Poštnina plačana v gotovi Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60'—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5'—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno Din 35-— in mesečno Din 6—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. V Ljubljani, dne 25. julija 1930. štev. 30, Indeks cen na debelo v Jugoslaviji. Naš indeks cen na debelo, ki je bil ustvarjen leta 1926. na podlagi cene 100 enot za vse proizvode, je do konca leta 1928. vedno naraščal, t. j. blago je podajalo dražje in sicer so se tekom dveh let podražili rastlinski proizvodi 7-a 26 9 točk, živalski proizvodi za 104-3 točke ter industrijski proizvodi za 04 točke, skupni indeks pa za 6 točk.____________ Od leta 1928. naprej pa opažamo neprestano padanje cen na debelo, vendar ne v enakem razmerju za posamezne proizvode. 2e leta 1929. je bito doseženo isto stanje skupnega indeksa cen (100). Od posameznih pro-■^vodov so na točko 100 padli samo dvalski proizvodi, dočim so se rastlinski proizvodi tudi tedaj podražili nasproti cenam iz leta 1926. in so znašali preko 120. Pač pa so se do tedaj 7e znatno pocenili industrijski proizvodi, katerih cena je padla pod 90. Do začetka januarja letos je skupni indeks cen zopet nazadoval na 936. Najbolj je padla cena rastlinskim pro-■zvodom, ki so pač obdržali svojo ce-Po še do leta 1929., oziroma so posta-lali celo vedno dražji. Skoraj v istem razmerju je padla cena industrijskim Proizvodom, dočim so cene živalskih Proizvodov šle navzdol normalno. Cene, ki so bile leta 1926. ustanovljene s 100 točkami za vse proizvode in Seveda tudi za skupni indeks, kažejo P° zadnjem poročilu ekonomskega oddelka Narodne banke letos zopet znat-no nazadovanje ter nam nudijo,sledečo sliko: rastlinski proizvodi živalski proizvodi industrijski proizvodi skupni indeks 1. I. 30. VL 104-5 868 982 937 866 80-- 936 86-8 Padanje cen je bilo v letošnjem polletju najbolj občutno pri rastlinskih proizvodih, kar je znak poljedelske krize. Nazadovanje cen živalskih in industrijskih proizvodov je normalno ter odgovarja cenam na svetovnih tržiščih. Medtem, ko cene na debelo znatno padajo ter so od pričetka lanskega leta skupno nazadovale za skoraj 20%, niso v istem razmerju padle cene na drobno, čemur so glavni vzrok razne trošarine in druge davčne obremenitve, ki so padle skoraj vse na nadrobno prodajo. Delni vzrok je tudi zmanjšani konzum vsled neugodne konjunkture, ki sili maloprodajalca, da išče možnost večjega zaslužka pri manjši prodaji; vendar pa ta moment ne igra pri nadrobnih cenah velike vloge ter je znižanje cen na drobno, ki so bile že itak prisiljene pasti na skrajni minimum in celo pod skrajni minimum vsled neznosne konkurence pretečenih let, da malop.rodajalcu niso nudile možnosti zaslužka. Da življenje vkljub nižanju cen še vedno ni cenejše je glavni vzrok ta, da so stanovanja, na katera je navezana velika večina konsumentov še vedno nezhosno visoka in požro. v normalnih razmerah najmanj tretjino zaslužka ter konsumenie prisilijo k omejitvi porabe drugih življenskih potrebščin. Za ureditev železniškega Ljubljanska Zbornica TOI je z ozirom na ureditev in pospešitev železniškega tovornega prometa v jesenski izvozni sezoni predložila spomenico, v kateri povdarja, da jesenskega prometa ne ovira toliko naša banovina, pač pa je glavni vzrok zastoja v Vojvodini, kjer uporabljajo za prevoz sladkorne pese odprte vagone. Poskrbeti je treba, da tam odprti vagoni ne bodo po nepotrebnem zastajali. Dalje, naj se železniška uprava za kritje potrebe premoga potrudi že prej, ne pa v glavni izvozni sezoni, ko je potreba po odprtih vagonih toliko večja. Tudi naj se ne kopičijo po nepotrebnem zaloge premoga, ker se je letošnjo pomlad, po zaključku izvozne sezone, izkazalo, da razpolaga železnica še z 280.000 tonami rezervnega premoga. ■' 1$ Za pospešitev zvoznega prometa naj se takoj dovrši železniški trikot v Zi- prometa v izvozni sezoni. danem mostu za direktni spoj z Zagrebom, dovrše naj se dela na razbremenilnih tirih na Rakeku ter naj se opremijo in izpopolnijo naše delavnice za popravo vagonov. Tudi obljubljenih 11 novih tehtnic naj se takoj napravi. Istotako naj se nabavijo potrebni specijalni vagoni za prevoz oglja, hmelja, sena, jajc itd. Ravno tako naj se ne uvaja povsod 12-urni nakladalni rok, pač pa naj se pazi predvsem na to, da se naloženi vagoni takoj odpremijo ter ne ostajajo po nepotrebnem na tirih. Pospeši nai se tehtanje došlega in odposlanega blaga tako, da ne bo nepotrebnega čakanja. Posebno na ljubljanskem tovornem kolodvoru je potreba posvetiti vso pažnjo hitri odpremi naloženih ter iztovorjenih vagonov. Izvršitev teh umestnih predlogov Zbornice TOI je gotovo najnujnejše in najuspešnejše sredstvo za pospešitev prometa v izvozni sezoni. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Isto velja tudi za slučaj, da smo odprodajo neinventiranega blaga izvršili na korist in obremenitev odjemalca pred sklepom zaključnega dneva v knjigah izvršili. Ko smo po opisanih načelih izvršili popis blagovnih zalog, nam skupna vsota nabavne vrednosti inventiranega blaga izkazuje, da znaša naše, v blagu naloženo premoženje ob sklepnem dnevu znesek Din 285.000-—, kar je aktivna postavka za sestavo poslovne bilance. Osnovanje velike tvomice za svilo. Te dni prispejo v Beograd predstavniki velikih francoskih tvornic za svilo, kjer se bodo vršili razgovori z našimi tvorničarji v svrho osnovanja velike tovarne za svilo v naši državi, ki bi bila v stanu predelati ves naš pridelek kokonov. če pogledamo blagovni račun v glavni knjigi, vidimo, da ga sestavljajo sledeče debetne postavke, izkazujoče prenos vrednosti zaloge iz otvoritvene bi- lance in nabavno vrednost med poslovnim letom nakupljenega blaga: 1. vrednost ob sestavi otvoritvene bilance Din 330.000— 2. nabave v januarju iz P. N.)........................ 320.000— 3. nabave v ostalih 11 mesecih (iz P. N.) „ 1,530.000'~~ Skupna lastna vrednost nabavljenega blaga bi znašala tedaj..................Din 2,180.000— Kreditne postavke računa blaga v glavni knjigi, predstavljajoče naše prejemke in obremenitve računa dolžnikov, pa sestavljajo sledeče vrste: 1. odprodaje v januarju (iz P. N.) ... . Din 422.000— 2. odprodaje v ostalih 11 mesecih (iz P. N.) „ 1,850.000' — Skupni prejemki za odprodano blago znašajo tedaj . . Din 2,272.000 Ta primerjava je na prvi pogled nekoliko čudna, ker izkazuje blagovni račun v glavni knjigi, da smo za prodano blago prejeli 92.000 Din več kot 9a izkazuje stara zaloga in poznejše nabave med letom, poleg tega pa smo še ob inventuri našli za 285.000 Din bla-na zalogi. Skupna razlika znaša tedaj 377.000 ^in in predstavlja naš kosmati dobiček na blagu, ker smo v glavno knjigo vpisovali na breme blagovnega računa ved-n° lastno (nižjo) ceno, za dobropise pa 50 nam služile prodajne cene, ki so se-Veda višje od nabavnih. Poleg omenjenega aktivnega podatka vrednosti inventirane zaloge za bilanco imamo tu še podatek za račun I?gube in dobička, predstavljajoč komati dobiček na blagu. Zaključni blagovni račun knjigi izgleda tedaj sledeče: Debet Zaloga glasom otovo-ritvene bilance 330.000'— Januar (iz P. N.) 320.000'— °stalih 11 mesecev (iz P. N.) 1,530.000- - Zaloaa i/lasom inventure 31. XII. 30. Kosmati dobiček v letu 1930 377.000' — 2,557.000'— 2,557.000'— ^loga 1. 1. 1931 285.000'— Ker v našem primeru nimamo otvor-Jenih drugih računov v glavni knjigi, nam preostane konečno še račun obratne glavnice, ki je bil izkazan ob otvo-r'tveni bilanci z zneskom 280.000 Din h kateremu znesku moramo prišteti še ^ otvoritveni bilanci izkazani čisti dobiček v znesku 32.400 Din. Skupna Vsota 312.400 Din nam predstavlja pasivno postavko za račun bilance kot dolg obrata nasproti vloženi obratni Stavnici. SESTAVA LETNEGA RAČUNA. Ko smo zaključili posamezne račune v salda-kontni knjigi, kakor tudi vse druge račune, napravili na podlagi zaključkov izvlečke Jer stanje polom bilančnih vpisov spravili v popolno skladnost z računi v glavni knjigi, dalje na- pravili popis blagovnih zalog ter dosegli tudi tu soglasnost z glavno knjigo po že znanem nam načinu, pridemo k sestavi letnega računa. Letni račun nam mora pokazati točno in pregledno sliko ne samo o našem premoženjskem stanju koncem poslovnega leta, marveč tudi natančen pregled o poslovanju, prometu in uspehu v pretečeni poslovni dobi. Letni poslovni račun sestoji vsled tega iz treh delov: 1. iz računa denarnega prometa, 2. iz računa zgube in dobička in 3. iz premoženjsko-preglednega računa ali bilance. Podlago za sestavo letnih poslovnih računov nam daje zadnja bilanca (v našem slučaju objavljena otvoritvena bilanca), na kateri ustvarjamo s pomočjo glavne knjige in izvlečkov sliko o premoženjskem stanju. Tudi tu moramo pričeti od spodaj navzgor, dasiravno se mnogokrat prakticira sestavljanje letnih računov tako, da se sestavi najprej bilanca, in šele potem račun zgube in dobička ter včasih še celo kasneje račun denarnega prometa, kar je popolnoma napačno, ker nam na podlagi otvoritvene bilance nudita šele račun denarnega prometa in račun zgube in dobička podatke zav sestavo bilance. Ti računi se morajo prelivati drug v drugega, soglašati natančno z bilanco ter se do pare točno ujemati z odgovarjajočimi računi v glavni knjigi. Dasiravno se nam zdi to precej komplicirano, dosežemo popolno soglasje igraje, če smo med letom vodili naše knjige točno in vestno po opisanih načelih. Račun denarnega prometa. Dobesedno razlaganje tega naslova bi nas utegnilo zavajati v napačni pojem, da vsebuje ta račun samo podatke o efektivnem denarnem prometu, katerega smo izvršili potom blagajne (v gotovini). Promet z gotovim denarjem je samo blagajniški promet, ki v trgovini ne igra posebne vloge in je njegova sestava koncem leta brezpo-menbna. Ako se želimo iz katerihkoli v glavni Kredit 422.000'— 1,850.000'— 285.000'— tehtnih razlogov navzlic temu ustvariti tudi sliko o blagajniškem prometu, dosežemo to na ta način, da vodimo blagajniško knjigo (štraco) ločeno, v pri-ma noti pa se omejimo zgolj na knjiženje izvenblagajniških poslov prometa. 2e ob opisu ustroja blagajniške knjige in prima-note ter v spojenem vodstvu blagajniških in izvenblagajni-ških prometnih poslov pa smo dognali, da je način spojenega vodstva prima-note za obojni promet veliko bolj praktičen, bolj enostaven in nič manj pre gleden, ker imamo poleg prima-note, predstavljajoče istočasno tudi blagajniško knjigo, uvedeno še blagajniško štraco za nadrobno prodajo, iz katere dnevno izkupilo sumarično vknjiiujemo v prima-noto. Račun denarnega prometa nai tedaj vsebuje vse prometne postavke med poslovnim letom, ne, glede na to, uh so bili opravljeni v gotovini ali ne. in sicer na ta način, da nam pokaže skup- ne prejemke in skupne izdatke za vsak posamezen račun v glavni knjigi, oprav Ijene med poslovnim letom. Da to dosežemo, moramo opremiti prvi (debetni) stolpec z označbo »prejemki«, drugega (kreditnega) pa z označbo »izdatki«. Kot prvi vpis med prejemki pride v poštev denarni saldo začetkom leta, katerega je blagajna iz preteklega leta prejela. Zaključuje pa se radi izenačenja obeh skupnih vsot zopet z zaključnim blagajniškim saldom koncem leta med izdatki. To sta tudi edini dve postavki, ki iz računa blagajne v glavni knjigi prihajata v poštev. Pač pa ima v glavni knji" gi otvorjeni račun blagajne kontrolni pomen, ker morata biti konečni vsoti računa denarnega prometa popolnoma enaki zaključnim vsotam računa blagajne v glavni knjigi. (Nadaljevanje prihodnjič-) Naš pomorski promet. Statistični podatki zbornice za trgovino in obrt v Splitu pričajo o velikem napredovanju našega pomorskega prometa, ki je posebno izražen v tonaži prihajajočih in odhajajočih ladij. Zadnja leta je znašal promet na naši obali po tonaži ladij v milijonih ton: 1923 570, 1924 751, 1925 9-47, 1926 1021, 1927 11-82, 1928 14 40, 1929 14 94. Število prihajajočih in odhajajočih ladij se je tedaj tekom sedmih let po tonaži skoraj potrojilo. Od tega prometa odpade na ladje z jugoslovansko zastavo 763%, pod italijansko 18-6, pod angleško in pod grško 07%, ostanek odpade na druge zastave. Skupni blagovni promet je znašal 2,990.500 ton, od tega v domačem obalnem prometu 543.730 ton, v prometu z inozemstvom pa 2,446.740 ton. Od prometa z inozemstvom odpade 618.390 ton na uvoz, na izvoz pa 1,828.350 ton, kar znači, da je naš izvoz po morju trikrat večji od uvoza. Od uvoza odpade skoraj polovica na ' premog, namreč 293.000 ton, na fostate 135.000 ton, na mineralna olja 51.000, ton, na špirit 38.000 ton, na kolonijalno blago 11.000 ton in na riž 10 000 ton. Pri pomorskem izvozu pa zavzema prvo mesto gradbeni les s 641.000 tonami, slede mu cement s 467.000 tonami, cementni lapor s 384.000 tonami, drva s 75.000 tonami, premog s 74.000 tonami, bauksil z 68.000 tonami, celuloza z 20.000 tonami, karbid s 13.000 tonami in azbestni škriljevec z 10.000 tonami. Največji del našega izvoza gre v Italijo, namreč 50'4%, dalje v Grčijo 58%, Nizozemsko 56%, Belgijo 4'6^, Alžir 3-4%, Argentino in Francijo Pa Po 3 3%. Na uvozu je največ udeležena Anglija, ki zavzema 356%, slede ji Italija, Maroko, Nizozemska in Rumunija. Značilno pa je, da v prometu z inozemstvom zavzemajo naše ladje komaj četrtino prometa, namreč 26-5%, dočim odpade na ladje z italijansko zastavo več kot polovica — 561%, na grško 1%, na angleško 51% in na nizozemsko zastavo 17%. Ostanek si dele Nemčija, Francija, Španija, Albanija in Norveška. Naš izvoz Pravkar objavljeni podatki za izvoz v juniju izkazujejo 413.950 ton blaga v ''rednosti 508 milijonov dinarjev. Lanski junijski izvoz je bil večji, tako po teži (459.080 ton), kakor po vrednosti (530-2 milijona dinarjev). i Skupni podatki za letošnji izvoz v pr-yeni poletju pa pričajo, da je letošnji 'zvoz boljši od lanskega, ker znaša njegova vrednost 3362-4 milijona dinarjev, 'ločim je znašala vrednost lanskega iz-voza le 2989-1 milijona dinarjev, kar znači, da je letošnji polletni izvoz za '>73-3 milijona dinarjev večji. Glavni predmeti našega izvoza v ju-•uju, z vrednostjo v milijonih dinarjev v juniju. so bili sledeči: pšenica 42-5, koruza 52-3, konoplja 10-1, konji 5*2, goveda 19-7, svinje 19-3, drobnica 19-2, perutnina 6-1, sveže meso 8-9, jajca 43-7, sirove kože 9-4, gradbeni les 109-9, drva 6-6, hrastovi žel. pragovi 15-5, bukovi pragovi 5-3, izdelki iz lesa 6-0, cement 12-8, svinec 2-0, baker 38-7, rude in izkopine 15-5. Zelo je nazadoval v primerjavi z lanskim junijem les, ki je padel od vrednosti 185 milijonov na 116 milijonov dinarjev, dočim je žito po vrednosti napredovalo. Izgledi za aktivnost naše zunanje trgovine so po teh podatkih povoljni. Katastrofalno naraščanje brezposelnosti vsepovsod. Nevzdržljivo naraščanje brezposelnosti je nesporno najbolj pereče vprašanje sedanjosti in bodočnosti. Brezposelnost je sicer deloma posledica neugodne gospodarske konjunkture, a jo °na sama še bolj poostruje. Ako ne Pride v naraščanju brezposelnosti do Zajezitve in ne napoči v kratkem času Preokret, utegne postati to usodepolno Za ves svet. Naslednje številke, ki pokazujejo stanje in porast brezposelnih v nekaterih državah tekom enega leta, pojasnjujejo zgovorno to domnevo: Anglija 1929 1930 1,132.000 1,890.000 Nemčija Čehoslovaška Poljska Avstrija Madžarska 1,736.000 2,636.000 50.000 88.000 149.000 275.000 131.000 163.000 14.565 20.139 V teh uradnih podatkih manjka Italija, kjer je brezposelnost od dneva do dneva večja. Francija tvori izjemo in je po izjavi vlade brez nezaposlenih. Tudi v Ameriki se armada brezposelnih veča od dneva do dneva. Pri nas je brezposelnost sicer zelo velika, vendar ne v taki meri kot v drugih državah, ker pokazujejo uradni podatki za junij le 12.052 brezposelnih Gozdarska in lovska razstava. V okvirju letošnje jesenske sejemske prireditve v Ljubljani od 31. avgusta do. 15. septembra se vrši tudi velika vsedržavna šumarska in lovska razstava. To bo prva taka prireditev v Jugoslaviji, na kateri bodo sodelovale vse pokrajine države. Prireditev se vrši Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ker Jugoslavijo pokriva nad 30-5% Sozdov, je ta razstavo gotovo velevaž-na za domačine, ki bodo imeti priliko videti pravilno gojenje gozda, nadalje pa tudi vso uporabo gozdnih pridelkov, in sicer od lesa do gob in raznih gozdnih sadežev. Prikazani bodo tudi vsi pripomočki, posebno novejši stroji, ki se jih uporablja v gozdarstvu in lesni industriji. Prav tako važna bo ta razstavo tudi za inozemce. Na naši prvi tovrstni razstavi bodo zastopane vse večje lesne firme, in sicer po uzansah, kakor po večjih izdelkih. Nadalje bo prikazana tudi količina lesa, ki jo izvažamo v inozemstvo. Tuji trgovci bodo imeli pri- liko stopiii v trgovske zveze z jugoslovanskimi industrijalci in trgovci. Lepa bo tudi lovska razstava, na kateri bodo ravnotako zastopani vsi deli države.. Poleg lovskih trofej bo povečini prikazana tudi vsa divjad od balkanskega risa pa do alpskega kozoroga, kakor tudi zgodovina našega lovstva. Za to jesensko sejemsko prireditev so na podlagi legitimacije odobrene sledeče vozne olajšave: Jugoslavija 50 odstotkov železniškega popusta, na parobrodih jugoslovanskih parobrodnih družb 50% popust, oziroma cena raz-reda za razred. Italija 30% popust. Grška, Orgska, Poljska, Romunija in Češkoslovaška 25% popust. Padanje cen na svetovnih tržiščih. Cene sirovinam so v letu 1927 dosegle svoj višek, a so od takrat v splošnem nazadovanju, kar nam pokaže primerjava predvojnih cen iz leta 1913 z današnjim, kakor vladajo v Nemčiji, zato so tudi izkažene v markah. Gospodarske beležke. Občni zbor celjskega gremij i 1913. 1929. 1930. pšenica 19110 227-80 287-5 koruza 146— 201-70 163 — oves 1626 184-20 184 — sladkor 11 70 20-12 2120 kava 6650 9836 66-- volna 525 8-54 63 bombaž 1 29 1 92 1-39 sirova svila 3954 48-54 2950 juta 057 063 0-41 gov. koža 060 0-69 061 kaučuk 5-71 1-93 1-07 železo v palicah 108-5 141 — 137 — baker elektr. 14619 173-85 11475 svinec 38- 4702 35-38 cink 46- 40-95 3150 Primerjava predvojnih cen (na de- belo) z današnjimi nam kaže, da je večina predmetov že padla globoko pod predvojno ceno. Izjemo tvori žito, ki pa ne odgovarja današnjim svetovnim cenam, ker se te cene nanašajo na Nemčijo, kjer je za žito uveljavljena visoka carina, lastni pridelek pa izdaleč ne krije domačih polreb. Isto velja tudi za sladkor, ki je predmet monopola; na vseh svetovnh tržiščih je cena sladkorja za 60% nižja od predvojnih cen. ERJAVEC FRANC trgpvina usnja Ljubljana, Start trg St. tla Dne 16. t. m. se je vršil v Celju !»‘P(> uspeli občni zbor srezkega gremu3 trgovcev ter priča poročilo tajnika 0 uspešnem delovanju gremija, ki se l.c lrudil rešiti razna socijalna in pravna vprašanja včlanjenih trgovcev ter posebno zanimal in sodeloval pri d< Ju za rešitev hmeljarske krize in tudi iz letošnjega proračuna prispeval Din 2000 za ustanovitev hmeljarske trgovske sekcije v Žalcu. Poročilo blagajnika, ki izkazuje v pretečenem letu 174.500 Din prejemkov in 155.500 Din izdatkov, tedaj 19.000 Din prebitka pa je dokaz o dobrem gospo-darstvu, kar še bolj poudarja dejstvo, da letošnji proračun predvideva saino Din 116.000 izdatkov. Ustanovitev uradne statistike insolvenc. Dosedanjo statistiko o konkurzih in poravnavah je po svojih najboljših močeh vodilo Društvo za zaščito upnikov v Zagrebu. Vendar je bila ta statistika nepopolna, ker ni vsebovala tudi skupnih pasiv in drugih podatkov, ki društvu niso bili vedno na razpolago. P° naredbi našega justičnega ministra Pa se bo obenem z uvedbo novega kon-kurznega zakona vodila uradna statistika pri ministrstvu pravde. Drobiž po 25 par. Na predlog finančnega ministra bo najbrže Narodna banka izročila obtoku že izdelane novce po 25 par, ki leze v depoju, da se s tem olajšajo plačila zneskov izpod 50 par. V promet bo izročenih po vsej priliki dva milijona komadov novih novcev. Za svoboden izvoz tobaka. Pridelovalci tobaka so predložili finančnemu ministru spomenico, v kateri žele, da se ukine dosedanja praksa Popolnega monopola vsega tobačnega Pridelka ter naj se dovoli pridelovalcem svobodna prodaja onih zalog tobaka, ki ostanejo po pokritju potreb domačih tvornic. Dosedanja praksa, da je državna mo-nopolska uprava prodajala sama te Preostanke v inozemstvo, ni dosegla ?aželjenega uspeha, tako ne glede cen za pridelovalce, kakor tudi ne glede dohodka države. Prodaja preostalega tobaka v inozemstvo naj bi se vršila Potom zadrug pridelovalcev pod državnim nadzorstvom, da bi se na ta način izključile špekulacije karteliranih velenakupovalcev, ki si običajno raz-dele posamezne rajone, v katerih oni sami diktirajo cene. Ker je predlog utemeljen in umesten, le upanje, da ga vlada odobri, kar bo 9otovo na veliko korist vseh pridelovalcev, državnim financam pa tudi ne na škodo. Začetek gradnje največjega mosta v državi. Dne 19. t. m. so na svečan način pričeli graditi most, ki bo vezal Beograd 2 Zemunom n bo eden največjih mostov v Evropi. Graditev je preračunana na dve leti. Most bo samo nad Savo 411 metrov dolg, 22 metrov širok ter bo imel poteg dveh pešpoti in vozne ceste tudi dva tramvajska in en želez-niaKi tir. Dohodki pošte in brzojava. »Naša Pošta« prinaša zanimive podatke o dohodkih in stroških ter dobičku poštne uprave tekom zadnjih let, >z katerih posnemamo sledeče vsote v milijonih dinarjev za zadnja proračunska leta: dohodki: stroški: prebitek: 1925/26 4688 3838 85 1926/27 477 3737 103-3 1927/28 4988 391-7 107 1928/29 517-9 3549 163 1 Značilno je, da se ob vedno rastočih dohodkih nižajo stroški, kar seveda Povzroči, da narašča dobiček. Celjski trgovci za nedeljski počitek. Po novem zakonu o zapiranju in odpiranju trgovinskih obratov smejo biti tudi trgovine v Celju odprte ob nedeljah po 2 uri. Ker je Celje kot trgovski centrum navezano na okolico, ki se poslužuje pravice nedeljskega obratovanja, so tudi celjski trgovci sklenili izkoristiti to ugodnost, ki je nudila vsem lep zaslužek. Trgovski nameščenci pa so na svojem zborovanju smatrali to odredbo neupravičeno kot afront proti sebi, vsled česar so tudi sklicali protestno zborovanje. Celjski trgovci so se odločili, da ob nedeljah ne bodo obratovali; vendar pa zahtevajo, da so tudi trgovine izven Celja v oddaljenosti do 15 km ob nedeljah zaprte, kar so izrazili v posebni spomenici na Zbornico TOl in na bansko upravo. Gradnja železnice Tuzla—Brčko. Gradbeno ministrstvo je odobrilo načrt gradnje 75 km dolge železniške proge iz Tuzle do Brčkega, ki bo vezala skoraj celo severovzhodno Bosno preko Vinkovcev z našo glavno železniško žilo. Gradbeni stroški so proraču-nani na 150 milijonov dinarjev, za katere najame drinska banovina posojilo. Država pa bo gradbene stroške amortizirala v 20 letih. Nove trgovinske pogodbe. V Beogradu se pričakuje za prvi avgust imenovanje naših delegacij, ki bodo vodile razgovore za sklep trgovinskih pogodb z Albanijo, Bolgarijo. Poljsko in Turčijo. Razstava naših vin na Holandskem. Na inicijativo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu se pripravlja razstava naših vin v Holandski, ki naj najde nove trgovske zveze. Vino bi morali razstavljalci poslati na lastne stroške na Holandsko v sodih, kjer bi se pretočilo v steklenice in opremilo z etiketami. Tudi ostale stroške razstave bi imeli nositi razstavljalci. Točnejša pojasnila so na razpolago pri »Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine« v Beogradu. Tiskarna bankovcev v Beogradu prične 15. avgusta z obratovanjem. Predvidena je zamenjava vseh dosedanjih bankovcev z novimi, ki bodo nosili napis »Kraljevina Jugoslavija«. Najprej pridejo v tisk deset-dinarski bankovci in jim bo sledilo do-tiskanje stodinarskih. Železniški tarifni odbor prične dne 18. avgusta z delom ter bo glede na pričetek izvozne sezone, kakor tudi na splošne potrebe sedanjega tovornega in osebnega prometa v zvezi s potrebami našega gospodarstva sklepal o novih tarifah, o tarifah za pospešitev našega izvoza ter o ustanovitvi mednarodnih tarifnih zvez. Kam z drobižem. Kakor znano, so se tudi nekatere državne blagajne upirale sprejemanju drobiža po 5 in 10 par. Finančni minister pa je sedaj izdal odlok, da morajo državne blagajne sprejemati drobiž po 5, 10 in 25 par v vsaki množini. Državna razstava medu. O priliki 50-letnice čebelarskih društev bo v Osijeku otvorjen tudi prvi državni velesejem za med, ki bo trajal od 23. avgusta do 8. septembra. Na to prireditev opozarjamo naše čebelarje. Ročna prtljaga na železnicah. Da se končajo razni nesporazumi v tem vprašanju, je prometno ministrstvo odločilo, da se za ročno prtljago, ki ni podvržena taksi smatra toliko one prtljage, ki jo potnik lahko nese v rokah in jo more namestiti nad in pod svojim sedežem. Nova tvornica papirja. Te dni je pričela v čačku obratovati nova tvornica tvrdke Pantič in druga, ki bo izdelovala samo fini papir ter že v začetku zaposlovala 150 delavcev. Kapaciteta nove tovarne se računa po vrsti papirja na 7 do 10 ton dnevno. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico , P ROJA'! Trošarina na pivo. Za pivo, ki se prideluje v naši banovini, plačujejo banovinsko trošarino pi' vovarne same, vsled česar piva ni po' treba prijavljati. Pač pa je prijavi in trošarini podvržena vsaka množina pi' va, ki se uvozi iz drugih banovin. Banaška pšenica za izvoz. Po cenitvi trgovske zbornice v Velikem Bečkereku bo ostalo od letošnjega pridelka v Banatu še 25.000 vagonov pšenice za izvoz po pokritju potreb domačega prebivalstva in semenskega žita. Izvoz prašičev v Francijo. se je v juniju zelo poživel ter izkazujejo službeni podatki, da je bilo v tein mesecu v Bordeaua odpremljenih 95 vagonov. Tudi v Aleksandrijo smo izvozili nad 50 vagonov prašičev v juniju. Nova tekstilna tovarna. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo načrte za zgradbo velike tekstilne tovarne v Vukovaru, ki ie osnovana samo z domačim kapitalom. Poravnave. »Sana«, tovarna čokolade v Hočah, d. z o. z. je dosegla potrditev 56% poravnave v petih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. VIII. in 1. XI. 1930 ter 1. H- 1. IV. in 1. V. 1931. Pilih Viktor, trgovec v 2alcu. Potrjena je 40% poravnava, plačljivo v štirih štirimesečnih obrokih, od katerih prvi zapade 9. novembra t. 1. Odprave konkurzov. Premogokopna družba »Belokrajina« v Črnomlju. Konkurz odpravljen vsled pritrditve vseh upnikov. F. in A. Leben, valjčni mlin in žaga v Škofji Loki. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Leben Franc in Anica kot družabnika tvrdke F. in A. Leben; konkurz odpravljen, ker je samo en upnik in ni kritja za stroške. Likvidacija. »Bistra«, kem. tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. je vsled sklepa občnega zbora prešla v likvidacijo. Po širnem svetu. Protiutež agrarnemu bloku. Ustvarjanje obrambnega agrarnega bloka med Jugoslavijo, Romunijo, Mad^-žarsko in Poljsko je odjeknilo v gospodarskih krogih industrijskih držav na ta način, da se je pričela v Nemčiji, Avstriji in Čehoslovaški propaganda za osnovanje industrijsko - poljedelskega bloka. Te tri, izrazito industrijske države utemeljujejo ta svoj korak s poljedelsko krizo, ki pri njih ni nič manjša kot v agrarnih državah. Z drugimi besedami povedano: Agrarne države naj bi vzdrževale industrijo teh držav, obenem pa na lastne stroške sanirale tudi njihovo poljedelstvo, svoje lastno, domače pa, ki je edini vir narodnih dohodkov, prepustile propadu. Predlog povišanja carin v Angliji propadel. Predlog za uvedbo zaščitnih carin za sirovine in živila, o katerem poročamo v predzadnji številki je v angleškem parlamentu propadel, ker smatra veči--na, da povišane carine ne bodo koristile niti angleškemu gospodarstvu niti ne izboljšale konjunkture in ne omilile socijalno bedo. Ker je v krogih angleških bančnikov, ki so predlog za povišanje carin sestavili prevladovalo mnenje, da bo njihov načrt prodrl, vlada sedaj med njimi toliko večje razočaranje, zlasli ker so med tem že pili na medvedovo kožo, vsled česar so šli gotovi papirji nenadoma navzgor, sedaj pa zopet padli. Uvoz vina v Avstrijo. Podalki za uvoz vina v Avstrijo v maju izkazujejo 33.233 hi vina, dočim je bilo uvoženo lansko leto v maju 39.487 hi .Konsum vina v Avstriji tedaj pada. Na letošnjem uvozu je zelo prizadeto naše vino, ker smo uvozili lansko telo v maju 2723 hi, letos pa samo 1492 hi. še bolj je oškodovana Grčija, ki je od 3213 hi padla letos na 721 hi. Nasprotno pa je navzlic zmanjšanemu uvozu profilirala Madžarska, ki je lanskega maja uvozila 8988 hi, letos pa 11.949 hi, kar je glavna zasluga njene državne propagande v Avstriji. Čehoslovaška trgovinska bilanca. Zunanja trgovina Čehoslovaške v letošnjem prvem polletju je bila po vrednosti precej manjša kot lanska istodobna. Posebno je nazadoval uvoz, ki je za 1732 milijonov kč manjši od lanskega, kar je posledica visokih carin in slabe konjunkture. Izvoz ze tudi nazadoval, vendar ne v istem razmerju, ker se je njegova vrednost zmanjšala samo za 801 milijon kč. Skupni podatki letošnje zunanje tr-• govine v prvem polletju izkazujejo za 8452 milijonov kč izvoza ter za 8152 milijonov kč uvoza. Trgovinska bilanca prvega polletja je tedaj zaključena z 300 milijoni kč aktiv, dočim je bila lansko prvo polletje za 631 milijonov kč pasivna. Povišanje avstrijskih carin. Ker vsled naše trgovinske pogodbe v Avstriji ne morejo uvesti povišanja vseh onih agrarno-zaščitnih carin, ki bi našemu gospodarstvu res najbolj škodovale, bo povišanje mogoče samo za nekatere naše izvozne predmete, od katerih pridejo za nas v poštev sledeča povišanja: grah od 1 na 480 zlatih kron, vrvi od 18 na 50 zl. kron, pohištvo iz mehkega lesa od 20 na 40 zl. kron, smola od 10 na 24 zl. kron, terpentin od 24 na 60 zl. kron, smetana od 15 na 40 zl. kron, vloženi furnirji od 30 na 250 zl. kron za 100 kg. Ti poviški stopijo takoj v veljavo. Nova pošiljka ameriškega zlata za Francijo. Te dni je prispel v Francijo parnik »Bremen«, ki vozi za francosko narodno banko za 4 milijone dolarjev zlata iz Newyorka. Razdelitev Voungovega posojila. Od prve tranše Voungovega posojila v višini 300 milijonov dolarjev odpade na izplačilo nemških reparacij 200 milijonov, ki bodo razdeljeni naslednje: Francija 132 milijonov dolarjev, Anglija 50, Italija 13, Japonska 2, Jugoslavija 1*8 in Portugalska 0 75 milijona dolarjev. Padanje papirjev tržaških parobrodnih ' društev. Najbolj občutno se izraža nazadovanje tržaškega pomorskega prometa v padanju delnic tržaških parobrodarskih društev, ki izkazuje sledeče borzne notacije: »Navigozione Libera Triestina«, no-minale 400, leta 1928 211, koncem leta 1929 126, a sedaj le še 95. »Gerolimich«, nominale 400, leta 1928 445, koncem leta 1929 240, danes pa samo 121. »Tripcovich«, nominale 200, leta 1928 218, koncem leta 1929 180, sedaj samo. še 159. »Martinolich«, nominale 200, leta 1928 152, koncem leta 1929 130, danes le še 124. Izboljšanje nemške zunanje trgovine. Letošnji zaključki trgovinske bilance v Nemčiji za prvo polletje izkazujejo naravnost ogromen prebitek v višini 503 milijone mark, dočim je kazalo lansko prvo polletje še 274 milijonov pa-siv. Kako velik je napredek nemške zunanje trgovine vidimo, če uspeh letošnjega prvega polletja vzporedimo z rezultati trgovinske bilance zadnjih let, ki izkazujejo leta 1927 3925 milijonov, leta 1928 pa 1200 milijonov mark deficita, a lansko leto že 48 milijonov mark aktiv, dočim že aktivnost letošnjega prvega polletja sama presega pol milijarde zlatih mark. Bolgarska zunanja trgovina v juniju aktivna. Vsled velikega izvoza pšenice (624 vagonov) je bolgarska zunanja trgovina v juniju zaključena z 116 milijonov levov aktive. Skupna vrednost izvoza je znašala 447, uvoza pa 3331 milijonov levov. Znižane železniške tarife za riž in vino v Italiji. Da odpomore domačemu poljedelstvu, je Italija znižala prevozne tarife za domači riž in vino za petdeset odstotkov. Tudi pri nas pričakujejo naši gospodarski krogi, da se izdatno znižajo prevozne tarife za žito, vino in predvsem za les. »Reichstag« v Nemčiji razpuščen. Ker je nemški parlament dne 18. t. m. razveljavil uvedbo finančnega zakona za Nemčijo potom zasilne odredbe, je državni predsednik razpustil parlament, ki je bil izvoljen 10. maja leta 1928. Nove volitve so določene za sredo septembra. Razpust parlamenta ima tudi velik vpliv na nemške borze, kjer so nekateri papirji pričeli pot navzdol, drugi pa zapadli v popolno mrtvilo, tako, da na borzah sploh ne notirajo. Pred sklenitvijo madžarsko-romunske trgovinske pogodbe. V Budimpešti se razgovori med romunsko in madžarsko trgovinsko delegacijo bližajo koncu razgovori za sklenitev trgovinske pogodbe, s katero bo poleg običajnih trgovinskih stikov, urejeno tudi vprašanje podonavske plovbe, tarifnih in veterinarskih zadev. Španija zvišala diskont. V zvezi z napovedano stabilizacijo rente se je španska narodna banka odločila v nasprotju s povsod padajočo diskontno mero svojo obrestno mero za diskont zvišati od 5 'A na t%. Petrolej v Albaniji. V bližini Selenice so najdeni precej močni vrelci nafte, katerih kapaciteta se ceni blizu 60 ton dnevno. Za eksploatacijo teh vrelcev sta bila izdani dve koncesiji angleškim, ena pa neki italijanski tvrdki. Poravnava dunajske tvrdke Zwieback. Pri nas splošno poznana dunajska tvrdka Ludwig Zvvieback, o kateri smo poročali, da je zašla v konkurz s pa-sivi nad 7 milijonov šilingov, je dosegla 35% poravnavo, plačljivo v desetih n esečnih obrokih počenši z novembrom. Grčija odpovedala trgovinsko pogodbo Bolgariji. Ker je Bolgarija proti trgovinski pogodbi z Grčijo povišala nekatere carine, je Grčija odpovedala svojo trgovinsko pogodbo. Čehoslovaško-bolgarska trgovina. Čehoslovaško trgov, ministrstvo se je obrnilo na bolgarsko vlado s predlogom, da bi se na čenoslovaško uvažalo bolgarsko, žito, v zameno pa bi Bolgarija kupovala čehoslovaške industrijske proizvode. Bolgarija bo seveda pristala na to, vsled česar bo prizadejan našemu žitnemu izvozu nov udarec. Komercijalizacija romunskih pošt Vsled svoječasne pogodbe preidejo 1. avgusta romunske pošte v privatne roke Morganove finančne skupine. Ford ustanavlja lastno mornarico. Za oskrbovanje prevoza lastnih izdelkov se je odločil Ford izgotoviti lastne motorne ladje za 6 do 8000 ton. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Borzna poročila. VREDNOSTNI PAPIR)!. Uradni točaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 274-90 274-35 1 amerikanski dolar 56-50 56-30 1 avstrijski šiling 8-— 797 1 belga 7-90 7-88 1 bolgarski lev —•41 —-4<) 1 češkoslovaška krona 1-676 1-67 1 francoski frank 2-219 2-22 1 grška drahma —•73 —■73 1 hol. goldinar 22-70 22-70 1 italijanska lira 2-964 2-95 1 kanadski dolar 56-20 56-20 1 madžarski pengo 990 9-89 1 nemška marka 13-50 13-47 1 nemška marka 14-52 13-48 1 poljski zlot 6-34 6-35 1 rumunski lej —•3360 —•35 1 švicarski frank 10-959 1096 1 španska peseta 6-58 6-50 1 turška lira zlata 247-— 247-— 1 zlati frank 10-959 1096 1 turška lira 2630 26-30 1 argentinski pezos 21-— 21-— 1 danska krčna 15-13 15-13 1 švedska krona 15-18 15-18 1 norveška krčna 15-13 15-13 Položaj neizpremenjen Španska pe- seta dela izjemo ter še vedno koleba in je tekom tedna zopet šla navzdol od 6 62 na 6 50. Državni papirji: Vojna škoda prompt-no 438 — 439, 7'A% Blairovo posojilo 88 do 88-50, 8% Blairovo posojilo 98 do 9850, investicijsko posojilo 86—87, tobačne srečke 42 — ponudba, 1% posojilo Državne hipotekarne banke 86 do 86 50, 4 'A % bosanske agrarne obveznice 54—54-20, begluške obveznice 75-80. Skoraj vsi državni papirji so se ponovno močno okrepili. Posebno je šla navzgor vojna škoda, ki je pred tednom beležila še 43275 do 433, sedaj pa porastla na 438 do 439. Tudi Blairovo posojilo je šlo navzgor za tri točke. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 905—910, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 118, Ruše 280 — 300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8250—8300, Trboveljska premo-gokopna 405—412, Union 191 do 192, Kranjska industrijska družba 288. Stanje privatnih papirjev je neizpre-menjeno. Tudi delnice »Trboveljske« so se zopet popravile, kolikor so nazado-| vale v pretečenem tednu. Padec svile in kokonov v Italiji. Tekom enega meseca so padle cene svilenih kokonov v Italiji od Lit. 6 74 na 450. Cene svile pa so v istem času padle od 12412 Lit. na 99-50. Tržna poročila. Svinjska kuga v Vukovaru. V okolici Vukovara je ugotovljenih več slučajev svinjske kuge, vsled česar so oblasti podvzele vse običajne potrebne korake. Ne pozabite poravnati naročnino! Cene kolonijalnega blaga na zagrebški borzi. Čaj: Cevlon Peccoe 81 — 103; Moning 47 — 50; Panyong 62—64; Souchong 59 do 61. Čokolada za kuho 34—46. Kava: Rio 33 — 34, Capilania I. 35 do 36; Caracas 50—51; Centralamerika Spezial 36 — 37; Columbia 52—53; Co-starika 54—66; Guatemala 52 — 53; Ma-tagalpa 54—56; Minas naravni 36—37; Mocca Arabska 52—53; Portorico 58 do 59; Rio naravni lYpa NewYork 7 33 — 34; Santos Prime 37—38; Santos Extraprimo 40—41; Salvador naravni 45 — 46; Salvador extra 48—50. Riž: Burma II. naravni 475 — 4-80; Moulmein Extra 675—7; Carolina 850 do 9-50; Rangon glase 480—510; Splendor 5 50. Petrolejski produkti: bencin-avto v železnih sodčkih 9'—, za motorje 850; petrolej rafiniran v zabojih 270—280, v cisternah 650—750, v železnih sodih 680-730. Parafin - beli 50/52: 290 do 3-30. Modra galica: angleška 8—850; 98/00 % italijanska 8—850; domača 8 do 8-50. Žveplo: sublime ventilato 360—3 75. Ocetna kislina: 80% 37 do 43. Cene živil na zagrebški borzi. Jajca — eksportno blago: štajerska v zabojih po 1440 komadov 980 do 1030; hrvatska (1440) 900 do 940; bosanska (1440) 860 do 890. Jedilno ojje: domače — sodčki 100 kg — 14 70 do 14-95; domače — sodčki 50 kg — 1540 do 15 20; domače v ročkah in v sodčkih 21—22, Soya v železnih sodčkih 17—18. Mast svinjska: v sodčkih od 50 kg 19—19-50, sodčki po 100 kg 18 75 do 19. — , sodčki po 200 kg 18 75 do 19, v ročkah po 25 kg B. N. 18 25 do 18 50. Slanina: soljena 21-30 do 21 90, suha 23 do 23 50. Sla