„ X'XXVxX'.XXXXXXvXXtXXXXXXXXXXXxXXXXX>XXXXXXXNXVXX'^WXXXWXXXXX.'WXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX;. PROLETARCI VSEH DEŽEL.ZDRU2ITE SE! j u ---, | MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 m\\\V\\\\\\\\\V\\\\\\\\\V\VNV\VV\^^^^ r i i DELAVSKA I ENOTNOST I I I 16. decembra 1967 Št. 49, leto XXVI r* — SINDIKALNI SVET PTUJ •klicu]* deseti redni občni iber Zvez« stndtketev ebčhte Ptuj v sredo, 16. januarja 1966 ob S. url v dvorani DPD “■Svoboda« — Narodni dom v Ptuju, Vošnjakova 5/1 Predlog dnevnega reda: L Volitve organov občnega zbora 2. Poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta Ptuj in nadzornega odbora v mandatni dobi 1966—1957 3. Referat o aktualnih problemih in bodočih nalogah V Razprava o poro,čilih in aktualnih problemih v gospodarstvu in v družbenih službah ptujske občine Razrešitev občinskega sindikalnega sveta ter nadzornega odbora *• Razprava o kandidatni listi občinskega sindikalnega sveta Ptuj in nadzornega odbora Volitve občinskega sindikalnega sveta Ptuj in nadzornega odbora *• Program bodočih nalog občinskega sindikalnega •veta Ptuj in njegovih organov *■ Podelitev priznanj sindikalnim delavcem za dolgoletno vestno izpolnjevanje nalog v sindikatih Sklep občnega zbora ?k£nl zbor bo sestavljalo Izvoljenih delegatov - ndikalnih podružnic, 37 ariov občinskega sindikal-SVeta Ptuj in 7 članov ‘Vzornega odbora. oh*?eRtl Zveze sindikatov “«ne Ptuj za VII. redni •ina«liSkl občni zbor Zveze dikatov Jugoslavije za h.. Ve,nijo bodo izvoljeni na ni na:,.?ti razširjeni plenar-n- Se3i občinskega sindikal-sveta Ptuj, 21. de-nubra 1967, na kateri bo-^•»delovali tucjj vsj pre(j-nicn.lki sindikalnih podruž- odborov. rtom*:*-. POSEBNA IZDAJA DE V LJUBLJANI L — Imam občutek, da st domišljajo, da mi lahko povedo nehaj, česar le ne v »trt. Karikatura: MILAN MAVER J PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE_______ Odločno za plačilo družbeno potrebnega dela Osnovo za razpravo na plenarni seji RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki jo je vodil predsednik Slavko Bohanec, je bilo gradivo o vsebini in metodah družbenega dogovora za vrednotenje dela družbenih dejavnosti, ki ga je izredno uspešno pripravila strokovna skupina, in uvodne misli tajnika RO Slavka Grčarja. Razprave o problemih vrednotenja dela družbenih dejavnosti niso nove, še posebno pa ne v sindikatih. Pa tudi apelov in konkretnih prizadevanj, da bi dohodek družbenih dejavnosti bil plačiib za opravljeno družbeno potrebno delo, ki bi ga ocenila družba in to svojo oceno potrdila tudi z družbenim dogovorom, ni bilo malo. Pa vendar je treba zopet in zopet znova razpravljati tudi o stvareh, ki bi morale biti že urejene, če bi vsi tisti organi, ki so konkretne naloge dobili, pa jih niso izpolnili, za to tudi odgovarjali. Razprava o teh problemih pomeni za sindikat družbenih dejavnosti ne začetek, pač pa nadaljevanje, v nekem smislu sintezo dosedanjih razprav, stališč in akcij ter seveda dogovor za aktivnost v naslednjem obdobju, je med drugim v uvodu poudaril Slavko Grčar. Razlogov, ki so vodili predsedstvo RO, da so ponovno načeli na plenumu ta vprašanja, je več. Mednje sodijo predvsem določena kolebanja in odkloni, ki jih je zaslediti v praksi in ki zahtevajo ponoven poudarek nujnosti uresničevanja dohodkovnih načel in jasno opredelitev glede specifičnega pojmovanja in uporabe teh načel na področju šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, uprave 1 in pravosodja. Razen tega so materialni disproporci znotraj družbenih dejavnosti in pa tudi v primerjavi z gospodarstvom marsikje in v marsičem izredno pereči ter bolj kot kdajkoli prej terjajo odločnih družbenih akcij. Posebej je narekovalo to razpravo tudi dejstvo, da namenov in ciljev gospodarske in družbene reforme na področju družbenih dejavnosti ne bo mogoče v celoti uresničiti, če napori za notranjo konsolidacijo, smotrno integracijo in racionalizacijo ne bodo povezani z dograjevanjem in odločnim uveljavljanjem načel ter tehnike delitve družbenih sredstev po rezultatih dela. Iskanje teh rešitev pa ni samo naloga sindikatov. temveč ie to naloga še zlasti strokovnih, upravnih in samoupravnih organov na (Nadaljevanje na 6. strani) sunit™ : , i i ! OBRT POD DROBNOGLEDOM OBRTNIKOV Preveč krute iiziie Ob zmanjšani možnosti za zaposlovanje v industriji se povečuje veljava obrti. Da je tu še za veliko rok dela, vemo iz vsakdanjih izkušenj. Slaba razvitost naše obrti je še posebej razvidna iz mednarodne primerjave: v sosednji Avstriji zaposluje obrt 21 °!n delavcev, pri nas komaj 8 °/o. Zaželeni cilj pa je 30 °/o. O njegovi realnosti družbeni in zasebni obrtniki ne razmišljajo, dajejo pa veliko pobud za uskladitev razvojnih pogojev z družbenimi zaposlovalnimi hotenji. Objavljamo povzetek nenavadno razgibanega plenarnega posvetovanja, ki ga je svet za obrt pri Gospodarski zbornici SRS sklical za predstavnike družbenega in zasebnega obrtništva v Ljubljani. DOPOLNILNA OBRT SE JE IZRODILA Poskus, da bi z dopolnilno obrtjo zmanjšali storitveno sušo, se ni obnesel. V Sloveniji redno dela 5400 ljudi v industriji ali v družbeni obrti, med prostim časom pa delajo v svojih zaseb- 2 l$KtRoradio tehnični MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • BLBKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO O Š F K M TRGOVSKO PODJETJE MA VELIKO IN MALO Tehmo-hehcatob CELJE * p a a*KNl Material • Železnina 1 n U ENI MATERIAI ZE1 EZNTNA • ORADFEN1 MATFRIAI ?F' fv..in A O > » < w URADRENI MATER ndh delavnicah z dovoljenjem občinskih skupščin. Svet za obrt pri Gospodarski zbornici SRS ugotavlja, da se ti nosilci izrednih obrtnih dovoljenj večidel ne ukvarjajo s servisno dejavnostjo, za katero imajo pooblastila, ampak z obrtno proizvodnjo. Tej nezakonitosti pa se pridružuje še druga: ker redno ne smejo zaposliti delavcev, jih zaposlujejo skrivaj in ne plačujejo zanje nobenih družbenih dajatev. Da ob takšnih samohotnih finančnih olajšavah lahko konkurirajo legalnim proizvodnim obrtnim organizacijam, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Odtod mnenje, da so te dvoživke krive govoric o kapitalizaciji zasebne obrti, in zahteva po boljšem družbenem nadzoru nad dopolnilno obrtjo, kolikor jo še kaže dopuščati. Z vidika povečane brezposelnosti, je ta pomislek na mestu, praktično ti »izredni« obrtniki zasedajo po dve delovni mesti. Nesmiselnost tega je še bolj razvidna iz primerov, ko so zasebni obrtni mojstri vrnili redna obrtna dovoljenja in se zaposlili v družbeni obrti ali v industriji, popoldne pa »se gredo« po starem zasebne obrtnike. Šušmarji. ki jim pomagajo pri delu. pa ravno tako odje- (Nadalievanie na 10 strani) Ob zaključku redakcije # LJUBLJANA: V sredo je bil v Ljubljani občni zbor Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Mimo številnih delegatov so občnemu zboru prisostvovali predsednik Republiškega zvet.a Zveze sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič, Peter Munjas, predsednik CO sindikata gradbenih delavcev, in predstavniki republiških odborov Makedonije, Hrvaške in Srbije. Uvodni referat o aktivnosti sindikata pri razvoju samoupravljanja v gospodarski in družbeni reformi je prebral Lojze Capuder, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev. Mn^gi delegati, ki so sodelovali v razpravi, so govorili o integracijskih procesih v gradbeništvu, o tržnih odnosih in sedanji nespodbudni poslovni politiki mnogih gradbenih podjetij, o raziskovalnem delu. izobraževalni politiki. Nadrobneje bomo o vsebini občnega zbora poročali v naslednji številki našega lista. I. V. S LJUBLJANA: Ljubljana, 13. decembra: Danes se je sestal na plenarno zasedanje Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. V edini točki dnevnega reda so člani plenuma obravnavali nekatere družbeno ekonomske probleme nadaljnjega razvoja trgovine v Sloveniji, pri čemer jim je za osnovo služila obširna podrobna analiza položaja In problemov te panoge, ki so jo pripravili poslovni združenji za trgovino v Celju in Kopru ter nekatera trgovska podjetja Iz Maribora, republiški odbor tega sindikata in služba za zunanjo trgovino pri republiški gospodarski zbornici. Člani plenuma so se v svoji ■ razpravi odločno zavzeli za razrešitev vseh tistih zaviralnih momentov, ki preprečujejo tej dejavnosti, da bi se iztrgala iz svoje še vedno močno distributerske funkcije in začela poslovati in se razvijati po zakonitostih tržišča. Pri tem je plenum sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije načel predvsem problematiko cenovnih odnosov, problematiko kreditiranja, prometnega davka, akumulacije trgovine, odnose trgovina — proizvodnja in še nekatera druga, v tem trenutku sila aktualna vprašanja. Bralce opozarjamo, da bomo ohiimpie« noročall o stališčih nionuma v prihodnji številki našega lista. S. B. 7 dni v sindihatih rezervirani stolpec : . ,, FRA nC SKEl tajnik delavskega samoupravljanja »Tekel« Maribor in podpredsednik strokovnega odbora sindikata gradbenih delavčev Maribor: 9 Danes ste na občnem zboru republiškega odbora sindikata gradbenih delavčev skušali razrešiti mnogo vprašanj, s katerimi se Srečujemo gradbeni delavci. Katero od teh vprašanj bi predlagali za dnevni red občnega zbora Republiškega sveta Zvese sindikatov Slovenije? Spregovoriti moramo g življenjskih pogojih gradbenega delavca. V zvezi s tem bi kad opozoril vodilne in strokovne delavce v podjetjih, ki oblikujejo cene gradbenim storitvam, da morajo pri sklepanju kupčij pomisliti tudi na osebni dohodek delavca. Gradbeni delavci so še vedno najslabše nagrajeni za svoje delo, saj dobijo v mnogih podjetjih komaj 40 tisoč S-di-narjev mesečnih osebnih dohodkov. Kako naj s takšnimi dohodki vzdržujejo sebe in svojo družino. Prav ti delavci z najnižjimi osebnimi dohodki ne vidijo v sindikatu svoje organizacije, saj so izvršni odbori njihovih sindikalnih podružnic nemočni v zahtevah po višjem vrednotenju dela. Za njihove želje in zahteve se odgovorni delavci v podjetju ne zmenijo, sicer se ne bi za vsako ceno potegovali za prevzem gradbenih del. Zato menim, da bomo morali sindikati na vseh ravneh, tako' tudi na občnem zboru republiških sindikatov ponovno odločno zahtevati drugačno vrednotenje dela gradbenega delavca. ZDRAVKO PIVK profesor Gimnazije Škofja Loka — predsednik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Škofji Loki: @ Znano je, da si sindikat vaše dejavnosti že leta prizadeva razrešiti nekatere probleme, ki zavirajo razvoj družbenih dejavnosti. Katera so osrednja vprašanja, za katera želite, da bi vas podprl občni zbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije? Menim, da bo moral občni zbor republiškega sveta ZSS s svojo razpravo in stališči podpreti delavce našega sindikata, pri nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja in sklenitvi družbenega dogovora. Vse to, kar smo na področju samouprave doslej storili, je bilo bolj ali manj tehnične narave; urejanje in sprejemanje samoupravnih aktov je v glavnem vse, kar smo napravili na tem področju. Zato moramo prej ko slej preiti na vsebinski del našega samoupravljanja in ugotoviti, kako se določila, ki smo jih zapisali v notranji zakonodaji, ujemajo s tem, kar želimo doseči v naših samoupravnih odnosih. Ob reševanju takih problemov dobiva sindikat vse večjo vlogo, ker mu nalagamo tudi pri bogatitvi samoupravljanja večje in težje naloge kot kdajkoli doslej. Glede drugega vprašanja, za katerega bi želel, da bi o njem spregovoril občni zbor republiških sindl-katov, to je o sklenitvi družbenega dogovora, pa moram poudariti, da se naša zahteva povsem ujema z uresničevanjem načel gospodarske in družbene reforme, po katerih mora dobiti samoupravljanje izdatnejše materialne osnove. Za uresničitev tega pogoja pa moramo Čimprej skleniti družbeni dogovor. > O H C a < a m 3 < H dl Občnega zbora kranjskih sindikatov so se udeležili tudi številni gostje, med njimi tajnik RSZSJ Jože Marolt in zastopniki vseh gorenjskih sindikalnih svetov ter sindikatov Celja, Bitolja in Banjaluke. — Fotoslužba DE Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KRANJU ZA ENOTNA IZHODIŠČA IN STRNJENA PRIZADEVANJA Kranjski sindikati predlagajo, da bi prihodnje leto sklicali konferenco samoupravljavcev @ če se ne bodo bolj zavzeli za izboljševanje kadrovskih struktur ter za splošno in strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje že zaposlenih, tudi tej komuni grozi gospodarska stagnacija POLDELOGONDER predsednik Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka: 9 Katero ja tisto vprašanje, ki M mu po vašem mišljenju motali nameniti največ pozornosti na bližnjem občnem zboru RSZSJ? Rekel bi, da gre predvsem za Utrjevanje vloge sindikalnih podružnic. Menim namreč, dd so se tako republiški sindikati kot tudi občinski sveti in strokovni odbori doslej v glavnem že utrdili in da se bolj ali manj uspešno tudi uveljavljajo. Spodaj, če se tako izrazim, pa imamo marsikdaj veliko praznino. To vprašanje smo doslej sicer že postavljali na dnevne rede naših pomenkov in marsikaj sklenili in predlagali, vendar doslej ni bilo pravega uspeha. Po mojem gre zdaj zato, da ljudem, ki delajo v sindikatu v podjetjih, končno enkrat odpremo oči in jim dopovemo, da se bodo podružnice lahko uveljavile le tedaj, če se bodo poglobile v razreševanje različnih konkretnih problemov v kolektivih in če se ne bodo zadovoljevale s tem, da pomenijo takšno ali drugačno transmisijo samoupravnih. organov in vodstev delovnih organizacij. Takšna vloga in aktivnost pa seveda terjata od sindikalnih podružnic, da se rasneje zavzam,ejo za vsestransko izobraževanje in usposabljanje svojih članov. Vzgajati pa morajo tudi svoj podmladek; s tem mislim na načrtno kadrovsko politiko tudi znotraj sindikalnih podružnic, Prevečkrat se namreč dogaja, da je treba v zadnjem trenutku iskati novega predsednika in člane izvršnih odborov, namesto da bi te ljudi že poprej pritegnili k delu in s tem pripravljali na nove dolžnosti. Za občni zbor kranjskih sindikatov je značilno dvoje: z ene Strani bogato dokumentirano gradivo za razpravo, ki sta ga delegatom posredovala predsednik ObSS Kranj Stane Božič in tajnik Slavko Kalan, sicer pa še zelo razgibana razprava, v kateri so kritično spregovorili o vseh problemih gospodarskega in družbenega življenja v komuni. Razpravljavcem bi sicer lahko tudi zamerili, da V svojih razpravah niso bili konkretni, vendar jim v opravičilo in pojasnilo velja zapisati to, da razrešitev svojih težav — ki niso nič drugačne kot v drugih komunah — vidijo v tesnejši povezanosti interesov delovnih organizacij in komune kot družbene celote na tem koščku slovenske zemlje. Govoriti je torej mogoče o pomembnem kvalitetnem premiku v dejavnosti kranjskih sindikatov. Se posebej pa zasluži pozornost osredotočenje na nekaj temeljitih vprašanj, ki jih v komuni morajo razrešiti in pri čemer so svoj delež pripravljeni nositi tudi sindikati. DOKLEJ BODO SE VZDRŽALI Kranjsko komuno štejemo med gospodarsko najbolj razvite pri nas. In vendar podatki o izobrazbeni strukturi zaposlenih kažejo, da ta občina zaostaja za slovenskim in celo Za jugoslovanskim povprečjem. Tudi druge primerjave, na primer o izkoriščanju zmogljivosti, ekonomičnosti Vloženih Sredstev itd. za Kranj nišo kaj prida ugodnejše. Delegati so se podrobneje zadržali ob Vprašanju, kaj naj v občini štorijo, da bi še izognili gospodarski stagnaciji, ki jih bo neogibno prizadela, če se bodo temu zoperstavljali Zgolj z besedami. Kar 48 odstotkov vseh delavcev, zaposlenih v industriji, na primer filma dokončane niti osemletke. Polovica izmed njih je mlajša od 34 let. Le 158 ZV%A/\ZV\A>Vvrvy"v^V'«'VN/V\ZV-urvNZtA/‘V\V-.A/VN/\V%/V%AVVV\/VNA/N/V^ ICO LJUBLJANA K -i Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-818, 21-141 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratoV • Primerne cene! — izdelava solidna! /^/WW7W\AArvWVWWVNAA(VvAAA/^A/WAA/WWVSAAAW/\AAA/SAAAWAA/SA/WA/WV/A/1' LJUBLJANA TRDINOVA 4 izmed 12.000 industrijskih delavcev se lahko izkaže z diplome ene izmed visokih šol. Mar ne bi balo mogdte zahtevati vsaj od mlajših delavcev, da si v določenem roku pridobijo manjkajoče znanje in izobrazbo? Bilo bi možno, če bi se za to zares zavzeli! Sicer pa je po mnenju udeležencev občnega zbora vsem tistim, ki bi odklonili potrebno šolanje, treba jasno povedati, da pred vrati podjetij čakajo mnogi, ki jim potrebne izobrazbe ne manjka. Kakor se čudno sliši, naj bi to pomenilo bolj spodbudo kot pa grožnjo, da bi se prizadeti laže odločili za potrebno šolanje. Gre namreč za to, da delavci te komune počasi vendarle spoznavajo, da jih v drugih občinah in v drugih republikah konkurenčna podjetja hitreje dohajajo tudi zaradi tega, ker zaposlujejo vedno več strokovnjakov. Večje število sposobnejših strokovnjakov in organizatorjev proizvodnje pa je tisto, kar kolektivi kranjske koffiune najbolj potrebujejo, če naj se zadržijo na vrhu najbolj razvitih komun v državi. ZAŠČITNA FUNKCIJA SINDIKATA — TOKRAT Z DRUGE STRANI V boljši kadrovski strukturi zaposlenih pa so delegati občnega zbora Videli še nekaj drugega, Gre Za možnost hitrejšega utrjevanja samoupravljanja in obenem za učinkovitejšo delo sindikalnih podružnic. Bolj osveščeni proizvajalec se nedvomno lažje vključi V kakršnokoli razpravo kot pa tisti, ki mu manjka temeljno splošno in družbeno ekonomsko znanje, Zato se v prihodnje fes ne bi Smelo več dogajati, da bi Se kar polovica vseh sindikalnih podružnic v občini tako rekoč pohvalno izrazila. da v zadnii mandatni dobi niso imeli stroškov za družbenoekonomsko izobraževanje svojih članov in da so zaradi tega lahko odmerili več sredstev za druge potrebe, na primer za oddih lP rekreacijo. Številni primeri Iz prakse na opozarjajo, da takšno Izobraževanje pomeni ne le svojstveno, ampak tudi zelo učinkovito obliko skrbi za človeka, skratka krepitev zaščitne funkcije sindikata. Dogaja se namreč, da sindikalne podružnice marsikdaj nasprotujejo predlogom, M jih posredujejo Vodilni delavci Priroma strokovne Službe, ker enostavno ne razumejo, za kal pravzaprav gre. Ce na bi bil eološni profil znanja vseh zanesenih boljši, potem M bilo teh- le o več možnosti, da bi tudi sindikati kot najbolj množična organizacija delavcev podprli vsa progresivna hotenja ne glede na to, iz kakšnih vrst prihajajo. Podprli bi jih toliko prej tudi zaradi tega, ker bi jim bilo bolj ali manj očitno, da si lahko obetajo določene koristi od njih, predvsem pa izboljšanje materialnega položaja in višjega družbenega standarda. Boj z neznanjem tako pomeni tudi dokončen obračun z zmotnimi pojmovanji o samoupravljanju in vlogi sindikata v naši družbi. Sindikat nedvomno ne more in ne sme ščititi ljudi, ki še menijo, da samoupravljanje pomeni absolutno svobodo, ki je ne omejujejo niti obveze in določila o medsebojnih odnosih v delovnem procesu. V takih primerih končno sploh ni več mogoče govoriti o ničemer drugem kot o tem, da dogovori, zapisani v statutih in pravilnikih morajo postati brezpogojen zakon, ki velja za vsakogar, ker pač vsaka kršitev avtomatično pogojujejo sankcije. Seveda pa se morajo sindikalne podružnice v takšnih primerih zavzeti tudi za to, da bi enaka merila veljala za vse in da bi tako lahko začeli resneje obravnavati tudi odgovornost Za delo organizatorjev proizvodnje. Veliko bi še bilo mogoče povedati o vzročni povezanosti med izobrazbeno strukturo zaposlenih z ene strani ter med gospodarjenjem ih politično aktivnostjo v komuni z druge strani. Opozorili bi le še na to, da se je občni zbor kranjskih sindikatov jasno izrekel, da prenizka izobrazbena struktura zaposlenih pomenil tisti vzrok, da se v delovnih organizacijah prepočasi uveljavljajo delovrte enote in delitev po delu in da po kolektivih s prstom kažejo zgolj fia zunanje težave, medtem ko Se le neradi odločijo, da bi napravili red tudi v »svoji hiši«. ZA ENOTNA IZHODIŠČA IN SKUPNO AKCIJO Po mnenju udeležencev občnega zbora pa bi se vselej, Je je le mogoče, morali zavzet! za enotna izhodišča in za strnitev vseh sil in prizadevanj, če naj posamezne probleme učinkovito razrešujejo. Samo tako bodo ob-čahi in člani sindikata dobili občutek, da se odgovorni organi v komuni in v delovnih organizacijah resno lotevajo svojega dela, in bodo prav gotovo laže premagovali trenutne težave, saj bodo videli tudi perspektivo. Sedanja akcija za ureditev otroškega varstva v občini je že eden izmed primerov, ko se trdoživega in trenutno najbolj perečega problema v komuni z p uspehom lotevajo po ,novem’. ^ Ne glede na to pa tudi posamič- g ne rešitve na različnih področ- O jih, ki jih uveljavljajo po ko- S lektivih. marsikdaj obetalo lepe rezultate. Prav bi bilo. če bi o ^ tem kaj več izvedeli tudi drugi “ in s svojimi predlogi morda pri- ^ pomogli, da bi bil učinek pred- h laganih ukrenov še večji. Žara- 01 dl teh in takšnih vzrokov je S občni zbor kranjskih sindikatov < SOEflpsno O^trrml nrp^lr>cf ctrnioefo ^ VOdstVP. rlp hi rvnhndr>4rt r»v- y ganizi.rali konferenco £ phaVljAvčeV kranjske i-vmme 1 M. S. * Zavrnjeni očitki Prvič, odkar se je začel* uveljavljati reorganizacija * sindikatih, so se sestali pri sindikata delavcev prometa i* zvez Slovenije predstavnih slovenskih cestnih podjetij. D* bi se tako pogovorili o neka' terih svojih težavah in problemih, ki so nastali pred in 1 reformo. Pri tem so ugotovili' da so razmeroma mlada podjetja, ustanovljena so bila šel* leta 1962 iz tedanjih uprav e* ceste, kljub močno zastarelirt proizvodnim sredstvom in & slabšim cestiščem, dosegla dobre rezultate v svojem gospodarjenju. Pa vendar — predstavnih cestnih podjetij ugotavljaj0’ da svoje osnovne naloge, pravi vzdrževanja cest, ne morejo dovolj dobro opravljalt ker se v cestni sklad steh premalo sredstev za tekoč1 vzdrževanje cest in za model' nizacijo cestišč, ker bi po z*' trjevanju nekaterih strokoc njakov potrebovali za dobri vzdrževanje makadamskih 0e' stišč — teh pa je v republik skoraj 70 % — približno J milijona S-dinarjev na kil°' m.eter, dobijo pa le 700.000 a* 800.000 S-dinarjev. Po tir Zri vsega, pa je samo od leta 19 r. porasla frekvenca obremenit cestišč za dvanajstkrat, cest1’ zlasti kamadamske, pa so bi‘-zgrajene večinoma pred sto petdesetimi leti' Kako intenziven pa je porc-t prometa, la*‘ ko razberemo še iz nekateri* drugih podatkov. Tako se r promet tujih osebnih vozil*, prvem polletju letos povez* v primerjavi z lanskim leto* r *eOp tv* V 00< za 67 %, v maloobmejnem metu za 36 %, pri tovor*1 avtomobilih za 21 %, pr*1'0 _ blaga po tonah pa se je večal celo za 106 %. Prav v tem pa sta tudi dv* osrednja vzroka, da danes s vedno trdim,o — in to trčit* ^ sam,o uporabniki cest, tem1’* tudi cestni delavci, da so *aS ceste še vedno slabe, tudi r‘L primerno vzdrževane. cestni delavci pri tem zet'"*, iajo pogoste očitke jdvn°.'( da s sredstvi za vzdrževali cest slabo gospodarijo, h sprotno, cestna podjetja rim, zujejo, da so storila za vZ°. zevanje cest več, kot pa bi "j la dolžna spričo sredstev, jih dobe iz cestnega Skl in da So znatna sredstva akumulacije, ki so jo ustt*. rila iz dopolnlh dejavnb'^ prelila v vzdrževanje cesd Res, kumulacija se je v vs0[ cestnih podjetjih močno P°lt čala, saj se je denimo dohodek na zaposlenega V°. večal v Zadnjem obdobju * 31 %, toda osebni dohodki \ kljub povečani produktivn*1 dela porasli le za 13 %/ Zato se tudi predstav J cestnih podjetij v tem tr ku potegujejo predvsem ,, dvoje: da bi Se povečala stva v cestnem skladu, njena za vzdrževanje in abn ^ vo cest, da bi bil njihov v sklade podjetij in P°0 s skladom pravočasne, k*r le tako lahko racionalno ^ spodarili. In potem: da j že dokončno opredelil >ta j{ cestnih podjetij in da bi v, v tej dejavnosti obveljalo ^ čelo dohodka, ker bi saTn°tj/t tem primeru cestna pod-1 j lahko v celoti prevzela 11 ^ odgovornost, ki so jo do j z novim zakonom o vat* ^ prometa, to je, da so ce ^ vzdrževane 24 ur na dan 111 samo osem. 3• — 7 rini »• ftineiikotih ftllllll!!l!il!!lllll!il!l!ilillilllllil!lll!l!l!t!!llllllll l|linill[Hllllllllllllllllllllllll!ilHIIIIIIIII[|||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllMlilllllllltfim ŽE SEDAJ, KO JE SE ČAS, POGLEJTE, KAJ POTREBUJETE ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE V VASEM DOMU! »TRGOVSKA HIŠA« nama Tomšičeva ulica 2 EME EMI vam že nudi v razširjenem in povečanem asortimanu S okraske in druge potrebščine za novoletno jelko @ igrače za otroke vseh starosti: lesene in plastične, mehanične, sestavljanke, električne železnice z dodatnimi deli, slikanice, lutke # novoletne razglednice in vizitke © darilni paketi s slaščicami za otroke ...................................................iiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiinii»iiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiffli[iiiiiiiii!;i«^ OBČNI ZBOR ObSS LITIJA___ Osnova za boljše delo Novi pogoji gospodarje- jj n ja nujno terjajo tudi j spremenjeno vsebino in: toetode dela sindikalnih 5 organizacij, še posebej pa j njihovo preusmeritev na ; razreševanje vseh bistve- : | OBČNI ZBOR ObSS SLOVENSKA BISTRICA : nih vprašanj v delovnih _ organizacijah, To so po- ; udarili na občnem zboru občinskega sindikalnega j sveta v Litiji, ko so dokaj | obširno in kritično obrav- s navali razmere v gospo- ; darstvu ter s tem v zvezi i delo in naloge sindikalnih : podružnic. Posebej so si udeleženci ; občnega zbora litijskih sindl- ; katov poudarili, da bi si mo- \ rale sindikalne organizacije jj skupaj s samoupravnimi or- jj gani prizadevati, da v pod je t- ; jih zastavijo svoje gospodar- ; jenje tako, da bo le-to žago- • tavljalo tudi materialno osno- : vo za nadaljnji razvoj. Kajti i kljub podatkom o tem, da so : delovna sredstva že močno iz- i rabljena, da v delovnih orga- ; nizacijah prevladuje zastarela ■ tehnologija, sindikati v Litiji ■ opažajo, da delovni kolektivi : Posvečajo vse premalo pozor- : Posti problematiki nadaljnjega ; fazvoja in modernizacije. Sin- j dikati tudi opozarjajo, da se 5 bodo delovne organizacije, ki » ne pripravljajo na jutrišnji i dan, veliko teže uveljavljale 5 Pa tržiščih kot tiste, ki že zdaj ; Modernizirajo proizvodnjo, zni- j kujejo stroške poslovanja, če- j Prav marsikdaj tudi na račun : Pekoliko manj intenzivnega « Porasta osebnih dohodkov. Ena od osrednjih tem na : Pbencm zboru je bila tudi raz- ; Prava o osebni odgovornosti, j Številni delegati so se zavzeli, • ~a bi morali zlasti vodilni de- • Mvci tudi isebno odgovarjati : *a slabo gospodarjenje. Pri ; 'ern so poudarili, da je primer ; Psnjarsko krznarskega kombi- ; nata Šmartno pravzaprav »šol- ■ s'*> primer« slabega in neod- j tovornega poslovanja, vendar • ba tisti, ki so tako gospodar- : ^nje zakrivili, še do danes : Piso bili poklicani na odgovor- 5 Post. ; tibčni zbor litijskega občin- S nkcSa sindikalnega sveta pa je : . Cenjeval tudi de*o zbora de- : ovpih skupnosti pri občinski ; ' kppščini. Delegati so menili, 5 P® so odborniki tega zbora vse * •Romalo povezani z neposred- S 'Pii proizvajalci, zato tudi ta E y or ne more dovolj uspešno 5 P°seči v razreševanje proble- : ttlatilve litijskega gospodarstva. ■ -mk- : ^V.vxv Osebne dohodke uskladimo z interesi podjetij Gospodarske organizacije se morajo dokopati do razvojnih programov • Sklep o sklicu konference samoupravljavcev občine Slovenska Bistrica Za redni občni zbor slovenskobistriških sindikatov, ki je bil minulo soboto in kateremu so kot gostje prisostvovali tudi predstavniki ObSS iz Prijedora, bi lahko rekli naslednje: to je bil realen, trezen obračun uspehov in neuspehov v celotnem življenju te občine in v tem okviru tudi deleža, ki so ga v vsem tem imeli sindikati. Realnost, ki jo je izpričal ta občni zbor pri ocenjevanju sedanjih razmer, pa bi ostala brez pravega haska, če ji ne bi sledili tudi sklepi o ukrepih, ki naj odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Občni zbor ni ostal na pol poti, s čimer je dokazal, da sindikati v Slovenski Bistrici dobro poznajo svoje naloga Od tod tudi soglasne ocene — tako v uvodnem referatu predsednika ObSS Kvirina Petrača kakor tudi v razpravi, ki mu je sledila, o nevzdržnosti sedanjih razmer, ko osebni dohodki visoko presegajo poslov-ne rezultate, hkrati pa skladi gospodarskih organizacij postajajo vse boli šibki, kar ne daje vzroka za optimističen pogled v prihodnost. Konkretno: medtem ko se je fizični obseg proizvodnje v devetih mesecih letošnjega leta povečal le za 13,3 odstotka (v vsej Sloveniji povprečno za 2,2 %i), so se povprečni osebni dohodki v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za približno 20 %> in dosegli v gospodarstvu 84.300 S-dinarjev, v negospodarstvu pa 90.600 S-dinarjev in bili torej nad povprečjem naše republike. Občni zbor je poudaril, da v delovnih kolektivih ni čutiti dovolj skrbi za razširjeno reprodukcijo. saj je očitno, da se sredstva, ki bi jih morali nameniti za modernizacijo, prelivajo v osebne dohodke in v proračune. Očitno je tudi. da pravilniki o osebnih dohodkih niso dobri, sai ne združujejo posamičnih interesov' z interesi delovnih organizacij, kj si lahko zagotovijo svojo prihodnost samo z vlaganji v modernizacijo in v rekonstrukcijo. Zato sklep občnega zbora, da je potrebno te interese uskladiti in da morajo sindikalne podružnice pri obravnavanju zaključnih računov svojih delovnih organizacij temeljito razpravljati o dosedanjem gospodarjenju in vztrajati pri tem, da strokovne službe izdelajo razvojne programe podjetij. Tisti delegati občnega zbora, ki so razpravljali o tem problemu, pa so hkrati opozorili na dejstvo, da v slovenskobistriških podjetjih zelo primanjkuje strokovnega kadra, zato samoupravni organi nimajo možnosti. da bi se pogovorili o perspektivah delovnih organizacij na temelju ustreznih analiz in elaboratov. Pri vsem tem pa tudi nj čutiti pritiska, da bi se slaba struktura vodilnih kadrov spremenila na bolje; proizvajalci so več ali manj- zadovoljni z osebnimi dohodki, v prihodnost pa ne gledajo. Marsikje sicer ljudje zapažajo različne nepravilnosti in pomanjkljivosti, vendar pa jih ne razrešujejo, ker se bojijo zameriti posameznikom. To pa ne daje i zgledov za potrebne spremembe in zato tudi zaključek 1 občnega zbora: s takšno oportunistično miselnostjo je treba prekiniti, in to hitro, saj je lahko v nasprotnem primeru prepozno. Do kam lahko pripelje nestrokovno vodstvo, n-riča primer podjetja LIP. o katerem je bilo večkrat slišati v razpravi. V tem podjetju so se v začetku letošnjega leta nakopičile takšne težave. da so popolnoma zameglile njegovo prihodnost. Dohodek je LIP delil centralizirano, ne glede na potrebe obratov in na njihov prispevek k uspehu poslovanja, hkrati pa je tedanje vodstvo podjetja z napačnim prikazovanjem dejanskih razmer zavajalo samoupravne organe. Bilo je že govora o razdružitvi podjetja, ko je sindikat nastopil s temeljito proučenim sanacijskim programom in z nezaupnico vodilnim kadrom, ki so morali dati ostavko. Danes v podjetju LIP sicer še np morejo reči. da so prebredli vse težave, lahko pa že z zaupanjem gledajo v svojo prihodnost. saj so že dosegli lepe uspehe. Z uspehi v svojih prizadevanjih za boljše gospodarjenje se lahko pohvalilo tudi v nekaterih drugih podjetjih, čeprav pri tem ne kažejo samozadovoljstva: v steklarni — obrat steklarne »Boris Kidrič«, v Impolu, v Ingmagu. v GP Granit in drugih. Ne nazadnje tudi v Opekarni Pragersko, ki je z vlaganji v modernizacijo letos zvišala svojo proizvodnjo za 20 °/o, za prihodnje leto pa planira — na podlagi nadaljnje modernizacije — zvišanje proizvodnje za 30 odstotkov. Tudi v Slovenski Bistrici prihaja torej do diferenciacije v gospodarstvu — pač predvsem v odvisnosti od tega. kako so se kje angažirali za premagovanje .težav. Teh pa nasploh ni malo. kar kažejo tudi podatki o brezposelnosti in o strukturi brezposelnih. V začetku minulega meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 328 brezposelnih, medtem ko jih je bilo leto Prej 243. Med njimi prevladuje mladina, predvsem ženske — večinoma brez kvalifikacij. Se posebno pereč je problem tistih brezposelnih, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje, med njimi pa problem mladih ljudi, katerih starši so Prav tako nezaposleni. Občni zbor je poudaril tudi ta problem. se zavzel za načrtno zaposlovanje prek ustreznega zavoda in se izrekel proti praksi tistih podjetij, ki zaposlujejo samo otroke svojih sodelavcev, nočejo pa videti razmer tistih mladih ljudi, ki ne morejo najti zaposlitve in za katere morajo »skrbeti« njihovi prav tako nezaposleni starši. Občni zbor ie sklenil, da v Slovenski Bistrici organizirajo konferenco samoupravljavcev, ki naj bi spregovorila o najbolj perečih problemih te občine in opredelila not razreševanja težav. ki tarejo njene delovne ljudi. Nj dvoma, da bo sindikat prispeval poln delež k uspehu te konference. MILAN POGAČNIK losvetovnl f VPRAŠANJE: ‘hhovna organizacija, v kateri delam, še do danes ni sprejela delitvi osebnih dohodkov, zato me zanima, ali •■'j* 1*0 zakonu obveza, da delovna organizacija sprejme splošni : ....... Hjer-‘ja sprejela tak pravilnik, ter kakšne so posledice v pri ®Iayilnika o snf^ji p0 Zanu„u „„ ....... ...o---- — - - hih Sn’ altt- s katerim določa osnovne in merila za delitev osebji1 dohodkov. jn kdo voflj nadzor nad tem, ali je delovna orga-sprejela tak pravilnik, ter kakšne so posledice v pri-ru- da delovna organizacija takega pravilnika nima. V. M. — Koprščina b, P° določilih čl. 15l temeljnega zakona o delovnih razmerjih akr 0ra*a delovna organizacija s statutom ali drugim splošnim Ta 7 Urediti delovna razmerja skladno z določili tega zakona. dow- n tudi določa v čl. 78—87, kako naj delovna organizacija stav,.1 osn°ve in merila za delitev osebnih dohodkov. Ker pred-tazro ..delitev osebnih dohodkov tudi del ureditve delovnih j® tako delovna organizacija dolžna delitev osebnih 60 3, ov normirati v svojem splošnem aktu in to najkasneje Zacj /' 12- 1966. leta. Sankcije za primer, kadar delovna organi-Člen , sprejme v določenem roku splošnega akta. vsebuje v tak w hmeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da etn Primeru občinska skupščina delovno organizacijo naj- Po&iv podjetjem hi ustanovam Počitniška skupnost ALPE-ADR1A pri ljubljanskem Mestnem sindikalnem svetu ob tej priložnosti,. ko je na zadnji in predzadnji strani Delavske enotnosti objavljena obširna reportaža o njeni dosedanji dejavnosti, POZIVA podjetja na območju Ljubljane pa tudi po drugih krajih Slovenije, naj VKLJUČIJO svoje počitniške domove v upravljanje počitniški skupnosti ALFE-ADRIA v Ljubljani. @ Znano je, da je del počitniških domov, ki so še v okrilju posameznih podjetij, po navadi odprtih samo za člane kolektivov, drugi del počitniških domov posameznih podjetij in ustanov pa je prešel že na komercialno poslovanje. Obseg zmogljivosti v teh domovih je po navadi majhen, zato so režijski stroški visoki, kar pa bistveno vpliva na višino cen. Razen tega pa se v takih domovih ustavi zelo malo domačih gostov, cene storitev pa so skoraj enake hotelskim. © Z VKLJUČEVANJEM omenjenih počitniških domov v upravljanje počitniške skupnosti ALPE-ADRIA pa se bo nedvomno povečalo število letoviških centrov.. S tem pa bo omogočeno letovanje širšemu krogu delovnih ljudi kot doslei. Najpomembnejše pa je pri tem, da si bodo delavci lahko sami izbirali kraj letovanja, medtem ko so doslej mnogi delavci lahko letovali in preživeli svoj prepotreben dopust vsako leto le v kraju, kjer je imela njihova delovna organizacija svoj počitniški dom. © Članom kolektivov delovnih organizacij, ki so že VKLJUČILE domove v upravljanje počitniški skupnosti ALPE-ADRIA, ali pa jih še bodo vključile, bo priznan popust pri ceni penziona, in sicer: — če bo delavec letoval v domu svoje delovne organizacije 5 do 10 odstotkov popusta, — če pa bo letoval v kateremkoli drugem domu pa 5 odstotkov popusta. © Takšen popust bo počitniška skupnost ALPE-ADRIA priznala tudi ožjim družinskim članom, možem, ženam in otrokom, vendar samo, če bo delavec letoval najmanj šest cini« @ Zavoljo tega ALPE-ADRIA še enkrat POZIVA podjetja in ustanove, naj VKLJUČIJO lastne počitniške domove v počitniško skupnost ALPE-ADRIA v Ljubljani. e NOVO • NOVO e NOVO e NOVO e NOVO e NOVO • NOVO • NOVO VELEBLAGOVNICA O ! (eht romerkur <3 o < S štiri etaže Ljubljana pomične stopnice NUDIMO: bogato izbiro galanterije, bu, zlatnine, ženske in moške mode, vse za otroke, novosti iz uvoza edinstvena izbira opreme za špor in ribolov, muzikali), kristala in porcelana lasten urarski in krojaški servis 2 O < o OBIŠČITE NAS ! NOVO S NOVO • NOVO S NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO A»\»S.\\Vv\\\\\\\\\\\\'\\\\\\\\\\\\\V prej opomni, da sprejme splošne akte, s katerimi se urejajo delovna razmerja, če pa opomin ne zaleže, razpusti dotedanje organe upravljanja in razpiše volitve novih organov. Če niti novi organi upravljanja v. treh mesecih od izvolitve ne sprejmejo navedenih splošnih aktov, se uvede na predlog pristojnega občinskega organa postopek za odpravo oziroma prenehanje delovne organizacije. Podobne sankcije določa za tak primer tudi čl. 84 temeljnega zakona o podjetjih. A. POLJANŠEK ■ ■■■■■•■fuusnoi T-»e*Eei*asHHe3BnorrBUN ■■■umeer&esEieaHecfneeeuBBaiBeeseBBeceeoBeee■!«■■■■■ EMO CELJE TRIKA jeklene kotle za centralno etažno ogrevanje kurimo s premogom koci ovcem, kalorične vrednoeti približno 4200 kcal/h goriva. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBB P« Poraba goriva pri maksimalni obremenitvi 21.000 kcal/h 6,3 kg na uro približno 35 kg na dan ali 4—5 ton v sezoni Na kotel se priključi 45 m2 ogrevne površine radiatorjev Toplota stanovanja + 20" C pri zunanji temperaturi —20° C Ogreva približno 380 prm ali 135 m2 stanovanja Z 102 m radiatorske površine lahko segreiemo v 1 uri 47 litrov vode do 60" C . .. >kk. BPuriBBBiaBBlEBBBBBPBr * ligrUIII NOVO 9 NOVO • NOVO t NOVO 9 NOVO 9 NOVO • NOVO • NOVO 7 dni v sindikatih OBČNI ZBOR ObSS NOVA GORICA: | HITER VZPON i GOSPODARSTVA j Deveti redni občni zbor novogoriških sindikatov, ki §j le bil minuli torek, je imel dve glavni značilnosti: to je j bil resen delovni dogovor delegatov, ki so predstavljali g približno 17.600 zaposlenih v komuni, hkrati pa je imel J tudi slavnosten prizvok. Letos namreč mineva dvajset 1 let, kar so bili ti kraji priključeni Jugoslaviji, odkar je §j pričela nastajati Nova Gorica, odkar so pričeli delati no- §j vogoriški sindikati — in letos praznujejo svojo dvajset- g letnico tudi mnoga novogoriška podjetja. Slavnostno g vzdušje je občnemu zboru dala tudi prisotnost predstav- §f nikov vseh treh sindikalnih organizacij iz sosednjih ita- g lijanskih industrijskih središč, ki so pozdravili občni §f zbor in zaželeli novogoriškim sindikatom mnogo uspe- j hov v nadaljnjem delu, mimo drugega tudi pri nadalj- 1 njem utrjevanju prijateljskih vezi med sindikati z obeh jj strani meje. g Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA BRE2l.CE Sindikat v središču družbenega dogajanja Skrbno sestavljeno poročilo poprejšnjega občinskega sindikalnega vodstva je obetalo zanimiv dokončni obračun pred predajo poslov novo izvoljenim naslednikom. Dober vtis, ustvarjen ob konfrontaciji delovnega programa z njegovo uresničitvijo, ki je prepričljivo dokumentirana, je občni zbor še povečal. Sindikat je spremljal poleg gospodarskih gibanj in njihovih vplivov na življenjsko raven tudi vse družbeno dogajanje v tej občini in dal številne pobude za ureditev skupnih vprašanj. NOVOGORIŠKO GOSPODARSTVO NAPREDUJE Z VELIKIMI KORAKI Verjetno na Slovenskem ni komune, ki v gospodarskem razvoju beleži tako hiter napredek, s kakršnim se lahko pohvali novogoriška občina: v tej komuni je zaposlen vsak tretji prebivalec, njen narodni dohodek pa se je od leta 1965 — torej od začetka reforme — povečal za dvakrat in znaša sedaj 856.500 S-dinarjev na prebivalca. Levji delež tega uspeha odpade na industrijo: če fizični obseg njene proizvodnje v letu 1960 označimo z indeksom 100, je znašala lani njena indeksna številka 293; v šestih letih se je torej fizični obseg proizvodnje novogoriške industrije povečal skoraj za 200 indeksnih točk! Ta razvoj se še nadaljuje: v devetih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z istim obdobjem minulega leta fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za 9 %, produktivnost pa se je dvignila za 16 %. Takšen vzpon novogoriške industrije vsekakor ne bi bil mogoč brez investicijskih vlaganj, ki so bila dobro proučena in so zato tudi dala hitre rezultate (Meblo, Iskra, Cementarna Anhovo itd.). Te investicije so se dobro obrestovale tudi na področju izvoza; njegova vrednost je leta 1965 znašala 4,440.000 dolarjev, letos pa bo dosegla približno 6,900.000 dolarjev. In kar je še posebno pomembno — od celotnega izvoza odpade na konvertibilna področja nekaj več kot 61 %. Povprečni osebni dohodki so do konca septembra letos znašali 96.000 S-dinarjev in so se v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 23 %. Delno tudi na račun skladov, ki so imeli lani razmerje 65:35, letos pa 69:31 v korist osebnih dohodkov. To poslabšanje razmerja v delitvi skladov sicer ni veliko, vendar pa ga novogoriški sindikati ocenjujejo s potrebno resnostjo, saj se zavedajo pomena vlaganj v nadaljnji razvoj gospodarstva, ki edino lahko zagotovi nadaljnji dvig življenjske ravni zaposlenih in ki tudi edino lahko zagotovi nova delovna mesta za vse tiste, ki danes zastonj trkajo na vrata novogoriških podjetij. Res je, da 530 nezaposlenih, kolikor jih imajo evidentiranih in zavodu za zaposlovanje, pomeni le 3 % vseh zaposlenih, vendar pa novogoriški sindikati zaradi tega prav nič ne podcenjujejo tega problema. Prav nasprotno — njihov občni zbor mu je posvetil veliko pozornost — tako v razpravi, kakor tudi v svojih zaključkih. USPEHI IN PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA Občni zbor novogoriških sindikatov je bil zelo skrbno pripravljen: delegati so pred njim dobili v roke zadnji dve številki informacij občinskega sindikalnega sveta, ki sta obravnavali — na podlagi analiz in ankete — kadrovsko strukturo v novogoriški občini in mnenja delavcev o samoupravljanju in sindikatu, in seveda tudi poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta med njegovim osmim in devetim občnim zborom. Na samem zboru je predsednik ObSS Aleksander Čerče imel referat o bodočih nalogah novogoriških sindikatov, o katerih so bili vnaprej pripravljeni tudi pedrobno izdelani predlpgi sklepov, ki jih je občni zbor soglasno potrdil. Razprava na občnem zboru je zajela tako rekoč celotno področje delovanja novogoriških sindikatov, vendar pa je poudarila predvsem naslednje: ne more biti resničnega samoupravljanja, če je izobrazbena raven delovnih ljudi nezadost- na — in je zato izobraževanje =j proizvajalcev ena najvažnej- = ših nalog sindikatov. Samo- H upravljanje moramo mnogo H bolj kot do sedaj približati = proizvajalcem, sindikat pa || mora okrepiti svojo zaščitno g funkcijo v vseh primerih, ko E so kršene samoupravne pravi- p ce delovnih ljudi. g Ze omenjena anketa novo- s goriških sindikatov je pokaza- p la, da se kar 49 % delavcev ne p čuti pritegnjene k samoup’rav- g ijanju, oziroma da se ne čutijo p kot samoupravljavci. To pa p vsekakor pomeni, da je delo g samoupravnih organov marši- • p kje odtujeno delovnim ljudem, p ki o njem zelo malo vedo in p ki tudi lahko zelo malo s svo- g jimi mnenji vplivajo na od- p ločitve samoupravnih organov p — saj jih marsikje nihče ne g vpraša za to mnenje. Kako si p tudi drugače kot odtujenost p od delovnih ljudi razlagati na p žalost ne tako redko odločitve g samoupravnih organov v ne- p katerih podjetjih o odpušča- g nju »odvisnih« delavcev — in g to odločitve, sprejete brez g kakršnihkoli strokovnih ana- p liz? Marsikateri član samo- p upravnih organov je zelo hitro p pripravljen glasovati o odpu- p stih — tudi zato, ker je sam p pred tem zaščiten. Zato sklep g občnega zbora, da bo sindikat M zahteval odpoklic tistih članov p samoupravnih organov, kj ta- s ko zlahka postavljajo svoje g sodelavce na cesto. Sklenili so p tudi, da bo sindikat sprožil po- E stopek proti vsem tistim de- g lovnim organizacijam, ki no- p če j o popraviti napak, ki so jih p storile na področju delovnih p razmerij, in da bodo člani E predsedstva občinskega sindi- p kalnega sveta zastopali inte- g rese članov sindikatov v tistih g podjetjih, ki bi zašla v prisil- p no upravo, med katero je delo p sindikalne podružnice tako re- g koč onemogočeno — in to prav g v času, ko je delovni kolek- p tih v največjih težavah. Prostor nam ne dovoljuje, g da bi vsaj bežno omenili tudi p druge zaključke občnega zbo- g ra novogoriških sindikatov, s p katerimi bodo seznanili vse p njihove podružnice. Naj na g koncu omenimo vsaj še to, da g so občnemu zboru novogori- §j ških sindikatov prisostvovali p predstavniki vseh družbenopo- g litičnih organizacij v občini in g da so ga pozdravili Giovanni s Radovani (CISL, Gorica), Gio- p vanni Megliorini (GGIL, Por- g denone), Antonio Basso (CISL j§ Pordenone) in Bergamas Ful- § vio (CGIL, Gorica), Renato g Lodolo (UIL, Gorica) pa je po- p slal pismeni pozdrav. Občni p zbor je prisrčno pozdravil pri- p jateljsko gesto sekretarja go- g riške CGIL Fulvia Bergama- p sa, ki je ObSS Nova Gorica p izročil v dar sliko tržaškega = umetnika Demetrija Geja, g predsedniku novogoriških sin- p dikatov Aleksandru Čerčetu, p ki je bil ponovno izvoljen za g predsednika, pa zlato medaljo p svoje sindikalne organizacije E »za njegov prispevek enotnosti g delovnih ljudi«. MILAN POGAČNIK | NUJNA ZAOSTRITEV OSEBNE ODGOVORNOSTI Ker so gospodarski rezultati v brežiški občini za malenkost boljši, kakor lani — skladi so za 0,3 % prerasli osebne dohodke, čeprav se je delež neto produkta gospodarskim organizacijam zmanjšal za 0,7 %, družbeni skupnosti pa povečal za 15,6 % — odpuščanje delavcev še ni pereč problem. Občni zbor je kljub temu ponovno zahteval, da delovne organizacije končno že ugotovijo, kako je izkoriščena proizvodna oprema. Ta — tokrat kategorična zahteva je daljnosežni preventivni branik zoper brezposelnost in gospodarsko nazadovanje. Analiza naj bi pokazala pogoje za uvedbo večizmenskega dela. Toda ob njej se je odprlo drugo, nič manj pomembno vprašanje: Ali sedanja strokovna zasedba v delovnih organizacijah ustreza? Odgovor je bil nikalen. Zaželeno, analizo bi podjetja z dobro kvalifikacijsko strukturo že davno samoiniciativno sestavila. Razumno tudi ni, da delovne organizacije zapirajo vrata strokovnjakom in odpovedujejo štipendije. Žal na občnem zboru nismo zvedeli, kako se sindikalne podružnice borilo zoper tako kratkovidno varčevanje, ki ga poleg upravnega in proizvodnega vodstva podpirajo še samoupravni organi. Da je nujno zaostriti osebno odgovornost, pa so delegati prikazali na primeru podjetja Kovina Bizeljsko, ki je v likvidaciji. Delavci so že dalj časa, nazadnje pa na občnem zboru sindikalne podružnice, opozarjali na nered v upravnem vodstvu in na njegovo nesposobnost, na slabo organizacijo dela, na neizkoriščene zmogljivosti in pomanjkanje obratnih sredstev; predlagali so tudi integracijo ali vsaj poslovno sodelovanje s solidnimi delovnimi organizacijami, kaj več oa že niso uspeli, ker v njihovi interni zakonodaji in razčiščeno vprašanje osebne odgovornosti. Zahteva po razmejitvi pravic in dolžnosti, združena z osebno odgovornostjo, pa je zrasla še iz podobne gospodarske ogroženosti podjetia Posavje, samovoljnega prilaščanja oravic v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov in podobnih prekrškov upravnih vodstev. Osebno odgovornost bi no mneniu občnega zbora morali zaostriti . tudi v vnanjih političnih in 'družbenih predstavniških organih, da bi bile odločitve Iji ukrepi vsestransko proučeni. ZAVRNITEV DOPOLNILNEGA PRISPEVKA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Da ne govoričijo v tri dni o sološni zaostritvi delovne odgovornosti. so delegati dokazali z zavrnitvijo predlaganega donol-n.iinega nrispevka za socialno zavarovanie. T J tem el i; tov je bila približno takšnale: »Še nikdar nismo slišali, da bi se socialno zavarova-. nje izboljšalo, amnak nenehno poslušamo le o težavah. Tako kakor v podjetjih, tudi v socialnem zavarovanju lahko pripisujemo vsaj delno krivdo nesposobnemu vodstvu. Kaj o tem sploh vemo in zvemo? To službo vzdržujemo, zdravstveno varstvo se slabša, osebni dohodki tistih, ki upravljajo z našimi sredstvi, pa rastejo. Zakaj nam celjski zavod ni dal zahtevanih podatkov o osebnih dohodkih, kj jih želimo videti, preden pristanemo na dopolnilni prispevek. Razpoložljivi pregledi o trošenju sredstev so preveč gio- DELOVNE ENOTE SE VEDNO NE ŽIVE Za celjske sindikate je v minulem obdobju značilna med drugim tudi velika aktivnost na področju razvijanja samoupravnih odnosov v kolektivih, predvsem pa v delovnih enotah. »Naše analize so pokazale, da so delovne enote v mehanizmu samoupravljanja organizacijsko in vsebinsko nedograjene. Zato je njihova učinkovitost minimalna ...«, smo slišali na občnem zboru v Celju. »Materialna osnova delovnih enot je še vedno nezadostna, da bi omogočala realizacijo temeljnih načel gospodarjenja, to je ekonomičnost in rentabilnost. Delovna enota se zato v samoupravnem mehanizmu uveljavlja le v redkih primerih. Največ prizadevanj so v tem pokazala podjetia Železarna Store, Ingrad in Mera. Še vse preveč je tudi nejasnosti glede oblik, vsebine in pravnih vprašanj samoupravljanja v delovnih organizacijah. Zato se pričakovanja, da bj se delovne enote hitreje razvijale v duhu koncepcije samoupravnega sistema, ne morejo izpolniti, dokler ne bomo uspeli rešiti teh osnovnih dilem v praksi in dokler ne bo pripravljenosti, da dejansko sprejmejo delovne organizacije samoupravljanje za temelj svoje gospodarske iin poslovne politike...« Samoupravne pravice delavcev v okviru delovne enote se v pretežni meri končajo z delitvijo osebnega dohodka in skle- balni, da bi po njih ocenjevali gospodarnost te službe.« GLAS MLADINCEV Predstavnik občinskega komiteja mladine je ostro obsodil to, da se delovne organizacije branijo mladih strokovnjakov, medtem ko odgovorna delovna mesta zasedajo nekvalificirani starejši delavci. Apeliral pa je na sindikalni občni zbor tudi, naj bi delovne organizacije delile štipendije po nadarjenosti prosilcev. Mnogi inteligentni delavski otroki strokovno ne napredujejo, ker podjetja po zvezah štipendirajo mladino, ki ima sama dobro materialno osnovo za študij in je morda manj nadarjena. Očitno brežiške delovne organizacije nimajo pravilnikov o štipendiranju, da kadrovska služba ni urejena, pa so disku-tanti javno povedali. Notranja zakonodaja torej na več mestih šepa, razen tega pa je upravna vodstva dosledno ne upoštevajo. Ma— panjem delavnega razmerja. To pa je seveda premalo za realizacijo vsestranskega interesa, ki ga ima. ali Pa bi ga moral imeti delavcev kot neposredni upravljavec s sredstvi delovne organizacije. so poudarili celjski sindikati. Celjski sindikati med drugim tudi menijo, da je naša zakonodaja še vse preveč prepletena z vplivi minule državno administrativne politike. Odtod tudi dejstvo, da se delavski sveti. ki naj bi razpravljali, usmerjali in odločali samo o najpomembnejših izhodiščih poslovne politike in dolgoročnih načrtov, danes ukvarjajo z najrazličnejšimi nalogami, ki bi po svoji naravi štele v pristojnost drugih samoupravnih organizmov ali pa v okvir strokovnih služb. POPOLNEJŠA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SINDIKATOV Nedvomno so prav družbeni procesi v minulih dveh letih vplivali na to. da so sindikati bolj aktivno in kompleksno reševali svoje naloge. Nove metode dela. predvsem pa prenašanje nalog na posamezne strokovne sindikate, so v Celju že razkrile pozitivne rezultate. Tako so postali občinski odbori strokovnih sindikatov veliko boli učinkoviti pri reševanju problemov in dejanski oblikovalci politike in usmerjevalci sindikalne aktivnosti na svojih področjih. Proces prenašanja nalog na občinske odmre je tud; omogočil, da je občinski svet posegel samo v razreševanje tistih vprašanj, ki so terjala aktivno sodelovanje vseh sindikatov ter so bila enako pomembna za vse člane sindikata v celjski komuni. Nova vsebina in metode dela so zahtevale dopolnitev v organizacijski strukturi sindikatov v celjski regiji. Tako so zaradi obsežnosti problematike in želje sindikalnih podružnic sindikata gradbenih delavcev ter prometa in zvez ustanovili medobčinska odbora omenjenih sindikatov. Z ustanovitvijo vodstev medobčinskih odborov sindikatov in z organizacijsko povezanostjo sindikalnih podružnic je danes vsekakor zagotovljeno sodilno in sistematično reševanje vseh problemov. ki se porajajo v delovnih organizacijah gradbeništva, prometa in zvez v celjski regiji. 9 MURSKA SOBOTA: Minulo soboto so se sestali na občnem zboru predstavniki soboških sindikatov, da bi ocenili delo občinskega sindikalnega sveta v minuli mandatni dobi In da bi se dogovorili o svojih bodočih nalogah. Vsebinsko bogat referat predsed- nika občinskega sindikalnega sveta Štefana Šabjana in prav tako bogata razprava, v katero je posegel tudi predsednik komisije za družbeno samoupravljanje pri republiškem sindikalnem svetu Mitja. Švab, so dali obilo pobud za delo novo izvoljenega odbora. Osrednje terne v tej razpravi pa bi lahko strnili v naslednja poglavja: kaj storiti za oživitev gospodarstva v soboški komuni, kako posnešiti razvoj samoupravnih odborov in kakšne so pri tem naloge sindikatov. V teh osrednjih lemah pa so delegati načeli tudi številne aktualne probleme, kot so vprašanja gospo- * danskega načrtovanja, problematika poslovnega sodelovanja in integracijskih procesov, kadrovska problematika gospodarstva, problematika reelekcije, uveljavljanje načela dohodka v gospodarskih organizacijah in v družbenih službah ter še nekatera druga. Ker nam omejeni prostor ne omogoča, da bi stališčem, ki so jih izoblikovali na svojem občnem zboru predstavniki soboških sindikatov, posvetili nekaj več prostora, naj bralce opozorimo, da bomo obširnejši komentar o teh stališčih priobčili v prihodnji številki Delavske enotnosti. nn ZAPISKI Z IX. OBČNEGA ZBORA ObSS CELJE Izoblikujmo samoupravo! Celjski sindikati so pokazali v minulem obdobju veliko aktivnost na področju razvijanja samoupravnih odnosov Minuli teden je bil v Celju IX. občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Polnoštevilen obisk, izčrpno poročilo o dosedanjem delu sveta, pred vsem pa misli in predlogi o nadaljnjih nalogah tega celjskega družbeno političnega foruma, so dali občnemu zboru značilno obeležje pravega delovnega sestanka. Razprava pa je ponovno potrdila, da moramo biti z delom tega najvišjega sindikalnega telesa v Celju v minulem mandatnem obdobju samo zadovoljni. NOVO COLIBRI te 1967 NIČ ZATO, — ČE JE DALEČ DO VAŠEGA DELOVNEGA MESTA, — ČE NIMATE NA VOLJO DOVOLJ DENARJA — ČE SO CESTE SLABE Tomosov moped colibri T-12 vas bo vselej hitro, poceni, udobno in varno pripeljal na cilj! Izrabite kreditne ugodnosti za nakup mopeda v zimski sezoni v naših prodajalnah v Beogradu, Sarajevu, Ljubljani in Kopru ter v prodajalnah naših največjib trgovskih zastopnikov! Pohitite! Ne zamudite ugodne priložnosti! TOM OSKOm VARČEVALCI! GORENJSKA KREDITNA BANKA je razpisala 78 NAGRAD za svoje vlagatelje • osebni avto Škoda 0 motorna kosilnica 0 pralni stroj 0 5 televizorjev itd. VKLJUČITE SE TUDI VI MED VARČEVALCE Gorenjska kreditna banka Kranj Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine 13 sedlarje, čevljarje, tapetnik"* gumijeve cevi, gumo v in palicah, gumijeve profn* klinasta in pogonska jermen^ transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelK®* tehnični tekstil, klobučevin"* juto, vrvarske izdelke, polir^ diske, dekorativne tkanine * vrvice, zaščitne obleke, _PrC® pašnike, pokrivala, čelade", va?'“ ske, očala, rokavice, obuvaj* ščitnike, plastične mase z predelavo, juvidur, vinil, vina ^ ultrapas, stragtilo, p lasti c d mase, gumo in usnje, barve lake, usnjeno, tekstilno, P1.® stično in kovinsko galanterij pisalne, računske, frankirn kn jigovodske, razmnoževalne vtisne stroje ter teleprinterj opremo za gostinstvo, niško opremo in opremo mlinsko industrijo. Izobraževanje in kultura novost v slovenskem kulturnem prostoru Poznate kratico SPP? Malo je verjetno, da bi kratica SPP bila že znana. SLUŽBA ZA POSREDOVANJE PRIREDITEV pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije je mlada institucija. Bila- je ustanovljena šele v letošnjem septembru. Kratko obdobje njenega obstoja pa še ne pomeni, da se institucija, ki je novost v slovenskem kulturnem prostoru, z delom ni začela že kar lepo uveljavljati. V želji, da bi o SPP izvedela več tudi naša javnost, smo naprosili strokovnega sodelavca na ZKPOS tov. JOŽETA STIVANA, ki vodi Službo za posredovanje prireditev, da nam odgovori na nekatera naša vprašanja. VPRAŠANJE: Sluibo sa pocredovanje prireditev je republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ustanovil v soglasju z Republiškim sekretariatom za Prosveto in kulturo. Kateri so motivi, ki so botrovali temu nojstvu? JOŽE RTI VAN: Predvsem se •klicujemo na analizo Republiškega sekretariata za prosveto ki kulturo, ki ugotavlja, da do Večine gostovanj prihaja brez Vsake posredovalnice, pri čemer biorajo organizacije in ustanove °bčin samostojno iskati stika s Posameznimi skupinami, katerih Boe tavanj e si želijo. V največ Primerih to samostojno delo opravljajo občinski sveti kulturno - prosvetnih organizacij, te-ti so se v preteklosti tudi Pogosto obračali po nasvete in Pomoč na Republiški svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, ki pa jim ni mogel dosti poma-Sati, ker ni imel za to razvite službe. Zato se je redno dogajalo, da so se ljudje, ki so prihajali v Ljubljano, da bi organizirati različna gostovanja, izgubljali v samem iskanju, ker hišo poznali razmer, programov, Pa tudi ne finančnih zahtev. In tudi ni bilo redko, da so se Prav zaradi tega vračali domov praznih rok. Mnogi so potem tudi prenehali s takim brezuspešnim iskanjem stikov. Mnogo hujša vrzel, ki je narekovala ustanovitev SPP, pa Je bila v naslednjem. Institucije in zavodi, ki pripravljajo kulturne programe in prireditve, so začali iskati stik s kraji, kjer bi lahko gostovali, vsako leto šele marca ali aprila, ko so imeli programe pripravljene °ziroma naštudirane. Takrat pa Po občinah običajno ni bilo več Pa razpolago denarja, saj je bil ^ razporejen. Poleg vsega tega Pa je bila letos marca ukinjena uidi Koncertna poslovalnica v rdVbljani. Vse to nas je pripekalo do razmišljanja, da bi bilo koristno ustanoviti širše zastav-ijeno posredovalnico kulturnih Prireditev, ne le koncertnih ln Kdor zdravje ljubi, he pije veliko. § pa pije, I Pije Hermeliko 4 m k Rr^tc veliko zelenik in mnogo^'11 rož po z /. Hermcli^ /je naj imenitni' j/, Z- f tudi ne le profesionalnih, pač pa tudi kvalitetnih amaterskih prireditev. Torej, primarna naloga Službe za posredovanje prireditev naj bi bila, nuditi in posredovati zainteresiranim občinskim kulturno - prosvetnim svetom in ostalim organizatorjem kulturnega življenja v občini kvalitetne kulturne stvaritve vseh zvrsti. IZPOLNITI JE BILO TREBA VRZEL VPRAŠANJE: Zakaj me- nite, da je koristno, če je Služba za posredovanje prireditev prav pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije in ne kje drugje? JOŽE STIVAN: Doslej so bili v Sloveniji prav občinski sveti kulturno-prosvetnih organizacij v veliki večini primerov organizatorji gostovanj poklicnih kulturnih institucij. Poleg njih so tu še zavodi za kulturo, ki pa v republiki nimajo svoje »kape«, delavske univerze, katerih republiška zveza tudi nima funkcije posredovalca kulturnih prireditev. Poleg naše organizacije ostanejo torej le še koncertne poslovalnice v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju, ki pa so se po ukinitvi ljubljanske koncertne poslovalnice že itak znašle v precejšnji zagati. Sicer moram povedati, da je problem ljubljanske koncertne poslovalnice zdaj že saniran, saj je priključena k Ljubljanskemu festivalu. Po našem mnenju pa le-ta ne bo odigral tako široke kulturne vloge posrednika. Sicer pa naj rezultati dela pokažejo, kdo se bo bolje uveljavil. Skratka, iz vsega navedenega lahko sklepamo, da je prav Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije bila poklicana, da ustanovi službo za posredovanje prireditev. PRAV VSI SO POZDRAVILI SPP VPRAŠANJE: Kako ustvarjate vezi z občinskimi sredinami in na kakšen odmev ste doslej naleteli pri vaših prizadevanjih? JOŽE STIVAN: Sli smo na delo tako, da smo najprej organizirali enajst regionalnih posvetov z organizatorji kulturnega življenja po občinan, da bi Slišali kaj pričakujejo od naše službe. Razgovori so nam pokazali, da je ustanovitev take službe bila nujno potrebna in dobili smo potrditev za tisto, kar smo slutili, namreč, d« se občinski organizatorji gostovanj v glavnem ne znajdejo v labirintu kulturnega dogajanja v Sloveniji, da prihajajo do reproduk-tivcev prepozno ali sploh ne pridejo, da ne poznajo vseh možnosti gostovanj, skratka da poslujejo na tem področju močno stihij n o. Velika večina seveda, ne pa vsi. Nekatere občine imajo že zelo dobre direktne stike s kulturnimi ustanovami in v takih primerih naša prisotnost gotovo ni več potrebna. Dovolj bo dela tam, kjer so naše pomoči res potrebni. Skratka, nikjer se ne mislimo vsiljevati, saj ne mislimo postati republiška institucija, ki bi diktirala gostovanja. Na drugi strani pa smo se povezali z vsemi kulturnimi poklicnimi institucijami in tudi kvalitetnimi amaterskimi ansambli in moram reči, da so prav vsi pozdravili našo posredovalno službo. Kajti tudi ansambli Imajo, kot sem že uvodoma dejal, določene težave pri iskanju slika z organizatorji kulturnega življenja po občinah. In še to, da ne pozabim. Naša pomoč, kot smo slišali, bo tudi koristna in potrebna pri sestavljanju različnih abonmajev po naših krajih, tam namreč, kjer nimajo strokovnih svetovalcev za posamezna kulturna področja. Kaj smo doslej že storili? Sredi novembra mo razposlali vsem zainteresiranim, ee pravi občinskim svetom, nekaterim delavskim univerzam, zavodom za kulturo in koncertnim poslovalnicam programe prireditev za gostovanja in njihove cenike, tako za poklicne kot kvalitetne amaterske stvaritve. Doslej smo ustvarili dobre vezi, razen z Mariborom, Celjem in Jesenicami. V mesecu novembru smo že posredovali pet celovečernih koncertov instrumentalne in vokalne glasbe, osem klubskih predavanj, en literarnih večer, kulturni program Ob otvoritvi koprske železnice, organizirali smo dve proslavi oktobrske revolucije in študijski obisk tržaških pevovodij v Sloveniji. Seveda pa smo se v novembru in decembru v veliki meri tudi dogovarjali za letne programe gostovanj v prihodnjem koledarskem letu. VPRAŠANJE: Kako se vaša posredniška služba vključuje v akcijo posredovanja gostovanj Republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti ? JOŽE STIVAN: Za sedaj naša služba za posredovanje ni zaznala s strani tega sklada nobenih teženj za uskladitev našega dela. Prepričani pa smo, da lahko dokončno uredimo mrežo posredništva kulturnih prireditev le oboji, skupno. Ob tem ne mislimo, da bi moral sklad finančno nas podpirati, otrok na Silvestrovo noč M novoletno jutro v varstvenem domu. JOŽE STIVAN: Naša služba naj bi bila predvsem tudi finančno samostojna. Zavedamo se, da s posredovanjem serioz-nih kulturnih prireditev niti ne bomo mogli niti ne bi smeli služiti toliko, da bi krili vse stroške posredovanja in poslovanja. Ti stroški pa niso majhni, pa čeprav je danes na posredovalnici zaposlen le en sam človek. Zato se je SPP odločila, da bo organizirala v lastni režiji tudi večje prireditve zabavnega značaja. Recimo silvestrovanje, ki ste ga omenili, ali novinarski ples v Rogaški Slatini, o katerem razmišljamo, pa zabavno glasbene prireditve v Cateških Toplicah. Pozornost vzbuja recimo to, da smo za otroke staršev, ki bodo pri nas silvestrovali, organizirali varstvo. To je tako. Zavedamo se, da bomo z zabavnimi prireditvami uspeli le, če bomo tudi originalni, kajti ne smete pozabiti, da zabavnih prireditev v Ljubljani in po drugih mestih ne manjka. VPRAŠANJE: V javnosti seveda ne bi smeli delati napačnih zaključkov ob tem, ko se bo razvedelo, da organizirate tudi zabavne prireditve. Kaj je torej vaše glavno vodilo za delo? JOŽE STIVAN: Primarna naloga SPP je gotovo pomagati 'SI L VE S TiOVANJ E m I . ,, | | pač pa mislimo ob tem na pravilno politiko pri dodeljevanju sredstev sklada posameznim organizatorjem gostovanj v občinah. Na naših regionalnih posvetih je namreč prav o tem vprašanju bilo med ljudmi mnogo razprave. VARSTVO OTROK NA SILVESTROVO NOC VPRAŠANJE: V Ljubljani se je te dni razširil razglas, ki vabi k silvestrovanju v Klubu poslancev (organizator SPP). Ljudi preseneča zlasti to, da ste poskrbeli za varstvo V LITIJI JE SKLAD ZA POMOČ MLADINI PRI ŠTUDIJU ZBRAL ŽE 17.000 N-DINARJEV__________ Skromna, toda pomembna pomoč Pred meseci so v Litiji pri občinski konferenci SZDL ustanovili poseben sklad za pomoč mladini pri šolanju, mladini iz tistih družin, kjer socialne in materialne prilike niso najboljše in ne bi omogočale nadaljevanje študija njihovih otrok. Ob razumevanju litijskihh delovnih organizacij, tako Predilnice, Lesne industrije, Industrije apna Kresnice, Kmetijske zadruge Litija, Stanovanjskega komunalnega podjetja in Zdravstvenega doma, poleg njih pa še občinskega sindikalnega sveta in občinske skupščine, je komisija doslej zbrala 11.000 N dinarjev. Trenutno prejema pomoč 12 mladincev in mladink. Pomoč je sicer skromna, saj prejemajo v povprečju le 86 N din mesečne podpore, vendar pa je marsikomu tudi skromna družbena pomoč pomembna. Te dni je poslala komisija za pomoč mladini pri šolanju posebno pismo vsem delovnim organizacijam v občini, v katerem jih obvešča o rezultatih njenega dosedanjega dela in 'za-proša za pomoč tudi v prihodnje. V pismu pravijo, naj s konkretnimi dejanji delovne organizacije pokažejo, koliko veljajo naše besede o skrbi za človeka, še posebej pa za mlade ljudi. Predlagajo, naj bi delovni kolektivi ob sprejemanju finančnih načrtov vključili vanje tudi prispevek skladu za pomoč mladini pri šolanju. Komisija bi rada v prihodnjem letu podelila pomoč še večjemu številu mladih, pomoči. zvišala pa tudi višine —mk— NAŠE CIGARETI; TRBOVLJE: TISOČ PIONIRJEV IN 250 SREDNJEŠOLCEV V GLEDALIŠČU _______________ ___________ Mladi v Talijinem hramu Občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Trbovljah je razpisal abonmaje gledaliških in koncertnih prireditev. Novost je v tem, da so se v Trbovljah letos odločili tudi za poseben pionirski abonma. pri posredovanju resnično vrednih kulturnih prireditev, s tem pa ustvarjati v Sloveniji trdnejšo mrežo posredništva gostovanj. Svetovalni odbor naše SPP. sestavljen iz strokovnjakov ln izkušenih organizatorjev, bo imel v prihodnosti gotovo dosti dela. Dosedanje delo od septembra pa'je seveda še skromno, vendarle pa po našem mnenju na pravi poti in odpirajo se zanj gotovo še neslutene možnosti. Gre preprosto za povezovanje našega kulturnega prostora, za čim večjo izkoriščenost tega, kar vrednega v njem nastaja. SONJA GAŠPERŠIČ Za pionirski gledališki abonma je bilo med učenci osnovnih šol veliko zanimanja. Kar tisoč mladih Trboveljčanov, ki 'obiskujejo peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole, se je odločilo, da bodo to sezono redno zahajali v gledališče. Spričo tolikšnega zanimanja bosta morali biti vsakič po dve predstavi. V okviru pionirskega gledališkega abonmaja bo pet gledaliških uprizoritev: člani Mladinskega gledališča pri Pionirskem domu v Ljubljani bodo gostovali dvakrat, enkrat člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, z eno predstavo pa se bo vključilo v abonma tudi Amatersko gledališče Svobode Center iz Trbovelj, prav tako z eno pa še Mladinsko gledališče Svobode II Trbovlje. Najmlajši Trboveljčani morajo plačati za pet abonmajskih predstav samo 7 N dinarjev. Del sredstev za organizacijo tega abonmaja pa pričakujejo od Republiškega sklada za pospe- ševanje kulturnih dejavnosti in od trboveljske občinske skupščine. V Trbovljah so prepričani, da si bodo tako sčasoma vzgojili iz vrst mladine stalne obiskovalce gledaliških in drugih kulturnih prireditev. Verjetno pa se bo med mladimi našel tudi marsikdo, ki se bo v prihodnjih letih sam vključil v eno izmed trboveljskih delav-sko-prosvetnih društev. Te dni pa sta bili v Trbovljah tudi že prvi predstavi večernega abonmaja za odrasle. Za ta abonma, v okviru katerega bo osem gledaliških predstav in koncertnih prireditev, je bilo treba plačati 30 N dinarjev. Za abonma se je odločilo tudi okrog 250 srednješolcev. Med starejšimi občani pa je bilo tokrat manj zanimanja za abonma. Po mnenju nekaterih je to pripisati temu, ker je bila gledališka dvorana v Delavskem domu lansko zimo premalo ogrevana. MARIJAN LIPOVŠEK FOLKLORNA SKUPINA Z RAVEN NA KOROŠKEM PRAZNUJE _____ Dvajsetletni jubilej Minulo nedeljo smo imeli na Ravnah na Koroškem lepo slovesnost. Folklorna skupina ravenske Svobode - je slavila 20. obletnico. V ta namen je sku- MURSKA SOBOTA: KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE ŽELI OMOGOČITI PRAKSO 60 STROKOVNO IZŠOLANIM NOVINCEM Nekateri so že za prakso Med prijavljenimi pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje Murska Sobota je tudi precej novincev, diplomantov srednjih šol, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. Med njimi so najbolj številni absolventi srednje ekonomske šole in kmetijske šole. Takojšnja zaposlitev le-teh je skoraj nemogoča, saj delovne organizacije terjajo od kandidatov, da že imajo za seboj določen čas strokovne prakse. Zato je tudi vlaganje prošenj ob različnih razpisih za te ljudi domala nesmiselno. Komunalni zavod za zaposlovanje v Murski Soboti si prizadeva, da bi tem mladim ljudem pomagal. Zato je skupščina zavoda sklenila, da bo skušala omogočiti strokovno prakso v delovnih organizacijah 60 novincem. Zavod bo v času strokovnega usposabljanja prak- tikantov zanje plačeval zdravstveno zavarovanje, delovne or^ ganizaclje pa naj praktikantom v_ skladu z njihovim prizadevanjem in uspehom pri delu -izplačevale denarne nagrade. Vse obveznosti praktikanta in delovnih organizacij se urejajo Pogodbeno med Komunalnim zavodom za zaposlovanje in delovno organizacijo, ki sprejme za določen čas na delo praktikanta. V primeru, da praktikant najde redno zaposlitev pred iztekom pogodbeno reguliranega časa prakse, lahko prakso predčasno zapusti. Sicer pa veljajo za praktikante v času njihove prakse samoupravni predpisi in akti delovnih organizacij, ki tudi zanje urejajo njihove pravice in dolžnosti. Pobuda Zavoda za zaposlovanje v Muroki Soboti je hvale vredna, a tudi nekatere delovne organizacije so že pokazale dobro voljo*za tak način funkcionalnega usposabljanja strokovno izšolanih novincev ANTON HORVAT pina nastopila na Ravnah v sodelovanju s Koroškim oktetom z Raven in kvintetom »Ortan«. Proti pričakovanju je bila prireditev še kar dobro obiskana, saj je za Ravne znano, da ljudi zlepa ni mogoče privabiti na kulturno prireditev. Žal je tako! Skupina je prvič izvajala ob tej priložnosti plesne točke iz domače kmečke ohceti »kako se krene dov daje«. Prireditev je zares lepo uspela in bo obiskovalcem ostala v lepem spominu. Ob tej priložnosti so bile tudi podeljene diplome in priznanja članom folklorne skupine in njeni vodji, tovarišici Hedviki Jamšek, ki je pred dvajsetimi leti samoiniciativno začela z delom te kulturne skupine in jo uspešno vodila ter obdržala pri delu vsa ta dolga leta. Skupina ima že program za prihodnje leto Izbran In upamo, da jo bomo še pogosto srečavali na nastopih in da se bo uspešno predstavljala tudi v tujini, Kulturni stiki s sosednimi deželami se zelo ugodno razvijajo. Posebno pa so še dobri s CSSR. Koroški oktet je že v po-bratimskem mestu Ždaru uspešno predstavil našo pevsko kulturo. Kulturni stiki med Žda-rom in Ravnami pa se bodo še razširili na mnoga srečanja, tako pevcev, likovnih umetnikov kot folklornih ansamblov. ing. Sipek mitja DELAVSKA ENOTNOST — St 48 ~ 16. decembre 1967 O is naše drušbe Teden solidarnosti Ameriška agresivna vojna v Vietnamu se nadaljuje z nezmanjšano grozovitostjo. Johnsonova vlada povečuje kontingente ameriške vojske, uporablja vedno hujša uničevalna sredstva, grozi z razširitvijo vojne, kar pomeni še bolj brezobzirno uničevanje in pobijanje, ker hoče spraviti na kolena ponosen in svobodoljuben narod. Ameriški imperialisti govore o miru, povečujejo pa pritisk z oboroženo silo. Vietnamski narod se pod vodstvom osvobodilne fronte junaško bori proti agresorju in domačim izdajalcem. Skoraj ni primera v zgodovini, da bi se majhen narod za ceno takih žrtev tako junaško in s takim uspehom upiral najmodernejši oboroženi vojski z veliko številčno premočjo. Ves miroljubni svet podpira pravično borbo vietnamskega ljudstva in na razne načine izraža z njim svojo solidarnost. Moralna in politična podpora osvobodilnemu gibanju in obsodba agresorjev predstavlja za borce v Vietnamu sigurno perspektivo v zmagovit zaključek borbe za samodoločbo, neodvisnost in svobodo. Povsod v Jugoslaviji na sestankih in protestnih demonstracijah delovni ljudje in mladina izražajo svojo solidarnost z ljudstvom Vietnama in odločno obsojajo ameriško agresijo. Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu združuje akcije in dejavnost ZKJ, SZDL, ZZBNOR, JRK, Zveze sindikatov Jugoslavije, Konference za družbeno aktivnost žensk, ZMJ, ZSJ, Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov. Jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo, Zveze književnikov, Zveze združenj za OZN, Zveze likovnih umetnikov, Zveze novinarjev in drugih organizacij, ki aktivno pomagajo ljudstvu Vietnama. V preteklih letih je slovenski narod, ki je sam okusil tegobe okupacije in osvobodilne vojne, z velikim razumevanjem podpiral borce v Vietnamu, zbiral denarne prispevke in darovalce krvi. Doslej je bilo poslano v Vietnam 21 pošiljk pomoči, ki so vsebovale krvno plazmo, zdravila, medicinsko opremo, tkanine, higienski material in šolske potrebščine. Ob sedmi obletnici ustanovitve fronte za nacionalno osvoboditev južnega Vietnama organizira Jugoslovanski koordinacijski odbor od 13. do 20. decembra tega leta »TEDEN SOLIDARNOSTI« z bojem vietnamskega ljudstva. V -»tednu solidarnosti« bodo družbene in politične organizacije manifestirale razpoloženje javnosti, občutke solidarnosti z bojem južnovietnamskega ljudstva, podporo in simpatije, ki jih borci Vietnama uživajo v naši deželi. V teh dneh bodo občani Jugoslavije manifestirali pripravljenost na še bolj intenzivno moralno in politično podporo in še širšo materialno pomoč. V »tednu solidarnosti« naj bi tudi v delovnih kolektivih med odmori organizirano spregovorili o agresiji v Vietnamu ter moralno, politično in materialno podprli vietnamsko ljudstvo v njegovi herojski borbi za svobodo in neodvisnost. Solidarnost z vietnamskim ljudstvom pomeni solidarnost z borci za mir, svobodo in enakopravnost med narodi. AAZ^AZvA^^N^sAVNAAZvZVNZVNZVVNAAA^AAAZvZSAAAAAZsAZVVVNAZsZsZVVVSV-SAAA^ USTANOVLJENA LETA 1818 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — CELJE ■ GOSPODINJSKA IN DEKORATIVNA KERAMIKA ■ GRAFITNI LONCI ■ OPEČNI IZDELKI ^ZsAZSAAZVVSAA/VVSA/VVVNAZVVVSZSAAAA^A/SAAAA^VVSAZVVNAZ^VVNAZVNZVV Odločno za plačilo družbeno potrebnega dela (Nadaljevanje s 1. strani) vseh nivojih. Zelja sindikatov je torej pritegniti v razreševanje vseh teh vprašanj vse tiste, ki morajo in tudi lahko pripomorejo k temu, da bodo odnosi družba — družbene dejavnosti čimprej in čimbolje urejeni. SE VEDNO SMO NA POL POTI Kljub temu, da je družba že doslej vlagala znatna sredstva za razvoj in delo družbenih dejavnosti in da je bilo zadnja leta precej storjenega za oblikovanje pravnega sistema, ki ureja financiranje in druge odnose do družbenih dejavnosti, pa je treba hkrati priznati, da pomen omenjenih družbenih akcij ne pride do polnega izraza, ker materialni položaj nekaterih družbenih dejavnosti, zlasti pa šolstva in kulture še močno zaostaja za gospodarstvom. Novi odnosi niso mogli polno zaživeti tudi zato ne, ker še vedno nimamo izoblikovanega ustreznega nacionalnega programa za razvoj negospodarskega področja in ne nazadnje tudi zato ne, ker se mnoga zakonska določila v praksi izvajajo le polovično ali pa sploh ne. To velja predvsem za predpise o sklepanju pogodb in o programih dela kot osnovi za financiranje, pa tudi za določila o plačilu resničnih delovnih rezultatov. Analiza osebnih dohodkov v družbeni dejavnosti in primerjava kvalifikacijske in izobrazbene strukture zaposlenih z gospodarstvom je odkrila, da v nekaterih dejavnostih osebni dohodki v glavnem ustrezajo in da bi jih bilo mogoče z manjšimi korekturami spraviti v pravilno sorazmerje tudi z gospodarstvom. Odkrila pa je tudi, da izredno zaostajajo osebni dohodki zlasti v šolstvu (razen v višjih in visokih šolah) in v kulturi (razen v kino podjetjih in založbah) ter v socialnem varstvu. Sindikati menijo, da bi v naslednjem letu morali izravnati kričeče razlike v osebnih dohodkih. Povprečni izračuni kažejo, da bi za to potrebovali približno 14 milijard starih dinarjev. Take in podobne kalkulacije seveda utegnejo povzročiti ugovore nekaterih, da ne moremo dodatno obremenjevati gospodarstva, da imamo velike obveznosti iz preteklosti itd. ZA ENAKO DELO — ENAKO PLAČILO »Globoko sem prepričan,« je med drugim poudaril Slavko Grčar, »da se sindikat delavcev družbenih dejavnosti s takimi ugovori ne more več 'strinjati, ker vsebuje samo polovično resnico. Dejstvo je namreč, da delavci v šolstvu, kulturi, socialnem varstvu in drugih družbenih službah ne zahtevajo večjega kosa kruha, kot ga imajo ustrezni delavci v gospodarstvu, pač pa zahtevajo za enako delo približno enak kos kruha, kajti njihovo delo je družbeno potrebno, brez tega dela sodobna družba ne more obstajati. Strinjam pa se s tem, da družba odločno in brez sentimentalnosti pove, kakšne dejavnosti in v kakšnem obsegu ter kvaliteti potrebuje. Jasna opredelitev o teh vprašanjih bo hitro pokazala, kaj je danes odveč in kaj premalo. Moramo pa se otresti iluzije, da se bodo navedeni problemi rešili pretežno znotraj delovnih skupnosti. Delovni kolektivi lahko pri tem mnogo prispevajo, toda usmeritev mora vsekakor priti s strani predstavniških, politično izvršilnih in drugih družbenih organov. Vse to je znano že dolga leta in precej časa že teče tako imenovani proces prilagajanja organizacije in dela družbenih dejavnosti dejanskim družbenim potrebam. Prav gotovo bo minilo še nekaj časa, da bodo vsa odprta vprašanja zadovoljivo rešena. Nikakor pa ni mogoče odpraviti z dnevnega reda problema sedanjega kričečega materialnega položaja nekaterih dejavnosti samo z ugotavljanjem, kaj vse je treba v družbenih službah predhodno še storiti. Tega ni mogoče odlagati zlasti še zato FRANCE KOSMAČ je na plenumu družbenih dejavnosti razpravljal o revah in težavah kinematografije. Takole je končal: »Ko sem našteval integracijske tendence, ki se pojavljajo deloma kot imperativ družbene in gospodarske reforme, deloma kot nagnjenja posameznih ustvarjalcev, deloma kot pogoj za dosego dolgoročnih družbenih ciljev, sem obenem že nakazal, bolj kot dokazal, dezintegracij-ske težnje. Namesto da bi dokazoval, kako vsak berač svojo malho hvali, naj rajši omenim besede enega zelo znanih in zelo zavzetih filmskih ustvarjalcev, ki jih je pol zares pol za šalo izrekel, ko je premišljeval o nerazrešljivosti filmskega vozla. Takole je predlagal: »Če hočemo doseči red in sodelovanje med vsemi filmskimi dejavnostmi in vejami, zamenjajmo direktorje vseh filmskih podjetij tako, da bodo prevzeli posle drug drugega. Samo pazimo, da postavimo vsakega v diametralno drugačno temperaturo! Tako bodo vsi prisiljeni, da razvijejo svoj smisel za NOVO.« Zaključek izvajanj Franceta Kosmača smo zapisali zato, ker bi to sugestijo najbrž prav uspešno lahko uporabili tudi v kakšni drugi dejavnosti — gospodarstva pri tem seveda ne izvzemamo. ne, ker materialni disproporci v družbenih službah vplivajo že na kvaliteto dela. To je samo del bogate razprave, ki je na plenumu pobudila vrsto sklepov in stališč za nadaljnje delo sindikata družbenih dejavnosti, za akcijo, ki bo morala takoj in uspešno združiti vse dejavnike družbe. Hkrati je to tudi ponovno opozorilo na probleme in apel za to, da se organizirano zavzamemo za ustrezne kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki naj bi jih uresničili pristojni državni oziroma družbeni organizmi, in tudi delovni kolektivi družbenih dejavnosti. UTRDITI RELACIJE DRUŽBA—SLUŽBA Programiranje razvoja in vsebine dela na vseh nivojih mora postati osnova za vrednotenje družbenih dejavnosti. Politika in programi družbeno političnih skupnosti morajo bolj kot doslej zdiferencirati vsebino in obseg družbenih dejavnosti na osnovi resničnih potreb in tudi Šivalni stroj sodi v vsako gospodinjstvo. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMATIH, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV - ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. ustvarjenih možnosti. Za to pa so potrebni dolgoročni in letni programi posameznih delovnih skupnosti, in sicer na osnovi strokovno izdelane in družbeno priznane enotne metodologije programiranja in metodologije spremljanja in obračunavanja delovnih rezultatov. Samo tako bo družbena ocena in vrednotenje dela družbenih dejavnosti realna pa tudi pravična. Sindikati podpirajo uveljavljanje sporazumov in njihovo razširjanje na vsa negospodarska področja. Obenem pa se močno zavzemajo za to, da bi vsi sporazumi dobili svojo pri-rodno hrbtenico, to je družbeno priznane osnove in merila, ki bodo odraz družbeno potrebnega dela in družbeno potrebnih stroškov. Prav tako se sindikati zavzemajo za uvedbo potrebne strokovno zasnovane in družbeno priznane metodologije programiranja dela in spremljanja rezultatov tega dela. Skratka, sindikati se zavzemajo za vse tiste mehanizme, ki morajo biti vgrajeniv odnose na relaciji družba—služba, da bi dohodkovna načela lahko v družbenih dejavnostih polno zaživela. Razprava o nesorazmerju pri nagrajevanju delavcev družbenih dejavnosti istih profilov bodisi kadar gre za enako opravljeno delo znotraj družbenih dejavnosti ali v primerjavi z gospodarstvom je pobudila sklep za družbeni dogovor o gibanju osebnih dohodkov in skladu skupne porabe, ki naj kot samoupravni instrument odpravi obstoječa nesorazmerja. Predsedstvo republiškega odbora bo takoj podrobno izdelalo predloge za uresničitev družbenega dogovora o povprečnih osebnih dohodkih kot instrumentu družbene orientacije in usmeritve. Posebej pa oblikovalo tudi predloge o višini osebnih dohodkov in skladov v družbenih dejavnostih, ki naj bi služili kot merilo pri sprejemanju kratkoročnih sporazumov za leto 1968. ODLOČNO ZA SPROSTITEV STOPENJ Tak družbeni dogovor naj bi postal nov način družbenega načrtovanja za slovenske razmere na ravni republike, regij, občin in nova kvaliteta v odnosih. Koncepciji družbenega dogovora, kakršno razvijajo sindikati, je kljub zavzemanju za določeno poenotenje tuja uravni-lovska miselnost, ker je nasprotna načelom delitve po delu. »Uravnilovko zavračamo ne glede na to, ali gre zanjo v okviru federacije, republike ali ožjih območij« je poudaril v razpravi Slavko Grčar. Plenum republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti je podprl stališča družbeno po- litičnih činiteljev, da čimpre) dosežemo sprostitev predpisovanja stopnje prispevka iz osebnih dohodkov za družbeno P°* trošnjo. Kajti s tem, če bo S« naprej predpisovala zgornje mejo prispevkov federacija, ne-upoštevajoč potrebe in možnosti republik, materialnega položaja družbenih dejavnosti ne 0° mogoče rešiti. »Pričakujemo. bo federacija videla nevzdržnos vztrajanja na jugoslovanske^ povprečju in na togih limiti^ Slovenski delavski razred r prav gotovo sam sposoben oceniti svoje potrebe in svoje modnosti, in ga v tem ni treba administrativno utesnjevati. Podpiramo prizadevanja za delimitizad' jo, ker le tako nam bo omogočeno formirati in uresničevat tako nacionalno politiko tj. področju družbenih dejavnosti’ ki ustreza našim razmeram.« ' bil tudi eden od zaključke plenarne seje. N. L. n .... IliliiiiSšii : Na plenumu sindikata delavcev družbenih dejavnosti s°' ko so govorili o problem^ družbenih služb in poudarjal nujnost družbenega dogovof> za financiranje, nekajkrat P° nazarjali splet odnosov in Pr” blemov kar na kratko: DRf^ BA — SLUŽBA. Sosed mi je šepnil: »Družba — služba, dobra v* ms, le škoda, da ne »štima" mmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmee* j Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj-| te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira6# | alpska modna industrija Radovljica. S Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro-| ške pletenine po najnovejši modi. ^il'll!llllllllllllllll!llllllllllll!!llilll!lllilll!llllll!lllllllll!llllll!|l!!l|ll||!lllllllllUI!illi!!lll!lllil|||l mm emnmi««1®111 f z wff?p /rlritšhe VSE JE DOBRONAMERNO n jam s takšno politiko gospodarjenja. saj de -si ne bomo ne-neh ri o U zpopo1 n j e val j tehnološ-kih postopkov in modernizirali Prav gotovo ni naključje, da si interese celotnega kolektiva, Slavka Mlinarjeva se je raz- proizvodnje, se kaj hiti o ^ahko je SLAVKA MLINARJEVA, posameznih delovnih enot ali govorila. zgodi, da se bomo spet_ znaša predsednica sindikalne organi- posameznih delavcev ...« »Kaj nas je še jezilo?« se je na repu proizvaja cev cev jev zavije žirovskih čevljarjev. Za hip je prekinila pripo- kar sama vprašala. *e..v. Jugosiavi.n, Kaj s i Kajti v Alpini dela že dvajset vedo vanj e in na obrazu sem »S tem, da smo letos dobili tuJini j'' *, . ... . .. , let in pozna njene probleme jih razbral, da je z nečem ne- polovico manjši regres za do- redsednica sindikata zirnv- do zadnje podrobnosti. Da- zadovoljna. puste, se na izvršnem odboru ££ čevljar jev je umolknila, nes je zaposlena v tovarni kot »Včasih se tudi skregamo,« naše sindikalne podružnice tu- P sl€ vlc “K0/. Ko De" mojster v izdelOvalnici lahke so bile nato njene odločne be- di nismo strinjali. Vsa zadeva sedc 12 ust; ha venda, ■ obutve. Pred tem pa je okusila sede. »Seveda se ne skregamo okrog regresa je postala tako na.si delavci včasih tez- trdo življenje ih delo, zlasti tako, da si drugi dan ne bi več resna, da smo na pobudo di- sprejemajo vsako novo življenje in delo žirovskih čev- pogledali v obraz, marveč se rektorja sklicali sestanek sin- ; ljarjev, ki so doslej vse sile sporečemo za take reči, za ba-usmerili v razvoj tovarne, kjer tere zlasti v izvršnem odboru danes na sodobnih strojih teče sindikalne podružnice meni-moderna proizvodnja razne mo, da kolektivu ne bodo ko-težke in lahke obutve. ristile ...« Ljudje, kot so SLAVKA »Zakaj pa ste se nazadnje MLINARJEVA, teh pa v Alpi- sprli, če lahko tako vprašam?« ni ni malo, so postavili da naš- »Kot je znano, je v naši to- nji žirovski tovarni dovolj trd- varni letos leto najrazličnej-ne temelje za nadaljnji razvoj ših pravilnikov. Saj smo spre-podjetja in za boljši kos kruha jeli že pravilnik o delitvi do-čevljarjeV in njihovih družin, hodka. o nagrajevanju, o do-Predsedrtica sindikata žirov- pustih ter pravilnik o varstvu skih čevljarjev si je to pot, pri delu in kaj vem, kakšne kljub temu da so v družini pravilnike smo še sprejeli. To-slavili vesel dogodek in je bila da preden smo sprejeli vse ob njem precej zaposlena — omenjene pravilnike, je zmenjena hčerka ja. namreč rodila raj tudi naša sindikalna orga-punčko — našla čas za pogo- nizacija dala nanje svoje pri-vor. pombe. In skoraj vse te pri- »Najbolj v miru se bova po- pombe so naši samoupravni govorila V naši sindikalni so- organi tudi upoštevali. Navz-bi...,« me je povabila. križ pa smo prišli pri obliko- A čeprav je bila soba mrzla, vanju meril Za nagrajevanje, sva se ob. pogovoru brž »ogre- Trikrat smo prav na pobudo laolo-Eylja,'i 0 gospodarskem 6ersnl!y; Podjetja, o njegovi Ven«vu ' ° integraciji slo-*rrian-< žlezam. o problemih doseri ,evariia delovne sile. o Vl0Jra?jem delu, polit* k; in © sindikata. J. M. I NOVOST! NOVOSTI Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZA STAVA 600. 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi re zervnimi deli l!l!ll!!lllllll!!llll!lll!H!!!lllllllllllill! Ustavite se v Opčinah pred Trstom! NI potrebno, da se trudite dalje Zapomnite sl le hašo firmo | n. zfmflL j 1 OPICI N A — THIESTE. Via Nazionale 32 - Tel. 221-062 1 Imamo stalne zaloge najnovejših modelov. Bogata izbira — j f najnižje cene. § I Postrežemo v slovenščini. ( lilliili.m................................... let,« je nadaljeval tesar Alojz Semenič. »Po modem nas je reforma naučila večje poslovnosti in samostojnosti, reda in diišci-plitie pri delu. Dolgoletnih slabih navad in razvad pa se zaradi tega ne borno nič laže otresli. Nekaj pa bi morali storiti. da bi preprečil; vsaj nesmiselno konkurenco, ki ie vedno hujša, pa vsa podjetja vendarle še živijo, ker pač »strižejo« pri osebnih dohodkih. Kdo naj bi to razrešil ne vem, če pa smo vsi tako razkošni v besedah ih skopi pri dejanjih! Od besed pa nihče ne more žiVeti. Na našem gradbišču bo delo vsak čas zaključen o, pa še zdaj ne vemo, kaj bomo potem delali!« Delovodja Leopolda Pepelnika smo tudi zmotili med obhodom gradbišča. »Ja, o reformi . naj bi se pogovarjala, pravite!« je odvrnil na naše vprašanje. »Dobro in prav je. da lahko in da moramo več misliti z lastno glavo. Vendar v naših glavah še nismo znali napraviti pravega reda. Ko šem hodil po inozemstvu. sem videl, da tamkaj gradbinci bolje organizirajo delo kot mi. ki ustvarjamo Socialistično družbo. Pa razlike ne bi smelo biti, oziroma bi morala govoriti nam v prid. Zakaj je tako? Zato, ker tako »pametno« planiramo. V inozemstvu na primer gradbeno podjetje prevzame večji kompleks, ki ga pozida v nekaj letih. Pri nas pa vsak dobi košček tukaj in košček tam. da je tudi na istem kompleksu očitna konkurenca. Tako nikoli ne vemo, kaj bomo delali jutri. Živeti iz rolk v usta že zato ni niti malo prijetno ...« Tudi v GIP Gradis dohodek delijo po delu. Zatorej nas je zanimal odgovor na vprašanje, kako bodo zmogljivosti te delovne organizacije zaposlene v nasledn jem letu. Glavni direktor inženir Hugo Kržan ie povedal, da po doslej sklenjenih pogodbah lahko računajo na najmanj deset odstotkov višjo tealižacijo, kot jo bodo dosegli letos. Skladno z obsegom in vrednostjo del Pa naj bi se gibali tudi osebni dohodki. »Jutri« bodo torei gradisov-ci Imel,' več dela kot letos. Zakaj tako razveseljive novice doslej še nihče ni posredoval kolektivu. ampak io bo izvedel šele iz našega lista? Marsikaj bi lahko rekli, vendar tokrat raje molčimo. nas. Navzlic - udomačenemu prepričanju, da Se V »dobro stoječih« podjetjih življenje odvija brez večjih pretresov in da je v takih delovnih organizacijah sindikat samo simbolično -prisoten. v tovarni COLOR ni tako. Kakor je povedal predsednik sindikalne podružnice v tej tovarni Stane Vilar, pravzaprav tudi aktivnosti sindikata lahko pripišemo, da se delo lahko odvija brez Večjih težav. »O vseh problemih Se pogovorimo in sproti ukrepamo,« je dejal. »Naš položaj je s tem precej olajšan. Res pa je tudi, da Smo si s trdim dosedanjim delom ustvarili soiidnejše pogoje, predvsem pa materialno osnovo, da n&še težave lahko tudi hitreje razrešujemo. In še nekaj je: ker se o vsem temeljito vnaprej pogovorimo, mislim reči, da kolektiv pove svoje mnenje prej, preden o posameznih zadevah sklepajo samoupravni organi, izpolnjevanje po tej poti pripravljenih skupnih dogovorov pomeni tisto politiko trde roke, Za katero se zavestno odločamo!« Tako predsednik sindikata v tovarni COLOR Medvode. Kaj pa o svoji organizaciji menijo »navadni« člani sindikata. V beležnici so zapisani tile odgovori: Marija Svoljšak, zaposlena v pripravi dela, je dejala: »Všeč mi je, ker se naš sindikat vselej potegne za delavce in ker se spomni tudi upokojenih sodelavcev. Vem, da je sindikat v celoti ali delno lani in letos plačal dopust kakim petnajstim našim upokojencem. Za letošnje nOVo leto pa je prav Vse upokojence povabil na skupno kosilo in na ogled tovarne. Ljudi zanima, kako je zdaj tam, k ječ so Včasih sami delali.., In še to bi povedala, da smo v naši tovarni že navajeni, da ob vsaki pomembnejši stvari, na primer o novih pravilnikih, svoje mnenje najprej pove sindikat. Kolikor jaz vem, se le poredko zgodi, da njegovega mišljenja ne bi potem tudi upoštevali! Ih če se tako že zgodi, zvemo, zakaj je končna rešitev drugačna od predlagane!« Gasilec Stefan Luštck pa je ppvedal: »Po zaslugi našega sin- dikata smo v korist delavcev spremenili naš pravilnik o dodeljevanju kreditev ža gradnjo stanovanj. Kredita tudi prej sicer nismo nikomur odrekli. Ampak zdaj je na pobudo sindikata pravilnik spremenjen tako, da slehernemu članu kolektiva podjetje iz sklada skupne porabe obvezno kreditira enak znesek, kot ga je za gradnjo stanovanja prihranil Sam. Ta gotovost, da bodo v podjetju dobili kredit, naše ljudi zelo spodbuja. da iščejo vse možne lastne vire. Več namreč prispevajo sami, Več dobijo v podjetju in potem še v banki ...« In še mnenje Franca Rozmana, referenta v nabavi: »Podpišem vse, ktir sta povedala predgovornika. Dodal pa bi to, da je naš sindikat ,s svojim delom, s tem, da se o vsem z ljudmi posvetuje in da tudi sam nastopa kot predlagatelj raznih akcij, prispeval k temu, da naši ljudje razumejo še kaj več, kot zgolj zadovoljevanje potreb znotraj tovarniških zidov. Tako pravzaprav Sindikat vpliva ha tesnejšo povezavo med interesi delovnih ljudi znotraj tovarne in med interesi prebivalstva našega kraja. Pri tem nihče nima občutka, da bi komurkoli podarjali neki denar, ampak razumemo, da s tem podpiramo širši družbeni standard.« M. GOVEKAR I © SLOVENSKE KONJICE: j Na občnem zboru dbtin- | skega sindikalnega sveta v « Slovenskih Konjicah so delo-I ma spremenili pravila tega ! organa, in sicer pri številu ko-j misij kot njegovih pomožnih I teles. Medtem ko je do Sedaj [ imel svet pri predsedstvu le ■ tri komisije, jih bo po spreje-S tih spremembah imel pet, šte-| le pa bodo od pet do sedem 1 članov. Za nekatere izmed S prejšnjih komisij so razširili | njihovo delovno področje, ; člane pa bo na eni izmed pr-| vih sej imenovalo predsed-» stvo. V. L. labod V tej srajci boš eleganten fž drttSht> m BR1GITTE BARDOT rdečila, ki ne spremenijo barve Kozerija EMEmEtllEmEMEMEmEMEII$EMEIIIEmEmEMEm5M lil m I I m m I m m m m m m m m | m m Tole zgodbo so mi pripovedovali trije ljudje. I. Predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v elektrogospodarskem podjetju: Nekaj dni sem hodil po terenu in ko sem se vrnil v podjetje, mi je vratar povedal, naj se takoj zglasim pri direktorju. Sel sem v njegovo pisarno, pa ga ni bilo. Tajnica mi je rekla, da me išče. Našel sem ga za mojo pisalno mizo. Iz njegovega pogleda je odsevala skrb. »Tovariš predsednik,« je dejal, »klical vas je občinski sindikalni svet.« »In kaj potem! So me pač klicali. Bil sem na terenu.« »Meni pa se zdi, da je zadeva bolj resna, kot si mislite. Včeraj so vam kar trikrat telefonirali. Ko so mi to povedali, sem vprašal tovarišico, ki vam je telefonirala, za kaj gre, pa mi je dejala, da se mora pogovoriti z vami. Ali kaj slutite, o čem bi rada govorila t vami.« »Ne vem,« tem dejal, toda ko sem pogledal v direktorjev zaskrbljeni obraz, se mi je začelo jasniti. »Mislite...« »Ja,« je rekel, »mislim, da gre za naše gospodarjenje. Pojdiva v mojo pisarno.« , II. Direktorjeva tajnica: Skuhala sem jima kavo in jo prinesla v direktorjevo sobo in prav tedaj je direktor dejal: »Dogovoriti se morava za skupen nastop.« Predsednik pa je rekel: »če prav pomislim, tovariš direktor, je v vseh teh kritikah na naš račun vendarle kanček resnice. Podjetja so zgradila elektrarne, pa jim zdaj ni vseeno, kako mi gospodarimo. Mislim, da bi se morali pogovoriti z njimi.« “O čem naj se pogovarjamo,« se je ujezil direktor. »Naj priznamo, da je električni tok predrag. Naj se odpovemo samoupravnim pravicam, ki jih imajo v vseh drugih panogah. Naj rečemo: Prav imate tovariši, ko govorita, da si neupravičeno delimo tako visoke kratiti samoupravnih pravic. Kar velja za druge, naj velja tudi za nas.-« Predsednik pa je prikimal. III. Tajnica občinskega sindikalnega sveta; Sploh ga ne razumem. Telefonirala sem mu in rekla: »Tovariš predsednik, že včeraj sem vas iskala pa...« In ni mi dovolil, da bi končala. »Vem,« je dejal, »ampak jaz vam povem, da se presneto motite, če mislite, da bomo le za kanec popustili. Nismo mi krivi, če ni bilo dežja ...« Vse bolj se je razburjal. POMOTA osebne dohodke, zato si jih bomo zmanjšali! Ste pripravljeni stopiti pred kolektiv in v imenu sindikata predlagati znižanje plač?« »Tega pa ne,« je odločno dejal predsednik, »plače nam pa naj kar pri miru pustijo.« Nalila sem jima kavo, pa sta hotela še kislo vodo in ko sem jo prinesla, je direktor razlagal: »Jasno in glasno jim moramo povedati, da si ne pustimo “Sploh pa naj tudi ta elektriko velja ekonomska cena. Ne bomo dovolili, da bi nas blatili, češ da slabo gospodarimo. Naše gospodarjenje je naša skrb. Kar pa zadeva plače, vam povem, da je to naša interna zadeva in da naši delavci kljub nekajkratni povišici, še vedno niso dovolj plačani za svoje delo.« Izkoristila sem prvi predah v njegovi tiradi in rekla: “Sploh ne vem, zakaj mi to pripovedujete. Prihranite vse PIŠE JANEZ VOLJČ te izjave ta plenum, ja* sem vas klicala samo...« Takrat m je le bolj raz hm Ml. “Torej me Mete hKuH zavoljo ...« »Kje jml Hotela Mm vaz zorno opomniti, da le nekaj mesecev niste poslali na občinski sindikalni svet nobenega zapisnika sej izvršnega odbora vaše podružnice.« In slišala sem, kako je trdo zaprl telefon in sploh mi ni povedal, zakaj ne pošilja zapisnikov. M * M Trije ljudje so mi pripovedovali to zgodbo, jaz pa sem jo povedal vam, da bi vedeli, kaj vse se lahko zgodi, če človek ne ve, zakaj so mu s foruma telefonirali. :MEWEm=iiism5m=iii=iii=iiiEiHEHi=iii=iii=iiiEm=m=m=m=iii5msi MERCATOR V LJUBNEM ODPRL VELEBLAGOVNICO Trgovina - ožilje gospodarstva Že prvi dan so imeli v trgovini za blizu milijon starih dinarjev prometa Rahlo je Snežilo, ko smo se peljali skozi Savinjsko dolino. Šofer nam je razlagal: »Savinjska dolina je raj za turiste. Lovski revirji so bogati, tolmuni so polni in povsod je mir. Dosti ljudi poznam, ki prihajajo sem na počitnice. Tu so našli slovensko Švico.« Tudi mene je ta dolina pritegnila. Spomnil sem se vseh avstrijskih in švicarskih vasi, skritih med gorami in odetih v sneg. Takšno je bilo minulo soboto tudi Ljubno. Tistih nekaj ulic m hiš malega mesta je oživelo, Lju-benčani so praznovali. Dolgo so hodili od Poncija do Pilata in prosili, da jim zgrade novo trgovino, predolgo, da bi še verjeli, da bodo uslišani. Turisti pa so odhajali drugam, tja, kjer imajo že urejeno preskrbo s sadjem, zelenjavo in drugimi živili. Turizem pa je za Ljubenča-ne industrija, drugega nimajo 1 predstavnica samoupravnih organov PE »Jelka« iz Gornjega Grada: »Takšno trgovino smo v zgornji Savinjski dolini že dolgo pogrešali. Potrudili se bomo, da bodo z nami potrošniki zadovoljni, matičnemu podjetju pa se tudi v njihovem imenu zahvaljujem za novo samopostrežbo in veleblagovnico.« Za njo je spregovoril Se predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek In v kratkih besedah orisal pot, M je vodila do nove trgovine. Dejal je: »Prav je, da smo do trgovine spreme- V soboto pa so jo dobili! Novo trgovino, ki ii od Gornjega Grada pa tja do Žalca ni para! Ko so mi vse to povedali, sem šele razumel, zakaj takšna gneča pred novo trgovino celo uro pred svečano otvoritvijo! ■' Zakaj ima nova veleblagovnica tako velika okna. so eni spraševali, drugi pa so jim odgovarjali: »Urbanisti tako hočejo!« In zakaj je stavba opažena z lesom? Ker je to lepo in. ker je les tudi doma v Savinjski dolini! Točno ob desetih se je začela Skromna slovesnost. Prvi je spregovoril predsednik centralnega upravnega odbora veletrgovine Mercator iz Ljubljane Viktor Logar. Povedal je, da je nova trgovina stala blizu 200 milijonov starih dinarjev, da meri 800 kvadratnih metrov, samo prodajne površine pa da je za polovico manj — ostalo so skladišča in drugi prostori. Nato se je Mercatorju zahvalila VN/VN/VV*/Z1-'1 r Ekskluzivni modeli za jesen in zimo modno hiša Ljubljana—Mari bor—Osijek /WW^J*J^AA/^AA/V^AČWWWWWW^/^AČJVW^AAAAAA^/SAAAAAČW^A^AA nilj svoj nekdanji mačehovski odnos. Od trgovine je odvisno počutje občanov, trgovina je ožilje med industrijo in potrošniki.« Deklica v narodni noši mu je ponudila škarje in predsednik občinske skupščine je prerezal vrvico med vrati. Kupci so se kar vsuli v trgovino. Kupovali so kruh, zelenjavo, pralne praške, vložke za baterije In tudi igrače. Spodnji prostori veleblagovnice so svetili, prodajne police pa so pregledno razporejene. Težave so bile sprva le s košaricami, ki So v navadi po samopostrežnih trgovinah. Pa tudi te, za Ljubno novosti. Bo ee kupci kmalu privadili. V zgornjih prostorih, kjer prodajajo tekstil, konfekcijo, obutev in tehnično blago, pa so si Ljubenčami prvi dan še bolj ogledovali razstavljeno blago, kot pa ga kupovali. Slišal pa sem nekaj gospodinj, M so dejale: »Ta štedilnik bom pa kar kupila. Jutri bom prišla z denarjem in ga odpeljala. Odslej borno kuhali na elektriko!« Zvečer sem v bifeju, kjer eo ves dan brezplačno točili kavico in alkohol, slišal praviti, da je že prvi dan obiskalo novo veleblagovnico blizu 1000 Ljubenča-nov in okoličanov, ki so nakupili za približno en milijon starih dinarjev raznega blaga. To pa za kraj. kakršen je Ljubno, tudi ni malo! MATJAŽ V. Nova Mercatorjeva veleblagovnica, ki so jo minulo soboto odprt* v Ljubnem ob Savinji, se izredno lepo vključuje v okolje tega turističnega mesteca v zgornji Savinjski dolini LIBELA CELJE Osebna tehtnica NEVA Mere v mm AVTOELEKTRO TOLMIN je dobil letos Jugoslovanskega oskarja za plastično embalažo svojih vžigalnik svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, in drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinarjev. 1 \s/ 1 4R*. sp«* AA/W\AAAA/W'A/‘AA^y'vA/V'7\AAAAAAAAAAAAA<^Ač -/-y z■y^^Z^AyV^AZV^✓V^/^/^/^Z^AAZ^A/VVV^✓^y^AAZVSy^y^ZV^ZVVVV^ZVS/V^ZVVVV^AZ^y^Zv^ZV^/^ZV^/VVVVVV^ZVVVV'V^Z W\AZWVW; VVV%AZsAAZVNTVV\Ay^AAAyVNA/Ve^S^/^ * POTROŠNIŠKIH B S POTROŠNIŠKIH POLIC Ig S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC H S POTROŠNIŠKIH POLIC Kako gospodarimo k 1 8! 0 6 M * u e e j I I 0 l l liroljub-ne in bojevite igrače V ljubljanskem Supermarketu so prav te dni dobili veliko pošiljko Igrač Iz Italije, Japonske In Rusije. Všeč so nam bile Italijanske punčke: oblečene so v pisane obleke, njihovi lasje so kot pravi, da se jih celo česati. Te punčke stanejo od 1990 do 6500 S-dinarjev. Zelo enostavne, vendar prikupne so ruske igrače. Te so namenjene prav najmlajšim. Na policah smo videli pajace In živali Iz plastične mase, ki Jih lahko postavljamo na glavo, nazaj pa se obrnejo same. Vmes še zapojejo In zaigrajo! Ruske igrače niso drage, stanejo od 2000 do 3400 starih dinarjev. Najdražje in najlepše so japonske igrače. Te so bolj namenjene očkom kot pa otrokom. V Supermarketu prodajajo vrsto japonskih avtomobilov: od starinskega avtomobila-kočije, slado- ledarskega avtomobila do najmodernejšega avtobusa. Vsi se premikajo s pomočjo baterij. Njihova cena se vrti pri 10.000 S-dinarjev. Zelo lepe so tudi otroške budilke, ki same prikorakajo do postelje in z močnim glasom zbude zaspanca. Pri hoji premikajo še roke in odpirajo oči. Njihova cena je 10.775 S-dinarjev. Niso pa nam bile všeč Japonske vojaške Igrače: tanki in strojnice. S takim orožjem se Američani bore proti Vietnamcem! Tudi dedek Mraz takšnik igrač ne bo kupoval! Na sliki vidimo simulator: otroško avto šolo. Ta poučna igrača stane 10.059 S-dinarjev, deluje pa na baterije! m. v. J NOVOLESU DELAJO Z MOŽGANI Kjer je dim je tudi ogenj — M >ben ukrep nas ni prisilil v izvoz, tudi reforma ne, zagotavljajo v Novolesu iz Straže pri Novem mestu. Izvažamo, ker nam drugače ne kaže. Na domačem trgu bi hitro opleli. Enomesečna proizvodnja naših izdelkov namreč zadošča za enoletno jugoslovansko potrošnjo. Ce že namigujete na reformo in na zaostrene pogoje gospodarjenja, ki so spravili nekatera lesna podjetja iz sve tovnih v ugodnejše domače tržne okvire, potlej moramo pomenek drugače zastaviti. Na svetovnem trgu prodaja Novoles dobro polovico svoje Proizvodnje in skoraj v celoti ba konvertibilna področja. Do-bro desetlttje si izmenjujejo naročilnice in račune z zahodnoevropskimi in ameriškimi kupci. Ob reformi pa so se vendarle morali od nekaterih pritožno posloviti; vendar pa se tiso zaprli na domači trg ... Preusmeritev prodaje Na svetovnem trgu »Ob reformi so se naše go-rPddainake škarje priprle,-« pripi-a kazalec na sredinec tehnični phektor Novolesa inž. Mirko ečar. »Srečanje z reformo je "ptoenilo za nas teže zaslužiti s,lna.r: premij za izvoz ni bilo, 'boški so se povečali, cene na Uhanjem trgu pa niso popusti-■ Nekateri naši kupci so nas z ^Ugodnimi cenami prisilili v ^kanie odgovora na vprašanje komu prodajati in po kakšni ^hi. Edina rešitev je bila preveritev prodaje na svetov-.ern trgu. v zameno za nekake Prejšnje, smo iskali nova ,.5jsča, kjer smo lahko uvelja- vili 0, naše tržne pogoje. Tn to je Ul ^farmi eden naših največ-ustpehov.« Američani radi počivajo v dsivnem gugalniku. V zameno , dežno in lahko plastiko se dJi1 »Primejo pohištva, ki je iz-tWn° iz debelih kosov lesa. hal „ameriški okus ustreza kot. lašč Novolesovi proizvodnji, jt‘ temelji na masivni bukovini. S|j ko že govorimo o njihovi j. T°vinski osnovi, potlej velja jjAsdati, da so sedli Straški les-H delavci prav v sredo buktovi-1^' Ta naravna prednost je go-vorj° Vp-ivala na njihovo proiz-■- Un°_ usmeritev, na izdelavo in panel plošč in izde- ]Va!2anih hišt kosovnega masivnega po-Hygva>. v zadnjem času pa raznih l3-'0 tudi o izdelavi masiv-n dnevnih sob. °6G0V0RN0ST v pravem pomenu besede , časih znajo ljudje več po- ved 'ati, kot je res. V Novem me- stu so me na primer nekateri tovariši opozorili, da so v Novolesu postavili organizacijo dela na glavo, da so uvedli sistem, ki jim je zagotovil večje delovne in finančne učinke. V. Novolesu so radovedno prisluhnili moji pripovedi, potem pa sc rekli,. da ničesar ne vedo o kakšnem sistemu?' res pa je, da teče njihov posel zadnje pol leta drugače kot poprej. No, kjer je dim, je tudi ogenj. »Povečali smo odgovornost do dela, vendar po nobenem teoretičnem sistemu,-« pravi inž. Mirko Pečar, »ampak s spremembo direktorja.«« — Naš direktor je dober tehnolog in ekonomist, spoštuje red in disciplino. Če nekaj reče, potlej besedo drži. Za vse to mu delavci zaupamo in si prizadevamo, da bi ga kar najbolj posnemali vsak na svojem delovnem mestu. Odgovornost uzakonja vsak statut, tudi naš, toda mi želimo uveljaviti resnično odgovornost. — Tako zatrjujejo v Novolesu delavci, ki so glede na položaj za svoje delo najbolj odgovorni. Poleg zaostrene odgovornosti so v Novolesu opravili tudi veliko kadrovskih sprememb. Vsa-komu so skušali poiskati delovno mesto, kjer bo lahko največ napravil. Njihove obrate vodijo v glavnem inženirji, oddelko-vod.ie so tehniki. Oddelek šteje 70, 80 do 110 delavcev in je potem razumljivo, da mora biti vodja dober organizator proizvodnje. Takemu delu ne more biti več kos nekdanji mizarski mojster. Tudi na drugih odgovornih strokovnih delovnih mestih so delavci z najustreznejšimi kvalifikaciiami. kajti v Novolesu pravijo: »Naši delavci so pridni in to vrlino ie treba negovati, plemenititi z dobrim vodenjem večje in kvalitetne proizvodnje.-" Od maja sem so v Novolesu povečali proizvodni načrt za pol milijarde starih dinarjev. Že to je otipljiv dokaz, da piha v Novolesu zadnje čase nov veter, in kaj pomeni pol milijarde glede na prejšnje obdobje? »Deloma je to zasluga ugodne sezone,- pravi vodja računskega sektorja Stane Suln, »v glavnem pa gre povečanje na račun večje proizvodnje, pri čemer pa smo zmanjšali stroške. Računski odnosi med obdobjem do maj g letošnjega leta in od maja sem kažejo tako: do maja smo imeli na skladih približno 30 milijard starih dinarjev, od junija do septembra pa že 140 milijard. Osebni dohodki so znašali pred majem povprečno ^VVkAAAAAAAAvAAAAA/VV^^-Z-AA M veste ... da kaže analiza letošnje jugoslovanske proizvodnje izdelkov trajne potrošnje, da se je večina proizvajalcev znašla v težkih pogojih gospodarjenja, kar je posledica občutnega padca konjunkture ne samo na inozemskem tržišču, temveč predvsem na domačem trgu; .. .da danes številne tovarne ne morejo prodajati niti znižano tekočo proizvodnjo, še manj pa ogromne zaloge, ki so se nakopičile v tovarniških skladiščih in trgovinah; ... da smo izdelali v letošnjem prvem polletju 40 % manj pralnih strojev kot lani v istem obdobju; ... da so se jugoslovanske zaloge hladilnikov povečale od lani za triinpol-krat; ... da so porasle zaloge sesalcev za prah od 7000 kosov v minulem letu na 38.680 v letošnjem, ali skoraj za petkrat; ... da je padla proizvodnja radioaparatov od lani na letos za 43 %: ... da so bile naše zaloge električnih štedilnikov sredi letošnjega leta skoraj za 200 °fn večje v primerjavi z istim. obdobjem lani. ^A/WW^AA^A/WVWWVV^AA/W' J?oT IZ STAREGA - NOVO! aaaaaataaBaaaaaBEaaaaaaaai Celje LES - POHIŠTVO - ZABOJI LESNA VOLNA - FURNIRJI - - SODI PAPIR aaaeaaaaaaaaaeaai KRIZA AKTIVIZMA 64 tisoč, zdaj so pa že za 23,5 odstotka višji in se približujejo 80.000 starim dinarjem.«■ Med delovnim časom v Novolesu ne poznajo sestankov. Vsak ponedeljek popoldne zaseda kolegij, ki ga sestavlja pet obratovodij in pet drugih vodilnih delavcev. Vsak četrtek popoldne so strokovne razprave, za nekatere obvezne, za druge prostovoljne. Vodi jih direktor. In teme razprav? Razpravljajo na primer o metodi zajemanja stroškov, o letnem načrtu, o tem, kako planirati osebne dohodke itd., itd. VELIKOPOTEZNI NAČRTI Mednarodna banka za razvoj v Washingtonu ima v pretresu prošnjo Novolesa za milijardo 700 milijonov starih dinarjev posojila. Poroka sta podjetje Stol Kamnik in Brest Cerknica, ki se prav tako potegujeta za svoj kredit. Vse kaže, da bo kredit odobren z razmeroma ugodnimi pogoji. Zaprošeni kredit je precejšen, toda investicijski načrt Novolesa obeta bogate obresti. Obratovodja obrata vezanih plošč inž. Edo Tavčar našteva: »Zgradili bomo novo, popolnoma avtomatizirano 'žago s potrebnimi skladišči, povečali in izpopolnili bomo proizvodnjo drobnega pohištva, rekonstruirali in povečali bomo tovarno vezanih plošč in zgradili bomo lastno energetsko centralo. Na novi žagi bomo lahko prežagali 10 tisoč kubikov lesa in vse te kubike tudi predelali v lastni finalni proizvodnji. Doslej smo del neobdelanega lesa prodajali. Zategadelj širimo in moderniziramo preostale obrate, širimo pa jih tudi zato, da bi žagarje, ki jih bodo zamenjali avtomatični stroji, zaposlili v finalni proizvodnji.« V investicijskem programu preseneča lastna električna centrala. Vendar so v Novolesu naračunali, da odvržejo toliko odpadkov, da bi z niimi in z minimalnim dodatnim gorivom lahko poganjali lastno električno centralo. Skozi okno pisarne tehničnega direktorja je videti celotni sedanji in prihodnji kompleks Novolesovih obratov. Tudi ta racionalizacija s prostorom in časom .ie plod preudarnega gospodarjenja. I. VRHOVCAK Praktično gospodarsko življenje nam it 1*9 tat zastavlja vprašanje: kako se izkopati iz gospodarski in i zaostalosti in povprečnosti, kako naprej. Največkrat je v rabi odgovor: za nobeno ceno n* smo se izkopavali v administrativno-plansMh časih voja. Več glav — več ve! Zato poti naprej nikar *t*m*lf*V*& z »argumenti avtoritete, ampak le z avtoriteto argument***! Za smer našega razvoja na) bi se nikoli več ne odločati pod pritiskom avtoritativnih direktiv, ampak le * samonpmvnitn dogovarjanjem. Vso veljavo ima beseda samoupravljale**! Treba je torej predvsem ustvariti možnost... Možnost za samoupravno dogovarjanje pa je seveda nstves* jena, odkar delujejo družbenopolitične organizacije, tkupščtruM »organizmi«, različne »asociacije« delovnih ljudi, zbori volivcev. javne tribune, terenske organizacije te ali druge vrste itd. Moti le nekaj: neposredni proizvajalci, volivci, občani, člani organizacij — kakor že hočete — ne hodijo kaj posebno radi na sestanke. Celo člani Zveze komunistov ne prihajajo disciplinirano na sestanke svojih organizacij, precej sej občinskih skupščin ni bilo sklepčnih itd. Sicer pa: to so znane stvari. Oglejmo si raje, kako si navadno prizadevamo izkoreniniti neprizadetost in mlačnost članov družbenopolitičnih organizacij, občanov itd. pri hoji na sestanke. S spraševanjem: — Le zakaj?... Kaj še! Največkrat z javnim zgražanjem v stilu: glejte jih, kakšni so! Pomislite, niso bili sklepčni! Kje je dandanes zavest, individualna in družbena odgovornost, partijska disciplina!? Nekateri sekretarji organizacij Z K so celo kar po starem udarili po mizi: — Tovariše, ki ne bodo hodili na sestanke, bomo ... Takšna metoda »ustvarjanja demokratične politične atmosfere« nas ne bo nikamor pripeljala! Časa je vsak dan bolj škoda. Zato bi bilo bolj prav, če bi organizatorji samoupravnega dogovarjanja — po kakršnih linijah že opraljajo to nalogo — tako imenovani teren resno vprašali: zakaj se ne zbirate, zakaj nas ne poslušate, ne razpravljate, ne predlagate? Zvedeli bi, da mnogo ljudi samo zato ne hodi na sestanke, ker na njih ne zvedo nič drugega kot to, kar so že prebrali v tisku in slišali ali videli na RTV. Le kako naj gre, denimo, komunist s posebno gorečnostjo na sestanek svoje organizacije, če je zdaj na dnevnem redu razprava o »gospodarskih rezultatih občine v 1. in 2. kvartalu letošnjega leta«.’?■ Zakaj pa ne pritegne več ljudi na sestanke možnost iz-ntenjave in boja mnenj, možnost predlaganja? Ne nazadnje tudi zato, ker se je že veliko ljudi iz lastnih izkušenj prepričalo, da so njihovi kritični in ustvarjalni predlogi v uradni interpretaciji organizatorjev dogovorov na poti »navzgor« v najboljšem primeru izzveneli načelno, posplošeno, nekoristno, z eno besedo: v prazno — v najslabšem primeru pa so z zapisnikom vred obležali v pisarniškem predalu. Očitno je torej, da velikemu delu sedanjih sestankov, natrpanih z dolgimi dnevnimi redi, ne moremo reči samoupravno dogovarjanje. Tistemu, ki na njih sodeluje, ne dajejo občutka, da bi lahko s svojimi idejami, pobudami in predlogi ustvarjalno spreminjal in bogatil naš čas in prostor. Naše sestankovanje je prej odraz krize aktivizma kot pa najbolj racionalna metoda za odkrivanje prave poti v (vse premalo opredeljeno) prihodnost. Tudi to so znane stvari, mi lahko kdo, ki meni, da so sestanki edino zveličavna oblika demokratične izmenjave mnenj in ustvarjalnega oblikovanja dogovorov, zdaj avtoritativno odbrusi. In vpraša: — Tovariš, kaj pa predlagaš drugega? Zato — da ne bo nesporazuma: nič takega, o čemer še nismo dosegli idejne enotnosti in načelnega soglasja. JAVNO DELOVANJE v širšem pomenu besede, kot se javnost družbenega dela lahko izrazi na sestankih, strokovna delitev dela med vsemi organizmi, ki smo jih ustvarili ali izvolili, da bi skrbeli za našo rast, učinkovito, racionalno in uporabno samoupravno dogovarjanje za vse gospodarske in družbene akcije. Konkretno pomeni to tudi, da ne more biti nekdo javni delavec, če ne zna (ali noče) javno nastopati, da si ne smemo, denimo, v merilu republike, privoščiti kopice »samoupravnih organizmov« ali »strokovnih institucij«, ki vsi proučujejo isto stvar, da bi kazalo na sestankih razpravljati — razumljivo, strokovno poglobljeno in polemično — o eni sami, najbolj aktualni, ne zastarani točki dnevnega reda itd, Pravimo, da je naša glavna naloga: vse sile za uresničitev gospodarske in družbene reforme! Kaj pa reforma zavesti? VINKO BLATNIK teEmika 1-jub - — — ... ... y IMATE STARO STANOVANJE Z VISOKIMI STROPI? ,r MODERNIZIRAJTE GA IN ZNIŽAJTE STROPE S ESE IN GSBH321AKUSTIČNO-DEKORATIVNIMI PLOŠČAMI iiiiisiifi fei IJANA. KAMNIŠKA C.25 mmmm Lw a Kuho gospodarimo Delavska univerza »BORIS KIDRIČ« Ljubljana razpisuje v sodelovanju z Mestnim sindikalnim svetom Ljubljana štiridnevni seminar za predsednike, tajnike In člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic Prodram seminarja obsega naslednje teme: 1. UVODNI RAZGOVOR 2. MESTO IN VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ 8. VLOGA IN NALOGE SINDIKATA V SISTEMU DECENTRALIZACIJE SAMOUPRAVLJANJA 4. METODE DELA SINDIKALNE PODRUŽNICE 8. GOSPODARSKA IN DRUŽBENA REFORMA 6. AKTUALNI PROBLEMI DELOVNE ORGANIZACIJE 7. SPLOŠNI AKTI IN DELOVNA RAZMERJA 8. DRUŽBENI STANDARD 9. ZAKLJUČNI RAZGOVOR Podrobnosti bodo objavljene v naslednji številki Delavske enotnosti. • Seminarji bodo v mesecu decembru letos ter v januarju, februarju in v marcu 1968. leta v Grobljah v prostorih centra biotehniške fakultete. Stroške za izvedbo seminarja, kakor tudi stroške za bivanje prijavljenih iz območja ljubljanskih občin, je prevzel Mestni sindikalni svet Ljubljana. ■Prtjev* pošljite na naslov: Mestni ■indikalnl svet Ljubljana, Dalmatinova 4. Kadar pridete v Celje, obiščite hotel Avtoturističnega podjetja »IZLETNIK* Celje Telefon 20-41, 20-42 CELEIA Obiščite nas, če potujete skozi Celje, če ste na službenem potovanju, če ste na dopustu. Sodobna oprema vseh sob. — Prvovrstna kuhinja. — Domače in tuje specialitete. — Sončna terasa. — Poleti možnosti kopanja, pozimi zimski športi. Sprejemamo aranžmaje po naročilu. Skupinam nudimo popust. Cene zmerne — postregli vam bomo vljudno in v vaše zadovoljstvo. Kftllft TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE Izdelujemo vse vrste bombažne tkanine: © tnlete, damaste, modne popeline, kanafase Itd. Ne pozabite! Izdelujemo vse vrste posteljne konfekcije ter ženske in moške robce. GOSTINCI O SVOJEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU Na slabšem kot pred r eiormo Intervju z Zmagom Likarjem, predsednikom sveta za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici SRS, ki ga objavljamo, je nastal po plenarnem sestanku volilne enote predstavnikov gostinskih in turističnih gospodarskih organizacij ter samostojnih gostilničarjev na območju strokovnega odbora Ljubljana in Novo mesto Tovariš Likar nam je posredoval sprejeta stališča zbra- nih. Kakšno stališče so zavzeli predstavniki gostinstva do financiranja splošne turistične propagande in kaj od tega pričakujete? Predstavniki gostinskih gospodarskih organizacij in zasebni gostilničarji so giede financiranja splošne turistične propagande s posebnim dopolnilnim članskim prispevkom Gospodarski zbornici SRS zavzeli v načelu pozitivno stališče. Vendar so bili mnenja, da mora za propagando prispevati celotno gospodarstvo, ker imamo vsi neposredno ali posredno korist od turizma, posebno še od tujega turističnega prometa. Gostinstvo je že doslej plačevalo višji prispevek kot druge panoge in bi bilo pripravljeno prispevati še več, če ne bi te panoge bremenile nekatere druge izredno visoke obveznosti po uvedbi gospodarske reforme. Katere obveznosti imate v mislih? Predvsem prispevek za vodni sklad in prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Gostinstvo se dobro zaveda, da brez urejene preskrbe s pitno vodo ne bi moglo normalno poslovati. Toda težko razume, da mora plačevati mnogo višji prispevek, kot bi ga plačala zasebna gospodinjstva, čeprav je voda iz gostinstva enako onesnažena kakor odplake privatnih gospodinjstev. Poleg tega kaže upoštevati, da se v gostinstvu trošijo ogromne količine vode zaradi izpolnjevanja higiensko sanitarnih norm in ne zaradi ekonomskih koristi. Tudi pri prispevku za uporabo mestnega zemljišča je potrebno upoštevati, da mora imeti gostinstvo Velike poslovne prostore zaradi sanitarno-teh- ničnih predpisov, teh prostorov pa ne more uporabljati za neposredno ustvarjanje dohodka. Kako pa je z obveznostmi v zasebnem gostinstvu glede na zatrjevanje družbenega gostinstva, da ekonomski pogoji niso izenačeni? Kar zadeva prispevek za vodni sklad in prispevek za uporabo mestnega zemljišča so obveznosti privatnega gostinstva izenačene. Neenakost pa nastopa pri prometnem davku. Ta davek znaša pri alkoholnih pijačah tudi do 65 odstotkov od prodajne cene. Za privatne gostilne je po zakonu možen pavšalni obračun prometnega davka in večina občin se tega načina tudi poslužuje. Pavšalne osnove pa so le malokje realno določene, posebno ker se prodajne cene med letom spreminjajo. Mimo tega nekatere občinske skupščine zaradi neurejenega financiranja investicij v privatno gostinstvo popuščajo pri davčnih obveznostih, da bi zasebniki laže obnavljali in gradili gostinske obrate. Stališče sveta za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je, da prometni davek ni rezultat osebnega dela, temveč da je regulator tržišča oziroma v sedanji obliki in stopnji fiskalni instrument in zato ne more služiti kot osnova za stimuliranje, ker pomeni v teiifi primem čisto družbeno dotacijo za privatno investicijo. Svet pa se strinja, da se stimulacijska politika za investicije tudi v bodoče vodi pri določanju prispevka iz dohodka. V zvezi s privatnim gostinstvom želim povedati še to, da je liberalizacija pri izdajanju dovoljenj za samostojne gostilne povzročila marsikaj negativnega. Na primer: dovoljenja za veliko zasebnih bifejev in točilnic so dobili ljudje, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe. Smatram, da niti taki obrati, niti taki »gostinci* ne morejo pospeševati turističnega prometa v Sloveniji. Naše glavno vodilo bi moralo biti prizadevanje za splošni dvig kvalitete gostinskih storitev. Samo tako se bomo lahko uveljavili na tujih turističnih tržiščih. Kakšna je akumulativnost gostinstva v letu 1967 in kaj pričakujete ob zaključku letošnjega leta? Po podatkih, $ katerimi razpolagamo, je gostinstvo edina gospodarska panoga v Sloveniji, v kateri se je letos delež gospodarske organizacije iz doseženega dohodka tako zmanjšal, da je nižji kot pred gospodarsko reformo. To je v popolnem nasprotju z osnovnimi načeli gospodarske reforme. Vzrok za to so povečan zvezni prometni davek in nekatere posredne obveznosti, kot so že omenjeni Vodni sklad, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, najemnina za poslovne prostore, cene komunalnih uslug m podobno. Brez dvoma je položaj v gostinstvu v obdobju reforme izredno težaven. Vendar šo prizadevanja kolektivov pripomogla, da ob koncu letošnjega Preveč krute uzde (Nadaljevanje » 1. strani) dajo drugim kruh in navidezno zmanjšujejo potrebe po vzgoji obrtnega naraščaja. ZAKAJ PROIZVODNA OBRT ZAPIRA VRATA? V proizvodni obrti je gospodarska reforma povzročila podobne težave kot v industriji: liberalizirani uvoz in olajšani devizni režim spreminjata tržne odnose. Zaloge gotovih izdelkov so se znatno povečale v vseh podjetjih, ki se niso prilagodila spremenjenim prodajnim pogojem. Republiško povprečje neprodanih zalog je bilo ob letošnjem polletju za 21 odstotkov nad lansko ravnijo. Kakih 600 družbenih obrtnih organizacij, kolikor jih imamo v Sloveniji, je v šestih mesecih vložilo samo okoli 6 milijard starih dinarjev v sklade (vključno z amortizacijo!). Ker dajejo banke pri kreditiranju prednost industriji, občinski skladi za razvoj obrti pa so razmeroma skromni, bo proizvodna obrt prihodnje leto na novo zaposlila kvečjemu dobrih pet tisoč delavcev — predviden je namreč 2,5 odstotni porast zaposlenosti, če se z modernizacijo proizvodnje ne zmanjšajo potrebe po novem zaposlovanju. Zaposlovalne prognoze za proizvodno obrt so verjetno prečrnoglede, zlasti če ukinemo dopolnilno obrt in če občinske skupščine z razumnejšo davčno politiko olajšajo gospodarski položaj te dejavnosti. Med davčnimi osnovami in stopnjami so namreč neopravičljivo velike razlike, kar bo svet za obrt pri GZ posebej obravnaval s predsedniki občinskih skupščin. Priporočil jim bo večjo treznost in razsodnost pri odmerjanju dajatev. OČITKI ZASEBNIH OBRTNIKOV Veliko več možnosti za zaposlovanje je v servisni obrti, s katero se povečini ukvarjajo za- sebni obrtniki. Družbena podjetja so namreč opešala pod nevzdržnimi občinskimi bremeni in predpisanim poslovanjem, ki povzroča v manjših podjetjih zelo velike režijske stroške. Od razumevanja občinskih skupščin je odvisno, kateri sektor uslužnostne obrti se bo hitreje razvijal, potencialnih delovnih mest je v obeh dovolj, če naj obrt zaposluje namesto 8 odstotkov kar 30 odstotkov delavcev. • Čeprav se širijo govorice o kapitalizaciji zasebne obrti, pa je po drugi plati ravno tako res, da zesebne obrtnike diskriminiramo. Dokazi, ki so jih sami navedli na plenarnem posvetovanju, so vredni temeljite obravnave in prav tako njihovi izboljševalni predlogi. Če občinske skupščine ukinejo zasebnim obrtnikom pavšalne dajatve, je bilo rečeno, naj se zasebna obrt izravna z družbeno tudi pri plačevanju prometnega davka na opremo, ki znaša v nekaterih komunah 28 odstotkov. Ker je zasebna obrt sestavni del gospodarstva, je zaviranje modernizacije na tem sektorju družbeno škodljivo. Dodatno pa ta fiskalni instrument prizadeva trgovino, ki predrage opreme ne ^more prodati. Ravno tako je sporen prometni davek na reprodukcijski material, s katerim je obremenjena zasebna obrt. Ukinili naj bi ga vsaj pri materialih, ki jih v nepredelani obliki ni mogoče preprodajati. Urediti kaže kreditiranje zasebnega obrtništva. Glede tega je Gospodarska zbornica že intervenirala na skupščini SRS. Problem bi rešili Z ustanovitvijo hranilno-kreditnih zadrug, za katere obrtniki že dve leti zaman prosijo. Sedanji cenzus za zaposlovanje delavcev v zasebnih obrtnih delavnicah po mnenju obrtnikov' ni umesten. Obstajata pa dva alternativna spreminjevalna predloga: popolna liberalizacija zaposlovanja v zasebni obrti ali prilagajanje zaposlovalnega cenzusa razvitosti posameznih obrti. Gospodarski položaj zasebnega tesarskega mojstra, ki zaposluje tri delavce, je na primer povsem drugačen, kakor položaj zasebnega predlovalca plastičnih mas z istim številom zaposlenih. Vprašanje boljšega nadzora nad okrepljeno zasebno obrtjo pa naj bi družba rešila skladno s pomisleki, ki se morda upravičeno vzbujajo ob teh predlogih. ZAKAJ TAKO MALO VAJENCEV? Zadnji dve leti število vajencev upada. Na vsakega zasebnega obrtnika pride samo še en vajenec. Mladina se želi izučiti obrti, pač pa jo obrtne organizacije in zasebni obrtniki zavračajo, ker se s sedanjim financiranjem vajenskega šolanja ne strinjajo. Na opisanem plenarnem posvetovanju so spraševali, zakaj ima šola pravico podaljšati pouk s 3 na 4 in pol mesece ali celo na 6 mesecev? Se celo, če so šole slabše opremljene kakor obrtne delavnice. Posamezniki so predlagali, naj bi šolanje vajencev financirali starši, kakor financirajo mnoge bodoče industrijske strokovnjake. Svet za obrt pri Gospodarski zbornici podpira ta predlog, ker leni vajenci ob sedanjem financiranju nimajo interesa, da bi se čimprej izšolali, če padejo, je prizadeto podjetje, ki mora plačati dvakratno šolnino. S svoje strani pa svet predlaga, zvišanje vajenskih nagrad za. praktično delo. Gospodarska zbornica SRS tudi že pripravlja osnutek novega zakona o vajencih, ki naj bi stimuliral obrtna podjetja za sprejem in vzgojo obrtnega naraščaja. Začrtani razvoj obrti in predvideno večje zaposlovanje v-obrti silita v krepitev vajenskih vrst, ki so se od lani zmanjšale z 9500 na 9000 mladincev. MARIOLA KOBAL leta verjetno ne bo nobena S9" ^tinska gospodarska organizacija izkazala poslovne izguoe, čeorav bodo sredstva skladov manjša kot lani. Ali bo devalvacija angleškega funta po vašem mnenj” vplivala na položaj gostinstva in na turistični promet? Mimo priporočila zveznega komiteja za turizem, ki je _bij® objavljeno, ne bi mogel dati n ' bone izjave glede same devalvacije in angleškega tržišča. O spremenjenem položaju * naših kolektivih in združeni"1 veliko razpravljamo, vendar » bila vsaka konkretnejša izjav* preuranjena. Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, sta-j novanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste | ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje LJUBLJANA Jlasilo Republiškega sveta ta Slovenijo izdala CZ P lovska enotnost v Ljubil**** ■-Ul je Oll ufltan »vlien *0 *Jji vembra 1942 Urejuje uredni »d bor Glavni in odeovof MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprav* jubljana Dalmatinove ul »oStm predal SIS VI te iredniStva .»UHtfa. 112-402 in 310-033 uprave U,MI' t Račun ort N ar kini 0anlc1,ie .jubUanl St nb soi 1-991 ° /tznl račun on Kreditni &* ^ hranilnici Ljubljana 0)1 -020-1 32000- 10- 3204-486 - 50 S-dln - Naročnina ‘etrtletna 6.50 N-din 650 polletna 13 N-4tn - i!*oo -n letna 26 N-din - 2600 S- __ RokopKov ne vrečam" . j °ofltnlna plačana v Tlak In k1l9M1 C7.P DELAVSKA ENOTNOST Zveze sindikatov Ljubljana Posebna izdaja V navzočnosti blizu 300 delegatov in gostov poteka prva plenarna seja I. občnega zbora ljubljanskih sindikatov. Uvodni referat predsednika Mestnega sveta tovariša Rudija Bregarja in diskusije nekaterih delegatov so že na prvi plenarni seji določili osnovno nalogo I. občnemu zboru: — čimbolj stvarno oceniti podobo družbeno ekonomskih in političnih razmer, v katerih živi in deluje delovni človek, in izoblikovati osnovna politična stališča, v katerih bodo ljubljanski sindikati uravnavali svoje delo v bližnji prihodnosti •*. —. hruli teden so imeli m /m ljubljanski sindikati X v jt. sv°i Prv* občni zbor. Poleg Številnih, delegatov, ki so jih izvolili ljubljanski delavci, so se na povabilo organizatorja udeležili občnega zbora tudi mnog t gostje, med njimi IVO JANŽEKOVIČ, predsednik Republiškega sveta ZSS, predstavniki sindikatov mest Skopje, Priština, Sarajevo, Titograd, Novi Sad, Beograd In Zagreb ter predstavniki družbeno političnih organizacij in skupščinskih organov Ljubljane. Svoj občni zbor so ljubljanski sindikati obogatili z dvema pomembnima dogodkoma: s proslavo 30. obletnice Prihoda tovariša Tita na čelo Partije in z branjem odprtega Pisma, ki so ga delegati občnega zbora naslovili ljubljanskim delavcem kot skupni Na prvi postaji Protest proti ameriški agresiji tmd vietnamskim ljudstvom. Delo občnega zbora ljubljanskih sindikatov ■ je teklo na dveh plenarnih zasedanjih in v treh komisijah, ki jih je obdn< zbor usmeril v razpravo o vlogi, vsebini in metodah d«!« sindikalnih podružnic v •edanjih pogojih mm/mprave, 0 uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah m o vplivih in posledicah reforme na posamezna področja ^ižbenih dejavnosti fn naložb sindikata. Namen vsakega občnega *bora je prav gotovo obračun ^sedanjega dela In dogovor 0 stališčih, metodah in vsebi-dela za prihodnje delovno obdobje. Oboje so ljubljanski **Udikatl dobro opravili. Ven-^'lT velja poudariti osnovtw tTU>čllnost za dosedanje in Prihodnje delo ljubljanskih sindikatov: to je vztrajno pri-*Jdevanje za uresničevanje gospodarske in druzbe-n® reforme. V tako vsebino razprave se je vključil tudi ®°st občnega zbora tovariš Janžekovič, predsednik /S ZSS, ki je med drugim dehti; “‘Uresničevanje reforme, ki ’l$e vodi v svetovni gospodar-*^1 Prostor, pomeni tako odgo-l'0rno nalogo, da ji morajo * hdikati z vsem svojim vpli-Vcrn in aktivnim delom poma-utreti pot do cilja. Ta aioga je še toliko težja, ker Je prt nas ven(jar za ceiovito Jhžbeno preobrazbo, za mo-Jrnizacijo našega gospodar jr, 'a na samoupravni osnovi. yJUge osnove za ta napredek J. moremo priznati. Gre to-J za uresničevanje takih jj J°iev delovnega človeka, v er bo lahko postal njegov j, ly dominanta naših druž-*h odnosov.« kr občni zbor je kon- h~ n\ Politični dogovor Ijub-P'S^jb sindikatov za nadalj-tj 6 nHhovo delo. Kakšni bodo o ^sPshi in kako bomo sodili mahovi veljavi od sindikal- nih f^^ružnic do našega sin-kljyjega sveta, je na žaru občnega zbora poudaril U.^\ Bregar, smo odgovor-haj, s ’ bi aktivno delujemo v organizaciji. IZ POROČILA O DELU LJUBLJANSKIH SINDIKATOV V MINULEM OBDOBJU Dveletni obračun Dobrih 60 jstrani šteje poročilo, ki ga je Mestni sin-dikalni svet Ljubljana pripravil za svoj prvi občni zbor. Blizu 200 delegatov se je lahko preko poročila nadrobno seznanilo z delom in prizadevanji nekdanjih občinskih sindikalnih svetov in enoletno dejavnostjo Mestnega sindikalnega sveta. Za vse sindikalno članstvo ljubljan-skih sindikatov pa povzemamo to pot samo nekatere najbolj bistvene vsebinske izvlečke poročila in se pjri tem omejujemo v glavnem na tisti del, ki govori o organizaciji, metodah in oblikah dela sindikatov v Ljubljani.__________________________________________________ Dobro leto je tega, ko so se občinska sindikalna vodstva dokončno združila v mestni sindikalni svet. Veliko razlogov je govorilo zato, da bi dobili v Ljubljani enotno organizacijo Zvez« sindikatov. Interesi članov sindikata is posameznih dejavnosti so začeti presegati občinske moje ta so zahtevali enotno ln kvalitetnejše reSevanje njihovih problemov na nivoju mesta. Takim zahtevam m je seveda moralo prilagoditi tudi delo organov sindikata. Ljubljana postaja vse bolj zaokrožena gospodarska, družbena in politično teritorialna enota in terja zato skladno reševanje vseh vprašanj. Za tako enotno reševanje nekaterih problemov so se sindikati zavzemali na področju šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, trgovine, komunale itd. Vse bolj pogosto so se shajali predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov, izmenjavali medsebojne izkušnje in usklajali delo 5 občinskih sindikalnih svetov. Ni naklučje, da so zato najprej občutili potrebo po združitvi strokovni odbori. Izkušnje so namreč pokazale, da se otepajo posamezne grupacije na vseh petih mestnih območjih s podobnimi vprašanji. Strokovni odbori so potlej s svojo združitvijo potegnili v enotni mestni svet tudi vseh pet občinskih sindikalnih svetov. Nekdanjih občinskih sindikalnih svetov ni vodila v združitev le enotna naloga sindikatov pri krepitvi samoupravljanja in razreševanje vseh protislovij, ki se v zavzemanju za dejansko samoupravo porajajo posebno v delovnih organizacijah, ampak predvsem iskanje ustreznejših oblik in metod dela, ki bodo racionalizirale delovanje sindikatov in s tem zagotovile večjo učinkovitost predvsem v medsebojnih stikih s sindikalno podružnico. SIDIKALNE PODRUŽNICE SE OSAMOSVAJAJO Večje delo, ki so ga ljubljanski sindikati opravili v minulem obdobju, so bili občni zbori sindikalnih podružnic. Posebno pomembne so bile predpriprave, kajti na občne zbore je bilo potrebno priti z jasnimi stališči, s poglobljenimi analitičnimi ugotovitvami o problemih posameznih področij v gospodarskih in družbeno-političnih dejavnostih in tako usmeriti svoje sindikalne organizacije na ustvarjalno in samostojno reševanje problemov v delovnih organiza- cijah in pri reševanju skupnih problemov komune in mesta. Končna ocena za te občne zbore je najbotiša. Bili so boljše pripravljeni kot nekdanja leta, posebno pa so se razlikovali od prejšnjih let po vsebini. V večini etudi kalnih podružnic so sindikati e spodbujanjem samoupravnih organov in strokovnih služb dokaj strokovno in tankočutno reševali probleme proizvodnih rezultatov, sodelovati so v pripravah na skrajšanje delovnega časa, organizirati so razprave o osnutkih pravilnikov ln si prizadevali, da bi z internimi akti pripomogli k timbojšim notranjim odnosom. V nekaterih delovnih organizacijah so sindikati pomagali tudi reševati probleme množičnega odpuščanja delavcev, se zavzemali za smotrne oblike integracije itd. Po vsem tem je razumljivo, da so bile razprave na mnogih občnih zborih usmerjene na gospodarsko in poslovno pot podjetja, da bi lahko realno ocenili tudi prizadevanja za izboljšanje standarda zaposlenih. Vse to kaže, da postajajo sindikati v delovnih organizacijah vse bolj samostojne politične organizacije in se oprijemajo metod dela, kot jih narekuje naš čas. NAGLUŠNA KADROVSKA POLITIKA V razmeroma kratkem obdobju je mestni sindikalni svet opravil veliko in uspešno delo. Poleg številnih plenarnih zasedanj in sej predsedstva je treba šteti v njegovo dejavnost več posvetov s predstavniki sindikalnih podružnic in samoupravnih organov o aktualnih problemih v delovnih organizacijah. Takih posvetov so se posluževali že nekdanji občinski sindikalni sveti. Tako so ljubljanski sindikati neposredno razpravljali s prizadetimi ob stečaju, tovarne Tops, nadalje so reševali probleme odpuščanja delavcev v tovarni Rog, Ljubljanskih mlekarnah in še v nekaterih delovnih organizacijah. Težko bi v kratkem povzeli vso dejavnost mestnega sindikata, zato se omejimo na dvoje vprašanj, ki jih ljubljanski sindikati prištevajo ves čas v primarne naloge svoje organizacije: vsestranska podpora nadaljnjemu uveljavljanju gospodarske in družbene reforme in v tem okviru reševanje ekonomskih problemov pri odpuščanju delavcev ter zavzemanje ljubljanskih sindikatov za, načrtno kadrovsko politiko in odločnejše premike pri zaposlovanju strokovnjakov, mladine in večje prizadevanje za izobraževanje zaposlenih. Poleg splošne opredelitve za reformo so se občinska sindikalna vodstva pa tudi mestni sindikalni svet vključili v delo za reformo s številnimi posvetovanji v delovnih organizacijah, z izmenjavo izkušenj med podjetji in ustanovami na nivoju občine. Ze ob sprejetju reforme so se sindikati odločno uprli težnjam zlasti nekaterih slabše organiziranih podjetij, da bi z odpuščanjem delavcev in z nazadovanjem in z zmanjšanjem proizvodnje izboljšali položaj ostalih članov kolektiva. Taki . predlogi nekaterih delovnih or-organizacij se porajajo posebno letos. Ob takih primerih so sindikati vselej uveljavljali stališče, da je treba problem racionalnejšega zaposlovanja iskati v . povečani produktivnosti dela zaposlenih, torej v povečanju proizvodnje, ne pa v odpuščanju. Temu načelu kaže zato v kolektivih prilagoditi prizadevanj* za dvig strokovne usposobljenosti zaposlenih, vključevanje novih strokovnjakov in racionalnejše razporejanje delavcev v delovnih organizacijah. Prav slednje — izboljšanje kvalifikacijske strukture in uveljavljanje načrtne kadrovske politike, gre v delovnih organizacijah po polževo, čeprav so se ljubljanski sindikati že večkrat zavzeli, da bi kadrovska politika dobila ustrezno mesto v statutih delovnih organizacij. Konec minulega leta je bilo v gospodarstvu Ljubljane zaposlenih približno 4000 strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo, kar pomeni le 3,8 odstotka vseh zaposlenih. Veliko ugodnejši tudi niso podatki o zaposlenih strokovnjaki s srednjo izobrazbo. Kljub takemu položaju pa je proces vključevanja novih strokovnjakov zelo počasen, ker zadeva na številne ovire. Na ves ta splet problematike ljubljanski sindikati opozarjajo že dlje časa in terjajo v imenu vseh zaposlenih hitrejše spreminjanje kvalifikacijske strukture. Dejstvo je, ugotavljajo ljubljanski sindikati v svojem poročilu, da mora kolektive, ki zaidejo v težave zaradi nesposobnosti svojih vodstev, še vedno reševati družba predvsem s sredstvi bolj produktivnih, kar narekuje hkrati potrebo, da se aktivneje vključimo v prizadevanja za dvig izobrazbene ravni vodstvenih kadrov ter dosledno uveljavljanje zahtev po racionalizaciji gospodarstva. Taka prizadevanja bodo podprli ljubljanski sindikati v celoti tudi v prihodnje. BRZOJAVKA PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB 30. OBLETNICI PRIHODA NA VODSTVO PARTIJE Dragi tovariš Tito! Danes smo se zbrali delegati Zveze sindikatov Jugoslavije mesta Ljubljane, da na občnem zboru kritično ocenimo naše dosedanje delo ter si začrtamo bodoče naloge pri izvajanju gospodarske reforme In nadaljnjega razvijanja samoupravne družbe. Našemu zboru daje posebno svečano obeležje prav dejstvo, da ta časovno sovpada s praznovanjem jubileja, ko ste pred tridesetimi leti, v najtežjem obdobju naše nacionalne sgo-dovine prevzeli vodstvo naše Partije in delavskega razreda Jugoslavije. V vsem dosedanjem obdobju Vašega vodenja, M ga označuje delo na graditvi enotnosti delavskega razreda Jugoslavije, zmagovito izbojevana narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija, preko velikih naporov v 'dobi graditve materialne osnove in socialistične preobrazbe dežele ter uveljavitve samoupravljanja, se delovni ljudje Ljubljane čutimo najtesneje povezani z Vami. Učimo se iz Vaših velikih dejanj in vemo, da smo Vam najbližji takrat, ko smo prizadevni pri svojem delu in kadar v praksi izvajamo vrednote socialistične demokracije, v svojih vrstah pa gojimo duh bratstva naših narodov ter mednarodne delavske solidarnosti. Zagotavljamo Vam, da si bomo tako kot dsolej tudi v bodoče z vsemi silami prizadevali za uspešno realizacijo velikih ciljev, ki so začrtani preko gospodarske in družbene reforme, za uveljavitev humanističnih načel, za izgradnjo socialistične družbe. Vam, tovariš Tito, pa želimo mnogo nadaljnjih uspehov na čelu Zveze komunistov ln delavskega razreda Jugoslavije pri delu za blagostanje delovnih ljudi Jugoslavije, za mir ln sožitje ljudstev vsega sveta. Ljubljana, 6. XII. 1957. Delegati prvega občnega zbora sindikatov Ljubljane * V IZ UVODNEGA REFERATA RUDIJA BREGARJA. PREDSEDNIKA MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA_____________________ Reforma in praksa Uvodni referat na občnem zboru ljubljanskih sindikatov je prebral predsednik Mestnega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Rudi Bregar. Delegati, ki so pozneje razpravljali na plenarni seji pa tudi v komisijah, so se pogosto opirali in sklicevali na izvajanje tovariša Bregarja, kar pomeni, da je referat pobudii delegate k dejavnemu delu na občnem zboru, še posebno, ker je tovariš Bregar ocenil podobo družbeno ekonomskih in političnih razmer, v katerih deluje delovni človek, in izoblikoval osnovna politična stališča, po katerih bodo ljubljanski sindikati uravnavali svoje delo v bližnji prihodnosti. Drugi del referata, ki zadeva prihodnjo dejavnost ljubljanskih sindikatov, se ujema z ugotovitvami komisij občnega zbora, o čemer pišemo na naslednjih straneh posebne ljubljanske izdaje. Zategadelj povzemamo v tem povzetku le prvi del referata, ki se nanaša na ugotovitve o sedanji fazi iz vajanja družbene in gospodarske reforme in s katerimi pojmovanji in ocenami morajo sindikati obračunavali v naslednjem obdobju izvajanja reforme. Učinkovito delovanje reforme občutimo povsod, od osnovanja proizvodne usmeritve, proizvodnje, prodaje, potrošnje, do zdavstva prosvete in kulture V tem nenehnem procesu se vse bolj krepijo samoupravljalska zavest proizvajalcev, osebna pobuda in odgovornost. Vse bolj se stapljajo osebni delavčevi interesi z interesi delovnih organizacij. Toda poleg teh in .še nekaterih drugih spodbudnih primerov, ki kažejo na skladnejši gospodarski razvoj, pa razkriva reforma s svojimi ukreni tudi naše slabosti, sposobnost in zmožnost posameznih delovnih organizacij v spopadu s tržnimi zakonitostmi. Ta spopad pospešuje proces diferenciacije gospodarskih organizacij na tiste, ki dobro poslujejo na osnovi lastnih razvojnih programov, ki se opirajo na kolektiv, in se zavzemajo za združevanje, in na tiste, ki bi želeli pod plaščem državne zaščite skrivati' svojo nesposobnost. Ko je tovariš Bregar govoril o teh skrajnih primerih v gospodarskem in samoupravnem življenju v delovnih organizacijah, je dejal: »Odločno moramo razkrivati posamezne gospodarske operativce, ki za vse krče, ki jih preboleva delovna organizacija in za vso notranjo neurejenost krivijo reformo in se nanjo sklicujejo. Nerentabilna podjetja niso prišla v tak položaj zaradi reforme. Taka so bila že prej, reforma je to stanje samo razkrila. Taka omejenost posameznikov zveni delavcem vse bolj kot opravičevanje pred lastno nesposobnostjo in ležernostjo. Ko smo šli v gospodarsko reformo smo mnogo govorili o težavah, v katere bodo zašli Proizvajalo' z nesodobno nerentabilno in nekonkurenčno proizvodnjo. Na- povedovali smo, da se bodo prej ko slej posamezne delovne organizacije znašle pred stečajem. Opozarjali smo tudi, da se ne smemo uspavati v kolektivih, ki jim je reforma omogočila trenutno boljši položaj. Nekateri kadri in tudi samoupravni organi so bili gluhi za vse te napovedi in opozorila. Sedaj pa, ko se ta predvidevanja uresničujejo, izgubljajo glavo, nimajo pa poguma, da bi priznali da jih je čas prerasel.« OBRAMBA ZA NESPOSOBNOST V ljubljanskem gospodarstvu je še zelo zakoreninjeno mnenje, da je treba za vsako ceno reševati vse proizvodne . enote, ki so nastale v minulem razvoju gosnodarštva. V besedah se zavzemamo za selektivnost. vendar smo hkrati nrema-(Nadaljevanje na 12. s+r^ni) REFORMA IN PRAKSA (Nadaljevanje z 11. strani) lo pogumni, da bd odkrito povedali, kakšna prihodnost čaka to aii ono delovno organizacijo, za katero je povsem očitno, da nima prihodnosti. Za vsako ceno podaljšujemo takim kolektivom življenje s kreditnimi injekcijami, čeprav vemo, da ne bodo vzdržali sproščenega tržnega gospodarstva. Nekateri pravijo, da so za tako reševanje zainteresirane tudi banke, ker pobirajo zamudne obresti od komitentov, ki so na majavih nogah. V nekaterih kolektivih, ki so se znašli v neugodnem gospodarskem položaju, je slišati tudi glasove posameznikov o polomu gospodarske reforme zaradi nizke rasti protovodnje. Takim mnenjem posameznikov je Radi Bregar v referatu odgovoril: »Predstavniki posameznih ogroženih panog in podjetij napihujejo trenutno zaostajanje proizvodnje zato, da bi izsilili odstopanja od osnovnih izhodišč reforme. Res ni sedaj dvomestnih številčnih odstotkov porasta proizvodnje, kot smo jih bili vajeni prikazovati v infla- ne usedi odnose na področju za- » poslovanja in poskrbi za vse, ki [ bi se želeli zaposliti. S takšnimi E mnenji seveda merijo na to, naj Š država tudi seže po sredstvih E podjetij in zoži materialno os- E novo delavski samoupravi. Vemo " pa, da so rešitve za zaposlova- » nje predvsem v oživljanju in ! širjenju rentabilne proizvodnje, jj STALISCA SINDIKATOV 5 NISO DVOUMNA Do tako različnih razlag in • tudi prizadevanj posameznikov, • da bi preglasili večji del, ki si S prizadeva utrjevati samouprav- jj ne odnose, sindikati seveda ne 5 morejo biti ravnodušni in brez stališč. In vendar si tudi stališča sindikatov nekateri mnogokrat razlagajo po svoje. Glede tega je menil Rudi Bregar: »Posamezniki ocenjujejo te- | lave in nasprotja v samouprav- ' nih odnosih in delavčevi zavesti i kot slabost samouprave in kot dokaz upravičenosti svojih zahtev, da se sedaj ob reformi, ko gre za biti ali ne biti, ko se zahtevata čvrsta organizacija in disciplina, izločita gospodarjenje | ln proizvodnja iz samoupravne « cijskih časih. Nastopamo s pov- dejavnosti. Privrženci »trde ro- ■ ke* hočejo prikazati razmere i tako, kot da se napredne samo- l npravljalske sile zavzemajo za i nered, nedisciplino in neodgo- ; vomost. Sindikatom in samo- E upravi podtikajo, da sc zavze- ; majo za to, da bi lahko delal jj vsakdo, kar mu šine v glavo.« E Ob zaključku prvega dela ; referata je Rudi Bregar spre- I govoril tudi o »teoretskih S in filozofskih« ocenjevalcih sa- \ moupravnega sistema, ki s svo- i jimi članki im razpravami ter I pogovori na simpozijih opo- : gumljajo vse te posameznike, ki | prečji njene rasti, kar zamegljuje podobo. Posamezni deli gospodarstva, posamezni kolektivi dosegajo izredne rezultate in ustvarjajo primerne dohodke za sklade in osebne dohodke. Drugi, z nizko produktivnostjo dela in proizvodnjo, za katero ni zanimanja na trgu, pa so seveda precej pod ravnijo do včerajšnjih prikazovanj proizvodnih rezultatov. To pomeni, da se dogaja prav tisto, kar smo z reformo hoteli doseči.« Potem je Rudi Bregar obsodil tudi govorice nekaterih po- S svojimi ges 1 iin nazi ran ji otež- j kočajo pot naši samoupravi. De- » jal je: »Po modelih in rešitvah i teoretikov segajo že mnogi go- : spodarski operativci. Ti nasto- ! pi izražajo politično ambicijo, j da se diskreditira samouprav- : Ijanje, češ, da je za gospodar- ; stvo neučinkovito. Delavci se ; po njihovih sodbah neposredno S zanimajo le za osebni dohodek ! oziroma za tisti del dohodka, ki t povečuje njihov življenjski č standard. Zato je po njihovih : ocenah treba vgraditi v naš si- i stem odnose, katerih bistvena i vsebina so državni oziroma ka- ; pitalistični elementi. Delavsko jj samoupravljanje naj zamenja » obveznosti, porast amortizacij- »samoupravni managerski model • , .. — - ---- —i—upravljanja« — strokovnjaki, ki ! so strokovno usposobljeni za od- ! ločanje o razvoju podjetja, o 5 odnosih in delitvi dohodka. Ta- j ke težnje se skrivajo pod pret- ; vezo zavzetosti in skrbi za dob- jj ro gospodarjenje, zato ni lahko j vedno odkriti njihovega pravega jj pomena in namena. Mnogi, ki se « zavzemajo za take rešitve se ni- ■ ti ne zavedajo, da s tem izpod- • kopavajo temeljne prvine naše i moupravno gospodarstvo nesposobno zagotoviti in skrbeti za akumulacijo ln tako tudi ne za nadaljnji razvoj podjetja. Isti ljudje trdijo, da je edini interes delavcev osebni dohodek in da zato delavci neodgovorno odločajo o sredstvih, ker s povečanjem osebnih dohodkov zajedajo v sklade podjetja. »Zaradi povečanih osebnih dohodkov«, je dejal Rudi Bregar »se ni zmanjšala akumulacija gospodarskih organizacij. Na to delno znižanje je vplivalo več elementov: počasnejše povečanje proizvodnje, naraščanje tako imenovanih družbenih skih sredstev z novo realnejšo ocenitvijo proizvodnih sredstev in ne nazadnje povišanje cen storitev komunlnih služb. Res pa je, da je struktura akumulacije zelo neugodna in razdrobljena. Zato se srečujemo tudi s težnjami, da bi bilo potrebno na osnovi globalnih ocen razmerij pri delitvi osebnega dohodka spreminjati sistem in seči po administrativnih ukrepih.« Zategadelj kličejo kolektivi na pomoč državo. Menijo, da bi se morala v nove zaostrene pogoje gospodarjenja vmešati dr-, žava s popolnim ekonomskim sistemom, ki bi vse gospodarsko življenje uredil do podrobnosti in ga postavil na pravo mesto. Seveda so med nami tudi takšni, ki odrekajo državi nadaljnje vmešavanje, češ, svoje je opravila, zdaj pa je ie stvar delovnih organizacij, kako se bodo znašle in reševale nastali go- socialistične družbe. Taki pogledi prihajajo pose- i bej do izraza in zadevajo na i ugodna tla v dosedanjem obdob- i ju naporov za modernizacijo i proizvodnih postopkov in cko- i nomičnost poslovanja. Bremena g odgovornih nalog, pred kateri- ; mi slone delovni kolektivi, ; spravljajo včasih strokovno-ooe- • rativne kadre in tudi samo- ; upravne in politične činitelje v ! nervozo in nestrpnost. V takih S razmerah je priložnost za raz- i spodarski položaj. Napak je tu- raščanje podjetniškega birokra- i di, da se nekateri zanašajo in tizma in za odrivanje samoupra- J terjajo od države, da neposired- ve na stranski tir.« I Na začetku občnega zbora ljubljanskih sindikatov je pevski zbor osnovne šole Trnovo pod vodstvom prof. Hauptmanove ubrano saP*1 dve pesmi, ln sicer: »S praporom na delo« in »Jugoslavija« ZAPISEK Z ZASEDANJA KOMISIJE ZA PROUČITEV VLOGE, VSEBINE IN ORGANIZACIJE DELA V SINDIKALNIH PODRUŽNICAH__ Avtoriteta sindikatov izvira iz množičnosti članstva Zaostreni pogoji gospodarjenja v času po reformi zahtevajo tudi od sindikatov, da bolj intenzivno posežejo v razreševanje vsakodnevnih problemov in težav v delovnih organizacijah. Takšna je bila izhodiščna misel vseh razprav na zasedanju komisije za proučitev vloge, vsebine in organizacije deia v sindikalnih podružnicah. Predvsem velja poudariti, da so delegati sprožili zelo razgibano in zanimivo razpravo, v kateri so posegli veliko dlje od tako imenovane »klasične zaščitne funkcije« svoje organizacije. Menili so namreč, da bi bila tako zožena vloga organizacije, čeprav jo nekateri vseeno še zagovarjajo, premalo; predvsem pa ne bi izražala mnenj, hotenj in volje članov organizacije. Prav na množičnosti članstva pa sindikati lahko in morajo graditi svojo avtoriteto. Cc namreč sindikati v povprečju vključujejo več kot 90 °lo vseh zaposlenih, potem je res treba poskrbeti za to, da si bo ta najbolj množična delavska organizacija vselej tudi prizadevala in se borila za uresničevanje interesov svojega članstva. Gre torej za vprašanje, kakšne naj bodo v prihodnje metode in oblike dela sindikatov in še posebej podružnic, da bi se omenjenemu cilju čimprej začeli tudi približevati. Predsednik mestnega sindikalnega sveta Beograd Vidoje Mitrovič, sekretar MSS Zagreb Josip Vimpovšek in univerzitetni profesor dr. Rudi Kiovsky v razgovoru med odmorom Razprava na zasedanju komisije je opozorila, da sindikati vsebine svojega dela nikakor ne bi smeli iskati v vmešavanju v razne strokovne in poslovne zadeve, kot bi želeli nekateri, da jim potem ne bi bilo treba nositi konkretne odgovornosti za izpolnjevanje nalog s tega področja. Gre pa za nekaj drugega: za ustvarjanje novih in vsebinsko bogatejših odnosov med ljudmi znotraj istega kolektiva. Ob takšnih odnosih in ob bolj sproščenem vzdušju v delovnih organizacijah bi se veliko laže posvečali konkretnim problemom in jih razreševali na način, ki bi se prizadetim zdel najbolj primeren. Pri tem bi moral obveljati samo ta pogoj, da sprejeti ukrepi in rešitve ne bi smeli nasprotovati samoupravnim odnosom, ki jih utrjujemo v naši družbi. Seveda pa bi se sindikalne podružnice tudi ob takšnem načelnem izhodišču svojega dela morale otresti sleherne togosti, ki se zlasti odraža v prepričanju, da se sindikati sploh ne smejo več »vmešavati« v gospodarske in poslovne probleme. Ob tem gre za dvoje in oboje so jasno poudarili in razčistili na zasedanju komisije za proučitev vloge, vsebine in organizacije dela v sindikalnih podružnicah. Prvo in najvažnejše je to, da se bodo sindikalne podružnice najlaže in najhitreje uveljavile s tem, če bodo delovale kot pravočasen In učinkovit pobudnik razprav o vseh pomembnejših — tudi gospodarskih — vprašanjih svojih kolektivov. Te razprave in pomenki bi se morali zvrstiti prej, preden bi o posameznih zadevah sklepali v samoupravnih organih. Za takšno pot morajo sindikalne podružnice zastaviti vso svojo politično avtoriteto. Če bi bilo tako, potem se za »poslovno skrivnostjo« marsikdaj ne bodo mogli več skrivati tisti, ki lastno nedelavnost skrivajo in opravičujejo s potrebo po hitrem postopku v samoupravnih organih, pri čemer pa naj bi bil sindikat samo še prenašalec in pojasnjevalec že sprejetih stališč in sklepov.-Gre torej za oblikovanje in utrjevanje odgovornosti pri vseh in tudi vodilnih delavcih. Na zasedanju komisije so v zvezi s tem poudarili, da bi bo tej ooti, prek naglašene odgovornosti slehernega posameznika za delo, ki ga opravlja, nemara vendarle dosegli, da bi člani samoupravnih organov in tudi kolektivi kot celota bili ne le že predhodno informirani o dogajanjih v svojih kolektivih in o dejavnosti samoupravnih organov, marveč bi jih s tem tudi aktivno vključili v graditev poslovne, kadrovske in siceršnje druge politike svojih delovnih organizacij. »Vmešavanje« v gospodarsko in poslovno politiko delovnih organizacij pa ima še drugo stran obraza. Dogaja se namreč, da zaradi slabih poslovnih rezultatov prihaja do zmede in medsebojnih obračunavanj v L St. . Na občnem zborni ljubljanskih sindikatov so bili tudi gostje, predstavniki mestnih sindikalnih svetov iz glavnih mest jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Med njimi je bil tudi Vidoje Mitrovič. predsednik beograjskih sindikatov, ki je v odmoru pripomnil naslednje: »Če bi mi organizirali delo občnega zbora po komisijah, potem bi se večina delegatov dlje časa zadrževala za šankom. kot Pa v dvoranah, kjer bi delale posamezne komisije...« XXX Potem ko smo na minulem občnem zboru ljubljanskih sindikatov slišali, kako sindikalna organizacija v podjetju Termika iz Ljubljane uspešno vpliva s svojimi predlogi na delo samoupravnih organov .v podjetju, je delegatka iz tega kolektiva še povedala: »Največji problem samoupravljanja v našem podjetju je, da je to samoupravljanje zelo drago. Vsaka seja delavskega sveta nas velja nekaj sto tisoč starih dinarjev, kajti člani delavskega sveta so iz naših obratov, ki jih imamo raztresene po vsej Jugoslaviji. Zavoljo tega imamo seje delavskega sveta le vsaka dva meseca in to z maratonskimi dnevnimi redi, tako da seje trajajo tudi po dva dni. Se razume, člani delavskega sveta so potem že utrujeni...« Eden izmed delegatov, ki je sedel poleg novinarja, pa je na poli pritajeno in hudomušno pripomnil: »... pa organizirajte delavsko samoupravljanje po pošti in se boste izognili nevšečnostim, ki jih še imate v samoupravljanju.« podjetjih, do Iskanja »krivca« za vsako ceno. V takih primerih, če so že dopustile tak razvoj položaja, pa bi sindikalne podružnice vendarle morale biti. tiste, ki bi znale zagotoviti takšno vzdušje, ob katerem bi lahko opredelili nosilce konkretnih nalog in ukrepov. Tudi to je seveda uresničljivo, oziroma dosegljivo le ob kolikor toliko urejenih siceršnjih odnosih znotraj delovnih kolektivov. Potrebno vzdušje, notranjo »klimo« morajo sindikalne podružnice ustvarjati že takrat, ko kolektivi ne preživljajo posebnih problemov. Ob morebitnih težavah se tako »vzgojen« kolektiv strne in z vsemi svojimi močmi išče pot iz zagate. V nasprotnem primeru pa seveda lahko pride tudi do razsula. Tako ostaja temeljno vprašanje, kako poskrbeti za urejene odnose znotraj delovnih organizacij. Nedvomno bo držalo, da oblikovanje teh odnosov ne pomeni izključne skrbi zgolj sindikalnih organizacij, ampak ustrezen delež odpada tudi na druge politične organizacije, na samoupravne organe in tudi na strokovne" službe. Vendar zaradi tega naloge sindikalnih podružnic niso nič manjše. Kakor so poudarili v razpravi in potem ponovili tudi v zaključnem poročilu za občni zbor, bi sindikalne podružnice morale izpopolniti dosedanje oblike političnega delovanja. Delo ne bi smelo biti omejeno pretežno ali celd izključno zgolj na organizacijo kolektivnih sestankov in sej izvršnih odborov podružnic. Veliko bolje bi bilo, če bi ob tem in marsikdaj tudi namesto tega na primer organizirali razprave po manjših skupinah, saj bi to omogočilo bolj poglobljeno obravnavanje posameznih zadev ob občutku domačnosti in v bolj sproščenem vzdušju. Tako bi sindikat deloval tudi v preventivnem pomenu besede, namesto da marsikdaj še nastopa kot »gasilec«, ki v svojem delu uspe ali pa tudi ne — odvisno od tega, kdaj so ga poklicali na pomoč in kako se je lotil svojega dela. Omejen prostor, žal. ne dovoljuje, da bi podrobneje spregovorili o vsem, o čemer so razpravljali člani komisije za proučitev vloge, vsebine in organizacije dela v sindikalnih podružnicah. Zato omenjamo zgolj še to, da so se — razen drugega — zavzeli tudi za načrtnejšo kadrovsko politiko v sindikatih in za takojšnjo proučitev nekaterih aktualnih vprašanj — predvsem problematike zaposlovanja in morebitnega podaljšanja mandatne dobe za člane samoupravnih organov. o združitvi Ljubljanski!1 Tfr občinskih sindikalnih j svetov v Mestni si*1 dihalni svet in po ko**" etituiranju mestnih strokovnih sindikatov je nastala naslednja organizacijski oblika sindikatov v Ljubljani! lest mestnih odborov sindikata delavcev strokovnih dejavnosti, in sicer: Industrijo ln rudarstva (30.800 članov v 128 sindikalnih podružnicah), kmetijstva, živilske in te* bačne industrije (5400 člane* v 53 sindikalnih podružnicah)« gradbenih delavcev (16.20® članov v 70 sindikalnih P0* družnicah), prometa in zvez (13.300 8** 5 nov v 51 sindikalnih podružri* - cah), storitveni dejavnosti (20.00® 1 članov v 264 sindikalnih P*" | družnicah), družbenih dejavnosti & 5 tisoč članov v 254 sindikalni | podružnicah). i Vsak mestni odbor ima «v®J | plenum in predsedstvo t®* | pododbore za posamezne de* | javnosti ali stalne ali obča*' • ne komisije za posamezna P0-I dročja • delovanja. Strokovni | sindikati operativno posegaj® 1 v sindikalno podružnico Pr* ; razreševanju vseh tistih vpr®' ; sanj, ki zadevajo njihovo čla®' | stvo. Tako strokovni sindikrJ S usposabljajo delavce v sam®' ■ upravljavce, spodbujajo dela'" « ne kolektive k uporabi z n®1” E stvenih dosežkov, k sodo"®® ; organizaciji dela in tehno’®?’ I je, skrbijo za sistenint | Or ga izariia in vsebina i 5 splošno, strokovno, ekonom''9' i idejno politično in kult ^ i ; izobraževanje delavcev z 1 _ ! menom, da bi dosegali i boijše rezultate v proizvo' ‘ ; in pri samoupravljanju ter ^ | bi se okrepila socialistična 7,9 | vest ter osebna in družbe1*® • odgovornost. Strokovni sl® S kati organizirajo izmen'®' ; izkušeni med kolektivi z 1,3 • raziičnejšimi oblikami: s Sj ! stanlsi, s posvetovanji rI'' E sorodnimi organizacijami ,-f 5 ■ Mestni sindikalni svet ! organ Zveze sindikatov . E Ljubljani pa delu-e predvs® tistih vprašanjih, ki I V j skupna vsemu članstvu ^ E glede na stroko ali dejav®®^ | oziroma pri razreševanju t«r’’^ S vprašanj, ki jih želijo P01 ;l ; mezni sindikati uresni"3'^, j preko Zveze sindikatov. 5 ni sindikalni svet preko s v®' ; organov: občni zbor, plen!t .j, ! predsedstvo in preko E oblik in metod dela, kol | komisije, posveti, razg®'0^ | itd., proučuje probleme, k* ^ ] skupni vsem delovnim li'!< ; združuje in koordinira &e™ , ’ nost sindikatov skladno * ^ E teresi delavskega razred* E pomaga zboijševati drU" E gospodarski in socialni P° 5 gospodarski in socialni f ■ žai delavcev, organizira®1" I sindikatu. Vs'N/V'V>yVS/\/N/N/%/\/\/VN/rAVN/N/Nrs/'w'V\/\/V%A/V\AVN^V\/V\/>yVN/^N/NA/V\/V^Z^V\/\/\/N/\/N^ DELAVCEM LJUBLJANE! BESEDO LMA.JO OELKGATI A grešijo. ZDA v Vietnamu je dosegla skrajne meje. Preko pol milijona Amerikancev in njihovih privržencev 5 Filipinov, Južne Koreje, Tailanda, Nove Zelandije in Avstralije z uporabo vseh vrst najmodernejšega orožja, vključujoč tudi pline in kemična sredstva za množično uničevanje ljudi, pridelkov in živine, z masovnim izganjanjem ljudi v taborišča, z mučenjem in ubijanjem nedolžnega prebivalstva skuša uničiti vietnamsko ljudstvo, jr j se to pa ni moglo streti tega naroda. Nasprotno! Pola J stavilo se je z vso silo in uspešno po robu. Njihova W borba je ne samo opravičljiv a, temveč tudi pravična, I progresivna in revolucionarna. To je boj za lastno svobodo, neodvisnost, za pravico opredelitve in izbire obli ke vladavin«, boj za nacionalni obstoj in rešitev. In končno je to tudi boj proti imperialistični politiki in strategiji postopnega posamičnega podjarmljenja s pritiskom in z lokalnimi vojanami, boj proti politiki sile v mednarodnih odnosih. •— mr alokateri majhen narod si je s svojim odporom, vztrajam nostjo, s pripravljenostjo tako drago plačati svojo svo- II bodo pridobil tako spoštovanje sveta. Redkokatero llJEL majhno ljudstvo je toliko zadolžilo svet brezpravičnih, odvisnih in tlačenih narodov kot vietnamsko. Najbrž ni naroda v novejši zgodovini, ki bi moral sam toliko let obračunavati * tako močnim in podlim sovražnikom in ki bi uspel prisiliti svojega sovražnika, ki se razglaša za zaščitnika svobodnega sveta, da pokaže svoj pravi obraz, svojo pravo naravo, svoja 'pojmovanja »miru, svobode in pravice*. Prav zato ima odpor Vietnamcev svetovno-zgodovinski pomen, medtem ko je agresija ZDA ne samo brez političnega, temveč tudi brez moralnega in mednarodnega pravnega opravičila. Naperjena je proti ustanovni listini OZN, proti duhu in črki ženevskih sporazumov, proti mednarodnim pravnim normam in proti principom človečnosti pri obnašanju držav, ki so v vojni. Reagiranje svetovne javnosti, vključujoč tudi javnost na Zahodu, pa celo v samih ZDA, na politiko ZDA do Vietnama je vse ostrejše. 1>- zrahljamo to priložnost, da pozovemo članstvo zveza sin-J Hkatov Ljubljane, da v tednu solidarnosti z borbo viet-I lamskega ljudstva manifestira svoje razpoloženje, čustva JL olidarnosti z Vietnama, podporo in simpatije, katere uživajo borci Vietnama v naši deželi, in pripravljenost, da v sedanji fazi vietnamske vojne še poveča moralno, politično in materialno pomoč. Ljubljana, 7. decembra 1967 OBČNI ZBOR ZVEZE SINDIKATOV LJUBLJANE VVWV^A/VWSAAAAA/WWVWvAA/\AAAAArAA/SAAAAAAAAA/WWWW\AAAAA/W\AAAAAAA^AAAA/WWWWWVWWVWWNAAA>VVNAA/^^ Uveljavljanje samoupravljanja v delovnih organizacijah Reforma Je dala spodbudo vsebinskem« razvoj« samoupravljanja Osrednja naloga sindikatov v Ljubljani je nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravljanja, tako v gospodarstvu kot v družbenih službah # Raznim deformacijam v naši samoupravni praksi so krivi nestrokovni ljudje, ne pa strokovnjaki, kot menijo nekateri •»Misli, ugotovitve in predlogi, ki jih je povedal Rudi Bregar, predsednik ljubljanskih sindikatov v svojem referatu, so v poročilu in v razpravi na Ii. komisiji, kjer smo govorili o uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah, dobile vso podporo,« je povedal Franci Novak v stališčih, izoblikovanih v razpravi na tej komisiji. »Iz tega sledi.« je nadaljeval, »da je osrednja naloga sindikatov v Ljubljani še nadaljnje razvijanje in poglabljanje samoupravljanja na vseh področjih tako v gospodarstvu kot v družbenih službah ...« NEPOTREBNE DILEME Strnjene misli posameznih govornikov in tudi zaključki, ki so jih ob tem izoblikovali, so ovrgli vse pomisleke okrog samoupravljanja, češ, da to ni več potrebno. Sama praksa našega gospodarskega in družbenega življenja je potrdila, da takšne dileme niso več potrebne. Če t>a so še takšni pomisleki, potem za to obstajajo tudi vzroki Ti pa največkrat izhajajo iz ljudi s tehnokratsko miselnostjo. Sindikati pa si morajo ob tena prizadevati predvsem za to, 'ta bo uresničen osnovni cilj gospodarske reforme, to je ječale materialne osnove delavskega samoupravljanja. Tisto nam-teč, kar smo se ob sprejetju gospodarske reforme dogovorili, 'p bo 70 odstotkov ustvarjenega dohodka ostajalo na voljo P plovnim organizacijam, za Jtjbljanski bazen ne velja več. hša|i smo namreč na občnem Poru, da so se prav za območ-Ljubljane družbene obvezno-t> tako povečale, da ostaja de-°vnim organizacijam le 49,9 oc*stotka ustvarjenega dohodka. Kaj je z delovnimi I ENOTAMI? Razprava na komisiji, kjer so JUVorili o uveljavljanju samo-Pravljanja v delovnih organi-c cijah, je tudi zelo tehtno raz-j^nila problem delovnih enot, v dosedanji samoupravni s, aksi niso dovolj zaživele. Do-je bilo namreč o delovnih atah v podjetjih vse preveč Vedanega načelno, premalo Znanstveno proučenega, kakor nat bi sploh delovne enote lot, le boljše gospodarjenje slehernega delovnega kolektiva. SAMOUPRAVLJANJE ZAHTEVA KVALITETNO DELO »Kvalitetno samoupravljanje v sleherni delovni organizaciji zahteva tudi kvalitetno delo strokovnih služb, ki so dolžne za samoupravne organe strokovno in s polno odgovornostjo pripravljati materialne in tudi strokovne predloge odločitev,« je bilo še rečeno v zaključkih na II. komisiji. Ljubljanski sindikati se morajo še naprej zavzemati za to, da se strokovne službe v podjetjih ali posamezni strokovnjaki pri oblikovanju predlogov in mišljenj za zasedanja samoupravnih organov ne bodo skrivali za razne komisije ali celo za upravni odbor in delavski svet. To pomeni, da morajo strokovne službe ali nosamez-ni strokovnjaki odgovarjati tudi za odločitve samoupravnih organov, če se je kasneje poka- zalo, da so te nesmotrne, ker so jih strokovne službe ali posamezni strokovnjaki premalo strokovno ali celo neodgovorno utemeljili in predlagali v p o, trditev. BREZ INTERNE ZAKONODAJE NE GRE Za učinkovito delo sleherne delovne organizacije je potrebna tudi dobra interna zakonodaja, še bolj pa je potrebno njeno dosledno izvajanje. Toda v mnogih primerih prav v delovnih organizacijah ljubljanskega bazena nimajo niti dobre interne zakonodaje niti te zakonodaje, po kateri naj bi se odvijali normalni samoupravni in delovni odnosi, ne izvajajo, je bila ena izmed bistvenih ugotovitev na II. komisiji, kjer so se pogovarjali o uveljavljanju samoupravljanja v delovnih organizacijah. Zaključek,. ki se je ob tej ugotovitvi izoblikoval, terja od ljubljanskih sindikatov nenehno borbo za dosledno oblikovanje KAKO V LJUBLJANSKI MESTNI PLINARNI OCENJUJEJO VPLIVE REFORME Kdaj bo red v energetiki? zaključene samoupravne ce-6 v katerikoli delovni orga- Jv,ac'.li dobile pravno veljavo. s0 °Vne enote v podjetjih pa le n*3 dos,e-i komaj uveljavlja-lofl1.3 ta način, da so le sood-tile ,? dohodku, ki so ga ustva-°sehn ,pa naivečkrat delile le e dohodke zaposlenih, preit^,0 aR Pa skoraj nič pa niso list e Pristojnosti glede delitve .lenega dohodka. Ie§a se moramo v bj 'katih zelo zavzeti za to, da v??lavo,« j^učku T olovne enote dobile pravo . . je bilo rečeno v za- ne ku. Predvsem je treba pro-delovnih enot proučiti v poglobljeno, zavoljo V6 j ln°^i napredka samoupra-siejj niene decentralizacije do da r'ne§a zaposlenega. Ne pa, tisk. Problem delovnih enot in ^Vol?v^’an.ie teh enot rešuie le kep mode in zaradi tega, Wn]f kakšna direktiva nrišla iz Sednn ■ ’ k°t se je nekdo dobe-delf,,-. lzrazil v razpravi. Kajti lovni a enota v katerikoli dele Mi. or!lanizaciji ne sme biti ■ marveč tudi sredstvo za Ce kogarkoli izmed sto šestdesetih delavcev ljubljanske Mestne plinarne povprašaš, kako njihov kolektiv občuti reformo, bo odgovor vselej enak: »Lahko smo se postavili na lastne noge. ker nismo več izpostavljeni izsiljevanjem naših dobaviteljev. Vendar pa je naš nadaljnji razvoj zelo otežkočen, ker še ni odločeno, katerim energetskim virom bomo pri nas dali prednost. Tako smo prepuščeni samim sebi, čutimo se zapostavljene ... Zaradi tega sicer ne obupujemo, vendar bi šlo delo bolje od rok, če bi videli perspektivo!« V podrobnejšem razgovoru z Alojzem Galičem, vodjem oddelka za javno cestno omrežje, Jožetom Štrukljem, kontrolorjem za mestni plin, in Dragom Novakom, vodilnim monterjem instalacijskega oddelka, smo izvedeli še nekatere zanimive podrobnosti, ki jih zdaj posredujemo tudi našim bralcem. Predvsem velja poudariti, da si v obdobju po reformi kolektiv Mestne plinarne v Ljubljani močno prizadeva za znižanje vseh vrst stroškov. »Karkoli prihranimo, gre delno tudi v naše žepe,« so ocenili naši sobesedniki. »Zaradi tega se je med ljudmi neverjetno močno utrdil občutek za red in disciplino pri delu z ene strani ter zahteve po ekon omi čne j šem poslovanju z druge strani. Oboje pač vpliva na večjo produktivnost iin poslovni uspeh. Za to nam pa tudi gre!« Vendar vsem prizadevanjem navkljub v Mestni plinarni vsega sami ne morejo storiti. Čeprav so pred šestimi leti zgradili novo plinarno, njene zmogljivosti zdaj niso več zadostne. Trenutno sicer spet gradijo nove proizvodne naprave in obenem še razstrupiievail.ne naprave, ki bodo tudi vplivale na nekaj večjo zmogljivost obstoječe plinarne. Samo letos so. razen vsega drugega, zgradili še dva nova glavna voda. ki plinarniški proizvodni obrat v Klečah povezujeta z mestom. Vse to pa vendarle pomeni zgolj zadovoljevanje trenutnih potreb in pa potreb naj bližje prihodnosti po zelo dragi poti. »Zmeraj smo bili potisnjeni v ozadje,« so pripovedovali. »Zaradi načrtoy o EKK Velenje smo zamudili vlak, kot se temu pravi, in zdaj isto opremo plačujemo nekajkrat dražje. Svojevrstno zmedo so vnesle tudi razprave o alžirskem plinu pa o sovjetskem plinovodu in o. še drugih načrtih. Mi smo pa tukaj, kjer pač smo, in iz dneva v dan se pojavljajo nove zahteve. Ce že moramo doživljati redukcije električne energije pa zares ni nobene potrebe, da prihaja tudi do redukcij mestnega plina. Ce bi samo neznaten del sredstev, k.i smo jih »zabunkali« v EEK Velenje, investirali za ljubljansko mestno plinarno, bi lahko bilo naše mesto vsaj s to energijo vzorno oskrbljeno. Po svetu, na primer v ZDA. tudi 70 in več odstotkov gospodinjstev uporablja plin, ker je kalorija toplote, pridobljena iz plina v vsakem primeru cenejša kot kalorija toplote, ki jo da katerikoli drug; energetski vir. Zdaj, ko gradimo tudi razstr u pl j e va lne naprave, odpade tudi očitek, da je plin nevaren. In vendar nihče noče plina resno upoštevati kot važnega in cenenega energetskega vira. Po našem mišljenju pa je zdaj. ko uresničujemo reformo, prišel tudi čas, ko bo treba napraviti tudi red v naši energetiki in točno povedati, kaj hočemo in kaj zmoremo!« Prav imajo sobesedniki iz ljubljanske Mestne plinarne. Če drugega ne, so s svojim delom zaslužili vsaj to, da zvedo za jasno perspektivo. Kdo in kdaj jim bo odgovoril na to vprašanje?« I II vseh potrebnih samoupravnih internih aktov in še večjo borbo za dosledno izvajanje tistega, kar je zapisano v tej interni zakonodaji. Ob tem pa so posamezni delegati še opozorili, da na dokaj pomanjkljivo interno zakonodajo v nekaterih, zlasti manjših ljubljanskih delovnih organizacijah vplivajo tudi objektivni razlogi, to je velika »poplava« raznih splošnih predpisov, ki se tako rekoč menjajo iz dneva v dan in jih zaradi neustreznih služb v mnogih ljubljanskih podjetjih niso sposobni spremljati. ZA BOLJŠE METODE DELA IN REŠITVE »Samoupravljanje in vodenje postaja znanost« so še zapisali v zaključke II. komisije, »zavoljo tega naj se prav v sindikatih zavzemamo za to, da bodo predvsem tiste znanstvene institucije, ki so bile ustanovljene za proučevanje samoupravljanja, samoupravnih odnosov in organizacije dela, in strokovnjaki, ki delajo v teh institucijah, iskali najboljše metode dela strokovnih služb in samoupravnih organov. Pri tem pa naj bo vedno manj improvizacij, pa kar največ originalnih in družbeno-ekonomsko preštudiranih rešitev v sleherni ljubljanski delovni organizaciji.« I I L nž. Janez Dular predsednik MO sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljana: © Po vašem mnemju Je treba sindikalno delo posodobiti- Kako? Ko pregledujemo poročila sindikalnih podružnic, pa tudi stalni stiki z njimi kažejo, da je treba sindikalno delo posodobiti. Sestanke kot klasično obliko dogovarjanja o skupnem delu je treba izpopolniti (priprava — vodenje), njihovo število pa zmanjšati. Treba pa bo vpeljati razgovore po manjših skupinah, sestavljenih po interesnih področjih. Odločno moramo prekiniti z dosedanjo obliko razpravljanja, ko govore vsi o vsem. Slaba je še informiranost našega članstva. Ze v zaključni besedi o razpravi o analizi občnih zborov sindikalnih podružnic sem povedal, kako potrebno bi bilo razširiti naše glasilo Delavsko enotnost, ki je najslabše razširjeno prav v Ljubljani. Pospešeno moram.o nadaljevati z izobraževanjem sindikalnih kadrov, zavzeti pa te tudi moramo za ustreznejše vrednotenj* političnega dela. Stane Uhan predsednik mestnega odbora sindikat ta gradbenih delavcev, Ljubljana: © Ali sta ustanovitev in dosedanje delo vašega odbora kakorkoli vplivala na poživljeno delo sindikalnih podružnic? Menim, da je bila ustanovitev mestnih sindikatov, še posebej pa našega odbora za nas gradbince zelo koristna. Ustvarjeni so namreč pogoji za organizacijsko in strokovno enotnejše obravnavanje' in razreševanje naših problemov in težav. Dokler so še obstajali samostojni občinski sveti na območju petih ljubljanskih občin pa to ni bilo mogoče, ker gradbeništvo v nobeni izmed ljubljanskih občin ne predstavlja prevladujoče dejavnosti in imajo zato prioriteto druge gospodarske panoge. Če so prej sindikalna vodstva zaradi opisanih vzrokov pomagala ,gasiti‘ tam, kje* je to bilo potrebno, zdaj lahko tudi naš odbor začenja s temeljno zadevo — s preventivo. Tako zdaj. razen vsega drugega, načrtno obiskujemo sindikalne podružnice našega sindikata. Vse obiske vnaprej napovedujemo in že takrat povprašamo, o čem bi se sindikalni delavci in ostali zainteresirani želeli pogovoriti. Tako lahko posamezne probleme podjetij in gradbeništva kot celote spremljamo že od samih začetkov in sproti, največkrat tudi pravočasno predlagamo ukrepe, s katerimi nAj bi dosegli, da bi se razmere uredile ali da se vsaj ne bi še bolj zaostrile. ojze Pajnič predsednik MO sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Ljubljana: © Kako bi naj po vašem mišljenju vključevali celoten kolektiv v proces odločanja? To je zahtevno vprašanje, ki pa terja takojšnjo rešitev. Ti odnosi so ponekod Še zelo zamegljeni. Sedanji statuti in drugi samoupravni akti ,o že marsikje zastareli. Ko v takšnih delovnih organizacijah razpravljajo o različnih problemih, se seveda sklicujejo nanje. Ta zastarela zakonodaja delavcem postavlja omejitve, ne spomnijo pa se, da bi kritična določila spremenili. Marsikje, kjer imajo dobro interno zakonodajo, pa se delavci pravic često niti ne zavedajo, izvajanje internih predpisov je zato togo. Na sestankih največkrat razpravljajo le o delitvi osebnega dohodka. Kjer obratni delavski sveti samo ugotavljajo ustvarjeni osebni dohodek i.v imajo vlogo pasivnega opazovalca, o ničemer pa ne odločajo, je zavzetost članov samoupravljavcev do problemov majhna. Spremenimo zastarele in toge predpise, poslužujmo se že pridobljenim pravic in bodimo življenjski! Dipl. oec. Karel Primožič direktor tovarne ZMAJ: © Kaj so po vašem mnenju glavne ovire, ki stoje na poti k uspešnejšemu uveljavljanju samoupravljanja? Jaz bi vprašanje postavil drugače. Kaj delavci pričakujejo od samoupravljanja? Pričakujejo bolj neposredne človeške odnose, boljše delovne pogoje, višji osebni iji družbeni standard ter perspektivo podjetja, kjer delajo. Delavci niso nosilci deformacij v našem samoupravnem sistemu. Nekateri pravijo, da so to strokovnjaki. To pa ni res. Nepravilnosti in deformacij so krivi nestrokovni kadri. In to tisti, ki so pred reformo zasedali vodilna mesta po naših delovnih organizacijah. Njihov osebni dohodek je nastajal na vse mogoče administrativne načine, nikoli pa ni bil rezultat dela. Zato ni problem gospodarska reforma. Problem je, kako izvesti reformo v miselnosti ljudi. To pa j° tudi poudaril predsednik Tito. Izkušnje nam kažejo, da so tudi najbolj zakrknjeni nasprotniki samoupravljanja postali dobri in včasih celo vzorni samoupravljavci, takoj ko so spremenili svojo miselnost. Pri tem pa jim moramo pomagati im vsi, predvsem pa sindikat. bhuhb Vinko Šebenik strokovni učitelj na tovorni železniški postaji Ljubijana-Moste: © Kaj bi, po vašem mnenju, sindikati morali storiti, da bi delavski razred v njih videl svojo organizacijo? Rekel bi to, da ob najrazličnejših razpravah in sestankih v Hndikatih in ostalih drnibeno-političnih organizacijah dostikrat pozabljamo na profil in strukturo, torej na sestav članstva naše organizacije. Sploh radi idealiziramo razmere in si zato hkrati nalagamo veliko več nalog, kot pa smo jih sposobni izpeljali. Od tod izvira razkorak med besedami ir. dejanji, ki ga sicer vM obsojamo, naredimo pa le malo, da bi ga tudi odpravili. Po mojem bi bilo prav tako, da se lotevamo problema za problemom. Sem torej za postopnost kot delovno metodo in za konkretnost kot način razreševanja posameznih zadev. Prepričan sem, da bo sleherni delavec bolj zadovoljen, če bo vedel, na čem je, pa čeprav ne bo videl perspektive zase, kot da bi bilo nasprotno, da namreč vsak problem zavijemo v slaniol in o njem govorimo tako učeno, da je le redkim jasno, za kaj sploh gre. Ca bi bilo tako, kot mislim, bi po mojem prepričanju tudi naše načelne politične odločitve zorele po poti od spodaj navzgor, kar pa se zdaj le. izjemoma dogodi. Ob takšni politiki aktivnosti in usmeritvi bi članstvo dobilo tudi večje zaupanje v svojo organizacijo, ker bi pač videlo, da se bori za njihove konkretne interese. Za vse to pa nam končno tudi gre ali pa se morda motim?t Inž. Franc Rozman projektant v Litostroju, Ljubljana: • Odgovorite na tole vprašanje: ob čem ste kot dlan kolektiva ene od naših največ jih delovnih organizacij najbolj zaskrbljeni? Pred kratkim je naše računovodstvo posredovalo podatek, da H je LITOSTROJ — poleg odplačevanja kreditov in anuitet — vplačal tudi 71 milijard raznih družbenih dajatev. Prav ta druž- H ba pa danes nima sredstev, s katerimi bi nam pomagala, da bi H lahko kreditirali naše kupce na enak način, kot jih ■ strojegrad- Bj nja kreditira povsod po svetu. Lastnih sredstev za to nimamo in res ne vem, kako si nekateri lahko predstavljajo, da se tudi B pod takšnimi pogoji lahko enakopravno vključujemo v medna- H rodno delitev dela. 5e nekaj je, kar tudi moram omeniti. Leto za letom plačujemo po 4,5 odstotka prispevka od vrednosti vseh investicij v republiški in zvezni sklad za gradnjo energetskih objektov. Re-aukcij električnega toka pa zaradi tega ni nič manj, am,pak raje še več kot prej, ko tega prispevka, podjetja niso plačevala. Ka- H kor sem prebral, se zdaj pogajamo za inozemske kredite, s katerimi bi pospešili gradnjo elektrarn in drugih energetskih objektov. Jasno je, da bomo stroške za odplačilo teh kreditov mo- 1 rali skozi ceno elektrike odplačati potrošniki sami. Ne znam pa _ n predstavljati, od kod naj bi vzeli denar, če pa nimamo dovolj fela*Kot pa sem že povedal, dela dostikrat primanjkuje samo fl Mrodi tega, ker nimamo sredstev za kreditiranje kupcev... Janko Velikonja I tajnik MO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: • Kakšen naj bi bil po vašem mne- M njunju odnos med zasebno ln družbeno obrtjo? Nobene od obeh bi ne smeli postavljati v privilegiran položaj. Q Počnemo pa prav to. Naj povem drastičen primer: za enak prekršek bi inšpekcija kaznovala družbeni sektor z milijonsko kaznijo, privatni obrtik bi pa plačal do 20.000 starih dinarjev kazni. Zakone bi morali poenotiti, pa tudi davčni vijak bi naj bil pri obeh enako privit. B Važnejši je neki drug problem: v obrti je nezadostna akumu- H ladja. V družbenem sektorju obrti znašajo razpoložljiva sredstva za razširjeno reprodukdjo 2,91 milijarde starih dinarjev. Osem- * intrideset odstotkov od zbranih sredstev je last dveh kolektivov: Agrostroja in Avtoobnove, ostalih 62 odstotkov pa se porazdeli med drugih 135 ljubljanskih družbenih obrti. Pa še to: pozitivna zakonodaja o obrti je, le da je ne upošte- B varno. Zagotoviti moramo primerno ■ stopnjo obdavčenja in po- _ ostriti družbeno kontrolo. Vse drugo, kar bo sledilo, bo samo logična posledica tega. Milutin Mužič predsednik Mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti: 9 Kvalitetnejše zdravstvene storitve in bolj varčna potrošnja za te namene pritiskajo vse bolj na reorganizacijo zdravstvene službe. Videti pa je, da je proces reorganizacije zdravstvene službe v Ljubljani počasen. Kaj sodite, kje so za to ovire in kako jih je treba odstranjevati? Ugotavljamo, da kasnijo reorganizacijo v glavnem nerešena vprašanja pravne in ekonomske narave, manj pa pomanjkanje konceptov o reorganizaciji medicinskega dela. Vztrajati bi morali pri izpolnjevanju rokov, kot jih določa zakon glede reorganizacije osnovne zdravstvene dejavnosti. Pri tem se je potrebno z vso avtoriteto upirati subjektivnim težnjam, ki zavirajo ta proces. Zavedati se moramo, da samo formalna ustanovitev enotnega zdravstvenega doma v I.jubljani še ne pomeni, da so cilji za racionalnejšo organizacijo zdravstvene mreže v Ljubljani s tem tudi že/doseženi. Racionalnejša, strokovno bolj usposobljena in zato bolj učinkovita organizacija dela bo v prihodnje pri vrsti ukrepov nedvomno zadela na nekatere težave, ki jim bo botrovalo nazadnjaštvo. Naš sindikat bo zato moral spremljali proces reorganizacije in pomagati uveljavljati napredna staiišča v novem zdravstvenem domu. 1 Računati moramo tudi s tem, da proces reorganizacije povzroča socialno nesigurnost med nekaterimi zaposlenimi zdravstvenimi delavci. Zategadelj menimo sindikati, da je treba vsem zaposlenim jasno nakazati perspektive njihovega nadaljnjega dela in da je lahko iskanje ekonomičnosti pri odpuščanju delavcev le skrajni ukrep, ki pa ne sme prizadeti življenjskega obstoja teh ljudi. I I I \AAAAAAAAAAA/V^AAAAAAAA/SAAAAAAAAA/WWV'v/'yWWVWWWV7WWWV'7WW'y\AAAAAAAAAAAAA/VVVAA MESTNI SINDIKALNI SVET Marija Balažič, osnovna šola Prežihov Voranc, Avgust Batagelj, Društvo upokojencev Šiška, Rudi Bregar, Mestni sindikalni svet, Branko Cvetko, Bolnišnica Polje, Aleksander Cižmek, Hotel Turist, Slavka Damjanovič, Mercator — Grmada, Dušan Dolinar, Kolinska tovarna hranil, Janez Dular, PZ energetike 9., Andrej Konrad, Kreditna banka, Milan Gerželj, Mestni sindikalni svet, Ludvik Jarc, Stanovanjsko podjetje Bežigrad, Pavel Jereb, Zavod za avtomatizacijo, Marjan Kavčič, Metalka, Stane Kenig, Lesni kombinat, Jože Kozamernik, Avtomontaža, Taša Kuhar, Hotel Ilirija, Mila Likar, Podjetje za PTT, Marjan Marolt, Ljubljana-transport, Milutin Mužič, Okrožno gospodarsko sodišče, Franci Novak, Avtocommerce, Milica Oblak, Kmetijski institut, Zvonimir Obrekar, Železniška postaja, Alojz Pajnič, Agrokombinat Barje, Marjan Pančur, SNG, Milan Pavliha, Zavod za zaposlovanje delavcev, Metka Pelko, Rašica, Franc Perovšek, Izolirka, Vilma Počkar, Contal, Rudi Polajnar, GP Bežigrad, Majda Poljanšek, Osnovna šola Hinka Smrekarja, Jože Prc-dikaka. ZŽTP Ljubljana, Karel Primožič, Zmaj, Franc Rejc, Tribuna, Franček Rogač, Podjetje za obnovo prog, Alojz Rogač, Slovenija ceste, Rozman Franc, Litostroj, Franc Slak, Rog, Vida Smrekar, Angora, Vlado šmigoc, Papirnica Vevče, Franc Šušteršič, ČP Delo, Helena Tiller, IMP, Stane Uhan, Gradis, Stane Vular, Color Medvode, Ignac Voje, Filozofska fakulteta, Milan Volk, Kroj, Jože Vonta, Bombažna tkalnica Vižmarje, Vinko Vrbec, Elma Črnuče, Slavko Vrzel, Saturnus, Franc Žonta, Elektromehanika. NADZORNI ODBOR ŠTEJE SEDEM ČLANOV: Franc Capuder, SDK Centrala NB, Srečko Černe, Kemična tovarna Moste, Gojmir Gala, Industrijski biro, Peter Hočevar, Agrokombinat Emona — Zalog, Franc Horjak, PS Alpe Adria, Iva Lavrenčič, ZŽTP Ljubljana, Jelka Štefančič, IMP. PREDSEDSTVO ŠTEJE 13 ČLANOV: Rudi Bregar, Aleksander Cižmek, Dušan Dolinar, Janez Dular, Milan Gerželj, Milutin Mužič, Franci Novak, Alojz Pajnič, Majda Poljanšek, Jože Predikaka, Stane Uhan, JSfže Vonta, Vinko Vrbec. Predsednik Mestnega sindikalnega sveta je Rudi Bregar, tajnik pa Milan Gerželj, DRUŽBENE SLUŽBE IN REFORMA Ugotovimo, kaj potrebujemo Kar naprej poslušamo očitke delavcev v gospodarstvu, da plačujejo posebno za nekatere družbene dejavnosti vedno večje dajatve, delavci v družbenih službah si ne prizadevajo, da bi razumeli, da gospodarstvo s težavo brodi finančne težave v gospodarski reformi. Delavci družbenih dejavnosti pa nasprotno že leta občutijo, da smo jih zrinili v našem družbeno gospodarskem razvoju na stranski tir in nanje tako rekoč pozabili, kajti že leta in leta opozarjajo nase, na neurejene materialne pogoje, posebno zdravstvene službe in šolstva, torej tistih dejavnosti, ki jih druži interes na j večjega dela naše družbe. Na občnem zboru ljubljanskih sindikatov pa se je pogovor o tej temi sukal drugače. Občni zbor je predložil razpravo o položaju in razvoju družbenih dejavnosti »mešani« komisiji, ki so jo sestavljali predstavniki gospodarstva in družbenih služb. Tako se je menda v Ljubljani prvič zgodilo, da so sedli k skupnemu pomenku predstavniki gospodarstva in družbenih dejavnosti, da bi si povedali iz oči v oči, kaj moti ene in druge v sedanjem sistemu družbenih služb. In že za uvod velja povedati, da so se predstavniki gospodarstva zavzeli za ureditev nerešenih vprašanj, posebno v zdravstvenem varstvu in šolstvu, da so pa pri tem poudarili — ugotovimo najprej, kaj potrebujemo in te naše potrebe potem tudi dostojno plačujmo! Pravzaprav ne moremo razkleniti začaranega kroga materialnih težav v nekaterih družbenih službah, ker se nam zdi, da veliko Izdajamo za zdravstveno službo in šolanje glede ne to. da nam ne vračata toliko, kot bi za plačilo lahko terjam. In nikjer ni rečeno, da te domneve niso resnične. Nismo še ugotovili dejanske cene za posamezne dejavnosti, niti nismo določili obsega zdravstvene službe in šolstva glede na dejanske potrebe in se dogovorili, koliko moremo za tako določen obseg nekaterih družbenih dejavnosti plačati, da bodo naložbe rentabilne. KLJUB ZNATNIM SREDSTVOM — ŠIBKA MATERIALNA OSNOVA V Ljubljani deluje 316 ustanov. pri mečer ni všteta javna uprava, sodstvo in socialno zavarovanje, vendar so v tem skupnem številu zajete nekatere kulturne in znanstvene ustanove nacionalnega in republiškega pomena. Lani je imelo teh 316 ustanov na voljo blizu 70 milijard starih dinarjev. Znesek je visok in navzlic tolikšnemu »bogastvu« ugotavljamo, da je materialna osnova, še posebno nekaterih ustanov, zelo slaba, da imajo delavci v teh ustanovah razmeroma nizke osebne dohodke in silno skromne možnosti za razvoj. Tak položaj družbenih dejavnosti je dediščina ekstenzivnega razvoja posameznih dejavnosti v minulem razdobju, ko sta se predvsem večala število ustanov in obseg zaposlenih, nismo pa »poredno pazili na učinkovitost in kvaliteto dela posameznih dejavnosti. Očitno je. da prizadevanja posameznih družbeno političnih skupnosti in strokovnih služb niso bila tolikšna. da bi lahko vplivala na bolj usklajen razvoj. Zadnje čase. ko ugotavljamo, da je potrebno popraviti grehe minulih let, družbeno dejavnost pa spraviti v ekonomski okvir družbene in gospodarske reforme, se zanašamo predvsem na višje samoupravne in izvršilne organe, ki bj morali na osnovi strokovnih analiz oceniti, kakšne so potrebe po družbeni dejavnosti, in zagotoviti usklajene pogoje za delo in jih z ustreznimi sredstvi tudi podpreti. Videti pa je, da s to novo smerjo racionalizacije družbenih dejavnosti kasnimo. Nekatere, ustanove dobesedno životarilo spričo relativno manjših sredstev, družbena sredstva trošimo še vedno neracionalno in povzročamo vse večja družbena nasprotja. POSLEDICE NESKLADJA OBČUTIMO VSI Za ilustracijo navedimo samo delček konkretne razprave iz III. komisije na občnem zboru ljubljanskih sindikatov. Predstavniki delovnih organizacij lz gospodarstva so povedali, da se bijeta v njih dve osebnosti — proizvajalec in potrošnik družbenih dejavnosti. Zato ugotavljajo po eni strani, da ne morejo, čeprav bi hoteli, odstopiti za razvoj družbenih dejavnosti veliko večjih sredstev, kot jih že odvajajo, da zato odklanjajo izredni prispevek za zdravstveno varstvo. Po drugi strani vidijo in občutijo, da z enim delom družbenih služb ni vse v redu. ker učitelji še vedno trošijo čas in strokovne sile v razpravah o osebnem dohodku, namesto da b; se bolj posvetili svoji osnovni dejavnosti. da zdravstvena služba vse bolj načenja pravice zavarovancev. S takim položajem družbenih služb gospodarstvo ne more biti zadovoljno, saj je vendar največji interes delovnih kolektivov, da bi bili delavci zdravi in zdravstveno dobro oskrbovani in da bi jih šole čimbolj pripravljale za proizvodne naloge. Poudarili so. da se morajo tudi družbene službe čimprei vključiti v gospodarsko in družbeno reformo, izdelati programe svojih dejavnosti, da bomo vsi vedeli, kaj in za kaj plačujemo. VRAČANJE V NORMALNE KOLESNICE JE STVAR NAS VSEH Delavci, delegat; družbenih služb so v razpravi povedali, da razumejo težave gospodarstva in kritiko na račun sedanjega dela družbenih dejavnosti, vendar so. razumljivo, govorili iz svojih izkušenj. • Učitelji se prav nič več ne pogovarjajo o osebnih dohodkih. je poudarila predstavnica osnovne šole, ker so že malo-dušni. saj jih prav nič ne vzpodbuja za kvaliteto dela. na skladih. je le toliko denarja, da ga lahko skromno razdelijo le glede na kvalifikacijo in službena leta. • V zdravstvu, je poudarila predstavnica zdravstvene službe, se že dve leti vključujejo v gospodarsko reformo. In to vključevanje pomeni odpovedovanje osebnim dohodkom, v bolnišnicah pa poleg tega tudi manjšanje standarda bolnikov, saj jim celo že merijo juho in čaj. Tak položaj zdravstvene službe opo- zarja, da 1e tudi ta del naše dejavnosti ubiral korak z ostalim gospodarskim in družbenim razvojem, neplansko in brez ustreznih kriterijev. Vračanje v normalne kolesnice pa seveda preprosto... Bodimo iskreni. Velik d<* nalog pri racionalizaciji družb6-nih služb je naslovljenih 1,5 same kolektive teh služb, venda* bi bilo napak pričakovati, d® bodo posamezne družbene d°-javnosti same uvidele potreb6 po racionalizaciji na tak načiP' da bodo nekatere odvečne ustanove ukinjali, se medsebojn0 združevali in tako poskrbeli boli varčno trošenje sred ste' • Zategadelj je ljubljanski sindikat delavcev družbenih dejavnosti na nedavnem občnem zboru vnovič zahteval, da se nerešena sistemska in strokovP3 vprašanja v zvezi z oblikova-niem dohodka čim hitreje rešil0 na širših družbeni zasnovah. Sedanje nedosledno urejanje družbenih dejavnosti ne spodbu)3 kolektivov, ki se žele vključiti V družbeno in gosoodarsko ref0®1" mo in čimbolj racionalno gospodariti. lip yy • 1» " Jr Odkar so se ljubljanske občinske skupščine odrekle fl' nanciranju celodnevnega bivanja otrok v osnovni šoli 1 prenesle to skrb na same osnovne šole, ohranjajo celodnev’1 bivanje pri življenju le še nekateri šolski kolektivi, m pri njih je zaradi premajhnih sredstev celo za redno dej11] nost ta oblika otroškega varstva in vzgoje bolj životarjenj kot bivanje Ne ve se, kaj bo jutri, doklej bodo sredstti1' zato zaposljujejo vzgojitelje od danes do jutri. In kdo se 0 vezal na tako nesigurno službo? — Zato nič čudnega, če / namesto poklicnega vzgojitelja vzgajal in pomagal otroki1 pri učenju v neki ljubljanski osnovni šoli — upokojen 9e° meter. Vedno nove družbene dajatve pomenijo za ene uponiej za druge »obupanje«. Solniki si na primer veliko obetajo c;(> prispevkov gospodarstva, gospodarske organizacije pa prav1! ob vsaki taki dajatvi — že spet! In ta »že spet« morajo noviti velikokrat v letu. V nekem gostinskem podjetju s naračunali, da so letošnje na novo predpisane družb1,1 dajatve proglasile njihove strokovne službe in samouprev'^ organe za nesolidne planerje. Proti koncu poslovnega ^ namreč ugotavljajo, da so jih novi predpisi »zašili« za b!*v 37 % več dajatev, kot so jih planirali pred začetkom le*° njega poslovnega leta. V ljubljanski Tobačni tovarni si lahko vsak delavec vošči toplo malico v odmoru med delovnim časom. Za ... poskrbeli v Tobačni tovarni z dobro urejeno lastno kuhi Njihovi sosednji kolektivi niso tako srečni. Za malico. naj bo zima ali poletje, morajo otepati kruh s hladfl’^ dodatki. V skrbi za boljše počutje svojih delavcev so potrkali na vrata kuhinje Tobačne tovarne. Tam bi jim volje ustregli, vendar — zataknilo se je pri naslednji stanci« na občinski skupščini. Tam bi jih za kuharske »čez cesto« radi povišali v gostince in jih temu prim^p obremenili z dajatvami. V to pa ljubljanski tobačniki sebe ne morejo iti. Nič ne podtikamo, kdo je prikrajšal nekatere kolek*‘ ^ v soseščini Tobačne tovarne za topel obrok, ampak tobačn že ne. V materialih, ki so jih dobili delegati na občnem ljubljanskih sindikatov je bilo tudi zelo obširno P°r°Le' o devetmesečnem poslovanju Počitniške skupnosti A Adrie kot posebne delovne enote pri Mestnem sindikat svetu. V tem poročilu je med drugim rečeno: »... da sta. koordinacijski odbor pri občinskih sindik^jg svetih in kasneje tudi Mestni sindikalni svet menila, d® ^ z ukinitvijo občinskih sindikalnih svetov mesta Lju°£g t) treba počitniške skupnosti pri teh svetih združiti in Ljubljani izoblikovati močno počitniško organizacijo.« . ^ »Kaj pa potem še dela počitniška skupnost pri občin5 sindikalnem svetu v Mostah?« je. nekdo vprašal. ^ »Svečano čuva tradicijo občinskih sindikalnih svetov,* sledil odgovor. KAJ JE POKAZALO DEVETMESEČNO POSLOVANJE POČITNIŠKE SKUPNOSTI ALPE-ADRIA? e mimo Počitniška skupnost Alpe-Adria pri ljubljanskem Mestnem sindikalnem svetu trenutno razpolaga s 14 počitniškimi domovi S V prvih devetih mesecih je v počitniških domovih Alpe-Adria letovalo 10.743 gostov @ Razmeroma mlada turistično-počitniška organizacija je v kratkem obdobju devetih mesecev dosegla zavidljive poslovne rezultate # Gostje so se v počitniških domovih Alpe-Adria v glavnem dobro počutili # Poslovanje Alpe-Adria je bilo v prvih devetih mesečih rentabilno, saj so ustvarili blizu 40 milijonov starih dinarjev čistega dohodka Koordinacijski odbor pri občinskih sindikalnih svetih mesta Ljubljane in pozneje tudi ljubljanski Mestni sindikalni svet sta menila, da je z ukinitvijo občinskih sindikalnih svetov mesta Ljubljane treba počitniške skupnosti pri teh svetih združiti in tako izoblikovati močno organizacijo. Osnovna naloga te organizacije naj bi bila skrb za oddih in rekreacijo delovnih ljudi. Predsedstvo ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta je lani 7. decembra sprejelo sklep, da se kot posebna gostinska enota ustanovi pri Mestnem sindikalnem svetu Ljubljana počitniška skupnost Alpe-Adria. S 1. jemvarjem letos je Alpe-Adria začela upravljati počitniški dom »Šiška«, M so ga pozneje preimenovali v počitniški dom »Pri mlinu« v Kranjski gori, počitniški dom Ljub-Ijana-Center, ki so ga prav tako Preimenovali v počitniški dom »Pod Viitrameem« v Kranjski gori. Razen tega je Alpe-Adria že tedaj upravljala tudi s počitniškimi domovi »Gorenjka« v Planici, na Belem križu pri Portorožu, »Vilo Ciand« v Savudriji, počitniškim domom v Nerezinah na otoku Lošinju, počitniškim domom v Selcah pri Crukvenici, »Villo Nedo« v Novem Viinodolskeim in počitniškim domom v Vodicah pri Šibeniku. Kasneje pa je Alpe-Adria prevzela še počitniški dom Mežaklja nad Bledom, Vojkov dom v Portorožu, počitniški dom »Soča« pri Bovcu In počitniški dom v Poreču. Iz tega je torej razvidno, da je Alpe-Adria ob ustanovitvi razpolagala s 10 počitniškimi domovi, danes Pa ima na voljo že 14 počitniških domov. KAKO SO BILI POČITNIŠKI DOMOVI ZASEDENI? Takoj ko je bila počitniška skupnost Alpe-Adria ustanovljena, so bile o njeni dejavnosti obveščene ' vee sindikalne '■ podružnice teko na območju Ljubljane kot tudi teven Ljubljane. Odziv a strani sindikalnih podružnic je bffl. zadovoljiv, sej le kar 171 dedovnih organizacij breko svojih stodditaimh podružnicah ali posamezno rezar-viralo letovanja za svoje delavce v potitroflčlatih domovih Alpe-Adria. ® V prvih devetih mesecih letos s« je imtile v počitniških domovih Alpe-Adria kar 10.743 gostov. Same v letni scaton.1 pa ‘■189 c setev, »d 1.541 ino- J^nskih smim. Skapaj pa je tiio v letel mmmH ned 66.000 Iz vseh v&čsMarr, ki j£h črna Adria aa vzSje. p* je raz- vidno. da je bila v minuli sezoni najmanjša izkoriščenost počitniških domov na Gorenjskem, vključno z domom »Soča« v Trenti. To pa je tudi do neke mere razumljivo, saj je v poletnih mesecih večji interes za letovanje na morju kot pa v hribih. »Za boljše gospodarjenje tudi v domovih na , Gorenjskem bomo morali v prihodnje vložiti več naoorov,« pravijo v kolektivu Alpe-Adria. »Nujno je treba vzpostaviti boljše odnose s turističnimi organizacijami in podjetji v drugih republikah, kjer se zelo zanimajo za letovanje v hribih. Zavoljo majhne oddaljenosti od večjih .mest so omenjeni domovi primerni za dnevno, predvsem pa za tedensko rekreacijo...« A kljub tem kritičnim pripombam rezultati poslovanja Alpe-Adrie niso tako slabi, če upoštevamo: ® da je Alpe-Adria razmerama mlada organizacija, ® da so nekatere počitniške domove prevzeli tik pred letno sezono, ® da so bila na nekaterih počitniških domovih nujna adaptacijska dela, ki jih je bilo treba opraviti ne glede na čas prevzemanja in odpiranja domov, ® da je bila reklama v prešn ji h počitniških skupnostih razmerama minimalna in © da niso imeli na vodjo dovodi kvalificiranega gostinskega kadra, Seveda pa vse to nd zaslepilo kolektiva Alpe-Adria, da se ne bi v prihodnje še bolj truda! za izboljšanje in odpravljanje vsaj tistih pomanjkljivosti, ki se z doslednim delom lahko odstranijo. GOSTJE BO 8E DOBRO POČUTILI Z namenom, da Iti dobili vpofiled v poslovanj« paaamea-»Bi počitotičMh domov, v urejenost.. oziroma v neurejenost razmer po domovih in da bi tudi gostje s konkretnimi predlogi pripomogli k nadaljnjemu izboljšanju poslovanja, so v skoraj vseh domovih Alpe-Adria razdelili domačim gostom anketne liste, na katere so gostje tudi odgovorili. Od gostov, ki so oddali anketne liste v počitniških domovih, je bilo naiveč gostov z visoko in višjo izobrazbo, in sicer 34,8 odstotka, najipani gostov pa nekvalificiranih delavcev, in sicer komaj 2,3 odstotka. Na vprašanje o postrežbi je odgovorilo 243 gostov, od tega je 90,1 odstotka gostov ocenilo, da je bila postrežba dobro, 9,9 odstotka gostov pa je odgovorilo, da ie bila postrežba zadovoljiva. Na vprašanje, kakšen je bil odnos osebja v počitniških domovih do gostov, ie odgovorilo 243 gostov, od tega jih je 97.5 odstotka ocenilo, da je bil odnos do gostov vljuden, in le 2.5 odstotka gostov je odgovorilo, da je bil ta odnos brezbrižen. Glede kvalitete hrane je na anketo odgovorilo 237 gostov, od tega je 71,7 odstotka gostov ocenilo, da je bila kvaliteta hrane dobra, 25,7 odstotka gostov je menilo, da je bila hrana zadovoljiva in le 2,6 odstotka gostov je menilo, da je bila hrana slaba. Na vprašanje glede cene penzionov ie odgovorilo 239 gostov, od tega je 8,8 odstotka gostov menilo, da so bile cene previsoke, 90,8 odstotka pa je odgovorilo, da so bile cene zmerne. Odgovori gostov torej dokaj jasno povedo, da so bili ti na letovanju v glavnem zadovoljni, nasploh pa so biti zelo presenečeni nad izredno vljudnostjo osebja po domovih. najbolj je Šepala REOEPCIJSKA SLUŽBA Največ; nepravilnosti in pomanjkljivosti v poslovanju Alpe’ Adrie je bilo v recepcij sik! službi. To službo je za Alpe-Adria po pogodbi opravljal turistični biro Ljubijana-tnansport, ki je v celoti prevaefl organizacijo in Izvajanje del recepdjske službe, Zal pa so v počitniški skupnosti Alpe-Adria ugotovili, da se v turističnem biroju Ljubtljane-transporta niso držali pogodbenih določil jn da so delali talke napake, ki nikakor ne bodo koristile ugledu Alpe-Adria. devetih mesecih letos rentabilno, saj je ustvarila blizu 40 milijonov starih dinarjev čistega dohodka, kar znaša 12,2 odstotka celotnega bruto dohodka. Kolektiv Alpe-Adria je z do-• seženim poslovnim uspehom če upoštevamo, da je vse to dosegel brez praktičnih izkušenj in poznavanja posameznih počitniških domov. To pa seveda še ne pomeni, da ne bi še z boljšo poslovno politiko, z večjo propagando in reklamo ter z večjo samoiniciativnostjo v domovih dosegli še boljših uspehov. In če analiziramo poslovanje j posameznih domov, lahko opazimo, da so vsi obmorski domovi — razen Belega križa in Ostrega — presegli poprečni indeks rentabilnosti. To pomeni, da imajo ti domovi predvsem ugodno lokacijo in da so delno dobro in , sodobno opremljeni ter tako bolj zanimivi za goste. VKLJUČEVANJE NOVIH DOMOV Najprimernejša oblika razširitve sedanjih zmogljivosti je nedvomno vključevanje novih počitniških domov delovnih organizacij v počitniško skupnost Alpe-Adria. Del teh domov, ki jih še imajo posamezne delovne organizacije, je običajno odprt samo za članc kolektiva, to je tam, kjer gre del stroškov poslovanja doma na stroške podjetja. V takih primerih se sploh ne zastavlja vprašanje zasedenosti zmogljivosti teh domov, saj je uspešnost poslovanja merjena zgolj po zadovoljstvu obiskovalcev. Druga skupina počitniških domov podjetij pa je prešla na komercialno poslovanje. SPODBUDNI REZULTATI POSLOVANJA Boekmanje potiitnd64ce skupnosti Alpe-Adria je bilo v prvih jt_,dbseg zmogljivosti v teh flomo- ' vih je običajno. majhen, zavoljo tega so režijski stroški razmeroma visoki, kar pa bistveno vpliva na višino cen. V takih domovih je med obiskovalci zelo malo domačih gostov, cene storitev pa so skoraj enake hotelskim. Alpe-Adria pa si prizadeva, da bi vse te domove dobila pod svoje ofcrti j e. saj bi se s tem razširilo število letoviških centrov, s čimer tri omogočili letovanje širšemu krogu dedovnih ljudi, kat je bilo to mogoče doslej. Razen tega pa si bodo delavci lahko po želji Izbrali kraj letovanja, medtem ko so doslej lahko letovali le v tistem kraju, kjer je imela deloma organizacija svod počitniški dom. f __ »J r ra D"*. Cene za zimsko sezono 1967/68 1 1 E DOM »PRI MLINU« In »POD VITRANCEM« (Sobe pri zasebnikih) Odrasli Otroci od 3 do 10 let Do 3 let j v N-din v N-din v N-din p Polna oskrba (nad 3 dni) dnevno Polna oskrba (do 3 dni) dnevno i Polovični penzion 23,— do 35.— 20.— do 25.- do 38,— 23.— do 23,— 3,— (večerja, prenočišče. zajtrk) 25— Zajtrk 4— Kosilo 12— Večerja 8— Prenočišče do 3 dni 14.— (na noč) Prenočišče nad 3 dni 12.— (na noč) Svobodni poklici in nečlani sindikata a je cene. lllililillilllllilllllllllllllHillllllM (AAA/vAA^^AA/WSAAAAAAAZV\AAAAAACwAAAAAAAAAAAAAAAArvVWW\A /W| POČITNIŠKA SKUPNOST alpe adria Turistični biro Alpe-Adria Masarykova 44 Izleti Rekreacija Dopustovanja Telefon: 311-872, 310-264 VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM Za letošnjo zimsko sezono organiziramo dve 12-dnev-na avtobusna smučarska Izleta v Visoke Tatre v ČSSR. Preberite naš program in se nam priključite, ne bo vam žal I. IZLET: OD 3. DO 14. JANUARJA 1968 Ljubljana—Graz—Dunaj—Bratislava—Stari Smoko-vec—Budimpešta—Ljubljana. Odhod z avtobusi Iz Ljubljane v zgodnjih Jutranjih urah. Vožnja preko Graza—Dunaja, Bratislave do Starega Smokovca z vmesnimi krajšimi postanki. Prihod v Stari Smokovec zvečer okrog 20. ure, namestitev v hotelu. 14, januarja zjutraj odhod Iz Starega Smokovca, vožnja preko Budimpešte v Ljubljano. Cena izleta: 690 N-dinarjev. II. IZLET: OD 13. DO 24. JANUARJA 1968 Ljubljana—Graz—Dunaj—Bratislava—Stari Smokovec—Dunaj—Ljubljana. Odhod z avtobusi iz Ljubljane zgodaj zjutraj. Vožnja preko Graza—Dunaja, Bratislave do Starega Smokovca z vmesnimi krajšimi postanki. Prihod v Stari Smokovec v večernih urah, namestitev v hotelu. Odhod 24. januarja zjutraj, vožnja proti Ljubljani preko Dunaja In Maribora. Cena izleta 690 N-dinarjev. Vsem udeležencem Izleta nudimo možnost obročnega plačevanja s tem, da je prvi obrok plačan pred odhodom v Stari Smokovec. Vsak udeleženec dobi za dinarsko protivrednost, ki jo vplača pri nas, takoj po prihodu na Češko krone, In sicer 0,50 N-din za krono. Prijave sprejemamo do vključno 20. decembra. © © © UDELEŽITE SE SILVESTROVANJA V NAŠIH DOMOVIH V KRANJSKI GORI IN PORTOROŽU. CENA ZA TRI DNI S SILVESTRSKIM MENUJEM ZNAŠA 150,—N-DINARJEV NA OSEBO. Obenem vas obveščamo, da smo ustanovili lastno recepcijsko službo na upravi Masarykova 44, telefon 310-264 In 311-872, kjer dobite vsa potrebna pojasnila. POČITNIŠKA SKUPNOST ALPE-ADRIA Oddih In rekreacija morala biti sestavni del prizadevanj za večjo proizvodnost, osnova za preventivno zdravstveno varstvo. Zavoljo tega je potrebna z*™*in* akcija sindikalnih In drugih organizacij, predvsem pa samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Rekreacija delovnih ljudi ni namreč sama sebt n men In tudi ne le privatna zadeva, marveč v interesu vsake delovne organizacije, kjer se more kazati tudi v proizvodnih rezultatih Fred dvema letoma sem tudi sam preživel dopust v •nem Izmed počitniških domov današnje Počitniške skupnosti Alpe-Adria, pri ljubljanskem Mestnem sindikalnem ■vetu, o kateri bo pravzaprav tekla beseda v temle zapisu. Toda tedaj na dopustu nisem bil povsem zadovoljen. Pravzaprav sem bil tedaj zadovoljen samo s hrano, soncem, ■rakom in morjem. leti počitniški dom sem obiskal tudi letos, to je dve leti kasneje, ko je bil že pod okriljem Alpe-Adria. Obiskal sem ga bolj iz radovednosti kakor iz kakršnihkoli drugih vzrokov, da vidim, ali se je kaj spremenilo. Počitniški dom v Poreču ima od vseh domov največje zmogljivosti. Stoji ob obali in je od najbližjega kopališča odmaknjen komaj pet minut. V domu je 39 sob s 146 posteljami. V zaprtih restavracijskih prostorih je nad 100 sedežev, medtem ko je na vrtu, ki je urejen kot zabaviščni prostor, sedežev za najmanj 350 gostov Ra se je spremenilo, mnogo na bod.iše. Nič ne pretiravam, odkrito vam povem, da sem prišel v počitniški dam, ki bi prekašal po urejenosti marsikakšen hotel, ki jih po navadi razvrščamo v kategorije. Prj sebi sem razmišljal, kako koristno je bilo. da so se ljubljanski sindikati spomnili in ustanovili enotno močno počitniško organizacijo, ki se zdaj imenuje Alpe-Adria in ki v pravem pomenu besede postaja BORZA DELAVSKEGA TURIZMA. Prej pa so počitniške skupnosti pri posameznih ljubljanskih občinskih sindikalnih svetih le bolj životarile in jim je bila osnovna skrb le pošiljanje delavcev na dopust, včasih še to ne, kako pa bodo ti delavci preživeli dopust, pa je bilo vse prečesto nepomembna zadeva. KDO HODI NA DOPUST? ZLATO SlNDIČ, direktor počitniške skupnosti Alpe-Adria »V tem je največji problem. Ne bom posebej ponavljal, zakaj je bila ustanovljena počitniška skupnost Alpe-Adria, ampak bi poudaril, da je prav naloga naše organizacije, omogočiti primerne počitnice predvsem tistim delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Nekaj smo pri tem že naredili, saj so delavci letes lahko letovali v naših domovih že za 2.200 starih dinarjev na dan. Da r>a bi omenjeni delavci še več odhajali na počitnice, pa ni samo od nas odvisno, marveč nam morajo pomagati tudi sindikati tako moralno kot materialno. Pa ne samo sindikati. tudi posamezne delovne organizacije bi morale pokazati večje razumevanje za letovanje delavcev z nižjimi osebnimi dohodki ...« OSTALO JE SAMO FBI OBLJUBAH... O tem. kakšno razumevanje imajo posamezni forumi, tudi sindikalni, do rekreacije in oddiha delavcev, ki se v tem primeru zelo uspešno izvaja preko počitniške skupnosti. Alpe-Adria, so precej govorili tudi na minuli seji upravnega odbora te delovne organizacije. Medtem ko so si bili vsi edini, da ljubljanski sindikati veliko pomagajo počitniški skupnosti Alpe-Adria, pa je bilo slišati na račun sindikatov tudi drugačne pripombe. »Rad bi ponovno načel vprašanje odnosa nekaterih sindikalnih forumov, predvsem republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ob nastajanju te počitniške skupnosti.« je povedal Janko Vrhunc, tehnični sekretar ljubljanskih sindikatov. »Veliko so obljubljali, da bodo pomagali in da bodo vključili v skupnost svoje počitniške domove, ki niso tako majhni, so pa resnično slabo izkoriščeni. Menda so doslej vključili samo enega. Prav bi bilo. da bi naredili na republiške sindikate večji pritisk za določena sredstva, ne samo kar zadeva počitniške domove, marveč nasploh za reševanje problemov tedenskega in letnega oddiha delavcev v Sloveniji...« NEKATERIM PRIDE VSE PRAV Se večje nerazumevanje za oddih im rekreacijo lastnih delavcev pa zlasti v zadnjem času kažejo nekatere delovne organizacije, kot je že omenil Zlato šindič direktor Alpe-Adria. Ob tem, ko si počitniška skupnost Alpe-Adria prizadeva, da bi pridobila nove počitniške domove in s tem omogočila dopuste še mnogim delavcem, ki so letos želeli letovati prav v njenih domovih, pa zavoljo premajhnih zmogljivosti v glavni sezoni niso mogli, se dogaja, da hočejo mnoga podjetja le odprodati domove Alpe-Adrii. ne Letos je bilo zelo razveseljivo. da sem srečal v mnogih počitniških domovih, ki sem jih obiskal, in tudi v domovih počitniške skupnosti Alpe-Adria zelo veliko število preprostih ljudi, tudi takih, ki so morda prvič prišli na morje in sploh na dopust. Toda po podatkih, ki sem jih kasneje dobil na voljo in v razgovoru z Zlatom Simdičem, direktorjem počitniške skupnosti, in še nekaterimi člani upravnega odbora ter kolektiva Alpe-Adria. to število, ki se mi je zdelo precejšnje, še zdaleč ni zadovoljivo. »Kakorkoli obrnem številke,« je pripovedoval direktor Zlato Šindič, »je med blizu 6000 delavci. kolikor se jih bo letos zvrstilo v naših domovih, še zmeraj nekaj nad 70 odstotkov takih, ki imajo srednjo, višjo In visoko izobrazbo, kar pomeni tudi boljši kos kruha in s tem todi večje možnosti letovanja na morju ali v planinah ...« »Ali naj to pomeni, da si delavci s plitvejšim žepom^ res ne .bodo mogli nikoli privoščiti primernih počitnic,« sem ga prekinil. V neposredni bližini Savudrije ima Alpe-Adria počitniški dom »VILA CIANI«. V domu je 16 sob z 48 posteljami in restavracija z 43 sedeži in 32 sedeži na terasi. Ob domu je v senci borovcev še 7 vikend hišic z 18 ležišči. Kopališče je oddaljeno komaj 5 minut Pa prepustiti v upravljanje. Med takšnimi podjetji je tudi ljubljanska Metalka. »Ml pa nismo in še dolgo ne bomo takšna organizacija, da bi lahko domove odkupovala,« so spet besede Zlata Šindiča. »marveč smo organzacja. k vključuje domove v skupnost z name-nam, da imajo delavci — člani sindikata Dri letovanju najrazličnejše ugodnosti Menim, da je politika vsakega delovnega kolektiva. ki skuša prodati lasten počitniški dom zato. da bo potem porabil denar za osebne dohodke zaposlenih popolnoma zgrešena . .« Leopold Krese, predsednik upravnega odbora počitniške skupnost; Alpe-Adria pa je še pristavil: »Nekateri kolektiiv so v krizi, pa jim vse prav pride in bi tudi počitniške domove prodali, samo da bi si nabrali nekaj denarja. Zavoljo tega moramo nekaj storiti, da počitniških domov. ki so bili zgrajeni iz sredstev kolektivov, ne bi odtujevali, ampak da ti domovi ostanejo samostojni ali pa v okviru naše počitniške skupnosti. Saj je iz dosedanjega dela te organizacije dovoli jasno razvidno, da se počitniški domovi, ki so bili prej zasedeni le v glavni dopustniški sezoni, izkoriščajo v okviru Al-pe-Adrie zelo bogato tudi v predsezonskih in posezonskih mesecih.« OBILO NALOG ZA PRIHODNJE A kljub vsem tem nevšečnostim in težavam, če jih lahko tako imenujem, si počitniška skupnost Alpe-Adria vztrajno utira pot kot organizacija delavskega turizma ali kot ie pripomnil tovariš Leopold Krese: »Stremeti maramo za tem, da bo Alpe-Adria v najkrajšem času postala ugledna in močna organizacija za domači turizem...« V tem smislu je bila zadnja seja upravnega odbora Alpe-Adria zelo živahna. Predlogi o tem, kaj vse je še treba storiti, so kar deževali. © Najprej: Čimprej je treba narediti akcijski program z vsemi ustreznimi podatki iz minulega poslovanja Alpe-Adria in opisati vse prednosti takšnega organiziranja počitniških domov. In s takim programom bi se preko sindikatov obrnili na tiste delovne kolektive, ki imajo počitniške domove pa je zanje zainteresirana Alpe-Adria. © Potem: Alpe-Adria naj bi pripravila dolgoročnejši program lastne dejavnosti. v katerem bi bili zajeti, tako počitniški domovi kot izletništvo in campingi. © Nato: Alpe-Adria bo skušala dobiti pod svoje okrilje tudi cam- V dolini zgornje Soče je počitniški dom »SOČA« in je znan kot planinsko in klimatsko zdravilišče. V domu (v dveh poslopjih) je 28 sob s 67 ležišči. V restavraciji je prostora za 50 gostov in prav toliko je prostora na vrtu. Do doma se lahko pride poleti preko Vršiča, izvira Soče in Trente, ali preko Idrije, Mosta na Soči in Bovca POSEBNO IZDAJO SO PRIPRAVILI: IVANKA VRHOVCAK, MILAN ZIVKOVIC IN MILAN GOVEKAR. UREDILA: NENA LUZAR Po močno pogozdeni Mežakii so raztresene številne planote, med njimi tudi Ravne z 996 metri nadmorske višine, kjer ima Alpe-Adria vse leto odprt POČITNIŠKI DOM MEŽAKLA. V domu In depandansi je 35 sob s 65 ležišči. V restavraciji pa je pro- stora za ping v Savudriji, In glede na to bodo začeli pri Alpe-Adrii že v prihodnji sezoni izposojati posamezne rekvizite, kot so šotori. motorni čolni, blazine in podobno. © In še: • V prihodnje naj bi bila v vseh počitniških domovih Alpe-Adria gostom na voljo dva me-nuja. © Za vse zaposlene v domovih Alpe-Adria bodo uvedli enotne obleke. © Pri ceniku je treba narediti ustrezno razliko in določiti nižje cene za tiste, ki se prej prijavijo za letovanje, recimo do 15. marca. © Ustanovili bodo tudi inšpekcijsko službo in mimo tega uvrstili v program seminarjev, ki jih organizirajo za gostinske kadre, tudii predmet iz higiene živil. 80 gostov © V upravni zgradbi na Ma-sarykovi cesti v Ljubljani si bodo uredili lastno recepcijsko službo in bife. @ V teku celega leta bodo organizirali 100 najrazličnejših Metov. • In če bo Alpe-Adria S« naprej upraviiaja z domom na Belem križu nad Portorožem' bodo šli čimprei v akcijo z® izgradnjo sedežnice iz Belega križa v Fieso. LETOVANJA — DOSTOJNA ZA NASE DELAVCE Skratka, nalog je v prihodnjem obdobju za počitniško skupnost Alpe-Adria več kot dovolj. »Vedeti pa je treba, da je to organizacija s svojimi specifik' nastani,« je še za zaključek oo-vedal Leopold Krese, predsednik upravnega odbora Alp®' Adrie, »in morajo biti cen® njenih uslug kar se le da usklajene s plačilnimi možnostmi širšega kroga delavcev. Streme^ moramo še naprej za tem, da h0 Alpe-Adria zadovoljevala glede oddiha in rekreacije predvseh1 zaposlene z nižjimi os. dohodki' V kolektivu same počitniški skupnosti pa naj bi organizira komercialno službo na takšne^1 nivoju, kj bo znala za delavc6 pripraviti cenena letovanja vendar na takšni ravni, ki bo $ vedno privlačna in dostojna 28 naše delovne ljudi.«