SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, PRIKAZ STANJA, PROGRAMSKI CILJI IN NEKATERI PROBLEMI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI
S sprejetjem ustave in zakona o združenem delu smo ustvarili osnovo za take samoupravne in družbenoekonomske odnose, ki morajo dati delovnemu človeku možnost odločanja na vseh področjih združenega dela, torej tudi na področju vzgoje in izobraževanja.
Ni je razprave o razvoju samoupravne socialistične družbe in samoupravnih odnosov, v kateri ne bi poudarili pomembne vloge
samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja ter vzgojnoizo-braževalnega sistema za razvoj človekovih sposobnosti, produktiv-nosti dela in oblikovanje vsestransko razvite socialistične samou-pravljavske osebnosti.
Ena od poglavitnih nalog izobraževalne skupnosti je večja kvali-teta osnovnega šolstva in razvijanje vseh oblik usmerjenega izobra-ževanja tako za mladino kot za odrasle ob delu.
I.  DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA
Skupščino Izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik sestav-ljata: zbor uporabnikov, ki ga tvorijo delegati temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih delovnih skupnosti (16 delegatskih mest) in delegati krajevnih skupnosti (16 delegatskih mest) ter zbor izvajalcev, ki ima 17 delegatskih mest.
Skupščina se je v dosedanjem dveletnem mandatnem obdobju sestala osemkrat, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev pa po enkrat na ločenih sejah. Izvršni odbor je imel 23 sej.
Izobraževalna skupnost sodeluje oziroma rešuje skupne naloge z ostalimi SIS predvsem na področju skupnih nalog. Da bo reševanje skupnih nalog še uspešnejše, bo potrebno ustanoviti skupna delovna telesa, ki bodo pripravila osnutke rešitev za posamezne naloge (gradnja telovadnic, šola v naravi, šolska kulturna društva, glasbena vzgoja, načrtovanje in financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti v WO, organizirana prehrana).
O delovanju delegatskega sistema na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik smo v izobraževalni skupnosti že razpravljali. Na osnovi razprave in ocen smo se tudi dogovorili za smernice nadaljnjega dela samoupravnih organov SIS (nsklajevanje skupščinskih sej, priprava gradiv, roki, organiziranost strokovnih služb), prav tako pa tudi o poglabljanju samoupravnih odnosov in delegatskega sistema v celo-ti.
Aktivirati bo treba posamezne delegacije v TOZD in KS, predvsem pa (postopoma) konf erence delegacij, ki marsikje še niso zaživele. Tu ima veliko vlogo seznanjenost delegatov z gradivom. Preobsežna in preveč učena gradiva (preveč tujk) povzročajo odpor delegatov do obravnave gradiv in s tem je tudi vprašljivo njihovo stališče na skupščinskih sejah. Navedeni problemi terjajo takojšnjo akcijo vseh izobraževalnih skupnosti v Ljubljani, da bomo z boljšo organizacijo in kvaliteto dela Skupne službe izobraževalnih skupnosti Ljubljane omogočili učinkovitejše delovanje samoupravnih organov skupnosti. Predpogoj za usklajenost sklicevanja skupščinskih sej SIS v občini pa je usklajeno delovanje SIS na ravni mesta in republike in tudi strokovnih služb posameznih SIS (izobraževanje, kultura, otroško varstvo, telesna knltura).
Izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva še vedno nimata razmejenih vseh nalog v zvezi z načrtovanjem in financira-njem nalog otroškega varstva.
Sodimo, da je sedanja dvotirnost v načrtovanju in financiranju ovira za celotno uveljavitev dohodkovnih odnosov in svobodno menjavo dela. Skupnost otroškega varstva načrtuje in sofinancira gradnjo objektov, nima pa zadostnega vpliva na oblikovanje stro-škovne cene, izobraževalna skupnost pa nima vpliva na pridobivanje novih zmogljivosti, prispevati pa mora sredstva za delovanje objek-tov (vzgojno in varstveno osebje, amortizacija). Vse to terja sodelo-vanje družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za čimprejšnjo razrešitev teh vprašanj.
V  nadaljnjem uresničevanju delegatskega sistema bo potrebno tudi tesnejše medsebojno sodelovanje z izvršnim svetom, skupščino občine in družbenopolitičnimi organizacijami v občini.
II. STANJE ŠOLSTVA V OBČINI
V občini deluje 13 osnovnih šol, od tega 5 samostojnih šol (BIČEV-JE, DOBROVA, TRNOVO, VIČ in »VLADO MIKLAVC« Vrhovci) s 3917 učenci v 132 oddelkih in 8 centralnih z 18 podružničnimi šolami (pri vsaki centralni šoli so za pomišljajem navedene njene podružni-ce):
BREZOVICA — Notranje Gorice; »DOLOMITSKI ODRED« Pol-hov Gradec — Črni vrh, »Mivšek in Nagode« Šentjošt; »I. BATA-LJONA DOLOMITSKEGA ODREDA« Horjul — Žažar; »KRIMSKI ODRED« Preserje — Jezero, Rakitna; »LJUBO ŠERCER« Ig —Golo, Iška vas, Tomišelj; »OSKAR KOVAČIČ« Dolenjska cesta — Barje, Lavrica, Rudnik; »PRIMOŽA TRUBARJA« Velike Lašče — Karlovi-ca, Mohorje, Rob, Turjak, Veliki Osolnik s 3362 učenci v 128 oddel-kih na centralnih šolah in 678 učenci v 39 oddelkih na podružničnih šolah. V 60 oddelkih podaljšanega bivanja je 1440 (18,1 %), v 15 oddelkih celodnevne šole na Dobrovi pa 360 učencev, kar je 4,5% vseh učencev v občini.
Značilnosti in težave, ki jih je lahko ugotoviti, težje pa razrešiti, ker terjajo velika materialna sredstva, lahko trdimo, da so prevelike za trenutne materialne možnosti združenega dela:
—  neustreznost in dotrajanost nekaterih objektov v mestu in zunaj njega (strehe, električne instalacije),
—  veliko število podružničnih šol z majhnim številom otrok v
oddelkih (od 8 do 25) in relativno veliko število oddelkov s kombini-ranim poukom,kar je posebnost v Ljubljani (291 učencev v 19 oddel-kih),
—  dokajSnja gostota OŠ v mestnih KS, ki pa ne zadošča oziroma kmalu ne bo zadoščala kljub gradnji s sredstvi samoprispevka II, ker bomo z njo predvsem zamenjali obstoječe neustrezne objekte (Pre-serje, Škofljica) oziroma jih dokončali (telovadnici v Laščah in na
Igu),
—  dvoizmenski pouk na posameznih šolah, prevozi učencev na centralne šole, pa tudi med samostojnimi šolami v mestnem delu zaradi premajhnih zmogljivosti in neenakomerne mreže Sol.
V občini deluje glasbena šola s 575 učenci in 31 učitelji.
Na področju občine deluje tudi 7 srednjih šol, 4 fakultete z 12 oddelki, 2 zavoda in 3 domovi za dijake in študente. Za njihovo de-javnost združujejo delovni ljudje sredstva pri Izobraževalni skupno sti Slovenije in pri posebnih izobraževalnih skupnostih.
III. RAZVOJNI \H PROGRAMSKI CILJI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Izobraževalna skupnost je kot osnovo za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja opredelila naslednje cilje in naloge: večja učinkovitost in kvaliteta vzgojnoizobraževalnega dela, da bi tako še več prispevali k rezultatom splošnega družbenega razvoja.
Enaki pogoji za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj.
Ustrezno število strokovno usposobljenih in družbeno angažiranih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.
Izgrajevanje samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobra-ževanja in krepitev sodelovanja z drugimi samoupravnimi intere-snimi skupnostmi.
Opredelitev in časovna razporeditev prioritetnih nalog pri nadalj-njih investicijah na področju vzgoje in izobraževanja.
Smotrno gospodarjenje in načrtovanje na vseh ravneh in v vseh oblikah vzgojnoizobraževalnega dela.
Zagotoviti moramo, da bodo vsi šoloobvezni otroci v osmih letih uspešno končali osnovno šolo. Postopno moramo odpraviti osip, kar bomo dosegli z nadaljevanjem naslednjih akcij:
—  z intenzivnejšim vključevanjem otrok v različne oblike organi-zirane predšolske vzgoje,
—  s preverjanjem zrelosti otrok pred vstopom v šolo,
—  s postopnim uvajanjem celodnevne šole (načrtujemo letno prehod ene šole na celodnevno delo),
—  z večjo individualizacijo pouka,
—  s povečano skrbjo za odpravljanje različnih motenj v razvoju otrok (legastenija, govorne, napisovalne, vedenjske in drugemotnje),
—  s širjenjem in večjo kvaliteto interesnih dejavnosti učencev,
—  s kvalitetnejšo organizacijo in vsebino dopolnilnega pouka,
—  z izvajanjem inovacij pri vzgojnoizobraževalnem delu,
—  s strokovnim pedagoškim in družbenopolitičnim usposablja-njem pedagoških delavcev; Glasbene šole, Pionirski dom in Sveto-valni center za otroke, mladostnike in starše, se morajo s svojim delom tesneje in neposredno vključiti v dejavnost vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol.
—  Glasbene šole morajo postati strokovni nosilec glasbene vzgoje v WO in OŠ. Tako bodo lahko uspešno in pravočasno vključile v redno glasbeno vzgojo oz. šolanje vse tiste mlade, ki imajo interes in sposobnosti za glasbo.
—  Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, naj v svojem nadaljnjem delu postane strokovni povezovalec in animator dela svetovalnih služb (psihologov, pedagogov, socialnih delavcev) v WO in osnovnih šolah.
—  Pionirski dom se mora v svojem delu orientirati k šolam, vzgoj-novarstvenim organizacijam oziroma k najtesnejši programski in poslovni povezanosti z dejavnostjo sorodnih kulturnih in kulturno vzgojnih institucij, društev in organizacij.
Na področju usmerjenega izobraževanja bo izobraževalna skup-nost na podlagi potreb po kadrih v temeljnih organlzacijah združe-nega dela in drugih organizacijah združenega dela spodbujala razvoj usmerjenega izobraževanja in ustanavljanje posebnih izobraževal-nih skupnosti. Posebej si bomo prizadevali za vključevanje delavcev v usmerjeno izobraževanje ob delu in za delo ter spodbujali ustanav-ljanje izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah. S tem bomo pripomogli k uresničevanju ciljev za izboljšanje kvalifikacijske se-stave zaposlenih v organizacijah združenega dela. Prizadevali si bomo, da bodo delavci v OZD smotrneje uporabljali sredstva, name-njena za strokovno in družbeno izobraževanje. Tako bomo večjemu
številu delovnih ljudi zagotovili dostopnost do vseh oblik izobraže-vanja ob delu in za delo. V okviru tega se morajo delavske univerze in druge vzgojnoizobraževalne institucije v Ljubljani programsko in vsebinsko povezati in se dogovoriti o delitvi dela.
IV. KADROVSKA PROBLEMATIKA
Reševanje kadrovskega vprašanja na področju vzgoje in izobraže-vanja je zaradi pomembnih nalog, ki jih družbeni dokumenti in reso-lucije postavljajo pred to področje, ena od nalog, ki jim bomo morali posvetiti večjo skrb in jo začeti bolj načrtno reševati.
V osnovnih šolah je zaposlenih 474 prosvetnih delavcev. Srednjo izobrazbo ima 187, višjo 153, visoko 60, neustrezno izobrazbo pa ima 7 učiteljev na razredni stopnji, 45 na predmetni stopnji in 22 učiteljev v oddelkih podaljšanega bivanja.
V izobraževalni skupnosti skušamo deficitamost nekaterih profi-lov pedagoških delavcev zmanjšati z izrazito usmerjeno štipendijsko politiko (vzgojiteljska šola 13, gimnazija pedagoške smeri 29, peda-goška akademija 19, VŠTK 2 štipendista) ter z dopolnilnim izobraže-vanjem ob delu, kjer se izobražuje 60 zaposlenih prosvetnih delavcev, od tega 29 na višjih in 31 na visokih šolah, ki dobivajo različne oblike pomoči pri študiju.
Tudi delovne organizacije na vseh ravneh vzgojnoizobraževalnega dela bodo morale prevzeti neposredno in večjo odgovomost za usmerjanje učencev v učiteljski poklic.
Vsi ti ukrepi pa le delno rešujejo položaj in bodo vse manj učinkovi-ti, če dela delavcev, zaposlenih v vzgojnoizobraževalnih organizaci-jah v procesu svobodne menjave dela ne bomo ustrezno vrednotili.
Prosvetnim delavcem moramo izboljšati družbenoekonomski položaj tako, da bo postal ta poklic zanimiv za širši krog ljudi, predv-sem pa, da bomo obdržali vse kvalitetne učitelje v šolah.
Napredovanje prosvetnih delavcev
Področje napredovanja je pri prosvetnih delavcih, kot tudi v širši                              w
družbeni skupnosti v celoti neizdelano. Tu mislimo predvsem na    lf|   7/kl^LJIJCId napredovanje v stroki. Sistem napredovanja mora biti najtesneje povezan s kvaliteto dela učiteljev in z nagrajevanjem po rezultatih dela.
Osnovne kriterije bi morale izdelati strokovne službe Zavoda SRS za šolstvo.
S podporo širše družbene skupnosti in s samoupravnim združe-vanjem sredstev v okviru vzgojnoizobraževalnih organizacij bo treba ob gradnji stanovanjskih sosesk zgraditi stanovanja tudi za prosvetne delavce, s tem bi med drugim uspešneje uresničevali pove-zanost šole z okoljem.
3. Materialni stroški
Od vseh sredstev, ki jih delovni ljudje zdrnžujejo pri izobraževalni skupnosti za uresničitev programa, gre le 7 % za materialne stroške.
Vsakoletno načrtovano povečanje sredstev za materialne stroške pa nikakor ne dohaja dejanskega povečanja teh stroškov.
Analiza porabe sredstev za materialne stroške pokaže naslednjo sestavo teh izdatkov:
—  34% ogrevanje,
—  20 % amortizacija nepremičnin po minimalnih zakonskih stop-njah,
—  46 % najemnina, voda, elektrika, čistila in ostalo.
Tako materialno stanje onemogoča učinkovitejše uvajanje moder-nizacije in inovacij v vzgojnoizobraževalni proces, ker dejansko ni sredstev za kakšno večjo nabavo učil.
Izobraževalne skupnosti v Ljubljani so na minimum zmanjšale sredstva za investicijsko vzdrževanje, ukinile sofinanciranje pre-hrane učencev, dodatke za materialne stroške šolam z dvoizmenskim poukom.
Poseben problem na področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti v Ljubljani in občini Vič-Rudnik je povečanje števila prebivalstva in s tem tudi potrebe po družbenem standardu.
Dodatne obveznosti, ki so nastale z zgraditvijo stanovanjskih so-sesk v KS Vič, KS Malči Belič, KS Kolezija-Murgle (nadpoprečno povečanje števila učencev, nove šole in s tem povečana amortizacija ter vsi ostali stroški), niso upoštevane v prispevni stopnji, niti v krite-rijih za ugotavljanje dovoljene skupne porabe.
V. MATERIALNI POLOŽAJ
Kljub temu, da ni moč zanikati naporov naše družbe za razvoj vzgoje in izobraževanja, da ne moremo mimo bistvenih in kvalitetnih vsebinskih premikov, ki smo jih dosegli na tem področju, pa smo še premalo odločni, zavzeti in organizirani za reševanje nekaterih materialnih problemov na tem področju.
Praviloma rešujemo probleme le parcialno in nenačrtno ter dro-bimo že tako majhna sredstva. Zato bo potrebno zagotoviti postopno in načrtno reševanje problemov.
1.  Nagrajevanje prosvetnih delavcev
Nagrajevanje prosvetnih delavcev že nekaj let močno zaostaja za gospodarstvom in je v okviru družbenih dejavnosti na zadnjem mestu.
V decembru 1976 je bila izvršeno, v skladu s 14. členom republi-škega družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, usklajevanje sredstev za izvedbo programa Izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1976.
Kljub povečanju bodo osebni dohodki delavcev, zaposlenih v osnovnih šolah preračunani na pogojno nekvalificiranega delavca, pa tudi sicer, še vedno med najslabšimi v družbenih dejavnostih. Poprečni OD na PND v družbenih dejavnostih je 2738 din — 100, osnovne šole pred povečanjem 2445 din — 89,3, osnovne šole po pove-čanju 2610 din — 95,3. Če pa upoštevamo podatek republiškega koordinacijskega odbora za razporejanje dohodka, da je poprečni osebni dohodek na PND na področju družbenih dejavnosti v prvih desetih mesecih 1976 že 2801 din pa je odstopanje od poprečja še večje. Povečanje je sicer usklajeno z dogovorjeno porabo sredstev za leto 1976, vendar je dejansko manjše zaradi nizke osnove za osebne dohodke v osnovnih šolah v prejšnjih letih.
2.  Stanovanjska problematika
Stanovanjska problematika je tudi na področju vzgoje in izobraže-vanja pereča. Družbenih stanovanj šole v večini primerov nimajo. Osebni dohodek je tolikžen, da prosvetni delavec ne pride v poštev za solidarnostna stanovanja, pa vendar v veliki večini premajhen, da bi z namenskim varčevanjem zbral sredstva za nakup stanovanja, ker delovne skupnosti lahko odvajajo za stanovanjsko gradnjo le z za-konom določena sredstva in so zaradi relativno majhnih kolektivov krediti majhni.
1.  Za nadaljnje uresničevanje delegatskega sistema je potrebno:
—  aktivirati posamezne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, predvsem pa konference delegacij,
—  izboljšati seznanjenost delegatov z gradivom,
__ tesnejše medsebojno sodelovanje s samoupravnimi organi
samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnim svetom, skupščino občine in družbenopolitičnimi organizacijami.
2.  Za uspešen prehod šol na celodnevno delo moramo skupaj z Zavodom SRS za šolstvo — OE Ljubljana:
—  na osnovi izkušenj dosedanjega delovanja celodnevnih šol dokončno oblikovati normative za normalno delo šole s celodnevnim delom in enotno metodologijo za vrednotenje dela v COŠ,
__ izdelati podrobno in celovito analizo stanja šol v občini in na
njeni osnovi izdelati konkreten načrt prehoda na celodnevno delo,
—  opraviti vse potrebne ukrepe za prehod podružničnih šol Črni vrh in Golo na celodnevno delo v prihodnjem šolskem letu.
3.  Za izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih delavcev in prido-bivanje novih strokovno usposobljenih prosvetnih delavcev moramo:
—  zagotoviti učinkovitejše uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in s tem povečati vpliv delovnih ljudi na reformo celotnega usmerjenega izobraževanja,
—  izdelati sistem napredovanja, ki bo slonel na kakovosti in rezul-tatih vzgojnoizobraževalnega dela,
—  dosledno poklicno usmerjati mladino v skladu s potrebami združenega dela (kadrovske šole, deficitarni poklici).
4.  Za   ureditev   materialnega   položaja   vzgojnoizobraževalnih organizacij je potrebno:
—  storiti vse potrebne ukrepe, da se osebni dohodki delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah izenačijo s poprečnimi oseb-nimi dohodki v družbenih dejavnostih v letu 1977, v srednjeročnem obdobju pa z gospodarstvom,
—  izdelati celovit dolgoročni program za investicijsko vzdrževa-nje in zagotoviti sredstva za njegovo postopno in načrtno uresniče-vanje,
—  samoupravno združevati sredstva v okviru vzgojnoizobraže-valnih organizacij za hitrejše in učinkovitejše reševanje stanovanj-ske problematike.
5.  V letu 1977 je treba s prenosom nalog in sredstev v zvezi z načr-tovanjem in financiranjem vzgojnega dela v vzgojnovarstvenih orga-nizacijah iz izobraževalne skupnosti v skupnost otroškega varstva omogočiti uresničevanje svobodne menjave dela v skupnosti otro-škega varstva.
6.  Materialna osnova reformiranega usmerjenega izobraževanja, pedagoški delavci, lokacije in oblikovanje bodočih centrov usmerje-
nega izobraževanja, prav gotovo terjajo usklajeno akcijo vseh zainte-resiranih dejavnikov v Ljubljani, še posebej pa izobraževalnih skup-nosti (le-te so že imenovale delovno skupino za pripravo projekta usmerjenega izobraževanja v Ljubljani, ki že dela). Zaradi dejstva, da je reforma šolstva nujna zaradi potreb združenega dela in mora
potekati v skladu s srednjeročnim programom družbenoekonom-skega razvoja, pričakujemo in bo potrebna večja aktivnost zbora uporabnikov skupščine izobraževalne skupnosti ter zbora združe-nega dela skupščine občine.                         Izobraževalna skupnost
Ljubljana Vič-Rudnik