Štev. 21 V Ljubljani, 21. maja 1919. Leto LIX. Glasilo jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20 — K pol leta .... 10-— „ četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 „ , . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. lt.197. Reklamacije so proste poštnine, Za reklamne notice, po)asnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Izredne doklade za aktivno učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol je dovolila deželna vlada z razglasom, ki ga priobčuje Ur. 1. Izredne doklade znašajo toliko, kakor sedanja draginjska do-klada in se bodo izplačevale od 1. maj-nika do vštetega 1. oktobra 1919. Učiteijstvu so se torej draginjske doklade de-janjsko zvišale za 100 odstotkov. Dotični razglas slove: Št. 142£. RAZGLAS POVERJENIŠTVA ZA UK BOGOCASTJE v sporazumu z ljubljanskim poverjeni-štvom ministrstva financ glede izrednih doklad za aktivne učitelje na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Vsem aktivnim učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji, ki prejemajo draginjske doklade v smislu §§ 1. in 2. naredbe po-verjeništva za uk in bogočastje in za finance z dne 13. decembra 1918, št. 225 Ur. 1., se dovoljuje od dne 1. maja do vštetega 1. oktobra 1919 poleg sedanjih službenih prejemkov izredne doklade, ki znašajo mesečno toliko, kolikor sedanja mesečna draginjska doklada. Višji šolski svet v Ljubljani izvede izplačevanje. V Ljubljani, dne 13. maja 1919. Dr. Verstovšek s. r. Dr. Šavnik s. r. Na pragu enakopravnosti. Iz Belgrada nam poroča naš dopisnik, da je ministrski svet na predlog ministra prosvete Ljube Davidoviča odobril zakonski načrt, ki odpravlja celibat ljudskošol-skih učiteljic. — Obenem čujemo zagotovilo, da bo učiteljsko materialno vprašanje v vsej naši državi rešeno po vzorcu učiteljstva v Sloveniji. Učiteljstvo bo uvrščeno v kategorijo B državnih uradnikov, to so uradniki s srednješolsko maturo. Vbodoče torej odpade vsaka razlika med učiteljstvom in državnimi uradniki te kategorije in zavlada med vsemi državnimi činovniki popolna enakopravnost. — Kadar si pribori učiteljstvo svoboden vstop na vseučilišče ter dobi zakonito veljavo obvezno posečanje visoke šole, se pomakne materialno stališče učiteljstva v kategorijo A državnih uradnikov, to so uradniki z visokošolsko izobrazbo. — Kakor je iz te- ga kratkega poročila razvidno, je smot-reno, vztrajno in uspešno delo naših or-ganizovanih slovenskih bratov odločilnega pomena za vse učiteljstvo kraljevine SHS.___ V informacijo! Ureditev učiteljskih plač, pokojnin in vdovnin; pritožbe; avanzma; 100% voj-nodraginjske doklade. Iz oddelka za ureditev učiteljskih plač na višjem šolskem svetu nam poročajo: I. Za vse aktivno učiteljstvo v Sloveniji je na višjem šolskem svetu že dovršena ureditev plač po novi regulaciji, tako da tudi štajersko učiteljstvo prejme nove plače in doplačila za dobo od 1. januarja 1919 izplačane s 1. junijem t. 1. — Te dni se razpošljejo okrajnim šol. svetom na Štajerskem novi dekreti za štajersko učiteljstvo. II. Morebitne pritožbe pro'.i uvrstitvi v plačilni razred in stopnjo naj se vlagajo le u r ajd n i m potom in r.e naravnost na višji šolski svet. III. Za ono učiteljstvo, ki se mu je v dekretu priznala pomaknitev v višji plačilni razred že s 1. junijem 1919, naj vto-že šolska vodstva s priložitvijo dotičnega dekreta tozadevna službena poročila okrajnemu šolskemu svetu, ki se mora izjaviti o zadovoljivem službovanju dotičnega učitelja (učiteljice) v smislu § 1., odst. 2. — IV. Za upokojence, vdove i n s i r o t e se je tudi že pričelo z odmer-jenjem pokojnine, vdovnine in odpravnine. V. Vse aktivno učiteljstvo prejme od 1. maja t. 1. dalje 100% vojnodraginjskc doklado. Goriškemu, koroškemu in šta jerskemu učiteijstvu se bo doklada izplačala zaeno s plačo 1. junija, kranjsko učiteljstvo pa prejme doplačilo za maj in junij v prvem tednu junija, ker se je na deželnem knjigovodstvu že nakazala kranjskemu učiteijstvu plača za mesec junij, pa so torej potrebni novi plačilni listi. V tem oziru ni torej potreba vlagati nikakih reklamacij. Goriško in koroško učiteljstvo dobi svoje prejemke v redu, v kolikor so javljeni sedanji naslovi deželnemu knjigovodstvu. Izmed učiteljstva na Štajerskem bo dobil morda še kdo po starem, a naj potrpi, ker so v teku informa- cije. Ko bodo gotovi novi regulačni listi, se dotičnikom že tekom meseca junija izplačajo doplačila od 1. januarja 1919 dalje. Udarec. Naredbo dezeine viaae z dne 5: t. m. št. 4/d, smo pnoocili v zaunji sievnki. ¿a aanes se nočemo omejiti ie na opomoe k i. poglavju, m sicer k § 1 b. Uuteijbtvo zanteva tpriin. jj 32. našega načrta sol. zakona!) za vse uciteij-sivo naturaino stanovanje, ¿ahteva je gotovo sociama; temu ne more mnce ugovarjati. .brez štrene ne raore oni nnlte, tucu uciteij ne. in kakšne težave so s stanovanji, to ve ie tisti, kdor je sam to poizkusu. Dobro in primerno stanovanje je polovica stanovske zadovoljnosti brez ozira na zdravje. Deželna vlaoa je hotela ugoditi tej zantevi že sedaj z naredbo, ceš, naj bodo vsi deležni dobrot stanarine! Ker pa ne more dati vsemu učiteijstvu takoj naturalnega stanovanja — da bi ga pa vsemu plačala, najbrze nima sredstev — zato je odredila, da se aktivitetne doklade zmanjšajo za polovico, tako »prihranjena« druga polovica pa se da kot stanarina učiteijstvu, če nima primernega naturalnega stanovanja. Originalna rešitev, da bo volk sit in koza ceia! Ne bi se čudili, če bi bil podpisan pod naredbo kot edini Susteršič; tako pa je podpisanih 7 mož, ki smo o njih trdno prepričani, da čutijo socialno ter imajo gotovo dobro voljo biti nam pravični. To izrecno naglašamo, da nas ne bi kdo napačno umel. Neskrčeno aktivitetno doklado mora prejemati vsak, kdor je v aktivni službi. To je vendar bistvo in namen aktivitetno doklade. Te doklade torej ne smemo nikomur krajšati, pač pa gre učiteijstvu poleg aktivitetne doklade naturaino stanovanje, oziroma primerna stanarina, ako in in kjer ni naturalnega stanovanja. To je pravilno in pravično: če sem aktiven, dobivam aktivitetno doklado; če sem v službi, moram imeti tudi stanovanje, oziroma sredstva, da si stanovanje lahko preskrbim! Ne bomo razmišljali, kako je moglo priti do take določbe.*) Polašča se nas *) Bržkone zato, ker tudi državnemu uradniku, ki ima naturaino stanovanje, ne izplačujejo cele aktivitetne doklade. - Uredn. pa trpkost. Danes, ko ima vsak delavec 30—5U K in vsak strokovni delavec dnevno 50—80 K — in še ne živi dobro — mera živeti učitelj z dnevno 10—20 K. Kako živi, najbrž ne pomislijo, ker bi nam sicer ne kreni še tega. Ue res ne ve vlada, kako živimo, ji povemo še enkrat: stradamo! Stradamo tudi danes, ko je živil že dosti. V času, ko je vse za okroglo 15 krat dražje kot pred vojno, so naši prejemki 3 krat višji. Vsak otrok mora videti, da je naša stiska vkijub novim urejenim plačam in vkijub vsem draginjskim dokladam danes sitnejša, kot je bila pred vojno, ¿a-kaj? Zato, ker draginja petkrat presega vse naše prejemke, beveda smo v zadnjih mesecih prenehali 'obešati svojo bedo na veliki zvon. Upoštevati smo izrecne razmere, češ, saj to je samo prehodno — vidimo v bedi tudi nižje državno uradni-štvo — videli smo vsaj resno in najbo.jšo voljo nam pomagati — in smo molčali. A sedaj ne moremo več. Udarili so nas za naso skromnost naravnost v obraz. Upamo, da se zavedo krivice ter jo popravijo. § 1. b ne more obveljati, tudi prenodno ne. Ce že nimajo sredstev za nas, da bi da:i stanarino vsem, ki nimajo primernega stanovanja, naj vsaj ne krčijo še teh, za današnje razmere dovolj skromniii prejemkov. To boli! Srečna država, ki ima dobro šolo; a vedite, da je dobri šoli temelj dobro in zadovoljno učiteljstvo. Tisti, ki nimajo naturalnega stanovanja, nimajo pač nobene koristi od tega, ako skrčijo aktivitetno doklado onim, ki imajo stanovanje. Na ta način ni nikomur nič pomagano, pač pa je en del učiteljstva na gotoviii prejemkih oškodovan. Ker smo že načeli vprašanje stanarine, ter so razmere na kmetih ter v mestih in trgih čisto druge, naj preciziramo S 32. našega načrta sledeče: Na kmetih imej vse učiteljstvo stanu primerno naturairrj stanovanje, ki obsegaj vsaj eno sobo s pritiklinami. Pri vsaki šoli mora biti tudi vsaj eno kompletno družinsko stanovanje — najmanj 3 sobe s pritiklinami in kosom vrta — ki se odda obenem s podelitvijo učit. službe, kar pa mora biti v razpisu službe naglašeno.*) — V mestih in trgih prejemaj učiteljstvo* ki nima primernega naturalnega stanovanja, stanarino, kakor jo prejema drugo državno uradništvo. —-Kot prehodna določba: Vse učite'jstvo, ki *) Stalno na dekliških zavodih ženskim piosilcem, na ostalih zavodih moškim. — Op. pis. LISTEK f Cirili Deiejevi. V pratiki berem črno na belem, da je maj, a v mojem srcu je zima... Od koroške strani sem grmi, kakor bi se podirali gorski velikani od jeze in sramu, videč nezaslišano sramoto, kako je elita bivše avstrijske armade zapustila svoje važne postojanke in strahopetno beži po naši dolini, da reši nekaj let svojega omlednega življenja. Meni se pa zdi, da čujem bobnenje črne grude, ki pada na Tvojo krsto... Kako velika si, Cirila! Nihče ni vedel, da bolehaš že toliko let... Kar nenadoma le vzame noč, in iz ljubljanske bolniščnice Pride pismo: »Jutri grem pod nož. Ne bojim se ničesar.« Tako si mogla ravnati le 'i. ki si bila navajena prenašati trpljenje m bolesti in jih mojstrsko skrivati za za- veso veselega smehljaja. Dobro si varala z njim okolico, mene nisi, ker imam, hvala Bogu, dar, da vidim človeku v dušo. Veliki pisatelj »življenjepisa idealista«, ki si poznal učiteljsko bedo do zadnje nianse, tako da je starejši moj tovariš, ko je prebral Tvojega otroka »Martina Kačurja«,-ves prestašen vzkliknil: » Pre-čudno(je to: Ne poznam Cankarja osebno in mislil sem, da on mene tudi ne, a sedi.j me ta strela popiše. Vse se ujema do zadnje pičice, samo ubiti še še moram.« Ti, Ivan Cankar bi nam bil moral še poda.-riti tudi življenjepis idealne slovenske učiteljice, ki je celo desetletje kakor granit trdim glavam žrtvovala v tako pustem kraju, da pobožni romar takoj dobi 360 dni odpustka, če ga samo za trenutek poseti. Ali bo narod tam gori vedel ceniti Tvoje žrtve? Cirila, koliko časa je, odkar smo se vračali z odhodnice tovariša Joškota iz Bočne? Nemara, da bi človek v mehki cesti še našel stopinje naših nog! Ko smo zavili v tisto pusto sotesko, se Ti je zaho- telo ravnine, polja, solnca, škrjančkov in prosila si me, da Ti naj preskrbim službeno razpredelnico. ' Prošnja še ni bila napisana za premestitev, in že je nadzornik, tisti nadzornik, ki edini dodobra pozna učiteljevo delo, pravično izpolnil razpredelnico. In dušo je premestil v višave, telo pa v najlepšo ravnino na svetu: Vse bogastvo solnčnih žarkov, katerih je na mračni osojini Tvoje srce tako pogrešalo, je sedaj razlito nad Teboj, in škrjančkov zbor Ti prepeva... Ko moja otroka dorasteta, poromamo tja k Sv. Križu na prekrasno ljubljansko polje in tam jima porečem: »Tu notri je srce naše blage prijateljice Cirile. V tistih strašnih apokaliptičnih časih, ko po cele tedne ni bilo skorjice kruha pri hiši in je bila stiska tako velika, da ti je človek, kateremu si bil, idealist, brezplačno pet različnih prošenj napisal, z mirnim srcem prodal zeljnato glavo po kroni, v tistih nepozabnih časih se je to zlato srce dostikrat spomnilo vaju slabot- nih črvičkov in je preskrbelo mleka, moke in drugih živil. Otroka, zahvalita se z molitvico!« Od druge strani nam pišejo o pokojni tovarišici Deiejevi: Dne 8. maja 1.1. je opoldne s šolskega poslopja v Novi Štifti nenadoma zaplapo-lala črna zastava, znak toge in žalosti. Ljudstvo, zapazivši črni prapor, se je začelo izpraševati in ugibati, kaj naj pomeni? A le prekmalu se je razširila pretožna vest, da je neizprosna smrt s svojo trdo koščeno roko nagloma zadušila in uničila še pred kratkim prav veselo in živahno, nam vsem priljubljeno življenje dične, vedno prijazne in šegave učiteljice Cirile Delejeve. V najlepši in nadebudni mladosti je morala skoraj nenadoma zapustiti ta tožni svet, poln nehvaležnosti, gorja in krutosti ter se preseliti v lepšo in boljšo deželo, kjer ni žalosti, skrbi in grenkih solz. Cirila Delejeva je bila rojena v divno-krasni Savinjski dolini na Rečici dne 5. nima naturalnega stanovanja, prejemaj | stanarino v višini, da more najeti stanu in j krajnim razmeram primerno stanovanje. | Tako bo ustreženo vsem, in naša de-loljubna volja se dvigne v veselem razpoloženju. KOMPOLJSKI: Preosnova šol v Mariboru in okolici. Že drugi mesec poteka h koncu, odkar se je preosnovalo šolstvo v Mariboru in okolici. Skoro stotica tovarišev in tovarišic je dobilo kratkomalo ukaz, da mora tekom par dni prevzeti nova mesta na tej najvažnejši postojanki naše severne meje. In vendar ni bilo do danes še nobenega glasu o tem, niti v dnevnem časopisju, niti v našem stanovskem glasilu razven imenovanj. Čudno! Ali se godi našim ljudem na novih postojankah tako dobro, da se ne oglasijo, ali pa morda tako slabo, da se niti oglasiti več ne morejo. Zato dovolite meni za danes samo nekaj pripomb! Prvič je veliko vprašanje, ali je bil ravno 1. april prikladen za tako globoko sezajočo preosnovo ali ne. Ne zaradite-ga, ker je ravno 1. april — ki je za marsikakega postal usodepolen — ampaK ker je bilo sredi leta. Pa to je zadeva višjih oblasti, ki so imele — upajmo vsaj — dovolj tehtnih in važnih razlogov, da je prišlo do tega takorekoč kar čez noč. Zakaj z usodo tolikih posameznih učnih oseb in učiteljskih rodovin se vendar ne bo nihče igral. Eno pa je gotovo, kar mora vsakdo priznati: Take preosnove v tako velikem obsegu so vedno preurav-njene, dokler nimamo trdnih garancij in popolnega varstva glede končnoveljav-nih mej. To je dovolj trpko okusilo vse slovensko koroško učiteljstvo v moralnem in gmotnem oziru ravno te dni po nepričakovani velikanski polomiji na Koroškem. Pa tudi štajersko učiteljstvo na meji in na raznih jezikovnih otokih je preživljalo in še preživlja težke ure zaradi tega. Taka preosnova je silno težka bodisi za oblasti, kakor tudi za učiteljstvo in šolsko mladino. Delo v takih šolah se niti ne da primerjati delu po drugih šolah. Za to bi se moralo dati učiteljstvu vsaj predpogoje, da bi bilo prosto drugih skrbi. Tu pa ni bilo prav nič preskrbljeno bodisi glede stanovanja, bodisi glede prehrane. Ako bi bile normalne razmere, je seveda to postranska stvar. A v teh časih, ko so v mestih in okolici zasedeni vsi kotički, ko lahko porabiš svoj tedenski zaslužek za prehrano sebe in svoji obitelji v enem dnevu to niso mačje solze. Nihče se ni vprašal, kako boš živel ti, kako tvoja obitelj. Tu imaš dekret, pa idi! K vsemu temu pa pride še regulacija naših plač in prememba v izplačevanju. Novo urejevanje plač se vrši že od janu arja in se bo vršilo bogzna do kdaj. Obljubljeno imamo na papirju, a od tega nc moremo živeti. In vendar so slučaji, da ra novo premeščene učne osebe še do-sedaj niso. dobile niti plače ne za april, še manj pa za maj, da ne omenjam draginjskih doklad in petmesečnih zastankov po regulaciji plač. In da nes, ko to pišem, je 18. majnik, prosim! Vemo, da ni mogoče vsega naenkrat. Razumevamo nov položaj oblasti in potrdimo do skrajne meje. A praznega želodca ne potolažijo nobene še tako lepe papirnate obljube niti ne učitelju, niti njegovi rodovini. Uradništvo, ki mora opravljati službo, ločeno od svojih rodovin, dobiva za to posebne dnevnine. Nas vedno enačijo z uradništvom, a imamo to prokleto smo- decembra 1889. Dovršila je 3 letnike višje dekliške šole in 1 letnik pedagoškega tečaja v Ljubljani ter bila nastavljena z dekretom z dne 29. septembra 1911, št. 446, kot provizorična učiteljica na dvorazred-nici v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Po dovršenem izpitu učne usposobljenosti z dne 19. novembra 1913. je bila na tej šoli nastavljena stalno, kjer je do prezgodnje smrti delovala neumorno, vestno in v popolno zadovoljnost predstojnikov, tovarišev, staršev in šolske mladine. Po smrti prejšnjega organista je prostovoljno ¡11 prav izvrstno opravljala tudi orglarsko službo. V velikih počitnicah 1918 je odšla k svojim sorodnikom v Pakrac pri Osjeku na obisk, odkoder se je zaradi hudega pre-hlajenja na železnici vrnila bolna k svoj.m ljubljenim roditeljem na Rečico. Od takrat ni več prav okrevala, a se je vedno hrabrila, dokler ni bila prisiljena oditi k operaciji v Ljubljano, odkoder se ni več vrnila. Dne 8. maja 1.1. prejme šolsko vodstvo brzojavko, da je po težki operaciji čez 2 dni preminula nam vsem preblaga Cirila. — Ohranimo ji časten spomin! J. K. lo, da je vse le pa papirju, in kakor hitro smo enaki — vsaj na papirju — že nam uide uradništvo naprej. — Hlapec Jernej pa zopet caplja zadaj že na papirju, še dalje zadaj pa v resnici. Morda je nas kdo izmed tovarišev zavidai /a ta začasna inesta — «aj sni ; vsi ljudje. Dotični naj se potolažijo. Ko bodo razpisana mesta v stalno namešče-nje, bodo lahko dotični večinoma zasedli te postojanke; zakaj marsikdo izmed mu cenikov na sedanji križevi poti bi rajši že danes zapustil to mesto nego jutri. Zavidanja ne zaslužimo zaradi ugodnosti ir dobrot bodisi v šoli ali zunaj nje, ampak zaradi trpljenja in potrpljenja. — Zdi se mi pa, da smo mnogo bolj vredni pomilovanja in obžalovanja, ker smo prišli taico daleč, da prenašamo vse to molče vsak za sebe. Ako ne bi imeli dovolj drugih vzrokov in interesov, da bi se strnili zaradi enotnega postopanja v mnogih vzgojnih in šolskih vprašanjih, bi nas moral vsaj naš gmotni položaj in naše stanovanjske razmere prisiliti, da bi se zbrali vsi taki trpini in povzdignili svoj glas skupno, in sicer tako glasno, da bi slišali celo tam, kjer nam morejo in morajo pomagati! Nameščenje učiteljstva. Imenovanje učiteljstva v ... je rodilo dokaj razburjenja med tovarišicami. O-bljubil sem sprožiti debato v učit. društvu in v »Učit. Tovarišu«. Vsi skupaj iščemo poti za pravično in najbolj primerno nameščenje učiteljstva. Izjavljam vnaprej, da ne mislim in nočem kritikovati nobene osebe, niti dejanja, zdi se mi pa ne le u-mestno, temveč naravnost potrebno o tem razpravljati. Omenim naj nekaj iz rednih slučajev! Odličen slovenski učitelj z izpitom za meščanske šole, odličen kot strokovnjak in odličen kot značaj je zapostavljen. O-stal je na ljudski šoli, mnogo učiteljev (učiteljic) brez izpita in potrebne izobrazbe pa poučuje na meščanski šoli. Odlična slovenska učiteljica je zaželela izpremeniti sužbeno mesto. Po pravici bi jo morali upoštevati; priporočil bi jo krajni in okrajni šol. svet, kakor tudi učit. organizacija. Zadovoljna bi bila z eno med 40. oddanimi službami, a niti vedela ni, da se bodo oddale. Ko smo izvedeli, da se službe pod roko dele, je bilo že prepozno se potegovati. Učitelj, zaveden po svojem sorodniku, je zašel na kriva pota. Zaradi njegovega značaja ga ni upošteval ne krajni, ne 0-krajni šolski svet, tudi učiteljska organizacija bi ga ne mogla priporačati; a pod roko je šlo in še prav dobro. V pogovoru je rekel tovarišu, ki mu je usoda tudi v novi dobi sila nemila: »V prvi vrsti moram gledati na svojo korist, kaj značaj! — Kaj Vam pomaga značaj, kaj Vam pomaga Vaše delo? S tem se nikamor ne pride!« — Tožna nam majka! — Učiteljstvo želi, da se vse službe dele enakomerno in po istem principu: ali se vse sužbe razpišejo, ali pa se vse dele pod roko. Največji vpliv pri nameščenju pa mora imeti tisti, ki ima največji interes na procvitu šolstva — učiteljstvo samo, t. j., učit. organizacija. Posameznik se lahko zmoti, lažje krene na pot pristranosti; skupnost pa varuje skupno korist, ki mora biti nad koristjo posameznika. Organizacija lahko vedno dobi točne in zanesljive informacije potom društev, ima jasen pregled po vsej domovini in lahko enakomerno deli pravico. Terjali smo leta in leta kruha, prejemali le drobtine, šele sedaj so nam ure-zali košček. Vpliv je ugoden, ker se deli pravično. Terjamo pa tudi pravic, boij kakor kruha smo potrebni in željni pravice. Cerkev — duhovniku, pravosodstvo — juristu, šolo pa — učitelju! — Predlogi o reformi telesne vzgoje. V imenu ankete poroča Ivan B a j ž e 1 j. Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani je sklicala anketo za reformo telesne vzgoje, ki so se je udeležili strokovnjaki, šolniki in zdravniki ter sklenili sledeče smernice o telesni vzgoji v kraljestvu SHS. I. Splošna načela. Potreba telesne vzgoje je splošno priznana. Zato je tudi zahteva, da bodi deležen telesne vzgoje vsak v isti meri kakor duševne vzgoje, popolnoma upravičena. Tudi zgodovina nas uči, da so Grki, Rimljani in drugi narodi uvidevali potrebo telesne vzgoje in da je njih kultura procvi-tala le do dobe, dokler je bila telesna vzgoja bitsveni del vzgoje sploh. V isti ineri, kakor so zanemarjali ti narodi svojo telesno vzgojo, je propadal tudi narod sam. V novejši zgodovini zasledujemo vedno in pri vseh kulturnih narodih vnete zagovornike telesne vzgoje. Bili so to šolniki, zdravniki in izobraženci sploh, ki so se z vso vnemo zavzemali za telesno vzgojo ter ustvarjali posebne sestave telesnih vaj, ki so z njimi izkušali dvigniti in sistematično urediti telesno vzgojo naroda, poudarjajoč pri tem narodnostni moment. Vsi ti propagatorji so si stavili kot nalogo telesne vzgoje ublažiti slab vpliv šole na telesni razvoj učeče se mladine, utrditi in okrepiti narod, da bo kljuboval vsem velikim naporom, narediti ga močnega in ga ohraniti pri zdravju, da bo v slučaju potrebe zmožen braniti tudi svojo domovino. Telesna vzgoja bodi torej podpora razvi jajočemu se telesu, da se to ne razvija enostransko. Vrhutega je telesna vzgoja v ja-ko ozki zvezi z duševno vzgojo, tako da jo prva v mnogih ozirih izpopolnjuje. Zlasti blagodejno vpliva na razvitek značaja; prisvojimo si pa po tej poti tudi mnogotere auševne čednosti in vrline, kakor pogum, samozavest, odločnost, vztrajnost, prisotnost duha itd. ter se navadimo obvladati svoje telo. Tudi za žensko mladež je telesna vzgoja nujno potrebna posebno pa z ozirom na materinstvo, ker le zdrava žena rodi zdrav rod. Kakor je država poklicana, da oskrbuje duševno vzgojo vsega naroda, z isto pravico smemo zahtevati, da skrbi tudi za teiesno vzgojo. Naravno je, da se vrši telesna vzgoja vzporedno z duševno vzgojo, zato soai telesna vzgoja v šolo, in sicer v vsako šolo. Ker pa telesna vzgoja ni zaključena z šoloobvezno dobo in ker je ravno v tem šasu, t. j. od 15. leta dalje, telesna, vzgoja najbolj potrebna, zato naj jo prepusti država v tej dobi telovadnim organizacijam. Slov. Sokolstvo z veliko vnemo goji telesno vzgojo in vabi v svoj krog vse sloje slovenskega naroda; potom svojih izobraževalnih odsekov pa širi tudi splošrn izobrazbo med narodom. Tako izkuša dvigniti narod telesno in duševno. S takim delom izdatno podpira državo in ji odvzema veliko breme. Umestno bi bilo, da država to organizacijo moralno in gmotno podpre. Naša telesna vzgoja ni na vrhuncu, treba ji je reforme in po možnosti izedna-cenja v vsem kraljestvu. Kot glavno sreG-stvo za telesno vzgojo velja še vedno telovadba. Ta naj se vrši po Tyrševem si-otemu. Ta sestav je pri severnih Slovanih (Cehih in Rusih) že prebil preizkušnjo in ¿e popolnoma obnesel, zato ga smemo z mirno vestjo prevzeti. Izpopolnimo ga pa še vedno lahko z vsemi najlepšimi in naj boljšimi telesnimi vajami. Prava telesna vzgoja pa se ne sme vršiti samo v zaprtih prostorih. Kadar dopuščajo vremenske razmere, mora mladina pod milo nebo, tu naj se kreta in giblje v čistem zraku in solncu. V ta nameri naj služijo igre pod milim nebom, izleti in lahka turistika. Nismo ozkosrčni, prevzemimo tudi športne vaje. Tudi šport ima mnogo klenega zrna, ki ga moramo izrabili pri telesni vzgoji. Zavarujmo se pri športu samo proti eni točki, ta je pretiravanje. Telesna vzgoja ne zasleduje športnih rekordov, njen namen je zanesti gotove športe v splošnost, da jih bo deležna večina naroda, ne posemezniki, ki se lovijo za svetovnimi rekordi. Vsak šport ni za vsako starost, zato moramo previdno izbirati in vsako športno vajo starosti primerno prilagoditi. Odločno pa mora zavrniti šola sirovost in podivjanost, ki se kaj radi pojavita pri športih. Lahka atletika tvori mejo med športom in telovadbo, ona takorekoč spaja ii dve panogi telesne vzgoje. Sprejmimo jo! O njej velja isto, kar smo rekli o športih. Lepa in popolna izvedba vaje, ne pa dosega rekordov, bodi geslo pri lahki atletiki. Pri vsej opreznosti pa ne smemo po polnoma izključiti tekem, ki naj se vrše med istovrstnimi in sorodnimi zavodi. Tekme zbujajo veselje in zanimanje do stvari ter pospešujejo družabnost in strpnost, dokler se vrše v mejah prijateljstva. Nikdar pa naj ne bo namen tekem in jav -nih nastopov pokazati javnosti peščico najboljših telovadcev, pritegniti je k takim priredbam vselej vse, tu naj se pokaže delo celote, ne pa posameznika. Da dobi šola za telesne vaje potrebnega časa, bi bilo treba uvesti skozi vse leto nerazdeljen pouk. Za znanstvene predmete bi se uporabil dopoldanski čas. za telesno vzgojo pa popoldnevi. Dve tedenski uri zadoščata za telovadbo v ožjem smislu in naj bi bili uvrščeni med znanstveni pouk ter vsaj deloma služili za duševni odpočitek. Za vse ostale panoge pa bi se porabila dva popoldneva na teden, in sicer vselej po 2 uri skupaj. Tako bi učencem preostalo še vedno časa dovolj za domače učenje in ponavljanje v šoli predelane tvarine. Da bi imeli učenci v ta kih popoldnevih res priliko udeleževati sc nemoteno telesnih vaj, bi se morala šola v toliko ozirati na telesno vzgojo, da h učenci v teh popoldnevih ne dobivali aio&a ic iciovaune soie je vz&uji.i uciicijc iciuvauue za vse sreuuje 111 ujuu suiuune soie v Kiaijestvu. inu tej son se Ustanovi tuui oriopeuiuii zavou, Kjer se Kauuiuatje praKucno vezuajo v onope-uiciu teiovauui. soio voui proiesoiSM zuor, oosiojec iz učiteljev teiovauoe, pro lesuijev luuzoiije m ineuicme te soie. jinu-lo^a zuora je siiioeu za ves usuoj sutc, pieuitt&aii v imenu vanje ucueije te soie 111 poinuzne sne, siuoeii za gospouaistio stran m za vse osiaie stvari. iK.avna!e-ija zavoua von ucueijsKi zoor za uoi>o o iet. j\auuiaau, ki se nočejo posvetiti tej suoki, morajo imeti v zaaiijein letnem iz-pncevaiu končane sreanje šole iz teio-vaaoe najmanj red aooro in morajo mn fizično zmožni za teiovadPo. v poste/ prioejo tilozori obče in taki, ki imajo ie-lovaabo v zvezi z enim znanstvenim predmetom kot skupino. Te skupine določi profesorski zbor modroslovne fakultete. Studijska doba traja 2 leti, in sicer: Prvo leto: Anatomija, fiziologija in higiena na medicinski fakulteti. Estetika, fizika in kemija, v kolikor so potrebne za telovadbo na filozofski fakulteti. Prak-t tična telovadba vsak drugi dan po 2 uri, poleg tega igre, lahka atletika in športi, ki so primerni za mladino. Drugo leto: Prva pomoč pri nezgo-( dah in ortopedična telovadba. Teorija: 1 Pojem, naloga in sredstva telesne vzgf^-[ je. Metodika, asistenca, zgodovina, oroi-jeslovje in telovadni sestavi. Praktična ; telovadba kakor v prvem letu. Filozofija, logika in pedagogika so za kandidate obvezni predmeti, ki jih mora kandidat poslušati itak kot filozof, ker ima poleg telovadbe še en znanstveni predmet; izpit iz teh predmetov mo*a položiti, preden konča izpit iz telovadbe. Izpite iz .vseh navedenih predmetov polagajo kandidatje koncem vsakega leta, iz praktične telovadbe, iger, lahke atletike in športov koncem drugega leia. Kandidat, ki nima izpita iz predmetov prvega leta, ne more vstopiti v drugi letnik. Ker traja študijska doba za znanstvene predmete 4 leta, sme kandidat po prebiti izkušnji za telovadbo še kot filozof prevzeti službo asistenta za telovadbo na srednji ali sorodni šoli proti primerni nagradi. B. Ljudske in meščanske šole. Za kandidate na učiteljiščih je telovadba obvezen predmet, enako tudi na pedagogiju (pedagoški akademiji). Vsak absolviran kandidat mora biti o telesni vzgoji toliko poučen, da more voditi telovadbo in telesno vzgojo sploh na ljudskih in meščanskih šolah. V ta namen je izpopolniti učni načrt za telovadbo na učiteljiščih in se je pri sestavi učnega načrta za pedagogije ozirati tudi na telesno vzgojo. Kandidatje morajo dobiti tudi teoretičen pouk o vseh predmetih, ki sodijo k telesni vzgoji. Za podrobno izdelanje telesno-vzgoj-nega reformnega programa na vseh šokih nai se izbere posebna komisija, obstoječa iz zastopnikov šolstva, športnih m sokolskih organizacij. Za prehodno dobo naj se ustanovijo telovadni tečaji za učitelje in učiteljice ljudskih, meščanskih in srednjih šol, ki jih naj vodijo tozadevni strokovnjaki. JAKOB DIMNIK: Zakoniti predpisi glede verskih vaj. Razpis višjega šolskega sveta z dne < »• Sušca 1919, štev. 2422,, ki se tiče nadzorstva pri verskih vajah šolskih otrok, fiasti pri šolski služoi božji ob nedeljah ¡n Praznikih, je provzročil nesoglasje med nciteljstvom in pa med cerkvenim in šol-bK'm oblastvom, ker se je napačno tolmačil. Nekateri župni uradi so na podsta- | vi tega razpisa kar kratkomalo uvedli i brez dogovora z okrajnim šolskim oblu-I stvom in ne oziraje se na krajevne raz-1 mere skupne šolarske maše pod nadzorstvom uciteljstva. Tega namena ni imel zgoraj imenovani razpis. Napačno so tolmačili ta razpis tudi nekateri veroučite-iji, ki so svojo posebno izjavo o opazovanju glede nadzorstva pri šolski službi Oozji kar preko šolskega vodstva posiaii na zupni in dekai.ijski urad ah na okrajno šolsko obiastvo. JNe eno ne drugo ni biio pravilno, ker so postopali na ta način kot ooiastvo nad šolskim vodstvom. Tudi tega namena m imel razpis višjega šolskega sveta, 'i udi ni bito prav, da se je razposlal razpis po vsej Sloveniji. Da se ublaži nastalo nesporazumljenje in nesoglasje, zato sem zorat v naslednjem za-liomte predpise, ki se tičejo verskih vaj, Kar sem jin našel v zakonskih zbirkah, ki so mi Pile na razpolago. Ti predp.si naj boao v ravnanje tuai učiteljstvu, da ne priue ta aii oni navzkriž s šolskim uuiastvom! i i razpisi se glase: 1.) Najvišje vodstvo in najvišje nadzorstvo vsega šolstva in vzgojstva gie državi. (§ 1. zakona z dne 25. maja 1868. leta.) 2.) Brez prikrajšanja nadzorovalne pravice, ki jo ima država nad šolstvom in vzgojstvom (§ 1. zak. z dne 25. maja 1868. 1.), je prepuščeno dotični cerkvi al' verski družbi, aa verski pouk in versice vaje za različne vernike v ljudskih in srednjih šolah oskrbuje;, vodi in neposredno nadzira. (§ 2. zakona z dtie 25. maja 1868. 1.) 3.) V § 2. zakona z dne 25. maja 1868. 1. izrečeno načelo o razmerju med šolo in cerkvijo, ki je po njem oskrbovanje, vodstvo in neposredno nadzorstvo verskih vaj prepuščeno dotični cerkvi' ali verski družbi, ni izgubilo veljave. (Izvršilni predpis k § 129. dokončnega šoiskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905. 1.) 4.) Verske vaje so po § 1., 3. in r,. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869. 1., oziroma z dne 2. maja 1883. I. mtegrujoč (celokupen) del veronauka tu javnih ljudskih šolah; zato ne more biti udeležba pri verskih vajah prepuščena na izvoljo učencev ali staršev. (Min. od redba z dne 22. maja 1876. 1.) 5.) Odredbe cerkvenih oblastev o verskih vajah je šolskemu voditelju na znaniti po okrajnem šolskem nadzorstvu. Odredbam, ki se ne ujemajo z občim šolskim redom, se odreka oznanitev. (§ 5. drž. šol. zakona.) 6.) Odredbe cerkvenih oblastev o verskih vajah naznanja okrajno šolsko obiastvo po § 5. državnega šolskega zakona o ljudskih šolah voditelju šole in jih sporoča tudi krajnemu šolskemu obla-stvu. (§ 9. šol. in uč. reda.) I.) Cerkvena oblastva morajo svoji odredbe pravočasno naznanjati okrajnemu šolskemu oblastvu, da se more o njin redno razpravljati pri okrajnem šolskem oblastvu. (§ 9. š. i. u. r.) 8.) Odredbe cerkvenih oblastev o verskih vajah je vsaj 8 dni poprej naznaniti okrajnemu šolskemu oblastvu. (Izvršilni predpis k § 9, š. i. u. r.) 9.) Kadar okrajno šolsko obiastvo iti cerkveno obiastvo (župni ali dekanijski urad) ne soglašata o izdanih odredbah, je izprositi ukazila deželnega šolskega sveta. (Izvršilni predpis k § 9. š. i. u. r.) 10.) Ce nastanejo glede odmere verskih vaj med okrajnim šolskim svetom in cerkvenim oblastvom diference, razsodi o tem deželni šolski svet. (Razsod ba upravnega sodišča z dne 10. januarja 1894. 1.) II.) Odredbe cerkvenega oblastva o bogoslužju naj okrajno šolsko obiastvo po ¿rajnem šolskem oblastvu oznani šolskc-liu voditelju. Ako bi se okrajno šolsko obiastvo razprlo s cerkvenim oblastvom zaradi tega, koliko naj bo bogoslužja, re • daj razsodi o tem deželno šolsko obiastvo. (§ 50. starega šolskega in učnega reda, ki pa ni več v veljavi.) 12.) Ob oznaniiu na okrajno šolsko obiastvo določi, v kateri meri se šolski otroci, ki so dolžni udeleževati se verskih vaj, ob dotičnih dneh oproščajo pouka in ali.je poučevati ostale otroke. (§ 10. š. i. u. r.) 13.) Ravnatelj zavoda, oziroma šolski voditelj da sporazumno z učitelji veronauka in oziraje se na krajevne razmere prosto ali ves dan ali en popoldan z naslednjim dopoldnevom za predpisani sprejem svetih zakramentov izpovedi in obhajila. (Min. razpis z dne 8. novembra 1880. 1.) 14.) V ljudsko šolo vsprejeti otroci se morajo vedno udeleževati razglašenih verskih vaj svojega veroizpovedanja. (§ 63. š. i. u. r.) 15.) Nadzorovanje otrok v šoli se razteza tudi na nadziranje otrok pri obveznih verskih vajah. (§ 74. š. i. u. r.) 16.) Kje in kdaj naj se zbirajo ude-( ležbi pri verskih vajah zavezani šolskk otroci in kako jih je treba nadzorovati] se ustanovi po krajnih razmerah v učiteljski konferenci. (§ 10.Š. i. u. r.) 17.) Kako je otroke po krajnih razmerah nadzorovati najprimernejše, določa na večrazrednicah učiteljska k o n f e r e n c a. (§ 74. š. i. u. r.) 18.) Porabljati posamezne otroke za tako zvane paznike pri verskih vajah ni dopustno. (§ 74. š. u. r.) 19.) Sklepe učiteljske konference o nadzorovanju otrok mora učiteljstvo to čno izvajati. (§ 122. š. i. u. r.) ¿0. šoiskega vodstva dolžnost je, udeiezevau se iiauzuanja sotsKe miadme pri leuno postavijenm versKin vajan po ueiteijin uoucne^a veroizpovedanja. •jo. urz. šoi. zaKuna z une maja io63. 21.) /.a naazorovanje soiskiii otick pri ooveznin versKin vajan se morajo uporauijau samo učne oseoe do učnega veroizpovedanja. iu. š. i. u. rj iNauzoiovanje pri versKih vajah se naceioma ne naiaga pomožnim in po-siranskim ucnnn oseoam, kaKor n. pr. ucueijicain za ženska ročna deta. Uzvrstim predpis k § iu. s. i. u. r.) ¿o.) j\atonska soiska mladina ljudskih in mescanskih sol je primoraaa iriKrat med soiskim letom, in sicer v začetku in na koncu soiskega leta in oD ven-Koiiocnein času prejeti zakrament sv. pokore in sv. Kesnjega teiesa. uvnn. razpis z dne 8. novembra iabU. l.) 24.) Držati se je pravna, da se pred m po pouku opravi kratka molitev, učiteljski zbor določi, oziraje se na razmere posameznih šol, šoiske molitve aii pesmi, vzete iz knjig, potrjenih od cerkve nega aii ne več nego četrtina izpovedati-pojo pred in po pouku, (Min. razpis z dne d. oktobra 1872. 1.) 20.) Dneve za prejem svetih zakramentov izpovedi in obnajila za katoliške ucence določi, oziraje se na krajne razmere, šolski voditelj sporazumno z vero-ucitetjem, ki se naj v ta namen sporazumi tudi z dušnim pastirstvom. Dotičnim učencem je dati v ta namen pouka prosto ah ves dan ali en popoldan z naslednjim dopoldnevom. Za prejem samo svetega zakramenta izpovedi je dati učencem prosu samo pol dneva. Pri tem je okrajnemu šoiskemu oblastvu paziti na to, da ob dneh prejema svetih zakramentov niso pouka prosti oni razredi, ki v njih ni nobenega aii ne več nego četrtina izpovedan-cev ali obhajancev. (Izvršilni predpis k § 10. š. i. u. r.) 26.) Predpisi o uredbi in zagotovitvi o verskih vajah na javnih ljudskih šolah veljajo smislu primerno tudi za zasebne ljudske šole. (§ 191. š. i. u. r.) 27.) Verske vaje so v raznih škofijah od cerkvenih višjih oblastev različno urejene in razglašene od šolskih oblastev. (Min. razpis z dne 19. februarja 1873. 1.) 28.) V svrho enakomerne ureditve verskih vaj za šolsko mladino v Ljubljani ter po zgledu drugih mest in pa tukajšnjih srednjih šol se uvede, tudi za tukajšnje tjudske šole ob nedeljah in praznikih med šolskim letom skupna služba božja, ki naj obstoji iz kratkega nagovora (ekshorte) kateheta in sv. maše. V trdih zimskih mesecih so dovoljene olajšave, ki spadajo v področje katehetov, kateri smejo v sporazumu s šolskimi vo-stvi ukreniti, da ob jako mrzlih zimskih dnevih odpade običajna ekshorta. Enako se določa, da za učence in učenke I. razreda skupna božja služba ni obvezna. Vse druge posameznosti, kje in kdaj naj se zbirajo šolski otroci in kako jih je nadzorovati, naj določi učiteljska konferenca. (Odredba knezoškofijskega ordina-riata z dne 10. decembra 1913 in pa z dnt 12. maja 1914.1. in sklep mestnega šolskega sveta z dne 16. aprila 1914. 1. — Razpis mestnega šolskega sveta z dne 16. maja 1914., štev. 692.) 29.) Praviloma se je držati teh-le verskih vaj, ki so uvedene po vseh škofijah za katoliške učence: 1. Kratka molitev pred in po pouku. 2. Skupna služba božja ob začetku in sklepu šolskega leta, na praznik sv. Aojzija in ob patriotičnih praznikih. 3. Udeležba pri procesiji Sv. Re-šnjega Telesa. 4. Prejem sv. zakramentov izpovedi in obhajila trikrat na lete. 5. Prejem zakramenta sv. birme. To so redne verske vaje po vseh škofijah. Poleg teh imamo pa tudi verske vaje, ki so sporazumno medcer kvenim in šolskim oblastvom. uvedene v krajih, kjer krajevne raz-' n e r e ne delajo ovir, in sicer: 1. Skupna služba božja ob nedeljah in praznikih ali na dvakrat med tednom. 2. Udeležba pii procesiji sv. Marka. 3. Udeležba pri procc • sijah v prošnjem (križevem) tednu. (M;-nistrska odredba z dne 19. februarja 1873.) Udeležba pri procesijah sv. Marka in ob prošnjem tednu ni več v navadi, pač pa so uvedene v nekaterih krajih skupite | nedeljske, oziroma tedenske šolarske maše, ki so za učence dotičnih krajev ob-I vezne. V se, kar ni v soglasju s tu navedenimi in še sedaj veljavnimi zakonitimi določbami in predpisi, nima veljave in se ne more od nikogar upoštevati ali uvaževati. Komur je znana še kaka druga določba, naj jo navede! Iz naše organizacije. *KUpne Zadeve. Razglas. Po sklepu upiavnega odbora Zaveze z dne i/, apiua se visi letošnje zuo-rovaiije z-avezme ueiegacije une o. m o. s e p t e m u r a t. i. v u j u d i j a n i. uKiajaa ucueijska društva morajo ze se-uaj smueu, ua izvoiijO za to zuoiovauji svoje deiegate. i-o s /. nt. ej ouposije vsak ¿avezin cian 4.) na ¿ave-ziuo deiegacijsKo zoorovanje vse p r te d-seaniKe, oziroma ou teu določene namestnike vseh posameznim de z. organizacijam t/, veza mj ucianjeniti društev. Vrliu-tega izvoli vsaKo ten društev do 50 cia-nov po 1 delegata, s t>U ao 1UU članov po dva delegata, s 1UU do 2UU etanov po tri aeiegate ud. vsakemu delegatu se izvon namestnik. Vsak aeiegat je doizan udeležiti se deiegacijskega zuoro-vanja. Mandati delegatov veljajo ii-vontve novin delegatov. ¿goraj imenovani § 4. se glasi: K Zavezi lanko pristopijo vse dezeine zve;.e učiteljskih društev; kjer takih zvez ni, pa učiteljska društva. Prosimo cenjena društva, da se natančno ravnajo po določnih teh paragrafov. Obenem poživljamo vse svoje članstvo, da ob pravem času prijavijo predloge in nasvete za deiegacijsko zoorovanje, da se morejo odseki posvetovati o njih in izdelati svoja poročila. Vodstvo Zaveze. Prijavljeni delegati. Delegati Ljubljanskega učiteljskega društva, ki bodo zastopali društvo na de legacijskem zborovanju Zaveze dne 5. tn 6. septembra, so: 1. Jakob Dimnik, nadučitelj, kot društveni predsednik; 2. Mehietova Marija, učiteljica; 3. Josip Ambrožič, učitelj. Namestniki: 1. Zupančičeva Vita, učiteljica na gluhonemnici; 2. Zerjavova Ema, učiteljica; 3. Josip Tratar, učitelj — vsi v Ljubljani. Vodstvo Zaveze. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za laški okra] zboruje v nedeljo, dne 1. junija t. 1., ob 9. uri v šolskem prostoru na Zidanem mostu po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in stanovske zadeve. 3. Poročilo o letošnjem velikonočnem zborovanju Zvezne delegacije v Celju. 4. Slučajnosti. — Pol ure pred zborovanjem se vrši odbo-rova seja in pevska vaja. Zaradi važnosti dnevnega reda se pričakuje polnoštevune udeležbe. — Odbor. + Učiteljsko društvo za novomeški okraj. Na Čatežu pod Zaplazom je imelo 15. t. m. Učiteljsko društvo za novomeški okraj svoj 29. občni zbor. Lepo število nai. je prihitelo v prijazno vasico vzlic temu, da so nam jutranje ure kazale dokaj kiselkasto lice. Pa božja porodnica je videla Zavezarje in zjasnilo se je nje sinje oko od vzhoda do zahoda. Po pozdravnem nagovoru društvenega predsednika tov. Matka smo načeli takoj dnevni red, in sicer s predavanjem tovariša Hočevarja »O naši strokovni organizaciji.« — Referat je bil globoko zamišljen in vseskozi utemeljevan. V tozadeven razgovor je med drugimi posegel tudi vrli naš tov. Oangl, ki je ta dan zopet pri-hitel v našo sredo. Povedal je marsikaj zanimivega o ustanovitvi UJU. — 20.000 bratskih učiteljev in učiteljic naše kraljevine sili z neodvratno silo v. eno samo mogočno stanovsko združenje. — Kdo te vpraša po politiškem prepričanju, kdo se spodtika ob tvojem svetovnem naziranju? Učitelj si jugoslovanski, in to dejstvo t; nalaga dolžnost, da si organizovan v Un:-ii: šoli, stanu in sebi v korist. Smešno :n izobraženemu človeku zoprno pa je vedno poudarjanje svobode v kulturnih in politiških vprašanjih, kakor da so nas res ta' vprašanja svojčas razcepila in ne rokovnjaška politika Šusteršičeve dobe. Proč torej s pogajanji in pripravljalnimi odbori! Naše centrale naj se čimprej zgrnejo v skupno vrsto, dosedanja učiteljska (okrajna) društva pa naj ostanejo (kakor pravi zadnji »Tovariš«) kot nekaki kadri UJU. Kdor ima dobro in pošteno voljo, bo z nami; kdor ne, naj tava sam! — i 'o rešitvi nekaterih internih društve-.iii zacev smo prisil au volitve noveg.i uuooru. L vzknkom je bil izvoljen stai. uuoor. Ko pa sta i>e pričela nasa stebra tov. Matko in Gregorc nekaj krivenc.ti, smo ju pogledali malce grdo in šlo jel in prav je tako! bedaj treba trdnih in vajenih rok, Cesar pa imenovanima tovarišema ue manjka. Živela! Obetu zbor je brez ugovora in z navdušenjem odobril zvišanje Članarine na 48 k, ceš, vse, kar-imamo, nam je pribu rila nasa organizacija, ¿ato pa ji dajmo tudi mi, česar potrebuje in zahteva oc nas. Občni zbor je soglasno odobril naš načrt, naj voodoce učiteljski zoon sumi vuiijo soiske upravitelje u>ol. vodi-icijeA to je zameva inoueniega časa :ii uemokracije. iuui soglasno je bil sprejet predlog, da se iJezemo slovensko ucueijsko društvo v i.juuijani razuruzi. Kot pn-pauiuki ene urzave ne piiznavamo veo v* ejsiijm piovmciainin mej. Nase težnje m iluio^g ¡>o sKupne, torej mora iuui nasa oanimacija hiti skupna. izvorni smo tuui uciegate za prihodnje delegacijsko zborovanje ¿aveze. ¿uorovanja sta se uueiezna kot draga nam gosta, tovariša iz tuzne Uoriske in Korošce — Koii m uoijak. pozdravila »ta nas pa tudi na ^atezu siucajno se mu-utvi IianciSKan-ucitelj p. Akvui iz Novega ii»ev'a in čatezki preusedmk kraj.sol.sveta k- gorjan, ki mu ou dOieunei njegovega predsedovanja iskieno čestitamo l Prihodnje zborovanje ¿i. junija na Toplicah. —a— + Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo dne 11. t. m. «v mestni šoli v Celju. Udeležilo se je zborovanja 78 dru-štvenikov. Kot gosti so bili navzoči: tov. Vaienčič, Roškar-begunec iz lrebinj ter tovaribica bizjakova. Dosti članov je št manjkalo. Opozarja se jih na njihove dolžnosti napram društvu. Ako se ne bodo v bodoče vsi člani udeleževali naših zborovanj, ki se ne vrše niti vsak mesec, se bodo prihodnjič imena teh brezobzirnežev napram organizaciji in stanovskim dolžnostim objavila v »Tovarišu«. — Prvič smo zborovali v krasnem poslopju celjske mestne šole. Vhod kakor zborovalna dvorana sta bila okrašena z zelenjem in cvetjem. Zborovanje je bilo živahno. Predsednik se je poslovil od prejšnjega vpokoje-nega nadzornika g. Supaneka, ki je mnogo let vneto deloval v prid šolstva, želeč inu še mirno uživati zaslužene dnove po tru-dapolnem delu. Navzoč je bil tudi novo-imenovani šolski nadzornik Lj. Černej, ki ga je predsednik v imenu društva prav presrčno pozdravil ter mu čestital k njegovemu imenovanju. Navzoči so govorniku s ploskanjem in klici »Zivio!« pritrdili. Tov. nadzornik se zahvali za čestitke ter poudarja, da bo vse svoje moči posvetil v blagor našega stanu in šole. Prosi pa, da ga vsi člani podpirajo v njegovem delovanju. Poročilo predsednika o delegacijskem zborovanju Zveze z dne 15. aprila t. 1. je bilo jedrnato in zanimivo. Zveza še nadalje obstoji. Odbor je sklenil, prispevati od povišanja drag. doklade 1%, in sicer odpade Zvezi polovica odstotka in društva tudi polovica. Šolski voditelji naj vpoš-ljejo pobrano vsoto z imeni darovalcev najkasneje do 15. junija društvenemu bla-gajničarju. Članarino 48 kron letno mora vsak poravnati, in sicer prvo polovico najmanj do 1. julija 1.1. V nasprotnem slučaju se bo one tovariše kratkomalo iz društva izključilo. Tov. Kveder poroča o vsebini pisma, ki ga je pisal društvu na polju šolstva znani Ivan Tomašič, upravitelj v Zagrebu. Smoter pisma je, naj bi se v naših osnovnih šolah uvedlo risanje in spisje po njegovi priznani metodi. V to svrho bi se naj ustanovili informativni tečaji. Sklenilo se je, napraviti v jeseni ekskurz in se njega naprositi, da ga vodi. Jako zanimiv del vzporeda je bila zadnja točka. Vprašalo se je, kaj je napraviti z urami, ki so odmerjene ročnim delom, ki zaradi pomanjkanja materiala ne morejo uspevati. Predlaga se, da se naj vadi otroke v krpanju oblek. Tov. Hribernik stavi predlog, naj se učiteljem bivšim vojakom štejejo vojaška leta dvojno. Tov. Wudler mu izpopolni predlog z motivacijo, da je vse učiteljstve med vojno veliko trpelo, zato se naj vsem štejejo vojna leta dvojno. Veliko razburjenje je nastalo med tovarišicami pri predlogu tov. Gobca, da se naj ne odpravi do-polnoma celibat učiteljic, ker bi bilo to v kvar stanu in šoli. Po dolgi, živahni debati se je sprejel predlog, da lahko učiteljica, ki poroči učitelja, brez posebnega dovoljenja izvršuje svojo službo, one učiteljice, ki bodo izbirale može izvun učiteljskih vrst, pa morajo imeti za sklepanje zakona dovoljenje od višjega šolskega sveta. Nato je prišlo na vrsto predavanje ov. Kvedra, ki so ga navzoči poslušali i. 'elikim zanimanjem. Natančno ie orisal ;voje delovanje kot učitelj v Srbiji tii iam natančno orisal trpljenje šolstva za okupacije. + Učiteljski sestanek v Grahovem. Dne 8. maja se je zbralo učiteljstvo cerkniškega in logaškega sodnega okraja v Grahovem, da se posvetuje o najvažnejš.h zadevah sedanjega časa. Predsednik M. Kabaj pozdravi udeležence in podeli besedo referentu J. Kobalu, ki govori o prt-ustrojitvi šolstva in narodne vzgoje. Z vc -likim zanimanjem je poslušalo učiteljstvo prav lepo sestavljena izvajanja reieren-cova. .Pri točki, an naj učiteljstvo v bodo-w-e imenuje samo šolske voditelje, aJi naj se imenujejo kot dosedaj od višje šolske oblasti, se je vnela živahna debata. Pc tehtnem preudarku je biio soglasno sklenjeno, da naj bodo šolski voditelji ali upravitelji imenovani od višje šolske oblasii. bprejete so bile še sledeče resolucije: 1.) Učiteljstvo pozdravlja načrt pre-ustrojitve soistva in naroune vzgoje naj-topieje z zahtevo, da se čimprej v vsem uusegu uzakoni. ¿.) ¿aiiteva se posebe, da se vse narodno soistvo takoj podrzavi. 3.) ¿ahteva se, da se urede vsi službeni prejemki naroumu in narodnih višjih sol tako, ua odgovarjajo vsem tozadevnim določbam za državno uradništvo ter se prejemki tega tuui avtomatično regulirajo. 4J ¿anteva, da cezeina vlada anulira takoj vse mandate zastopnikov občin In oi vsega uezemega ouuora v okrajnih šoi-.skih svetih ter imenuje nove zastopnike, .ako da dobi vsaka pohtiška stranka po enega zastopnika. 5.) izreka priznanje sedanji deželni vladi za Slovenijo, ki je uredila službene prejemke učiteljstva. Resolucija tov. Skulja o preosnovi ljudske šole v kmetijskem oziru z dne 23. aprila se soglasno sprejme. 6.) Tovariš Kobal protestira proti razpisu kuratorija poštnega urada za Slovenijo, priobčenem v Uradnem listu št. 54, ker je po mnenju tega kuratorija dovršeno učiteljišče toliko vredno, kot 4. razred gimnazije ali realke, z zahtevo, da se t<> v bodoče prekliče in da učiteljstvu zadoščenja. 7.) Zahteva, da vpokliče poverjeni-štvo za uk in bogočastje v šolski odbor v Cerknici tudi učiteljskega zastopnika veščaka kot zastopnika učiteljstva, ki ga samo izvoli. 8.) Sklene se opozoriti šolski odbor v Cerknici, da v bodoče popravi pasus, ker nima krajni šolski svet nobene pravice tz-terjavati denarnih šolskih kazni, ampak obsojeno Stranko le o kazni obvestiti. 9.) Tovariš Kobal predlaga, da se učiteljstvo iz nezasedenega ozemlja logaškega okraja, zbrano na svojem sestanku dne 8. maja 1919, na katerem je bilo povabljeno vse učiteljstvo brez razlike svetovnega naziranja, načeloma izreka, naj se združi takoj vse učiteljstvo v Sloveniji v eno samo strogo stanovsko organizacijo, ki pa naj mu pusti v kulturnih vprašanuh popolno svobodo, tudi svobodo združevanja v posebne, samo kuiturne učiteljske organizacije. Ta učiteljska stanovska organizacija naj se čimprej razširi po vsej Jugoslaviji. Na predlog tov. Zebreta se je nabralo 40 K prostovoljnih darov za ustanovitev mladinskega gledališča marionet v Ljubljani. Navzoči udje so tudi doplačali po 8 K udnine za Zavezine liste. Soglasno je bil sprejet tudi predlog tov. predsednika, da je dolžnost vseh učiteljev, biti ud društva in posečati redno učiteljske sestanke zaradi napredka šolstva. Kdor danes jč učiteljski kruh, je dolžan izpolnovati tudi učiteljske dolžnosti. Proti strankam, ki se ue bodo odzvale temu vabilu, se bo v bodoče energično postopalo. Prihodnji sestanek se vrši v Grahovem 5. junija s predavanjem tov. predsednika o pripravi in samoučenju srbohrvaščine. + Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 11. maja v Gornjem gradu ob prav lepi udeležbi. Tovariš podpredsednik presrčno pozdravi navzoče in se spominja izgub, ki so v minulem letu zadele naše društvo. Tovariš Planer je žrtvoval svoje življenje na bojnem polju, tovarišici Nežiko Pirčevo in Cirilo Dele-jevo pa je po kratki bolezni nenadno dohitela neizprosna smrt! In vsi trije še mladi, vsi trije dobri, vrli tovariši in zvesti člani našega društva! Med nami tudi ni več bivšega predsednika tovariša Bizjaka, ki je bil premeščen v Celje. Da bi bil srečen na novem svojem mestu! Svoj pristrp pa je prijavila tovarišica Amalija Ločičm-kova iz Mozirja. V okr. šolski svet je b'l soglasno izvoljen naš mnogoletni zastoo-nik Fr. Kocbek. Na vzporedu je bilo poročilo o delegacijskem zborovanju v Celju. Poročal jc tovariš Sotlar, ki je društvo zastopal namesto obolelega deiegata tov. lercaka. Giede šolske reforme je prišla na razgovor samo točka o šolskin zamudah. iutna razprava pa se preloži do prihoc-. j kao osvedočene prijatelje prosvete, ¡ j damo se da če se odazvati upučenii^ r lucijama od strane pomenutih uči;eh! dovesti njihovo stanje u red kao i - " s. :niku. Sklene se naprositi Zavezo, 1.) naj deluje na višji šolski oblasti, da se štejejo vojna leta učiteljstvu dvojno, 2.) da d, b: tudi učiteljstvo živila po znižanih cenah kakor državni uradniki. — Tajnik. Kronika. = Narodna Prosveta, organ Učitelj-skog Udruženja. V Beigradu je začela z 11. majem t. 1. izhajati Narodna prosveta kot glasilo srbskega Učiteljskega Udruženja. Narodna prosvčta izhaja vsako nedeljo ter velja za kraljestvo SMS letno 24 dinarjev. Glavni urednik listu je Mih. M. Stanajevič, urednika za Srbijo sta Mi-mtin Stankovič in Jovan Jankovič, za Vojvodino Gj. Mirkov in Gj. Petkovič. V uvodniku »Naša prva reč« se zavzema list za enakopravno pospeševanje narodni prosvete z vsemi drugimi panogami javnega življenja. »Mi moramo voliti u našoj zemlji borbu za prosvetu. 1 mi pozivamo u tu borbu sve one kiji misle kao i mi, t. j. koji če tražiti, da se prosveti dade ona^ značaj, koji treba da ima. Mi se nadamo. da če uz nas biti i radnik i zanatljija i trgo-vac i vojnik i političar i zemljoradnik i svaki, koji drži: da je prosveta potrebna našem narodu kao nasušin hleb ... Polje jc prostrano, posienika mnogo treba. Na po sao!« — V članku »Vapaji učiteljstva u pokrajinama« piše Narodna Prosveta. »Glavnom odboru Učit. Udruženja i Mim-starsvu Prosvete stizu rezolucije učitelja, sa održanih skupština iz Dalmacije, Su>-venačke, Vojvodine, Bosne i Hercegovine, Srema i. dr. pokrajina našeg ujedinjenog Kraljestva, u kojima se črta očajno stanje i bedan položaj našeg učiteljstva. — Mi tražimo najodlučnije da se obrati pažnia na učiteljske zahteve od strane merodav-nih faktora. — Mi nečemo da molimo. M. govorimo u ime 20.000 udruženih učitelja, govorimo u ime pravde, morala i čoveč-nosti. — Ako su učitelji u našim pokraji nama bili zapostavljani i maltretirani za vreme robovanja, ako su morali trpeti i patiti od strane vekovnog neprijatelja našeg narodnog napretka, koji je ugušivar. prosvetu iz vlastitih računa — sad bar kad su slobodni treba da su veseli. — A-pelujemo na g. g. ministre Prosvete i Fi- cinovnicima.« io i osta Novi bojevnici Zil 1 iožni svet, poln nehvaležnosti, gorja1 skupni stanovski interes želimo popok uspeha! = Začetek visokih šol v Ljublj. V ponedeljek, dne 19. t. m., so ob hj poldne o tvorili na obrtni šoli v Ljijk ni tehniški tečaj. K otvoritvi so prisij! stopmki deželne vlade, mestne otk uravske divizije, slovenski vseuciliški centi, zastopniki vseučmske komisije, J otva sioveriikin inženirjev, obilo prvi^ sateijev itd. — Navzoče je pozdravi imenu vseuciliške komisije dr. Danilo;, jaron. Poverjenik za uk in bogočastje v erstovšek je zahvalil vseučnisko kun jo in društvo slovenskih inženirjev zjjpj ju trud ter v imenu uezelne viaue oi\; prvi temuski visokošolski tečaj v ujut m. V imenu društva siovenskin inzerm je pozdravil novi zavod nadsveuiik ; feur, v imenu mestne oucine pouzupin iiiiier. — JL/oceut Vidmar je govoru \ ivoiitveneiii preuavanju o naiogan sti nega inženirja v unznji Douocnosn, doi. /.upancic pa o vlogi matematike v tet ¿ki znanosti. — Ou uezeme viaoe so i um ucm nalog za poučevanje na tet sivem visokošolskem tečaju uocenti: 1, i co in samoodločbo Slovencev. — Udei žili so se te mamiestacije zastopniki ra aih korporacij in društev brez razic strank, da se zavzamejo za pravice S srečnega slovenskega hlapca Jerneja, * mo od zaveze ni bilo nikogar, vsaj nefl ne ne poročajo o tem ničesar. Prosimo F jasnila. — Odgovarjamo: Ze v zadnji s viiki smo v ravno tem razpredelku por can o omenjeni mannestaciji s pristavM aa se je v imenu nase ¿aveze udeie' zborovanja predsednik tovariš L. Jeie' ki se je prijavil zapisnikarju dr. Vodopi ou. Zakaj niso zastopstva naše organih oije listi omenili, nam ni znano. Krivda i m na naši strani. = t oseoen oddelek za umetnost" meravajo osnovati v ministrstvu za P" sveto. Kot najresnejšega kandidata za " oeinika tega oddeika imenujejo kiparja1 al e š t r o v i C a, za reierenta na Iva ^ pika in dr. Božo Nikoiajeviča. = Petletnica smrti jovana Skerft Prijatelji in ucenci voditelja in učitelja1 jovana Skerliča, vseučiliškega protesti jlana akademije znanosti in poslanca/ priredili povodom petletnice njegove s"1, i dne 17. maja slavnostno akademij"'! je sijajno uspela. = Anketa za pobijanje spolnih ni. V Zagrebu se je vršila anketa za P janje spolnih bolezni. Predsedoval ie.' i'hierry. Sklenili so organizirati pr"9tlj koholni pokret, izdajati brošure, ki predočevale posledice spolnih bolezni-^ jčevati ljudstvo s predavanji, uvesti b'^ plačne ambulatorije, obligatno preRjfV vanje pred sklepanjem zakona itd. 1 ' uredbe bi bile potrebne tudi drugod, ne samo v Zagrebu. — Prepoved dijaških svetov v Zagrebu. Poverjenik za uk in bogočastje na deželni vladi v Zagrebu je prepovedal cu-jaške svete, ker so prekoračili delokrog, ki so ga prvotno določili in ga je b>ia vlada tudi odobrila. Odslej je dijakom samo dovoljeno pod nadzorstvom profesorjev ustanavljati razredne občine, ki se eventualno lahko združijo v zavodne ol> CUie'= Vseučilišče v Skoplju. Iz Belgrada nam poročajo z dne 19. t. m.: Na predlog ministra prosvete je sklenila vlada, da se otvori v Skopliu vseučilišče, in sicer za začetek samo s pravno in filozofsko fakulteto. . = Nabavni prispevki. Demokratski klub je dne 12. t. m. po svojih zastopnikih interveniral na pristojnih ministrstvih gle de izplačila enkratnega nabavnega pii-spevka državnim uradnikom. Ker je pričakovati, da se tudi druge stranke v Narodnem predstavništvu zavzamejo za ta materialni priboljšek, se smemo nadejati čim hitrejšega in ugodnejšega uspeha. Ako priznajo nabavni prispevek državnemu uradništvu, ga dobi tudi učiteljstvo poleg novih 100 Jo k sedanjim draginjskim do-kladam. = Italijanizacija naše dece. Okraji i šolski svet v Kopru je sklenil, otvoriti v različnih središčih v zasedenem ozemlju tečaje za slovenščino in hrvaščino za uč -telje italijanske narodnosti. Temu učitelj-stvu bodo poverili posebne zaupne naloge. Kakšne, si lahko mislimo. = Slovanski jeziki na vseučilišču v San Francescu. Na vseučilišču v San Francescu, ki ga obiskuje okrog 700 slušateljev, je ustanovljena katedra za slovanske jezike, in sicer za ruski, češki >n srbohrvatski jezik. Profesor slovanskih jezikov je Georges Ucyes. Polemika» Zaupajmo! Sedaj, ko vršimo intenzivno in smc-treno delo za združenje vsega učiteljstva kraljestva SHS v enotno strokovno organizacijo, nimajo nekateri ljudje nujnejšega dela, nego da izrekajo dvome o možnosti takega združenja. Prva in zadnja možnost je naša dobra, poštena in moška volja! Kdor nima te, dobi vse polno izgovorov, da naše prizadevanje pač lahko zavira, a zadovoljivega konca ni mogoče preprečiti. Na napačni poti je tudi vsak, kdor išče ob fej priliki strankarskih, sebičnih ali kakršnihkoli koristi in pridobitev. Nam gre za blaginjo vsega učiteljstva naše države, nam gre za razvoj našega šolstva in potemtakem za kulturno bodočnost naroda. To je naš končni smoter. Vsaki drugačni nameni, posebno pa vsi osebni momenti so že iz vsega početka absolutno izključeni! Kdor je prešinjen od stanovske zavednosti in kdor ni inficiran od politiške kuge polpreteklosti, ta ne omahuje v svoji dobri veri v bodočnost, ampak mirno in zaupno čaka bodočih dogodkov! Izgubiti ne moremo ničesar — nasprotno, vse samo pridobimo! Malodušnikov in intri-gantov ne poslušajte, temveč se opirajte na trezni preudarek, ki nam kaže pot pod skupno streho ter zbližuje vse tovariše in tovarišice v čuvstvu zaupanja ter iskrenega, odkritega hotenja! Vsi hočemo v UJU! Kdor pa hoče drugače, ta dokazuje, da mu ni do naše stanovske skupnosti. Razpravljajte o naših načrtih temeljito in stvarno! Naposled pridemo dc sklepov, ki uresničijo naše načrte. E. G. ^ Srednje šole in pritikline. V »Slov. Narodu« z dne 13. maja t. !. št. 111., piše pod naslovom »Srednje šole in pritikline« neki profesor zasmehljivo o ljudskošolskih učiteljih. Gotovi gospodje pač hočejo, da nismo mi za nobeno rabo; jako so nam nevoščljivi za naše uspehe. Hoteli bi, da bi njim bilo povsod z rožicami postlano, a drugi — pehajte se! Vprašam: Ali je oni »nepozabni nadporočnik - ljudskošolski učitelk Podobno vojnim kuratom in zdravnikom bil takoj prvi dan imenovan v tem činu? Gospod profesor, povejte mi, ali ni tudi ta Uudskošolsju učitelj moral garati in služ'ri Svabu po vseh mogočih kurzih in šolah, preden je postal oficir ter dobil dve zlati zvezdi? Ali je morda ta profesor navajen pre-tekcije, da jo išče celo pri avstrijskih vojakih? Ali ni to bilo prav, da so tudi drugi mogli avanzirati do oficirjev, pa četudi brez znanja — klasičnih jezikov? Gospod srednješolski profesor je uverjen, da je avstrijska vlada ljudskošolski učiteljski stan protežirala kot n. pr. aktivne oficirje, ko je pri etapnem poveljstvu držala — »neuporabnega nadporočntia-Muclskošolskega učitelja«. V tej vojni sem tudi jaz mnogo izkusil in v svojih mnogovrstnih dodeljenjih spoznal profesorja, ki je bil ... kot noč: zmožen ni bil niti za ljudskošolskega učitelja ter bil v Belgradu kot tak odstavljen, pa mi niti v sanjah ne pade na um, da bi ta slučaj uporabil proti vsemu stanu. Tudi jaz sem bil nadporočnik-ljudsko -šolski učitelj (pljunite nf mene, gospod profesor!) pa sem imel za komandanta celih 6 mesecev starejšega nadporočnika, ki je bil v civilu kaznilniški paznik, v strelnem jarku nas je znal voditi bolj kot kak — srednješolski profesor klasičnih jezikov. Drago Hudč. Iz Jugoslavije. — Kaj je s prejemki vpokojencev? iz krogov vpoKOjenega uciteijstva nam pišejo : Smo ze skoro v juniju, pa še nimamo prejemkov, priznanih se pozimi. Med tem so ze drugič »regulirali« draginjske do-klade, a mi še ne čutimo dobrot prejšnji!] ukrepov. Vpokojencev vendar ni toiiKc, ua se ne bi daio izvršiti dela v par dneh, in koliko časa je že preteklo, kar smo predložili svoje dokumente vis. šol. svetu! doživljamo nujno višji šol. svet, oziroma dez. viado, da izvrši takojšnje izplačilo naših skromnih prejemkov. Naše razmere ne puste odlašanja: beda med nami je neznosna. — Obenem bi bilo pametno napraviti konec onemu predpotopnemu izplačevanju pokojnin potom davčnih ura-uov, ki so itak preobloženi z delom. Sedaj, ko Ze imamo lastno poštno hranilnico, bo gotovo za vse prizadete izplačevanje potom tega zavoda najpriročnejse. — Opom-oa uredništva: Na pristojnem mestu smo se lniormirali in smo dobili pojasnilo, da bo uvršcenje vpokojenega učiteljstva v noveplačilnestopnje gotovo ta mesec. To delo dogotavlja posebna komisija na višjem šolskem svetu. Gotovo je, da tudi deželno knjigovodstvo pospeši nakazila, tako da prejmejo vpoko-jenci nove prejemke z doplačili od 1. januarja 1.1. tekom meseca junija, zanesljive. pa 2. julija. Vsak pa lahko dobi na račun novih prejemkov predujem. Obrniti sc mora le z vlogo na višji šolski svet. Z nasvetom glede izplačevanja pokojnin potom poštnega čekovnega urada se popolnoma strinjamo. Vodstvo Zaveze bo na pristojnem mestu posredovalo, da se to uresniči. — Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v soboto, dne 10. maja 1919, smo prejeli sledeče obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zaoisnikar oglasi bistvenejše kuren-cije, ki se vzemo na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 10. aprila 1919. Na znanje se vzame poročilo o živahnem protialkoholnem gibanju na ljubljanski!! ijudskih in meščanskih šolah. Naprositi je mestne šolske in druge zdravnike, da pr:-rede po šolah poučna predavanja proti alkoholu za mladino in za starše. Povabiti je tudi načelstvo »Svete vojske«, naj sodeluje pri tem občekoristnem gibanju v splošni dobrobit ljudstva. Na znanje se vzame poročilo o dosedanjih predpripravah za ustanovitev javnih meščanskih šoi v Ljubljani. Učni načrti so deloma že pripravljeni, ostalo je pospešiti in vse načrte predložiti anketi strokovnjakov, da se čim prej uveljavijo sklepi .občinskega sveta glede otvoritve šol in predloži ves elaborat mestni občini in višjemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Prošnjo nekega učitelja za podaljšanje bolniškega dopusta je predložiti višjemu šolskemu svetu s priporočilom da ji ugodi. Nasvetu, da se dovole zopet v predvojnem času veljavni majniški izleti šolske mladine in da dob' v ta namen en dan prost, ki ga določi šol sko vodstvo, se pritrdi. Ko se reši še nekai internih vprašanj, zaključi predsednik sejo. —Vzkliki trpljenja. Preteklo nedeljo se je vršil v ljubljanskem Unionu shod beguncev z ozemlja, ki so ga zasedli Italija-ini. — Župnik-begunec Budin je dejal: »Begunci poznamo samo eno stranko, ki jo edino priznavamo in ki ni nobena druga kakor kraljestvo SHS. Apeliramo na ves kulturni svet ob 11. uri, naj ne zatre čuta pravičnosti! Italijani so sicer poslali v Pariz zaboje zlata in nad 400 vlačug, da bi delale zanje reklamo, toda vkljub temu pri de čas, ko bo zmagala pravica in resnica!« — Nato je govoril A. Kozman: »Beguncev je 15 do 20 tisoč, ki se ne morejo vrniti domov. V Strnišču je okrog 3000 beguncev, ki so sicer s hrano preskrbljeni, toda obleke nimajo. Imamo nad 300 begunskiii dijakov, ki so popolnoma odtrgani od svojcev in brez vseh sredstev. Na Hivat-skem je okoli 2000 naših begunskih otrok, ki pa zanje nihče ne ve, kje so in kako se jim godi. Ko so matere povpraševale po teh otrocih, so jih tolažili, da se jim dobro godi. Nedavno pa se je vrnilo 30 bolnih 'n ušivih otrok v Ljubljano, odkoder so jih poslali v Strnišče. Glavna krivda vsemu temu je, ker ni prave orientacije.« — Strašno! Tako nam gine naš naraščaj — naša bodočnost — naša nada ... — Razpis služb. Za dvorazredne trgovske šole v območju deželne vlade za Slovenijo se razpisujejo za šolsko leto 1919/20 4 mesta učiteljev knjigovodstva, dopisja, trgovskega računstva in trgovin-stva. V poštev prihajajo tisti, ki imajo izpit za poučevanje naštetih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah. Ako bi pa teh ne bilo, se bodo upoštevale prošnje tistih, ki so izpolnili pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu. (Dovršitev nižje gimnazije, realne gimnazije ali realke in ab-solviranje popolne javne trgovske akademije. Zadostuje tudi dovršena srednja šola in absolviranje abiturientskega tečaja. Poleg tega se zahteva najmanj triletno praktično delovanje v blagovni trgovini, oziroma v banki). Natančnejša pojasnila daje interesentom ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani. — Izpraševalna komisija. Za prehodno dobo do nove ureditve se je sestavila za učiteljske kandidate na dvorazrediuii trgovskih šolah v območju deželne vlade za Slovenijo posebna izpraševalna komisija, ki sestoji iz sledečih članov: Franc Verbič, profesor 1. drž. gimnazije, predsednik in izpraševalec za prirodopisje. pnrodoslovje in blagoznanstvo; Josip Go-gala, ravnatelj Slov. trg. šole, izpraševalec za knjigovodstvo, dopisje, trgovsko računstvo in trgovinstvo; dr. Vinko Sara-bon, prof. I. drž. gimnazije, izpraševalec za trgovsko zemljepisje. Prijave za izpit naj se vlagajo na ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani. — Zavednost idrijskih učiteljic. Laška gosposka je v Idriji zahtevala od učiteljic, naj obljubijo zvestobo »novi domovini«. Te so po svoji ravnateljici sporočile, da tega ne store, ker še ni znan sklep mirovne konference, komu pripade Idrija. Lahi so bili zaradi takega odgovora razljučeni ter so ravnateljico Marijo Kavčičevo zastražili in ji zapretili, da jo internirajo. Ko so učiteljice to zvedele, so se Zavzele za svojo ravnateljico ter laški oblasti sporočile, naj internira katerokoli izmed njih, le ravnateljice ne, ker je ta storila le to, kar so ji učiteljice naročile. Ta odločnost in solidarnost je imponirala celo laški gospodi! — Čast in priznanje koleginjam v zasedeni Idriji, ki je bila, je in ostane naša! In stanovsko zavedne učiteljice tudi! — Osebne vesti. Z ozirom na potrebe narodnega šolstva so iz službenih ozirov začasno premeščeni: Josip Poljane c, učitelj pri Sv. Ilju v Slovenskih goricah, za začasnega strokovnega učitelja na deško meščansko šolo I. v Mariboru; Henrik Bregant, nadučitelj v Keblju, in Ana Bregantova, učiteljica v Keblju, za nadučitelja, oziroma za učiteljico na Sladki vrh pri Trnovem. — Angela L e -b a r j e v a , stalna učiteljica na Polen-šaku je začasno premeščena na šestraz-rednico pri Sv. Lovrencu v Slovenskih go-rich. — Odpuščeni sta: Izabela Sarkova, strokovna učiteljica na dekliški meščanski šoli I. v Mariboru, in Eleonora Krali-kova, začasna učiteljica na deški ljudski šoli III. v Mariboru. — Z ozirom na potrebe narodnega šolstva je iz službenih ozirov začasno premeščen Dragotin Ur-bič, učitelj pri Sv. Jakobu v Slovenskih eoricah. za začasnega strokovnega učitelja na deško meščansko šolo I. v Mariboru. — Neverjetno! V »Slovenskem Narodu« beremo neverjetno Zgodbo o čudnem postopanju občinskega odbora v Sv. Križu pri Kostanjevici. Na dnevnem redu občinske seje dne 27. pret. mes. je bil razgovor o razširjenju ondotne šole. Vrliu-tega so razpravljali možakarji tudi o dveh prošnjah za podelitev gostilniške koncesije. Občinski odbor je te zadeve rešil na županov predlog s parolo: »Vun s šolo, not z oštarijo!« — češ, da oštarij ni nikoli odveč, šol pa ne potrebujemo. V občinskem odboru sede tudi analfabeti. Okraim šolski nadzornik ni obvestil šolskega voditelja o tej zadevi, o kateri so potem sklepali ostanki Šusteršičeve vlade sami. — Nemška kultura. Iz Celovca poročajo, da so nemški koroški tolovaji v Velikovcu umorili dve šolski sestri. — V Celovcu so zaprli tiskarno Mohorjeve družbe, ustavili list »Mir« in zaplenili večje število slovenskih knjig. Kdaj pride maščevanje in kakšno bo? — Iz Pulja nam pišejo: Sestra Elekta Lastnovska je poučevala otroke za prvo sv. obhajilo, seveda v hrvatskem jeziku. Karabinjerji so zvedeli za to »pregreho«, pobrali vse knjige, otroke razgnali in sestro Elektro nesramno ozmerjali. Sedaj je pa rešen — laški Pulj! — Predaja šulferajnske šole v Polj-čanah. Gerent občine Pekel gosp. Vode-nik je v imenu občine prevzel poslopje in inventar šulferajnske takozvane Roseg- gerjeve šole v Poljčanah. Pri predaji so bili navzoči kurator šulferajnskih šol za mariborski okraj dr. Urban Lemež, bivši vodja šulferajnske šole Schmuck in zastopniki krajnega šolskega sveta poljčan-skega. Učitelj Schmuck, ki je bil eden naj-strastnejših vsenemških agitatorjev v o-kraju, še vedno stanuje v šoli. Srednješolske vesti. Učiteijiščniki ljubijanskega učiteljišča uprizore v torek, dne 27. t. m., v dramskem gledališču Funtkovo dramo »Tekma«. Čisti doliodek je namenjen za Cankarjev spomenik. — Opozarjamo na to gledališko predstavo! Podržavljenje dekliškega liceja v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je sklenil, naj se dekliški licej podržavi in izpre-meni v osemrazredno realno gimnazijo. Na zadnji občinski seji so razpravljali o dopisu deželne vlade, poverjeništva za uk in bogočastje, glede eventualnega prevzema mestnega dekliškega liceja v last in upravo državne naučne uprave. Predlog finančnega odseka je, da se mestni dekliški licej za lastno nabavno ceno 726.000 K (sedanja vrednost nad 2 in pol milijona K) odstopi državni naučni upravi, a samo pod pogojem, da ostane poslopje ohranjeno prvotnemu namenu, namreč ženski šolski izobrazbi, in da bi smela mestna občina v slučaju, da bi se ta pogoj ne izpolnil, kupiti poslopje zopet za isto ceno. Predlog je bil sprejet. Gimnazijsko poslopje v Celju. Za dovršitev zgradbe gimnazijskega poslopja v Celju, ki je zaradi stanovanjske bede in iz zdravstvenih in pedagoških ozirov nujno potrebna, je deželna vlada dovolila potrebni kredit. Književnost in umetnost. »Zvonček«. Izšla je 3. in 4. številka z bogato in lepo vsebino. 5. številka je v tisku ter bo razposlana še ta mesec. — Pridobivajte »Zvončku« novih naročnikov! »Sokol«, glasilo Slovenske Sokolske Zveze. Doslej so izšle 4 številke (v dvoj-natih zvezkih) tega novega glasila Slovenske Sokolske Zveze, ki ga tiska Učiteljska tiskarna. Vsebina njegova je naravnost odlična po kakovosti in obliki. Učitelji Sokoli naj si naroče ta list, da se poglobe v lepoto sokolske misli in jo propagirajo med narodom z besedo, delom in sokolskim zglednim življenjem. List stane letno 12 K. »Sokolič«, list za sokolski naraščaj. V Učiteljski tiskarni je začel izhajati »Sokolič«, list za sokolski naraščaj, pod uredništvo dr. Ivana Laha. Izšla je 1. in 2. številka z bogato in ilustrovano vsebino. Naslovno stran in glavo je narisal tovariš Dragotin Humek. Učitelje Pokole opozar jamo na ta list s pozivom, naj skrbe c.a fijegovo razširjanje med sokolskim naraščajem. Cena »Sokoliču« je za vse 'eto 10 K. Ljubljanski Zvon. V letošnjem letniku Ljub. Zvona zbuja veliko pozornost zg"-dovinski roman znanega našega romanopisca dr. Ivana Tavčarja. Dejanje romana se vrši za tridesetletne vojne v Škofji Loki in okolici in opisuje vse grozote in podivjanost tedanjega časa. Poleg glavnega romana prinaša Ljub. Zvon manjše novele, eseje in pesmi. V aprilovi številki je natisnjena krasna pesem Pavla Golije »Procesija«, ki je dobila častno nagrado. — Ker sta odšla Oton Zupančič in Milan Pugelj na daljši dopust, je prevzel s peto številko uredništvo lista znani literarni kritik dr. Glonar. — Naročniki na letošn"i letnik Ljub. Zvona se nekaj časa še sprejemajo, ker so še vse letos izišle številke na razpolago. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Celoletn? naročnina znaša 30 K. — Slovencem v zasedenem ozemlju, ki so naročeni na Ljub. Zvon, naznanja upravništvo, da so prihranjene zanje vse letošnje številke. Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Dne 16. maja t. 1. je priredilo odlično pevsko društvo »Lj. Zv.« v veliki dvorani Narodnega doma koncert pod vodstvom svojega neumorno delujočega in požrtvovalnega pevovodje Z. Prelovca. Sodelovali so poleg društvenega zbora člani narodnega gledališča: R. Zika, Iv. Trošt, M. Dežela in L. Zika, Fr. Mohorič in mlada pianistka N. Potočnikova. Na vzooredu so bili moški zbori, izmed katerih je glede izvajanja pohvalno omeniti oba Devova zbora koroških narodnih pesmi. Prelovčev moški samospev »Zapoj mi pesem, o dekle« je sad naprednega stremljenja skladateljevega. Izmed mešanih zborov, ki smo nekatere slišali že pri zadnjem društvenem koncertu v Unionu, se je še najbolj gladko odpel Gerbi- čev nedolžni »Pomladni spev,« ki pa zbog svojega bolj šolarskega teksta in muzikai-ne preprostosti menda ne sodi med koncertne pesmi. — Fr. Mohorič (tenor) je zapel Prochazkovo »Tak si lepa« in arijo iz opere »Werther« ob čednem klavirskem spremljevanju Nilke Potočnikove še precej zadovoljivo. — Kot najsijajnejši in privlačni točki vsega vzporeda sta bili v prvi vrsti prekrasni kvartet Cajkovskega v D-duru in en kvartetni stavek našega nadebudnega skladatelja L. M. Skrjanca. Mladi umetnik je v izrazu modern in plemenit, in vidi se takoj, da študira le ob najresnejših prvovrstnih proizvodih svetovne literature. Žel je povsem zaslužka buren aplavz in prejel kot izraz razveseljivega pripoznanja velik lovorjev venec. Njemu in izvajajočim za prekrasno izvajanje najiskreneje čestitke! Nudil se nam je izreden užitek, ki so ga, žal, nekateri po svoje resno glasbo umevajoči brez-brižneži kalili s pohajanjem po hodniku in z večnim loputanjem vrat. Ali naj najeti vratarji samo vstopnice pobirajo? Zakaj ne zavrnejo kategorično brez pardona vsakogar, ki hoče med izvajanjem brez-potrebno v dvorano ali iz nje — pa naj bo potem Peter ali Pavel? Koncert je bil precej dobro obiskan. Ob tej prireditvi prejmi pevovodja Z. Pre-lovec za trudapolno delovanje in za po-vzdigo slovenske glasbe zagotovilo iskrene hvaležnosti! Srčno želimo, da z neskaljenim veseljem vztraja dalje na kulturnem polju in povede svoj pevski zbor na čim-daije višjo stopnjo popolnosti in dovršenosti ! Jos. Pavčič. Za naše meje. Primorski Slovenci ostanejo zvesti jugoslaviji 1 Uovor poslanca ur. Dinka Fuca v adresni deda ti Narounega predstavništva v belgradu diie ¿à. marca iyiy. — Ljubljana 1919. — Cisti aonouek. je namenjen v podporo šolstva v zasedenem ozemlju. — Str. 12. — Cena 1K3U vin. — Poslanec dr. Puc je izčrpno govoril v Narodnem predstavništvu o naši Primorski, neovržno dokazujoč, da imamo do te svoje zemlje neizpodbitno pravico. Največjo pravico do Primorske pa nam daje jasna in neomajna volja naroda, ki je tamkaj naseljen od davnih vekov, ki je bil, ki je in ki ostane naš. V nobenem narodu vsega sveta ni samoodločba tako nedvomno izražena, nego v tem najzavednejšem in najkrepostnejšem delu našega naroda, v katerega imenu priznava poslanec dr. huc »kot svojo državo edino le kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ji ostanemo zvesti do smrti!« Četudi začasno, a za vedno ne izgubimo svojih primorskih bratov. Kdor to ljudstvo pozna, ve, da mu pride osvobojenje in končna združitev z nami. Krivica je ogromna, trpljenje je silno — toda za Velikim petkom pride Velika noč! Kapljice za srca in možgane družini Slovencev, Hrvatov in Srbov za uporabo ob postnih dneh. Zapisal M. K. Gregov. — Ljubljana. Tisk Učiteljske tiskarne. Samozaložba. 1919. Str. 30. Cena 1 K. — Teh kapljic je natočenih v lični posodi 13u. Grenke so in sladke, kakor drugače ni mogoče, ker jih je nakuhala gospa Resnica. Mnogoteremu se bo ob njih vonju zavihal nos, drugi se bodo natihoma muzali. Umetniške oblike in slovniške popolnosti ne moremo prisoditi tem verzom, a jedro je zdravo, beseda preprosta in brez olepšav. »Ljudski filozof« je motril dogodke in razmere z zdravimi očmi. G. ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.) XXI. izkaz. Po 20 K: Žirovnik Janko — Borovnica; E. Gerkmanova — Mengeš. Po 10 kron: Tscherne J. — Kočevska Reka. — Tov. Tscherne nam piše: »Priloženih 10 kron pošiljam s prošnjo, da porabite ta kamenček za izgradbo svoje Zaveze. Naj bi ji bilo usojeno, da še dalje šoli in uči-teljstvu pribori uspehe.« — In kje ste še premnogi tovariši in tovarišice, da Vaših imen in doneskov nikakor ne morem izkazati? Prosim, kaznujte vprašalca s tem, da mu pošljete svoje doneske! — Današnji izkaz 50 K. Prej izkazanih 5590 kron. Skupaj 5640 kron. Ivan Petrič, Ljubljana — Sp. Šiška LISTNICA UREDNIŠTVA. Več učiteljic: Pozivljte nas, naj objavimo v svojem listu izid izpitov učne usposobljenosti zadnjega termina, ker to gotovo zanima učiteljstvo. — Radi bi Vam ustregli, toda ni nam mogoče, ker nismo od izpraševalne komisije prejeli nobenega poročila. Prejšnja leta nas je vedno obvestila o izidu; zakaj je sedaj to opustila, ne vemo. A. S. v P.: Porabimo o priliki. Gornji grad: Predlogi so navedeni v poročilu. Dopis smo izročili vodstvu Zaveze v daljnje uradno poslovanje. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Mar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Glasom sklepa seje upravnega odbora Zaveze z dne 17. aprila t. 1. je določena cena Zavezinim listom za nečlane naročnike za vse leto, in sicer: Učiteljski tovariš . . K 20:—- Popotnik.....»16:— Zvonček.....» 15:— Naročnino za vsak list je treba poslati naprej. Na naročbe brez istodobno v poslane naročnine se upravništva Za-vezinih listov ne ozirajo. Razglas. »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani je odkupila vso Ed. Holzelnovo zalogo velikih slovenskih in srbskih zemljevidov z vsemi pravicami vred. Na razpolago so: 1.) Orožnov zemljevid Kranjske (merilo: 1 : 130.000), sezajoč preko Gorice, Trsta, Reke, Zagreba, Maribora, Celovca itd. Velja nalepljen 60 K. 2.) Orožnov zemljevid Primorske (Goriške, Trsta, Istre) v istem merilu in v isti izvršitvi, sezajoč preko Ljubljane, Reke in globoko na jug, nalepljen 60 K. 3.) Orožnov zemljevid Palestine (merilo: 1 : 200.000), nalepljen 54 K. 4.) Orožnov zemljevid polut (merilc: 1 :20,000.000) nalepljen 40 K. 5.) Orožnov zemljevid Evrope (morilo: 1 : 4,000.000), nalepljen 40 K. 6.) Nadalje zemljevidi s srbsko nomenklaturo v cirilici: a) Mandič Planiglobi (brez državnih mej), nalepljen 50 K. b) Stojičič: Palestina (merilo: 1 :236 tisoč), nalepljen 45 K. c) Mandič: Evropa (merilo: 1:4,000.000), nalepljen 40 K. V Ljubljani, dne 30. aprila 1919. Poverjenik za uk in bogočastje: dr. Verstovšek, s. r. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Ufitelj» skega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. aprila 1919 K 132.220-36. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡¡i», do '/26. ure popoldne. = Pravkar je izšel v zalogi Učiteljske tiskarne r. z. z o. z. = v Ljubljani = SIOIIEIISKIHIEIOUAR, spisal Julij Bučar, □ navodilo, kako je loviti, rediti, § o razpenjati metulje in kako ure- o jevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. S 15 slikami. == Cena K 5-—. r To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolce. :oo: Izšla je: Kratka srbohrvatska slovnica za Slovence. Sestavil dr. Josip Mencej. —— Cena 2 kroni. - V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila Učitelj-- ska tiskarna. - Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica številka 6. Izšel je četrti zvezek VSEBINA: 1. Fantje od fare. - 2. Z doma. — 3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Čestitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše - - zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - - Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta", v Ljubljani r. z. z o. j. ČekoTiii ranili stev. 797. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 41/2°/o> Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načeistvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu; mesečnih rokih A B C D E F G H 12 18 24 38 46 60 70 85 in sicer rokov 11 17 23 37 45 59 69 84 9 K — h, 6 „ - . 50 50 75 50 rok 12. 18. 24. 38. 46. 4 K 73 h 3 . 56 „ 4 » - . - . 66 , 1 „ 81 „ 60. -70. 1 85. 1 70 42 26 Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. t Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in vsako soboto od ",5. do '/, 6, ure popoldne. Prispevajte za rezervni sklad Zaveze -————---J C Najpripravnejša in najlepša darila za otroke so MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 3 K 30 vin. ZVONČEK iC List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od XVII. do XIX. :-: :-: V navadni vezbi 10 K, elegantno vezan 13 K. -» »a» -- Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. I \ i i Izšla je brošura: Novi prejemki aktivnega in upokojenega učiteljstva, vdov in sirot« Naredba celokupne deželne vlade za SLOVENIJO z dne 14. februarja 1919. sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, iffSK? .............................. cena 1 K. ..............................