Sedanja Ijudska šola. *) Kdor le količkaj premižljuje pretečene in sedanje čase, nekdanje in dandanašnje ljudske razmere in sploh duh časa, vidi, da ¦ z ljudskimi tirjavami naraščajo tudi tirjave ljudske šole, iz ktere prihaja ljudstvo in vživa nje nasledke. Sedanji čas tirja namesto suhega šolskega poduka in mertvega sporainskega blaga čverstega umskega razvijanja, namesto prazne vnajnosti, pravo jedro rečnega nauka. namesto slepih pokoril prave zavednosti in čutil do svojih dolžnosti in sploh ljubezni do nravnosti. Nova žolska postava od 14. maja 1869. 1., s ktero se vstanovljajo načela za podučevanje o ljudskih šolah, o namenu in vredbi ljudskih šol, tako-le določuje: »Ljudski šoli je naloga, odrejati otroke, da bodo nravni in pobožni, razvijati jiin duševne močf, oskerbovati jih s potrebnimi, znanostmi in vednostmi, da se lahko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim pravo podlago, da bodo enkrat prida ljudje in deržavljani«. »V vsaki Ijudski šoli naj se nče saj ti-le nauki: *) Iz letnega sporočila 1. mestnc 4razr. Ijudskc šole v Ljubljani. Vredn. 16» Kerščanski nauk, jezik, številjenje, naj imenitnejše, kar je vredno vedeti iz prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine, pisanje, geometrično pblikoslovje, petje in telesne vadbe«. — Vsi ti nauki pa naj se uče tako, da se bodo otroci res kaj naučili, da bodo šolo zapustivši se lahko sami dalje izobraževali, in da bodo sploh pripravljeni za vse okoliščino v življenji. Za tega voljo ministerski ukaz ocl 20. avg. 1870. ]., s kterim se-ljudskim šolam razpisuje šolski in učni red, o šolskih ukih tako-le dalje določuje: »Vstanovilo o kerščanskem nauku se prepušča cerkveni oblasti, in šoli je dolžnost skerbeti, da se na učence ustrahovalno pazi pri bogoslužliostih«. »Smoter ali verhunec jezikovega uka je: •Prav razumevati, kar se od drugih sliši v maternem jeziku, potem tudi zmožnost, ustno po govoru in berilu in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli bistrijo in spomin krepča. Jezikov uk je strinjati s kazalnim ukom. Kar je otrokom blizo v naravi in življenji in kar se mu približa z berilom, vse naj se mu razbistri s kazalnim ukom. Smoter številjskega uka je: na samogled opert razum, kaj in v kakem razmerji med seboj so števila, kolikor jih rabi v navadnemu življenju; hitro iz glave in pismeno znati številiti, česar je treba v navadnem življenji. Kakoršni so kraji in kar bi nekdaj vtegnili biti učenci, tako naj se posebno uči ali gospodarskih ali obertnih ali navadnih tergovskih računov. Uk v prirodoziianstvu ima namen, učencem bilditi veselje in ljubezen k naravi, in jih seznaujati z naj bolj razširjenimi prirodninami, ter jih voditi k bistremu tankemu pazilu in popisovanju stvarf, ki jih vidijo. Zlasti se je pečati z domačimi in s tistimi stvarmi, ki se tičejo gospodarstva. Zraven naj se pot nakopava vednosti in razumu naj važniših naravnih prikazov. Zemljepisje ima namen, da se učenci z ene strani uče poznavati domačo zemljo ter naj važniših osod avstrijske deržave, in da se jim s tem budf ljubezen k domovju in k očevini ter vdanost k cesarski hiši, — z druge strani pa, da se učencem širi duševno obzorja, in da se jim serce blaži. Iz zgodovinskega uka se učenci uče toliko, da vedo kaj zgodovine o domačera kraji, o domovini in da se jim iz občne povestnice kažejo najpoglavitnejši dogodki, kteri se v pervi versti dotikajo očevinske zgodovine, ali kteri so naj imenitnejši človeškemu napredku. Pisati se morajo učenci toliko navaditi, da pišejo razločno, liitro, in, kar se naj več more, prijetno čerke učnega (ali tudi druzega deželnega) jezika in sicer tako, da vse, kar pišejo, ne zapišejo samo lepo, temuč tudi pravopisuo dobro in na tanko. Nauk v geometričnem oblikoslovjii iu v risanju ima namen, da si učenci vadijo oko in roko, da razločujejo oblike in mere, da se vadijo risati prostore in razne stvari, ki se potrebujejo v vsakdanjem življenji. Nauk v petji ima nalogo, da se učencem budi glasovni čut, oživlja estetična omika in domorodne- misli, ter pospešuje oblaževanje serca. Učenci naj se nauče nekoliko* dobrih narodnili pesmi, ktere po besedah in melodiji tudi še pojšneje ohranijo v spominu. S telesnimi vajami naj se v mladini razVija moč, ugibčnost in terdnodušje, ljubezen k redu, pogum in up v samega sebe, in naj se čversti duli in telo«. — Tako se tedaj učenci nče v sedanji šoli, da se jim daje podlaga k pravemu mišljenju o vseh rečeh, ki obdajajo človeka in posebno pa še o tistih, ki zadevajo pozamesne stanove in krajne okoliščine. Na pervi pogled v sedanjo šolo se marsikomu res čudno zdi, ko vidi, da se že mali učenci zraveu prejšnjega katekizma, branja, pisanja in številjenja uče tudi prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine, risanja in oblikoslovja in telesiiili vadeb, in marsikdo se temu posmehuje in pravi, da toliko učiti se maliin očencem ni mogoče; pa taki si misli te nauke le samo v knjigah, ki leže na kupu, in se vpraša:, kako bi bilo mogoče, tollko tiskanega papirja spraviti v otroško glavo, v ktero se je leto in dan komaj kaj vbilo naj potrebnejših molitvic. To pa je vendar vse drugače. Otrok se mora naj pred navaditi, da z duhom dela. Učenec bolj in bolj prav in na vse strani ogleduje vse reči, ki so okoli njega. S tem si pridobiva pravib zaumenov, in po teh pravih razsodkov, in zbuja se mu speča duša. Zanimiva ga vse, kar vidi, vse opazuje in o vsaki reči hoče pravo vediti. Vadi se prav misliti in s tem tudi prav čutiti. Ako otrok dobiva prave zaumene o razmeri do svojih staršev in učiteljev, do svojih prednikov, do svojega bližnjega, do narave in do stvarnika, vrašča se mu pervi čut do poštenja, nravnosti in pobožnosti, in če mladiua tak dobiček prinese iz šole v življenje, pričakuje se od nje gotovo več, kakor bi znala le lneliauično brati, nekoliko pisati in kaj iz glave blebetati. Za to, da se mali učenec uči prav niisliti, pa mu pri začetku ui treba knjig. Učitelj in reči, ki ga obdajajo, So mu živa knjiga, iz ktere si nevedoč nabira mnogo mnogo koristnih znanosti in drugih lepih dušuih lastnosti za življenje. Sedanja šola tedaj le pospešuje naravna pot pri otrokovem dušnem razvijanju, in v otroku vstvarja nagon in željo po daljnem izubraže vanju. Pa tudi ni res, da bi bilo sedanje učilo n o v o. Zgodovina starih časov nuin kaže, kako so bistri učitelji z vsake male stvarice brali naj lepšega sadu za svoje učence. Koliko krasnih misel je Sokrat zbujal pri svojih učencih v prosti čevljarnici ali v šumeči orožnici! — iri sam nebeški Učitolj, ki je božjo previduost kazal pri »lilija.li na iiolji«, posluževal se je tega učila. Menimo, da se z učenjem v sedanji šoli skladajo vsi prav misleči starši, in da zavoljo tega svoje male zaupljivi izročajo sedanji šoli. Ravnalelj.