HARTL ADELMANN : S S " f ÉHbx tVl 81 jffifstäl objekti tehnologije oprema CČPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203 MLADINSKI SERVIS tel.: 854 - 831 številka 49, cena 30 tolarjev 19. decembra 1991 KAM GRE VELENJSKO ZDRAVSTVO? — Po razmišljanju dr. Rebernika v eni prejšnjih številk danes objavljamo prispevek prim. dr. Fi-javža. STRAN 4 LOGARSKA DOLINA SE PREBUJA - Domačini v tej alpski lepotici in na Solčavskem odločno zavračajo obtožbe o cestnini in še čem, želijo si napredka in boljšega življenja. STRAN 10 BLIŽAJO SE PRAZNIKI Letošnje božične in novoletne praznike bomo v marsičem slavili drugače kot doslej. Zaradi razmer in zaradi praznikov samih. STRANI 9 in 20 Veselje v središču Velenja V teh prednovoletnih dneh je v središču Velenja zares veselo tako kot se pač za pred-praziiične dni tudi spodobi. Turistično društvo je tu pričaralo sejemsko vzdušje, zvrstilo pa se bo tudi cel kup prireditev. Krona vsega bo seveda silvestrovanje na Titovem trgu. ki bo-letos še bogatejše kot lansko. Za slovesnejši videz središča Velenja pa so poskrbeti tudi šentiljski planinci, ki so sem pripeljali veliko smreko, kar 21 metrov meri. Obljubili pa so tudi, da bodo odslej vedno priskrbeli Velenjčanom takšno božično novoletno razkošje. Humanitarna pomoč iz Avstrije Naggelar je sprožilo akcijo v širši okolici mesta Spittal, ki je sodeč po velikih količinah pripeljane pomoči imela velik odziv. Zbirali so hrano, zdravila, rabljena in nova oblačila, v akcijo pa so se vključili vsi, od vrtcev do fakultete in ostalih prebivalcev tega okoliša. Odločili so se, da zbrano pomoč prepeljejo sami in jo tudi sami izročijo. V šoštanj-skem gasilskem domu so tako obdarili hrvaške otroke in njihove matere z bočičnimi darili, hkrati pa so jim pustili tudi večje količine hrane in oblačil. V šoštanjskem hotelu Kajuh, ki so ga zaradi finančnih težav pred kratkim zaprli, je našlo svoj drugi dom okoli 50 beguncev iz sosednje Hrvaške. Predvsem so to matere z majhnimi otroki, ki sedaj same skrbijo za prehrano intu živijo bolj samostojno. V soboto je iz avstrijskega mesta Spittal prispel večji konvoj humanitarne omoči. Šoštanjski gasilci in gasilci iz tega avstrijskega mesta so že dolga leta pobrateni in tako je tudi prišlo do te pomoči. Žensko gibanje v Krščansko-demokratski stranki avstrijske Koroške, ki ga vodi gospa Vera * ******* * * ^ * I * t Okrepčevalnica ^{i ,* I *BIFE* KOZLEVČAR * Kruhova SoStary ^ * tel.: O63/ 882 - 1 IO * * * * * * * Vsem krajanom Šoštanja in občanom Vele- * * nja, posebej pa našim obiskovalcem želimo * * veselo božično praznovanje in srečno, zdravo * * ter uspešno novo leto 1992! * * * Pričakujemo vas vsak dan od 6. do 22. ure, * * na BOŽIČNI VEČER 24. decembra pa vso % z dobrimi domačimi klobasami, kuha- * /J* nim vinom in medico ... Vabljeni! I" "Ti-, * 1 * rs ************************* -s» Občina Velenje 30 let komunalne oskrbe V občini Velenje v letošnjem letu slavimo trideset let organizirane komunalne oskrbe. Ob tej priložnosti bo Komunalno podjetje Velenje jutri, v petek, ob 11. uri v dvorani velenjske glasbene šole pripravilo slavnostno prireditev. (bm) Vlada na prepihu? Za danes ob 10. uri je sklicano zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Osrednja in zagotovo tudi najbolj zanimiva točka pa je letošnji proračun. V kakšni obliki ga bodo obravnavali je pravzaprav težko reči, saj je skupščina zadolžila izvršni svet, da pripravi rebalans proračuna s posebnim poudarkom na uresničevanju 7. člena odloka o proračunu občine Velenje (ta zahteva pridobivanje soglasja v skupščini za prerazporejanje proračunskih sredstev) in dinamiko delitve sredstev po posameznih proračunskih porabnikih. Na dnevnem redu pa je predlog odloka o spremembi odloka proračuna občine Velenje za letos. Ta opredeljuje skupne prihodke občinskega proračuna v višini 478.488.700 tolarjev. 29.679.593 tolarjev je izkazanega primanjkljaja. V predlogu tega odloka je zapisano tudi, da izvršni svet med letom v okviru obstoječih virov prihodkov usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s porastom cen na drobno. Podan pa je tudi pregled prihodkov in njihova razporeditev, ki je zajeta v bilanci, ta pa je sestavni del proračuna. Gornja Savinjska dolina Infrastruktura posodila gospodarstvu V spremstvu šoštanjskih gasilcev so preostalo pomoč odpeljali v Hrvaško mesto Čazma. V to mesto zato, ker prav tako sodelujejo z njihovimi gasilci. Nov konvoj pomoči bodo v Šoštanj predvidoma pripeljali že januarja, saj po besedah predsednice ženskega gibanja Vere Naggelar avstrijske žene ne morejo mirno gledati, kako v sosednji državi trpijo otroci in njihove matere. Ženske morajo pomagati ženskam in njihovim nemočnim otrokom. bš Občina Mozirje je prejela še zadnji obrok republiških sredstev za odpravljanje posledic lanske poplave. Gre za 123 milijonov tolarjev, o njihovi razdelitvi pa so odločali člani izvršnega na zadnji seji. Predloga sta bila dva. Po prvem naj bi večji delež dobila industrija, po drugem pa infrastruktura s številnimi nerešenimi in ključnimi problemi. Večina članov se je v razpravi opredelila za reševanje problemov v infrastrukturi. Razlogov je več. Industrija v težavah ni samo zaradi poplav, so tudi drugi razlogi, in tudi ti tolarji ne bi pomenili trajne rešitve. Na drugi strani je škoda na infrastrukturnih objektih izključno posledica vodne ujme, reševanje teh težav pa usodno vpliva na celotno občino. Gre za prevoznost cest, kar je pomembno za gozdno gospodarstvo, turizem, prevoze na delo, gre za neurejene vodotoke, ki bodo spet poplavljali in tako naprej. Ker je to zadnji republiški obrok in ker bo reševanje teh problemov ostalo na občinskih plečih, česar občina nikakor ne bi zmogla, je treba najnujnejše probleme rešiti sedaj. Nikar dati sredstev nekomu in se pri tem ne zavarovati pred možnimi novimi poplavami. Izoblikovala se je torej nova rešitev, ki izhaja iz ugotovitve, da sredstva neizkoriščena ne smejo ležati na računu. Večino tolarjev bodo tako začasno posodili industriji, ker zaradi zime in neizdelanih projektov dela v infrastrukturi niso možna. Sredstva so na voljo z devizno klavzulo in z 2-odstotno obrestno mero, vračati jih bo treba ob pričetku del, oblikovali pa so tudi spisek z zneski za posamezna podjetja. Ostali del so namenili gozdarstvu, kmetijstvu, Komunali za soudeležbo pri najetju mednarodnega kredita, delavski univerzi za nakup ob poplavi uničenega stroja, RTC Golte za soudeležbo pri novi Firmi v Logarski dolini, stanovanjskim vprašanjem, 2 milijona tolarjev je rezerva za postopek denacionalizacije, štirih milijonov tolarjev pa niso razporedili, (jp) Kako omejiti naraščanje brezposelnosti? Konec septembra je bilo v Sloveniji prijavljenih 82.096 iskalcev zaposlitve, kar je kar 65,6 % več kot isti mesec lani. Po napovedih naj bi se število brezposelnih drugo leto povečalo na 103 tisoč, po nekaterih ocenah pa celo na 125 tisoč. Ne velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki zajema 6 okoliških občin, je bilo v novembru že 5189 iskalcev zaposlitve, od tega v Velenjski občini 1897. v Mozirju pa 561. Zaradi že znanih razlogov se je v mesecu novembru povečalo tudi število invalidnih oseb, ki iščejo zaposlitev (oktobra jih je bilo 300, novembra pa 327). V celotni regiji jè bilo v istem mesecu 58901 zaposlenih, od tega v Velenjski občini 2331 1, v Mozirski pa 6206. Brezposelnost se je v novem- bru 1991 v primerjavi z mesecem decembrom 1990 najbolj povečalo v občini Mozirje (100%), v Velenju pa kar za 49 %. Če k temu dodamo še padec gospodarske rasti, zmanjševanje industrijske proizvodnje in porast cen, so razmere v Sloveniji, pa tudi v naši in Mozirski občini tako zaostrene, da lahko slej ko prej pride do socialnih nemirov. bš ■ ■ Mozirje Božiček in spremstvo V Mozirju bo naslednje dni slovesno, zanimivo in prijetno. Turistično društvo, predvsem člani sekcije majevcev bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo tudi letos pripravili prihod Božička. Kar trikrat in sicer v soboto, nedeljo in ponedeljek, vsakič ob 17. uri, bo v središču Mozirja s številnim spremstvom pozdravil krajane, zlasti najmlajše. PRI VIDI «r 063/ 895-195 Oprostitev doplačila k cenam zdravstvenih storitev Od letošnjega 1. maja dalje sodi v delokrog zaposlenih na Centru za socialno delo Velenje tudi reševanje zahtevkov občanov do oprostitve doplačila k cenam zdravstvenih storitev. Do oprostitve plačila participacije so upravičeni tisti občani, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegal 45 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Oprostitev velja tudi za družinske člane občana, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, in če jih seveda to preživlja. V tem letu znaša kriterij za pridobitev te pravice 2.546 SLT za veččlansko gospodinjstvo oziroma 3.111 SLT za samsko ali dvočlansko gospodinjstvo z enim samim dohodkom. Do te pravice pa so avtomatično upravičeni še vsi tisti, ki prejemajo katero od socialncrvarstvenih pravic. Do 1. novembra letos je pravico doplačila k cenam zdravstvenih storitev uveljavilo že 3165 občanov velenjske občine, kar je glede na vse prej zapisano veliko. Družbena pomoč otrokom Družbena pomoč otrokom sodi med najštevilčnejšo socialnovar-stveno pomoč. V tem letu jo je, po podatkih Centra za socialno delo Velenje, uveljavilo več kot 8 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Med upravičenci prevladujejo družine, kjer so starši zaposleni, število prejemnikov iz družin upokojencev in nezaposlenih pa je približno enako (8,03 oziroma 8,66 odstotka). Poprečna družbena pomoč je v letošnjem oktobru znašala 894,30 SLT na otroka, na družino pa 1.860,13 SLT. Doslej je bilo upravičenih do te pomoči 1108 družin, ki živijo le v občini Velenje, družbenodenarno pomoč pa so prejemale za 2218 otrok. Krvodajalstvo spet na zavidljivi ravni S štiridnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, bila je konec prejšnjega meseca, je komisija za krvodajalstvo pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje sklenilo delo za to leto. 926 darovalcev krvi, kolikor jih je prišlo na odvzemna mesta v hotelu Paka, tokrat sicer ni toliko kot so bili vajeni organizatorji prejšnja leta (zaradi omejenega vpisa v sezname krvodajalcev), ne pa spet pod pričakovanji. Po prvih bežnih ocenah naj bi se letošnji rezultati na področju krvodajalstva v občini Velenje približali lanskim. Ocena zato, ker na občinski človekoljubni organizaciji Velenje še nimajo na voljo podatkov o odvzemih v bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec. Mimogrede pa naj ob koncu zapišemo, da je prejšnji petek na prošnjo Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane izkazali svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski 80 krvodajalcev občine Velenje. Predvsem so bili to delavci Gorenja in rudnika lignita Velenje, (tp) Delna nadomestitev stanarin Do konca letošnjega oktobra je pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavilo 722 občanov občine Velenje, 212 pa na Centru za socialno delo Velenje kjer dodeljujejo tovrstno pomoč, niso mogli ugoditi. To je kar 9,64 odstotkov vseh nosilcev stanovanjske pravice v občini. Ali je to malo ali veliko dovolj zgovorno priča podatek, da je leta 87 znašal delež družbe pri vzdrževanju družbenih stanovanj komaj 4,5 odstotka stanovanjskega fonda. Zaskrbljujoče pri tem ni le rast števila upravičencev do tovrstne pomoči, ampak tudi dejstvo, da je od teh zaposlenih več kot 70 odstotkov, v 37,67 odstotke primerih pa sta zaposlena celo oba roditelja. Večina upravičencev do delne nadomestitve stanarine (55 odstotkov) prejema to pomoč v višini od 30 do 50 odstotkov stanarine, pri 24,36 odstotka pa je pomoč višja kot 50 odstotna stanarina. V poprečju je v mesecu oktobru letos delna nadomestitev stanarine znašala 500,26 SLT. (tp) Prikaz zobozdravstva V celjskem Muzeju novejše zgodovine (nekoč Muzej revolucije) želijo pripraviti prikaze še raznih drugih področij, ne le teh, po katerih so bili znani doslej. Tako naj bi v začetku vsaj dva prostora namenili tudi prikazu razvoja zobozdravstva. Znani celjski zobozdravnik dr. Franc Štolfa ima namreč dobro zbirko tovrstnih pripomočkov, ki jih bi bilo dobro stalno prikazati na ogled ljudem. V Celju celo razmišljajo, da bi zasnovali muzej slovenskega zobozdravstva. V muzeju naj bi v kratkem tudi lahko ogledovali eksponate Tehniškega muzeja Slovenije. (k) Manj gostov V zdravilišču v Rogaški Slatirii so navajeni, da imajo vse zmogljivosti skozi vse leto dobro zasedene. Zato so zdaj, ko je zasedenost padla na okoli 60 odstotkov, zašli že v precejšnje težave. Tako so ta čas »dali« na čakanje okoli 60 delavcev. Vendar pričakujejo, da jih bodo vse lahko poklicali na delo že ob bližajočih se praznikih, saj se jim obeta dober obisk. Res pa je tudi, da so pri pregledu poslovanja ugotovili, da imajo dejansko za 15 do 20 odstotkov preveč zaposlenih. Vendar bodo ta višek odpravili z nebolečimi ukrepi. V vodstvu tudi odločno zanikajo govorice, naj bi se poskušali znebiti predvsem delavcev, ki prihajajo na delo z druge strani meje. (k) Atentati Piše: VINKO VASLE Vse kaže, da se tudi naše notranjepolitično življenje približuje Evropi. Kot se spodobi, smo tudi Slovenci dobili atentatorje in žrtve, pri čemer ni ravno nujno, da gre za politične razloge. Mile Šetinc, ki mu je nekdo prijazno nastavil molotov-ko pred vhodna vrata v stanovanje, je znan po svojem dolgem poslanskem jeziku, da o njegovih člankih sploh ne govorimo. Ni se bati, da bo prav on naš novi Stjepan Radič, Hrvat, ki so ga v gnili Jugoslaviji ustrelili v beograjskem parlamentu. Navsezadnje bi pretiravali, če bi trdili, da je v našem demokratičnem parlamentu kaj takšnega sploh mogoče. V razmerah, ko se poslanci še pretepati ne znajo — kar je na primer značilno za razvite zahodnoevropske parlamente —, si kaj hujšega kot prepire ne moremo obetati. Dan po napadu na gospoda Šetinca je v Ljubljani do tal zgorel Delov kiosk, že kakšen četrti zapored. V ognju in dimu je izginilo nekaj komadov sodobnega slovenskega demokratičnega tiska, kar je zastonj reklama in me čudi, da oškodovana hiša svojih izdaj ne reklamira s sodobnim sloganom: »Tudi Galilleo je zgorej na grmadi,« ali »Tudi naši časopisi dobro gorijo, kurjava pa je draga!« Sicer pa, dokler na grmadi ne bo zgorel prvi pravičniški žurnalist, je natolcevanje o slovenskih desnicah čista paranoja. Tudi pismene in telefonske grožnje nekaterim sedmosilašem, ki bolj spominjajo na oddelek patologije kot pa na moderne atentate, ne gre jemati čisto zares. V tem smislu zagotovo ne pove nič pismo, ki že nekaj časa kroži po Ljubljani in grozi z uničenjem dobre tretjine slovenskih novinarjev, ki svinjajo po sedanji oblasti. Plačuje pa jih sam gospod ameriški veleposlanik v preminuli Jugoslaviji Zimmerman. Če kaj, potem me bolj skrbijo tako imenovani oblastni atentati na ljudstvo, ki nam obljubljajo lubje in travo, stiskanje pasu, ponižnost, bogaboje-čnost in moralne očiščenje. Atentat na' naše plače, ki se mu lepše reče zamrznitev seveda ni prizadel tistih, ki kdo ve .kako tudi v teh časih živijo v Evropi. Čaka nas še napad na naše dohodke po novem letu, ko bomo prijavljali, kaj smo zaslužili. Kar je krivica: tretjina Slovencev bi namreč želela prijaviti tisto, kar ni zaslužila, zlasti pa tiste, ki so za to zaslužni. Peterle je zadnjič prijavil svojega zunanjega ministra Rupla in mu v tretje zagrozil, da ga bo odstrelil. Pri tem se je gospod ministrski predsednik malo zagovoril — pozabil je namreč, da je prvi dve Ruplovi odstranitvi ostro deman-tiral v preteklosti. Trdil je, da so si vse izmislili novinarji. Atentat na naše denarnice je tudi zadnja odločitev vlade, da spet poviša svoj proračun, ker ji brez denarja ni za živeti. Temu vlada pravi renominacija, da opozicija slučajno ne bi mislila, da gre za kakšen rebalans vladne blagajne. Trenutno se nekateri zgra- žajo nad ženskami, ki so demonstrirale pred parlamentom in kričale, da je »splav pravica, država pa prašiča«, v košari pa so nosile kokošja jajca in nedvoumno namigovala na poslance, ki naj bi bili »brez njih.« Atentat na pročelje naše demokracije je preprečila policija, ker bi bilo res nesprejemljivo, če bi naše gospe vanj metale jajca po visokih cenah en komad. V Ljubljani se je začela tudi prednovoletna diferenciacija! Še vedno namreč živijo nekateri, ki želijo obuditi mit dedka Mraza na mestnih ulicah, drugi pa temu odločno nasprotujejo, se pri tem sklicujejo na svetle tradicije Božička in na pokojnega Bojana Štiha, ki je trdil, da je dedek Mraz iz Sibirije uvožena pošast. Našim malčkom je seveda vseeno, kdo jih bo obdaroval; dokler ne zrastejo seveda. Potem bodo pač v skladu s svojo strankarsko pripadnostjo pljuvali po enih svetlih tradicijah na račun drugih in bo revolucija tekla naprej. Ga ja še ne bi dolgo zrastli! o Odlagališče je treba ozeleniti Zgornji naslov bi lahko veljal za velenjsko odlagališče pepela, ali za žalsko komunalno odlagališče v Ložnici — velja pa za celjsko odlagališče komunalnih odpadkov v Bu-kovžlaku. V Celju namreč že nekaj časa razpravljajo o potrebi, da to veliko odlagališče končno primerno uredijo. Še posebno, ker je v neposredni bližini grobišče teharskih žrtev. Zato naj bi to odlagališče uredili tudi skladno z določili Spominskega parka Teharje. V Celju je bilo zadnji čas že tudi veliko pritiskov, da bi na to odlagališče sploh prepovedali še naprej dovažati odpadke. Pri tem so bili seveda najbolj odločni Teharča-ni. Kasneje so ob razpravi v celjski skupščini, ko so tudi sprejeli jasna stališča o urejenosti in razvoju tega območja, sklenili, da odlagališče komunalnih odpadkov še ostane, vendar le za odpadke domače občine. Uporabljati ga morajo skrajno varčno, hkrati pa tudi pričeti s sanacijo in rekultivacijo območih, ki jih neposredno za odlaganje ne uporabljajo. Osnutek odloka o sanaciji in rekultivaciji deponije v Bukovžlaku je zasnovan na osnovi projekta ljubljanskega Smelta. Nekatera določila bo morala enota Javne naprave celjske Komunale upoštevati že takoj po sprejetju odloka, vso dejavnost pa v bodoče opravljati skladno z zasnovo Spominskega parka. Tako bodo morali zahodno stran komunalnih objektov in naprav vizualno zaščititi; ozeleniti bodo morali to območje in zasaditi ustrezna drevesa. Posebna določila jih bodo zavezala, kako morajo zajemati odcedne vode, ki običajno na takih odlagališčih povzročajo največ preglavic; te bodo morali speljati v posebne nevtralizatorje. S posebnim postopkom morajo tudi odpraviti smrad in v ta namen urediti sistem razplinje-vanja. Ukrepov, ki jih bo morala komunala dosledno upoštevati in se nanje pripraviti hitrOj je še več. Med pomembnimi je seveda še to, da bodo morali vsa dela opra- vljati še s posebno pozornostjo v smislu pietete. To pa seveda ne velja le zanje, ampak za vse, ki bodo delali na tem območju. Po dolgih razpravah in zahtevah je zdaj torej tak akt že v fazi osnutka in v Celju upajo, da bo kmalu tudi sprejet. Od tod pa do začetka uresničevanja pa tudi ne bo smelo preteči veliko časa. Saj zato so v določila nekatere stvari tudi časovno opredelili. Prve začasne ukrepe bo moral upravljalec začeti izvajati že v pol leta po sprejemu odloka. In to bodo morali natančno zapisati tudi v svoj pravilnik. Raznih improvizacij je namreč bilo že dovolj. (k) 1. tuvve&a k1» »i« ^ J* »X» ^ «i« ^ «i« «L «A* «i« «i« J* »i/ J« J* ^ ki* «1« vt* «1» s* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ "T* "T* *T* "T* *T* "T* T * * * * * * * * * * * * * * * Gostinstvo Turizem Trgovina d.0.0. Kersnikova 11,63320 Velenje tel.:(063)855-336 fax: (063)855-350 s svojimi obrati : — restavracija JEZERO — restavracija DELAVSKI KLUB - VILA ŠIROKO - BIFEJI * * * * * * * * * * * * * * * želi vsem svojim cenjenim gostom vesel Božič in srečno Novo leto. * * * j, j, «j. «A« «X« «1» «1« «L «I* «I» «l> «i> «A« «l* «1> 4* «I* «i* *4r *X» ^ »X» ^ ^ 4* ^ ^ «X» «X» «X» «X» *X* «X« «X* »X» «X» «X» «1* «1« «1« «X> •!» «X» j, j. j, J, J. J. 4, J. J. J. «L. X> «1* ^ ^ «T« «T" «T" *T* *T* *T* «T* *T* *T* *T* "T1 "T* "T* T* *T* T" *T* *T* 'T* 'T' 'T* *T* *T* *T* 'T' *T* *T* »T* •T' *T" 'T' * ^f* 't* T* 'T* *T* T1 »r »r *T* ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIČNE DNI, V NOVEM LETU PA VELIKO SREČE, USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA! GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. Ulica XIV. divizije 10. 63000 CELJE Tel.: (063) 26-634 Telex 33626 GRACEL Telefax. (063) 25-711 V « SREČNO NOVO LETO 1992 Srečno v nove čase * * I * . e 1 v * * fyaÈLi otfx «j* fc^M Prisluhnimo otrokovim interesom Velenjska Nama je prijetno zatočišče ne samo vseh potrošnikov. Tja zahajajo mnogi, ker želijo doživeti vedno kaj lepega. Ne bom navajal vseh mogočih prireditev, ki so se že zvrstile prav tu. Pred dnevi sem ponovno zašel tja. Opazujem skupino otrok in njihovih staršev. Ti se zbirajo okrog najmlajših. Komaj šestletni Tonček je že držal v rokah žagico in rezljal, rezljal. Ob njem je Ivan na mizici gnetel in obdeloval s tako vnemo gmoto gline, da me še opazil ni. Sicer pa — saj se nismo gledali, bolj zaverovani smo bili v ustvarjalnost najmlajših. Listič z besedilom me je hitro seznanil, za kaj gre. Kar dve mali šoli ponuja privatnik: za rezljanje in za oblikovanje gline. V pičlih sedmih urah se na Efenkovi 61 v taki mali šoli otrok seznani z novim svetom. Svetom ustvarjanja, v katerega ob vodstvu stopa sam. Tu smo — že kar na začetku ponuja privatno podjetje v Velenju praktični pouk. Razveselil sem se misli z lističa, ki naglasa-potrebno po otrokovem vsestranskem razvoju. Ne smemo pozabljati, da so tudi takšni začetniški tečaji za otroke ne samo koristna izraba njegovega prostega časa. So veliko več: z njimi začenjamo odkrivati otrokov interes, pa tudi dispozicije za njegove sposobnosti, in mogoče še kaj več. Minute so minile, kot bi trenil. Še vedno sem stal tam med starši in otroki. Oba malčka sta delala tako zaverovano, da jih ne morem pozabiti. Domov bosta odnesla prvi svoj izdelek, prvi svoj uspeh, prvo potrdilo v svojem ustvarjanju. Mogoče je res, da bomo na tak način odkrivali tudi nagnjenje do praktičnega dela. Mogoče pa še kaj več! Kajti glina in deščice so materiali, ki burijo tudi otrokovo domišljijo. Živimo v nervoznih časih: ti se kažejo danes med otroki v šoli, doma in drugje Koristna zaposlitev otroka v prostem času je zlato! Tak uvajalni tečaj stane res le nekaj nad tristo tolarjev. Toda — zelo lahko se večkrat obrestuje! Privatnemu podjetju, ki ga vodi g. Tone Grebenšek, je potrebno čestitati za idejo in želeti na tem, tako pomembnem področju, čim več uspeha. Prav bi bilo, da bi na področju velenjske občine vzklilo čim več takih, otroku namenjenih dejavnosti. Tudi s temi se bomo bojevali proti vzgojni zanemarjenosti in drugim negativnim pritikli-nam našega otroka. -Vis Zgodilo seje • • • 19. DECEMBRA LETA 1948 Pred kratkim smo v naši rubriki objavili vest iz leta 1953, ki je govorila o problemih kinematografa v Šmartnem ob Paki. Tudi naslednja novica je posvečena tej temi, toda vsebina tega članka objavljenega v Celjskem tedniku z naslovom »V Šmartnem ob Paki imajo že svoj kinematograf«, je nekolika drugačna kot je bila pet let kasneje: »Dne 19. decembra 1948 je bila v Šmartnem ob Paki otvoritev kinematografa. Ob nabito polni dvorani so predvajali jugoslovanski film »Slavica«. Prebivalci tega kraja so ponosni na svoj kinematograf. Delo in montaža same aparature se je sicer malo zavlekla, toda z združenimi močmi ter vsestransko podporo s strani ljudske oblasti in množičnih organizacij, so končno uspeli. Odslej bo kinematograf tudi v tej vasi nudil ljudem vsestransko razvedrilo in prosvetljenje, kar se ne bi pod režimom, ki je vladal v stari Jugoslaviji nikdar zgodilo.« Kot že rečeno, je bila čez pet let v šmartnem ob Paki popolnoma drugačna situacija. LETA 1968 V mariborskem Večeru je bilo ta dan objavljenih več novic iz Šaleške doline, mi pa smo za današnjo objavo izbrali naslednjo novico, ker govori o humanitarni organizaciji, ki v teh dneh in mesecih marsikomu pomeni edino oporo in pomoč: »V osnovnih organizacijah Rdečega križa velenjske občine so se začeli občni zbori. Na njih so sprejeli pravilnike osnovnih organizacij in nove delovne programe. V tednih Rdečega križa in boja proti TBC bodo pripravili vrsto zdravstvenih predavanj. Posebna komisija bo obiskovala socialno šibke družine, krvodajalci pa bodo zbirali nove člane. V osnovnih organizacijah bodo pripravili več tečajev prve pomoči.« LETA 1970 Ker se bliža čas novoletnih praznovanj je prav, da na koncu objavimo še članek na to temo. Z naslovom »Dedek Mraz v Šaleški dolini«, smo ga našli v ljubljanskem Delu: »Velenje in Šoštanj si bosta te dni nadela praznično podobo. V obeh krajih so te dni že začeli postavljati po zelenicah, parkih in pred javnimi zgradbami novoletne jelke, ponoči pa tudi že gorijo prve živopisane žarnice. Se pravi, da ni več daleč do prihoda dedka Mraza in novega leta. V nekaj dneh se bosta Velenje in Šoštanj v večernih urah že »kopala« v soju več tisoč živobarvnih luči, ki jih bodo prižgali na novoletnih jelkah ter izobesili z javnih in večjih stanovanjskih poslopij okrog trgovin ter gostinskih in nekaterih drugih objektov. V Šoštanju pa bodo razsvetlili vse mestne ulice. Podobno kot že vrsto let doslej bo tudi tokrat središče novoletnega slavja v Šaleški dolini po šolah, vzgojnovarstvenih domovih in krajevnih skupnostih. Društva prijateljev mladine bodo skupaj s krajevnimi dejavniki poskrbela za obdaritev socialno najbolj ogroženih otrok, dedek Mraz bo obdaril otroke zaposlenih v večini delovnih organizacij, poskrbeli pa bodo tudi za pogostitev in obdaritev tistih otrok, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Ponekod kot napr. v Šoštanju, zagotavljajo, da ne bo otroka, ki ga letos ne bo obdaril dedek Mraz. Pionirskim odredom na osnovnih šolah ter otrokom v vzgojnovarstvenih ustanovah bo dedek Mraz prinesel tudi kolektivna darila, ki so jih že »naročile« pri dedku Mrazu posamezne delovne organizacije iz Šaleške doline.« . Mislim, da bi za vse nas bilo letos najlepše darilo, če bi nam Dedek Mraz ali Božiček, podarila MEDNARODNO PRIZNANJE SLOVENIJE. DAMIJAN KLJAJIČ Piše: Ivo Stropnik Mlad človek vse rad bere, lepo in hudo, in vse mu gre enako do živega. Ko pa je človek starejši... eh, kaj bi! (C. Kosmač) Z ŽEPNIMI KNJIGAMI (pocket-books) imamo na splošno dobre izkušnje. Na potovanjih ali v birokratskih čakalnicah so lahko pravi zaklad razpoloženja. Izvlečemo jih iz žepa (ker so pač žepne), pozabljamo jih na vlaku, prelistujemo jih od postaje do postaje na od hruške do hruške caplja-jočem avtobusu, ni nam hudo na platnico ličnega zašit-ka zapisati telefonske številke ali nekajbesednega opomnika itd. — Oblika knjige sicer v danih dobah zgovorno priča o stilnih značilnostih svojega časa. Skratka, tarnali smo in knjiga je še kako očitno utrpela tudi v zunanjem izgledu; vse več je poceni broširanih in vse manj tistih reprezentančno oblečenih v dragocenejše platno ali usnje. Komercialna filozofija se je za svojo borno donosnost preprosto morala zadovoljiti s čim cenejšim tiskarskim izdelkom. Pomembno je, da se bere! Z izdajami starih dobrih žepnih knjig so (bili) Srbi veliko pred nami. Produkcija BlGZ-a na primer je jugoslovanski trg doslej obogatila s številnimi deli/prevodi iz domačih in svetovnih literatur. Seveda pa se je med njimi znašlo tudi lepo število tistih trivialk, ki se jim estetske norme upirajo. Ni torej nujno zlo, da so žepne knjižice prostor pod soncem za razpečavanje plehke množične literature. Na Slovenskem je v zadnjem času (po miniaturkah Cankarjeve založbe) žepno knjigo dobro zastavil založnik Mihelač (Založništvo slovenske knjige). Zbirka »Slovenska povest« šteje že prvih deset naslovov (prvi letnik)in je koristna poživitev slovenskega knjižnega trga. Vsaki povesti je dodana kratka spremna beseda in bio-/bibliografija avtorja. V zbirki so doslej izšli ponatisi oz. knjižni prvoti-ski naslednjih del: Janez Cigler: Sreča v nesreči; Jospi Jurčič: Kloštr-ski žolnir; Ivan Zoreč: Beli menihi — Stiški svobodnjak — Stiški tlačan--Izgnani menihi; Miroslav Malovrh: Opatov praporščak. — V žepni obliki pa pri isti založbi izhaja tudi zbirka »Svetovni klasiki«, ki so spet na razpolago novim generacijam. Po dokaj popularni ceni so v tej zbirki izšli naslovi večidel razpro- danih knjig: G. Boccaccio: Dekameron; Ch. Bronte: Jane Eyre; St. Crane: Rdeči znak hrabrosti; F. Kafka: Proces; P. Mérimée: Šent-jernejska noč; E. Rotterdamski: Hvalnica norosti in R. Kiplinga Knjiga o džungli. — Naj vas žepne knjige pospremijo na prostočasno potovanje ob koncu letošnjega leta. Med pomembnejšimi periodičnimi tiski tega meseca naj omenim še letošnjo številko Celjskega zapornika, ki spet bogato uresničuje svoj domoznanski koncept. V njem vrsta priznanih raziskovalcev temeljito obdeluje teme s področij celejske zgodovine, literature, slikarstva, arhitekture in ostalega, zbranega kronološko. Založba tega tedna: Cankarjeva založba na veliki Timesov Atlas sveta (nov in seveda najboljši, na 260 straneh in s 124 barvnimi zemljevidi). Requiem za Mozarta v veleblagovnici Nama Skok v prečudovito preteklost vas lahko vsaj za trenutek sprosti. Privoščite si ga. Le ob izložbi velenjske veleblagovnice Nama se ustavite, ki je spremenjena v salon visokega roko-koja. Na steni se bleščijo portreti Wolfganga Amadeusa Mozarta in drugih članov Mozartove družine. Pri čembalu sedi dvanajstletni Wolfie in komponira svojo prvo opero. Sestra Nannerl ga radovedno opazuje. Na trosedu sedi oče Leopold, pravkar je odložil violino in razmišlja o nadnaravni nadarjenosti svojega sina. Zares lep prizor, ki nas popelje 200 in več let nazäj. Ta mesec poteka natanko 200 let od Mozartove smrti, po kateri je veliki umetnik šele postal slaven. A glasba ga je dvignila v nepopisne višine, kjer bo zagotovo ostal. Na spominski razstavi v Nami so knjige in plošče, tiste iz preteklosti, pa povsem nove, laserske ... Tu je mnogo njegovih knjig. Tudi te so stare več let. Izhajajo pa še kar naprej. O Mozartu se da še vedno veliko zanimivega napisti. Pa ne le napisati! Postaviti se da tudi izvrstna razstava. To je spet dokazal Marjan Marinšek, ki je izložbeno okno spremenil v podobo iz preteklosti. V zares lep spomin na Wolfganga Amadeusa Mozarta. Špric spet izšel Na velenjskem kulturnem področju smo ponovno veseli prve številke ŠPRIC, glasila učiteljev in učencev v Centru srednjih šol. To je prva številka, ki v Centru izhaja že četrto leto. Izšla je v nakladi tisoč izvodov, in je že vsa razprodana. Že naslovnica je mikavna, v barvnem tisku. Skoraj vsi novinarski prispevki so aktualizirani. Zadevajo vojno, porajanje neodvisne Slovenije, šaleško arhitekturo, zapis o nekdanjem in odličnem pedagogu in etnologu, Franju Mlinšku, članek Roditi ali ne, in nekaj literarnih utrinkov v pesmi in poeziji. Gotovo je, da pomeni glasilo, ki sodi med najboljša srednješolska v Sloveniji, pomembno komunikacijsko sredstvo v kolektivu, ki šteje danes že več kot dva tisoč članov. Odličen designe, izbrana urejenost in ilustracije, so odlika glasila, ki ga berejo učenci, starši in tudi drugi. Za kvaliteto tiska je poskrbela tiskarna Bizjak iz Velenja. Material za novo številko se že zbira. Špric je tudi pozdrav praznikom. Pred njimi pa bodo učenci gimnazije v Centru poskrbeli tudi z glasbenim večerom, ki ga bodo pripravili v ponedeljek v domu kulture Velenje. Vis Kar imenujemo napredek, je zamenjava enega slabega stanja z drugim. Henry Havelock Ellas Pridite pastirci pred revne jaslice V adventnem času, ki z vso naglico hiti, se kristjani pripravljamo na prihod Deteta. V vseh cerkvah so včeraj na adventnem vencu zagorele že tri svečke, kar pomeni, da je ostala le še ena. Sveče so štirje mejniki v zgodovini sveta in človeštva: stvar-jenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta. Kmalu bodo na vencu prižgane vse svečke in doma bodo družine zbrane k molitvi, pesmi, ko bodo delali jaslice, v katere bodo potem položili Jezusa na božično noč, ko se bo rodil in prinesel svetlobo in toploto v ta širni, grešni svet. Vendar niti postavljanje jaslic ali petje božičnih pesmi ni bistvo in temelj doživljanja svete noči. V ospredju je evharistično bogoslužje, sveta maša. In tudi v šaleški dekàniji bodo ob polnoči ali malo prej zadoneli zvonovi in se razlila pesem: Hitite, kristjani, z radostjo navdani. .. Svete maše pa bodo na Sveti večer takole: Šoštanj — župnijska cerkev sv. Mihaela 24.00 Šoštanj — mestna cerkev 22.30 Bele vode 20.00 Gaberke 21.00 Topolšica 21.00 Zavodnje 22.30 Velenje — Sv. Martin 24.00 Škale 24.00 Plešivec 24.00 Cirkovce 21.00 Velenje — Sv. Marija 24.00 Šentilj 24.00 Vinska gora 24.00 Ponikva 22.00 Pol ure pred polnočnico, pred osrednjo mašo bodo mladi pripravili tudi programe, božičnice, božične igrice in recitale", prepletene z lepimi, božičnimi pesmimi. Pomembno je omeniti in povabiti v župnijsko cerkev sv. Martina, kjer bo še posebej veselo. Pol ure pred polnočnico bodo izvajali staro slovensko pesem KDO TRKA SE ansambel Šaleške predice in citrar Marjan Marinšek. Ta pesem izvira iz časov, ko so še praznovali običaj »Marijo nosijo«. Marijin kip so nosili od hiše do hiše, devet dni pred Božičem. Marjan Marinšek je to pesem, ki se je ob tej priložnosti pela, ohranil in negoval do naših dni. Vabljeni vsi, da z njihovo pomočjo v sebi čim lepše zaslišite melodije, igrane na strune srca. Veselo praznovanje tudi pri sveti maši. Darja RUTNIK Res bodo naslednji stavki namenjeni Logarski dolini, vendar tokrat ne izrecno objokovanju njene doslej vedno bolj žalostne usode. V kupih študij, smernic, načrtov in druge navlake, ki naj bi vnovčila njene izjemne naravne danosti, so se izgubljali tudi in predvsem nemočni domačini, ali pa so se v svojo nemoč sami prepričevali. Morda se sami niso dovolj vpraševali zakaj, morda ali gotovo njih ni nihče povprašal kakšno usodo si pravzaprav zares želijo. Od študij in objub se živeti pač ne da, že zdavnaj so se jih naveličali in pred kratkim spoznali, da jim v resnici ne bo nihče pomagali si najprej sami ne bodo. Logarska dolina in zloglasni prispevek 460 . ... .g ' .... :;.. " v _ .,.v: - Domači so vzeli stvar v svoje roke največja prednost, napredek mora temeljiti na nas, domačinih, zato tudi načrtujemo nova delovna mesta. Razvoj Logarske ni odvisen samo od planincev, čeprav je res, da so nedpovprečno kultivirani. Za razliko od motoriziranih, ki prinesejo vse s sabo in v dolini ne pustijo skoraj nobenega tolarčka, zato pa kupe smeti in odpadkov. Najbolj obremenjena zemlja je seveda v naši lasti in jo moramo zaščititi, obenem pa izkoristiti tudi v prave turistične namene«. V čem je potem jabolko spora s celjskimi planinci? »Resnično nas čudijo žol-čne reakcije predstavnikov PD Celje na naše načrte, izjave predstavnikov republiške zveze so veliko bolj pretehtane in umirjene, nakana o nekakšnem ustavnem sporu se jim zdi skoraj smešna, gotovo pa je, da o vsem skupaj niso bili pravilno obveščeni. Žalostno je, da so očitno slabo »obveščeni« tudi člani vodstva celjskega društva, ki za razliko od prejšnjih z nami ne sodeluje. Tako je predsednik skoraj vsak teden v dolini, pa se mu ne zdi vredno pogovoriti z nami, čeprav Današnja ponudba Logarske doline je v večkratnem nasprotju z možnostmi, vsa leta nazaj nazaduje in sami domačini so spoznali, da slabša kot je sploh biti ne more. Več kot dovolj pove dejstvo, da so v turistični dejavnosti zaposleni TRIJE domačini, v solčavski krajevni skupnosti pa je polovica delovno aktivnih prebivalcev nezaposlenih, äli se vozijo za kruhom daleč v dolino. Pogled onstran državne meje že kar preveč zaboli. Tako so torej domačini, nemara prvič doslej, strnili vrste in se lotili dela. Svoje načrte želijo udejani-ti v projektu o turističnem razvoju Zgornje Savinjske doline, pripravili so več javnih razprav, njihov program pa je usklajen z usmeritvami, ki jih je oblikovalo podjetje EPSI s katerim se vzajemno trudijo. Prav te skupne usmeritve so postale tarče različnih odporov, nasprotovanj, celo podtikanj in še česa. Na njihovo presenečenje in žalost zlasti s strani celjskih planincev, ki v zvezi z znanim pobiranjem prispevkov za motorna vozila obljubljajo celo ustavni spor, s svojimi »sporočili« za javnost mnoge dodatno in po nepotrebnem vznemirjajo, navsezadnje pa domačinov o njihovih željah in namerah niso spraševali niti jim niso prisluhnili. Pravi sogovornik je bil Gusti Le-nar, v imenu vseh domačinov seveda. »Povsem se zavedamo, da Je neokrnjena narava naša Vse ja začasno Kako čas hitro beži. Že leto in pol je od tega, ko smo na vseh koncih in krajih poslušali volilne obljube oziroma, kaj bodo tisti, ki jih bomo izvolili na oblast, naredili za naš lepši in boljši jutri, za kaj vse si bodo prizadevali, da bo Slovenija celo prestopila in ne le dosegla prag razvite Evrope. Danes pa? Nič ali bore malo od tega. Ko se nato malo kasneje pričakovanja pravzaprav nikjer niso kaj prida odrezala, so dobile obljube, zahteve in potrebe oznako začasno. Tako so se v začasnem oziroma prehodnem obdobju znašle družbene dejavnosti, začasno so neurejene razmere ob načrtovani in tudi na hitro izpeljani osamosvojitvi, usodo nam kroji začasna nova denarna valuta tolar, začasno,... In kam ta začasnot vodi? Pred sabo, na dlani imamo njene rezultate. Razsuto gospodarstvo, nadgradnjo — kar naj bi družbene de- javnosti bile — je »nadomestilo« prikrito, odkrito izražanje nezadovoljstva, padanje storilnosti, predvsem pa silovito naraščanje števila revežev, ki že ob različnih oblikah dodeljenih jim socialnih pomoči ne zmorejo več pokriti stroškov za hrano, kaj šele za obleko in vse drugo. Naši vladi je sicer treba priznati, da čez noč ni mogla postaviti stvari na pravo mesto. Zablode in prepreke ter rezultati so bili že od prej slabi in iluzorno bi bilo kakršnokoli pričakovanje boljšega v tako kratkem času. Nekaj malega pa vendarle. Bitka za priznanje samostojnosti, ki naj bi po mnenju najodgovornejših v mladi državi Sloveniji rešila marsikaj ali veliko, strankarska nesoglasja in izkazovanje moči, kdo bo koga in kako, so zasenčila naš vsakdan. Vsakdanja prizadevanja družine, da bi si res lah- ko po svojih močeh ohranila človeka vredno življenje, finančno zmogla obisk pri zdravniku in nadaljnje ohranjanje svojega zdravja,... so izgubila svoj smisel. Zamenjale so jih obrobne igre in igrice ter zavajanje ljudi o glasovanju zaupnici vladi. Življenje je žal kruto in neizprosno, naša začasnost pa bo k tej krutosti primaknila še svoj piskr-ček. Že danes smo tam, kjer ni muh,'le kje bomo čez leto, dve? To leto je pokazalo, kako daleč je tja, kamor smo si tako želeli. Od obljub pa se ne da živeti, veljajo le dejstva. In dokler teh ni, se bomo — če bomo to hoteli ali ne — morali tolažiti z začasnostjo. Ali ne bi bilo morda še najbolje začasno tudi umreti, ker sicer ne bo vredno preživeti. Vsaj občutek je tak. Kaj slaba tolažba za prihajajoče nove, še slabše razmere, kajne? r i. C* jr* veien/ska Kooperacija p. o. velenje, stari trg 36 Vesele BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE in veliko osebnih in poslovnih uspehov vam želi VEKO VELENJE! H 00 M.00 -23.00 i oooo.oo-xa.oo « O012.00-22.00 K, TOflEK- ZAPRTO GOSTIŠČE NAPOTNIKOV HRAM Dušan Potočnik Zavodnje 24 a Telefon: 063/895-192 Zahvaljujemo se vam za obisk in se priporočamo tudi v prihodnjem letu. Vsem, posebej pa cenjenim gostom želimo vesele BOŽIČNE PRAZNIKE, v NOVEM LETE 1992 pa vse najlepše... •"•Msä'^gW bi že nekaj stavkov marsikaj razjasnilo. Tudi na sestanek podpisnikov dogovora jih ni bilo.« Interes pri varovanju okolja in pri turističnem razvoju naj bi bil vsekakor skupen, očitno pa se vendarle razlikuje in to v temeljnih izhodiščih. »Seveda. Povsem jasno je, da interes PD Celje, ki ima svoje objekte odprte samo 6 mesecev v letu, ne more biti enak interesu nas domačinov, ki tu stalno živimo, ki želimo zaščititi obdelovalno zemljo pred šk >do in gozd pred požarorr i v turizmu vidimo svojo bodočnost. V ta namen smo tudi podpisali dogovor in sicer lastniki domačij, upravljalci družbenih objektov z lastnimi parkirišči in TD Solčava.« Kaj je torej bistvo tega dogovora, ki ga nekateri ne morejo ali nočejo razumeti? »Od 1. maja prihodnjega leta nameravamo pri vhodu v dolino pobirati prispevek, ki bo namenjen ohranitvi in in-frastrukturni ureditvi krajinskega parka Logarska dolina, ne pa vstopnine ali celo cestnine, kot to neobveščeni razlagajo. Prispevek bomo pobirali samo za ožje področje doline in izključno od motornih vozil, sredstva pa bomo vlagali tudi v planinske poti, ki jih nekateri tako radi omenjajo. Plačjiik bo s potrdilom dobil tudi prospekt z opisom doline s pregledno karto in ostalimi najnujnejšimi informacijami, kar pa tudi nekaj velja.« Do začetka pobiranja tega »zloglasnega« prispevka bo treba gotovo marsikaj urediti. Kaj vse in kako je s sredstvi, ki jih pravzaprav ni? »Razen tega prispevka drugega trajnega vira za financiranje naših aktivnosti ta trenutek ni in bi bili zelo veseli kakšnega pametnejšega nasveta in možnosti. Marsikaj bomo postorili do maja, da pa bi se izognili nezaupljivim očitkom, bomo najeli kredit. Najprej bomo skušali urediti prometne oznake, napise, klopi in smetnjake in še kaj, dolgoročno pa je naše delo usmerjeno v načrtno urbanistično ureditev Logarske, njenega statusa in turistične promocije s postopnim prehodom v zaporo za motorni promet. Kako naj bi se torej vse skupaj izteklo? »Naša veiiM želja vsekakor je, da bi turistično problematiko uredili vsaj približno tako kot v primerljivih krajih v veliko bolj razvitih področjih. Marsikje že kar za ogled enega slapa precej plačaš, zato upamo, da naši bodoči obiskovalci ne bodo odklanjali plačila in da jih skromen prispevek ne bo odvrnil od ogleda številnih naravnih znamenitosti. Prispevek smo poskusno pobirali 15. septembra, prav iz razloga, da se vsaj delno prepričamo o mnenju in razpoloženju obiskovalcev in da nekoliko skreše-mo mnenja ljudi, ki jim Logarska nekaj pomeni, ali vsaj trdijo nekaj takega. Moram reči. da je večina z razumevanjem prisluhnila naši pobudi in plačala, posamezniki pa so se seveda razburjali. Kakorkoli že, javnost je bila o naših namerah premalo obveščena, veliko bolj odmevni so bili na nasprotni strani. Seveda je naše trdno prepričanje, da morajo tisti, ki bodo s svojim vplivom prispevali k takšni ali drugačni rešitvi, za to prevzeti tudi odgovornost. Za konec pa še tole. Glede zaslug PD Celje k turističnemu razvoju Logarske doline prebivalci Solčavskega nimamo tako dobrega mnenja, kot ga imajo sami o sebi,« je dokaj zagrenjeno sklenil razmišljanje Gusti Lenar. Enakega mnenja so tudi ostali domačini, ki jih moti predvsem kopica kritik in obtoževanj, dobrega nasveta in pomoči pa od nikoder, konkretno seveda, papirja so že zdavnaj siti. (jp) Nekje je treba začeti in naj bo začetek navidez še tako skromen je pot naprej jasna. Jo bodo domačini zmogli? Z nekaj pomoči in razumevanja zagotovo PROMETNI KOTIČEK Nezgoda - zavarovalnica Na cesti nezgoda nikoli ni izključena, zato je prav, da vemo nekaj o tem, kako nezgodo ublažimo. V mislih imamo zavarovanje, ki ga nudi katerakoli zavarovalnica. Poznamo dvoje vrst zavarovanj in sicer obvezno zavarovanje, ki sodi v sklop registracije vozila in kasko zavarovanje. Gremo po vrsti. Obvezno zavarovanje velja za oškodovanca, ki ni povzročitelj nezgode. Ko pride do ka-rambola, moramo najprej (po zavarovanju vozila) poklicati najbližjo policijo. Ta bo na mestu dogodka opravila pregled in naredila zapisnik. Povzročitelj promet- ne nezgode je dolžan oddati oškodovancu zavarovalni kupon in napisati prijavo odgovornosti. Oškodovanec pa mora takoj, najkasneje pa v treh dneh, najbližji zavarovalnici prijaviti nezgodo, kjer mu bodo vozilo tudi ocenili. Takoj po ocenitvi mora vozilo dati v popravilo v mehanično delavnico, ki si jo sam izbere. Ko je vozilo popravljeno, mehanična delavnica izda račun, tega pa oškodovanec predloži zavarovalnici, ki mu poravna stroške. KASKO ZAVAROVANJE. To je zavarovanje vozila za poškodbe, ki jih zavarovanec povzroči sam. Poleg tega je avtomobil za- MESNICA KOZLEVČAR Kajuhova 7, Šoštanj Telefon: 063/882-101 Vabimo vas z veliko izbiro svežega mesa, mesnih izdelkov in za zimske jedilnike nepogrešljivih domačih krvavic, pe-čenic ... Vsem, posebej še našim strankam želimo vesel Božič in srečno ter zadovoljno novo leto 1992' varovan proti posledicam toče, požara, strele, eksplozije, kraje posameznih delov oziroma vozila, vloma in namerne poškodbe neznane osebe. Ko lastnik avtomobila ugotovi, da je bil oškodovan po prej opisanih vzrokih, obvezno pokliče najbližjo policijo, ki opravi zapisnik. Postopek prijave in ocenitve pa je enak kot pri obveznem zavarovanju. Zavarovanci pa nimajo pravice do ugodnosti zavarovanj in povračila stroškov, če so bili vinjeni, če so vozili brez izpita ali pa so ga namerno poškodovali. Poleg teh zavarovanj poznamo še druge ugodnosti. Zavarujemo lahko posebej še pri najbližji zavarovalnici voznika in njegove sopotnike, VOZI lo na parkirnem prostoru proti neznanim povzročiteljem poškodb, vsa stekla in nenadne poškodbe zaradi divjadi na cesti. B. M. ZA LJUBITELJE CVET Integrirana pridelava sadja Ker je prejšnji moj članek govoril o uspehu določenih slovenskih sadjarjev s pridobitvijo zaščitenega znaka siničke, to je dokaz, da se je delalo po vseh evropskih normah o pridelavi sadja na modernejši, okolju prijaznejši način, to je intri-rana pridelava sadja in vse več vprašanj, ki so se sprožila, imam danes namen, da vam še malo pobliže predstavim takšno pridelavo. Integrirana (naravi prilagojena) pridelava sadja temelji na omejeni količini kemičnih sredstev ob istočasnem koriščenju naravnih danosti. Dovoljena je le uporaba za okolje sprejemljivih kemičnih pripravkov. Ker sam osebno menim, da se v Evropi iz dneva v dan bolj zavedajo, da je potrebno pridelovati hrano čim bolj zdravo in čim manj onesnaževati okolje, sem tudi sam pristaš integrirane proizvodnje in je to tudi edini pogoj, da sploh lahko naša jabolka izvažamo. To se je seveda tudi potrdilo v letošnjem letu, saj smo tako lahko naša jabolka izvozili na zahtevno nemško področje in to v srce njihove proizvodnje, to je okolica Bodenskega jezera, kjer je konkurenca največja. Da so bili z našo jabolko zadovoljni je še en dokaz, da so zainteresirani, da nam odkupijo še dodatnih 40 ton iz hladilnice in pa seveda tudi v bodoče nam je ta trg dosegljiv. Za dosego teh ciljev pa je bilo potrebno zadostiti določenim zahtevam: 1. pravilen izbor sort in podlag, ki v danem okolju najbolj izkoristijo možnost (sorte, ki so odporne na škrlup in plesni ter podloga odporna proti raznim kužnim boleznim — brezvirusni materi-jal), 2. izbor zdravega in kvalitetnega materijala, 3. ustrezen sadilni sistem, 4. vzgojne oblike in sistem rezi sadnega drevja, 5. tla je potrebno oskrbovati minimalno z mineralnimi gnojili in še to samo mlade sadovnjake, povečati pa je treba organska gnojila kot so star preperel hlevski gnoj, šota, biopost in zastirke, 6. čim manjša obremenitev ta! s kemičnimi sredstvi (dovoljena minimalna uporaba teh sredstev, ter škropilnica, ki ne onesnažuje okolja), 7. uporaba sredstev, ki delujejo samo na škodljivce, ne pa tudi na koristno favno, 8. čim manj škodljiva za uporabnika ter izvajalca, 9. čim manj nevarna za onesnaževanje tal, vode Zdravo jabolko in zraka, 10. take, ki puščajo čim manj ostankov na sadju, oziroma, ki se v najkrajšem možnem času povsem razgradijo, II. ter seveda upoštevanje vseh varnostnih korene. Ker smo uspeli zagotoviti vse doslej opisano, bi lahko rekli, da smo pridelali res zdravo jabolko. Po naših večletnih izkušnjah mislimo, da smo na pravi poti, saj to potrjujejo tudi drugi slovenski sadjarji, ki jim je letos to prvič uspelo. Za primerjavo naj povem, da smo še pred dobrimi petimi leti vsi sadjarji škropili tudi do petindvajsetkrat na leto, nekateri to počnejo še danes, določenim pa nam jè ta škropljenja uspelo zmanjšati na borih deset do dvanajstkrat na leto. Zmanjšali smo uporabo vode z 2500 l/ha na borih 100-2001 po hektarju, zmanjšali smo aktivno snov kemičnih sredstev do trideset odstotkov. Naš cilj pa je, da se ta aktivna substanca zmanjša vsaj do petdeset procentov od sedanje. Prav tako nam potrjuje dejstvo, da v naših sadovnjakih zadnjih pet let ni poginila nobena čebela, saj se zavedamo, da brez njih ni uspešnega opraševanja. Razvile so se mnoge koristne žuželke, kot so pikapolonica in roparska pršica, ki uničujeta rdečega pajka. V naše sadovnjake se je spet naselila sinička, ki je znana, kot ena najbolj koristnih ptic za uničevanje nekoristnih žuželk in insektov. Za zaključek bi poudaril, da nas to ne sme uspavati in je treba še naprej razvijati to znanje, saj nam je to vsem v korist in zadovoljstvo, ker bomo le tako lahko prepričani, da smo storili nekaj za naše zdravje, le tega nam pa jabolko daje s svojimi vitamini. Ker se bliža konec tega za nas težkega leta, bi rad zaželel vsem sadjarjem ob Božičnih praznikih in Novem letu vse najboljše, veliko uspehov ob zdravi pridelavi sadja, ter vsem potrošnikom, da bi nas tudi podprli z kupovanjem le takega sadja, saj bodo le tako pokazali pravo zavest, da so sebi in svojim najbližjim res privoščili zdravo prehrano. Matjaž Jenšterle MI MED SEBOJ Minsko polje Za prvo zaljubljenost lahko rečemo, da je najlepša in tudi največ grenkobe prinese, kadar se izneveri. Mlado dekle, ki jo je zapustil fant, je zaradi tega nekaj časa zelo trpela. Trpljenje pa jo je privedlo do tega. da je začela resneje razmišljati o življenju. Razumela ga je kot vabilo, kot vabilo na pot za katero ne veš kam te bo popeljala, kaj ti bo prinesla — na katero stopaš v upanju, da te bo pripeljala v lepšo prihodnost. Od lega, kaj doživiš na poti, pa je tüdi odvisno, kakšen bo tvoj pogled na življenje. Če stopimo na zaklad, postanemo bogatejši in življenje bo za nas eno samo veliko bogastvo. Če pa se zgodi, da stopimo na mimo, nam bo morda odtrgalo obe nogi in življenje bo za nas ena sama bolečina. Človek pa največkrat ni sam kriv, kam stopi. In dekle je razmišljala dalje: hudo je, kadar ljudje namenoma nastavljajo mine, da drugi stopijo nanje. Najbolj pa jo boli, kadar sreča ljudi, ki obsojajo tiste, ki so stopili na mino in so ranjeni. Namesto, da bi jim pomagali, jih obsojamo. To dèkletovo razmišljanje mi je prišlo pred oči, ko sem pred časom na ljubljanski železniški postaji čaka! na vlak. K menije pristopil klošar. Poprosil me je za denar, češ, da že tri dni nič ni jedel, pri tem pa je rahlo zaudarjal po pijači. Ker je imel vlak zamudo, sva se zapletla v pogovor in je na denar pozabil. Pripovedoval mi je svojo življenjsko zgodbo, ki je bila eno samo stopanje po minskem polju, od rojstva dalje. Vse v življenje se mu je sproti podiralo in še vedno se podira — želel bi sicer živeti drugače, pa . . . Ničesar pametnega ali vzpodbudnega mu nisem mogel reči, ničesar v tistem trenutku nisem mogel storiti, da bi to njegovo življenje postalo drugačne. Samo poslušal sem ga in ga poskušal razumeli. Ko je odšel naprej, je bilo v njegovih očeh opaziti kanček veselje. Vsak dan srečujem ljudi, ki bi lahko rekli podobno: preveč je bilo min pod njihovimi nogami! Morda se mnogih res ni dalo odstraniti. Ob trpečih ljudeh pa se vendarle lahko vprašamo, ali nismo morda kakšne mine, ki jih je ranila, postavili tudi mi? Nemogoče, porečete! Pa je! Z nerazumevanjem, obsojanjem, nepripravljenostjo za spravo, nestrpnostjo, sebičnostjo . . . vaš JAKA ČUK kdor je proti lastninjenju NAJ PjnONE ROKO// KUHARSKI NASVETI w Skorpenina gosta juha 2 škorpeni po 400 g, 300 g različne sveže zelenjave, 2 sveža paradižnika, (ali 4 žlice ketehupa), 40 g moke, 150 g krompirja, 100 g olja, sol, poper, česen, peteršilj, 2 dl rdečega vina, ali sok limone V slani okisani vodi skuhamo škorpeno. Ribo vzamemo iz vode in ji odstranimo kosti. Na olju spražimo vso zelenjavo, narezano na rezance (tudi krompir), oprašimo z moko, dodamo začimbe in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali ribo. Pustimo, da se zelenjava skuha in gosti juhi dodamo meso ter jo okisamo z vinom. kmetijski kombinat ptuj P o TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 Združeni v delu nimajo časa Poslanci zbora združenega dela mozirske občinske skupščine že dolgo nimajo časa za udeležbo na zasedanjih. Enim ne ugaja 7. ura in jih ob 15. uri ni. drugim ne ugaja IS. ura in jih ni ob 7. uri. Na zadnjem zasedanju jih je manjkalo 15 (od 21J in sklepčnosti po telefonu ni bilo moč zagotoviti. Baje imajo v firmah preveč težav, ali pa so se (tudi zato) prestrašili 13. letošnje seje na petek 13. decembra, ki se je po njihovi zaslugi pričela oh 13. uri namesto ob 12. Torej jim tudi nekaj vmesnega (12. ura), ne odgovar-ja. Ljudje tako, poslanci drugače (in obratno) Krajani Mozirja se z imeni nekaterih ulic (zopet) ne strinjajo. Preimenovali naj bi jih v skupščinskih klopeh, pojkrajani za to i niso vedelikaj šele predlagati. V Bočni so se vsi kràjartì strinjali z imeni novih »ulic«, pa jih poslanci skoraj niso imenovali. Stoletja stara imena zaselkov morajo biti ulice, ker zaselkov v registru ni; je le naselje Bočna, ki pa nima pošte, in ho torej naselje in ulica obenem. Takole torej: TA in TA. Podhom 13. Bočna, 63341 Šmartno ob Dreti; ali: TA in TA. Bočna 13, Bočna, 63341 Šmartno ob Dreti. Kaj, ko hi pošto prenesli v Bočno ? 50.000 dinarjev = 75.000 tolarjev To ni nikakršna borzna ati tečajna špekulacija, ampak »zelo« preprost izračun LB. Takoj po poplavi naj bi ljudje dobili »ugodne« kredite za prvo najnujnejšo pomoč. V stiski so verjeli, morda so bili celo primorani, kot starejša ženica, ki se je še kako težko odločila za 50.000 dinarjev posojila. In danes zgrožena drži v roki list s 75.000 tolarji, ki jih mora vrniti. Kako jih bo vrnila, kako ji naj pogledajo v oči tisti, ki so prav tako verjeli banki in ji takšno »pomoč« tudi svetovali? Ugodnost torej že, ampak kakor za koga. Odločbe pa kar po vratih Medtem ko so delavci Gorenja že na božičnem dopustu, se nekateri od njih ne morejo sprijazniti, da so prejeli odločbo, o trajnem dopustu, presežku kot tehnološki ali kadrovski višek. V nebo vpijoč je primer delavca J. N., kije 25 let služil gospodarjem, da bi si zaslužil tako neslavno slovo. In to prav za novo leto. Ker se z odločitvijo nadrejenega v Gorenju raziskave-razvoj ni strinjal, ni prevzel oidločbe na delovnem mestu. Domiselni agenti pa so mu jo prinesli na dom in jo nalepili na vrata. Gospod J. N.je seveda ni opazil, ni pa ušla očem sosedov, ki so se zgražali nad metodo obveščanja. Najbrž delavec J. N. ne bo dobil vojne z »mlini na veter«, bo pa iskal moralno zadoščenje na sodišču, žal! w Čevlji razburjajo Zgornjesavinjčane Medtem ko mraz vse bolj stiska, ko so na Hrvaškem ljudje potrebni obleke in obutve, so se Zgornjesavinjčani spet začudili najnovejši aferici. Na smetišču v Podhomu je neznan kamion odložil večjo količino rabljenih in neuporabljenih čevljev (v škatlah). Miklavž, Božiček, dedek Mraz Tako. kot je sedaj lepo našim otrokom, je le redko katerim. Iz socialistične preteklosti jim je ostal Miklavž in dedek Mraz, sedaj pa se je tem dobrotnikom pridružil še Božiček. Najmanj, kar morajo otroci storiti je. da pišejo vsem trem. Je pa kar veliko vprašanje, koliko so ob ohubožanosti in divjih cenah otroških igrač slovenski dedek Mraz in Božiček bogati. Več zadrege je verjetno oh organizaciji vsakoletnih obdarovanj v šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih. Kdo ho otroke obiskal v njih. Božiček ali dedek Mraz '.' Bo najlepša Korošica Velenjčanka? Jutri, v petek, 20. decembra, homo držali pesti za dve čedni Velenjčanki Mojca Lipuš in Liljana Banfič. ki sta šarmirali na polfinalnih izborih, bosta še enkrat premerili pisto in poizkusili prepričati žirijo, da sta najlepši. Če bo kateri to uspelo, bo mis Koroške Velenjčanka. Ker pa so lepe tudi ostale tekmice, in ker je sreča opoteča, je vse še v »božjih rokah«. No. vendarle, važno je biti zraven! Jadranje na deski Prvič kot slovenska reprezentanca Novinarji :Direktorji 2:3 Direktorji »poradirali« novinarje Košarka Usodni slabi prosti meti Košarkarji Elektre so v 12. kolu gostovali pri tekmecu v boju za tretje mesto, ki še vodi v kakovostnejšo zeleno skupino. Igralci Rogaške Donata Mg so v tej tekmi zmagali s 84:78 (37:39), s tem porazom pa Elektra skorajda nima več možnosti za napredovanje. Gostje so sicer odločno začeli in v 14. minuti povedli s 36:26, nato pa popustili in domačini so se ob polčasu približali na dve točki. Z dobro igro v obrambi in v napadu so Soštanjčani nadaljevali tudi v drugem polčasu. Nekaj časa sta se ekipi menjavali v vodstvu, pet minut pred koncem pa je Elektra spet povedla za pet točk. Tedaj se je razigral domači igralec Kalinger, ki je v slabih petih minutah dosegel kar dvanajst točk, do takrat pa je zadel le enkrat. Za nameček so igralci Elektre v teh petih minutah zgrešili kar deset prostih metov, v vsem srečanju celih 21, s tem pa je bila tekma odločena. Škoda, da najboljše igre v tej sezoni niso kronali tudi z dvema točkama. Ekipo Elektre je vodil Mišo Le-toonje, ki ekipo vodi začasno, uprava pa mrzlično išče novega trenerja. Pohvala velja navijačem, ki so goste bučno bodrili tudi v Rogaški Slatini. Koše so dosegli: Dumbuya 12, Lipnik 10, Pipan 20, Gole 20 in Tomic 16. V soboto od 18.30 bo Elektra v dvorani v Šeleku gostila ekipo Podbočja. Odbojka Vseh šest možnih točk Tekaška sekcija Gorenja 7. novoletni tek Preden si bodo izrekli čestitke ob novem letu se bodo ljubitelji tekov v naravi v soboto, 21. decembra, srečali še enkrat v Topolšici na 7. novoletnem teku. Pripravili so pester spored tekov: 12.30 — predšolski otroci (200 m), 12.40 - otroci do 9 in do 11 let (800 m), 12.50 - otroci do 13 in do 15 let (1.600 m) v parku pri hotelu, 13.30 za mladinske, članske in veteranske kategorije do 19, 30, 40, 50, 60 in nad 60 let na 10,8 km dolgi progi- Ob kolajnah in priznanjih bodo podelili številne nagrade, med drugim jih bo prejel vsak sedmouvrščeni v absolutni kon- Pred sobotno tekmo reprezentance novinarjev Slovenije in tednika Eho ter reprezentance Velenje (direktorji in poveljstvo TO) je bila v hotelu Vesna v Topolšici novinarska konferenca, na kateri so predstavili reprezentanco Slovenije v deskanju za svetovno prvenstvo v Singapurju; to bo od 8. do 18. januarja prihodnje leto v Singapurju. Reprezentanco bodo sestavljali Stojan Vidakovič, trenutno najboljši slovenski^ deskar, Uroš Žvan in Matjaž Željko, vsi iz mariborskega Sidra ter Aleš Ževart član velenjskega kluba vodnih športov. Vsi omenjeni tekmovalci so si pravico nastopa priborili na prvem državnem slovenskem prvenstvu oktobra meseca v Velenju. Za zdaj se še ne ve ali bodo naši tekmovalci že lahko nastopili s slovenskimi simboli. No, pomembno je, da kot prvi potujejo v Singapur kot slovenska reprezentanca. Skupaj s tekmovalci se bodo udeležili prvenstva tudi trener, Rudi Vidakovič, predsednik združenja za jadranje na deski Slovenije in Alojz Hu-darin, predsednik kluba vodnih športov Velenje, ki bosta — kot so poudarili na novinarski konferenci — skušala navezati kar najbolj pristne vezi z vsemi mednarodnimi tovrstnimi organizacijami in za dokončno priznanje slovenskega deskanja. Podobno kot v drugih športih tudi v Jadralni zvezi Slovenije, katerega sestavni del je združenje za deskanje, ni dovolj denarja. Zato so seveda trkali na vrata različnih sponzorjev, da bi jim omogočili pot in bivanje v Singapurju. Med sponzorji je treba na prvem mestu omeniti velenjski Veplas, Slovenijošport, Aureo Celje, mešano firmo iz Nemčije, kjer ima svoj delež Veplas, povedali pa so tudi, da si sponzorje iščejo tudi tekmovalci sami. Tako je, na primer, Stojan Vidakovič podpisal pogodbo s firmo HB o sponzorstvu, ki bo finančno skrbela ne le za njen nastop na svetovnem prvenstvu, ampak na vseh mednarodnih tekmovanjih vključno z olimpijskimi igrami v Barceloni. Prepričani smo, da bo tudi Velenjčan Aleš Ževart zbral ves potreben denar, saj bo v daljni Singapur ob Sloveniji ponesel tudi glas o Velenju. (Vog) Šmartno ob Paki Kaj bo s TVD Partizanom TVD Partizan iz Šmartnega ob Paki sodi med najmnožičnejša društva tega kraja. Čeprav je kriza pritiskala že v prejšnjih letih, so povečane stroške dejavnosti klubov, sekcij, ekip na nek na-činše uspešno reševali. V prejšnjih letih dokaj uspešnemu vijuganju med stroški in prihodki pa je sedaj konec. Kako obdržati oziroma ohraniti dejavnosti TVD Partizan so na nedavni seji prem-levali člani sveta krajevne skupnosti Šmartno ob Paki. Se bodo morali odpovedati tekmovalnem delu, tako kot so se pred leti morali zaradi pomanjkanja denarja nastopu v drugi zvezni nogometni ligi njihovi nogometaši? (tp) Človekoljubna tekma v malem nogometu med reprezentanco novinarjev Slovenije in tednika Eho ter direktorji in enoto TO ki se je poleti borila na območju Dravograda, v Rdeči dvorani v Velenju ni pritegnila željenega obiska gledalcev. Prodali so le nekaj več kot 100 vstopnic, vseeno pa ne eni kot drugi niso bili preveč nezadovoljni. Smo pač Velenjčani zapečkarji, saj so tudi ostale (prvenstvene) tekme pri nas slabo obiskane. Tudi dravograjski župan Vinko Poderžan, ki je skupaj z velenjskim Pankra-com Semečnikom izvedel začetni udarec, ni bil nezadovoljen. »Pomembnejša je gesta,« je dejal in se hkrati se enkrat zahvalil enoti, ki se je borila v Dravogradu ter za izročen denar od vstopnic. Ko so se direktorji začeli ogrevati (da pomembna je priprava dela), so v temnih majicah M cluba delovali kar nekako zastrašujoče. Reprezentanca novinarjev je bila številčno šibkejša, pa tudi na izgled, saj je v rdečih dresih tednika Eho delovala vitkej-še. Ko so novinarji spoznali, da so v reprezentanci direktorjev in poveljstva TO tudi nekoč znana imena zelenih travnatih nogometnih površin Drago Bizjak, Matej Blagus, Gvido Omladič ... in še vrsta drugih uspešnih rekreativ-cev, ki sta jih vodila Marjan Ga-beršek in Karlo Zlodej, so se hitro znašli in iz slačilnice »potegnili« še svojega drugega aduta oziroma skrivnostnega gosta Bojana Prašnikarja, selektorja slovenske državne nogometne reprezentance. Prvi njihov adut in uradni skrivnostni gost pa je bil nekdaj odlični slovenski velesla- ' # V soboto 7. in nedeljo 8. 12. je bilo v Planinskem domu na Paškem Kozjaku spet bolj prijetno in toplo. Ne le zaradi zagnanih, mladih oskrbnikov Ramšak, ki želita ponovno povrniti prijaznost in domačnost v ta dom velenjskih planincev, temveč tudi zaradi petindvajset mladih slušateljev Planinske šole. Že dvajseto leto se marljivi in predani planinski mentorji, vodniki in inštruktorji trudijo, da bi vzgojili čimveč mladih ljubiteljev planin. Ne le za spoznavanje vrednosti planinarjenja in naravne kulture, tudi zaradi večje varnosti in popularizacije tega, slovenskega ljudskega športa in rekreacije. Kot je povedala Magda ŽIST, vodja tokratne šole, je planinska šola namenjena vsem, ki si želijo pridobiti potrebne veščine za izlete in vzpone v planine. Šola pa je tudi solidna osnova za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja za planinske vodnike, mentorje in alpiniste. Kdor se mlad zaljubi v gore in planine, ta jih menda obiskuje in ljubi, dokler živi. Zato je prav, da se mladim, ki marsikdaj sploh ne najdejo sami sebe, ponudi možnost za spoznavanje in osvajanje planin. Prav to možnost nudi omenjena šola. lomist Boris Strel, naša prva srebrna medalja na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Prihodnjega februarja bo minilo že deset let, ko si jo je prismučal. Skrivnostnega gosta reprezentance novinarjev in Eha Borisa Strela so ugotavljali tudi poslušalci Radia Velenje. Žal ni nihče prav ustrelil (zadel), vseeno pa se je Eho oziroma njegov direktor Janez Temlin izkazal za zelo širokosrčnega in mnoge gledalce v dvorani nagradil. Skratka, tako ošiljeni (okrepljeni) so novinarji pogumno začeli tekmo, žal pa so morali priznati, da so direktorji bili vsaj tokrat zelo trdi; s kakšno pijačo so nagradili njihovega vratarja Mateja Blagusa se nismo pozanimali, a za to so imeli razloge, saj je znova dokazal, da je bil nekoč odličen vratar in da te veščine še danes ni pozabil. Direktorji so zmagali s 3:2. Povedli so z zadetkom Alojza Hudarina, na začetku druge tretjine (tekmo so razdelili na tri dele po dvajset minut) je izenačil Naš čas — Stane Vovk, Hudarin je znova povedel direktorje, kot da bi želel dokazati, kako potrebno je sodelovanje (finančno) med direktorji in TO.. Skrivnostni gost Boris Strel je po novih pravilih izenačil, sicer je bil to avto-gol Bruna Zago-deta. Vse je že kazalo na sporazumno rešitev tega brcanja, pa se je Boris Strel nekaj zapletal pred svojim golom in omogočil Dragu Bizjaku zadetek in dodatnih dvesto tolarjev, ki jih je Eho obljubil direktorjem za vsak gol v korist reprezentance Velenja. S.V. # ^ r , I i 't/ ÜL ¥ i H *■ Pouk poteka po programu Planinske zveze Slovenije. Obsega zgodovino planinstva, vzgojo planincev — kulturnih ljudi in tovarišev, lepote in posebnosti slovenskih planin in gora, o rastlinskem in živalskem svetu, varstvo narave ter gibanje in oprema, orientacijo, osnove prve pomoči ter praktični preizkus znanja. Ob tem pa je pomembno pridobiti nekaj osnov v plezanju in alpinizmu. Da je program zares zanimiv in obsežen, smo se prepričali minuli vikend. Na Paškem Kozjaku so precejšnji del omenjene vsebine izvajali v učilnici in predvsem na terenu. Pod mentorstvom Suzane Cesar in Aleša Lipnika. so se poizkusili tudi v zahtevnem plezanju v stene. Kljub hladnemu vremenu, so bili vedri in zadovoljni ter pripravljeni na vse. Tudi na zaključni izlet, ki ga že komaj čakajo. Ob dvajsetletnici Planinske šole PD Velenje, je letošnja šola najboljša potrditev, da so med planinskimi zanesenjaki zares plemeniti ljudje, saj brezplačno skrbijo za mladi rod in vzgojo bodočih planincev. Lahko smo ponosni nanje kot na naše. lepe. slovenske planine. Jože Miklavc kurenci, najmlajša in najstarejša udeleženca ter naštevilnejša družina, pripravili pa bodo tudi bogat novoletni srečelov. Startnina je 50 tolarjev, razen za predšolske otroke, za zamudnike na dan tekmovanja bo 100 SLT. Udeležencem 2. malega maratona se ni treba prijaviti, sporočiti morajo le morebitno odsotnost, prijave pa je treba poslati do 19. decembra in navesti ime in priimek, naslov in datum rojstva. S prijetnim tekaškim dogodkom bodo sklenili tudi celoletno tekmovanje za pokal Gorenja. H. J. V predzadnjem 10. kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah so vse tri ekipe z našega področja zmagaie. Ljubenke na gostovanju pri zadnjem Taboru v Ljubljani niso dovolile presenečenja in so gladko zmagale s 3:0. Na lestvici z 18 točkami vodi Krim, Ljubenke pa so s 14 točkami na drugem mestu. Topolčanke so gostile ekipo Rogoze in po dramatičnem boju do zadnje točke v petih nizih zmagale s 3:2. Z zmago nad mlado ekipo Rogoze, ki ji je v odločilnih trenutkih malo popustila zbranost, so se Topolčanke povzpele na 4. mesto na lestvici in so v skupini ekip od 3. do 6. mesta z 10 točkami. Precej pozornosti je pri fantih vzbudil območni derbi med To-polšico in Mislinjo. Z odločnimi servisi Nahtigala in učinkovito kolektivno igro v napadu so gostitelji zmagali s 3:0 in se zavihteli na 1. mesto v ligi. Pred pričetkom tekme so se s simboličnima dvema točkama v igri od aktivnega igranja poslovili igralka Milica Türk in igralci Miran Božič, Janez Jezeršek in Marjan Golob. Vsi so dolga leta razveseljevali navijače z mojstrovinami odbojkarske igre in bili za to nagrajeni z gorkim ploskanjem. Navijači in soigralci so jih pospremili z željo, da ostanejo zvesti klubu, posebno pri prenašanju izkušenj na mlade, tudi pri organizacijskih zadevah. V obeh klubih se jim posebej vzgoja mladih v teh težkih časih zdi še posebej pomembna. Vzgajajo okrog 100 igralcev in igral od pionirske do članske ekipe. Pomembno je, da so mladi vodeni in se vzgajajo ter niso prepuščeni ulici. To je dolgoročna naložba, ki se obrestuje v poštenih in delovnih članih družbe. Zal posluh za to upada in družba odbojko vse manj podpira. Nepopravljiva škoda bo, če tem dejavnostim ne bodo zagotovljeni pogoji za normalno (ne razkošno) delo, zato bo treba vložiti več prizadevanj za razvoj tega vse bolj priljubljenega športa. R. R. S. S. Šah Matko zmagal v Slovenj Gradcu Na spominskem šahovskem turnirju na Ravnah na Koroškem je nastopilo 31 igralcev, ki so odigrali 13 kol. Zmagal je Matko z 10 točkami, za njim pa so se uvrstili Turičnik 9, Vrečič 9, Gor-šek 9, Stropnik 8,5 itd. M. M. Mali nogomet Peto mesto Sportklubu V letošnjem celoletnem tekmovanju v malem nogometu MARK 91, lani je bil to YURK, je nastopilo 54 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. V sklepni del 16 najboljših ekip, turnirje bil v Umagu, so se uvrstile tri slovenske ekipe, med njimi tudi velenjski Sportklub. Velenjčanom žreb ni bil posebej naklonjen. V zelo težki skupini so sicer dvakrat zmagali in enkrat izgubili, žal pa je to bilo dovolj le za končno delitev 5. mesta, enako kot lani v Zagrebu. Igrali so: Verboten, Miščič, Tomažič, Radivojevič, Čosič, Aljaž in Javornik. Z. G. ••••••••••••••••••• Kegljanje •w Sesta zmaga zapored Šoštanjski kegljači so zmagali tudi v 6. kolu v prvi medobčinski ligi. Tokrat so klonili igralci Konusa za 198 kegljev, rezultat je bil 4.853:4.655. Gostje so bili pravzaprav v izgubljenem položaju že po metanju prvih parov, saj sta Ludvik in Stane l idej povedla kar za 140 kegl jev. V 7. ko- lu bo zopet na vrsti derbi. Soštanjčani se bodo namreč v Žalcu pomerili s celjsko Metko, ki je / desetimi točkami na drugem mestu, z vsemi 12 možnimi točkami pa seveda vodi Šoštanj. Šoštanj: L. Hidej 838. S. hi dei 806, Križovnik 817, Glavič 789, ( ernjatfič 7X0 in Rajšter 823. Strelski šport Dve tretji mesti Na 2. pozivnem tekmovanju v mednarodnem programu, v Ljubljani so poleg slovenskih nastopili tudi hrvaški strelci. Velenjske strelce sta zastopala Štuhec, ki je bil tretji pri članih s 569 krogi in Veternik, ki je bil pri mladincih s 560 krogi prav tako tretji. Oba sta si s tem zagotovila nastop v slovenski reprezentanci za dvoboj s Hrvaško. V 4. kolu slovenske strelske lige v nacionalnem programu je ekipa Mroža nastopila v Sevnici in premagala domače moštvo s 1.444:1.429. F. Ž. SKI SERVIS Cesta 11/26, Velenje, $ tel.: 063/ 855-273 # Jadralno padalstvo Sola letenja ß Šaleški alpinistični odsek vabi v šolo jadralnega padalstva. Izkušeni piloti — inštruktorji bodo poskrbeli, da bodo prvi koraki v ta čudoviti šport varni in da bodo novinci resnično uživali v letenju z jadralnimi padali. Šola ponuja informativni dan, vikend tečaj, tečaj za začetnike (L-izpit), nadaljevalni tečaj (A-izpit) in tandem polete z gora. Nudijo tudi možnosti ugodnega nakupa rabljene in nove opreme, več informacij pa daje Rok Pre-lo/nik, Cankarjeve 1/b Velenje, telefon 856-512. . „ s Trgovina SPORT AS EUkTRONsko NApENJANjE lopARJEV Smučarski šport Sejem opreme in ugodna smuka v Šaleku I Velenjski smučarski klub bo v nedeljo ob 9. do 18. ure v Rdeči dvorani pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Organizatorji bodo poskrbeli za demonstracijo in pripravo smuči. Za ljubitelje smučanja je gotovo zanimiva in prijetna vest, da je smučišče v Šaleku zasneženo z umetnim snegom, ki nudi ugodno smuko od 8. do 20. ure in kot pravijo tudi po zelo ugodnih cenah. Janez Temlin, glavni Eha izroča dravograjskemu županu (tretji) Vinku Poderžanu »skromno vstopnino«. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Planinsko društvo Velenje Vzgoja planincev - najlepše obeležje 20-letnice planinske šole iiiiiiiiiiiimimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN od 21. marca do 20. aprila Spet ste prišli na svoj račun, saj ste se vrnili v staro formo in počeli stvari, ki so vam zelo pri srcu. Problemov sicer tudi v naslednjih dneh ne bo manjkalo, jih bo pa nekoliko manj, kot ste sicer navajeni. Nekaj bo k temu pripomoglo tudi predno-voletno vzdušje in brezdelje večine tistih, ki jih potrebujete za izpeljavo vaših načrtov. Tako vas bo »višja sila« rešila iz dokaj neprijetne situacije. Zdravje vam peša! BIK od 21. aprila do 20. maja Postali ste tako zagrenjeni, da je življenje z vami postal en sam dolgčas. Voljo do življenja vam vliva le še ena stvar, ki se je na srečo dovolj močno zavedate. To pa vam kljub vsemu ne pomaga, da bi premagali nekaj predsodkov in zaživeli drugače. Tudi božiček vam ne bo prinesel željene rešitve, še manj Dedek mraz, če se ne boste za to potrudili sami. Ni res, da se v vašem življenju nič ne dogaja le zaradi okolja, predvsem se vam ne zgodi nič zanimivega zaradi vas samih! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Neverjetno veliko stvari se vam bo zgodilo v naslednjih dneh. Predvsem veselih in zabavnih. Posledice se bodo sicer poznale v vaših denarnicah, tolarčkov pa vam ne bo prav nič žal. Sploh, ker se vam obeta nepozabna, kratka ljubezenska avantura, ki vam bo še nekaj časa zapolnjevala vaše sanje. Sanjarili boste tudi z odprtimi očmi, da pa bi zveza prerasla v kaj resnejšega, ne morete upati, ker je ovir mnogo preveč. RAK od 22. junija do 22. julija Kar priznati si boste morali, da vam zadnje čase največ skrbi v življenju povzroča denar. Nekaj iz nuje, nekaj pa zaradi zelo velikega finančnega zalogaja, ki ste si ga nakopali na glavo. Obeti niso najboljši, vsaj do konca leta se nikakor ne boste mogli izogniti nočnim moram, povezanim z denarjem. Sicer se vam obeta nekaj veselih in sproščenih uric v družbi ljudi, ki so vam iskreni prijatelji, obetajo pa se vam tudi manjše zdravstvene težave. LEV od 23. julija do 23. avgusta Na glavo ste si nehote nakopali nevarnega sovražnika, pravzaprav kar tekmeca. Vse bo povezano z vašim partnerjem, ki se je precej spremenil tako v odnosu do vas, kot do okolice. Vi se zadnje čase nekoliko zanemarjate, kar je vidno opazno. V sebi skrivate vse preveč dobrih in lepih kvalitet, zato se čim prej izvijte iz nevarnega ovoja zaprtosti vase in poskusite z nedolžnim izsiljevanjem. Nič vam ne bo škodila kakšna instant avantura, saj ste že skoraj pozabili, kaj je dobra »posteljna« telovadba. D EVICA od 24. avgusta do 23. septembra Zadnje dneve tega leta si boste krepko zapolnili, predvsem po nekem neprijetnem dogodku, ki se bo zgodil ob koncu tedna. Na razplet ne boste mogli veliko vplivati, nekoliko ga lahko le omilite, če boste poslušali srce in malce popustili v svojih načelih. Sicer pa se vam bo bistveno popravilo finančno stanje, zapravljali boste kot že dolgo ne, pa bo še vedno ostalo. Ko boste izbirali darila za najbližje, ne pozabite na racionalnost: TEHNICA od 23. septembra do 22. oktobra Čeprav vam bo nekoliko nagajalo zdravje, bodo naslednji dnevi dokaj veseli, če bodo togotni vsi okoli vas, boste vi le redko, predvsem pa boste velikokrat držali družbo pokonci prav vi. Brez težav sicer sploh ne bo šlo, povezane pa bodo z financami. Ker ste tega že nekaj časa navajeni, vam to ne bo kratilo spanca. Kratil pa ga vam bo nek pripetljaj na delovnem mestu, ker boste zaradi njega prikrajšani tudi sami. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Iznajdljivo boste izpeljali nek tudi za vas zelo donosen posel, kar vas bo močno razveselilo. Finančnih težav sicer nimate, imate pa velike načrte, ki tudi precej stanejo. Želje se vam bodo počasi vse po vrsti pričele izpolnjevati. Zgodilo pa se bo še nekaj, kar ste sicer že nekaj časa pričakovali, še vedno) pa si niste na jasnem, ali si dogodka želite ali ne. Tudi ta odgovor morate poiskati v svojih načrtih za prihodnost. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Življenje vas počasi utruja s svojim enoličnim ritmom. Še vedno pa ste premalo odločni in zaupljivi, ko je treba predstaviti svoje zmožnosti in sposobnosti. Čas je ugoden, zato se končno vzemite v roke in pokažite, koliko res zmorete. Partner vam bo ob tem močno stal ob strani, saj si tudi on želi bistvenih sprememb v načinu vajinega življenja. Tokrat so vam naklonjeni lihi dnevi. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Približuje se čas vaše vladavine, kar se že močno pozna v vašem razpoloženju in počutju. Dokaj dobro vam namreč kaže, prav na vseh področjih. Veliko se boste smejali, v določenih trenutkih boste celo tako sproščeni, da vas vaši najbližji ne bodo prepoznali. To bo tako dobro vplivalo na vas, da boste pozabili tudi na zdravstvene in druge težave. Večjih želj ne boste izražali javno, neka že dolgo skrita pa se zna uresničiti. VODNAR od 21. juanuarja do 18. februarja Končno se boste vzeli v roke in si vzeli vsaj nekaj trenutkov samo zase, kar ste resnično krepko potrebovali. To se bo takoj poznalo tudi na vaši zunanjosti in razpoloženju. Zapravljali boste preko svojih zmožnosti, kar se vam bo že kmalu poznalo, saj boste zašli v precejšnji finančne težave pri svoji banki. Spametovali se ne boste, saj vam je kupovanje eden najpriljubljenejših konjičkov. Ko boste pili, se poskušajte kontrolirati. RIBI od 19. februarja do 20. marca Po dolgem času se boste umaknili od doma in to v okolje, ki vam je že od nekdaj veliko pomenilo. Počutili se boste kot prerojeni in spet ugotovili, da vam življenje po nepotrebnem polzi skozi prste. Ker se vam obeta nepričakovana finan-I' čna injekcija se končno odločite in naredite odločilen korak, sicer boste še dolga leta negodovali nad svojim življenjem. Sprememba okolja pa bo prijala tudi vašemu partnerju, kar bo očitno pokazal. KOZMETIČNI KOTIČEK dipl. kozm. Metka Mujadžič-Kaligaro tel. 856-837 Stopili ste v carstvo tisočih svetlečih, dragih in vabljivih stekleničk, domačih in priznanih tujih proizvajalcev, vendar je odločitev kljub temu izredno težka. V drogeriji se nemalokrat sami pri sebi vprašamo kakšen parfum bi kupili. Najbolje je, da si izberete tistega, ki ustreza vašemu osebnemu okusu, vašemu tipu, vonju vaše kože, starosti in tudi okusu tistega, ki mu želite ugajati. Dobro je vedeti, da delimo dišave glede na izvor v Čarobne kapljice dišav naravne in sintetične. Naravne so dišave rastlinskega in živalskega porekla. Danes prihaja le malo dišečih snovi iz Daljnega vzhoda. Zelo priznani izdelovalci parfumov so dandanes Francozi. Vse cvetje, iz katerega dobivajo eterična olja za parfume in dišeče vode, raste na cvetličnih poljih južne Francije (npr. jasmin, sivka, vrtnice, narcise, mimoze, pomarančno cvetje in tuberoze.) Mnogo raznih cvetov pa pride tudi iz Bolgarije. Parfumom dajejo trajnost fiksativi, ki jih varujejo, da se prehitro ne razdiše. Ponavadi so živalskega izvora in jih dodajajo v zelo majhnih količinah, saj le tako dajejo parfumom posebne čarobne od- tenke. Mošus je dišeča snov, izloček iz trebušnih žlez malega azijskega jelena, vzhodnogrenlandskega bika in še nekaterih živali. Ima zelo močan vonj. Lahko ga pridobijo tudi sintetično, vendar je le-ta slabši. Cibetovka živi v Abesini-ji. Samec izloča neko snov (cibet), ki naj privabi samico. Ambra je dišava starih narodov in je še danes cenjena. To naj bi bil strnjen ostanek nepopolno prebavljene morske trave, s katero se kit prehranjuje. Torej se naj vsak dober parfum sestoji iz baze, pomožnega duha, fiksativa in topila. Pri kupovanju parfumov bodimo potrpežljivi, poskusite največ tri ralične vonje. Da se izoblikuje pravi vonj je potrebno deset ali petnajst minut. Parfum si nanesite v komolčne pregibe, na senca, na zapestja, globoko na de-kolte, skratka tja, kjer čutite srčni utrip. Parfum moramo prilagoditi tudi letnemu času, saj dišijo parfumi poleti na koži močneje kot pozimi. Pozimi lahko uporabljamo močnejše, težje vonje; poleti pa preidite k lahkim vonjem iz trav, sadežev, cvetic in lesov, saj delujejo zelo osvežujoče. In še nasvet. Stekleničko s parfumom hranite v hladnem in temnem prostoru in jo dobro zaprite, da ne bi čarobne kapljice dišav izhlapele v zrak. Do konca leta nam je ostalo le še nekaj dni, zato je skrajni čas, da pričnemo razmišljati o garderobi za silve-strski večer. Tu pa je najprej treba upoštevati prostor in okolje, kjer bomo pričakali Novo leto. Tudi, ali predvsem od tega je odvisno, kako bomo izbrali primerno obleko, kar velja za oba spola. Pa gremo lepo po vrsti. Najprej bomo upoštevali, da ob sicer dragi večerni garderobi marsikdo globoko seže v žep, ko gre za tako svečan večer. Na silvestrovo želimo biti vsaj malce drugačni kot sicer, predvsem pa bolj slavnostni. Zadnjih nekaj let je vse več ljudi, ki se ne odločajo več za silvestrovanja v raznih gostinskih lokalih, ampak to noč preživijo v stanovanjih skupaj s sorodniki ali prijatelji. Za take bo najprimernejša odločitev nov kos garderobe, ki ga bodo lahko brez problema oblekli tudi ob normalnih dnevih in ga ne bo potrebno spraviti v omaro za kakšno podobno priložnost. Odločite se za kostim v eni od letos modnih barv in krojem, ki vam odgovarja. Pravih, strogih modnih zapovedi tu letos ni. Zelo.primerni so svetleči materiali in še vedno popularen svetleči pliš, kakšna kvalitetna viskoza in seveda svila. Zelo primeren bo tudi slavnosten hlačni kostim ali kombinacija lepe bluze in krila. Minili so časi, ko smo lahko kupovali obleko le za eno noč v letu, zato bodite pri izbiri tudi racionalni. Mladi bodo tudi to noč zadeli v črno, če bodo uporabili nekakšno mešanico športno elegantnega stila. Kavbojke prav nič ne motijo, če poskrbimo za slavnostno kombinacijo zgornjega dela, kar velja tako za dekleta, kot fante. Močno primerem pa je tudi stil šestdesetih let. Ne pozabite na nakit, ki ga je lahko ta večer več, lahko pa je tudi mnogo bolj ekstra-vaganten. Prav tako je tudi z make-upom. Naj bo okusno nanesen, lahko pa ga je veliko več, kot sicer. Bio trajna preparacija las BRIVNICE IN VELENJE SVETUJEJO Želel bi vas seznaniti s povsem alternativno preparacijo las. Na letošnjem svetovnem kongresu frizerjev v Londonu smo bili vsi navdušeni nad to novostjo. Z veseljem vam sporočam, da jo delamo tudi pri nas. Proizvodi, ki so v kolekciji, se imenujejo EK.ODERMA kozmetika, in nam zagotavljajo uspešnost izvedbe postopka. Pri izvajanju BIO trajne pre-paracije uporabljamo izdelke samo iz te kolekcije, od šampona, regeneratorja, preparata do sestavin za vrnitev elastičnosti, vlage, leska, barve .. . Najvažnejša sestavina kolekcije sta preparat za kodranje las ter fiksir. Najosnovnejše lastnosti preparata: minimalna alkalizacija, ni pekočega občutka na lasišču, ne draži sluznice nosu in oči — ne vsebuje estera tiogliko-lomonoglicerinske kisline, zato se lahko ta preparat brez problema uporablja pri alergiji na ta ester — s prijetnim svežim vonjem po sadju — s panetnolom proti izsuši-tvi las ter izgubi elastičnosti. Za BIO trajno preparacijo las uporabljamo naslednje preparate: — za lase, ki se težje kodrajo — za normalne lase — za barvane lase — za svetlobarvane, porozne lase — za blondirane, močno utrujene lase. V osnovi je preparat popolno- ma drugačen od prejšnjega. Je neškodljiv za lase in okolje, lasje so videti naravno skodrani, obdržijo isto strukturo, izgled, vlago in so zdravi. Glede na tako veliko izbiro preparatov se lahko frizerji pravilno odločimo. Pred pričetkom izvajanja postopka BIO trajne preparacije, lase zaščitimo s strukturantom za lase, po končanem kemijskem postopku, lasem vrnemo elastičnost z elastonom, lase nato zaščitimo s posebej prilagojenim balzamom. Kolekcija za izvajanje BIO trajne preparacije nam omogoča popolno nego las. Naj poudarim, da smo vsi frizerji navdušeni nad to kolekcijo, sedaj že tudi nekaj strank. Saj nam omogoča, da lase trajno ko-dramo brez strahu, da bi nastala poškodba las, vnetje lasišča ter drugi stranski učinki. V imenu vseh frizerjev priporočam BIO TRAJNO PREPARACIJO! Poglejmo človeka ! Da, poglejmo si rubriko Gralci pišejo. Človeka so popolnoma odmislili. Kot da živimo le za vojne, za strankarske obračune, kot da nas zanimajo le individualni obračuni ... Ali ne vodi vse to v razčlovečenje? Ali ne vsiljujemo z mislimi o krvavi vojni, in s podtikanji take ali drugačne vrste, le — razčlovečenje. Velikokrat se sprašujem: le zakaj se ne pogovarjamo več o človeku? O njegovih delih ljubezni in dobrote, o inovacijah vseh vrst, tako v znanosti kot v umetnosti? Zakaj vse bolj ne odmerjamo tudi v časopisnih stolpcih, prostora — Človeku, njegovim odnosom do ljudi, njegovi želji po miru in ustvarjalnosti?! Zakaj ne? Ali tudi že v časopisnih stolpcih zaznavamo apO-kalipso, ki si ji ne moremo izogniti? Ne, saj ni res! Saj je še čas! Dobro misel napisati, je prav tako dobro delo. Tisto, ki seže v človekovo srce, tisto, ki hoče ljubezen, hoče mir, in noče maščevalnosti! Zato bo potreben novi človek. Tak, ki se bo znal obvladovati. Tak, ki ne bo napadalen. Tak, ki bo želel človeku dobro in mir. Tak, ki bo ljubil vse ljudi. Te misli so nam danes krvavo potrebne. Časopisni stolpci — Bralna stran! Sprejmite take misli o današnjem človeku, spreminjajte ga, saj si takega, novega človeka, želimo danes bolj kot kdajkoli! Viš Vsi se ne obnašajo turistično Naslov naj bo uvod in delni odgovor na članek TURIZEM SMO LJUDJE, ki je bil objavljen v tedniku NAŠ ČAS 21. novembra tega leta. Delavci KSC Velenje skušamo na omenjeni članek dati odgovor z naslednjo vsebino: Nikakor se ne strinjamo z očitkom slabe postrežbe in na dolgotrajno čakanje! V večini primerov naše obiskovalce KSC-ja med katerimi so tudi mladi poznamo ali jih sproti spoznavamo in se trudimo, da so vsi dokaj hitro postreženi, zgodi se, da mora, če je več gostov, kdo včasih kakšno minuto počakati, ker nimamo dovolj zaposlenih. So pa med obiskovalci našega lokala takšni, ki le redko kdaj naročijo kaj več od kave ali kisle vode (navadne vode ali nič). Mi se zavedamo, da šolska in druga mladina nima denarja v izobilju, vemo tudi to, da v teh hladnih dneh tisti, ki se vozijo v Velenje, morajo nekje počakati, čeprav nekateri pri nas napravijo celo domače naloge. Vendar nismo nikdar nikogar podili iz lokala, pa zaradi že omenjenih naročil in še nekaterih nevšečnosti, ki jih opazimo po njihovem odhodu, manj pozorni do njih, to drži. Nekateri se obnašajo prav po kavbojsko, dajo noge na stole in če jih opozoriš, so že užaljeni. Pri takšnih neplikancih nam živci res včasih prekipijo, KOMU NE BI? V letošnjem letu so samo v lokalu KSC nepridipravi uničili blizu 50 namiznih prtov, od dobička pri kisli vodi pa mi nismo sposobni kupovati nove. Mnogokrat najdemo namerno prežgane, razrezane prte ali od njih odtrgane robove. Zato smo se odločili, da bomo imeli v lokalu nekaj miz pogrnjenih, druge mize pa so zadnje čase brez prtov, saj ustrezajo takim, ki ne pazijo dovolj. S tem ne mislimo nikogar ločiti ali žaliti. Nevšečno ponašanje nekaterih mladoletnikov (tu želimo izvzeti avtorja kritičnega članka v Našem času 21. 11. 1991 ) pa tudi še mnogo drugih, ki se dostojno vedejo, nam po Velenju povzroča precejšnje težave. Vsak gostinski delavec se boji za svoj inventar, posebno v teh težkih časih. Zakaj je hotela natakarica našega lokala mlado družbo preusmeriti na drugo stran lokala, kjer niso bile pogrnjene mize je pač bila njena ocenitev, nikakor pa ni hotela koga žaliti, v tem primeru družbe, v kateri je bil tudi avtor kritičnega članka Aleš Čretnik. Vsak človek naj bi se praviloma razveselil pravočasne in objektivne kritike, zato upamo in priporočamo, da odnose korigiramo v smislu pregovora da je ZGLED NAJBOLJŠI UČITELJ, KER POUČUJE BREZ BESED! Delavci KSC Velenje Kultura kot orožje Vsak dan čujemo in beremo o kulturi. O kulturi ali o kulturnem ministru. Videti pa je, da so mnoge možnosti, ki jih slovenskemu narodu ponuja kultura še neizkoriščene ali celo neizrečene (prav gotovo bo tudi to krivda ministra za kulturo). Brez kulture tega naroda baje sploh ne bi bilo. Kultura in narod sta takore-koč eno. O tem so me dokončno prepričali pred dvema tednoma v eni od »žariščnih« oddaj na drugem televizijskem programu. V fokusu so tokrat bili pesniki in pisatelji, sodeloval je tudi filozof gospod Tine Hribar. In prav ta oddaja me je prepričala, da so možnosti naše kulture res neizčrpne in da je kultura v odnosu do našega naroda nekaj takega, kot je koklja do svojih piščancev (zlasti takrat, ko na njih sedi). Najbolj zanimivi in plodni del razprave se je začel takrat, ko je slovenski pesnik Niko Grafenauer prav nič pesniško in prav nič v duhu demilitarizacije dejal, da bo slovenska država proti morebitnim napadalcem iz juga uporabila rakete patriot. Sledilo je nekaj sekund pesniške tišine, ki jo je motilo samo zadregno pokašljevanje. Seveda je bilo nekaterim, recimo pisatelju in politiku Tonetu Peršaku, zaradi te nepesniške izjave pošteno nerodno in z ne povsem prijaznim in pritrdilnim pogledom je ošvrknil Nika Grafenauerja (iskreno upam, da slednjega zaradi tega nepesniškega spodrsljaja ne bodo vrgli iz Društva slovenskih pisateljev). Na srečo je takoj potem zadrego rešil naš vidni pesnik (državljan Slovenije) Boris A. Novak in stvari postavil na svoje mesto, ko je dejal, da so v boju proti sovražnikom, Prešernove poezije več vredne kot pa rakete patriot. Nepesniki bi se v boju proti ju-goarmadi gotovo bolj zanesli na puške, mitraljeze, rakete in podobne nepotrebne stvari. Ampak to seveda samo zato, ker se ne spoznajo na kulturo. Ob takih trenutkih vedno obžalujem, da je televizija tako nedemokratičen in enostranski medij. Televizijo lahko samo gledaš in poslušaš, ne moreš pa nič prispevati k pogovoru (kadar so na sporedu take duhovite »okrogle mize« seveda). Ker tudi jaz kdaj pa kdaj kaj napišem, se moram seveda s kulturniki v vsem strinjati, zato tudi jaz mislim, da so v boju proti sovražniku poezije bolj uporabne kot pa rakete (povrhu vsega pa so še cenejše, čeprav tudi kultura sploh ni poceni zadeva). Se pa moje mnenje glede obrambno taktične vrednosti slovenske poezije v neki podrobnosti vendarle razlikuje od mnenja slovenskega pesnika in državljana Borisa A. Novaka. Menim namreč, da bi v primeru napada jugoslovanskih divizij in srbskih četnikov morali v boju uporabiti pesniške stvaritve kakega sodobnega slovenskega ustvarjalca. Brez dvoma bi bile te pesmi neprimerno boljše orožje kot pa blagozvočne poezije Franceta Prešerna (tem bi sovražni vojaki verjetno celo prisluhnili). Vsa stvar bi morala potekati nekako tako kot špansko osvajanje Srednje in Južne Amerike. Španski konkvistadorji so namreč pred vsako bitko domačinom, svojim nasprotnikom, prebrali tako imenovani »requerimi-ento«, nekak razglas, v katerem so začudenim Indijancem sporočali, da je ta zemlja njihova, ker jim jo je podelil sam papež (s pogodbo v Tordesillasu). Začudeni domačini seveda niso takoj zbežali, se je pa to zgodilo potem, ko so zaslišali topove in puške in ko se je nadnje spustila španska konjenica. Mi bi v morebitnem spopadu z jugodivizijami namesto razglasa preko zvočnikov brali podobno slovensko poezijo in uspeh bi bil zagotovljen: sovražnikovi vojaki ne bi čakali na grom topov in patriotov, ampak bi pobegnili kar takoj. Sploh pa je z idejami tako kot takrat, ko ima vrag mlade. Kadar jih ima, jih je veliko. Tudi jaz dobivam ob pisanju kar naprej nove ideje. Seveda še vedno mislim na to, kako bi se slovensko sodobno kulturo dalo uporabiti v boju proti sovražniku. Adžiča, Kadijeviča in še koga bi recimo lahko povabili na predstavo kakega sodobnega slovenskega filma. Glede na to, da je bilo recimo pri predstavitvah takih filmov na Tednu slovenskega filma v Celju prstov obeh rok preveč za štetje gledalcev, je povsem jasno, da bi tako kot neprisotni gledalci reagirali tudi srbski oficirji — odstranili bi se iz dvorane in užaljeni zapustili našo domovino. Brez vsakega dvoma bi že v drugo ugotovili, da tu niso zaželeni. Seveda bi podoben učinek imela kaka slovenska televizijska nadaljevanka. Lahko bi jim recimo pokazali tisto, ki smo jo gledali pred leti in v kateri je kar naprej deževalo. Poleg tega dežja se iz nadaljevanke spominjam še Borisa Cavazzo, ki si je kar naprej prižigal cigarete. Neverjetno kako pomirjujoče je bilo poslušati nenehno udarjanje naliva na tovarniška okna! In kako globoki so bili tisti prizori s prižiganjem cigaret! Mene so neverjetno pomirjali. Seveda pa bi morali paziti, da srbskim oficirjem ne bi prikazovali seksualnih prizorov iz slovenskih filmov. Ti so namreč navadno posneti tako, da jim res ni moč očitati vpliv neke dekadent-ne srednjeevropske civilizacije. Ob njih bi se gotovo vzradostil vsak pravi sin Balkana in bati se je, da bi se mu zazdelo, da smo vendarle bratje in da nas je treba zaščititi pred četrtim rajhom. Sploh mi je pri naših filmih všeč to pomanjkanje nekakega nem-ško-avstrijskega občutka za varčnost. Prava umetnost namreč ne pozna varčnosti. Umetnik je vedno bohem in brez smisla za denar! Mislim seveda na filmski trak. Iz naših filmov kar sili dejstvo, da je filme financirala vsa družba in da zato filmskim ustvarjalcem ni bilo treba biti varčen. Zelo značilen in pogost prizor iz naših filmov bi izgledal recimo takole: na cesti se srečata ona in on. Ustavita se, kamera seveda tudi. Ona se nasmehne, kamera spremlja nasmešek, potem se nasmehne on. Kamera ga seveda kaže dolgo in od blizu. Potem nekdo (v čistem ljubljanskem narečju seveda) reče: kako si? Trak teče naprej, ampak to je edina stvar, ki v teh (dolgih) sekundah ne miruje. Kamera medtem ko oba molčita kaže v prvem planu pločnik. Potem drugi odgovori. Dobro. Pa ti? Oba se nasmehneta, kamera ju približa in potem zaniha nekam med veje obcestnega drevesa ... Da je tak film uspešen mora biti v njem seveda čim več takih trenutkov, čim več srečanj, globoko pomenljivih molčanj in prižiganja cigaret. Velja torej načelo, da govori slika in ne igralec kot v kičastih in komercializira-nih ameriških filmih. »Govorica slike« v nobenem primeru ne pomeni, da avtor filma ni imel kaj povedati! In sama sreča, da smo snemali takšne filme! S čim bi se pa sicer sedaj borili proti sovražniku? Borut Korun Mora preteklosti, beda prihodnosti Spoštovana g. Šavor! Vaš odmev na moj članek me ni v ničemer presenetil. Večkrat sem ga prebral in temeljito preučil. Zal, niti enkrat, niti z enim samim argumentom ne ovržete moje trditve, da ste privilegirani. Vaše trditve, da so učitelji slavi-stike preobremenjeni, če se od njih zahteva 22 urna delovna obveznost, so prav protiargument zahtevi, da se z bojkotom doseže pravica do krajše delovne obveznosti. Se zavedate, da je v gospodarstvu 42 urna delovna obveznost! Se zavedate, da je razkorak VAŠA 7>AftAWSWWAAWWUUUOOOOOOOOOOOl Spoštovani bralci! Zaradi praznikov bomo naslednjo številko Našega časa izdali že v torek, 24. decembra. Zahvale, male oglase in druga obvestila ter objave zanjo bomo sprejemali tudi v soboto, 21. decembra, od 8. do 12. ure. flfwuuwxiuocxinnnnfwvw teL 853 481, 888 480 ifisl&z ocjtas, ogùts it naX aas DVOSOBNO STANOVANJE ZAMENJAM (last Glina) za večje v Nazarjah ali Mozirju. Miran Vratanar, Nazarje 89,63331 Nazarje. PRAŠIČA DOMAČE REJE 150 kg prodam. ® 779-264. NOVO SMUČARSKO VLEČNICO TOMOS VS 3,5 100—200 m, ugodno prodam. © 858-464. ZAMENJAM DVOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE za trosobno. Informacije po ® 851-518. PARNI ČISTILEC MICKA ugodno prodam za 3500 SLT, nove smučarske čevlje št. 40 za 3.000 SLT in nove smuči z avtomati in palicami za 7000 SLT. ® 856-167 popoldne. LOKAL , 30 m' v Šoštanju oddam. Informacije Bojan Gabrič, Aškerčeva 3 B, Šoštanj. VIDEO FISHER FVH 8300 S z garancijo in 10 kasetami, prodam za 700 DEM. © 853-887. ZA ENO LETO ODDAM v najem garžo v naselju Šalek. ® 853-887. PARCELO NA LEPI SONČNI LEGI v okolici jame Pekel in te-lico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. ® 779-177 po 18. uri. NOVO JAKNO, ovčje krzno, prodam po polovični ceni, možnost na dva obroka. Prodam tudi daljinski telefon. ® 881-001. FAIR PLAY, uspešna skupina, išče nove soigralce. ® 858-271 popoldan. EVRO GAME, majhna vloga, velik dobitek. Informacije 20. 12. 1991 ob 18. uri — Gostišče Zaje Velenje. PARCELO ZA VIKEND začeto gradnjo in vso dokumentacijo v neposredni bližini Velenja, ugodno prodam. ® 856-605. iSOBO S SOUPORABO kuhi nje, sanitarij in telefona oddam samski ženski ali paru brez otrok. ® 853-432 zvečer. COMMODORE 64, prodam. ® 550-736. SPREJMEM PARTNERSTVO v kakršno koli dejavnost. Imejte prostor in idejo, jaz dodam denarni delež. Samo resne ponudbe z opisom prostora in dejavnosti pošljite na upravo lista pod šifro »Fair play«. KUHINJO MARLES, rjavo z vsemi vgrajenimi gospodinjskimi aparati v izmeri 4 m, prodam. Informacije 852-142 po 20. uri. VELENJČAN V 28 LETU, fakultetno izobražen, visok 170 cm, išče primerno dekle za skupno pot. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Ni bilo časa«. ROLETE, ŽALUZIJE IN PLISEJE, izdelujem in montiram. ©(063) 24-296. UGODNA PRODAJA IN MONTAŽA TELETEKSTA na BTV Gorenje. ® 881-182. ZA HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKIM NADZOROM se lahko prijavite pri blagajni Velenjskega bazena, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. ure dalje. DoHIii Janka Ulriha 40, Pesje, Velenje Tel.: 063/857-379 IZPOSOJA POROČNIH IN SVEČANIH ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLEK LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. Spoštovani bralci! MALE OGLASE, ČESTITKE, ZAHVALE IN DRUGE OBJAVE sprejemamo vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 10. in 11. do 13. ure. Vsak ponedeljek in sredo pa tudi od 13. do 16.30. rte V TO Sli« te I Se k išče Rečica ob Saria ji tel. M3-C3I-416 yvviA^«wwAiuuuuuiiii....»»liiii(iooooooooo