr. Dobovišek, ki je izjavil, da je letak sestavil on. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni vsak na 480 Din kazni ali 8 dni zapora in na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Ker so obtoženci dejanje priznali in ker do BPdnj še nobeden izmed njih ni bil obsojen, jim je sodišče izvršitev kazni odložilo za dobo dveh let.
d Še ena posledica volilne borbe. Dne 25. oktobra so imeli v Limbušu pri Mariboru volitve. Ker je bil položaj pred voliščem zelo napet, so se pripeljali z mestnim avtobusom v limbuš orožnikom na pomoč štirje policijski stražniki iz Maribora. Ko so se zvečer zo-
JVeftcif o delomržnežih
Delomržneži so in bodo obstojali. Nesreča naše dobe je samo v tem, da je število zelo naraslo, ker so se nekateri brezposelni počasi navadili na brezdelje in vztrajajo v njem tudi, ko jim tega več ni treba, to je, če se jim ponudi zaslužek. Taki delomržneži so največji škodljivci pravim brezposelnim re-vežen, ker pade njihova senca tudi nanje. Rdeča »Delavska Politika« piše o delomrž-nosti, kot da je pri nas ni. Vemo, da tako postopanje- rdečkarji le zaradi javnosti širijo, ker hočejo veljati na vsak način za najbolj socialne, med štirimi očmi pa tudi oni dajo stvaren odgovarjajoč naziv. Sicer pa vemo, kako postopajo z delomržneži v rdeči Rusiji, kjer so mnogo manj prijazni z njimi kot pa na ljubljanskem magistratu. Tam pridejo delomržneži v prisilno taborišče, pa tudi pred hladno cev, če so nepoboljšljivi v svoji slabosti.
pet vračali z avtobusom v mesto, je priletelo pred Studenci v voz kamenje. Debel kamen je prebil šipo ter zadel stražnika Vrbnjaka v glavo. Stražniki pa so tem šalam napravili hitro konec in storilec se je znašel te dni pred malim senatom. Je to 26-letni Viljem Gorišek iz Studencev, ki je izjavil, da je metal kamenje v vinjenosti. Dobil je 9 mesecev strogega zapora. — V ljubljanski okolici pa kamnometalcem ne prideš tako hitro na sled. So bolj izvežbani v svojem »poslu«.
d Nova dr. Mačkova izjava. Dr. Vladko Maček je dal za božično številko belgrajske-ga dnevnika »Pravda« izjavo, v kateri je dejal, da ne odklanja pogajanj z JRZ, vendar bi se mu zdelo škoda časa, če bi ti razgovori potekali tako, kakor so doslej z drugimi. Če bo prišlo do odločilnih razgovorov, jih bodo v njegovem imenu vodili najbrže isti ljudje,
kakor so jih s srbskim delom združene opozicije. Dr. Maček je pozdravil tudi prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo z željo, da se ta sporazum kmalu razširi ie na gospodarsko sodelovanje. Po njegovem mnenju je treba ustvariti gospodarski blok, kateremu bi se potem pridružile tudi Rumunija, Češkoslovaška, Poljska in Madjarska. To bi bil gospodarski blok agrarnih držav. Glede Rusija pa je dejal, da je to vprašanje časa. Rešitev tega vprašanja bo prinesel že čas sam.
NESREČE
d Podtaknjen ogenj. Na gospodarskem poslopju Martina Tamše v Vrhah pri Mariboru je izbruhnil požar, ki je poleg poslopja upe-pelil večje množine sena, slame in detelje, razno gospodarsko orodje in 5 kokoši. Škoda znaša 42.000 Din. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen.
d Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika in mizarja Jožefa Kušarja na ljubljanskem Barju. Zgorel je dvojni kozolec in prizidana delavnica.
d V soboto ponoči je gGrelo pri posest-nici Mariji Ložarjevi pod. pri Milavcu v Zalogu. Pogorela sta dva skednja in stara hišica ter obilo mrve in druge krme. Pravijo, da je bila posestnica zavarovana za 23.000 Din. Skoda pa je seveda mnogo večja.
d Saje so se rnele v hiši posestnika Alojza Valherja na Velikem Boču pri Selnici. Od saj je začela goreti še streha ter svinjaki. Ogenj je uničil ostrešje na hiši, žit-nico in razni inventar, poginilo je 15 kokošL Škode je 16.000 din.
d Pri kopanju je zasul gramoz 32-letne-ga hlapca Ivana Potočnika, zaposlenega na Jesenicah. Potočniku je zlomilo obe nogi ter mu povzročilo hude notranje poškodbe. — S podstrešja je padel in si zlomil na dveh kra-
R A Z JV O
Kneza so odtehtali v zlalu. Indijski knez Aga Khan je pred tednom praznoval 25-letni vladarski jubilej. V njegovi domovini velja običaj, da odtehtajo kneza-jubilanta v srebru ali zlatu, ki se nalo razdeli med uboge. Aga Khan je star 61 iei m je močne rasti. Odtehtali so ga na njegovo željo v zlatu, katerega vrednost predstavlja okroglo milijon avstrijskih ši-lineov. /lato so nato razdelili med reveže. Ker je bil knez dober prijatelj angleškega kralja Jurija, )e odpovedal ostale svečanosti Aga Khan je po-»m,ec turškega preroka Mohameda, hkrati je med najbogatejšimi ljudmi na svetu. Iz kneževine mu etno doteka okoli 20 milijonov avstrijskih šilingov. Živi običajno v Parizu in Londonu ter 6e s?)raje posveča konjskim dirkam. Sam ima hlev, v katerem stojijo konji v skupni vrednosti 40 milijonov šilingov. Ob vsem ogromnem premoženju pa zasluzi Se ob konjskih nirkah prav lepe denarce.
P>?m se je izjavil, da se v logovih rokah vse spremni v zlato.
L. Ganghofer:
Martini ktošter
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič
»Tako bi torej tudi tisti ne bil tvoj gospod, ki je vseh ljudi gospod, vsega življenja Stvarnik in Ohranje-valec? Tisti Eden nad nami?!
»Ta?« Zamišljeno se je ozrl Zigenot proti sinjemu sončnosvetlemu nebu. »Da, da, tega pa že priznam za gospoda... če je tisti, ki ga oznanja stari Hiltišalk v Melinjem logu. A skoro sem vere, da sta dva tam gori: eden Hiltišalkov in drugi ... tisti, ki je o njem govoril oni sušeč le-tam.c Zigenot je pomignil z glavo proti gozdu, kamor je bil izginil oče Valdram. »Tak, ki plaši konje in spravlja v jezo ženske, če se govori o njem! Tega prepuščam vam, sam se pa rajši držim onega, ki ga oznanja Hiltišalk. A zdaj dovolj, moram za svojim poslom.« Molče je prikimal v pozdrav, potegnil odioo skozi prste in krenil proti Ahi.
»Cepec ti tak, neprijazni!« je godrnjal Svajker; vendar so izdajale njegove oči, da je le nerad videl odhajati ribiča »Mar naj stopim za njim?« je vprašal meniha. In ne da bi čakal na odgovor, je zaklical za ribičem, ki je izginjal med grmovjem. »He, ti, še besedico.. ■< Toda Ebervajn ga je ustavil. »Pusti gal Ce hočemo tega pridobiti, moramo čakati ugodnejše ure.« Okrenil se je in pogledal v smer, kamor je bil odšel Valdram. »Prva njegova beseda,« je Eašepetal predse, »in že mi je zasenčila svetlo poti«
Svajker je stal če vedno sredi trate, povešal glavo na stran in gledal v grmičevje, kamor je bil izginil
Zigenot. Tedaj ga je poklical brat Vampo: »He, Svajker, pridi no sem pa žuri se!« Odšel je k ognju, kjer se je Vampo z očmi in tlesknil z jezikom, »biti morajo v njem jal z ražnjem in pečenko.
»Stopi sem in vrti še trenutek, bo kmalu mehko. Spregovoril bi rad besedico z ribičem.«
»Ti? Z ribičem?«
»Da. Iz njegovega legviča kaplja,« je pomežiknil Vamčo z očmi in tlesknil z jezikom, »biti morajo v njem tudi ribe I« Z obema rokama si je privzdignii nabit in stekel čez kamenje; urno smukajoč skozi grmovje, j© zapazil ribiča, baš ko je kanil deti lagvič na tla, da bi vrgel trnek. Urno mencaje z rokami, smehljajoč se in pritrjajoč z glavo, je stopil brat k njemu. »Blagoslovi te Bog, moj sin!«
Zigenot je debelo pogledal. »Kaj hočeš?«
Vampo je pomežiknil, skoro do ušes so se razlezla njegova smejoča se usta, in medtem ko je potrkal s prstnim členkom na lagvič, je vprašal: »Ali si danes že kaj ujel, moj sin?«
»Sin sem svojega očeta in svoje matere, ne tvoj. Ujel pa sem, ker sem lovil.«
»Ujel? Tako, tako? Lepe ribe?«
»Drobiža ne lovim!«
»Seveda, seveda, si pač pravi ribič, kajne? Ujel si, praviš? Tako, tako. Pokaži vendar!« V»mpo je hotel seči po lagviču, toda Zigenot je zastavil protico. Z vzdihom je prekrižal brat roke pred seboj in pogledal ribiča, z očmi polnimi globoke žalosti. Tedaj se je moral Zi-genot nasmehniti. »Pa poglejl« je rekel in dvignil la-gvični. pokrov. Urno se je brat sklonil z nosom prav do odprtine. »Aj, aj, aj tu pa gomazi hrbet pri hrbtu I« Zravnal se je in obraz mu je žarel. »Zdaj povej, moj
8'
Jih roko 12-ietni Franc Ceh, sin posestnika v Spuhlji pri Ptuju. — V železniških delavnicah v Mariboru je padel velik hlod na nogo 27-letnemu ključavničarju Avgustu Meleju i* Teina ter mu zdrobil kost.
d Oni ponedeljek je" bil* naenkrat rsa v plamenih Murnova hiša na Sveti Planini. K sreči je vlekel veter od severa, drugače bi bil v največji nevarnosti tudi Počivavškov hotel iu obenem tudi cerkev.
d Otrok je »gorel a hišo vred t Melisi pri Cakorcu. Požar je zajel hišo iznenada, pa tudi vzroka za požar še ni30 dognati. Ker so bili vsi presenečeni, so pozabili ua fantička, ki je spal v sobi. Ko »o ga našli, je bil že mrtev.
d U stroge Ljabljaake se potegnili pod Stepanjo vasjo truplo Ivana Kregarja iz te vasi. Preiskava je ugotovila, da je pokojni Kregar na večer, ko je izginil, šel proti domu in da je na poti našel smrt v Ljubljanici. Ni pa še popolnoma jasno dognaao. ali gre za nesrečo ali nasilno smrt. ^ .u
d Pspolnema je sslepel brezposelni delavec Matej Fugina iz Brioovega v Beli Krajini. V gozdu je s tovariši razatreijeval toke, pa mu je nenadoma ves naboj vrglo v obrat d Če mačka zdivja, Vrata v mlekarno ▼ Kailanovi ulici v Zagrebu so bila odprta. Na pragu se pojavi mačka. Gospodar jo zapodi, toda mačka se zapodi v gospodarja in ga ugrizne v roko in opraska. Gostje, ki so bili v mlekarni, so prestrašeni pobegnili na cesto, »plašila pe se je tudi mačka ia skozi okno ttka v kletno stanovanje. Tu je ležala bolna žeaa, ob njej pa ie mož pripravljal zdravila. Ko je videl mačko na okno, jo je seveda zapodil. Toda mačka j* skočila na posteljo in spraslda teao. Ko pa jo je hotel mož odpo-diti, se je zagnala ie vanj in ga ugriznila. Sosedje' pa so bili zaradi vika in krika takoj aa mestu in so mačko spretno spravili v kot
in jo ogradili z drvmi. da ni mogla pobegniti. Poklicali so konjač*. ki jo je z veliko težavo spravil v kletko. Ko eo mačko pregledali, so ugotovili, da je bila stekli- Vse ugriz njen« so cepili s serumom proti stekiinL
d Zalestea konec igaajekub*.. V Spodnjem Partinju v občini Jurjevaki doi v Slov. goricah se je pripetil slučaj, ki je zahteval človeško življenje. V teh krajih je sedaj doba žganjeku^e, ker ao ljudje vsa druga dela že opravili ter imajo več časa. 2aiibog so pa take prilike dostikrat usodne, ker »e zbira pri žganjekuhi mlado in staro i* okolico ter kroži med obiskovalci prav pridno kozarec % vročim žganjem. Tudi v Partinju so se zbrali fantje iz okolice pri kmetu, k« je kuhal žganje ter bedeli poleg kotla čet polnoč. Med njimi sta bila tudi 30-letna Rudoll Zvalkar in Albin Senekovič. Z dragimi obiskovalci vred sta se opila ter je nastal aied obema v pijanosti prepir. Naposled so ju pregovorili, da sta odšla. Na poti proti domu pa je 2 val kar z ročico potolkel do smrti Albina Seneiroviča.
d V lonec t vrelo vodo je padel V hiti J delavca Franca Struca v Priatovcu v občini Sv K nagota se je dogodila nesreča, katere žrtev je postal 18 mesečni delavčev sinček Adolf. Fantek je kobacal po kuhinji in dospel do lonca z vrelo vodo. ki je bil postavljen na tla v bližini peči Malček se je nekaj časa motil z loncem, kar naenkrat pa je padel vanj in pri tesii dobil hude opekline. Otroka so takoj »pravili v Maribor, kjer so v neki lekarni kupili zdravilo proti opeklinam. Po po-vratke domov pa je otrok zaradi hudih opeklin kljub zdravilom umrl.	>
d Ker jsjeit lase potegnila » plesa. Na novega leta dan so se r Kemetincn pri Zagrebu krvavo steplL V gostilni je bilo novoletno veselje, udeleževali so »e ga oženjeni in ueožeujeuL Tudi oženjeni Stjepan Barkovič je zaplesal z mlado fcčerko svojega soseda.
Ko je Se plesal, Je pridrvela v gostili«, Stj». panova žena in začela mladenki groziti t« vse načine, češ da ji zapeljuje moža. Nazadnje je skočila k njej in jo za lase potegnila iz plesa. Tako je bila razjarjena, da jo je zt- j čela praskati tudi po obrazu. Hiadenkin ofe i se je potegnil za svojo hčerko ia sunil ni-padalko v stran, a Barkovič se je zavzel z« ' svojo ženo, čeprav je ona povzročila ves pr». pir. Barkovič in mladenk in oče pa sta se po. novno spoprijela, pri čemer se je zablislul nož in padla smrtna žrtev. Barkovič je dnbil nož v srce.
NOV I GROBOVI
d Slomškova biraumfca «utrla.. Ne p«.
brežju pri Mariboru je umrla v visoki sta-rooti 87 let aasebnica Marija Bohio. Pokojnico je birmai veliki naš ško/ Slomšek, ki je obiskal aekoč tudi njeno mater na Pobrežju, Iu je bila na smrtni postelji. O tem obi.-ku j« pokoju*'a velikokrat pripovedovala.
d O, le klečite, le Bolite! V Stopanji visi so pokopali posestnika Janeza Kregarja.
—	V Celju so položili v (jrob Marijo Komel.
—	V Svetinjah so položili k večnemu počitku posestnika v Žerovinrih pri Ljutomeru Aleksandra Hedžeta. — Na Uncu pri Rakeku je umrla Marija Babuder roj. Gregorčič. -V Račni so spremili na zadnjo pot Murii« Zajec. — V Primskovem pri Kranja je odšel po večno plačilo tamošnji šolski upravitelj, 57 letni Viljem Zirkelbaeii. — V Ljubljani »o pokopali Terezijo Zupančič roj. Hren, vdovo po obrtniku 87 letno Mrvar Jožefo, Aleša Strniša, uadsprevodnika dri. železnic v p. Ludvika Drexlerja, vdovo po strojevodji Vodnik Marijo, stavbnega svetnika KirachU-gerja Morica in 77 letnega posestnika iu strojevodjo dri. žel. v p. Babnika Karla. Daj jim. Gospod, večni mir!
sin .. .£ Tedaj se je spomnil, kako ga je Zigenot zavrnil. Zaupljivo ga je potrepljal po rami. »Poglej, meni ie smeš dovoliti, da te tako imenujem. Saj bi lahko rekel: tako govori Cerkev s svojimi otrofci, A ti raje pravim: poglej, dragi ribič, mar nisem tako star, da bi ti lahko bil oče... in ali nisi tako mlad. kakor bi utegnil biti moj sin, če bi ga imel? Kajue? Torej, zdaj povej, moj sin, kaj bi bilo, če bi mi za prijazen Bog povrni! odstopi! od svojega plena nekaj repičev? Hm?<
»Rib bi rad? To bi pa mogel krajše tudi povedati.« »Dolgo aH kratko... kaj M dejal?« »Nič!« se je nasmehnil ribič: čim dlje je motril brata, tem bolj mu je ugajal. »Na rii*> tu čaka gospod Vače. obljubil sem uru postrvi za večerjo.«
»Gospod Vače? Aj. aj. aj!< Vantpo je ošilil ustnire, kakor bi nameraval zažvižgati. »Gospod Vacef Cal sem ie o njem! Ta torej, ta naj dobi vse lepe ribe za večerjo? A poglej, za nas je čas, da bi sedli h kosilu ... in nimamo drugega, ko hudo lačne želodce ni drob«n košček meja. In poldne je pred večerom, poldne je zdaj! Zato pa spregovori pametno besedo, reci: da k »Beseda ti pa teče! A kdo si prav za prav?« »Kdo sem? Dobri pobožni brat Vampo sem, zvest hlapec Cerkve.« Bral se je prijel za pas in pogledal prijazno, kar najbolj je mogel »Poglej me. ribič... če te tako lepo prosim, mar moreš reči: ne?«
»Pa vzemi!« se je zasmejal Zigenot »Mene ni še nihče prosil zaman.« Obrnil je lagvič in z debelim curkom vode je zdrknilo v mah do dvajset najlepših postrvi in se srebrnosvetlo premetavalo sem ia tjg.
Bral Vampo ni vedel več, kam naj seie s svojimi rokami. >Aj, aj, aj!< Je bilo vse, kar je mogel spregovoriti v svojem veselju. Ni videl, da je Zigenot smeje 7*
se odšel, ni mislil na pozdrav iu zahvalo, vrgel se je na zemljo, in žinukl imuk! so izginjale capljajoče ribe v privihani habit. »Aj, aj, aj!« Brat je skočil na noge in stekel proti ognju; tam se je mogočno razkoračil pred Ebervajnom, mu pokazal funtno postrv ter smeje se vzkliknil žarečega obraza: »Poglejte, gospod, to je prvi davek, ki ga je pobral naš samostan v Berhtesgadnnul«
Ebervajn se je nasmehnil, in za ujim je izpregovoril robat glas: >Dober začetek! Le pridno pobirajte! In naj vaiu tekne, kar so še pustili za seboj gospod Vače in njegovi sinovi!« Medtem ko je brat Vampo iurno od-hitel k ognju, se je mož teh besed, postaven vojščak, spustil ob Ebervajnu na skalo. Bil je gospod Friderik Havnsperk. kaftelau saleburškega nadškofa. Osivela kozja brada je še daljšala trdi, koščeni obraz, v katerem se je iskrilo dvoje sivih, ostrih oči; ca pasu je nosil širok meč, bodalo na železni veriiici in pod usnjatiin suknjičem zelene barve je rožljala verižua srajca. »Pošteno sem zablodil zaradi vas,« je v smehu dejal Ebervajnu. »Naveličal sem se čakanja doli pri vodi in sem vam hotel jezditi malo nasproti v hrib, v zaraslem gozdu sem pa i zgrešil stezo, in če no bi bil prišel hlapec in se drl ko jastreb, kdo ve, kdaj bi bi! našel zopet pravo pot«
»Zal mi je, da sem vam s svojo tnudnoetjo napravil take težave,« je rekel Ebervajn. »Toda če bi vedeli, kaj sem vse zvedel in videl... oprostili bi mi.<
»Oprostim vam za vsak primer. Toda sedaj na dan s besedo, gospod pater... ali...« Kasteianove oči so se zožile in okoli ust se Je utrnil komaj opazen smehljaj. »Ali pa moram že reči- gospod pročt? Torej pripovedujte, kako vaaa uguja deiolica, ki ste si jo ogledali s vrfea doli?«
Bančni »lun v cilindrih. Na londonskih ulicah lahko vsak čas vidH može, ki so sicer prsjK> sto oblečeni, na glivah ,n nosijo Gvetlo-čme visoke cilindre. Na začudenje tj razložijo, da so navadil bančni sluge in da obstoji njihova naloga v trm, , tla prenašajo večje »b I manjše denarne vsote <i j Hjmke v banko. Cilindri I imajo čisto praktičen po-j men: ljudstvo opozarja?
na svoje nosilce. S ' hočejo previdni bani. ;ri doseči, da splošna pozor-' nost, ki io vzbujajo
•	ge v čudnih ob tekati « črnih cilindrih, od vrač«
; zločinske roke od njihovega denar ia
Leta 1035 se je v Zdni-žfmh državah ameriški* na rine načine smrtM ; ponesrečilo 101.00« oseb. i ranjenih je bilo pa 0
•	lijonov 730.000.
t Prvo knjigo v angle-I ščini je tiskal in izdal leta 1476 Williom Caxton t Bruges, Belgija. I>ve leti za tem je šele začela km tiskarna obratovati tU Angleškem.
Prazna tožba. »Kje sa« imela glavo, ko sem Ia takega grobi iana W» sj ti?. — »Na moji draja ženka>
razgled po svetu
v
Bratomorno klanje Španiji
Že pet dni traja velika ofenziva nacionalističnega generala Franca prqti Madridu. Bele Francove čete so dosegle severno in se-verozapadno od Madrida lepe uspehe in sicer po zelo krvavih bojih. Beli kakor rdeči se bore z brezprimerno hrabrostjo in požrtvovalnostjo, uporabljajoč pri tem najnovejše orožje, ki si ga je v zadniem času izmislila in udejstvila strašna vojna tehnika.
Na morju imajo beli vsekakor premoč, zakaj z uspehom so položili pred pristanišča, ki so v rdečih rokah, številne mine in nemoteno pregledujejo ruske in druge ladje, namenjene v španska pristanišča. Razne inozemske vlade siccr vlagajo pri nacionalistični vladi v Burgosu ugovore, pri katerih pa je doslej tudi ostalo.
V Španijo še vedno prihajajo prostovoljci tako v pomoč rdeči vladi, kakor tudi v podporo nacionalistom. Tako se dogaja pred Madridom, da Anglež ubija Angleža, Italijan Italijana, Nemec Nemca itd. po vrsti naprej, morda celo »Slovenec Slovenca brata«.
Bolj kakor vse drugu pa je razburila Anglijo in Francijo vest, da je v zadnjih dneh poslala Nemčija več bataljonov tudi v Španski Maroko, kjer delajo baje Nemci obrambne utrdbe gotovo ne zato, da bi si španski ali morda celo francoski Maroko podjarmili, ampak iz previdnosti, da bi med uspešnim prodiranjem generala Franca pred Madridom njegovi nasprotniki ne delali zmešnjave v afriško španski koloniji, kamor je poslala svetovna sovjetanija svoje hujskače.
T	pišemo, se vrše pred Madridom
7 :elo krvavi boji. Da položaj za rdeče ni .nat, kaže poročilo rdečega obrambnega lora od 10. januarja, ki jjriznava izredno ri položaj. Na zahtevo tega odbora mora i i t'j 'iti Madrid vse civilno prebival-stv izen ~>ških, starih od 20 do 45 let.
'nega prebivalstva ne sledil matral kot puntar, ki spa-nozemski opazovalci skle-jnalisti v okolici Madrida ' potolkli in da stojimo pred ni uličnimi borbami, ki bodo joveljavno odločili usodo tako p. odetega španskega prestolnega me-
Kdor b tej odredbi, se da na drugi s\ pajo, da so rdečr •>dloč:' novii, morda ze'o sta.
ITALIJA
s Huda nesreča na morju. Dne 10. januarja ob 8 zjutraj je prišlo pri Dugem otoku v bližini Tajere do hude nesreče na morju. Italijanska tovorna ladja »Moreo« je zadela ob drugo italijansko ladjo jUbertas« (1500 ton), in se takoj potopila. Posadka »Morea« je rešila moštvo ponesrečene ladje ter se je vrnila v Trst. Kapitan ladje »Morostni« je sporočil to vest v Splitu najprej italijanskemu konzulu, cd kjer se je naglo razširila. Potopljena ladia »Ubertas« je last družbe Lloyd Triestino (Co-sulich). Nesreča se je zgodila pri svetilniku Luzziate. Po vesteh iz Dubrovnika se je zgodila nesreča tudf laški ladji »Belvedere«. Močan vihar je odtrgal verige od sidra, ki je
ostalo v morju. Ladja je nato nasedla iu so jo izvlekli šele naslednji dan. — Iz Abesinije sta se vrnila po končani vojni dva fanta iz Vodic, Može Josip (Šuštarjev) in Ivančič Josip Brš-ljančev). Nekoliko pregostobesedno sta pripovedovala o svojih abesinskih doživljajih po vsej okolici, ki se je zanimala za novice Za to je zvedela policijska oblast, ki je oba mladeniča odvedla v zapor, kjer čakajo sodnij-skega postopka. — V Modrejah pri Sv. Luciji je zgorela hiša Ivana Valentinčiča, v Bukovici pa senik Preglja Josipa. — Vladimir Ličan je orožnikom pobegnil potem ko jih je v pretepu poškodoval. Doma je iz Rifemberga in je bil zaradi nekega dejanja poklican na orož-niško postajo. Sledil je orožnikovem pozivu, toda na postaji se je začel, kakor poroča »Po-polo«, nasilno obnašati in mu je končno uspelo, da je ušel. Orožništvo Vladimirja sedaj pridno išče in je izdalo potrebna navodila vsem obmejnim postajam — Za župnega upravitelja v Dolini pri Trstu je bil imenovan g. Placid Sancin, do sedaj kaplan v Postojni. — Smodlak Avgust je bilo ime mlademu možu, ki je bil dne 25. novembra od karabiner-jev ustreljen v bližini Doline, ker ni imel luči na kolesu. Zapustil je vdovo z majhnim otrokom. — Tečaje za sicarstvo so v velikem obsegu uvedli po vsej Tolminski kotlini.
BANKA BARUCH
H, flne ABbcr. Min $§®|
Odpremi|a denar v Iti«- '»vtfo najhitreje in po najboljšem doevuem kontu, Vrli vse bančne poele aajkulactneje
Pottni umdi v Belgiji, Franciji, Ho!andi]i in Lubsem-trargn sprejemajo plačil* na naše tokovne račune. BtLeUA U SM4-S4 BrsieUt* CKAKCUAi »t 1117-H fufc. mMk IHJ A i ga WMI )M. IM Lr*SWBtIR«: Si« Ml Uimkmfe
Na zahtevo pošljemo brezplačno naš« ček. nakaznic«
Palača i 1700 vratmi. To bo poslopje Zveze narodov v Ženevi. Generalno tajništvo samo bo zasedlo 400 sob, katere zapirajo vrata iz pol i ranega jekla. Sobe in ostale prostore so opremile posamezne države. Glavna dvorana bo 40 m dolga jn JO m široka ter bo imela prostora za 200 ijti-di. Za knjižnico je daroval milijonar Rockefeiier 100.000 knjig. Poslopje ima 21 dvigal, 1000 "tele-Ionov. 250 km električne žice, 66S stranišč. Na tleh nahaja linolej, 23.000 kvadratnih metrov velik. Samo priprava za zračenje glavne gvorane je stala milijon frankov, seve spušča pozimi topel, poleti hladen zrak v sobo.
Dober ribič »No, dečko, koliko rib ei že ujel?« _ ace Ujamem to, J zfaj prijemlje in še ov«. bom imel tri.«
Pridni Janko. »Janko, Kam je izginil štrukelj, ki je bil prejle na tem krožniku?, _ »Dal ^
>*čn«mi dečku, mamica.« - »Priden si. Janko. Kdo P? 1* bil ta deček?« — •Jaz, mamica.« , p?cew plašč. »Koliko
"») tri solze.«
Ebervajnove oči so sijale; nič se ni menil za prikriti zasmeb v kastelanovih besedah in gladko mu je tekla beseda, ko je začel pripovedovati...
Medtem se je brat Vampo z nepočakano vnemo in ko blisk urnimi rokami sukal pri ognju; zdaj je skočil k ražnju, nato zopet h kotlu, v katerem je dušil ribe. Pri tem je našel za vsakega hlapca kako opravilce; brenčati so morali sem in tja kakor čmrlji. »Le znojite se, danes je zame še dobro,« se je bihetal. »Ko bo stal naš klošter, bom moral deiati vse sami«
Blizu v gozdu je mogočno ■ odmevala sekira; pela jo v roki brata Svajkerja, in kamor je udaril, so letele iveri in padala mlada drevesca. Kmalu je pritovoril iz gozda skladanico debelega golovja: štiri goli je zabil v zemljo in položil nanje kamnito pločo za mizo; ob njej je napravil dve majhni klopi, Cim je bil t delom pri kraju, je privihral brat Vampo, pogrnil mizo z belo hodnino, dal nanjo tri lesene krožnike, žlice in nože, in poleg vsakega krcžniiu. majhno, rdeče zarobljeno brisa bo.
Svajker je ostrmel- jOdkod si pa vzel vso to gosposko ropotijo?«
»Sinoči sva se zmenila za njo z obednim strežajem v Salcburgu.«
»In kaj si mu dal za vse to?<
»Litanije da bom zmolil zanj. t
»In si jih že zmolil?«
»Kdaj sem pa utegnil? Ponoči sem moral spati, vse dopoldne hoditi, in zdaj imam vendar polne roke dela!« Se enkrat se je ozrl po mizi in odhitel zopet k ognju.
S pošev nagnjeno glavo je gledal Svajker za njim. »Ce ta ne bo pozabil na obljubljene litanije, naj bom Jur. Rajši bom kar jaz opravil zanj.« Pokrižal se je, skle-
nil roke in polglasno momljaje: Kyrie eleison... odšel v hosto.
Brat Vampo je medtem pobral postrvi ia kotla, jih razvrstil lično po leseni plošči in jih, ker ni imel nič boljšega, okrasil z vencem smrekovih vejic. Odnesel je podstavek na mizo in odšel nato klicat oba gospoda, ki ju je našel v vročem razgovoru. Ebervajnov obraz je bil razburjen in goepod Havnsperk je bil očitno slabe volje. Brat se je poklonil, da bi se kuhar vojvodskega dvora ne mogel nič boljše, in spregovoril: »Miza je pogrnjena, nai gospodoma dobro tekne!«
Gospod Havnsperk je šinil pokoncu. »Prva pametna beseda, ki jo čujem!« In obrnivši se k Ebervajnu, je dejal med smehom: »Pojdiva, pater, sedaj naj počivajo jeziki in meljejo zobje!« Odšel je k mizi.
»Kje je Valdram?« je vprašal Ebervajn.
Brat Vampo je stekel, da je plahutala kuta. Kmalu se je vrnil In sporočil, da oče Valdram ne bo jedel, ker da mora moliti.«
Molče se je obrnil Ebervajn proti mizi, sklenil roke in pričel šepetaje moliti; gospod Havnsperk se je hladno nasmehnil, vendar se je odkril, malo stran sta molila oba redovna brata in hlapci. Culo se je samo žuborenje Ahe, prasket gasnočega ognja in pritajeno šumenje, ki ga je budil rahli vetre v vrhovih dreves. Potem so sedeli in jedli; gospoda pri mizi, Svajker in Vampo ob ognju, hlapci globlje v gozdu. »He, brat,« je zakllcal gospod Havnsperk. »Žejen sem, prinesi kaj pijače!«
Vampo je odhitel in se vrnil s težkim vrčem. Gospod Havnsperk je dvignil pokrov. »Voda? Pojdi h tem, brati Vina sem! Pri tovoru sem videl sodček. Nastavi
«a!<	^
NEMČIJA___
* Berlinski časopis »Berllner BSrsen-Zel-tung, ki ima zelo ozke zveze z nemškimi vojaškimi krogi in tudi z nemškim zunanjim ministrstvom, piše o španskem vprašanju ter o stališču Nemčije. List povdarja, da nima Nemčija namena, da bi si ustvarila v Španiji operacijsko točko ali da bi iz Španije ven nameravala kakšen vojaški podvig. Namen Nemčije je samo ta, da se prepreči, da bi se v Španiji ugnezdil boljševiški polip, ki bi potem segal po drugih državah. — Hitler odloži predsedstvo vlade in bo ostal samo vodja države. £n predsednika nemške vlade pa bo najbrž imenovan general Goring.
AVSTRIJA
s Nova maša v Rožeku je bila izreden narodni praznik. Ze to je bilo edinstveno, da ne je vršila sredi zime, kar se pač le redko pripeti. Kljub mrazu je bilo razpoloženje nepregledne množice prav vigredno. Svečan je bil že sprejem novomašnik.a-rojaka frančiškana o. Bertranda, sina ugledne Prosenove družine v Spodnjih Goričah. Poleg številnega ljudstva je prišlo iz vseh krajev slovenske Koroške 12 duhovnikov in 7 bogoslovcev. Slavnostni pridigar je bil znani misijonar fran čiškan o. Odilo. Novi sv. maši je sledila srebrna poroka novomaJnikovih staršev. — Kap je, do 8mrti zadela Stefičevo' Uršulo r Drveši vesi. — V Gospodu je zaapala Kotnikova mati v Vogrčah. — Do 1. maja so zaprte ceste: ljubelska od Ridovca, belska od orožniške vojašnice, podkorenska od Rikorje vesi do meje, Dovoz drv je dovoljen. — Znani ugledni zdravnik iz Bele dr. Gross bi bil domala postal žrtev prometne nesreče. Na gladki cesti iz Velikovca proti Sinči vest mu je ob drča-nju avto zadel ob obcestni kamen ter se pre-
vrnil, dr. Gross pa je ostal nepoškodovan. — Na progi Labud—Wolfsberg je padel iz vlaka sprevodnik Kettner. Našli ao ga pozneje z odrezano nogo mrtvega. — Z zaslužno medaljo je bil od zveznega prezidenta odlikovan pliberški cerkovnik Leskovar. — V Pod-ljubelju je umrla 77-letna Katarina Moser.
DROBNE NOVICE
Italijansko sodišče za zaščito države bo
delovalo še do leta 1941.
Okrog 5 milijard Din je Nemčija žrtvovala doslej za Francovo špansko armado.
10.000 ton pšenice je kupila Italija na češkoslovaškem.
Nad milijardo dolarjev znaša proračun ameriškega vojnega ministrstva zal 1. 1937-38.
Bolgarija namerava skleniti prijateljsko pogodbo tudi z Romunijo in Grčijo.
30 zabojev dinamita je zletelo v zrak v rnehikanskem rudniku Chichualhua; 20 ubitih, 200 ranjenih rudarjev.
60% vsega japonskega prebivalstva (40 milijonov!) obdeluje riževa polja.
Na pogreb Friderika Habsburškega v Budimpešto je prišel tudi bivši španski kralj Alfonz.
Nemška vlada izroči angleški vladi načrt za vrnitev nemških kolonij.
30 milijonov protiplinukih mask ima že v skladiščih angleško notranje ministrstvo.
145.000 otrok so obdarile na praznik svetih Treh kraljev italijanske fašistovske organizacije.
1,600,000 brezposelnih je bilo cb novem letu v Angliji.
Izvoz orožja je prepovedala vlada Amer. Združenih držav.
Rasa Imruja, ki je v začetku abes. vojne premagal Italijane na severni fronti, bodo kon-finirali na nekem italijanskem otoku.
RADIO
od M. lan. do 31. las. 1W7.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Čas, spored, 13.15 Plošče, 19 in 22 Čas," vreme, poročila. — Četrtek, 14. jan,: 18 Rad. ork. 18.40 Slov, za Slovence 19.30 Nac. ura 19.50 Deset minut zabave 20 Konc. balalajk 20.50 Plošče 21.10 Pesmi 22.15 Ura lahke glasbe. — Petek, 15. jan.: 11 Šolska ura,18.20 Plošče, 18.25 N®g» lis, 18.35 Plošče, 18.40 Francoščina, 19JO Nac. ura, 19.50 Zanimivosti 20 Vesel« nar.. pesmi, 30.45 Preno« iz filtmrmo-nične dvorane, 22.15 Naše pesmi 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 1«, jan.; 18 Radijski ork., 18.40 Razgled v delavnico naravoslovca 19.30 Nac. ura -9.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.20 Pisan, večer, 22.15 Veseli zvoki. — Nedelja, 17. jan.: 8 Telovadba. 8.30 Koncert, 9 Čas, poročila, spored, 9.15 Koncert, 9.45: Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11 Za mladi svet, 11.30 Otroška ura, 12 Rad. orkester, 13.15 Plošče po željah, 16 Dekliška ura, 17 Kmetijska ura, 17.30 Sramli igrajo, 18 Pulit na luno — vesela igra, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura 20.30 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«, 21.15 Plošče. 22.15 Radijski jazz. — Ponedeljek, 18. jan.: 18 Zdravniška tira, 18.20 Plošče, 18.40 Slikar Janez Šubic, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Francoske opere, 21 Plošče, 21.15 Večer god. kvarteta, 22.15 Lahka glasba. — Torek, 19.50 Pregled sporeda 20 O zunanji politiki 20.20 19. jan.: 11 Šol ura 18 Rad. ork. 18.40 Vzgoja volie ia značaja 19.30 Nac. ura 19.50 Zab. zvočni tednik 20 Skladbe V. novak« 21.30 Podoknice 22.15 Lahka glasba. — Sreda, 20. jan.; 18 Knežica Dragušana, mladinska igra, 18.40 Pravna ura, 19.30 Nac. ura, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos opere iz' ljubljanskega gledališča.
n Duhovne isje za žene bodo v Domu Device Mogočne v Ljubljani (Lichtenturnov zavod) v dneh od 23. januarja zvečer do 27. januarja zjutraj. Oskrbnina za vse dni tOO Din. Priglasite se na naslov: Llehtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg.
n Pogrešata se Marjanca Malavašič is Smrečja št. 30, občina Si. JoSt, in Marjanca Jeaenovec iz Podlipe, po domače Stantova, obe okoli 30 let Btari, iz vrhniškega okraja. Odšli sta na Štefanovo od doma neznano kam in se doslej še nista vrnili. Prosimo, kdor bi kaj vedel, kje se nahajata, naj javi na občino Št. JoSt pri Vrhniki.
R A Z N O
Plača angleškega kralja. Angleški kralj sprejema letno 742.000 funiov šterKngov. Kralj ima tudi veliko š-tevilo hiš, baje so njegove cele ulice v Londonu, on je veleposestnik in ima celo vreto dragocenosti neprecenljive vrednosti. Prestolonaslednik dobiva 245.000 funtov plače. Od države dobivajo visoke vsote tudi ostali princi in prineezinje kraljevske družine. N* drugi »tram so predvsem kraljevi izdatki izredno visoki, posebni za r;i/ne sprejemne svečanosti in dobrodelne namene. Kralj in tudi ostali člani kraljevske družine morajo plačevati dohodninski davek kot ostali državljani.
V dijaškem domu. Mali Janko, prvošolec: »Gospod ravnatelj, ali bi »mel ostati doma? Ni mi dobro.« — Ravnatelj: »Kje ti si dobro?« — Janko: »V Solil«
Prvič v avtomobilu-Hvala ti, dragi nečak, za obe vožnji. Kako to za obe, striček? Sat sem •« pdjal samo enkrat Ne, v resnici »i me petja! dvakrat in eioar pfvič m zadnjič.
W. Houff - |. O.:
Pravljice
Vojvoda je bil zelo vesel. Vse je bil použU, kar je bilo v srebrnih skledah, in si je vprav obrisal brado, ko je vstopil nadkuhar. »Cuj, nadkuhar,« je de-jal, »vedno sem bil do sedaj s tvojimi kuharji prav zadovoljen; a povej mi, kdo je danes pripravil moj zajtrk? Tako okusen ni bil še nikoli, kar sedim na prestolu svojih očetov; povej, kako je temu kubarju ime, da mu pošljem nekaj zlatov v dar.<
»Gospod, to je čudna zgodba,« odgovori nadkuhar in pripoveduje, kako so mu zjutraj pripeljali nekega pritlikavca, ki je hotel na vsak način dobiti službo kuharja, in kako se je potem vse to zgodilo. Vojvoda se silno začudi, da poklicati pritlikavca pred se in ga vpraša, kdo je in odkod. Zdsj seveda ubogi Jakob ni uogel reči, da je bil začaran in da je služil prej kot veverica. Toda ni se lagal, ko je pripovedoval, da js zdaj brez očeta in matere in se je učil kuhati pri neki stari žeDi. Vojvoda ni dalje silil vanj, ampak so je zabaval ob čudni postavi svojega novega kuharja.
>Ce hočeš pri meni ostati,« je dejal, »ti dam letno petdeset zlatov, praznično obleko in še dvoje blač povrhu Zato pa moraš vsak dan moj zajtrk sam pripraviti, moraš povedati Jtako se naj kosilo napravi, tn se sploh brigati za mojo kuhinjo. Ker dobi v moji palači vsakdo od mene svoje posebno ime, se boš imenoval Nosan in boš zavzemal mesto pod-kuharja.«
Pritlikave-; Nosan pade na tla pred mogočni«: ! i5'
vojvodo iz frankovske dežele, mu poljubi noge in obljubi zvesto služiti
Tako je bil torej malček za sedaj preskrbljen in je vestno vršil svojo službo. Zakaj lahko se reče, da je bit vojvoda popolnoma drug mož, odkar je bil pritlikavec Nosan v njegovi hiši. Poprej se mu je pogosto zljubilo, da je sklede ali krožnike, ki so mu jih postavili na mizo, metal kuharjem na glavo; celo nadkuharju samemu je nekoč v jezi vrgel pečeno telečjo nogo, ki ni bila zadosti mehka, s tako silo v čelo, da se je na tla zvrnil in moral tri dni ostati v postelji. Vojvoda je sicer to, kar je v jezi storil, z nekaj pestmi cekinov zopet popravil, vendar pa ni nikoli noben kuhar brez strahu in trepeta prišel k njemu z jedrni. Odkar pa je bil pritlikavec v hiši, se je zdelo, da je vse kot po čarovniji spremenjeno. Go«-pod je zdaj namesto trikrat jedel petkrat na dan, da bi se prav temeljito naslajal na umetnosti svojega najmanjšega služabnika, in vendar se mu ni nikdar jezno nagubalo čelo, ne, vse se mu je zdelo novo, izvrstno, bil je ljudomil in prijazen in od dne do dne bolj rejen.
Cesto je dal sredi obeda poklicati nadkuharja in pritlikavca Nosana, posadil enega na svojo desnico, drugega na svojo levico in jima vtikal z lastnimi prsti nekaj grižljajev najslastnejših jedi v usta, milost, ki sta jo vedela oba zelo ceniti.
Pritlikavec je bil čudo mesta. Mnogi bo si izprosili pri nadkuharju dovoljenje, da so videli pritlikavca kuhati in nekaj najimenitnejših mož je pri vojvodi celo doseglo, da so se njihovi služabniki v kuhinji pri pritlikavcu učili, kar mu Je prineslo nemalo denarja; zakaj vsak je plačal dnevno pol zlata. In
DOMOVINI
PO
Iz raznih krajev
Ambrus. Zopet je tsmrt pobrala mladega moža Lovrenca Hrovata s Kafa. Tudi ta je prinesel bati bolezni iz ameriških rudnikov. V kratki dobi je to le četrti primer. Prvi Je moral pustiti »vajo družino Jakob Mišmaš, potem Anton Hrovat in Franc Hočevar, vsi trije iz Ainbrusa. Ti trije so dalj (asa hirati in bili v postelji, Lovrenc pa ni Ml v postelji »karaj nič. le tožil je o bolečinah. T soboto zjutraj, skoraj na pragu novega leta, ga je zagnal kašelj in bruhnila je kri iz. usl ie »i bilo nobene besede več. Prav živo čutimo prošnjo, ki jo sicer radi ne vpoštevama: Nagle in uepre-ridene smrti, reši nas o Gospodi Rajni je bil prt den gospodar, tudi verske dolžnosti je izpolnjeval in se udeleževal rad mesečnega sv. obhajila * apostolstvu mož, zato upamo, da »i bil nepripravljen. CIa.nl apostolstva se pa spominjajiiio svojega tovariša pri mesečnem obhajilu in ga ohranimo v blagem spominu. — Sedaj je čas za širjenje dobrega berila. Vse slabo mora proč iz nagib poiteiiih družin, v hišo pa mora priti dobra knjiga in dober časopis. Četudi je stiska za denar, z dobro votjo se tudi to premaga. In tisti denar, ki ga damo za dobro berilo, ni proč vržen. Radovedni smo, kako bo uspela tekma župnij za s Domoljuba«. Vsaka slovenska hiša imej ^Domoljuba« t To mora biti naše geslo
Ribnica. V Jarjevici pri Ribnici ie po dolgi in mučni bolezni v 66. letu starosti izdihnil svojo dn-io Josip Ožbalt. Bil je pridea in varčen gospodar ter veeleten naročnik »Domoljuba«. Zapušča ženo in 9 otrok. Naj počiva v miru! Žalujoči družini izrekamo naše iskreno aožafjel
Hibnira. V nedeljo. H. januarja je umri v Krova« pri Ribnici pa kratki mučni bolezni 30 letni posestnik Jožef GoraiU. Pokojni je bil rojen * Jurjevici V svojih, fantovskih letih je vm-ta deloval v prosvetnem dru9tv» pri Novi Stitti: Bil je tudi član gasilske čete v Jurjeviei in bil edem izmed najbolj agilitih članov. Kot rešetar je bil v raznih deželah,. Ilalj časa je hodil t«di med naše brate v Italijo, lsar so mu pa pred leti radi
njegove nacionalnosti zabranili. Bil je že v mladosti širitelj in naročnik katoliškega 'časopisja. In ho je pred tremi leti prišel v Hrovafe, si je na mah pridobit prijateljev. Delal je kot mravlja ter so bili v kratki dobi že vidni uspehi pridnega gospodarstva. Na njegovi zadnji poti ga je spre-mito lepo število sorodnikov in prijateljev. Zapušča ženo in dva otročiča. Bodi mu Bog milosten sodnikf
Kopanj ia B-ila«.
V nudeljo, 3. t. m. je umrla v Veliki Račni Matija Zajec, stara 56 tet Bolehala je dalje časa, a nihče ni pričakoval, da se bo tako kmalu poslovil!* od nas. Rajnka Lazar jeva mama je bita vzorna krščanska mati in izredno blagega smačaja. Gotovo ni v vsem življenju nikomur rekla nikdar žal besede. Vsa je živela le za svojo družino. Poznala je samo pot v cerkev in kanror jo je klicalo delo. Ker so ji starši zgodaj umrli in je ostala doma za gospodinjo, se je že 16 tet stara poročila. Z možem sta celih 44 let živeta v najlepšem prijateljstvu in soglasju. Bog je blagoslovil njun srečni zakon z 10 otroci, katerih 9 se živi in ki sta jih vse skrbno vzgojila. Svojo bolezen je popolnoma vdano prenašata in lepo pripravljena odšla po zasluženo plačilo. Kako je bila splošno priljubljena, je pričal njen velik in lep pogreb. Počivaj v Bogu, Maga žena t Preostalim naše iskreno sožalje!
Ločine nad Sfcsfjo Lok«. Čeravno ima pri nas skoraj vsaka hiša »Domoljuba«, se bolj redko oglasimo v svojem lista Kljub huttt stiski bomo letos število naročnikov še povečali in poskrbeli, da bo izginila vse siabo časopisje ia vedno iz naše okolice. Kot katoličani ne smemo in ne maramo imeti listov, ki širijo svobodomiselstvo in
nas navdušujejo za ruska in španska uebesa — Zadnje {ase je pri nas potno tatvin. Nad 20 vlomov in tatvin je bilo v par mesecih. Na sumu Imajo vsi nekaj nepridipravov, toda dokazati jim je težko. Gotovo je le to, da se tatovi ne rekru-tirajo iz družin, ki ho verne in ki bero dobro časopisje. - V soboto tfi. januarja, če bj bilo pa preveč snega, pa prihodnjo soboto, priredi sadjarska podružnica na Trati važno predavanje o sadjarstvu. Vabljeni vsi možje in lantje - sadjar ji. Pa tudi ženskam ne bo predavanje škodovalo! — Pri nas vlada na občini še »večna« JNS, ker triletna doba vladanja še ni potekla Pa bon k) tudi tu kotalil naredili red.
Hotedršita. Kakor običajno, bomo tudi letos 17. januarja slovesno praznovali sv. Antona pošč. Ker pade letos ta dan na nedeljo, bosta dve stnž-bi božji: prva ob 7, druga ob 10. Vneti častilci in prosilci sv. Antona za zdravje pri prašičkih in živini se vabite v obilnem številu. Pripominjamo pa, da letos na ta dan ne bo običajnega plesa; zato naj oni, ki so le radi plesa prihajali semkaj, letos raje ostanejo doma. '
Dobrnič. Odkar naša župnija obstoji, ni bilo v enem letu toliko rojenih kot Ian&ko leta, namreč 105. Bo kfjub krizi treba povečati šole ali pa sezidati novo, za kar se je ze stavil predlog v občinskem odboru. Uoirte jih je 35> med njimi nekaj starih korenin. — Dne 9. jau. je umrla v Vapči vasi 52 letni Alojzij Crček, oče desetih deklet. Skoro šest let je bil v postelji, sedaj ga le smrt rešila strašnega trpljenja. Večni pokoi! Lansko leto se je ustanovila gasilska četa Vrhe. Da je bila ustanovitev potrebna, se je videlo Ob požaru na Katn. — Ustanovila se je tudi kmečka zveza, ki pa se ne more prav razviti. Odbor zgani se! 3. t. ru je bil občni zbor prosvetnega društva. Društvo naj širi izobrazbo me«? svojimi člani ter vzgoji prave značaje, ki jih ne obrne vsaka sapica.
Tržišče na Dolenjskem. Pretep je bil zadnji
sveti večer v naši fari. Polnočnica se je vršila v krasno razsvetljeni župni cerkvi. Elektriko imamo napeljano v naši vasi že od Vseh svetnikov, a so doslej gorele v cerkvi le tri luči: na koru in dve pred oltarjem. Na sv. večer pa je zablestel nov lestenec sredi cerkve in luči ob križevem 'potu ter oba prejšnja lestenca pri velikem oltarju in dva žarometa, tako da je ta večer gorelo v cerkvi 60 žarnic raznih velikosti. Bito ,|e svetlo kakor podnevi. Notranjščina cerkve Je kakor prenovljena, za kar gre hvala poleg g. župniku še velikemu
Reka dela preglavice.
Med Argentini)« in Paragvajem je reka Rio. Pil-comayo mejna reka. Tako so določili leta 1879 in sta bili zadovoljiti obe državi. Dolgo se nihče ni hrigal za obmejpo reko, « teče po precej pustih, »rajih. V zadnjem času P« so zemljenierci uaroto-v»i, da je reka stalno "Knjaiiala svojo strugo in s(daj nahaja celih km oddaljena od pr-katero so določili «ot mejo. Ker so se argentinske čete držale reke «ot meje, gradijo utrdbe ™> sedanjem obrežja, kar nikakor ni pSvšeči raragvajcem. Nastal je ffepir, katerega bodo n»nda spravili s sveta
reke ° suoSeSIav,,e
zJ^4 ."irskega raka
r*'-75 t** jaj-5FJ" rabijo za razvoj » »Mečev. Celih 10 me-2*» f'h nosi 8 seboj g« spodaj pod tre?
se da
^»"jeva palm, ima to-
ftfssrt*
v SLj^ovod so imeli JakoS ' le,a na
da bi ostale kuharje ohranil pri dobri volji in si ne bi nakopat njih zavisti, jim je No9an prepustil ta denar, ki so, ga morali gospodje plačevati za. pouk svojih kuharjev.
Tako je živet Nosan skoraj dve leti v blagostanja in časti, le misel na starše ga je žalostila. Tako je živel, De da bi se inu U.ij posebnega pripetilo, dokler se ni tole primerilo. Pritlikavec Nos&n je bit posebno sprstea in sreče« pri itakapovsajs. Kadar ran je torej čas dopuščal,, je šef vselej sam na trg, da nakupi perutnino in sadje. Nekega jutra ja Sel tudi na gosji trg in je stikal za težkimi, debelimi gosmi, kakor jih; je gospod ljubil. 5Se je bil šef pregiettovaje nekolikokrat gori iu cfoli. Njegova postava tukaj ni vzbujala smeha in norčevanja, nasprotno* vse je gledalo spo&tljivo. Zakaj peeoaii so j>» kot znamenitega glavnega kuharja vojvoduvega in vsak« žena z gosmi se je čutila, srečno. Ce je proti njej nos pomolil.
Pa zagleda prav na koncu vrste neko ženo, ki j« sedela v kotička in tudi gosi prodajala, ki pa. ni kot ostale svojega blaga hvalisala in kupee privabljala. K tej ženi stopi in meri in tehta njene gosi. Bile sot mu po volji in kupil je tri z gajbieo- vred, si jih naložil na široka pleča in kremi proti domu. Pa se mu je zdelo čudno, da sta samo dve gosi gaigaN ir» vpili, kakor delajo navadno prave gosi, tretja pa je sedela popolnoma tiho sama ssse in zdih ovala in stokala kakor človek. »Ta je na pol tiolna,« pravi saiu pti sebi, »moram hiteti, da jo zakotjem in pripravim.« A gus mu popolnoma razločna in glasno odgovori:
»JlaktrtjeMi. sne,
ugt^nem te,
če pa vrat zaviješ mi, zgodnji grob pripravim ti.<
Ves prestrašen postavi pritlikavec Nosan gajbico na tla in gos ga gleda z lepimi, pametnimi ofmi in zdihuje. s Tristo medvedov f< dž Nesan. »Ti znaš govoriti, dekle gos? Tega si ne bi bil mislil. No, ni se ti treba ha ti I Saj veaKykaj se pravi živeti, in ne boni« takemu redkemu ptič« 'nič žaiega storili. Tods stavil bi, da nisi bita od nekdaj v tem perju. Saj sem bil sani nekoč uboga veverica.«
»Ptfav imaš,« odvrne gos. »če praviž, da nisem bla rojena v tej zasmeljivi obleki. O, ob moji zibfcli Bii ni bilo prerokovano, da bo Mirni, hči velikega Vremena rja, storila konec v vojvodovi kuhinji!«
»Pomiri se vendar, ljuba gospiea Mirni,« jo tolaži pritlikavec. > Kakor sem resnično poStenjak in pod-knhar Njegove Jasnosti, nihče ti ne stori nič žalega. V svoji sebi ti pripravim ležišče, hrane boš imela dovolj in svoj prosti čas porabim, dc te bom zabaval, ostali kuhinjski shtžinčadi pa bom dejal, da ho-8em izpitsfi gos z vsakovrstnimi posebnimi seli&i za vojvodo, in kadar se bo ponudila prilika, te spustim.«
Gos se mu je s solzami v očeh zahvalila, pritlikavec pa je storil, kakor je obljubil, zaklal je ostal) dve gosi, za Mirni pa je napravil posebno gajbico pod pretveao, da jo hoče za vojvodo prav posebno pripraviti. Tndi ji ni dajal navadne gusje hrane, ampak preskrbe! ji je peciv« in sladkih jedi Kadar je bil prost, je Sel k njej, da so je z njo razjrovarjal In jo tolažil. Pripovedoval« »ta ,'i svoje zgodbe in Nosan je na ta način izvedel, da je gos hči čarovnilia Vre-SMaiarja, ki živi na otoku Bogiču.
dobrotniku, ki je kupil novi lestenec, ter elektrotehničnemu podjetju Oblak Oabrijel iz Logatca, ki je s tako finim okusom in v popolno zadovoljstvo vseh izvedlo instalacijo. — Pa Se malo statistike iz naše fare. V letu 1936 je biio v naši iari poročenih 15 parov, med njimi tudi nekaj tujih delavcev pri gradnji nove železnice Tržišče— Sevnica. Rojenih je bilo 78 otrok, 42 dečkov in 36 deklic; mrličev. je pa bilo samo 24, in sicer 18 moških in 11 ženskih. Lep prebitek na rojstvih! Saj je bilo pa zadnje leto res izredno zdravo leto; doslej smo imeli vedno do 40 mrličev, par let celo nad 50. Zimo imamo pa tudi izredno lepo, nobenega snega le malo več mraza, čez dan pa skoraj vedno solnce. Da le ne bo velika noč bela, ko bo tako kmalu. — Pri novi železnici tudi delajo. Poslopja na postaji so vsa do mala izgo-torljena in v njih že prebivajo razni uslužbenci, upamo pa tudi, da bomo v kratkem lahko vstopali in izstopali na novi postaji Tržišče, tozadevna dela so vsa v potnem teku.
Bušeča vas. Ob vznožju naše znane Gadove peči smo na novega leta spremili k večnemu počitku obče spoštovano Pavlovičevo gospodinjo Uršulo Marsikateri popotni!: se bo spominjal tihe, skromne, gostoljubne in dobre žene še iz časov, ►o je bila v tej hiši gostilna. Pogrešali pa jo tvyi» zlasti reveži, saj ni šel nikoli nobeden praznih rok iz te hiše. Kako priljubljena je bila ranjka ne le v domači, temveč tudi v vseh sosednjih vaseh, priča obilna udeležba pri pogrebu. Naj ji sveti večna luč in Vsemogočni ji naj vsa dobra dela bbgalo poplačal
St. Jurij pod Kumom. Letos je naša župnija doživela veliko novega. Najprej smo dobili novega {upnika, nato novega šolskega upravitelja in potem še novega župana. Pa tudi drugače je bilo letos pri nas veliko novega. Na novo je bila znotraj poslikana podružnica na Rodežu, tako da je sedaj kot kaka farna cerkev. Vsa je bila prenovljena in poslikana cerkev v Rtičah, dobila je novo streho in zvonik. Pa tudi podružnica na Selu je bila poslikana. V St. Juriju pri tari pa je bilo prenovljeno župnišče, da na vsakogar naredi najlepši vtis. Župnišče že 70 let ni bilo zunaj pre-beljeno. Tudi gospodarska poslopja, skedenj in hlev, tako streha kot notranjščina, je vse popravljeno in prenovljeno. V cerkvi je tudi marsikaj novega: oltarni prti, plinska luč, ki daje zadostno razsvetljavo, lesen pod po vsej cerkvi, kar je v naši cerkvi, ki je precej mrzla, posebno primerno. Povzdignilo se je zelo društveno življenje po delovanju fantovskega, dekliškega in igralnega odseka. Dobrodelni odsek je pa preskrbel za revne otroke obleko in obdaril vse revne otroke. Tudi versko življenje lepo napreduje. Kot je bilo oznanjeno, se je število obhajil v primeru z lanskim letom podvojilo. Marsikaj sem gotovo pozabil, bom pa drugič poročal. Naj bi ta vnema ne ponehala, ampak tudi v tem novem letu ostala, potem bomo še marsikaj novega doživeli.
Velike Lašče. V Vel. Laščah sms ustanovili Slovensko katoliško akcijo. To je izključno cerkvena ustanova, v kateri so verniki udeleženi pri hierarhičnem apostolatu cerkve z namenom, da se vse zasebno, družinsko in socialno življenje osvaja za Kristusa Kralja. SKA, njeno delovanje in njene organizacije so izven političnih strank. Stoje pod neposrednim vodstvom cerkvene hierarhije — škofa - župnika. Prav tako obstoji v naši župniji Apostolstvo mož — tudi cerkvena ustuno-va. To navaja može, da ostanejo zvesti Kristusu ln cerkvi, delo posvečujejo z molitvijo in vsako prvo nedeljo v mesecu prejemajo sv. obhajilo. Vsaka strankarska politika je izključena. V dopisu iz Srobotnika v zadnji številki »Domoljuba« dopisnik na zvit, zločinsko zloben način spravlja SKA in Apostolstvo mož v zvezo s političnimi strankami. On imenuje župana Ivana Jelenca predsednika KA — pa ni niti član župnijskega odbora — in podžupana Ivana Paternosta predsednika Apostolstva mož — pa ga vodi neposredno župnik sam. S tem namigava, da ste ti cerkveni organizaciji svoje člane spravljali na vplivna politična mesta, da torej uganjate politiko. Proti takemu podtikanju moram odločno ugovarjati in ribtti, da se pri nas obo navedeni ustanovi vo-ita strogo po cerkvenih določbah in se načelno ogibate vsake strankarsko politične agitacije. Župnik vedno pazi, da se njune od cerkve določene smernice zvesto izvajajo. - Ramovš Jakob, župnik.
Raka pri Krškem. V petek, 8. januarja so položili k večnemu počitku 61 letno članico tuk. dekliške Mar družbe Jožefo Toinazin iz Cirja. j Družbenko Mar. kongregacife prav ud nje ustanovitve so spremljale tovarišice iz družbe, ji za- i 3'
pele v slovo: Otrok Marijin, gomilo pa obsule z venci. Večna luč! — Prosinec je vedno »muhaste Že je izvabil iz zemlje prve zvončke in tro-bentice, pa dal zopet naglo čutiti, da smo v zimski dobi. — »Domoljuba« je še čas naročiti. Naj se novim pridružijo tudi prav vsi stari naročniki in poravnajo naročnino. Saj je »Domoljub« naš list!
Rovie-Žibrše. Smrt nam je pobrala 82 letnega Janeza Jereb, p. d, Joška v Hudem grabnu. Rajni je v svojem življenju mnogo bral. Dokler ga ni bolezen priklenila na posteljo, kjer je trpel velike bolečine, je redno bral »Slovenca«. Do nedavnega je bil obč. svetovalec in šolski odbornik. Dolžnosti, ki mu jih je poverilo ljudstvo, je vestno izpolnjeval. Ker je mnogo bral, je tudi mnogo vedel in je njegova modra beseda vedno zalegla. Vsakdo, ki javno deluje, mora brati naše časopise. To velja tudi za naš kraj, kjer še ni vse tako kot bi moralo biti. Res je kriza, toda časopisa ne smemo prvega žrtvovati na račun krize. Za tobak in alkohol izdamo Slovenci vsako leto okrog 1000 milijonov dinarjev; znamenje, da je kljub stiski le še marsikalc dinarček odveč... — Dne 3. jaa. smo ustanovili kraj. kmečko zvezo. Kot kaže, bo to najmočnejša organizacija v naši občini. Odbor je sestavljen tako, da so zastopani vsi deli naše občine. Kmetje, vsi vkup! V slogi je moč! Siožne kmečke vrste bodo lahko priborile kme&kemu stanu lepšo bodočnosti
Nevesti
Mati te je pokropila z blagoslovljeno vodo, miio se je zasolzila — svatje vriskajo, pojo.
Srečno hodi mi nevesta v novo dobo pred oltar! Gladka ti je danes cesta, toda svet je poln prevar.
Nič ne veš še, kaj ie čaka, človek stalno srečen ni; danes poje, jutri plaka, malo tu je jasnih dal.
Prstan se na roki sveti, danes ti je še lehak; morda ti postane z leti temen, tesen in težak.
Cvetja naj Nebo natrosi
ti med trnje tu pa tam! —
Vsak svoj križ najlaže nosi,
če si naloži ga sam.	Limbarski.
Pretoka ob KolpL Daleč od sveta leži naša fa-ra, pa je vendar naša pokrajina lepa. Lepi razgledi se nam nudijo na Belo Krajino, na Kolpo, ki se vije okrog naše fare in na sosednjo Hreatsko. Hrvatj« se zlasti politično živahno gibljejo, frav bi bilo, da bi tudi mi Slovenci v važnih vprašanjih znali tako skupaj držati, kot znajo Hrvatje. Mi pa le preradi iščemo, komu b!. pod komando zlezli. Tudi pri nas jih je nekaj, ki mislijo da nas bodo redili Hrvatje. Jaz pa mislim, da nam drugi ne bodo pomagali, če si sami ne bomo znali. — Umrl je splošno znani in priljubljeni prosj&k Miho Špišič, doma u Jako-vinov. Znan je bil pod imenom Kolumbu«. Bil je namreč v Ameriki in je nekdaj imel lepše čase. Zasluženi ddolarji pa so pošli in na stara leta j« bil navezan na dobra Brca. Radi so mu ljudje dajali jesti in dosti je potreboval hrane, kajti bil je orjak, da malo takih. Bog mu daj večni mir!
Šmartno pri Litiji. Iz usmiljenja smo pustili prejšnji občinski odbor z županom Strmanom na Čehi pri miru. Popolnoma nam je zadostovala strahovita polomija, ki so jo doživeli Jože Strni an ln njegovi dne 6. decembra, ko je kljub skrajno slabemu vremenu 601 volivec, lo je 70% vseh občanov izreklo, da Jožeta Srtrmaaia noče več za župana. Pa se v »Jutru* z dne 17. decembra brihtm dopisnik napihuje in nas izziva, da mu postrežemo z nekaterimi poda-tki Res »pet let je vodil« občino Šmartno in ljudstvo premišljuje, kaj bi bilo, če bi io vodil še pet let. Ob svoji »izvolitvi« je prevzel polno blagajno, zapustil pa je sedanjemu odboru »vzorno« urejeno pisarno In -- največji ponos JNSarjev — 112 jtirjev dolga samo na šolah. Čeprav je še tri mesece do proračuna, so vse blagajne prazne in nešteto postavk je že prekoračenih. Dan za dnem jokajo na občini reveži, ko*
jim novi župan iz praznih blagajn ne more del!« podpor. Razpadlo sejmišče, razdrapsne ceste vse vpije o »vzornem« gospodarstvu. Pokazali nam ne more Jož« Strmam nobene dovršene ceste. Od te. meljev, ki si jih v »Jutru« lasti, pa vsi vemo, d« so delo pred petimi leti nasilno odstavljenem Drčarjevega občinskega odbora. In vprav Drčar, iev odbor »je zasadil prve lopate na cesti v Bu. kovje«. Za Vintarjevško cesto je pa tudi že Drčarjev odbor naložil v hranilnico prvi fond. Koliko je »delal Jože Strman na zgTadbi zasavske ceste,« se pa vidi najbolj iz tega, da do danes na ozemlju šmareke občine o tej cesti še ni sledu. »Akcijo za vodovod je počel« prav,- tako že Drčajev občinski odbor, ki se je s Higijenskim zavodom že o vsem dogovoril in samo radi nasilne odstavitve tega dela ni mogel dokončati. Ce je za »rešitev električnega omrežja Jože Strman napravil« še kaj več kot io, da je prestavil vžigalnik za cestno svetilko od Dr-čarja v stanovanje občinskega tajnika, volicem ni znano. Pač pa bi skupno e svojimi sosediJNS žu. pani prav lahko započel akcijo, da bi tudi naša dolina že bila priključna na banovinsko. Da je gle. de zasilnega kopališča taka glorija v Jutru narav-nost smešna, zadostuje pojasnilo, da je zaenkrat na plitvem potočku napravljena lesena zatvornica, kot jih vidite pri vsakem kmečkem mlinu. Plačani načrti bi bili kot je razvidno iz Jutra, edini plačani račun bivžeega odbora. Načrti so morda zares odlični! Vendar pa dopisnik molči o načrtu plačevanja, o načrtu, kako bi občinski reveži prišli zopet do drugih virov, če bi jim bila radi kopališča njihova zemlja odvzeta. Da so »načeli vprašanje razširjenja osnovne šole« tako kot načne črv zdravo jabolko, so pa pokazali s svojim dolgom na šolah. Ce bi ti ljudje še kaj »načenjali to vprašanje«, bi bili šolski otroci kmalu vrženi pod milo nebo. — Naravnost mojstra v hinavskem zavijanju v zmoto se je pa dopisnik pokazal v zadevi »neumornega občinskega tajnika in staroste Sokola Mirka Pe-stotnika«. Mirko Pestotnik sam lahko pove, da j« že 23. marca 1936. torej pred 9 meseci poslal bivšemu občinskemu odboru pismeno odpoved na službo, da je obdržal to 6tužbo po izrecni želji bivšega odbora še nadalje, vendar pa je zopet dne 29. marca 1936. pismeno povdaril — kar je bivši odbor tudi sprejel — »da ostane Mirko Pestotnik občinski tajnik naidalje do nastopa novega občinskega odbora«. Morda bo bivšemu občinskemu tajniku znano, kdo je teden pred volitvami pozno v noč na občinskem stroju in na čigav papir natipkal 400 plakatov, na Katerih JNSarji v imenu celega bivšega občinskega odbora s podpisom župana hujskajo občane na abstinenco in zmerjajo vse ki bodo šli volit. Resnica je ta, da tudi Mirko Pestotnik novega občinskega odbora ni še! volit in da je 14. decembra novemu občinskemu odboru >iavil »odstopam kot občinski tajnik«. Vprašali M »Jutrovega« dopisnika, kje je bil pred par leti, da ni zahteval krščanskega usmiljenja, ko so bili naši možje in fantje in med njimi celo bolni sorodniki takratnega župana Jožeta Strmana, ne le neusmiljeno vrženi iz shižb, ampak celo po nedolžnem preganjani in zaprti f>o ječah? Nikomur nI znano, da bi se bil takratni župan Jože Strman e svojim »neumornim« občinskim tajnikom in občinskim odborom potegoval za te nedolžne žrtve. Kamnu bt se bili smilili ti možje in njihove revne družine. Takrat bi bilo krščansko usmiljenje v resnici n» mestu. Ljudstvo ima razum in spomin, zato je sodilo in — obsodilo.
DOBRO ČTIVO	_
k Ako kupujete ali prodajate, rabite zanesljfc vega računaria. To vam nudi knjižico Računat ' kronski in dinarski veljavi, ki stane vezana 1» Din in jo dobite v JiigosloV. knjigarni v Ljubljani. Marsikdo nI imel prilike v ljudski šoli, da se « računanjem dodobra seznani. Zato vam bo kn|i-žica »Računar« pri vaših kunčiiah naizanesliivetsi pomočnik. Izgovor, da se na take Računarje n« spoznate, ne more držati, treba vam je le enfcrai knjižico natanko pregledati, kako so računi sestavljeni in če vam kljub temu še ni kaj jasneg«, pa povprašate kakega prijatelja alt znanca -lahko tudi v knjigarni, kjer vam natanko razio«. kako se Računar rabi. Ko se privadite računom, ga ne boste mogli pogrešati pri nobeni kupfifl-Na prvih straneh najdeš tabele, kako preračuna« krone v dinarje in narobe, dalje račune za od ene paro (vinarja) do 200 dinarjev pri enem metru, litru, kilogramu, kosu itd. do 100U. i koncu so obrestne tabele od po! odstotka do ' , odstotkov in glavnico do 100.000 Din (kron) en mesec, pol leta ali celo leto.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Kako potrebna je bila našemu kmetu stenov-■ka organizacija, ki je pod imenom Kmečke zveze itopila v življenje pred letom dni, priča veliko sanimanje kmetov in obisk na ustanovnih občnih ■borih. Danes že lahko rečemo, da Ja Kmečka sveža zajela vse podeželje, saj je to malo občin, kjer ne M bilo še ustanovljene osnovne edinice -krajevne Kmečke zveze. Oni, ki so do sedaj z BDtanovitvijo zaostali, ao nadoknadili in opravičili (vojo zamndo » tem, da so priredili ustanovne ebine zbore v obliki kmečke manifestacije. Polni veselja in zaupanja so se oklenili Kmečke zveze In pokazali to z ogromno udeležbo na občnem (boru. Ljubezen do svojega stanu, o kateri se je govorilo, da je popolnoma popustila, je zopet stopila na plan v vsej gorečnosti in pripravljenosti do dela. Zginilo je malodušje in nevera v rešitev it težkega položaja, zopet so se oklenili najbolj-iega sredstva za pomoč, to je lastne moči, lastnega dela in požrtvovalnosti V Kmečki zvezi pa ao našli polje, kjer bodo mogli dati izraza temu hotenju in nastopiti pot na izboljšanje svojih gospodarskih razmer.
Litijski ©kresj
Na dan sv. Treh Kraljev je bil ustanovni občni ibor krajevne Kmečke zveze za občino Litijo. Vršil se je na Ponovičah, kjer se je zbralo nad !00 kmetov iz bližnje in daljne okolice, želeč sli-Jati program in namen Kmečke zveze. Vse to jim je v zbranih in domačih besedah razložil načelnik f. Brodar in poudarjal, da je Kmečka zveza lista organizacija, katere ustanovitev so zahtevale razmere našega kmeta, in torej najpotrebnejša. Njegovo predavanje je izpopolnil tudi g. župan Lebib-jpr, ki je zborovalcem naznaeil, kakšne naloge bo morala rešiti Kmečka zveza v njihovem okraju tn česa se bo lotiti v prvi vrsti. Poudarjal je, da bodo morali pristopiti h Kmečki zvezi vsi kmetje v okraju, ker bo le na ta način zastavljeno delo imelo uspeh. Močna organizacija kmečkega stanu bo v stanu izvojevati si pravice na vseh področjih gospodarskega življenja.'To končanem občnem zboru je g. upravitelj Ilvastja razkazal zborovalcem posestvo In gospodarska poslopja, zagotavljajoč jiiii pomoč r vsakem ozira. Predvsem pa je kmete zanimata zares vzorno urejena žrebčarna. Poleg užitka, ki jim ga je nudil občni zbor, so torej Imeli tudi hasek od strokovnega ogleda.
Kranjski o^raj
Okrajna Km<trka svesa sa kranjski okraj pri-redi v torek, dne 12. januarja enodneven tečaj za roditelje krajevnih Kmečkih »vez. Ta tečaj ima Dimen, da' dobijo vsi podeželski voditelji točen »pogled v delo Kmečke zveze in podlago za nadaljnje delo v svojem kraju. Tečaj je obvezen za ki glavne funkcionarje krajevnega odbora, morejo w ga pa udeližiti tudi drugi člani. Na tečaju se ko obravnavalo: Kmečki stanovski pokret, kmetij-sadružsištva, mladinska Kmečka sveža, zavarovalstvo, kmet — inteligenca in banovinska ter Mavna oblastva, ustroj in smernice našega dela. Vtem okrajnim Kmečkim zvezam priporočamo, ^ priredijo take tečaje, predvsem pa, da čim-f"je ustanovijo okrajno organizacijo. Delo more l*i>o napredovati same, če je povezanost med edi-•iurai.
Brežiški okraj
Na stotine zavednih kmetov se je zbralo v Kdeljo, dne 10. januarja, tako v Rajhenburgu, ka-*w v Dobovi na ustanovnih občnih zborih kratkih organizacij Kmečke zveze. Burno popravljen je na obeh zborih, v Rajhenburgu po lnem sv. opravilu, v Dobovi po večernicah, na-e*opil predsednik Kmečke zveze gospod Brodar iMez, S pagledcm ca druge stanovske organiza-je razvijal svoje bogate in modre misli o po-kmečke stanovske organizacije. Po mnogih državah ao se kmetje že davno organizi-Zato jih gospodarska kriza ni tako trdo za-V naši državi, kjer je do 80% kmečkega jJJstva, smo na v tem oziru dremali in spali. Na K1" te breztaižuoeti, zboijšujejo drugi stanovi SI ™ bolj svoj položaj. Mesta se širijo, dobi-2P » »vojhti novimi palačami, nebotičniki, as-Jw«nimi cestami itd. ameriški blesk, kmečki do-H* deM p» §s«if*wlj8j# ki- Mijij«, Po 2* * veaeH«« Ia zapl-avija, »met pa trpi po- 1 tkanje, kljub te®, d* gara 1* se trudi noč
in dan. Do zadnjega časa ni nikdo več pomislil, da bo popadlo vse, ako propade kmet. Šele sedanja vlada je resno uprla svoj pogled v naše državno gospodarstvo in se z vso vnemo trudi, da uredi zopet gospodarske razmere in jih spravi v pravi tir. Zato tudi uživa pri ljudstvu priznanje in zaupanje. Ker hoče ta vlada predvsem rešiti kmečko vprašanje potrebuje tozadevnih strokovnih nasvetov. Te pa lahko dobi samo od kmečku-stanovsko-strokovne organizacije. Taka organizacija pa je ravno Kmečka zveza. Zato ne sine bi« nobenega kmečkega strokovnjaka ki ne bi bil organiziran v Kmečki zvezi. Kmečka zbornica, ki je po zaslugi sedanje vlade na vidiku, bo oni organ, po katerem bo naš organiziran kmet uplivno sodeloval pri zboljšanju lastnih razmer. Med drugim bo naloga te zbornice tudi ta, da s svojim uplivom pomaga urediti gotove carine, ki sedaj tako kvarno uplivajo na kmečko gospodarstvo. Nedvomno je za kmečko gospodarstvo velika kvar, da mora kmet danes vsled carinske politike kuf>o-~ vati svoje jx>trebščine za 200% predrago, medtem ko prodaja svoje jjridelke v&aj 50% pod jjolovično ceno. Da mara kmet pri takin razmerah propasti, pač ni treba tega jxisebej povdarjati.
Te in še nebroi drugih misli je podžgalo naše kmete, in gospod Brodar je bil deležen prisrčnih ovacij. Po obeh župnijah gre sedai le en glas: v Kmečko zvezo! Gospod baiiski svetnik TratniV Jožef, je na obeh zborih po svoje navduševal navzoče za vstop v organizacijo, nakar se jih je kar na stotine vpisalo v Zvezo. Povsod sta se izvolila tudi odbora krajevne organizacije, katera tvorijo možje, ki jamčijo s svojo zavednostjo za živahno in |>lodonoeno delovanje organizacij.
Tako so ustanovljene sedaj v brežiškem okraju krajevne KŽ že na Vidmu, v Sromljah v Artičah, v Rajhenburgu in v Dobovi. Upati in želeti je, da se v kratkem ustanovijo še po drugih občinah oz. župnijah. Nikjer ne sme biti brez te organizacije. Zora fnica, bit ce dana. Kmc" na plan —■ dok je dan!
Enotne poslovne knjige
Ker so bil« od raznih krajev izrečene prošnje, da bi Kmečka zveza za vse svoje nižje edinice izdala enotne poslovne knjige, je glavni odbor sklenil to izpeljati. Pri tej odločitvi je vodilo načelo ekonomičnosti in praktičnosti, ker bi lahko na ta način podučila vse funkcionarje o vodenju teh knjig. Izdati nameravamo: delovodno knjigo, blagajniško knjigo, seznam članov in zapisnik sej ter občnih zborov. Knjige so že v tisku, zato svetujemo vsem, da si ne nabavlja drugih knjig. Mnogo dražje so in ne vedno prikladne za vsako organizacijo. Vse štiri knjige bodo stale nekaj čez 20 Din in jih bo mogoče uporabljati par let. Ko bodo izgotovljene, bomo obvestili vse z okrožnica
Redni občni zbori
V mesecu februarju se bo vršil redni letni občni zbor delegatov v Ljubljani. Zaradi praktičnosti in enotnosti priporočamo veem krajevnim Kmečkim zvezam, da počakajo s svojimi občnimi zbori do tega časa. Glavni odbor bo razposlal pravočasno clrrožnico, kdaj in kako se naj vršijo. Ker morajo po pravilih poslati odbori krajevnih Kmečkih zvez poročila, katere delegate predlagajo za občni zbor, bi bilo neumestno med tem sklicevati svoje občne zbore. Priporočamo pa vsem že sedaj, da se. pripravijo na občni zbor delegatov, zlasti, da nam prSljejo seznam delegatov. Svoje-časno smo že poslali vprašalno polo, katere pa š« nismo dobili vrnjene od vseh.
Veveriine kole
in vse ostale od divjačine kopu je najraje do 24. t. m. vsako količino, plača tU|« kakor vsak drugi
Zdravič, Liubliana
prej Floriianska »lica, zdaj Stari trg, nasproti kavarne .Zalaznik
Utrinki Vsakdo je opravičen do vljudnosti, tudi Svoja žena. — Drugi -as sodijo po tem, kar znamo, in ne po tem, icar si sami domišljamo da smo.
V gimnaziji. »Katera vrsta vodne sile je najučinkovitejša?« - - »Stenske solze, go«t>od profesor.
Iz naših društev
Ježica. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. jan. ob 3' pop. v cerkvenem doma zabavno enodejanko »Čašica kave« in dvodejansko kome-dijo »Jurčiči«, Vsi prijatelji poštenega »meha najvljudneje vabljeni!
Mekinje, Prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 17. januarja ob pol 4 popoldne božično legendo v 9 slikah »Trije kraljic. Upati je, da bo igra, ki so jo s tolikim uspehom že proizvajali na mnogih odrih, tudi pri nas privabila polno dvorano gledalcev. Vstopnina kakor zadnjič. — Zelo je ugajalo skioptično predavanje g. j>rof. Mlakarja o njegovih turah po tirolskih gorah. Podobno predavanje se nam obljublja za 31. januar 1937.
Šmarje pod Ljubljano. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, 17. januarja ob 3 popoldne in ob 7 zvečer smešno komedijo v treh dejanjih »Scapinove zvijače«. Pred igro bo tudi petje moškega zbora. Prijatelji sineha, pridite in napolnite dvorano do zadnjega kotička!
Zadohrora-Sneberje. Naša gasilska četa je, odkar so ustanovili kat. prosv. odsek, jirav pridno na delu. V letošnji sezoni so nam priredili že pet predstav, ki so bile dobro obiskane. V preteklem tednu smo imeli letni občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor z nekaterimi mladimi močmi. Tambu-raški zbor, ki smo ga ustanovili lani meseca maja, že nastopa i>ri j)redstavah s prav lepimi komadi. V nedeljo 17. jan. priredi kat. prosv. odsek dramo »Napoleonov oficir«, za katero že vnaprej priporočamo obilen obisk
Trebnje. Kraj. organizacija JRZ bo imela v nedeljo, 17. januarja ob pol 8 zjutraj v društvenem domu občni zbor. Po poročilih odbornikov bodo volitve širšega in ožjega odbora naše organizacije in razgovor o važnih zadevah naše politike. Sprejemali bomo tudi nove člane. Vse pristaše JRZ vabimo, da se tega občnega zbora, udeleže.
č.rnuče. Kat. Prosvetno društvo bo uprizorilo v nedeljo, dne 17. januarja oh 3 popoldne veseloigro »Utopljenec«, Vabimo!
n »Kralj z neba« je prelepa božična igra, ki jo je sestavil član ljubljanske drame g. E. Gregorin. Za božične praznike so jo v Ljubljani večkrat z velikim usjjehom igrali. Tudi mnogo ljudi z dežele jo je prišlp gledat. Priporočamo jo prav vsem. Naslednje predstav« »Kralja z neba« v dramskem Narodnem gledališču v Ljubljani boilo: v nedeljo 17. jan., v petek 22. jan., in na Svečnico 2. felir., vselej začetek ob treli popoldne in konec pred šesto zvečer. Cene so znižane. Obisk te krasne božične igre lepo priporočamo.
n Nova mesto. Obrtniki, včlanjeni v okraj. obrt. zvezi za novomeški okraj imajo redni občni zbor v nedeljo, dne 17. januarja ob pol 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma. Vsi obrtniki-člani so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.	_
GASILEC
ni samo mož, ki požar gasi,
^GASILEC"
ie tudi strokovni list slovenskih gasilcev. Za 20'— Din dobite v letu 1937 vsak mesec okoli 15. »GASILCA« na 24 straneh. Letos bo »GASILEC« prinašal strokovne članka, ki bodo zanimivi za vsakega i Stavbaiatvo, oskrba vode za požarna nezgoda na vasi, itd
Naročite »GASILCA« pri upravi v Maribora, Korolka cesta S. Se danes piiite dopisnico I
Brinje, fige in slive
MS« v aatMUtl Kakovosti v Javmn akiadlMtfe v Lmmiaoi, tiram ii>uaat«ka> ceata it. 33, pri Ivrdkt Fran PognCnlk d. a o.a.
Kmetje, vaša stanen: * arganisaeija je Kmeft-ka »vesal	^
ZOBOTREBCE
M. Pukli, MiiMfans
sv. Petra našlo »t«. 27 sa vodo)_ .
hers&S1
Vam pomaga, da zadobite zopet zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sam tiebi sovražniki
Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži flersan - čaj.
Ali Vas ovira debelost?
Bi bili radi vitki? Tedai uporabljajte HERSAN-
Caj
Zakai trpite bolečine revmatizma in protina, ako to ni potrebno. HERSAN - ČAJ ie sredstvo, ki Vam more olajšati muke.
HERSAN - CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati iilil.
Ali res ie ne veste, da le HERSAN-CAJ dobro sredstvo pri obolenju ielodca, ieter in ledvic.
HERSAN-ČAJ se dobiva v izvirnih zavojih v vseh lekarnah.
Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: »RADIGSAN«. Zagreb Dukljaniaova ulice štev. 1 Keg. SI. 19H84US
Bolečine v
Prmctiaji
V 3 minutah
Ne obupajte, zakaj dnevi neznosnih bolečin »o minuli. Dane« te lahko hitro reiit« nalhujiih vnetii, oteklin in bolfčin v preobčutljivih nogah, ne glede na to, iz katerega vzroka so nastale. Nabavite «i zavoiček Saltrat Rodella in vsujte ga polno , pest * toplo vodo. Takoj, ko boste pomočili uoge v to zdravilno klsikovo kopel, bodp va«tia izginila, razvneto tkivo pa s« bo oblatilo in osvežilo. Pravilna cirkulacija krvi bo ureiena ln Vale noge bodo oživele v novem živlte-nju. Ta enostavni recept prinaia dnevno tisočerim ljudem, ki so ta mislili, da sv re-iitve za njihove muke, v kratkem roku od 3 minut popolno olajšanj«. Kurja očesa in trda kota se omehčajo ter »e lahko popolnoma odstranijo. Saltrat Rodeli nikdar ne odreče. Nabavit«-si Saltrat Rodeli pri svo-jem lekarnarju i* danes in posluiite s« g* tskbf zvečer.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 1»
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
Oipilj in mlatiintoo
v dobrem stanju, prodam zaradi nabave e-lektro-molorja. Ogleda se: Šujica 5 p.Dobrova pri Ljubljani
Starinske hniigt
vsakovrstne kupim. — Ponudbe upravi Domoljuba pod, »Privatnike štev. 499.
■iiz. s posestvom nji-nlSB vami in travniki, vse v bl žini hiše v liubljanski okolici iz proste roke naprodaj. Naslov v upravi št. 463.
breja svinja, krava in ajdove pleve. Rakovec, Notr Gorice. Bieiovica.
Poior Minili
Čevljarske šival, stroje raznih znamk in vrst rabljene in nove dobite najceneje na branilne knjižice vseh zavodov. Zahtevaite cenik na upravo Domoljuba pod >Za ogat št. 380
Sprejmem hlapca
poštenega, vojaščine prostega h koniem, ki mu ie znana Ljubljana in okolica. Poizve se v upravništvu »Domoljuba« pod št. 675.
Razpis službe
organisla in cerkvenika v Tomišlju. Prosto stanovanje, posestvo 6 ha in bera.
Širini stroji tta
(biciklji) vseh vrst in znamk, po najnižjih cenah, na hranilne knjižice vseli zavodov, prodajamo dokler zaloga traja. Zahtevaitficenike na upravo Domoljuba pod > Za loga i št. 3«1.
Za mol risarja d«st
mu/.ke. Plošče, gramo-foue. radioaparate itd. prodajamo po ugodnih cenah tudi na obroke. Elektroton, Pasaža nebotičnika.
tiski« 15 — l£! let- 28 UBMB kmetska dela sprejmem — Ponudbe upravi Domoljuba pod >Mala kmetija« št. 626.
Pridnega hlapca,
zanesljivega, vajenega konj in kmečkega dela sprejme Kregar, Stepama vas 18, Ljubljana
GbpHbrb trti
100 komadov Din 75". oddaja dokler traja zaloga Erman Ivan, Gaj, Št. Janž na Dolenjskem.
Al. Planiniete
lastr.ik trg. adeoture za bančne in kreditne posle v Ljubljan , Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10, vam izposiuje vaovčeai« terjatev i a pri denarnih zavodih najkulantneje takoj v gotovini.
Prepir. Ti si lažnivec! — če mi rečeš to še enkrat, te zabodem. — Misli si, da sem ti ža reke! drugič. — Ti si pa misli, da sem te že zabodel.
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
r. z. z o z. v Ljubljani
Nove vedno razpoložljive vloge obrestuje počenši s 1. januarjem 1937 po
4%
Vloge proti trimesečni odpovedi po °/<n vloge proti šestmesečni odpovedi po 5°/0.
»Domoljube stane 88 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inserate in reklamacije pa uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavate po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in uprave: 20-62, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96. — Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. — Urednik: Jože Košiček. — Za Jugoslov. tiskarno: K. Cef.
Trte-
po zmernih cenah, razne domače sorte na brezhibnih podlagah. Zahtevajte cenike »Trtuice Kmetijske družbe« v Slov. Konjicah.
B.-.ij dobro obranjnn ubueii poceni prodana p. šitro »Blizu Kranja«, štev. 623.
Elnllln za T8a kmečka UelilD dela sprejmem. Biten«, Sostro štev. 5, Sp. Hrušicu.
Dnin« i v9a zimska rOlBn oblačila dajemo 15—20°/o popusta. Pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14.
Lepo izbiro sveč za
svbčmgo Ltolonc LjutZ ljana, Woltova ul. 10.
naprodaj £ tt
Ijice lepo, m»njše posestvo; ca 13 mernikov lepih, rodovitnih njiv in za 4 voze seče ter 5 jobov gozda; lepa hiša, gospodarsko poslopje ln vrt. Velja vse le 85,000 Din. Poizve se pri Franc Papler. Do-slovče, Žirovnica - Gor.
vsienca
takoj sprejme Jože Per, kovač, Mengeš.
OslaBshB čevlje
od Din 100'-— naprej: gojzerje, škornje itd. najboljše dobite pri Jernej Jeraj, Zapoge št. 10. Sm ednik.
Starejša žensko
v pomoč gospodinji, spreimem. And lovi e. Škofljica.
uij,.., trezen in za-muna!', nesljiv iščem službo. Vzamem tudi mlin v najem. Naslov v upravi lista št. 614.
Vet miz. poifločniltos
veščih šperanega pohištva in dobrega po-litiranja in služkinjo, vajeno poljskih del sprejme Jernej Silar, Smihel p. Novem mestu
topljene trte
od sort trsnega izbora, na podlagi Rupestris gehte št. 9 so prikladne za vsako zemljo; jih naročite pri trsnici Prijatelj Ferdinand — Vinivrh, Vel. Ciraik št. 13, ftt. Rupert, Dolenjsko. — Cena 75 p.
Fanta 15-17 slare8a rfilila sprejme Ivan
Kočar, Zalog štev. 9,
D. M. v Polju
Podaljša! si iivljenf®!
MvUenJe moremo podtUjiatl, bolesnl preprečiti, bolečin« ozdraviti, slabosti ojaflttl, nestalne moremo učvrstiti, Ul nesrečne napraviti mtni
Kaj ie vzrok vsake bolezni?
OslftbUeule iivcev, potrtost, iigubs dobrin prl|ate«ev Ml avotlh bUSnllk, raraSaranl«, strab pred bolesnUo, slab mt*& ttvljjnla ln mnogo aruglk rsslogov.
Zadovoljstvo
Je najboljši sdravniki »o poti, »1 T« morejo dovesti do dobrega raspstotenja. oSiviti Tvoj znašaj, napolniti Te s »ovira upanjem; ta po« j« pToplsan«. v ras pravi, ki Jo Se more vsakdo, ki lo saiiteva, dobiti takoj ln
povsem brezplaCno i
V t«) mali priročni kollMot je raitolmačrao, kake morate v kratkem tu« so bro ortt« me« delom ojačiti iivoe 1» miiio«, odpraviti alabo raspolotenle, trndnost, raztresesost, oslabljeni* spomin«, aeraspolotesje s» d»w in nebrol drugih bolastnik pojavov. SabM-valts to razprav«, ki Vam bo nadila mnogo prl|»tnu> ur. Pofttno sbiraliii«:
KKNST PASTBRNACK, Berlin 80,
Hichaelkirehplats 13. Abi. 124.
Pošljite naročnino!