209 Letnik 41 (2018), št. 1 Ključne besede: ZAGOPP, Splošna bolnišnica Maribor, zdravstvena dokumentacija, ambulanta in Oddelek za spolne in kožne bolezni Key-words: Act Regulating Archival Material Containing Personal Data from Medical Records, Maribor General Hospital, medical records, ambulatory care clinic, Department of skin and venereal diseases 1.04 Strokovni članek UDK 930.25:616.97(497.4Maribor)"1919/1940" Prejeto: 26. 1. 2018 Spolne bolezni v Mariboru in okolici na podlagi matičnih knjig splošne bolnišnice Maribor v času med obema vojnama GORDANA ŠÖVEGEŠ LIPOVŠEK arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Maribor Glavni trg 7, SI-2000 Maribor e-pošta: gordana.soeveges@pokarh-mb.si Izvleček V gradivu fonda Splošne bolnišnice Maribor je poleg upravne dokumentacije tudi veliko zdravstvene dokumentacije, na podlagi katere se lahko izdelajo najrazličnejše raziskave o zdravstvu ljudi v preteklosti. Prispevek želi pri- kazati primer raziskave po arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta ter zakonske ovire, na katere lahko naleti zgodovinar oz. raziskovalec, ki se loti tovrstnega raziskovanja. Abstract VENEREAL DISEASES IN MARIBOR AND ITS OUTSKIRTS ON THE BASIS OF CIVIL REGISTERS OF MARIBOR GENERAL HOSPITAL DURING THE INTER-WAR PERIOD In addition to administrative documents, the material of the Maribor General Hospital contains plenty of medical records, according to which various re- search on people‘s health in the past can be conducted. The article attempts to demonstrate example of research of archival records containing personal data on medical treatment of a patient and legal obstacles a historian or re- searcher can encounter when undertaking such research. 210 Gordana Šövegeš Lipovšek: Spolne bolezni v Mariboru in okolici na podlagi matičnih knjig Splošne bolnišnice ..., str. 209–215 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod Pokrajinski arhiv Maribor (v nadaljeva- nju PAM) hrani med svojim gradivom tudi nekaj zdravstvenih fondov. Po količini gradiva pripada največji del Splošni bolnišnici Maribor, ki obse- ga kar 177 arhivskih škatel in 299 knjig; skupaj 30,70 tm.1 Fond obsega obdobje stotih let, od leta 1840 do 1961. Prva predaja PAM-u s strani Splo- šne bolnišnice Maribor je bila leta 1964, kasneje je bilo še več dopolnitev fonda. Vsebinsko je fond zelo raznolik, saj obsega tako upravno kot tudi zdravstveno dokumenta- cijo. Pri upravni dokumentaciji velja poudariti organizacijske in poslovne dokumente ter ka- drovsko in finančno dokumentacijo. Več kot 60 % fonda pa predstavljajo mrliške knjige in zdra- vstvena dokumentacija naslednjih oddelkov: • kirurškega; • infekcijskega; • za spolne in kožne bolezni; • okulističnega – otolaringološkega; • ginekološko-porodniškega; • travmatološkega; • operacijskega; • rentgenskega; • nezgodnega. Čeprav gre za izjemno zanimivo gradivo, le-to ni bilo predmet mnogih raziskovanj, sploh pa ne konkretnih raziskovanj na področju zdra- vstva. Večinoma se je raziskovalo po upravni do- kumentaciji in mrliških knjigah. Oddelek in ambulatorij (ordinacija) za spolne in kožne bolezni Splošne bolnišnice Maribor V sklopu Splošne bolnišnice Maribor sta od leta 1920 oz. 1921 delovala Oddelek za spolne in kožne bolezni ter brezplačni ambulatorij oz. or- dinacija za spolne in kožne bolezni.2 Oba skupaj obsegata matične knjige za obdobje od 1920 do 1932 (ambulatorij do leta 1943) in dia- gnostične liste za obdobje od 1919 do 1943. Gre za knjige velikega formata (višine 50 cm in širine 40 cm), ki so obenem zelo težke, saj posamezne tehtajo tudi več kot 10 kg. Tako oddelek kot ambulatorij sta vodila matične knjige, kamor so vpisovali osnovne po- 1 SI_PAM/1394 Splošna bolnišnica Maribor. 2 Pertl: Oddelek za kožne in spolne bolezni, njegov nastanek in razvoj, str. 178 in 181. Knjige Oddelka in ambulatorija za spolne in kožne bolezni Splošne bolnišnice Maribor v skladišču PAM-a. 211 Letnik 41 (2018), št. 1 datke o pacientu in bolezni. Matične knjige am- bulatorija so veliko podrobnejše in obsegajo na- slednje rubrike: • Osebni podatki (ime, priimek, pristoj- nost, naslov); • Spol (moški/ženska; otroci do 15 let, ne- poročeni oz. poročeni moški oz. ženska nad 15 let); • Poklic (moški: delavec, trgovec, vojak, obrtnik, uslužbenec, dijak, poljedelec, dru- gi poklic, brez poklica; ženske: gospodinja, delavka, uslužbenka, služkinja, natakarica, brez poklica); • Bolezen (22 različnih; genitalni herpes, sifilis, gonoreja, ekcem, herpes, mehki čan- kar, opekline, druge bolezni3 … zaradi na- sveta); • Anamneza in status (opis bolezni); • Kraj okužbe (moški: v javni hiši, pri kon- trolirani prostitutki, pri tajni prostitutki, v zakonu, pri prijateljici, neznano kje; žen- ske: v zakonu, izven zakona, v družini, pri- rojeno). Pri matičnih knjigah oddelka so vpisali osebne podatke bolnika (ime, priimek, starost, poklic in bivališče), bolezen ter dan vstopa in izstopa iz bolnišnice. Pri dnevu izstopa so po- sebej navedli datum ozdravljenja, izboljšanja stanja, neozdravljivosti, premeščenja ali datum smrti. Poleg matičnih knjig so z Oddelka za spol- ne in kožne bolezni ohranjeni tudi diagnostični listi. Spolne in kožne bolezni v Mariboru leta 1932 na podlagi matične knjige Ambulatorija za spolne in kožne bolezni Splošne bolnišnice Maribor Na podlagi ohranjene matične knjige Ambulatorija za spolne in kožne bolezni Sploš- ne bolnišnice Maribor za leto 1932 je bila na- rejena raziskava o pojavu posamezne spolne oz. kožne bolezni glede na spol, starost in vrsto bo- lezni. Leta 1932 je ambulatorij obiskalo 873 oseb, od tega 522 moških (60 %) in 351 žensk (40 %). Od 522 moških je bilo največ neporoče- nih (starih nad 15 let) – 336 oz. 64,4 %, 163 jih je 3 Druge bolezni: herpes, garje, glivična bolezen lasišča, okužba mešičkov dlak, vnetje kože na glavici spolnega uda … (op. avtorja). Matična knjiga Oddelka za spolne in kožne bolezni Splošne bolnišnice Maribor za leto 1929. Vir: SI_PAM/1394, Matična knjiga oddelka za spolne in kožne bolezni 1929, knjiga 198. Diagnostični list dermatološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor za leto 1926. Vir: SI_PAM/1394, Diagnostični list dermatološkega oddelka 1926, škatla 115. 212 Gordana Šövegeš Lipovšek: Spolne bolezni v Mariboru in okolici na podlagi matičnih knjig Splošne bolnišnice ..., str. 209–215 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections bilo poročenih (31,2 %) ter 23 moških oz. otrok, starih do 15 let (4,4 %).4 Glede na vrsto spolnih in kožnih bolezni je bila najbolj razširjena gonoreja (204 primeri), nato druge kožne in urogenitalne bolezni (143 primerov), vse faze sifilisa (105 primerov), ek- cem (26 primerov), mehki čankar (20 primerov), druge bolezni skupaj (16 primerov),5 opekline (10 primerov), 10 pa jih je prišlo samo po na- svet. Velja opozoriti, da je bilo bolezni več, kot je bilo število moških; 534 bolezni pri 522 moških. Vzrok za to je ta, da so redki posamezniki zbole- li za več kot eno vrsto bolezni; predvsem sta se skupaj pojavljala sifilis in gonoreja. Raziskovanja na podlagi matičnih knjig Ambulatorija za spolne in kožne bolezni Splošne bolnišnice Maribor in ovire pri raziskovanju Ambulatorij je bil od svoje ustanovitve zelo pomembna zdravstvena ustanova, saj so s pomo- čjo njegovega delovanja zelo zajezili širjenje spol- nih bolezni v Mariboru. Ambulatorij je dobil tudi izdatno državno subvencijo, zaradi česar je bil za takratne razmere dobro opremljen. Prirejal je ve- liko razstav po Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1925 pa so njegov razstavni material uporabili tudi na svetovni zdravstveni razstavi v Philadephii.6 Prav ohranjene matične knjige ambulato- rija nam lahko veliko povedo tudi o njegovem ra- zvoju oz. uspešnosti. Na podlagi matičnih knjig ambulatorija se lahko naredi cela vrsta najra- zličnejših raziskav. Če se osredotočimo samo na spolne bolezni, bi lahko raziskovali npr. pojav spolnih bolezni pri posameznem spolu, v določe- nem letu, glede na starost, glede na poklic mo- škega ali ženske, glede na kraj, od koder so priha- jali oboleli, upad ali povečanje števila obolelih v posameznem letu ipd. Čeprav je v matični knjigi tudi rubrika, kje oz. pri kom se je bolnik okužil, pa te rubrike zdravniki niso izpolnjevali. Včasih je pri anamnezi tudi opis okužbe, npr. ime ose- be, ki ga je okužila oz. njegova domneva, kje se je okužil. Raziskovanje je dokaj preprosto in hitro, vpisi so pregledni in preprosti, zato je treba le šteti označbe v posameznih rubrikah. Več težav 4 SI_PAM/1394, Matična knjiga Ambulatorija za spolne in kožne bolezni 1932, knjiga 187. 5 Druge bolezni: herpes, garje, glivična bolezen lasišča, okužba mešičkov dlak, vnetje kože na glavici spolnega uda … (op. avtorja). 6 Pertl: Oddelek za kožne in spolne bolezni, njegov nastanek in razvoj, str. 182. Grafični prikaz obiska ambulatorija glede na spol (moški 60 %, ženske 40 %) moški 60 % (522 oseb) ženske 40 % (351 oseb) Grafični prikaz spolnih in kožnih bolezni glede na starost in status moškega nad 15 let neporočeni 64,4 % (336 oseb) nad 15 let poročeni 31,2 % (163 oseb) do 15 let 4,4 % (23 oseb) Spolne in kožne bolezni pri moških glede na vrsto bolezni gonoreja 38,2 % (204 osebe) druge kožne in urogenitalne bolezni 26,8 % (143 oseb) sifilis 19,7 % (105 oseb) ekcem 4,9 % (26 oseb) mehki čankar 3,8 % (20 oseb) ostale bolezni skupaj 3 % (16 oseb) opekline 1,8 % (10 oseb) nasvet 1,8 % (10 oseb) 213 Letnik 41 (2018), št. 1 se pojavi le pri vrsti posamezne bolezni in anamnezi, če je ta napisana. Tukaj je vsekakor treba imeti znanje iz medicine oz. ustrezno pomoč nekoga, ki tovrstna znanja ima. Po 65. členu Zakona o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006 in 51/2014) »/.../ je gradivo, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na zdravstveno stanje in spolno življenje, javno dostopno 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katere- ga se podatki nanašajo, če je datum smrti znan.« 66. člen natančno opisuje tudi izjemni dostop do tega gradiva za raziskovalce, ki ga je odobrila Vlada Repu- blike Slovenije na podlagi mnenja arhivske komisije. Raziskovalec je moral v tem primeru arhivski komisiji predložiti elaborat, v katerem je med drugim na- tančneje opisal namen oz. cilj raziskave.7 Potemtakem posamezen raziskovalec večjih težav pri dostopanju gradiva, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju in spolnem življenju posameznika, ni imel. Leta 2016 je bil sprejet nov zakon, ki posebej ureja dostop do arhivske- ga gradiva, ki vsebuje podatke o zdravstvenem stanju posameznikov. To je t. i. ZAGOPP oz. Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravlje- nju pacienta. Po navedbah 6. člena je tovrstno arhivsko gradivo v javnih arhivih za raziskovalce postalo nedostopno. Sicer zakon navaja primere, v katerih je to gradivo dostopno, in sicer »/.../ za namene znanstvenega raziskovanja razisko- valcem, registriranim v evidenci izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri agenciji, pristojni za raziskovalno dejavnost: • če raziskovalec dobi pisno soglasje pacienta, na katerega se gradivo nana- ša; 7 ZVDAGA, 65. in 66. člen. Matična knjiga Ambulatorija za kožne in spolne bolezni Splošne bolnišnice Maribor za leto 1932. Vir: SI_PAM/1394, Matična knjiga Ambulatorija za kožne in spolne bolezni 1932, knjiga 189. 214 Gordana Šövegeš Lipovšek: Spolne bolezni v Mariboru in okolici na podlagi matičnih knjig Splošne bolnišnice ..., str. 209–215 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections • po smrti pacienta in če pisnega soglasja pacienta iz prejšnje alineje ni, na podlagi pisnega soglasja zakonitih dedičev pacienta do drugega dednega reda, razen če je pacient to izrecno pisno prepovedal; • če gre za zbirke podatkov, iz katerih ni mogoče razbrati identitete posame- znega pacienta niti ob nesorazmerno velikih naporih, stroških ali porabi časa.«8 Raziskovanje spolnih bolezni v Mariboru po ohranjenih matičnih knjigah po zgornjih navedbah iz ZAGOPP-a trenutno ni mogoče. Namreč, pisno soglasje več tisoč pacientov, ki so vpisani v matično knjigo, je nemogoče dobiti, ker verje- tno niso več živi, pa tudi iskanje več tisoč oseb je nemogoče, prav tako ni mogo- če iskanje njihovih svojcev oz. dedičev. Skeniranje in anonimizacija posamezne knjige pa predstavlja prevelik napor, strošek in porabo časa: knjige so zelo težke (več kot 10 kg), so velikega formata in bi jih morali odnašati na skeniranje zuna- njemu izvajalcu, anonimizacija več tisoč podatkov pa bi trajala predolgo. Zakon sicer predvideva tudi prost dostop brez soglasja pacienta ali dedi- čev ter v neanominizirani obliki, in sicer »/.../ na podlagi obrazložene odločitve arhivske komisije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo arhivskega gradiva, h ka- teri je izdano obrazloženo soglasje komisije, pristojne za medicinsko-etična vpra- šanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, ki ga izda v roku 60 dni od prejema zahteve arhivske komisije. Komisiji lahko dostop omogočita le, če je utemeljen z vidika javnega interesa na področju napredka znanosti, ki prevladuje nad interesom za nedostopnost in če bi se lahko z dostopom dosegel predviden znanstveni cilj, ki ga ni mogoče doseči na drug način.«9 V praksi to pomeni, da morata sedaj o prostem dostopu odločati kar dve komisiji. Kako bo to potekalo v praksi, bo pokazal čas oz. raziskovalci, ki se bodo odločili, da bodo raziskovali po matičnih knjigah Ambulatorija ali Oddelka za kožne in spolne bolezni in ki bodo želeli dobiti prost dostop do teh. Pravzaprav velja enako za vse matične knjige posameznih oddelkov, ki se hranijo v okviru fonda Splošna bolnišnica Maribor. ARHIVSKI VIRI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor • SI_PAM/1394 Splošna bolnišnica Maribor, 1840–1961. LITERATURA Pertl, Eman: Oddelek za kožne in spolne bolezni, njegov nastanek in razvoj. V: Zbornik splošne bolnišnice v Mariboru 1855–1955. Maribor, Splošna bolnišnica v Mari- boru, 1959, str. 176–208. Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZA- GOPP), Uradni list RS, št. 85/2016. Zakon o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva in arhivih (ZVDAGA), Ura- dni list RS, št. 30/2006 in 51/2014. 8 ZAGOPP, 6. člen. 9 ZAGOPP, 6. člen. VIRI IN LITERATURA 215 Letnik 41 (2018), št. 1 VENEREAL DISEASES IN MARIBOR AND ITS OUTSKIRTS ON THE BASIS OF CIVIL REGISTERS OF MARIBOR GENERAL HOSPITAL DURING THE INTER-WAR PERIOD Maribor General Hospital fond kept in Regional Archives Maribor com- prises of more than 60% of medical records. Up until the introduction of Act Regulating Archival Material Containing Personal Data from Medical Records, researching archival material containing personal data on patient’s medical treatment was relatively simple. Researching such material was possible on the basis of Articles 65 and 66 of the Protection of Documents and Archives and Archival Institutions Act. With the adoption of the Act Regulating Archival Mate- rial Containing Personal Data from Medical Records, access to medical records is either no longer possible or became very difficult. Given that medical records of the Maribor General Hospital are civil registers in which several hundred pa- tients are registered, it is impossible to seek them out or obtain their agree- ment or their relatives’ agreement, similarly, anonymisation of this material is almost impossible. In the article, only one research example is shown, namely venereal and skin diseases in Maribor in 1932 on the basis of sex, age, and type of disease. The research was especially focused on men. It was determined that in 1932 the clinic was visited by 873 persons, 60% of whom were men (522). Approximately 65% of them (336) were single or unmarried and aged over 15 years. Almost 40% suffered from gonorrhoea, and a significant portion suffered from syphilis (almost 20%). It would be interesting to explore profiles of men who had a disease: were they workers, traders, soldiers, tradesmen, employees, students, farmers or did they have another profession or no profession. Similar research could be conducted on the basis of civil registers of any other hospital department, for instance gynaecology and obstetrics department, traumatology department, emergency department etc. Because most of these civil registers on the basis of which various medical and also social research on the people of Maribor and those living in the outskirts of Maribor could be conducted are preceding 1945, it would be a shame if commissions would restrict access to that material as this kind of research was not carried out in the past. Therefore, it will be interesting to follow decisions of archives commission and committee responsible for medical and ethical issues in the access to this material. SUMMARY