GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XIT 1954 LJUBLJANA IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS UreAll ING. MIRAN BRINAR. ob sodelovanju iiredniSkcga odbura: JNG. VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUNKL, ING. IVAN KLEMENČIC, DR. ING. RUDOLF PIPAN, ING. FRANJO SGERM, ING. J02E SLANDER Natisnila Bla^nikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje gozdov Stran Gojenje topolov, ing. Vladislav Bel t ram ........... Izkušnje z želodom rdetega hrasta, ing. Jože Miklavžič........44 Vegetativno razmnoževanje belega topola in trepetlike, ing, Vladislav Bel- tram ........................47 Nekaj kritičnih in novih misli s področja pogozdovanj in melioracij, Alojzij M u S i č.......................65 Lep uspeh pri pogaadovanju kamnitnih kraSkih goUčav, Ivan G o d i n a . . 77 Možnost gojenja kanadskega t-opo!a, Rudolf Leskovec.......87 Razmnoževanje topolov (belega, črnega, sivega in trepetlike) s semeni, ing. Vladislav Bel t ram..................1)8 Katastrofa v idrijskih goadovih ikot vzpodbuda za razmišljanje o stojnosti bukovih sestojev, ing. Miran B y i n a r........................129 iSplosna ekološka in vegetacijska oznaika višjih predelov Pohorja, dr, Maks Wraber ......................16! Gojenje topolov, ing. Vladislav Bel tram...................194 O premeni drevesnih vrst, ing. Ri>bert Golob...........198 Sonce in senca na naSem krasu, dr. Mats Wraber.........2.S8 Gozdarska Studijs^ka dkskurzija .po slovenskem krasu in istri, dr. Maks Wraber......................263 Splošna ekološka in vegetacijska oznaika sloven&kega krasa, dr, Matts Wraber......................269 Glavne vegetacijske združbe slovenskega krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske raKmere in melioracijske moSnosti, dr. Maks Wraber. , 282 Gozdarska problematika slovenskega krasa, ing. Vladislav B e 11 r a m . . . 296 Pogozdovanje krasa, ing. Vladislav Beltram...........299 Za boljše in uspešnejše delo, ing. Vladislav Beltram........301 Prednosti saditve v zgodnji jeseni, ing. Miloš Obradovic......305 O pogozdovalni tehniki na krasu, ing. Peter Ziani.........308 Izbira vrst za goj:dno melioracijo degradiranih kraSkih površin, ing. Peter Ziani........................314 Ekonomski principi melioracije degradiranih 'kraSkih .površin, ing. Peter Ziani.......................322 Pogozdovanje v progah, ing, Vladislav Be i t r a m..........328 Lipica — vzor melioracije pašnikov, ing. Vladislav Beltram.....331 Ugotovitve in zaključki s strokovnega zborovanja kraäkih gozdarjev 24. do 27. maja 1954',' č 1 a n i k o tn i s i j e.............340 Varstvo gozdov Od kod rdeča gniloba smreke, Peter Vovk............84 Kobilice kot gozdni škodljivci. Drago Oblak...........88 Redek vremenski pojav, Ven^eslav Straus ... .........117 Varujmo gozdove ob železniških progah pred požari, Venčeslav Straus . . 205 Urejanje g'Cvzdov Stran Prehodna doba. in njena nporaba v izmeri .prirastka, ing. Martin Čoki. . . 1 Na praksi iz urejanja gozdov, Marijan Zupan...........46 Ureditev grozdov v Sloveniji, dr. ing, Rudolf Pipan.........97 Izki>rUČanje gozdov Setnja in suSenje iglavcev v gozdiu, ing. Vladislav Beltrara............15 Uporabnost sekire »Iltis«, ing. Zdravko Turk........................j9 Kdaj je smotrno, da namesto delavske s>ku;piiie dela en sam gozdni delavec, ing. Zdravko T u rik...................42 Sečnja obrobnih dreves v gozdovih, ki mejijo na negozdna zeinljiSČa, Emil GabrovSek.....................116 Nakolenke za gozdne delavce, ing. Janez Jerman.........147 Prepričali smo se o prednostih »Motormulija«, ing. MiloS SI o v n i k . . , 155 Nakladalne rampe, prof. ing. Franjo S e v ni k...........244 Razno Otvoritev Gozdarsikega, lesnoindustrijskega in lovskega muzeja, ing. Miran B r i n a r..............f.........30 Več pozornosti gozdnim prometnim napravam, Ivan Črne .......68 Smrt je zopet posegla v naše vrste, Jože Žagar....................73 Avstrijsko gozdarstvo, ing, Vladislav Beltram....................74 Važnost na^el pri obravnavanju gozdarske organizacije v gozdarstvu, Leopold Pogačnik .....................110 Suho kurivo je rmiogo izdatnejše, DIT GLI...........159 Potrebno je organizirati soliden sisfnn gozdarske statistike, ing. Bogdan Babic .......................227 Prirodoslovni muzej v Ljubljani, dr. Maks Wi aber.........234 Norve^co gozdarstvo, ing. Branko Korber............246 Varčevanje s kurivom, ing. Vladislav Beltram..........339 Iz zgodovine naiega gozdarstva Centralna gozdna drevesnica" pod Rožnitom in v Gradišču ipri Ljubljani, ing. Anton S i v i c....................89 Pravdoje Belia, ob stoletnici njegovega rojstva, prof. Andrija P e t r a č i č . . 150 Dr. Josip C. Oblalk, ljubitelj naših gozdov, prof. ing. Franjo S e v n i k , . . 151 Tudi za slovenske gozdove pomemben dogodek, ing. Cvetko Božič. . . . 1.53 Gozdovi in preskrba z lesom v stari Ljubljani, dr. Vlado Valenčič. . . 178 Predpisi Tarifa prometnega davka...................56 Opozorilo o prometu z lesom ....................57 Odlok o omejitvi števila koz na območju okraja Sežana........ Uredba o ustanoviitvi Upra-ve za gozdar\stvo LRS..........92 Zaikon o skladih za obnovo, ^gojitev in varstvo gozdov.........123 Navodilo o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih...... .125 Odlok o gospodarskih podjetjih in obrti v gozdarstvu in lesni industriji , . . 159 Pojasnilo k odloku o izdaji dovoljenj podjetjem, ki se bavijo s predelavo lesa 160 Odredba o dopolnitvah uredbe o ukrepih proti kostanjevemu raku in črnilovki 160 Zakon o omejitvi predelave lesa iglavcev.............217 Uredba o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh sikladov..............218 Odlotba v /preosnovanju InStituta za gozdarstvo in lesno industrijo LRS . 223 Odlok o prometnem davlcij od proizvodov izkoriščanja gozdov panoge 313 . 224 Uredba o sečnjah gozdnega drevja...............252 Odredba za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev .... 255 Odloik o uporabi ekonomskih inStrumeintov za finančno samostojne zavode, ki se ukvarjajo z gojitvijo in eks,ploatacijo gozdov , .......256 Odločba o prepovedi izvcwa železm&kih pragov...........256 Kadn Strokovni izpiti, D IT gozdarstva in lesne industrije LRS.......34 Izobrazba avstrijskih logarjev in gozdnih delavcev, ing. Vladislav B e 11 r a m 36 Strökovno usposa,bljanje delavcev v gozdarstvu, ing, Miloi S 1 o v n i k , . . 40 Li'k pravega logarja, ing. Vladislav Beltram......................84 NaSa borba za viSjo strokovnost, ing. Miran Brinar. ........119 Naši srednji .in nižji goadarski kadri, ing. Drago Kajfež.......200 Strdkovni izpiti za go.sdarsko stroko v spomladanskem roku 1954, ing. Bogdan Žagar.......................209 Novi absolventi, gozdarske srednje šole, ing. Vladislav Beltram . . , . 210 Ing. J. Unbas —■ 77 letnik, Lavoslav Krajnčič..........240 Konferenca gozdarskih fakultet, ing, Zdravko Turk . . . . , . , . 241 Gozdna uprava — mesto za šolanje gozdnih delavcev, ing. Oskar Jug. . . 244 K&jižeivnost Razgovor o knjižici: Ing. Ilija Lončar, Nega gozda, ing, Jože MiklavziČ 48 Ing. Ivo Podhorski: Uzgoj topola, ing. Vladislav Beltram.......55 Ing. Hajrudin Bujukalič: Uloga i značaj žuma u privredi na^e zemlje, prof. Ing. Franjo S e v n i k...................55 K »Negi gozda« ing, I. Lončarja, ing. Vladislav Beltram......127 Dr. Malks Wraber: Tijpoloäika podoba vegetacije viSjih predelov Pohorja, ing. Miran Brinar.....................211 Ing. Jaikov Sučič; O arealu pitomog kestena na području Srebrenice, sa kratkim osvrtom na ostala nalaziŠfa u N.R BiH, dr. Maks Wraber. . . . . 214 Izšla je knjiga, ki naj ibi jo vsakdo poznal. . Adolf Lenard.....251 MiU^oS Mehora: Gozdarjev Tonček, ing. Vladislav Bc5tram......251 Društvene vesti Delovne smernice Triglavske sekcije, ing. Miloš Slovnik............53 Občni zbor DIT gozdarstva in lesne industrije, ing. Zdraviko Turk. . , , 60 Interesna skupnost gozdarstva in lesne industrije, Kočevska sekcija DIT GLI......................64 Napredek gozdarstva na Dolenjskem, Va.lentin Čarman.......94 Zaključek predavanj Triglavske sekcije DIT, ing. Robert Golob .... 128 Pozdravni govor na IL kongresu Zveze DIT GLI, Ljubčo A r s o v . , . . 225 Avtorji Stran 225 Babic Bogdan, ing. . , 227 Beltrajii Vladislav, ing. 15, 23, 36, 47, 55, 74, 84, 118, 127, 194, 210, 251, 296, 299, 301, 328, 331, 339 Božič Cvetko, ing. . . 153 lirinar Miran, ing:. . . 211 Carman Valentin . . . 94 Cerne Ivan..... 63 1 DIT GLI...... ......34, 64, 159 Gabrovsdk Emil . , , 116 Godina Ivan .... 77 Golob Robert, ing. . . .......128. !98 Jerman Janez, ing. . . 147 Jug Oskar, ing. . . . 241 Kajfež Drago, ing. . . 200 Korbcr Branko, ing. , . 246 Krajnčič Lavoslav . . 240 Lenard Adolf .... 251 l.eskovec Riadolf . . . 87 Miklavžih Jože, jng. . . 4S MuäiC Alojzij .... Oblak Drago .... . , . . ..... 88 Obradovtc Miloä, ing. . ■ . . 305 Petračic Andrija, prof. . 150 Pipan Rudolf, dr., ing. 97 Pogačnik Leopold , . 110 Sevnik Franjo, prof., ing 244 SlovnJk Milo^, ing. . . ......4(1. 155 Sivic Anton, ing. . . . 89 Straus Venčeslav . . . .......117. 205 Turk 2dravko, ing. . . 241 Valenčič Vlado, dr 178 Vovk Peter..... 84 Wraber Maks, dr. . . . , 21-t, 234, 258, 263, 269, 282 Ziani Peter,.ing. . . . ........., ..... 308, 3M, 322 Zupan Marijan . . . ........ ..... 46 Xagar Bogdan, ing. . , 209 Žagar Jože . . , . 73 PREHODNA DOBA IN NJENA UPORABA V IZMERI PRIRASTKA (Ijdelaoo v Institutu za. gozdarstvo in lesno industrijo LRS) Icff. Martin Cokl (Ljubljana) Ena glavnih, pa tudi najtežjih nalog sodobnega urejanja prebiralnih gozdov je meritev prirastka lesa v teh gozdovih. Pri reševanju te naloge so se v preteklosti uporabljale najrazličnejše metode, od tipičnih metod za enodobne gozdove do najsodobnejše kontrolne metode. Poslednja se je pričela iizvcn svoje domovine, Svicc in Francije krepkeje uveljavljati Sele v zadnjih desetletjih. Pri nas najdemo njene skromne začetke že ipred vojno v Pogacnikovem gozdu v Lehnu na Pohorju in v bivših veleposestniških gozdovih na Snežniku. Po osrvutku nervi h naivodil za urejanje gozdov v Sloveniji naj bi kontrolna metoda postala splošna metoda za urejanje naših prebiralnih. gozdov, S tem bo v bodočnosti odpadla potreba posebnih meritev prirastka v teh gozdovih, ker ga nam bodo pokazala periodična klupiranja oh predpisani evidenci seČenj, Na prve rezultate pa bomo pri tej metodi morali čakati še dolga leta, Če že ne celo desetletje. Redne sečnje, razna načrtovanja in številne druge potrebe pa vsako-'dnevno zahtevajo podatke o prirastku v naših goizdovih ter nas silijo k posebnim meritvam prirastka za prvo urejevalno dobo. Zaradi velike površine nedržavnih prebiralnih gozdov, kjer bo težko zagotoviti potrebno točnost v evidenci ."leČenj, pa bodo posebne meritve prirastka tudi v bodoče več ali manj redna potreba. Izven kontrolne metode je .prirastek iesa praktično možno dognati le z vrtanjem drevja in z merjenjem debelinskega prirastka ali prehodnih dob. Med Številnimi metodami, ki slonijo na teh dveh elementih prirastka, zasluzijo posebno pozornost one, ki poleg debelinskega oziroma temeljajčnega prirastka upoštevajo tudi višinski in oblikovni prirastek drtvja, t. j. tiste, ki se opirajo na stalne enovhodne deblovnice ali takoimenovane tarife. Tu je zlasti potrebno omeniti še neobjavljeno P i p a n o v o , drugo H u f n a g 1 o v o, ter po Bourgenot-Chatelainu modificirano L a c h a u s s e j e v o metodo (I). Od teh nas v zvezi z na«im vprašanjem še posebej zanimata iposlednji dve metodi, ki se naslanjata na prehodno dobo kot na element prirastka. Povsem nas pa tudi ti dve metodi ne zadovoljita, to pa zlasti zara>di knjiženja prehodnih dob po klupacijskih debelinskih stopnjah, vsled Česar dobimo v prebiralnih sestojih z rastočim debelinskim prirastkom in padajočimi prehodnimi dobami — kakor bomo pozneje videli — ali premajhen aH pa prevelik prirastek; prvega v primeru, če tako dobljene sredjije prehodne dobe pripisujemo istim debelinskim stopnjam, katerih drevje je bilo vrtano, drugega pa takrat, kadar jih pripisujemo neposredno nižjim stopnjam. Druga metoda (froncoska) je poleg tega obremenjena še z zamud-nejšim raEunanjem (računanje aritmetičnih sredin sosednjih debelinskih stopenj), česar zaradi velikega Števila meritev ne smemo podcenjevati. Potreba .po čim prikladnejši metodi za ugotavljanje prirastia v prebiralnih gozdovih me je napotila, da objavim eno zamisel, kako bi bilo mogoče to nclaiiko nalogo čim bolje rešiti. Na tem mestu bi se obenom rnd dotaknil še nekaterih splošnih vpraSanj meritve prirastka, predvsem Se povsem neobdelanega vprašanja potrebnega Števila vrtanj, in vpraSanja izravnavanja meritvenih podatkov. Obravnavana metoda sloni, kakor Hufnaglova in Lacha-ussejeva, na prehodnih dobah in se opira na stalne enovhodne deblovnice ali tarife. Se pravi, da tudi ta metoda upošteva ne le debelinski oziroma temeljniSni, temveč tudi viSinski in olilikovni prirastek drevja. Od omenjenih dveh metod se razlikuje po načinu knjiženja prehodnih -dob, od francoske pa tudi ipo obračunavanju prirastka, ki ga znatno poenostavlja, V naslednjem bom skušal razložiti načela, na katerih je ta metoda zasnovana, ter s primeri pokazati njeno uporabo. Osnove metode Metoda izhaja u, predpostavke, da gre v prebiralnem grozdu vse direvje ve? ali manj po isti razvojni poti ter da torej pri enakih debelinah tudi več ali tnanj enako prirašča. Gleda na to je mogoče tekoči prirastek drevja neke debeline istovetiti s prirastkom, ki ga je imelo neko drugo drevje pri tej debelini. V tem Kc metoda bistveno razlikuje od metod, ki trenutni ali tekoči prirastek drevja istovetijo z njegovim prirastkom v zadnjem obdobju, n. pr. v -zadnjih desetih letih. Naža predpostavka drži, strogo vzeto, le pogojno in to v primeru, da je prebiralni gozd kolikor toliko uravnoveJen. V neuravnovešenem .prebiralnem gozdu se od resničnega stanja toliko bolj odmika, kolikor bolj se lik tega gozda oddaljuje od lika ura-vnovešenega preblralnega gozda. Eden izmed elementov, s katerim je mogoče ugotoviti prirastek drevesa pri neki prejšnji debelini, je tudi prehodna doba. V ŽirSem smislu be.sede označujemo-s tem nazivom ono dobo, v kateri se posamezno drevo ali skupina drevja zdebeli za določeno moro, n. pr. za Širino debelinske stopnje 5 cm. Ker je ta doba v raznih starostih oziroma pri raznih debelinah drervesa ali drevja različna, moramo vselej navesti tudi debelinski razpon, na katerega se nanaSa. Prehodno dobo drevesa za neki debelinski raizpon. n. pr, za razpon od 20—25 cm, moremo dobiti z vrtanjem drevesa, ko je na .gornji meji tega razpona, v našem primeru ko jc debelu cm. Vzemimo za primer, da .smo na izvj-tku iz 25 cm debelega drevesa ugotovili prehodno dobo Ifi let za debelinski razpon od 20—-25 cm. Vizemimo dalje, da je imelo drevo v začetku te prehodne dobe, t. j. ko jc merilo 20 cm, lesno maso 0,270 m^, na koncu dobe, t. j. pri debelini 25 cm, pa 0,452 m®. V tej prehodni dobi je torej drevo priraščalo s silo, ki jc iz drevesa s premerom 20 cm in z lesno maso 0,270 m^ ustvarila v 16, letih drevo s premerom 25 cm in iz lesno maso 0,452 m^. Povprečni letni prirastek drevesa v tej dobi je torej bih 0,452-—0,270 = O,)82 m^» 1 le let = 0,013 m^- TaJco izračunani prirastek je le povprečni prirastek za širok razpon premerov od 20—25 cm. V posameznih letih prehodne dobe oziroma pri posameznih ipremerih debelinskega razpona je mogel biti večji ali manjši. V kolikor toliko normalnih probiralnih gozdovih z rastočim debelinskim prirastkom smemo skoraj z gotovostjo sklepati, da je drevo v začetku prehodne dobe oziroma ob spodji meji debelinskega raizpona priraŠčalo slabSe, ob gornji meji razpoda pa močneje od dobljenega povprečja. Povprečno prirašEanje za 0,013 m^ letno moremo torej pravilno pripisati le premer-u sredi debelinskega razpona, v našem stuSaju premeru, 22,5 cm. Če bi tudi pri posameznem drevesu smeli uporaibiti -predpostavko, da v prebiralnem gozdu pri prehodu preko določenega premera vse drevje enako prirašča, bi iz gornjega primera smeli sklepati, da sedaj 22',5 cm debelo drevje priralČa za 0,0]3m' letüo. V praksi urejanja gozdov pa nimamo opravka s iposainezniini drevesi, temveč s skupinami drevja, razvrStenega ipo ožjih ali Sircih debelinskih stopnjah, pri nas po 5 centimetrskih. Pravtako tudi nimamo opravka z individualnimi sprehodnimi dobami in z individualnimi prirastki, temveč z njihovimi srednjimi vrednostmi. Pri iigotavljanju srednje prehodne dobe neke debelinske stopnje, n. pr. stopnje 20—25 cm, nas zanimajo one individualne prehodne idobe, sredi katerih pviraSča drevje desbeiinske stopnje od njene spodnje do gornje .meje. S tewi pa nas'Zanimajo tudi iprtmcri drevja, na katerih aioremo tc prehodne dobe ugotoviti. V ta namen pa moramo najprej dognati spodnjo in zgornjo debelino tega drevja. SI. l. Primeri drevja za vrtanje (22,5 do 27,5 cm) pri merjenju prehodnih dob, sredi katerih priraši^a drevje debelinskih stopenj 20—25 cm Kakor sn>o videli pri prejšnjem primeru za posamezno drevo, leži ipremer, ki mu je ipriipisati priraScanje po prehodni dobi za neki derbelinski razpon, s^redi tega razpona. Obratno se mora debelinski razpon za neki premer, ki mu iSČemo-prirastek, raztezati za polovico širine debelinskega razpona navzdol in navzgor od tega premera, pri 5cm razponu torej za 2,5cm. Tako moramo za prirastckipri premeru 20cm dognati prehodno dobo za debelinski razpon od 17,5 do 22,5 cm. To dot>o pa dobimo z vrtanjem d.revja premera 22,5 cm, ki je torej spodnja debelina drevja za -vrtanje. Na enak nafiin moramo za prirastek premeru 25 cm izmeriti prehodno dobo za razpon 22,5—27,5 cm; njo pa dobimo k vrtanjem drevja premera 27,5 cm, ki je torej gornja debelina drevja za vrtanje. Prehodne dobe, po katerih trenutno priraSČa drevje debelinske stopnje 20—25 cm, dobimo torej z vrtanjem drevja dobeline 22,5—27,5 cm (si. 1). Aritmetična sredina vseh teh 'prehodmli dob pa je srednja prehodna doba, po kateri priralča srednje drevo debelinske stopnje, t. j, v naSem primeru drevo povprečnega premera 22,5 cm. S tako dobljeno srednjo iprehodno dobo lahko izračunamo sedanji prirastek srednjega drevesa debelinske stopnje, z njim pa tudi prirastek debelinske stopnje same. V ta namen moramo razliko v lesnih masah dreves v začetku in ob koncu debelinske stoipnje deliti s srednjo rprehodno dobo, tako dobljen srednji letni prirastek drevesa pa -pomnožiti s Številom drevja v 'debeJinski stopnji. Pri S centi- metrskih debelinskih stopnjah bi se obrazec za prirastek debelinske stopnje torej glasil: ^^^^......^^^ kjer oznatnjc; d srednji premer debelinske stopnje V tckoJi letni piirastek debelinske stopnje V tabliEno (tarifno) lesno maso drevesa T prehodno dobo N število drevja v debelinski stopnji Za naSo debelinsko stopnjo 20—25 cm (22,5 cm) bi se ta obrazec n. -pr. glasil; V« — v „ ^ ™ M ^ 22,5 — T '^22,5 '22,5 Obrazec sloni na predpostavki, da tvo-ri prirastna krivulja med spodnjo in gfornjo m«jo detelinske stopmje ravno črto ter da je drevje v vsej Žirini .debelinske stopnje enak(^emo razporejeno. Do tega sklepa pridemo s ponderiranjem prirastkov v začetku (V\), v sredi (V'j) in na koncu debelinske stopnje {V');) s Številom pripadajočih ji dreves (N), Predpostavljati namreč smemo, da po prirastku na začetku debelinske stopnje priiražČa prva četrtina, po prirastku siedi debelinske stopnje srednja polovica, po prirastku na koncu debelinske stopnje pa zadnja četrtina drevja v -določeni debelinski stopnji. Ob tej predpostavki naj bi veljal odnos; N N N Ce ta obrazec razvijemo, pridemo do rezultata: V\ = ^ _ d 2 Po tem rezultatu je prirastek sredi debelinske stopnje aritmetična Sfcdina prirastkov ob začetku in na koncu debelinske stopnje; to pa predpostavlja raven potek prirastne krivulje v äiirini ene debelins-ke stopnje. Dejansko se pri debelinskih stopnjah do 5 cm ta krivulja le malo oddaljuje od ravne črte in sta na tej osnovi grajeni tudi že imenovana Hufnagiova in Lachaussejeva formula. Pri obračunavanju prirastka po gornjem obrazcu zadenemo na dve težavi, ki sicer nista veliki, potrebno pa jih je omeniti. P^ič so nani pri t«m obrazcu potrebne poleg tarifnih vrednosti za premere, po katerih obračunavamo lesno maso (n, pr. ]7,5cm, 22,5 cm itd.), tudi tarifne vrednosti za vmesne premere (n. pr. 20 cm, 25 cm itd.), ki jih moramo dobiti t. interpolacijo, če jih tablia ne izkazujejo. V tem primeru pa jc bolje (pri 5 cm debelinskih stopnjah) raČui ati prirastek naravnost po obrazcu: Na......(2) d ki nam da taikoj prirastek iz tabličnih vrednosti brez njihove predhodne interpolacije. Do tega obrazca smo priSIi na ta naČin, da smo za i^raz V(i_i. 2,5 v obrazcu (1) vstavili izraz —i, za i'zraz ^d—2,5 pa izraz '' ' ^ ''—2a našo debelinsko stöpnjo 20—25 om bi torej abrazcc glasil: z obema obrazcama {1 in 2) dobimo skoraj popolnoma iste rezultate in s« lahko obeh poslužujemo. Drug'a ncvSečnost so različne dabelinske stopnje, po katerih je treba drevje na eni strani klupirati, na drugi strajni pa vrtati. Kakor smo vidcii, dobimo prehodno dobo za debelinsko stopnjo 20—25 cm ali za povprečno 22,cm debelo dtrevje ,2 3,3 30,8 64 16 75 23 9,3 0,90 9,6 3,3 35,4 85 21 Skupaj 3088 1934 483 Tab. 5. Travnik (jelka). Annliza merjenj prelioduili dob »a debelinsko stopnja 3 um Stopnji ^zaradi njene öLrine (f) cm) Stet za paraboloidnega ter je bilo zaradi tega tudi Število potrebnih v.rtanj i^sračunano po Naeslundovem Oibrazcu za napako parabole. Številke predstavljajo gornjo mejo, preko katere pra-viloma ne bomo Sli, skušali pa se ji ibomo Čim bolj (približati. Frekvenčna krivulja potrebnih vrtanj poteka v danih primerih v glavnem vzporedno s frekvenčno krivuljo števila dreves. Le pri. nizkih debelinskih stopnjah z velikim Stevitom drevja se od oje odkjanja v icvo, kar govori za sistematično reduciranje vrtanj v teh stopnjah na -potrebno mero. Podana analiza potrebnega Števila vrtanj se nanaša Ic na ozko omejeno področje in ne moremo iz nje izvajati že sklopov na splošno oziroma na druga področja. Razna rastiSČa razni načini gospodarjenja, razno stanje gozdov itd, povzročajo različen potek priraSČanja, ki je možno dognati samo z direktnimi analizami. V interesu točnosti in ekeno-mičnosti dela pri merjenju prirastka bi bilo, da bi gozdna gospodarstva pred pnčetkom večjih tovrstnih del izvedla v tipičnih oddelkih vrtanja po navodilih Gozdarskega instituta in mu dala gradi^fo v analizo. Kako velike razlike v potn-ebnem številu vrtanj morejo nastopiti v različnih področjih in pri različno velikih meri t veni b enotah, nam pove analiza merjenj prehodnih dob za jelko {taib. i) in za bukev (tab. 6} v revirju Travnik kot celoti, let so jih 1. 1953 ia Goadno gospodarstvo v Novem imeslu opravili praktikanti Srednje g-ozdarske Šole v Ljubljani, Po tej analizi kaže .revir kot celota obEutno večje razlike v individualnih prehodnih dobah (povprečno —50^) in v zvezi s tem tudi znatno večje število jjotrebnib vrtanj, kakor pa smo, jih ugotovili pri posarneznih oddelkih GCI Bistra. Zaradi .pomanjkanja podatkov o okviru, v katerem se gibljejo Individualne prehodne dobe na tem področju, je bila pri merjenjih — sodeč «po naknadno ugotovljenem razpon« prehodnih dob in po številu opravljenih vrtanj za posamezne oddelke dosežena manj kot 10% točnost, za revii kot celoto pa je bila presežena običajna točnost 5% in z njo vred tudi število potrebnih vrtanj. Brez ozira na to smo s temi meritvami in z njihovo analizo dobili zelo dragocene podatk-e o moči in načinu priraščanja jelke in j-cniera. V strokovni literaturi pa se pojavljajo tudi predlogi, da se ipri očitni usmerjenosti daljÜb premerov (n. pr, na strminah) navrta drevje le z ene strani v kotu 45" ca smer daljših premerov (na .strmmab iz polbočne strani). Na strminah bi morda prišlo v poštev tudi izmenično vrtanje enega drevesa iz gornje, drugega 12 bočne strani. S takšno redukcijo vrtanj bi se merjenje (prirastka močno pospešilo, potrebno pa bi bilo prehodno « pravilno izvedenimi poskusi dognati, ali in s kakšnimi napakami v prehodnih dobah bi morali v tem primeru računati. Tudi tO delo bi s sodelovanjem operative mogel opraviti Gozdarski institut. Pri dveh izvrtkih na drevo nam individualno prehodno dobo (posame7,na drevesa) predstavlja ar i tTn etična sredina obeh prehodnih dob, pri enem izvrtku pa jo da že čitanje na enem samem izvrtku. Kot srednjo prehodno dobo debelinske stopnje jemljemo običajno aritmetično sredino individualnih prehodnih dob. Dobimo jo tako, da vse individualne prehodne dobe iste debelinske stoipnje seštejemo, rezultat pa razd-elimo s številom vrtanj. Uporablja se tudi skrajäani postopek, pri katerem piunktira-mo vrednosti po ožjih ali äirsih, običajno dve aii triletnih stopnjah. Tako izračunane srednje prehodne dobe se ne skladajo docela s srednjimi debelinskimi prirastki debelinskih stopenj. Ce bi to hoteli -doseči, bi morali, kakor predlaga K lepa C (1), prehodne dobe posameznih dreves preračunati v debelinske prirastke, poiskati aritmetično sredino teh prirastkov, iz nje pa iaračunati prehodno dobo debelinske stofpnje; v matematiški gcfvorici povedano, iz "prehodnih dob posameznih dreves bi morali Izračunati tako imenovano harmonično sredino teh dob po obrazcu: ..... Le takSna srednja prehodna doba se ujema, harmonij-a, s srednjim debelinskim prirastkom. Čeiprav izgleda zahteva po izračunavanji! takšne srednje vrednosti upravičena, obstojajo proti njej tudi pomisleki. Predvsem se moramo vpraiati, aH se nismo dolžni tudi pri izračunavanju srednjeg'a debelinskega prirastka debelinske stopnje v enaki meri ravnati po srednji prehodni dobi te stopnje, kakor naj bi se pri izračunavanju srednje prehodne dobe ravnali ,po srednjem debelinskem prirastku debelinske stopnje. Ce je tako, bi worali tudi pri izračunavanju srednjega debelinskega prirastka preračunavati prirastke posameznih dreves v prehodne dobe. om. i K.R1VUÜUÖ mj£ tU HßimJA S&CDUJIH PUmwrn DQRIASc^ DE& STOP poobEwmtm, MU. mm * UUimUftUi SSiö. PSEmUE BOBE " USA^UAUE • /^iyuc fiSfi! izraiSunati njihovo aritmetično sredino in šele h nje dobiti srednji debelinski prirastek debelinske stopnje. Na ta način pa bi prišli s posrednim postopkom prav do tiste srednje prehodne dobe, ki je p^i njenem neposrednem iaražunavanju ne priznavamo. Nadaljnji pomislek proti harmonični sredini prehodnih dob je, da je ta sredina (po Cauchyj evcm izreku) vselej nižja od airitmetiCn« sredine, kar bi mog^lo imeti 2a posledico i.iračunavanje previsokih prirastkov. Da je to izračunavanje budi dokaj zamudnejSe, ni treba posebej poudarjati. Pri Čim toČnejših meritvah je običaj, da se tako dobljene srednje vrednosti izravnajo Se z grafično ali računsko metodo. V praksi pa takSoa iiZravnava .sred- 6!llf2 tewtjw /txjf nj jcp/fiwd iifüij JIM Ptimbum m Ik Sim XS w w uif^DAVtMiJt asiUJfr entjtääuf Oöd/ o tJSJtVMVt - -.- -t- S™ njih prehodnih dob ne prihaja toliko v poštev in to iz dveh razlogov. Prvič zahteva izdelava teoretično neoporečne krivulje dobro poznanje zapletenih zakonov statistike in zamudno računanje, ki ni vselej v skladu s pridobljeno točnostjo. Samo približno potegnjena krivulja pa krije v sebi dokaj negotovosti in ne nudi .poseijnih prednosti ipred neizravpanijri srednjimi vrednostmi. Drugič pa je z eno enotno krivuljo težko pravilno predoČiti svojstveni potek prehodnih dob v prebiral-ii&m gozdu. Tu gre namreč idr-evje v glavnem skozi dve več ali manj različni razvojni fazi: skozi prvo fazo, v kateri se racija pod dominantnim vplivom sestoja oziroma sosednjega drevja^ in skozi drugo fazo, v kateri se kot vladajoče več ali manj sprosti tega vpliva, in se v glavnem razvija pod dominantnim vplivom rastišča. Prehod iz prve faze v drugo, ki se odigrava nekje med 55 in 50 cm debeline, ozna-•Čuje skoraj reden prelom v poteku krivulje prehodnih dob. Glede na to imamo po vsej verjetnosti skoraj redno opravka z d venia krivuljama priraščanja oziroma prehodnih dob, ki na tem prelomu prehajata drugo v drugo. Da se moramo pri predoČevanju prehodnih dob z običajno kirivuljo, t. j. s parabolo drugega reda celo oddaljiti od stvarnih vrednosti, nam kaže graf. 1. V ta grafikon so vneSene srednje prehodne dobe za oddelek Podsebojni lazi (tabela 3, stolpec 3) z njiihovimi možnimi gornjimi in spodnjimi vrednostmi. Če točke teh mejnih vrednosti spojimo, dobimo polje, ki omejuje potek krivulje in ki hi ga zaradi tega mogli imenovati kriivuljno polje. Prave vrednosti sredrijih prehodnih dob moramo iskati samo v tem polju in po njem bi moirala (s 95% gotovostjo) potekati tudi sleherna krivulja. Ce pa izračunamo krivuljo za prehodne dobe io jo vriSemo v -grafikon, vidimo, da v •določenem delu izstopa iz Jcrivuljnega polja ter tla torej iilcaauje tudi vrednosti, ki niso verjetne. Podobna odstopanja dobimo tudi pri krivuljah prehodnih dob in debelinskih prirastkov na obeh drugih obdelo-vanih oddelnih. Sc bolj nas o dvojnem poteku priraSSanja v prebiralnih gozdovih prepričuje graf. 2, na katerem sta prikazana krivuljno polje in ijračunana krivulja srednjih prehodnih dob za jelko v revirju Travnik. Ta krivulja kar na treh mestih močno izstopa Lz krivuljnega polja. Očitno je, -da gre tudi tu za dve krivulji priraSčanja, ki nekje pri 40—50 ein premera prehajata -druga v drugo. Zanimivo je, da se je prav ^airadi tega svojstivenega poteka prehodnih dob pojavil dvom o radostnem Številu vrtanj tudi za revir'kot celoto. Statistična analiza merjenj tega dvoma ni potrdila, pač pa je se .z enim primerom (podkrepila domnevo o dvojnem poteku priraščanja v prebiralnih gozdovih kot zakonitem pojavu. Tempo, v katerem je potekalo naSe gozdno gospodarstvo v preteklih letih, ni dopuščal točnejSih analih proiavodne moči naših ,[>rcbiralnih go-zdov. Nastopajoča ustaljenost -v gozdni .proizvodnji pa nam obeta pogoje, ob katerih se bomo mogh v snovanje teb naših najlepSih gosdov močneje poglobiti in ga veŠČe podpreti ali usmeriti. To nalogo bomo mogli zadovoljivo opravljati le takrat, Če bomo poznali tudi metode, na osnovi katerih bo mogoče tudi res uspešno in s čim ananjŠiimi težavami iprodreti v skrivnosti življenja in razvoja gozda. V tem članiku je nakazana le ena teh metod. Želeti spa bi bilo še drugih predlogov ali vsaj ipreizkusa in kritične ocene predlagane metode. l Uporablj«do slovstvo: Kltpac, D., VHjeme prelaza, Sumarski list 1953, št, 1. Knuchel, H., Planung und Kontrole in Forstbetrieb, Aa.rau 1950. Miletii, Ž., Osnovi uredjivanja prebirne Jume. Beograd 1950. Prodan, M,, Messung der Waldbcstaende. Prankfurt/M. 1951. Sa far, j., Preborna Suma i prcborno g^ospodarjenjc, Zagreb 1948. Tischetidorf, W., Lelirbuch der Holzmassenermittlung, Berlin 1927, Die Einwacbsieit nud ikre Verwendung in der Zuivachsennittliing Dil man mit der Einfuehruog der Kontrolmethode .in unseren Plenterwacldero erst beginnt und da sie nicht ucbcrall einzufuehren wird, werden wir noch lange an die direkte Zuwachscrm i tt lun g angewiesen. Unier den Metboden solcher Ermitllnng sind besonders beachtungswert jene, die ausser Stärke-Euwachs auch Höhen- und Form73hlüuwachs be-ruecksicbtigcn und zu denen besonders die Methoden von Pipan und Hufnagl sowie die von Bourgenot — Chatelain modifizierte Lacliausse Methode ku laeblen sind. Eine solcher Methoden ist auch die von Verfasser vorgeschlagene, die bei Beibehaltung bzw. Steigerung der Genauigkeit weitere Vcroinfacbung der DatEnauswertung darstellt und die sich an die Einwacbszeit lehnt. Bei ihr bekommt man den Zuwachs einer Sem Stärkestufe nacb der Fomlel: 'd '' 'd in welcher d die Mitte der Starkestufe, V die Tarifenwerte, T die Einwachszeit und N die Stammzahl bedeuten. Bei voller Genauigkeit müssen die Einwacbszeiteo ?.war nacb besonderen, für halbe StärScestufe hoher beginnenden Stärkestufen ermittelt werden, was aber keine besondere Schwierigkeit darstellt. Autor befast sich weiter mit der notwendigen 2ahl der Bohrungen, die vod Grad der verlangten Genauigkeit und von der mittleren Streuung der Eiowachswertc abhaeugt. Diese Strcuung-en bewegen sich bie untersuchten Abteilungen zwischec 25—-50%, Die graphische Ausgleiciiuiig der ausgerechneten Mittelwerte i^t von der Praxis nicht zu verlangen, da eine eiowandfrejc Kurve besondere Kenntcissc der statistischen Beziehungen und viel Rechnung verlang't und da sich der Wach s tum veri auf in Plenterwäldern mit einer einheitlichen Kurve nicht einwandfrei darstellen kann. (Graph. I, 3.). SECNJA in sušenje IGI>AVCEV V GOZDU ]ng. Vladislav Bel tram (Ljubljana) Polelna nectija Več let so trajali hudi spori med g&adno eksploatacijo in gojitvijo glede scinje na suä s puSEanjtni vrbaEcv. Zadervo je konEno re,5ila objava izsledkov o izvršenih raziskovanjih v članku Beltram-RakuSČek »Sečcja na suš«, Les, 1952 Jt, 1. Z mci je- SMDIXA jaiTA A \ a 1 I J?« 1 ' SA r. ksr. 1 ^ {00 i fUOK ioon 1 - 0% or. Slika 1 Načini suSenja podrtih dreves in dotik s tlemi v % doliine njem in tehtanjem smo leta 1951 ugotovili, da je puičanje vrhačcv na deblu pri poletni sečnji smreke brez pomena za intenzivnost njenega sušenja, da pa sluzi kot doibra vaba in priložnost za razimJiožcvanje lubadarjev. Leta 1952 so enaka merjenja pri jelki potrdila ugotovitve, ki so bile prejšnje leto ciognane pri smreki in s tem potrti i la, da je pu Scan je vrhatey na ipodrtih iglastih drevesih za suäenje 'hrez koristi. Podatki o jelki še niso bili objavljeni. a) Smreka V legi A, iz nadmorsko viäino 115ü m na Pohorju so v smrekovem goz-du ü zarastjo 0,8 dne 2L 7. 1951 prebi-Talno posdcali 27 dreves in sicer v treh skupinah po 9; I, skupina: posekano na suS, debla obeljena, d« 7 cm debeline na tanjŠem koncu z vrhaČeni; IL skupina: enako kakor I., -brez vrhača; III. skupina: debla prezagana v Stirimebrske Sortimente. Les so izmerili in ga Se isti dan stehtali z dvema tehtnicama z občutljivostjo 0,5 kg in skupno zonogljivostjo 1000 kg. Tehtanje so ponovili 21. VJII,, 21. IX. in 21. X, 1951. v legi B pri Slovenski Bistrici z nadmorsko viSino 270 m, samo 5 km vstran od lege A, so pravtako podrli trikiat po 9 smrek in jih razdelili na skupine I, II, III, Prvo tehtanje so i^v.räili na dan poseka 25. VII. 1951, ostala pa 25. VIII. in 25. IX., medtem ko je zadnje tehtanje 25. X. zaradi deževja odpadlo. Poletje je bilo izredno hladno in vlažno. Podatki merjenja in tehtanja so razvidni iz tabele. b) Jelka V logi A z nadmorsko višino 1000 m, nedaleč od lanskoletnega poseka, so v jelovem sestoju z zarastjo 0,7 podrli Štirikrat po 10 jeli;. Razdelili so jih v skupine I, II, III, medtem ko je bila IV. skupina kakor III. skupina pri smreki raffizagana v Sturimetrske Sortimente, ki pa niso ležali popolnoma na tleh, temveč so jih podložili z vrhači. Posek in -meritev sta bili izvrženi 25. VI. 1952, drugo tehtanje pa 30. IX. 1952. V legi B v bližini Slovenske Bistrice pri 340 en nadmorske viSine, so na enak naEin podrli štirikrat po \0 jelk tn jih stehtali 16. VI. Tehtanje so ponovili 19. IX, 5952. Do 10, VIII. je bilo toplo in suho vreme, nato ipa do konca septembra deževno. Podatke vsebusje tabela. PS o old o g. izguba teže ob tehtanju po ca > o E ■a C ,E <0 C m tliSS u > ^ 'H, S aJ 6 OJ 5. £ 2 a- 43 en > c >M O Q v C -a O a u 9J f/) p 3 o 4:1 V E c^ 3 o u la tl> E ro m cm m m m» kg "'o 1 "/ü 1 21 17.2 3.4 0.33 292 0.89 31.— 34.3 134,- CS A n 21 16.8 — 0.30 258 0.86 0.85 31.2 34.7 36.2 1 III 19.5 14.5 — 0.22 173 0,80 26-2 27.5 27.7 P 1 23 16.2 3.5 0.35 393 1.12 24.5 34,9 _ ci^ B 270 M 24 17.6 — 0.42 414 0.99 h04 23.6 33.8 — III 24 15,9 — 0.37 379 1.02 19,— 26.9 — I 28 16.5 2.3 0.S4 543 1,— ____ _ 38.9 A M 28 15,- — 0.55 552 1,— 101 — —. 35.4 1000 111 30 16-5 0.54 556 1,03 — — 29.8 IV 30 16,5 — 0.55 545 0.99 — 34.3 V 1 28 21.- 3.6 0.76 714 0,94 _ 33.1 B n 28 21,8 - 0,77 685 0.89 0.94 — 32.9 340 in 30 22.5 — 0,82 787 0.96 — — 30.7 IV 38 22.3 — 0.73 694 0.95 — — 33.2 Tnbcia I. Srednje vrednosti telitanih smrekovih in jelovili skupin; I skupina debel i vrhaJI; II skupina debel bi'e^ vrhačev: III skupina itiriinetrskih sortimeotov tia tleh; IV skupina Štiri-metrskih sortimentov na podlozkih. Pri skupinah I je v teži zapopadcna tudi teza vrhatev. Razlika v spccififni teži pri smrekoviini med obema legama znašn fl,l9, pri jelovini pa samo 0,07 Od vseh 54 smrek in 80 jelk, ki so bile posekane v letih 1951 in 1952, so se 4 drevesa izjemno razliko-vala v odstotku iz^ublj-ene teže (suScnju) in siccr pod 20% in nad 50%. Zato smo ta drevesa izločili iz računa in sicer: smreko \z lege A, skupina III, izgurba teže 15,5%; jelko iz lege A, skui>ina II, izguba teže 15,6%; jelko iz lege A, .skupina III, izguba teže 53,2%; jdko iz lege ß, skupina II. izguba teže 19,5%. Obe poletji sta bili v obeh legah razmeroma zelo mokri. Les v deblih in hlodih ni pokazal razpok. Tehtanje je ugotovilo, da je bil po dveh mesecih pri smreki v obeh legah dosežen višek osušitve in da se v !egi A v 3. inesecu les ni nič več osušil. Zanimivo je, da je tudi jelka pokazala skoraj enak odstotek os-uSitve kakor smreka. Zakaj so se skupine I, II in IV bolj osuSile, kakor skupina III? Skupini III se je v celoti dotikala tal, vpijala iz zemlje vla^o in se zato kljub večjim čelnim 5n!>£)(a jllxa Slika 2, Izguba teäe v % pri raznih načinih suSenja lesa v gozdu površinam kakor skupini I, II slabše sušila, Skupina IV pa se je suäila dobro, ker je bila dvignjena od tal, čeprav samo za riekaj centimetrov. Pri smreki iz I skupine so bil: vrhači kmalu močno na^padeni od lubadarja, medtem ko sc pri jelki to ni zgodilo. Različna debelina in različna specifična teža nista niti pri smreki niti pri jelki vplivali na odstotek osušitvc. ki se je pri posameznih deblih gibala v glavnem med 27—42%, Na Čistini in ob suhem vremenu bi bil odstotek suäenja seveda večji, pokazale hi se pa tudi razpoke. Za podatke navedenega raziskovanja smo dolžni zahvalo sodelavcu K. Rakuščku in Gozdnemu .gospodarstvu, Maribor, ki je z razumevanjem podprlo rešitev tega vpraSanja. Kot rezultat -gornjega prikaza lahko povzamemo naslednje: Pri 'poletni sečnji iglavcev debla obelimo in jih pustijno do spravila ležati nera:ižagana v gozdu 2 meseca, Po možnosti jih podložimo, da se ne dotikajo tal. Zaradi varstva pred lubadarji zložimo veje invrhače na kupe. Kombinacija zimske in poletne sečnje E. PogaEnik, naš znani gojit-elj prebiral nega gozda v Lehnu na Pohorju, je že pred vojno izvajal z uspehom naslednji naSin se5nje jeUce: Dva do štiri tedne pred nastopom soka jc jelke podrl in jih pustil ležati do nastopa soka, ki se pojavlja v podrtih drevesih ndcoliko pozneje kot v stoječih. Ob nastopu mezgre sp delavci z lahkoto obelili debla in jih pustili ležati do poznega poletja. Šele pred spravilo'm so jih razrezali v hlode. Žagani les je bi! svetlorumen, lahek in brez razpok. Kupec jelovih desk na Reki je ob prevzemu blaga ponovno zahteval tako kvalitetno »smrekovino«. Ta način sečnje so v aprilu 1952 preizkusili tudi pri gozdni upravi v Kaiiiniiki Bistrici. ViSji logar Fr, Uj-Sič je naročil izdelati na ta naČin 30 in^ jelovine. V avgustu jih je višji tehnik SI. Benkovič prepelijal na žago. Vodja žage J. Vidmar jih je takoj razzagal in ugotovil da je bil ves les lepo bel in lahek, medtem ko jc bil les iz poletne sečnje istega leta temen in moker. Vzrok teanu jc sledeča: Pri sečnji sredi vegetacije je na de>blu zunanja še nedc^z&rela plast novega lesa, ki jo v vlagi napadajo glivice, kar se pri lesu, ki je bil posekan in obeljen neposredno pred sokom ne dogaja v tatem obsegu. Gozdna uprava v Slovenski Bistrici je napravila leta 1953 podoben poskus in sestavila o njem naslednji zapisnik: ftPo nalogu tov. K. Rakuščka, bivSega uslužbenca Gozdnega gospodarstva Maribor, smo posekali v rovirju Cigonca, Ckdd. 3, jugozahodna lega, naxlmorska višina 320 m, globoka sveža tla, dobro pokrita z listjem, 2 seriji smrekovih in jelovih dreves. I, serija II, serija 5 smrek v izmeri 3,27 5 smrek v izmeri 4.06 m^ 5 jelk v izmeri 7.21 m^ 5 jelk v iameri 4.26jr'' Posekano 28, 3. 1953 ter LpuŠčeno v Posekano v mezgri 16. 7, 1953, iz-lubju in neokleščeno na ikraju poseka do delano takoj in puščeno na kraju poseka nastopa mezgre. Izdelano v hlode 5. in izdelave v gozdu, maja 1953. Les obeh serij je bil toČno označen ter 19. 11. 1953 prepeljan iz gozda na žago Lesnoindustrijskega podjetja v Slovenski Bistrici, razžagan ter ugotovljena naslednja kvaliteta hlodov in žaganega lesa Hlodi: Lepo belorumene ;barvc, Hlodi: Zunanjost hlodov skoraj lalikl, suhi, že na oko privlačen les z popolnoma črna, tela do 80% površine malimi razpcfkami, ki pa ne vplivajo na popolnoma črna, neprimerno težji od kvaliteto vozanega lesa. Modrenje ko- prve serije, brez razrpok, Jelovi hlodi maj opazno na zunanjosti hlodov. Čela bolj temni kot smrekovi, deloma ple- hlodov svetla, snivi. Deske; Lahke, svetlorumene bar- Deske: Težke, vlažne, termacjlc ve; delno rahlo plavilo do 3 cm globoko kot one pive serije; delno plavilo še Ea v nerobljeno desko; ;plaivilo s čela delno 1 m dolzme od čela do 5 cm globoko na, do 5 cm globoko. jelki, Sinrekwe deske lepše kol jelove. Dalje se o jazrezu lesa ni vodilo ražuna. Les je bil komisijsko pregledan na dan razreza na Lesnoindustrijskem oibraUi v Slovenski Bistrici. Claui komisije: Franc Plaveč, obratovodja LTO; Franc Koknc, nameščenec LI O; Prane Fregl, upravitelj GU; ing. Franc Cafnik, pomočnik upravitelja GU; Jože Stukl, višji logar GU.« Maje nje {lupl|jenje) smieke, posekane v marcu, so opravili tako, da je iubje bilo uporaibno za oddajo »Koteksu« in se ni drobilo. Razlika pri lupljenju (delu) med to smrekovino in ono, posekano v julij«, je bila neznatna. Majcnje jelke, poseicane v marcu, je bilo malenkostno teije kot pri poletni se£nji. Tudi .pri smreki se je lubje neikoliko ipxijelo na apodnji starani debla, kjer je bilo deblo ^režagano, sicer pa se je Lupilo dobro. Zara-st gozdnega sestoja je bila 0.7 oziroma O.S. Les je le?,al v gozdu na kraju, kjer jc bil posekan do 19. 11. 1953, ko je bil ves izpeljan iz gozda. Pti tem načinu seinje velja upoštevati, da je uporaben le za omejene 'količine lesa in -da je treba računati z možnostjo napada lubadarjev. Zato je treiba paziti, da izdelavo opravimo pravočasno in pravilno, kakor jc to potrebno pri lovnih dreves it. Kombinacija rimske sečnje s poletQo ima razen tega še nekatere prednosti: J, podaljšuje rok «a izdelavo lesa brez Škode za gozdnogojitvene in varstvene razloge, ker poderemo drevesa Še pred sokom; 2. omogoča lažje beljenje debla; 3. zagotavlja pridobivanje smrekovega lubja za taninsko industrijo; 4. olajJuje spravilo dobro osuSenega lesa že v avgustu. Vse navedeno sicer ne g-ovori proti zimski sečnji iglavcev, kateri ob pravočasno izvršenem spravilu ni mogoče opo^rekati. Vendar rimska sečnja ni povsod v celoti izvedljiva. Ce pa smo žc primorani sekati pozneje, bodisi v poletni ali poznozimski oziroma predpomladanski dobi, tedaj moramo pariti, da bomo izkoristili navedene izkušnje ter opravili sečnjo in manipulacijo z lesom tako, da dobimo Čim bolj kvaliteten in Čim lažji les. Tako bomo dosegli boljše vnovčcnje hlodovine ter lažje in cenejše spravilo lesa iz gozda. Lesni industriji pa bomo z boljšim lesom pomagali do kvalitetnejših ptroizvodov, kar je "v naSem splošnem interesu. UPORABNOST SEKIKE »TLTIS« Ing. Zdravko Turk [Ljubljaoa) Sekira Iltis« ali »dihurka« {kot bi jo po naše lahko imenovali) se odlikuje z izredno tankim üstom in rezilom, kar ji pri sekanju omogoča hitrejše prodiranje v les in s tem večji učinek. Debelina lista nad rezilom {6 cm od rezila, kot se ta debelina navadno meri) ne znaša niti polovico- debeline naSih sekir, kar je velika razlika. Ker je zaradi tankega lista tudi mnogo lažja od drugih sekir, zahteva za isti učinek znatno manjSi telesni napor in torej varčuje z močjo delavca, oziroma mu omogoča večji učinek pri istem naporu in času. Raizumljivo je, da je pogoj za tako obliko sekire v homogenem jeklu ustrezne kakovosti in v natančnem kaljenju. Sekira jc nemški patent (Bavarska).* Zaradi svojih očitnih prednosti se je v Nemčiji in v sosednih -deželah v praksi že močno uveljavila. Tudi pri nas je neJcaj teh sekir, toda glede na njeno uporabnost zdaleč premalo, č^miir so v veliti meri vzrok drage devize in pa dejstvo, da je med gozdnimi delavci še premalo znana, V dezelab, kjer so strokovne Sole za gozdno delavstvo in se hkrati posveča mnog'o pokornosti izboljšavi orodja, predvsem ročnega, ki je v praksi še povsod najbolj v rabi, je tudi že mnogo koristnih dognanj glede oblike in teže sekir ter kakovosti kovine. Skoraj enak poudarek se daje tudi obliki in velikosti ročaja (toporišČa) sekire, saj je rpČaj povezava med * Glej opis sekire »Iltis« v Gozdarskem vestniku 1. 1952, Uev. 1—2, str. 41. rolko kot gonilno silo in sekiro ter hidi od njega zavisi učinek dela. Ce hočemo omeniti najizrazitejšo razliiko med tehnično dogiianimi in naäimni sekirami, potem je treba naglasiti, da so znanstvena raziskovanja piripeJjala do velike diferenciacije glede teže med sekiro za sekanje in sekiro za cepljenje. Medtem ko se teža sekire -za sekanje vse bolj zmanjšuje (pod 1500 gr). se teža sekire ^a ccpljcnje povečuje {nad 3000 gr). To je razumljivo, Če upoStevajmo vpliv orodja pri tehniki dela. Pri nas pa so povečini sekire za sekanje in za cepljcnje bolj ali manj enako težke in često služi ista sekira za obojno delo, 'kar obsežnemu in dolgotrajnemu delu gozdnega delavca nikakor ne ustreza, ker slabi njeg'ov učinek in povzroča nepotrebno tratenje moči. V čem je vpliv teze? S sekiro zamahujemo in udarjamo. Kolikor je sekira težja, toliko moönejia sta udarec in njegov učinek. Toda čim težja je sekira, tem bolj utruja o j eno vzdihovanje. Na udarno- silo pa ne vipliva samo teza sekire, ampak v še večja meri trzina zamaha. Iz zakcmov fizike vemo,, da raste sila v kvadratnem razmerju s povečano brzino, Zakaj ima drobna krogla iz puške tako probojno moč, da prebije 20 in več cm debeio drevo? Zato, ker ima silno brzino. Ko nima več brzine, tudi nima več udarne sile. Isto velja tudi 'Za zamab s sekiro. Pri sekanju mnogo zamahujemo oiiroma velikokrat dvigamo sekiro, Cc je sekira lažja, se z dviganjem manj utrujamo in zato lahko zamahujemo z večjo brzino. Tako povečamo udarno silo bolj Icot s težko sekiro. Teza sekire pa se lahko zmanjšuje le do določene meje, ki je odvisna od kvalitete kovine, ker mora imeti sekira določeno debelino, dovolj odiporno (proti zvijanju in lomljenju rezila, kakor tudi dovolj močno uho za nasaditev ročaja. Cim boIjSa je kovina, tem lažja je lahko sekira, da 'pri potrebni velikosti Je lahko služi svojemu namenu, V tem je skrivnost uspeha s sekiro Iltis. Drugače pa je pfri cepljenju lesa, n. pr. pri izdelovanju drv. Sekira lesnih vlaken ne seka, ampak jih sekiria Idin ipod udarcem razdvaja. Rezilni kot sekire mora biti torej znatno večji kot ipri sekiri za sekanje. Pri cepljenju ne zamahujemo pogostokrat na istem mestu, zato dviganje sekfre delavca ne utruja tako močno kakor pri sekanju. Ker pa z večjo težo povečujemo udarec in učinek, mora biti sekira za cepljenje težka. Zategadelj se že uvaja cqpiina sekira v obliki cepilnega bata (3i00 gr). Za sekiro Iltis Se ni natančnih in vsestransko primerjalnih rezultatov. Kaže, da se uveljavlja tudi brez t^a, oziroma da bo daljSa uporaba dala svojo praktično sodbo. Pri sekirah je na splošno težko primerjati učinkovitost, ker je pri sekanju posebno težko meriti potroSek človeške moči, £e posebno, ker je pri delu močno odločilna navajenost delavca na določeno orodje. {Imamo brez števila oblik in vrst sekiri ki jih ravno zaradi podedovane navade še vedno uporabljaTno), Razen tega je treba v naših .'razmerah jemati za primerjavo našo navadno sekiro za razliko od inozemskih, s katerimi so sekiro Htis pumerjali. Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS je izvrlil posknse s sekiro Iltis z namenom, da poleg teorctično-praktične analize zabeleži pripoimbe in sploSna zapažanja naših gozdnih delavcev glede tega orodja. Poskusi so bili napravljeni s preseki jelovih in .bukovih debel ter s ikleščenjem jelovih In bukovih vej. (Izvršila sta jih inž, Zdravko Tnrk in inž, Miloš Slovnik s pomočjo iijbranih gozdnih delavcev v gozdu GU Bistra pri Ljubljani in v kočevskem Roigu, v mesecu avgustu 1953.) Pri tem sta bili uporabljeni originalni sekiri Iltis s čisto tezo 800 gr oziroma 1200 gr, z ročaji tehtata 1200 gr oziroma 1650 gir (ročaja pa po 400 gr oziroma 450 gr skupaj z železno zaSČitno zagozdo -v peti ročaja na nasajeni sekiri). Oba ročaja sta iz jesenovine, dolga 'po 70 cm, dvojno zakrivljena, z ročnim oja-čenjem na kraju (ročaja sta bila dobavljena skupaj s sekirama v oiriginalni izdelavi), Za primerjavo je bila pri leh poskusih uporabljena nova, domača sekira »kranjica« (izdelek to.varne v ŽreEah) s Čisto težo 1300 gr, z debelino lista 10 mm v razdalji 6 cm od rezila (kjer je sekira Iltis debela le 4 mm). Ta teža in öbjika sekire sta pri naiSem gozdnem delu najpogostnejši, zato je tudi primerjava trenutno najbolj umestna. (V enem primeru je bila uporabljena tudi sekira s težo 1500 gr, ki pa j C dala praktično enake rezultate, ker je z njo potrebnih več udarcev.) Ročaj je dolg 80 cm in raven, kakršen je pri nas navadno v o-abi. Tehta 500 gr, nasajena sekira z ročajem vred pa' 2300 gr. Vse sekire so bile pred uporabo strokovno pravilno nabru^ene (z brusnim kolesom in ročno oslo). Pri poskusih ni bilo mogoče meriti porabe fizične energije delavca (zaradi pomanjkanja taikih piriprav). Razuinljivo jc, da je poraba moči pri težjih sekirah -J«' A' ^rs MC tita 70 cm - tfj- M osiGiuAtUA SEitm nra liOi^i-, ftajlSä-WB^r /a, vlorttj nar^ ing Turk/ Mmtih t-9 večja, Čemur se ni rnoči izogniti, predvsem zaradi dviganja sekire. Večja teža sekire pa je seveda priMa do izraza v njenem udarcu in učinku. Vpliv sckiiine teže na uporabnost v primerja-vi s sekiro Iltis sniO'morali izračunati neposredno. Meritve pri poskusih so 'prikazane v tabeli. Kot je razvidno iz tabele, je bU pri teh posicusih v vsakeiTi primeru porabljen s sekiro Iltis krajši čas in manjše Število udarcev kot 'pa z doreiačo sekiro 'kranjico. Poprečni p>rihrane;k pri sekiri litis znaSa v času 13% in v številu udarcev \>^%. {Seveda bi bilo potrebnih mnogo veČ poskusov in z različno težkimi sekirami, če bi hoteli dobiti zanesljive teoretske rezultate, vendar pa za uvödno poudarjeni namen ti poskusi zadostxijejo.) Pri tem pa Že ni upoStevana večja poraba energije pri težji sekljri, ki je iprisipevala svoje k delovnemu učinku. Cetudi razlika v času in številu udarcev razmeroma ni vdika (13%, 16%), je vsekakor očitno, da jc Število 'udaicev s težjo sekiro (z debelejšim listom in zato tudi večjim kotom rezila) večje ali najmanj enako številu udarcev s tanko sekiro Iltis; zato je tudi večja poraba telesne energij'e. Razmerje teže med o-prem-Ijenima sekirama Iltis in domačo je 1650 : 2300, kar pomeni, da je sekira Iltis za 30% lažja od. domaČe, Pri tem pa s sekiro Iltis dosežemo večji ali liajjmanj enak učinek kot z domačo sekiro, kar je razvidna iz zgornjih podatkov o pribrarkku v času in Številu udarccv, Krajši Čas dela pri istem učinku pa pomeni krajše ali manjše utrujanje. Ce izločimo utrujanje, ki nastaja pri padcu (zamahu) sekire, ker domnevamo, da pri težji sekiri ni večjega utrujanja, saj teža sama posreduje in pojačuje zamah, potem j« utrujanje večje samo pri dviganju sekire in pa zaradi večjega števila udarcev, ki je potrebno pri težji sekiri. Zalo upoštevamo procentualno razliko v teži primerjanih sekir Ic za polovico, to'jje 30 : 2 = 15% (pri tem ne ■upoštevamo časovne razlike, med trajanjem dviganja sekiTe in njenim spuščanjem, ker je za slednje potrebno manj časa). Ker je Število udarcev s težjo sekiro za 16% veČje, vpliva to na večje utrujanje s 16% X 15%, kar daje okroglo 1%. K temu je treba prišteti Se prihranek v času 13%. Vse skupaj daje torej prihranek okroglo 30%, za kolik&r JC učinek s sekitro litis večji od domaČe sekire. Pri kleäSenju vej je primerjalno merjenje mnogo težje, ker je udarce teže enakomcnio uratvnati in. ugotoviti razliko pri udarcih in času. Pokazalo se je, da sta porabljeni čas in Število udarcev za obe sekiri skoraj enaka, toda pri težji (debelejši) sekiri se porabi znatno več telesne moči. Pri kleSČenju s sekiro Iltis se močno uveljavlja večja krivina in dolžina rezila ter zakrivljeni ročaj. Pri tr-dih grčah se otifno opaža večja trpežnost rfzila sekire Iltis v primerjavi z domačo sekiro, pri kateri rezilo mnogo hitreje otopi (vpliv kakovosti materiala — jekla). Vrstti in teza self ire, čista feža v gr Iltis Kra-njica Vrsta presekal t f» o, Število udarcev Iltis Kra-njica Čas sekanja I Ulis I Kra-; njica Prihranek pri sekiri Iltis v sle v. (idnrc. ca'u 8Ü0 1800 1200 1800 1200 I 1500 1200 : 1800 900 I 1800 1200 1800 1200 1800 1200 1800 Jelovo deblo, sveže Bukovo deblo, osLišcno Bukovo deblo, sveže 15 21,5 20 20.5 1ß.,5 17 19 17 177 363 314 3,30 214 227 284 227 26 6Ö oO 49 36 71 75 48 28 70 68 55 47 95 85 59 54 62 139 j 157 130 ! 140 143 LOl 133 1Ö5 95 le? 108 179 172 118 7 6 27 n 2.3 25 12 19 13 12 7 U 7 26 4 20 Skupaj Povprečje 2136 267 421 53 507 63 960 ! 1103 120 ' 138 16 13 Razen poskusov, predočenih v tabeli, so delavci preizkušali sekiro Iltis tudi pri pffdsekovanju drevja in pri raznem kležčenju jelovih in bukovih vej. Iz pripomb delavcev in lastnih opažanj izvirajo iz dosedanjih poskusov sledeče ugotovitve: !. Sekira Iltis pri istem učinku sekanja mnogo manj utruja, ker je lahka, a rezilo močneje prodira v les. Ceni se, da je prihranek najmanj za energije. 2. Pri podsekovanju drevesa (ali presekovanju debla) üadostuje manjša odprtina ali TOanjSi kot izseka zaradi tanjŠega in u?inkovltejSega rezila. 3. Rezilo je trpežnejSe in odpornejSe, kar se kaže posebno na grčah, in prihaja do delovnega izraza pri klešČenju vej. Odpade torej del ponovnih rbnisenj, kar pomeni prihranek v času in podaljšek življenjske dobe sektre. 4. Brušenje je hibrejse, posebna kadar se prvotno rezilo obrabi, 'ker je list tanelc. Pri brušenju se iaže ohrani simetrija rezila, kar je pri debeli navadni sekiri težje, posebno še, kadar se rezilo obrabi in je treba tudi list inoževati, če hočemo, da bo sekira dobra in kot rezila enak prvotnemu, 5. Za gozdno delo na splošno bolj usbreza sekira Iltis s težo 1200 gx. Sekira s te?,o 800 gr pri debelih vejah prcveČ odskakuje. Pač pa je slednja primernejša za kleŠčenje tankega drevja s tankimi vejami (pri redčenju). 6. Zakrivljeni ročaj z ojačanjem na kraju očitno bolje leži v roki in olajšuje delo. Toda ročaj pri sekiri s čisto težo 1200 gr, naj bi bil aa en prijem, to je za 10 cm daljši (to je bilo splošno mnenje, vendar bi bilo za končno presojo potrebno, da bi delavec delal s krajšim ročajem in sekiro vsaj 1 teden). Pač pa se opaža,. (fa se pf^ zakrivljenem ročaju sekira .pri delu laže lazsadi, zato mora biti močneje nasajena (zagozdena). Na sploSno je delavcem sekira Iltis zelo ugajala. To je tem paiiiembnejSc, ker verno, da vsalto novo orodje navadno naleti na odpor in da se je treba novemu orodju sele privaditi, posebno äe, ker terja posebno tehniko dela (manjäa teža, lažji, toda močnejši zamah, hitrejše prodiranje v les, tanjši izsek, zakrivljen rofaj itd.). Ostane le Se vprašanje nabavne cene zaradi dragih deviz, ki nesorazmerno dvigajo ceno. V Nemčiji stane nenasajena, 1200 gr težka sekira Iltis 6.40 DM, nasajena 8.80 DM. {Naro?! se lahko preko podjetja «Hermes«, zastopniSki biro, Ljubljana, Cankarjeva I/II.) Izdelujejo se v glavnem v težah 800, 1000 In 1200 gr. Lažje so cenejše. Bilo bi priporočljivo, da goadna gospodarstva naroČijo te sekire in nato oniogo-čijo delavcom nabavo po normalni ceni oziroma po nižji tečajni vrednosti deviz; saj ."so poklicana, da pripomorejo k dvigu proizvodnosti in izboljšanju delovnih lazmer ter da za to tudi nekaj žrtvujejo, tembolj, ker se bo to rentiralo. Vsaka gozda «prava bi .morala posredovati vsaj nekaj sekir, da bi se mogli delavci sami prepričati o njihovi uporabnosti. Hkrati pa bo koristno, če strokovnjaki v operativi spremljajo uporabnost sekire Iltis in sporočijo svoja opažanja in dognanja. SODOBNA VPRAŠANJA GOJENJE TOPOLOV (Strokovna ckskur.3;ija DIT v Podravje pri Osijeku 22.-2'!. septcmb-ra 1953) V dneh 29. aprila do S, maja 1953 je bil v Baden-Badenu v Ncmiiji inednarudni kongres za to.pole. ki so sc ga udeležili številni predstavniki skoraj vseh evropskih drŽav, IZ Azije in Amerike. Kongres je vzbudil v slovenskih gozdarskih in lesnopredelovalnih krogih sploSno zanimanje za gojenje topolov. Od tovarne pohiStva »E. Kardelje v Novi Gorifi je prišla pobuda, naj bi priredili strokovno ekskurzijo v Motovunski goüd v Istri zaradi proučevanja gojenja topolov. DIT je zato organiziralo ekskurzijo v Podravje pri Osijeku, kjer je na tisoče hektarov iopolovih nasadov vseh starosti, tak da bi udeleženci dobili najäiräi vpogled v gojenje topolov. Ekskurzije se je udeležilo S3 tovarišev in sicer 29 gozdarjev ter 4 predstavniki industrije celuloze in papirja: J od državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, J od zavoda za gospodarsko planiranje LRS, M od enajstih okrajnih ljudskih odborov, 13 od dvanajstih gozdnih gospodarstev, :i od treh sekoij za pogozdovanje Krasa, 4 od lesnega podjetja »Gorjana« in dveh tovarn celuloze. Strokovno terensko vodstvo ekskurzije je prevzel ing', Ivo Podhorskj iz Instituta za šumarska islraživanja NR Hrvatske, ekspert o vprašanju gojenja topolov. Pridružila sta se tudi dva inženirja gozdarske /akultete v Zagrebu, Dne 22, septerabra 1953 je ekskurzija pričela z ogledom matičnjaka in drevesnice v Višnjcvcu pri Osijeku, V drevesnici je mnogo vrst kanadskih ali bolje retcno »evroameri-ikih« topolov. Zelo dobre in nagle rasti je tudi kanadski topol, ki se je v zadnjih desetletjih že popolnoma udomačil v okolici Osijeka, PrelzkuSajo novi način sajenja topolov z enoletnim poganjkom na dveletnem koreninskem sistemu, katerih starost se oznaiiuje z Vs- Enoletni poganjek sc odreie tik nad zemljo, nakar naslednj-o pomlad odiene novi poganjek do 2,5 m višine. Ta nafin sajenja radi uporabljajo v Švici Zanimiva je 2eln uspela setev platane v drevesnici, ki v prvem letu doseže viJino do 1 Tn, v drugem tudri nad 1,5 m. Seme je dobro kalivo, lahteva pa do kalitve stalno vlaga, ki jo smemo dovajati le v obliki prienja., da se lemlja ne zbijc. Uporaba zdrobljenega oglja v drevesnici je dala ing. Podhorskemu mnogo veEji odstotek vzklilih platan. (Namakanje semena pred setvijo v hladni vodi okrog 4S ur bo dalo tudi pri platani dober uspeh.) Tutli s potaknjenci se platana dobro razmnožuje toda le pod pogojem, da ima potaknjenec na spodnjem koncu vsaj majhen del poganjka prejlnjega leta, t. j, spodnji del mora biti dvoleten, zgornji pa enoleten. Vendar priporoJa ing, Podhorski razmnoževanje s semenom kot cenejäe in bolj praJttično. Za gojenje topolov je izredno vaŽna obdelava zemlje, tako v drevesnici kakor tudi na terenu. Čeprav so tla topolovih nasadov bogata humozna naplavina, Id jo Drava vcČ ali manj vsako leto redno poplavlja, niso pokazale pred dvema letoma posajene sadike skoraj nobenega prirastka, kjerkoli so jih posadili v slabo obdelana tla. Nasprotno pa so na rahlih, dobro obdelanih tleh tudi do S cm debeli in S metre visoki topolovi koli, vsajeni brez vsakršnih korenin, že v prvem letu razvili bogat koreninski sistem. Kjer Drava ob vegetaciji poplavlja teren, morajo saditi tudi po nekaj metrov visoke sadike, da njihovi vrhovi ob poplavah ostanejo nad vodo. Tam so velike površine poplavnih zemljiSč, delno zaraslih s äaiem in trsko, ki jih jc treba najprej s traktorji globoko preorati nato pi zasaditi s topoli. Poplavoi tereni, ki so obrasli s trsko in Sašem, so navadno kisli in s stagnirajoEo vodo ter aatg topolom ne ustrezajo. So pa tudi primeri, da sta trska in šaS osvojila boljša tla ali pa sta ostala Se potem, ko je bilo zemljišče že izsuSeno. Vs6kaka razpolago topolovih sadik. Posajeni potaknjenci naglo odganjajo in ne pride do zastoja v rasti, kakor jc to navadno prvo in drugo leto pri presajenih sadikah. Posebno dober uspeh daje uporaba saturacijskega mulja kot gnojila ravno pri topolih. Tako so v gozdni drevesnici pri GU Velika Nedelja pri Onnožu pognali topolovi potaknjenci 1,50 m v prvem letu (gnojeno s kompostom) in dosegli viSino 2—2,50 m (gnojeno s kompostom in saturacijskiiij muljem). Podoben uspeh je imela v svoji drevesnici v Bovcu tudi Uprava aa pogozdovanje in melioracijo Krasa. Pri takem načinu gojenja je priporočljivo osnovati topo love na.sade na tale način: V razdalji 5X5 m izkopijemo po možnosti že v jeseni jame 40X40X40 cm in jih očistimo plevela. Ob zasipanju jame dodamu okrog 5 kg saturacijskega mulja in ga dobro preme-5amo s prstjo. V tako pripravljeno in pognojeno zemljo na pomlad potaknemo topolovc zatiče. Prvo leto opicvcmo topolovc poganjke večkrat in razrahljamo povriino. Nasad bo nepriiTieriio cenejši m bo tudi hitreje ntapredoval, kakor ^e bi osnovali s sadikami, Saturacijski mulj (odpadno apno tovarn sladkorja) vsebuje polcg^ apna tudi prccej fosforja, kalija in nekaj dušika, je neprimerno ccnejši in tudi boljši kakor žgano apno, na dežju sc- lift izpira in ne kvari, kar je pri ostalih gnojilih reden pojav. Tovarna vžigalic ima svojega gozdarskega strokovnjaka, ki skrbi za osnovanje nasadov. Od mesta Osijeka je dobila tovarna 75 ha topolovih kuhur, k! jih bo povečala na 100Ü ha, S proizvodnjo na tej površini bo s časom krila vse svoje polrohe .po topolovini. Za dosego boljše kvalitete pa bodo drevju poistopno obrezovali veje do S-—-12 m nad tlenii. kakor to delajo v drugih državah. Kanadski topol, za.sajcn pred 3 l&ti, ,sedaj v polnem zastoju rasti; težka, zukisana tla (Sardiiije, GU Vel. Nedelja) Na obeh straneh reke Drave so nepregledni nasadi topolov vseh starosti, vsi Se močno pregosti in nujno zahtevajo rcdfcnjc. V predelu Dravica sloji 22 letni mešani gozd. iigornji sloj »kanadka« s 100 drevesi in 200 m® lesa na ha, spodnji »amcrikanec« (amer, jesen) s 500 drevesi in 136 ni^ mase na ha. Medtem ko znaSa srednji premer topolov v gostem čistem sestoju v Repnjaku pri 19 letih le 19 cm, znaša v tem 23 letnem meSanem sestoju pov.prečni premer topolov 43 cm (so pa tudi topoli s 50—60 cm premera). Povprečni prirastek topolov je 8,4 m^/ha, amerikanca pa ,'j,9m^/ha. Topol s 30 cm prsnega premera ima 2,70 m' lesne mase. Ob pravočasnem, zares skrbnem gojenju bi morali dobiti na ha 300 topolovib dreves, dvojno lesn<) zalogo in večji srednji premer. Nekje v sestoju so rtamreč topoli preredkL, drug^od pa pregosti. Zadostni razmak med topoli s polnilnim slojem amerikanca, javora, lipe in ostalih primernih senčnih iii polsenČnih vrst izredno pospe.šujc količinski in kakovostni prirastek ter izboljšuje zdravstveno stanje in odpornost topolovega sestoja. V Vojvodini se je kot podstojna vrsta dobro obnese! divji kostanj, ker naglo raste, dobro prenaša senco, zasenčuje ter z listjem dobro popravlja tla. V poštev pride posebno za bolj suha tia. Ekskurzija je bila končana z obiskom tovarne vžigalic, -ki letno predela 10.000 m^ hlodovine v nad 13 milijard vžigalic (1 m® hlodovine da povprečno 25.000 Škatlic po .^0 vžigalic). Izkoriščanje pri luičenju tanjše hlodovine je le 25%, debelejše 35%, izjemoma do /5%. Od tod tudi velika razlika v cenah glede na debelino. Tdvuriia ivivnia nad .50% svoje proizvodnje na Vzhod iii v juJno Ameriko. Zanimivo, da mnogi kupci nahtcvajo izključno samo vžigalice iz popolnoma belega iesa. Tako mora tovarna pri luščenjo Srneg^i topola zunanje plasti (beljavo) uporabljati za vžigalicc za priidajo im zunajem trgu, notranji del (črnjnvo) pa uporablja za domaČo potrošnja. Zaradi muliastih žalitev potroEnikov v inozemstvu je med vsemi vrstami topolov najbolj cenjena iu iskana trepetlika, ki ima najlepši bel les in jo tovarna posebno iSČe, Čeprav mora v glavnem uporabljaj! »kanadske«, črne, sive in bele topole, ker jc trepetlike vse premalo. Skladišfe topolovih hlodov je na tovarniškem dvorišču, kjer se Ica suši in kvari. Da bi se izogrtili tej škodi, bodo zgradili oh Dravi nova obratovna poslopja, kjer bodo lahkti v posebnem kanalu s tekočo vodo iz Drave hranili klodovino brez škode tudi čez poletje. Ekskurzija je trajala tri polne dni ob izrednem zanimanju vseh Številnih udeležencev, ob vzornem redu ter od Ličnem vodstvu ing. I. Podho^rskega. Vodilno osebje gozdnih gospodarstev nPapuk« v Osijeku in »Košutujak« v Bilju in področnih gozdnih uprav ter lesnoindustrijskega kombinata v BeliSiču je s svojo udeležbo pri terenskem ogledu vsestransko pripomoglo k uspehu ekskurzije. Tudi soudclrfba predstavnikov lesnega podjetja »Gorjana« in tovarn celuloze lu papirja dokazuje vainost ekskuriije, saj je »Gorjaua« doslej skoraj ves topolov les za celulozo nabavljala iz Vojvodine in iz Hrvatskega, Toda v Vojvodini je že v izdelavi projekt zgraditve lastne tovarne za predelavo topolovcga celuloznega lesa. Topolovina je tudi v Sloveniji dosegla priznanje, saj so v Mdnjem času posamezna gozdna gospodarstva pričela lepo unovčevati topolovo hlodovino (6000 din'm^ in več) ter celulozni les [2000 din/prm). Strnjenih topolovih sestojev je v Sloveniji !e 38 ha, medtem ko jih ima Hrvatska 15,000 ha. Vendar so tudi na Hrvatskem šele v zadnjih 2—3 ktih načeli z zares pravilnim gojenjem topolov v redkejšem sklepu, kar daje večji in boljši prirastek (do 30 m' namesto dosedanjih 10—Mm® tia ha),( V Sloveniji bomo površino topolovih sestojev na primernih rastiščih lahko povečali na nekaj tisoč hektarov, posebno ob Savi in Dravi. Gozdno gospodarstvo BreJice računa, da ima na svojetn območju 500 ha površine, ki je primerna za topclove nasade. Ne smemo pa pohabiti, da imamo ic xclo mnogo topolov v mešanih sestojih in v majših ali večjih skupinah. Letni posek topolovine je velik, gre pa skoraj ves samo za drva. Naše neposredne naloge 1. Nujno je treba pričeti s postopnim retlčenjcm pregostib že obstoječih topolovih sestojev in skupin zaradi njihovega boljšega napredovanja. 2. Za pravilno izkoriščanje domačih topolovih vrst, predvsem trepetlike, ki je med vsemi topoli v Sloveniji najbolj razširjena, jo pa Še vedno zatirajo kot ničvredno vrsto, bo treba izdali tiskano opozorilo s standardnimi predpisi za vse Sortimente z orientacijskimi cenami. Opozorilo naj ima najširšo puhlicitcto. Dobra topolovina naj ne gre ve£ v ogenj, 3. Rastišč črnega, belega, sivega topola in trepetlike ter bele vrbe ni težko ugotoviti. Naravnega pomladka vseh teh vrst je povsod dovolj, Tireha ga jc -le izbrati in previdno izkopat! ter presaditi na g^oliČave ali na manjše Čistine med ostale mlade nasade. Vedeti moramo, da te vrste sicer počasneje priraščajo kot skanadke«, zato pa uspevajo tudi tam, kjer bnljŠe vrste ne gredo, •t. »Kanadske« ali evroameriškc vrste imajo velnke zahteve glede na rastišče. Zahtevajo globoka, rahla, svtŽa, humozna, rodovihna tla, v katerih talna voda poleti ne srae biti viäja od 60 cm pod površino, Ne prenesejo pomanjkanje apna v tleh. Zahtevajo tople predele in odprte doline z dolgo vegatacijsko dobo. Zato jih ne smemo zasajati v množinah Udeležcnci ekskurzije v drevesnici Viänjevac. Pred njimi cco in dvolctn« plataiic, za njimi eno in dvoletni topoli. Topolov nasad tovarne viigalic »Drava«. Dvoletni topoli, sajeni v razdalji 5X5», vmes prvoleteri vrbov nasad. V oiadju 20 letni topolov sestoj V Repnjaku pri BeliE6u 19-letni topolov sestoj, kjer je raziskovalna ploskev Gozdarskega inslitnta iz Zagreba Dvajsetletni topolo.v sestoj tovarne vžigalic Pri BeliSdu na Dravi, važni prometni lili, so obale zarasle s topolovimi sestoji tjaveiiclan, jie da bi sc prej preprifali, ali jim rastišče ustreza. Neuspelih nasadov imamo äc precej in na ajih se lahko ufimo. K sreii zavzemajo majhne povrJine. 5. Mlade topolove nasade na kislih tleli potresamo na površini, ki jo obsega horizontalna projekcija krošnje, t apnenčevim ali dolomitnini prahom {1—3 kg na 1 m^). Uporabljiv jc tudi debelejši material v ustreznih vetjih količinah. Apnjenjc deluje vsaj 20 let. (Beltram: ».\pnjenje v gozdarstvu«. Ljubljana 1950.) 6. Ugotovljeno je, da imamo pri nas razen domaČih topolov tudi rame evroameriJke vrste n. pr.: P. serotina in P. robusta v manjših sestojih ali skupinah, ki lepo uspevajo. Najdemo pa tudi bolj redke vrste. n. pr,^ P, marilandica pri Gozdni upravi Velika Nedelja pri Ormožu, P. candicans (balzamasti topol.) pri Črni na Koroškem na 700 m nadmorske višine itd. Od teh vrst jc treba zbrati potaknjence ter osnovati matičnjake in drevesnice za njihovo nadaljnje razmnoževanje, j&obro selekcionarne vrste serotine in robuste dobimo lahko tudi iz drevesnic in matiČnjakov na Hrvatskem in v Vojvodini. 7. Da se izognemo nepotrebnim poskusom ia neuspehom, je dobro proučiti priročno knjigo ing. I. Podhorskeg^a >>Uzgoj topola«, Zagreb 1951. Glede vseh potrebnih strokovnih pojasnil naj se interesenti o-hraČajo na DIT gozdarstva in lesne industrije LRS, ki bo skuJalo v vsakem primeru pomaffati, da se k gojenju topolov pristopi pravilno in v Eirokcm obsegu. VI. B e 1 t r a m OTVORITEV GOZD.^RSKEGA, LESNOINDUSTRIJSKEGA IN LOVSKEGA MUZEJA Dne 2.7. oktobra 1933 je na.ša stroka doživela v Bistri pri Vrhniki pomemben dogodek. Po veCletnem nezapaženem skrbnem delu Instituta za g-ozdarstvo in lesno industrijo so priprave za osnovanje slovenskega gozdarskega, lesnoindustrijskega in lovskega muzeja toliko napredovale, da so se navedenega dne v Bistri pr.i Vrhniki končno odprla muzejska vrata na.^i najäiräi javnosti, t, j. vsem !:istim, ki se zanimajo za napredek slovenskega gozdnega, lesnega ter lovskega gospodarstva in za razvoj naše tehnike na področju teb gospodarskih panog. Ustanovitev tega muzeja so v marsičem podprla nasa gozdarska in lesnoindustrijska podjetja in ustanove, DIT gozdarstva in lesne industrije LRS, Lovska zveza Slovenije, Tehniški muzej Slovenije, razni muzeji v Ljubljaöi in podeželju in tudi požrtvovalni zasebniki. Tega pomembnega dogodka so se udeležili zastopniki raznüi oblastvenih organov, gozdarskih, lesnoindustrij,>;kih ustanov in podjetij, Tcbniikega muzeja Slovenije, republiške lo.vske zveze, DIT itd. ter ätevüni pripadniki in simpatizerji na^e streike, Prof. ing. Fran jo Sevnik, predsednik muzejskega odbora in prof, Fran j o Baš, direktor Tehniškega muzeja Slovenije sta v svojih govorih pojasnila namen muzeja ter prikazala tcžkoče in uspehe, ki so spremljali prizadevanja za snovanje muzeja. Iz besed obeh govornikov smo povzeli zlasti sledeče: Začetek prizadevanj za ustanovitev muzeja je zvezan z ustanovitvijo Gozdarskega instituta Slovenije 1. 1947. Vsak tehniški oziroma gospodarski institut mora namreč imeti študijske, tipoložke zbirke, t. j, tehniški muzej v modernem smislu besede. Zbirke naj ponazarjajo proizvodne procese in Čim vemejše kažejo razvoj v raznih obdobjih družbenega in gospodarskega življenja. To velja zlasti za gozdno in lesno gospodarstvo, ki sta najvažnejši panogi osnovne proizvodnje, saj pokrivajo gozdovi skoraj polovico plodne površine Slovenije in zato sodi lesna industrija med našo najvažnejšo industrijo. Muzej naj bi bil znanstvena in prosvetna ustanova, ki bi pomagala pri izO'brazbi strokovnih kadrov kakor tudi ljudskih mnoäic ter pri reševanju g.ospodarskih in tehniških problemov. Ob osnovanju Gozdarskega instituta je bilo za.to sklenjeno, da se tak muzej uredi pri institutu. Toda gradnja inštitutskega poslopja pod Rožnikom se je I. 194S ustavila, ker smo morali zaradi sovražnega nastopa vzhodnega bloka proti naši državi takrat vse sile ter materialna iu denarna sredstva osredotočiti na klju£nc gradnje^ Zastala je gradnja poslopja, in le-to žal šc danes ni dokončano, zato smo morali iskati druge prostore za začasno namestitev zbirk. V Ljubljani jih nismo našli, zato smo sc odločili za grad Bistro. Tudi tu je bila trda za prostore, tako da smo dolrili sprva le nekaj prostorov, v katerih pa se muzej ni mogel prav razviti, šele v zadnjem iiasu smo pridobili več prostorov, ki so omogočili začasno ureditev muzeja. Nato smo morali v kratkem i^asu prirediti prostore ter na hitro zbirke vsaj toliko razmesliti in urediti, da je muzej po petili letih dela koiifno postal dostopen za javnost. Z zbiranjem predmetov je Slo v začctkii pofasi zaradi pomanjkanja sredstev in prezaposlenosti strokovnjakov, deloma pa zaradi nezadostneg'a razumevanja za potrebe takšne io- stkucije. Ko je bil leta 195!. ustanovljen TehniSki mu2cj Slovenije, je naslednje leto močno podprl borbo tudi za razvoj našega muzeja. Potrebno je poudariti veliko razumevanje in naklonjenost, ki so jo pokazali organi naSe ljudske oblasti za napredek znanosti oziroma prosvetc na področju gozdarstva in lesne industrije. Po vojni so bile v piBih petih letih ustanovljeae gozdarske in lesne nižje in srednje Sole, gozdarski institut in gozdarska fakulteta. S tern so bili postavljeni temelji za prosvetno oziroma znanstvcno-raziskovalno delo v teh gospodarskih panogah. Med takJne strokovne kulturne pridobitve sodi tudi na novo odprti muzej, prosvetna in znanstvena institueija, ki je ne more pogrešati kulturen narod. NaS muzej je za sedaj le skromen zametek podobnih ustanov, velikih tehniških, gozdarskih, lovskih muzejev, kakar-so v mnogih naprednih deželah. Vendar prodira v zadnjem času pri naSih gospodarskih organizacijah spoznanje, da jc potrebno tudi za te in take kultUTUe namene iSrtvovati primerna sredstva za napredek našega gozdarstva in lesne industrije ter za razvoj znanstvenega socializma. Verjetno bo s prispevki naših gospodarskih organizacij mogoče kmalu dokončati zgradbo inŠtitutskcga poslopja v Ljubljani pod Rožnikom, Tja bomo potem prenesli ta muzej, kot stalno tipoloŠko razstavo, da bo lalje pristopen in bo tako več koristil znanju in izobrazbi. Gozdarsko lesnoidustrijsko lovski muzej je načel 7, razstavljenim gradivom vrsto vpraäanj o preteklosti in sedanjosti naSe stroke. Kot t&kniŠki muzej se razlikuje od klasičnih muzejev prvič v tem, da uporablja zgodovino, to sintezo preteklosti in izhodišče v prihodnost, ?,a enega od temeljev — ne Ja sredino —na katerem ponaioruje tilio last Koida v prirodi ter |:ojda v vsestranski službi flovcka ^ vsemi njegovim! sedanjimi pjo-iKvodnimi prizadevanji. Življenje go^tia in pojdnega živalstva, uporabljanje gozda in flovekove tekoKc patrcfcc, vrste del ter uporab goida od gojenja in varstva do obrti, industrije in lova so podani v ponaiorilu "obseinega proizvodnega p^rocesa, ki se lafenja v prirodni pokrajini in doseie svoj vrh fer zaključek v sodobni lesni industriji ter lovu in tako tudi v nalem sedanjem življenjskem standardu. Zgodovina je v novem muzeju sredstvo za razumevanje sedanjosti in pri tem posebej vodnik iz nekdanjih proizvodnih postopkov v sedanje znanstveno pripravljanje. Pri tem postavlja novi muzej zgodovino gozdarstva, naSega lesa in lova kot dosedaj še malo obravnavano poglavje slovenske znanosti na dnevni red slovenskih zgodovinskih raziskovanj. Po svojem namenu je vsak tehniški muzej Življenjska podoba doloi^cne tehnike ali gos|Jodarstva z ustrezajočo znanstveno, .proizvodno in kulturno ravnjo. Dognanost teh-niikega muzeja je zaradi tega odvisna oizvodnji, zboljŠuje socialni položaj delavca in utrjuje njegovo stalnost. Pri delu v gozdu je najbolj važno orodje, njegova raba in -tehnika dela, Z lizboljšanim orodjem prehaja delo čedalje bolj na posamcžnika (Einmannarbei^t), kar je v gozdovih z drobnejäim drevjem (do 25 cm premera na panju) po učinku boljše in uspešnejše kakor pa deio v skupinah. Za podiranje dreves do 25 cm premera uporabljajo razne tipe enoročnih žag (ločue, «Jiris in lisičji rep). V šolskem internatu je po 30 delavcev, za oskrbo plačujejo približno Vg svojega rednega zaslužka (računajoč urno mezdo) Podjetja prav rada pošiljajo svoje dclavcc v šolo in jim plačajo za ta cas polni normalni zaslužek, pogosto pa tudi Se posebno nagrado (dodatek), čeprav šolanje samo po sebi ni obvezno. Delavci in podjetja se zavedajo pomena in koristi, ki jo imajo od te Sole. Delavci vidijo, da jim Sola daje kvalifikacijo, izboljluje način dela, omogoča boljši zaslužek in stalnost. Podjetja pa vedo. da jim je tako z.igotovljena kvalitetna delovna sila in olajšano ter zboljšano poslovanje. UČcnci (vajenci) in prnoEniki opravljnjo svojo 3 oziroma 2 letno prakso le pri izbracih g^ozdiiih upravnh. Kvalifikacija daje delavcu sicer navidezno majhno prednost. Urna mezda guKdneja delavca inaSa 6,65 Šilingov, dodatek za kvalifikacijo pn komaj 0,20 Šilinga (kar je raziimljivo, £e se večina del opravlja v akordu). Toda že sama racionnll-lacija dela je dvignila zaslužek gozdnega delavcA na viSiiio plaie industrijskega delavca. Delavec sc u£i tudi gradnje goidnih cest in poti obenem % miniranjem. To jc zelo važno, ker je Slajcrska v letili 1952 in 1953 zgradila 400 km gozdnih poti in cest, vsa Avstrija pa. v istem čaju 2.500 km. Go2dnj delavec rabi življenje dobre liigienske pogoje, da ohrani svoje zdravje In ga obvaruje predvsem pred revmatiümom. Sola ima v ta namen lastno "Sauno«. fln.^ko parno kopelj leseno hišico, va kateri 2-—3 ure sc.grcvajo kamenje na ogiijisčui nakar ga škropijo z vodo. Kopalci se potijo v pari pri temperaturi 80°C, nato sledi hladen tnŠ, masaža s snegom* ali celo skok v hladno vodo. Po(ic^bne satine postavljajo tudi v goxdu. Tako 5 praktičnim primerom navajajo delavcei na vse, kar jim lahko pri delu in življenju v gozdu koristi, Slarejäi delavci, ki imajo it ti let prakse, pa še nimajo šole, lahko polagajo nn tej šoli lipiL Učnega gradiva v obliki tiskanih nivodiJ za delo in praivilno raho orodja imajo dovolj na razpolago, (Zdi se, da so dobro urejene razmere glede strokovne iiohrazbe gozdnega delavca na Švedskem v precejšnji meri vplivale na razvoj Sole v Pjchiu,) Glede na važnost in razEirjenost majhne kmečke gozdne posesti (uajvei^ 2—3 ha ■pa do 60 fia), k-i laijema nekaj nad 50% cclotne povrSine, prireja šola tudi 14 dnevne tečaje ^a kmečke posestnike oziroma njihove sinove. Ti se učijo gospodarjenja (nege tn pr.^vil-nega izkoriščanja gozda), ker skušajo navaditi kmeta na to, da ne prodaja vc£ lesa na panju, temveč da ga saro izdela. Podoben praktični pouk nudi Sola tudi učencem .kmetijskih Šol. Sola prireja tečaje ita občinske veši^ake, katerih naloga jc, nuditi kmetovalcu, gozdnemu posestniku, strokovno pDm.oč pri izdelavi, prcmerbi in prodaji lesa. Tu so tudi tečaji za učitelje na vaäi, da dobijo potrebno Kuanje in razumevanje za gozdarstvo. Študenti gozdarstva prav tako obiskujejo posebne teifaje na tej šoli. Od začetka delovanja Sole t. j. julija 1947 gre letno skoz leČaje 700—SOG tečajnikov raznih kategorij. Do oktobra 1953 je bilo vseh že nad ■i.OOO Na šoli deluje upravitelj in še dva strokovna učitelja, vzdriuje pa jfl Kmelijskogojidarska zbornica za Štajersko s prispevki zvezne vlade, Sola v Pichlu je do.sögla lepe uspehe v množičnem dvigu gozdnoga delavstvo, v povečanem in izhaljiancoi učinku gozdnega dela, v napredku kmečkega gozda in v gozdarski prosveti ljudstva. Vse to je tudi potrebno, saj les dobiva vedno večjo uporabljivost in vrednost. Na lastne oči smo videli na dvorišču modernizirane tovarne papirja v Brucku (Murztaler Papierfabrik) smrekov material v lubju že od Sem premera, medtem ko starejSe tovarne uporabljajo les kocnaj od 7 cm premera in le pod pogojem, da je dobro obeljen. Avstrijske tovarne papirja, celuloj;e, lesovine in lepenke predvidevajo za letos predelavo 2,5 milijona m^ lesa, ki ga ho po vcČmi vrglo fiSčeuje in redčenje, torej tiega iu ne izkoriščanje gozda. Razen v Pichlu sta v Avstriji Se dve itoli gozdne delavce,-mlajšega datuma, v Ort bei Gmuden in Hohenlehen, Ra?.cn leh šol pa imajo gozdni delavci Številne publikacije o delu in orodju za delo v gozdu. Udeleženci ekskurzije iz 5 nalili ljudskih republik so pokazali zelo veliko zanimanje za -ta način strokovne izobrazbe gozdnih delavcev, ki je povsem praktičen, brez nepotrebne teorije. Ni nikakega zadr/.ka ali pomisleka, da ne bi tudi mi uvedli podoimcga življenjskega sistema, ki bo dvignil gozdarstvo in gozdno proizvodnjo hkrati pa tudi materialno stran gozdnega dclavca. Treba jc le najti ljudi, ki bi se temu vzvišenemu namenu posvetili t vncino in požrtvovalnostjo. Ing. Vlad. Bel tram STROKOVNO USPOSABLJANJE DELAVCEV V GOZDARSTVU Zuano jc, da je strokovno sposoben tehniški in delavski kader osnova produktivnemu in naprednemu gospodarstvu. Ob preučevanju strokovne usposobljenosti naSih gozdnih delavcev doženemo, da mnogi staJni dclavci že imajo ustrezno strokovno znanje; med zaposlenimi pa so tudi takšni, ki strokovno niso dovolj podkovani. Ce se nezadostni strokovni sposobnosti pridružita še pomanjkanje čuta odgovornosti in brežvestnost. potem je tniksen delavec neprimeren. Razen tega gozdnemu delaven glede na znaiaj njegovega dela ni priznana pravilna kvalifikacija. V zvezi s pia£ilnim sistemom, ki sc predvideva, so gozdni delavci uvr.ščeni v najniiSje plačilne skupine. Kje so vzroki za tako nezadostno npoätcvanjc potrebne strokovnosti pri gozdnem delu? Eden vzrokov jc v tem, da merodajni v zadostni meri ne razumejo in oe poznajo specifičnosti in važnosti del v gozdarstvu v odnosu do narodnega gospodarstva, V mnogih drža vab pod določenimi pogoji šolanja priznavajo gozdnim delavcem ustrezno kvalifikacijo, pri nas pa na žalost še ne, ker še vedno vlada miSljenje, da je takorekoS vsakdo usposobljen za delo v gozdarstvu. Mislim, da so »uspehi« iz dobe brigadncga dela naiorao pokarali, da temu ni tako. Drugi odločilni vzrok za take razmere je v lern, da doslej Je ni urejeao usposabljanje in opravljanje izpitov za strokovno kvalifikacijo. Vprašanje strokovne vzgoje delavca je odvisno od možnosti za dosego piravilne kvalifikacije in od ustrezne razvrstitve v plačilnem sistemu, zato moramo obe vprašanji istočasno reševati. Z ozirom na sedanje strokovno znanje labk^J gozdne delavce razporedimo v tri skupine, in sicor: V prvo skupino sodijo delavoi, ki so v dolgoletni praksi že pridobili praktično strokovno znanje, potrebno 2a določeno delovno mesto; v drngo skupino uvrščamo delavcc, ki sicer že imajo določeno strokovno znanje, primanjkuje pa jim še izkušenj in poglobitve v znanju; v tretjo s.kupino pa sodijo delavci, 'ki se v dek sele uvajajo (vajenci). Glede vzgoje in pridobitve kvalifikacije v odnosu z naznačenim stanjem obstojajo razne možnosti in načini šolanja: Ena lizmed oblik strokovnega usposabljanja je tečajni 5k i sistem. Ta način je uveden v Avstriji. Menim, da bi bilo primerno za delavec z dolgoletno prakso organizirati pripravljalni tečaj, po katerejm naj bi delavci polagali pred ustrezno okrajno komisijo izpit za kvalificirane gozdne delavce. Razumljivo je, da bi bilo potrebno z uredbo predpisati minimalni delovni staž zn dosego kvalifikacije po tem sistemu. Za naziv polkvalificiranega delavca naj bi uvedli podobne tečaje in sličen sistem izpitov, kot je to predloženo za dosego naziva »kvalificirani gozdni delavec«. Z uredbo naj bi se predpisal tudi minimalen delovni stai za one, ki hočejo pridobili naziv polkvnlificiranega gozdnega delavca. Za vajence, t. j. la delavce, ki po uredbi ne bi imeli možnosti poJagati izpit za polkvalificiranc delavce, naj se uvede tečajni.lSki sistem k-ot jc to v .^oli aa gozdne delavce v Avstriji. Navedeni način usposabljanja in pridobitve kvalifikacije naj bi se uvedel za sedanje gozdne delavce, ki iniajo že daljšo prakso jn določeno strokovno usposobljenost. Za vse novo vključene delavce in za one, ki po določenem terminu nc bodo pridobili kvalifikacije, naj bi praviloma uvedli redno šolanje po lečajniSkem sisleinu. Poleg navedenega sistema rednega Šolanja navajam ie sistem, ki je vpeljan na würtcmberikem območju: Mladeniči, ki si hočejo pridobiti naziv kvalificiranega gozdnega delavca, morajo izpolniti sledeče pogoje; Predložiti moraju zdravniško spričevalo, iz katerega jc razvidno, da so poklicu kvalificiranega gozdnega delavca telesno in zdravstveno dorasli. Gozdna uprava in učenec, oziroma njegovi starši ali zakoniti zastopniki sklenejo uČno pogodbo, ki urejuje medsebojne dolžnosti in pravice. Učenci se iia upravi dodelijo v uk izpraäaiiemu gozdnemu kvalificiranemu delavcu-Ufiia doba traja dve leti. Med uJno dobo iii^enca ne smejo uporabljati za prenaporna dela. Medtem obiskuje uüenec nadaljevalne tečaje, enkrat tedensko pa jc zaposlen v iičtiih del.ivnicah gozdne uprave, kjer podutuje revirni gozdar, ki mora biti izpraäan kot strokovni ufitelj. Gozdna uprava ima take ufne delavnice v vseh večjih revirjih. Te delavnice so opremljene z najmodernej.šim priborom in orodjem ^a proutevanje, bniSenje In vzdree-vanje orodja. Imajo tudi manjše knjiJaice s potrebno strokovno literaturo. Učitelj podučuje o uporabi itt ravrianju z orodjem, njegovem vzdrževanju, o tehniki sečnje, o izdelavi in sortiranju lesa, opravljanju gozdnih kulturnih del, o negi tviladih sestojev, njihovem iišSenju, preprečevanju nezgod, prvi pomoti pri nezgodah it>d. Po dveh letih polagajo učenci pomočniški izpit, in sicer pred izpraäevalno komisijo, ki jo sestavljajo: izpraäani strokovni gozdni delavec, revirni gozdar in gozdni upravitelj. Po položenem pomočniškem izpitu mora biti učenec kot pomočnik najmanj tri leta zaposlen v neki delavski skupini. Med tem fasom mora redno obiskovati govorilne dneve v uČni delavnici, V učni delavnici so namreč dvakrat tedensko popoldne g^ovorilni dnevi. Teh se udeležujejo vsi kvalificirani gozdni delavci, ki prinaäajo s sabo tja svoje orodje, ter se posvetujejo s strokovnirni učitelji. V delavnici delavci lahko uporabljajo prospekte iu strokovne revije. Po triletni pom^ičnilki dobi sc pomočniki vrnejo v učno delavnico na kratek strokovni tečaj, ki traja en tedea. Na tem tečaju strokovni tiČitelji ponovijo vso snov. Po opravljenem tečaju polagajo pomofiriki pred že navedeno izpitno komisijo izpit za kvalificirane gojdne delavce. S polnjenim izpitom dobi delavec naziv kvalificiranega gozdnega delavca. Primerno je, da kvalificirani delavci tudi po opravljenem izpitu še obiskujejo , govorilne dneve v učni delavnici ali da jih revirni gozdarji, Če smatrajo za potrebno, poSljejo tja zaradi ponovitve snovi. Od ča^a do časa pa so z istim namenom posebni strokovni tečaji, kjer si kvalificirani gozdni delavci izpopolnjujejo svoje znanje. Glede nadaljnjega usposabljanja že kvalificiranih delavcev bi bilo tudi pii prvo omenjenem načinu usposabljanja priporočljivi) uvajati izpopolnjevalne strokovne tečaje za kvalificirane delavce. V zvezi s perečo nalogo uvedbe ustreznega sistema usposabljanja in pridobivanja kvalifikacije gozdnih delavcev predlagam naslednje: 1. Ob pomoči in sodelovanju strokovnega druStva, sindikatov in podjetij naj se doseže uvedba nazivov in ustreznih kvalifikacij za gozdne dclavcc. 2, Istočasno naj se sestavni predlog za vzgojo delavskega kadra ter predlog sistema in pogojev za strokovne izpite v skladu s stopnjo kvalifikacije. 3. Za izpopolnitev strokovnega znanja delavcev naj se ne glede na prednje predloge uvedejo ustrezni strokovni tečaji. 4, Potrebno je skrbeti za izdajanje primerne strokovne literaiture za delavcc. Osnuje naj se v okviru DIT posebna komisija, ki bi skrbela za redakcijo takänc literature. Prednje misli naj bi služile kot prispevek k reševanju vprašanja vzgoje gozdnih delavcev. Prepričan sem, da vsako odstojanje od smotrnega vzgojnega dela ustvarja za delavca negativne pogoje tako v strokovnem kot tudi v materialnem pomenu, škoduje pa tudi kvaliteti dela v gozdarstvu in prav gotovo ni v prid utrjevauju naŠe stroke. Zato nc bi .smeli več odlašati s sestavo ustreznega vzgojnega načrta in ga Čim preje začeti uresničevati. „ , Ing. M. a I o v n 1 k IZ PRAKSE KOM SMOTRNO. DA NAMI".STO DKLAVSKE SKUPINE DE),A L'N SAM GOZDNI DELAVEC? V iiaäi praksi scftijc drevja i» indtlnvc fiu;:dnih sortimcntov so uajbolj v navadi skupine i partije) 2—i d(.'!avcev. Ponekod je v skupinah tudi veČ delavcev, posebno kadar ista delavska skupina polej tclinii;iiiti sortimentov izdeluje hkrati tudi drva. Pri tem pa glede Števila dchivctv v skupiiii ni znano nobeno pravilo, ampak odločata krajevna navada in inedsebujno razumevanje delavecv, ki odločata posebno pri razdelitvi akorclnega zaslužka. Po vojni smo skuhali uvesti tudi številnejSe delavske skupine — desetine — ?. namenom, da hi pospeševali vzajemnost, kar pa se spričo stremljenja za najboljšim uäinkom ni ülinesln, Pr.i raznih tekmova-njih, ko so bile po prosti izbiri udeležene skupme 2—11 delavcev, je bilo težko ali nemogoče določiti najprimernejäo sestavo skupine, ker so na delovni uspeh vplivali imio^i čini-telji, kol izuirjeiiost iu telesna sposobnost delavcev, skladnost in uspešnost delitve dela, kakovost orodja itd. Teb činlteljev pa pri razli£nib delavcih ni mogoče izločiti in odtehtati, ampak bi bili zato potrebni po,sebni in Številni poskusi, ki pa jih pri nas 5e nismo napravili. PaČ pa sc je pokazalo, da je manjša skupina učinkovltejSa od večje, zlasti ker je pri veČji sknpi^ni potrebna znatno baljSa orgaoizacija pri delitvi dela. Nikjer pri nas pa se ni uvedeno sekaäko delo s posameznim delavcem. Verjetno bi -nas delavec ob takem predlogu ^amo skomlzgnil z rameni in ga ne bi upošteval, ali pa bi mislil, da ima opraviti ^ novo filozofijo. In vendar so mnogoštevilni poskusi in meritve v dnigih državah tudi v tem oziru marsikaj dognale, kar moramo upoštevati, Ee netcmo zaostajati za časom in znanstvcno-praktičnimi ^loginanji. Ta pa imajo namen, da se "i manjšim naporom doseže vciji učinek in tak'O poceni proizvodnja ter izboljSa delavčev zaslužek, V Švici äo n. pr, dognali, da je pri debelem drevju najuspešnejša delavska skupina dveh delavcev, Ce pa je številnejša, je primernejša skupina 4 delavcev kakor .S. Mnogi poskusi in analize v Nemčiji, oa Švedskem in v Avstriji pa so dokazali, da je pri tankem drevju, do prsnega premera 55—30 cm, najbolj učinkovit cn sam dclavcc z en orodno žago ozir^jma orodjem 2a enega delavca. Ponekod imenujejo delovno metotlo z enim delavcem tudi Švedsko metodo. Pri tem pa ni nujno, da je dclavec sam v gozdu, ampak je glede na privajeno družbo delavcev, ki je v marsičem koristna, možno, da je na istem sečišču vež delaveev, toda delo opravlja vsak delavec posebej s primernim orodjem. Taka sečnja in. obdelava tankega drevja prihaja v poštev pri redČenj'ib enodobnib sestojev In sploh pri ta-nkcm drevju, ki ga je pri nas mnogo zaradi zmanjšane gozdne zaloge lesa, posebno v zaseljnih gozdovih. Od kod ijvira prednost dela z orodjem za enega delavca, ali mogli bi reči z enoročnlm orodjem? Pri poseku in izdelavi gozdnih sortimentov je v vsakem primeru neizogibna določena izguba časa za vsestransko ogledovanje stoječega in posekanega drevesa, piosebno pa pri krojenju debla. Ob dolgotrajnem delu je seštevek te ca.30vne iigube iuaten, in sicer tem večji, čim bolj na redko so drevesa obeležena za sečnjo. Če sta pri drevju in delu, ki ga lahko opravi en sam delavec, dva delavca, je ta izguba navadno dvojna, Enoročna ločna Žaga, ki ima na loku iiiapet in razmeroma kratek äagin list, omogoča, da je list za okrog polovice tanjŠi od dvoročne zage. Medtem ko jc debelina lista dvoroČne žage 1.&—2,0 mm, je le-ta pri enoračni ločrii Žagi le 0,S—0.9 mm, Tanj,?i list pa povzroča tanjŠi rez in zahteva od delavca toliko manjši napor. Ker razen tega pri tankem drevju zadostuje sila ene poke, je delavec pri delu znatno bolj okreten, kot sta dv,i delavca z dvo-ročiio žago, Sevwla ne more bili delo uspešno, če se pri tankem drevju (pod 30 cm) uporablja enako orodje, kot pri debelem drevju 60 in več cm, ko je potrebna takšna Žaga, ki je ja 1 m ali celo več daljša od premeva debla ali Širine reza (za premer debla fiOcm je potrebna n. ])r, I.ROm dolga žaga). Težka sekira pri tankem drevju (in tankih vejah) po nepotrebnem til.ruja delfivca zaradi težkega dviganja sekire, ?.alo vcCj.i teža sekire, 5 katero naj bi püjacali udarec, ni potrebna, ampak zadostuje znatno lažja sekira in krajä't roiaj TOtni). Z lažjo sekiro pa se laže in hitreje zamahuje in lahko se dela tudi le 2 eno roko. Pri dslu posameznega delavca sc la.žc odkrijejo r.apake gic-de priprave in uparat)e orotJja. ki se sicer v večji delovni skupini skrijejo. To vodi k izboljšanju sposobnosti in dclovni^g'a učinka Icr k boljScmu delavčevemu zaslužku. V ncmSkem strokovnem listu »Allgemeine Forstzeitschrift« ve leta 1951 je objavljen sledeiii rciultat merjenja učinka dela z enoročnim in dvoročliim orodjem pri tankem drevju, ki sta ga izvršila strokovnjaka Platzer in Utiterberger v okviru ustanove «Arbeitsstelle fijr Leistungsforichung der Gesellscbafi für forstliclie Arbeitswissenschaft in MünchelioF«: Naveden je porabljeni čas v minutah (glej tabelo). Skupina 3 delavcev En delavec Faza dela t, dan 2. dnu Pov- 1. (lan 2. dan 3. d^ii Pov- liai- 1 prečiC ■BldČIC likn t. Hoja 24 I 26 1 26 8 10 9 9 — 17 2. Čiščenje dreves 36 : 27 1 27 24 27 21 24 — 3 3. Zasek drevesa — , - 1 , 1 — ' 1 h 1 4. Podiranje in ' 1 0. Žaganje 45 45 41 48 46 45 — 6. KlcSčenjc 97 95 ; 96 77 95 i SO 84 — 12 7. Sortiranje 2 6 I 4 4 1 10 1 S 4 1 S, Ročno spravilo 56 49 52 32 ■ 20 1 21 1 24 -28 Skupaj ...... 250 250 250 187 211 178 192 — 58 Privari^cvano je torej, izraženo v procentili 23%, Kot tabela kaie, je cnodelavska skupina porabila povprečno za manj časa, ali pa dosegla za toliko boljSi delovni učinek. Poiameirio drevo pri teh poskusih je merilo 0,03—n,0'l m® Pri podobnem poskusu med dvodelavsko in enodelavsko .-ikupino je dosegla slednja povprečno za 10% boljši uspeh. To obenem kaže, da je iz^iba pri obdelovanju tankega lesa tem veČja, Čim več delavcev je v isti skupini, kar je tudi iz sploSne razlage razutrtljivo. Podobnih poiikusov je bilo napravljenih mnogo, V Avstriji je bilo lansko leto posebno tekmovanje med dvodelavsko in cnodelavako skupino (ali med dvoročnim in enorocnim orodjem), ki je pokaralo enake razirkc v delovnem učinku. Razumljivo je, da zahteva uvajanje novega načina dela v začetku več napora, dokler 3C miiice ne privadijo novemu delu Se bolj pa povzroča odpor zakoreninjena navada, ki se upira vsaki »novotariji«, Vsak KaČctck je težak. Po prvem odporu pa se dela-vci kmalu privadijo novemu delu in spoznajo njegove prednosti. Skupiria več delavcev z dvoročnim orodjem ugotovi navadno že po občutku, ko preide od debelega k drobnemu lesu, da dosega majijŠD storilnost in s tem maojSi zaslužek. Če ni akordna cena po enoti dovolj visoka, Icr sc takctnu delu izogi'ba. Ce pa pri tem uporabi metodo enega delavca z enoTočnim orodjem, se takemu delu ne bo izogibala in bo dosegala enake uspehe k-ot pri debekm drevju. Poudariti pa jc treba ponovilo, da velja to le za drobno drevje, niedteon ko je za drevje nad 30cm prsne debeline najuspeSnejša dvočlanska ali veččlanska skupina, glede na vrsto sortimentov, ki ^e hkrati izdelujejo. Nekateri zagovarjajo le dvodelavsko t^upino. Po nnäem mnenju pa je itevilo precej odvisno od kakovosti drevja (vcjnatost) in vrste sorti- Pf nicntov. Kailnr pa je debelo in (1 robno drevje pumcšano, kar je pri nas pogost primer, je prav, £e ima delavska skupina s seboj tudi enoročno orodje, to je loČiio žago in lahko sekiro, da delavei Uhko preidejo na cnoročno delo ali na delo z cmai delavcem. Tudi fc ob prehodu na tanko obnovimo oba deUivea dalata z ločno žago soroino (s prijemom na obeh krajih žage oziroma lolta), si Krnanjäata irud in olajSata delo pri istem uJinku, ker je debelina re<:a mnogo tanjSa in to zahteva manjio porabo moči. Za eno ročno delo je potrebno sledeče orodje: loJna žaga, lahka sekira (Iltis), drsalni k in klin ter po možnosti tudi Siiitnik za kolena. Namesto ločne Žage se lahko uporablja tudi žaga. Iti ji pravimo »lisičji rep«, ki je pri sekanju in redčenju v gostih sestojih holjäa, ker bi bil lok v napoto. Naj služi to kot priporočilo uaSi operativi, da delavei sSini preizkušajo tc ugotovitve na primernih sečiSSih, Vsako izboljSanje dela je koralt k napredku. Ne smemo se ogibati lastnim izkušnjam, praktični šoli, ki naj nam kaže, kaj je v naših razmerah in z naäimi sredstvi mogoče izboljSati. t v -t Inž, Zdravko Turk IZKUŠNJE Z 2EL0D0M RDEČEGA HRASTA V Gozdarskem vestniku 1950, 5tcv. 9—10 (strao 304) je A. Rupnik opisal pod naslovom »Vitalnost semena rdečega hrasta« iikuJnje, ki si jih je pridobil leta 1950 s spomladanskim sajenjem že močno nakaljetiega želoda rdečega hrasta v institutski drevesnici pod Rožnikom, Iz teh »nezaželenih« izkuSenj je izvajal določene sklepe in jih izrazil v treh točkah takole: »Kadar seme rdečega hrasta leži v stratifikaciji preko tistega časa, ko bi moralo biti že v zemlji in kliti ter požene dolge kaliče, moramo upoštevati tole; ], Če je seme pognalo predolge kalLče brez vsaj na pol razvitih prvih listkov (verjetno pravih listov; prip. M.) in je izčrpalo vso rezervno hrano iz kotliedoaov, se jih bo ob saditvi razmeroma malo prijelo. Slika L 44 2. Če je seme pognalo predolge kalite (kalEke, t. j. koreničico, stebelce in klicne liste; prip. M.) in še ni raivilo pravih li-stičcv, n ima äe v želodu toliko rezervne hrane oiiroma inoEi, da prve lističe vsaj na pol rajvije, se jih bo prijelo 10 do 50% (po četa je TflogoJe presoditi koliko rezervne hrniie oz. moEi je Še v želodu, nam pisec ne pove: prip. M.), 3. Če je scrae pognalo predolge kaliie in je izErpalo vso zalogo hrane iz kotiledonov kr razvilo žc gornja peresca (menda prAve Uste; prip. M.) tako, da ima dobro razvite organe za prejemanje hrane — koreninice in organe za asimilacijo (listke). — se jih bo prijelo do 90% (po kateri statistični metodi je pisec prišel do te Številčne ugotovitve, nam ne pojasni; prip. M.).« Svoj članek zaključuje z ugotovitvijo; »Zaradi kasne saditve stratificiranega semena iii zaradi specialnega ravnanja z njim je prirastek v viäino nekoliko manjii (na podlagi Slika 2 kakäne primerjave je to ugotovil, nam pisec ne navaja; prip. M.) kot ob pravočasni saditvi. Vendar pa se da tudi tu, kot smo videli, doseči nad vse zadovoljiv uspeh (podčrtal M.), zato v takih prijnerih ne gre semena zavreči, marveč je treba ravnati po naših izkušnjah; rastlinice tako ostanejo pri življenju in v polni meri služijo svojemu namenu (podčrtal M.], nam pa so prihranjeni stroški za nabavo novega semena.« Na ta JSlanek odgovarjam äeU danes, ko smo po treh letih t. j. spomladi 19^3 izkopali hrastove sadike, (serija A), ki so se razvile iz močno nakaljcnega. po Rupniku posejanega želoda, ker nam preje ne bi bilo mogoče dokumentirati odgovora. Te sadike smo primerjali z hkrati izkopanimi, dvoletnimi sadikami rdečega hrasta (serija B), ki so se razvile h želoda istega izvora, posajenega poleg zgoraj omenjenega želoda na isti lehi spomladi leta 1951, želod ob sajenju ni bil nakaljen. Ugotovili smo: 1. Zaradi abnormalnega razvoja koreninic so hrastove sadike serije A hirale, se -slabo razvijale in v rasti precej zaostale za eno leto mlajšimi sadikami serije B. Veliko jil) je tiitli odmHü, rdiilivnn mnosu vcS kakor pri seriji B. SatJike serij A in B so bile i/ ielwia istcg:! ixvorLi in so se r;iivijale v enakih pogojih. 2. Zariitii Üiitlüvite defornnacije korenin (glavne, taiko imeravane kol?aste koraninc) neptisredrn» pod vr;vtom stebclca. teh sadik nismo rnogli porabiti la pogozdovanje. Morali •iinu jih p..ivreJt. If.r vkljub nasprotnim (rditvam A. Rupuika ne sluiijo niti v n rt j in a n j i meri, kaj Šele v »polni meric svcjemu namenu. Prinaäaino dvoje fotografskih posnetkov. Na 1. sliki je nekaj sadik rdeŽega brasla. SKrijc A -i naravnost neverjehiimi deformacijami in voili korenin. Na 1. sliki od leve na desnu so -1 povprečne enoletne sadike rdečega hrasta serije B i normalno razvitimi glavnimi koreninami in 4 povprečne dvoielne sadike serije A z deformiranimi, zavozlanimi koreninami. Tolniaftnjc, !akaj so nastale take deformacije korenin, prepuŠJam bolj poklicnim osebam Trdim le, da so te def-ormacije pri sadikah serije A pravilo, ne pa izjema, ,kcr niti ena sadika ni imela normalno razvitih k-orenin. Mislim, da so fotografije dovolj zgovorne. NaS Gozdarski muzej je bogatejši za nekaj anomalij, nam pa je ^ipisana zg'odba dala naslednji pouk: Ne veJja delati prenagljenih sklepov, niti hvaliti mačka, dokler je še v vreči. Naj mi bo dovoljen naslednji nasvet: Ü'e sc ie zgodi, da je ?,eiod nekoliko nakaljcn pcedno ga po&adimo, to je, da iz njega gleda koreni^iea, jo je treba polovico do ene tretjine odrezati, S tem bomo preprečili poznejšo deformacijo korenine in dosegli ob kalusu odrezane korenine bujnejŠe odganjanje stranskega koreniJja, torej prav ono, kar si mora želeti slelierni drevesničar. Ing. Joie M i k 1 a vi i č NA PRAKSI 12 UREJ.'VNJA GOZDOV Da bi sc praktiino seznanili z vsemi ureditvenimi deli v gioidarstvu in da bi vedeli, kdaj je se.stoj lepo urejen, smo opravljali lajii prakso tudi iz tega predmeta. NihEc ne bi mogel reči, da so enodobni gozdovi Postojne slabo urejeni. Res je,, da so-večinoma zelo lahko dostopni, ker IcŽe blizu naselij in deloma v ravnini ter so skoznje speljane ceste, toda red, ki vlada povsod, je kljub tem prednostim pohvale vreden. Vse meje so večinoma dobro označene in vidne, sečnje lepo izvršene, nikjer ni videti ostankov vetro-lomov ali snegolomov, posebnih bolezni ter Ekodc znradi paäe in steljarjcnja. Vsak delavcc, vsak logar dobro pozna svoje delo in dolžnosti, ki jih mora opravljati, tla bo gozd primerno urejen in negovan. Se nekaj smo ofiaKili v nekaterih bolj oddaljenih odsekih; preccjšiijo ,i(kodo zaradi divjadi, ki objeda mlado jelko, manj .pa bukovLno. Postojna z okolico (Maikovec), ki je klimatično znana po p-recejinjem mraiu, leži okoli 550 m nad morjem, ima povprečno 1500 do ISOOmm ijadavin in 9® C .srednje letne tempera,-ture. Kljub temu trdijo gozdarji, da se po malem ze Čuti vpliv sredozemske klime, kar je opajsili po prccej 'bujni rasti. Delali smo najvef v višini lllOm, kjer je vsaj na videz letni prirnstek jelke večji kot n. pr. v isti višini na Gorenjskem; podmladel; bukve je bil skoraj pregost in potreben čiJčenja. Seveda k temu pripomorejo dobra tla, ki so nastala zaradi velikega deleža bukve tn morebitne lokalne posebncnstt rastiiča, Ciolobičevec, tc?,isče našega dela, IcJi med Pw;tojno in Rakekom na juioi strani tržaške proge in je severozahodni podaljšek I5(i8 m visokega Velikega Javornika. fma 57 I ha gozda s 17 po Šahovskem načinu razdeljenih oddelkov, ki tmajo po tri do šest odsekov. Ti gozdovi so bili že od nekdaj državni, pripadali pa so goriSki direkciji, za razliko od okoliških predelov, ki sa bili veiinoma veleposestniški. 2daj so vključeni v bližnje GG Postojna, ki ima skupno S uprav s S5.000 ha gozda. Problem zase so fukaj, kjer prevladuje kraSki teren, enodobni sestoji, morali bi pa biti, kakor je znano, prebira'lni. Prav zaradi tega no zelo previdni pri zatiranju plevela In sploh pri čiščenju, kajti vroče sonce, ki bi razžarilo plitvo zemljo, bi povzročilo, da bi jo pogosti nalivi hirro odnesli. Vprašanje bodočnosti jc. ali bodo vilrajali šc naprej pri IcJ gospodarski obliki goidov, ali pa jih bodo sEasoma prtvzgojili v prcbtraliie. Naia glavna naloga na tej praksi jc bda v prakü^nc!Irl spoznali način dela pri štetju dreves in pri ostalih urcjcvaloib ^rijemili Siter smo žc prej taksirali pa tudi Icorclifno marsikaj vedtli o tem, toda oadrobno in tako konkretno v vse potankosti do sedoj ni äe nibčc od nas prodrl. Štetju dreves (nad prag^om 10 in delno nad 20 cni) smo se kmalu privadili. Težave so bile včasih le pri orientaciji; lu smo 2a5)i v p reši rok pa-s, drug-jč spet v preozek. Najbolj se je Sc obneslo Štetje v smeri slojnic. Vodja tnanuala bi moral biti oekata zveza med dvema figurantoma. Toda pri hitrem delu poleg punktiranja tega ne v.more, zato sta v firaksi figuranta skoraj vedno navezana le drug na drugega. Vodja minua)a jima more Ic redkokdaj nuditi tisto pomoč, ki se po teoriji od njega pričakuje. Tudi pri o^načevajiju drevja smo imeli včasih ovire, V zafetku smo označevali navikriž, kar se je vedno dovolj daleč videlo, posneje pa smo označevali le L ravno, kratko vodoravno Črto. ki pa je bila navadno slabo vidna. Včasih smo hodili po JO m daleč h kakemu drevesu, da bi ga izmerili, pa som ugotovili, da je xc izmerjeno. Taki vzroki so zinanjSaii naš delovni uei-nek. V vsakem odseku ^smo izmerili po 10 vijin za vsako drevesno vrsto, Težkoče so bile pri merjenju z merilnim [rakom. Tudi druf^ače se mi zdi, da so s Faustmarovim višinomcrom izmerjene viEine mnogokrat subjektivne, čeprav zanj trdijo, da je najnatančnejši. Mogoče se: nam je godilo tako zaradi premajhne izurjenosti in. bi postali sčasoma rezultati zaneslji-vejifi. Pri določevanju prira.stka nam je nagajal sveder (Presslerjev), pa tudi .Uetje letnic mnogokrat ni lahko. Nisem si mislil, da je pri urejanju gozdov tako ;;do potrebno znanje geodezije. Pri izločevanju sestojev, ki je delikatno delo, so .prišle v poEtev naslednje terenske meritve: snemanje poligonov z ročno husolo, prcmerbe na karti s polarnim planimetrom. Videli smo. da so tudi opisi sestojev lahko zelo ■subjektivni. Največkrat odloča oster Čut za opazovanje in praksa v oecnjevanju. Za natančne opise pa je potrebno tudi precejšnje zoanje iz gojitve gozdov. Zlasti pri tem delu pfideS do spoznanja, kako prepotrebna je poleg teoretičnega znanja temeljita praksa. Napačno bi bilo. če bi mislili, dii je bil naS materialni učinek zelo visok, toda tudi zelo nizek ni bil. Vsakomur od nas je 51o za to, da bi se delu priučil in da bi bilo delo čim natančneje in veslneje opravljeno. To pa. je bilo vseskozi odvisno od vrste terena in gostote zarasti, V skupini, v kateri sem Jelal, smo imeli samo en zelo enostaven in lahek odsek, raven teren in dober enodoben sestoj. Tu je bil seveda naš učinek največji. Povprečno smo izmerili na dan (10 ur) okoii 2300 dreves. N^ vsakega je priälo 766 (Ireves (2 3(10 : 3 = 7Gß). na uro 76 dreves Ob koncu klupiranja smo v viakem pododdelku merili višine in vrtali izvrtke za določanje prirastka, oavadno okoli '10 vi5i>i in 20 prirastkov (le na iglavcih, da ne bi zlomili «vedra). Vsako delo pri urejevanju gozdov, ki hoČe podati resnično sli>ko o stanju gozda, zahteva veliko natančnost in vestnost, zahteva pa hkrati tudi najboljše ljudi, ki imajo močno razvit čut za odgovornost in pravilno delo, Marijan Zupan IV. letnik Gozdarske srednje Šole v Ljubljani VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE BELEGA TOPOLA IN TREPETLIKE Beli topol in trcpetliiia. ka^kor tudi njun križance sivi topol, so za mnoga na.ša rastišča (suha, višinska, zakisana) zaradi svojih skromnejših zahtev zelo važne drevesne vrste, važnejše celo od kanadskega topola, ki se zadovoljuje le z najboljšimi tlemi, 2al, da teh v rit ne morcm,o razmnoževati s potaknjenci, kakor kanadski in črni topol. Lahko uporabljamo prirodni poniladek iz semena, če ga imamo na razpolago. Enostavnejši je vogulativiii »a^in s koreninskimi potaknjenci izbranih nnjlcpŠiii in najboljših dreves. GledI na to, da imajo tc tri vrsti; plitke kor;;iiine. je delo laliko in züo enostavno; Pozno jeseni (pa tudi šc neposredno pred mezgro spomladi, tla niso vef ;:nmr/.iijc!ia) izkopi jemo daljše kose korenin in jih spravimo v hladen, suh prostoi'. V fcbamrju narežcnio korenine v nekaj inanjäih kosov, dolgih 10 cm iil debelih 1—3 cm. Kose korenin položimo v lesene naboje z gl&bino 10 cm, äirino 40 cm in dolžino 70 cm, ki so napolnjene z mahom (Sphagnum sp.). Zaboje pokrijemo s steklom, da zavarujemo vlago. Mah po potrebi zalijem-o. Koreninske odrezke položimo v zaboju vodoravno, tako da so popolnoma v mahu. Zaboje postavimo v toplo gredo s temperaturo 10—15" C. Čez nekaj tednov {v drugi polovici marca) poiene iz adventivnih popkov vef je število poganjkov, od katerih se kmalu pojavijo nekateri nežni in bledi na površju. Ko dosežejo dolüno 6 cm, jih previdno odtrgamo od korenin in takoj pakiramo v zaboje enake velikosti, napolnjenimi s srednje drobnim peskom {predroben pesek ni primeren, ker se zbije kot beton in koreninice ne morejo prodirali vanj!). Poganjke pikiramo s prstom na razdaljo 2—cm, jih zalijemo in zaboje pokrijemo s steklom.'^' Poganjki so tedaj še brez koreninic, jih pa kmalu poženejo in prično rasti, kar se navadno ^f;odi že v 10 dneh. Nato jih znova presadimo ali pa pustimo do raEetka maja, nakar jih presadimo v gredice na prostem. (Pri nas se to verjetno opravi lahko nekaj prej,) S tem je vegetativno razmnoževanje konfano. Prednost tega načina je, da dobimo večje itevilo sadik istega Hona iz enake količine koreain izbranega matičnega drevesa. Sadike so enako razvite, česar ni vselej mogoče doseči z neposrednim sajenjem korenin. Veliko število sadik pa izhaja o'dtod, ker se v v vlažnem mahu pojavljajo številni adventivni popki, ki dajejo poganjke. Poganjki sc pa pojavljajo istočasno. Ko oberemo prve poganjke, vrnemo korenine v mah, kjer poženejo čez nekaj dni nove poganjke. To se ponavlja večkrat. Omenjeni naČin je zelo uspeScn in enostaven, uspeh pa visokoodstoten, (Iz instituta za opismenjevanje gozdnega drevja v Ekebu — Švedska) Po Članku ing. Borisa Zlataričar »Neke sodobne metode razmnoževanja domaČih topolovu, Sumarski list 1953, it, 6, B, KNJIŽEVNOST KAZGOVOR O KNJIŽICI: ING, ILIJA LONČAR, NEGA GOZDA V založbi Kmečke knjige v Ljubljaru je lani izšla v naklaJ! 3000 izvodov knjižica ing, Ilije Lončarja: Nega goada (str, 90), Iivintik i naslovom »Njena suma prciredom« je izšel leta 19S1 v Zagrebu kot peti zvezek publikacij Instituta za Šumarska istr^ivanja. Prevod knjižice v slovenščino je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LR Slovenije v Ljubljani poverilo ing. Beltramu in ing, Maaiju, ki sta delo odlično opravila. Ob primerjanju izvirnika s slovenskim prevodom imam vtis, da je razprava s prevodom pridobila na jasnosti in enostavnosti izražanja ter nazornega podajanja snovi. Poglavji »Sestoji iglavcev« in »Orodje za. čiščenje nasadov« je prispeval gozdarski tehnik Alojz MušiČ. V poglavju »Poljudno pojasnilo nekaterih strokovnih izrazov« pa je * Zaboje s koreninami in :!aboje s pikiranimi poganjki (pokrite s steklom, da sc prepreči izhlapevanje vlage), lahko namestimo v primerno temperirani sobi pri oknu (na ivetlohi). Zaboj pikiranih poganjkov (velikost 70 X 40 cm) nam da vsaj 400 sadik za presaditev na gredico (20X20 cm), kar zadostuje za hektar nasada, če sadimo v razdalji ,1 X ,5 m. Predno damo korenine v zaboj z mahom, jih je dobro popraSiti z agljenim prahom /.aradi sterilizacije, dr. MaS« Wrabcr na enostaven in laliko urnljiv naSio razložil pomen nekaterih neiiogibnih lujih liioloSkuteUniakih i»raiov. Namen tega članka jc, pogovoriti se n knjiižici in jo objektivno ocenjti z vidikov sodobne tehnike gojenja gozdov, potreb na^e jfozdarske operative, naäili gozdnogospodarskih pogojev in sedanjega poioiaja. Predno se spustim v razgovor o knjigi, naj mi ho dava-Ijeno, da i dvetni, tremi pripomham,i \z lastoiti i^kuSetij krenem nekoliko z glavne steze obravnavanja. Kadai" prebtrem neko našo dobro strokovno razprava, si mislim približno tole; Razprava je napisaaa. Zrasla je i-z naših domačih razmer in potreb, 2iva je it) ustreia svojemu namenu, da prenese razaa sodobna strokovna dog'naiija v naSo gozdarsko prakso, da odpravlja napake, izboJjSa tehniko dela in s tem prispeva svoj del k napredku naše stroke. To jc ena plat problema, lu kakšna jc druga? Druga plat pa sd ljudje iz naiih gozdarskih vrst, ki naj bi z dobro voljo prebrali, predelali in kritjčno osvojili snov, ki jo podaja razprava. Kako pa je pri nas s t-o stvarjo? Brez zamere, na vpraSanje si najlažje vsak sam odgovori. Za sebe vem, da nc bom nikoli pozabil odgovora, ki sem ga na vpraäanje: »Ali ste prctitali prav dober članek v zadnji številki »Gozdarskega vestnjka?« pred nekaj leti dobil ua terenu od" sicer razgledanega logarja; »Veste, s či tan jem strokovnih člankov je pri men.t bolj slabo. Nimam Easa! PaČ pa raoja žena prečita Gozdarsko vestnik in mi potem na kratko pove, kar jc važnejšega«. Spomniim se pa tudi mlajšega v taksaciji zaposlenega gozdarskega -inženirja, ki je bil pred nekaj leti pri praktičnem izpitu vpraSan o pomenu ätev.ilinih (frekvenčnih) krivulj za urejanje gozdov. Vpralanje je bilo pred tem obdelano v Gozdarskem vestniku. Toda kandidat ni vedel odgwora, čeprav je snov biU vzeta iz njegovega najoSjega delovnega podroija in bila .pravkar obdelana v našem edinem sfro-kflvnem glasilu. Mož niti pred izpitom m spremljal naše strokovne literature. Samo. s pisanjem člaoJcov, kak&r vidimo, pri nas še Kdavnaj ni opravljeno dol o pri pospeševanju gozda>rstva, Ee ni ljudi, kri so pripravljeni z njimi seznaniti se, jih preučiti in Če so dobri, prenesti jih v svoje delo ?o tero ovinku naj se vrnem na glavno ßtezn, k jedru stvari- 1. vprašanje; Ali nam je razprava o negi gozda potrebna, najsi bo tudi taka, k) je presajena liz drugih tal na naša? Pr-i odgovoru na lo vprašanje nrioramo imeti pred o?mi dvoje. Prvič, da je naäa strokovna knjiJcrvnost s področja nege gozdov zelo ponaatijklji.va in da v tem pogledu nimamo skoraj ničesar svojega. Razprava ing. SuSterSiČa «Nega bukovja in jelovjaa je na ialost omejena samo na naše tri gfavne drevesne vrste; smreko, jeJko, m bukev, nima pa splošnih navodil o negovanju goadov, Kljub temu je bil z njo storjen dober korak naprej. Drugič, znanje o negi gOKdov Je v naŠi gozdar.sfci praksi kljub dolgoletnemu prizadevanju vodilnih gozdarjev Se vedno skrajno nezadovoljivo. Način tiSčcttja in redčenja je kljub tečajem in praktičnemu pouku dandanes pri nas Še vedoo tak, da bi se Človek razjokal. V par urah je za vselej zapečatena usoda mladega, bujno razvijajočega sc sestoja. Primerov iz prakse ne bom našteval, jih je na žalost kolikor hoČcte. Predposlavljajn, da danes v naših goidarskih vrstah ni več človeka, ki bi mu bilo še treha pnja.^Djcvati in dokazovati, kako potrebna je pravilna nega gojsdov. Odgovor se ■torej glasi; Splošna poljudna razprava o negi gozdov nam je nujno potrebna. 3. vprašanje: Komu je namenjena razprava »Nega gozdov«? Sodeč po vsebini in načinu podajanja snovi, je razprava namenjena v prvi vrsti logarjem, mladim in starim, gozdarskim tehnikom, začetnikotn in praktikom, pa tudi našemil naraščaju v logarski in srednji gozdarski šoli. Predvsem pa logarjem in gozdarskim tehnikom, ki jim je v naših gozdovih zaupana nad vse težka in odgovorna naloga, da negujejo in uravnavajo razvoj sestojev po nal^elih sodobne gojitvene tehnike, .'S. v |1 r a i a 11 j C : Ali ustreza delo ing. IMje Lončarja »Ntga gozdov« ludl našim putrcbaiii? Ci: (u)f:t;ni(j oti govori ti na to vprašanje, se bomu moraJi pogovoriti o vsebini knjif.ice in jii razflciiiti v luči nniili goxdn&gospodarskih ter prirodnih pogojev. Diiiidiints tiSiva v tncdnModni strokovui literatuii, kot nn j sodobne jäa. švicarska teliiiik.i negovanja jfo/dov splošno priznani sloves. Tn tehnika je Sivljenjiko delo prof. de, Scliaedclins. V Swici nefujejo danes po Schacdelinovcm oaiinu vse goiJove in prvi sadüvi dvajsetlctnegii praktiSnega izvajanja te tehnike so Že na dlani. In ii vidika te danes iiajsodobnejSe tehnike nege gozdov bi rad ocenil Lončarjevo .razpravo. Lončarjeva razprava o negi gozdov je vsebinsko v glavnem razolenjena takole: Storaj polovica besedila odpa-dc na dve osnovni poglavji-. »Splošno o rcdJcnjihu .in »Visoko redčenje«. Snov je najprej obdelana v glavnih obrisih, zalem pa sc prscc spuSča v podrobnosti. V poglavju »Splošno o redčenju«, govori pisec o važnosti redčenja in njegovih nalogah ter o njegovem pomeou za gojenje gozdov in za gozdno gospodarstvo na sploh. Negovanje gozdov ima pred seboj dolofen g o sp o d a r s k.i cilj 'in bi brez tega cilja, bi nas sili k negovanju, postalo nesmiselno- Negova.ti je pa treba prav tako krošnjo jn deblo 'kaVor tudi kwcnine in tla, to jc obe prriprav!jamD sestoj na naslednjega. Vsi Ü ukrepi, ki rastejo drug iz drugega, tvorijo £wrsto povezan, zaprt krug^ negovalnega obrata, iiegovabii sistem. Posamezne razvojne stopnje sestoja po starosti in obliki hi bile: mladje, go!Java, drogovnjak li) dcbdjak. Tem stopnjam prilagojeni negovalni ukrepi s čisto dcloScnimi nalogami m cilji SO' nega mladja (sem sodi tudi na star nafin pojinovano ČiSčenjc}, Eisten je (v drugatncn) smislu, kot ga splosno razumejo) goSČave, redtejije dvogovnjäka in presvetljevanje debe-Ijaka z uvajanjem prKradnega pondajevanja, V sodobni negovalni -tehnJki ae uporabljamo več izraza »visoko« redčenje, ker povzroča zmedo in napeljuje človeka, da takoj misli tudi na »niiko« rodČenje. Ni vec »nizko«, ni vet »vistiko« redčenje, marveč le redčenje, to je oni del negxivalnega obrata, ki sledi čiSčcnju in hoJi pred presvctljevanjem sestoja Pojma »nizko-« redčenje in »visoko« redčenje sta odsluSUa. Res pa je, da se je dariaänje redJenje razvilo i/ visokega redčenja, Vi je francoskega porekla. Ne bom se spuščal v opisovanje posameznih zgoraj naštetili stoipenj negeivaoja gozdov oziroma nej^ovalnega sistema, ker bi rac to pripeljalo iz okvira tega člatika. Höfel ti Ic ugotoviti, ali v navedenem poglavju optsovam posegi (čiSčenjc in redčenje) ustrezajo sodobnemu, igoraj v grobih obrisih nakazanemu pojmovanju nege ali ne? Pisec v uvodu k omenjenemu poglavju na str. IS in 19 nalteva faktorje ^enetičncga, ekoloSkcg,! in biocenotičnega značaja, kii nam omogočajo nego gozda sploh, to se pravj, ki so osnove, na ikaterih oblikujemo- izbrana drevesa (izbrance, elito) in ki nam omogočajo, da na te izbranec prenoiscmo količinski in kakovostni prirastek sestoja. Pisec poudarja, da je redčenje samo nadaljevanje prvih stopenj negovanja iestoja, to je nege mladja in čiščenja goščave. Karaktari^ira glavne značilnosti redčenja in jih po-jasniije predvsem na naravno nastalih meianib sestojih listavcev z rainimi zahtevami po svetlobi. Čeprav bi bilo po mojem mnenju veliko enostavneje, razložiti bistvo redčenja na čistem sestoju (n. pr. bukovem). Pisec dalje prav.i, da razliikujcmo pri visokem redčenju dve fazi: 1. čaščenje in 2. rcdjcnje. N^e morem povsem soglašati s takSno razčlenitvijo, ker čiščenja ni mogoče smatrati za določeno fazo redčenja, marveč za negovalni ukrep, ki sestoj Šele pripravlja oa redčenje. Kar danes razumemo pod pojmom »čiščenje«, je negativna selekcija; v množici drevesc poiščemo najslabša (ker je edino to mogoče) .in jih odstranjujemo hra^ »čiSčcnje« si razlaga pisec, kol pravi, v jvezi k .izrazom škodljiva predrast, V poglavju »čiščenje« posveča avtor veliko pozonicist odstranjevanju škodljive pred-■rasti, med katero so največji nasilneži -odganjki iz itorov. Imamo pa v gošči razen od-ganjkov iz panjev posekanih dreves Še dve vrsti predrasti; predrast (iz semena), ki ima predno.it pred svojo okolico v starosti, in predrast (iz semena), ki ima prednost le v načinu svoje rasti, v obliki. To so košati nasilneži, silaki, spodrivači, rogovilasti in močnih vej, i^ katerh se ne bo nikdar moglo razviti drevo dobre kakovosti. Vse take primerke odstranjujemo iz goŠČave s čiščenjem, Pisec podrobno opisuje tehniko čiščenja, kdaj ga ponavljamo in v katerem letnem Času Sistimo ter nas opozarja na 'biološko diferenciacijo, ki sc pojavlja že v notranji zgradbi goščave, na tako imenovani zgornji in Spodnji sloj sestoja, na njune naOoge m pomen. Naglaia, da pravilno prečiščen sestoj ne sme ijjostati redkejši in svetlejši ter da se moremo pri Čiščenju v gost-em mladovju (pravilneje, v goščavi; opomba M.) kaj malo brigati za nego posameznih dreves. Druga podpoglavje »Redčenje« je posvečeno splošni raalagi redčenja, Po končanem čiščenju pride na vrsto kot naslednji negovalni ukrep redčenje- Sestoj je tedaj dorasel v drogovnjak. Pred nami ni več množice drevesc, kakot je bilo to v goSčavj, marveč imamo opraviti že s posamezniki indiv-i-duumi, ki jim je Ireba posvetiti posebno pažnjo Od vcU-kcij., L j. eiJfcj.. pri kateri ..no i.k.li ^d.tr^.ij.v.li Ic n^.lul,!. nnm^rkc. ki .n .. viti... ra/liknv.Ii od v.f.inc. pr..dcm<> na po.itivno t i rcdJmji:, pri fcaitrcii Ubiramo vedno najboljlü prjmcrkc jn odstra-o.m drevesa. Id takn.Inc iühvai.cc oviraj^^ v razvoju. EioloSka djeren-ciaciia 0>cd drevjem jc žt: jfstio IzraZviia. 0?Jtiio sc razlikujeta civc glavni ka-legoriji drcv«. v la d a j n L n drevesa, ki sestavljajo glavDi d&l sestoja in p d j a r m 1 j c n a drevesa, ki tvorijo pomožni ali polnilni dol sestoja. NaSa pokornost je zgošf:ena iti usmerjena, na glavni del ststoja, v katerem ISČemo vedno znova primerke, ki naj bi bili nosilci vrc4no3ti. nosilci prira.ftka po koli&ini in kakovosti ter jib podpiramo v njihovem razvoju. Pisec na lahko uroljiv naČin opisuje tehiiLko in pomeir) redčenja ter opozarjal na napaJte, ki jih gOT^dairji pri tem delajo.. Sestoj se pospešeno razvija .pod vplivom pravilnega redčenja. Drevesca, ki smo jib pri nekeni rcdicnju ocenili za najbo-ljša, v teku svoje rasti in razvoja menjajo svojo obliko. Marsikatera izpadejo iz glavnega in utonejo v pomožnem delu sestoja; na njibova mesta pa se na prehodu iz goščav v drogovnjak in pozneje čc.sto vrašiajo drevesa iz pomožnega dela sestoja. Saj je to tudi ena od nalog pomožnega dela sestoja, da sinji kot re;;erva. h kamere se v .mladem sestoju nadonidcajo drevesa, 'ki so izpadla ia glavnega dela sestoja in tako polnijo tijegove vneli. Opisan je pomen pomožnega, (polmlnega ali podstojnega, podrastnega) drevja, t. j. drevja, ki tvori pomožni del sestoja in navedene so napake, ki jih naša dnevjia praiisa pri tem dela. Tako je na nazoren naČin, po potrebi s .ponavljanjem onega, kar je aajbolj vaino, opisana tehnika üäienja in redčenja sestojev. Zaradi raznoil-iiinosti sesLojev, ki jih imamo in ki zahtevajo svoje posebno obravnavanje (obravnavani tipi, op. M.) jih pisec deli v dve glavni skupini; a) uiž-inski in b) gozdovi po gričevju ter sredogorju. Ti dve glavni skupini loci naprej na Eiste iu mešane gozdove in navaja za vsak tip posebej ustrezno negovaJno tehniko. Tako ima obdelane tiste sestoji doba, gabra, jclŠc, velikega jesena in robinije. V Sloveniji takih sestojev nimamo, oziiroma jih nimamo na ve^jih puvrlinah In jih tudi ne želimo. Edino v Prekmurju jc nekaj čistih umetnih jclšcv.ih sesftojev (mešanih semeneev in panjevcev). Vsekakor je pa teKnika nege, ki jo pisec priporoča za navedene vrste sestojev, zelo zanimiva. Zaiiunajo nas nižinski mešani sestoji listavcev, ki jih pisec obravnava v poglavju »Meäani sestoji v nižinah«, čeprav jili pri nas v naSteti garnituri ni dosti. Kot glavne vrste, ki sestavljaj-o te sesloje, na.Ueva pisec dob, veliki jesen, gaber in maklen, kot redkejše vrste pa lipo, vrbo in razno divje sadno drevje. Avtor pojasnuje, da je treba ravnanje s temi sestoji prllagK>diti ekološkim pogojem in biološkim lastnostim posameznih drevesnih vrst, h tc ug^ovitve iavaja tudi negovalno tehaiko. Opisuje postopek z mJadimi, Se negojenlmi sestoji in s srednje starimi, napačno oegovanimi. Pooidarja, da niora od-fcazovalec imeli pred očmi jasno sliko o tem, kaj se da z ncgovamjeui dotienega sestoja v bodočnosti 5e doseči in kateri bi bili pri današnjem stanju najprimernejši ukrepi za dosego ustreznega cilja. Sestciji po hribovju in sredogorju so obravnavani kol druga skupma. Med naj-vaznejäimi vrstajmi listavccv, - ki sestavljajo te gozdove, našteva bukev, za njo gradcn, gaber in kostauj, kot r^dkejÜe vrste javor, veliki jesen, brest, lipo in divje sadno drevje, prodvsem pa češejo. V dolinah ob po-lokih m rekah navaja kot glavne vrste dob, jelJo in vrbo. Od iglavcev kot priro&s listavcem naŠt&va čmt bor, rdeči bor, smreko, jelko, macesen in gladki bor. Za bukev, graden, gaber in kostanj pravi, da se pojavljajo razen v meianih tudi v čistih sestojih. JsJ:o trdi tudi za Iglavce. Lipa raste ponekod tudi v redkih čislih skupinah. V Sloveniji ra^en bukovih in mogoče nekaj malega kostanjevih nimamo čistih sestojev listavcev in nas zato ti toliko ne zanimajo. VaSen pa je iz nas opis negovanja Eis Lib bukovih sestojev. Te deli piscc na ni'lnde sestoj«, ki ie nUo bili negovani in na srednje stare, ki so bili po načelu »nizkega« redčenja napaEiio negovani Prav iiammiva pa so Lon?arjeva izvajanja o negi čistib kostanjevih sestojev, predvsem panjevecv. Z razpravijanjem o negi mešanih sestojev bukve, hraita, kostanja in gabra pa ing. llija Lončar laokroži in zakljuEi svojo razprava o negi gozdov. V poglavju iiScstoj ioflavecv« je Lojze Muši? obdelal v glavnem tehniko »čiščenja« in pomen "polnilnega sloja« v sestojih iglavcev, medtem ko ü redčenju spregovori !e mimogrede in spotoma. h lega poglavja posnemam naslednje: Ce sem Muäiia prav razumel, je po ujcgovem »EiSi?erjjc« odstranitev rastlinja, ki ovira razvoj mladja in ga duii. To se pmvi ukrep, ki ga v sodobni praksi izvajamo kot prvo stopnjo gojenja, ki ga ätejemo v »nego mladja« ter tako tudi imenujemo. K tej negi sodita rahljanje pregostega oziroma izpopolnjevanje preredkega mladja in uravnavanje njegove -/.m&si, če gre za mdano mladje. Na^iv »čiščenje« za opisano delo MuSič ni dobro izbral, ker vsebinsko ne ustreza sodobni sistematiki negovalne tehnike in povjroča zmedo glede na prejšnja poglavja. Ne ustreza namreč pojmu i>Čiš£enJa« kot ga pravilno uporablja Lončar, Pc pomenu in vsebini ponicoi isti izraz [čiščenje) pri Lončarju 2,, pri MuSiču pa 1. stopnjo gojenja ali negovanja gozdov. Prav tako se ml ne zdi pravilna uporaba izraza nipolniliii sloj« v MuSiČevem smislu in delitev polnilnega sloja na veČ stopenj: niJjo, srednjo in viSjo, kar je le posledica njegovega napačnega pojmovanja o polnilnem sloju. J l;toeenolozkega vidika razlikujemo nekako tele sloje: mabovni sloj, zeliični sloj, grmovrii sloj in drevesni sloj. V gozda>rskem strokovnem izrazoslovju pa teh izrazov ne velja uporabljati, ker pojmovno ne ustrezajo naši gozdnogojitveni tehniki in bi povzročali samo zmedo. Zdi se mi, da v naš gozdarski besedni zaklad ne sodi izraz »polnilm sloj«, pač pa »polnilni del sestoja«, ki polni prostor mf.d tlom in zgornjim slojem kroŠenj glavnega (osnovnega) dela sestoja. Polnilni del sestoja je sestavljen iz podstojnega ali podraslega in deloma tudi iz vmesnega gozdnega drevja. Grmovje v gozdnotehniČnem in gojitvenem pogledu ne spada v polnilni (stranski ali pomožni) del sestoja, paČ pa polni z njim vred prostor v sestoju kot grmovni sloj. Polnilni dol tvori namreč z glavnim delajn sestoja celoto; sestoj. Zato tudi ne moremo govoriti o polnilnem (stranskem ali pomožnem) sestro ju in o glavnem (osnovnem) sestoju, niti ne o polnilnem sloju, ki se vraJČa v prostor med želenimi, t. j. glavnimi vrstami drevja (glej str. odst, 2, op. M,). Tudi stranske drevesne vrste so äelene, ne saino glavne. Mušičeva trditev v poglavju »Nastanek ,polnilncga sloja« (str. 74, odst. l), da imamo vrste drevja, ki ustrezajo »bodisi za zmes, bodisi za polnilni sloj«, ni povsem pravilna, ker nima splošne marveč le relativno verljavo. Verjetno je mislil tu na dejstvo, da imamo drevesne vrste, ki so po svojib bioloških lastnostih bolj primerne ^a sestavljanje polnilnega dela sestoja (n. pr. gaber in druge senčne drevesne vrste) od drugili (polscnčnih ali svetlobnih vrst). Sicer pa pride zaradi bioloSkc diferenciacije pri vsaki drevesni vrsti, pri cnri bolj, pri drugi manj Izrazjto, prr eni hitreje, pri drugi poiiasneje, pri individuumib po položaju, ki ga v sestoju zavzemajo, do razvrščanja v razrede in do tvorbe dveh temeljnih delov sestoja: v glavnega in -pomoänega dela. Hotel bi tipoaoriti 5e na to, da pri prebiraini sečnji (glej stran 74, L) izločamo ustaiejše« (pred narekovaja postavil M.) drevje v razmeroma kratkem Časovnem razdobju (obhodnica 5—1(1 let), ne pa, kakor trdi MnŠie, v dolgem. Poniladek se pri obeh vrstah scčenj, 1. j. pri oplojni in prcbiralni v td(u svojega razvoja dviga iz pr,i(alnega v vedno viSje sloje ali ctaze in se hkrati biološko diferencira v glavni ter pomoäni {vJadajo6i in podjarmljcni) del sestoja. Ne razvija se pa v glavnom in na splošno fz polnilnega v glavni del, ka:kor trdi Muiič, ker se ne more. Po končani biološki diferenciaciji je drevje bolj ali manj biološko ustaljeno v razredu, v katerega se je vrastlo v dobi goščave in v prvih letih dro- gövnjaka, t, j, v najosti-ejši borbi za obstanek Vrši sc pa tudi obratni proces. Drevje v razvoju laostaja, gubi svoj prvotni doniina.ntDi položaj ter utoae v niJ.jem bioloSkem razredu, MuSit konča svoj prispcvok s kratkim prikazom goKrinogojitvenih ukrepov, ki so [lotrebni pri ostalih iglavcih: jelki, rdcfem boru, macesnu, ^eleru dufrlaziji in zelenem boru, medtem kn se j« vse prejšnje raiclagnnje nanažalo na negovanje sniroke. Predaleč bi mc pripeljalo, üe bi sc spustil v razglabljanje u tem prikazu V nasledtijem poglavju »Orodje la čiščenje nasadov in mladj»" opisuje Mušit SI pičnl v e J n i k. I?.kuinje nam bodo pokazale, kako se bo v praksi obnesel in prezgodaj bi bilo iireči o nj«n žc svoje mnenje. Ideja podaljšanja roke je vsekakor dobra in pri 05>reini uporabi ttgfl vejnika bo bre^ dvoma priJla do izraza njegova prednost pred doslej uporabljanem srpom, Vsekakor pa santo srpični vejiiik brci temeljitega osnovnega Kil an ja delavca Se ne bo spremenil v nfcvalif-ictranefa specialista go^diio goji! vene stroke«. V ZiiJnjem poglavju knjižite »Nujni :!ahtevki za uspešno negovanje sestojev«, nam pisec Ilija Lončar razlaga, od tesa uavisi uspeb negovanja sestojev in pojasnuje, kakšni murajo biti p'og^ojii ^r.s uspeSno negovanje. Poudarja, da dobršen del naših strokovnjakov. pre-dvscm mlajših, ne poina redčenja dovolj temeljito in v praksi pri njem čcsto komaj sodelujejo. Mno^i naši strokovnjaki prepuščajo redčenje delavcc.m samim, kar je še usod-neje. Ne m-orem pa soglašati z avtorjevo trditvijo (glej str S4. odst. i.), da je skrb la gojenje gc^zdov gUvna dolžnost logarjev. Po mojem, je to ena glavnib. dolžnnsti gozdarskega inSenirja — upravitelja V delokrog logarja (gozdarskega tehnika) spada pa samo nega mladja in čiSČeiije goSčavc pod nadzorstvom gozdarskega inženirja, medtem ko je odkazovanje redčenja J.e izkljui^no stvar visoko kvalificirantga strokovnjaka, Z vidika sodobne tehntlM; negovanja gozdov l.ončarjeva razprava torej ustreza zahtevam. ki se danes postavljajo v državah t visoko razvitim gojenjem gozdov. Posebno je pomembna ta ugotovitev zavoljo tega, ker predstavlja razprava samorastlo delo dobrega opazovalca, praktika in teoretika, ki je ?.rasla iz tijegovtb dolgoletnih izkušenj, a je v svojih osnovnih idejah popolnoma sodobna. Se bolj jasno bi prišle te ideje o negi do izraza, te bi jih piscc razvijal iz biološke diferenciacije odraščajočega mladja, jih demonstriral na tipičnem primeru fiistega sestoja in jih gradil ustrezno posameznim razvojnim st-opnjam. Ker 'tega ni storil, je vodilna nit (ne cilj!) včasih precej zabrisana, vendar nikjer izgubljena. Mogoče pa je avtor menil, da gletle na namen razprave, taka zgradba ni potrebna, Mislim, da bi z njo razprava le pr.tdtibila na svoji jasnosti. Na žalost poglavje »Sestoji iglavcevn ni dopolnilo k Lončarjevi razpravi o negi listavcev, V tem poglavju je po mojem mnenju stvarno nbdelana !e prva .stopnja gnjcnja gozdov, t. j. nega mladja, medtem ko druga (čiščenje) m tretja stopnja (redčenje) pravzaprav ni&t,T obdelani. To poglavje tudi idejno nima notranje povezave z Lončarjevimi izvajanji, ker m zgrajeno na istih splošnih (osnovnih) načelih. Zaradi tega na bralca deluje kot nekak privesek, tuje tek, potem ko je predelal prej.šnja (Lončarjeva) poglavja. Ob koncu svojega razpravljanja moiaiin ugotoviti, da je s to knjižico zapo-lnjena v naši strokovni literaturi velika praznina in da je za naše logarje in gozdarske tehnike ne samo popolnoma primerna, marveč nujno potrebna. Naše DIT je s to knjižico izročilo slovenskemu gozdarskemu kadru odlično napotilo za negovanje listnatih gozdov. Treba je le še, ,da naiSi logarji in gozdarski tehniki storijo svojo dolžnost, t. j da knjižico temeljito predelajo, si snov osvojijo in jo prenesejo v prakso. Posrečena zamisel so tudi priložene slike na posebnem letaJcii s primernim besedilom, ki ponazoruje glavno misel o negi odraščajočih sestojev in ki bi moral biti pritrjen na vidnem mestu pri vs.ikem okrajnem gozdarju, v vsaki upravi, logarnici ter na domu področnih goizdarjcv in okrajnih logarjev, Nai gozdarski {iomoSni nara5Eaj ima seda^ možnost, da ^c prav dobro pripravi la praktiJni izpit t) ntp ti^laafih gozdov. Ne bo imel več razlogov priloJtvati sc, da nima učnega pripomočka, izpitni komisiji bi pa svetoval, da se pri spraševanju kandidatov, predvsem iz vrst našega poinoŽDega gozdarskega osebja, nasloni na lo knjüicü. log JoJe M i k 1 a v ž i č [NG. IVO PODHORSKI: »UZGOJ TOPOLA« (Zagreb 1951, str. GS, slik in risb 22, tablic 13, Založba; Poljopnvredni nakladiii zavod Zagreb. Prodaja Cankarjeva založba, Ljubljana, Titova la.) Kot 6, zvezek Instituta za Surnarska istražtviinja NR Hrvatske je IzŠic iziedno važno delo znanega strukoviijaka la gojenje topolov ing. Podborskega. Pisec se je poslužil Jteviliic tuje jezi tne literature, ki. jo tudi uavaja, poleg tega pa je delo obogateno z izkti5rijami samega pisen, ki jih je lahko črpal ii remltatov 80 leluega gf^jenja topolov na velikih površinah Slavonije in Vojvodine Knjiga vsebuje opis važncjšib vxst topolov, ekolo.šJce, biološke in gozdnogojitvcnc lastnosti najvaSnejSib vrst, predvsem domaČih: Lrepetlike, belega, sivega in Črnega topola ter jagnjcta. opisane so kanadske vrste, od kaitcrih so danes za nas najvažnejše P. serotina,-P. rnbusta, P. nnarilandica, pa tudi ostale, ki ufegneju postati za nas važne. Poglavje loUzgoj topola« podrobno obravnava vsa dela od razmnoževanja, preko drevesnice, :nali£-njaka, saditve, snovanja sestojev, gojenja, nege obrezovanja vej do prirastka in donosov iiajvažnejiib vrst twpokv. Posebno poudarja važnost polnilnega sloja drugih drevesnih vrst in pravočasno redčenje. Navaja primer, ko sa 11 letni nasadi P. Robusta v Dardi (Baran ja) imeli srednji premer 17 cm viJino 54 m, Jcsno zalogo pa 230 m^/ha. Lesna zaloga je bila tako velika ki juh pretiraiiemti itevilu dreves na ha (1100 namesto ^00!), Pri Številu 400 dreves na ha bi bile debeline večje in prav tako tudi l«na zaloga znatnejia. Navzlic vsemu pa pisec opozarja, naj ne kanemarjamo svojih doimačili vrst topolov, ker se zadovoljujejo s skromnejšim rastišfum. Obdelani .'io tudi najvažnejši škodljivci in bolezni, ki napadajo topole. Zadnje poglavje govori o tehničnih lastnostih in o uporabljivosti topolovega lesa razne namcne. V.?e, kar je strokovnjaku za prarktiČno delo poircbno, jc opisano jedrnato in na lahko umi ji v način. Zato priporočamo knjigo vsem, ki jih zanima gojenje topolov. Knjiga bo preprečila mnoge sicer neizheine ncitspehe. Glede na svojo praktično vrr.dnost daje, kakor vsa nova gozdarska strokovna literatura, tudi snov za izpraševanje na strokovnih izpitih za gozdanske inženirje in tehnike, „ , VI. B e 1 I r a m ING. H,A.JI!.UD1N RUJUKALIC »ULOGA I ZNAČAJ SUMA U PRIVREDI NASE ZEMLJE« Bro.Šurico je izdala Gozdna direkcija v Banjaliiki I. 1Ü53, cena brošure je din 40— Karoča se pri i^Adininistracijt Narodnog šiimara« v Sarajevu, Titova ul. 76. Avtor v uvodu na kratko opisuje gowlove LR Bosne in Hercegovine m njihovo splošno neugodno stanje. Zavzemajo sicer nad 40% eelotne površine republike;, ki sodi med najbolj gozdnate predele Evrupe, vendar dejansko nad polovico gozdne površine odpad.A bodisi na popolnoma gola zemljišča, bodisi na grmiŠČa (š i kare); od le-teh gozdarstvo nim,i skoro nikakšiie koTister gozdnimi oirčesi; preveč se je razžirila j^ozdna paäa itd. »Mi imamo danes cclc okraje, ki sploh nimajo ^ozda, a do nedavna so bili to z gozdom bogiti kraji« ugotavlja avtor. Gozdno in ]esno g^ospodarstvu jc v BiH v težkem položaju. Po eni strani ima raz-seine, bolj ali manj neodprte gozdove, Jti zablevajo ogromne dolgoroÜne investicije, po drugi strani pa se gozdovi v bližini naselij prekomerno ižkoriMajo. Boriti se morajo tudi proti nepravilnemu odnosu ljudstva do gozda, ki v svojem nerazumevanju uničuje enega glavnih virov blagostanja. Pričujoča knjižica je namenjena Sirokun plastem ljudstva ter je pomemben doprinos v težnji za izboljšanje razmer. Pri nas je osnovni problem nekoliko drugačen, a v d-oloČcni meri Se tciji, d. pr. ini-iSanje lesne lalogc v naSili gozdovih na sploJno pod polovico — iz podobnih vzrokov kot v BiH — tako, da letm prirastek nc more več kriti sedanjih nujnih po-treb prebivalstva. Veudar se nase ljudstvo Se vse premalo zaveda težke situacije in oblastveni ukrepi za racionalno gospodarstvo z gozdovi nc zaležejo mnogo. Zato bi bilo prav, če bi tudi pri nas izdaja,!i podobne, poljudno pisane propagandne broäure in jih v ustreznem Številu delili Šolam, raznim ustanovam in množičnim organizacijam brezplačno ali po zelo nizki ceni. F. S. PKEDPISI TABIFA PROTilETNEGA DAVKA (Izvleček h Uredbe o prometnem davku, ki je objavljena v Uradnem ■listu FLRJ St. 55, z dne 30. XII, 1953.) Veja 313 — eksploataclja gozdov 1. Drva za kurjavo vseh vrst..........rfin .WO.— do SOO,— 2. Taninski les vseh vrst ,.,..,..............300.— „ SOÜ.— 3. Celulozni les vseh vrst , .....................300.— „ SOO.— i. Jamski les vseh vrst...............300.— SOO,— 5, TT drogovi in piloti vseh vrst........ „ 300.— „ 800,— Ö. Hrastovi tesani pragi........... „ 1500.— „ 4000,— 7, Bukovi tesani pragi............ „ 1000.— „ 9000,— 8. Tesan gradben! les iglavcev........ - . „ 3000.— „ ^000,— 9- Orehovi fu m irski blodi . . . , ......„ 1500,— ., 4000,— Pripomba: ' 1. Davčna osnova ia drva za kurjavo in taninski les je I pnm., na ostale Sortimente — 1 m^. 2. Republiški izvršni, svet bo v okvjru navedenih stopenj odredil stopnjo, po kateri se bo za posamezne vrste in kvalitete gozdnih sortimentov pobiral davek na območju posameznih okrajev oziroma mest. 3. Davčni zavezanci so; a) gospodarske organizacije (gospodarska podjetja, /,admgc, in dr.), državni organi in ustanove, zadružne in družbene organizacije, kadar navedene Sortimente kupujejo neposredno od proizvajalca; b) proizvajalci (kmetovalci, zadruge in druge gospodarske organieacije), kadar navedene gozdne Sortimente prodajajo drugim potioSnikom, ne pa potrošnikom h prcjSnjcgu. odstavita, 4. Na promet tesnnega gradbenega lesa ig-lavccv, Ici ga proizvajajo lesnoindustrijska podjetja, goidnc uprave in gojdna gospodarstva se plaitije davek po stopnji od 3000 din po kiibticm metru. Na promet ostalih gozdnih sOrlimentov, ki jih proizvajajo ti zavezanci, se ue plačuje davek. Toda, če lesno industrijska podjetja kupujejo navedeue gozdne Sortimente od drugih proizvajalcev, morajo plačali tudi davek po predpisanih stopnjah. 5. Davek se plačuje v občini, ne katere področju je stalno bivališče odnosno sedež proizvajalca lesa in. sicer po stopnji, ki je veljavna glede na mesto proizvodnje losa. Če se les ne proizvaja tam, kjer je stalno bivaliäce oiiroma sedež proizvajalca, se plača davek v občini, kjer se nahaja mesto proizvodnje in saccr tudi po stopnji, ki je veljavna za roesto proizvodnje lesa, 6, Obvezrtost plačanja davka nastane: a) za davčne zavezance kupce (pripomba S) pod a) v momentu odkupa (prevzemanja) lesa in drugih gozdnih sortimentov; b) za davčne zavezance — proizvajalce (pripomba S pod b) v mornejitu, ko je prodaja izvrSeria (izvriena predaja lesa) Izjemoma so ti zavczanci doHni plačati davek v naprej za one količine grozdnih sortimet!tov, ki jih nudijo v prodajo hven mesta proizvodnje, oziroma izveu mesta svojega stalnega bivališča (sedeža), s tem da se bo vrnil plaÜani davek za one količine, ki bodo ostale neprodane. Na količine gozdnih sortimentov proizvajalcev, navedenih v pripombi 3) pod b), ki sc bodo našle v prodaji (na trgu, teziSčvi in podobno) izven mesta njihovega stalnega bivališča (sedeža) oziroma izvea mesta proizvodnje lesa brez potrdila o plačanem davku, sc mora plačati davek pri občini, na katere področju se nahajajo gozdni sortimenti, ki nimajo lesa našle v prodaji (na trgu, tržišču in podobno) brez potrdila o plačanem davku, se potrdila o plačanem davku in sicer po davčni stopnji, ki velja za dotično podrofje. Osebe, pri katerih bodo najdeni gozdni proizvodi brez potrdila o plačanem davku, bodo morale plačati redni davek, hkrati pa se bo proti njim uvedel postopek za kaznovanje zaradi prekräka. 7, Transportna podjetja (železniškega, pomorskega, reinega in cestuega prometa) bodo sprejemala v notranjem prometu na prevoz one gozdne Sortimente, za katere korlstnik prevoza predloži potrdilo o plačanem davku po tej tarifi oziroma potrdilo o tem, da so dotični sortimenti proiirvedeni od lesno industrijskega podjetja, če so izročeni v pj-evoK Sortiment!, ki so jih proizvedla lesnoindustrijska podj,ctja. OPOZORILO O PROMETU Z LESOM Na podlagi S. člena uredbe o ureditvi prometa z lesom (Ur. list LRS, h. 23/52) izidaja Državni sekretariat za gospodarstvo LRS k 2. členu Le uredbe naslednje opozorilom Od lastnikov, posestnikov in upraviteljev gozdov in gozdnega drevja smejo kupovati les- 1, Državne gospodarske organizacije, ki so registrirane za predelavo lesa in trgovino z lesom. Če jim tisti Sortiment služi pri neposrednem izvajanju njihove osnovne dejavnosti., in siceri a) podjetja za predelavo in preosnovo lesa kot surovino za predelavo na lastnih obratih^ b) rudniki, jamski lesi c) gradbena podjetja, gradbeni les; d) podjetja s kurivom, vendar le drva In oglje, ostale Sortimente pa le po posebnem pooblastilu, a. pr. rudmkuv za jamski les, tovarne celuloie za celulozni les in podobno; e) podjetja, katcriii predmet poslovanja jc lesna trgovina. 2. Kmetijske zadruge in zadruina podjetja 1« iz zadruznih in zasebnih go/idov, 3, Zasebniki samo za les z-a. polirebe svojeg^a gospodarstva in za potrebe svojt obrti, •ct je ta po -predpisih registrirana. K.ot nakupovalec lesa na panju in sortimenLov gozdneg.i drevja sme nastopiti samo pooblaščena oseba, uslužbena pri gospodarski organiKacijt, .ki je po gftrnjem upravitciia do nakupovanja lesa. Nakupovale! morajo biti vpisani v register okrajnega {mestnega} ljudskeg-a odbora, v katerem obmo£ju ima podjetje, ki nakupuje, svoj sedež. Nakupovale; se morajo zglasiti z ustreznim potrdilom (legitimacijo) pn okrajnem (mestnem) ljudskem odboru, na območju katerega žele nakupovati les. Okrajni (mestni) ljudski odbor ne sine izdati spremnic za prevoz Lesa, če ni bil pridobljen po določbah tega opozorila. Proti krSiteljem bodo okrajni (mestni) ljudski odbori uporabili določila 7, i^lena jttavedene uredbe. Ljubljana, "dne 30, januarja 1Ü54. Štev.: V/3-20]/l-5il ' Državni sekretariat za gospodarstvo LRS ODLOK O OMEJITVI ŠTEVILA KOZ NA OBMOČJU OKRAJA SEŽANA [Uradni list LRS Jtev. 34 z dne 6. X. 1953) 1. Člen Na obmoiju okraja Sciana se omeji številu koz, ki jih smejo rediti kmetijska gospodarstva, 111 sicer: a) gospodarstva, ki imajo preko enega hektara obdelovalne zemlje, nc smejo redili nobme koEc; b) g/>spodarstva, ki imajo do enega hektara obdelovalne Kemije, smejo rediti največ dve kozi. ako ne redijo goveje živine, A ko pa redijo govejo živino, ne smejo rediti nobene koze, 2. člen Za obdelovalno zemljo po tem odloku se ätejejo njive, vrtovi, sadovnjaki in travniki (vStevSi senožeti z enkratnim odkosom). 3. člen Omejitev števila koz po I. Členu lega odloka sc mora izvesti do konca leta lEli3, Vse odvečne koze lahko gospodarstva koljejo za sv-ojc potrebe ali pa jih prodajo po prosto foroiiranib cenah i. člen Kdor ima oijroma redi knie v vcčjem številu, kakor jc dovoljeno po I, členu tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.(100 dinarjev ali z zaporom do J^O dni po 1?. členu uredbe o omejitvi paŠe koz (Uradni list LRS, .st. .'i4-]97/1953}. Oii pflgojih iz 39. člena leineljnega zakona o prekrSkifi se lahko i^reČc tudi odvzem koz, ki so predmet prekroka. čleu Ta odloic velja od dneva objave v »Uradnem li-stu LRS«. fit. 1-2815/15-1953 Za predsednika OLG Sežana podpredsednik: Sežana, dne septembra 105.^. Anton Ovčarič, 1. r. STROKOVNI IZPITI Z ojirom na zelo majhno ictvilo za limski rok prijavljenih kandidatov za oprav" Jjanje izpitov za fcozdarske ioJ.enirje in niitjc gozdarske tehnike sporočamo, (fa i'/pit<5v v tem roku ne bo, paČ pa liodo kandidati opravljali strokovne izpite gozdarske stroke v ipocnladaiiskcm roku v mcsecu maju. Nata.nl!nej5i rok ^a polaganje izpitov bo jiiavo-fasoo objnvljcn. Kandidati naj izkoristijo Kimski ijas za temeljita pripravo in morebitno organiziranje puüebnih seminarjev. ...........,, , -r Izpitna komisija za gozdarsko stroko LRS DRUŠTVENE VESTI DELOVNE SMERNICE TRIGLAVSKE SEKCIJE Letos januarja je bil občni zbor triglavske sekcije/' kjer je bilo iz pregleda lanskoletnega udejstvovanja moŽno sklepati, da je bilo društveno delo v rnnugcm uipeStio, Poleg raznih predavanj in javnih predvajanj filmov so priredili vef uspelih ekskurzij. K uspcšnejSemu društvenemu udejstvovanju so mnogo pripomogla podjetja, kv so i denarjem podprla uresniiilev delovnega programa. Okrajnemu ljudskemu odboru Radovljica, GG Kranj in Bltd ter LIP Bled je upravni odbor );!rtkel priznanje za pomoč pri poživitvi društvenega dela. Pri obravnavi dosedanjega in bodočega društvenega dela je biJo podanih več Jcoristnili j;merni(:. Naj omenim le najvažnejše. Eno osnovnih vprašanj je nadaljnja poživitev društvcncgn dela. Pri tem je stremeti za živahnejšo dejavnostjo ne le poedinih članov, temveč je polrebni) vzbuditi zavestno strokovno samoiniciativnost Sekcija in njeni člani inorajo biti v tesni zvezi s političnimi in strokovnimi forumi njihovegn področja, morajo bili aktivni del gospodarstveiiih /onimov in preko njih uveljavljati smotrne strokovne zahteve, kj so v korist skupnosti. Zavedati sc moramo, da je od aktivnosti in strokovnega uveljavljanja članov v veliki meri odvisno utrjevanje stroke. V zve^i 3 p-Dpiilarizacijo gozdarskih in lesnoindustrijskih problemov si je se.kcija zad^ila nateigo. da bo slasti v večjih centrih seznanjala delavce. inlelektuaJcc in mladino z vprašanji gozdnega in lesnega gospodarstva. Da se poglobi strokovno znanje članov in da se uspešneje rešujejo gozdarski in lesnoindustrijski problemi je bilo sklenjeno, da SO bodo v zimskem Času dvakrat mesečno vršili enodnevni sestanki vseh članov. Podjetja in OLG bodo finačno omogočili udeležbo članstva na tsh sestankih. Prepričan sjem, da jc ta ideja ena osnovnih za usjjeŠno strokovno delo sekcije in bi jo bilo dobro posnemati, kjerkoli je to mtvgofe. Glede dopisovanja v strokovni glasili je obveljalo stališče, da je potrebno prenehati ^ dosedanjo neaktivnostjo Priporočljivo bi bilo določiti v sekciji enega od članov, ki bi skrbel za organizacijo tega dopisovanja. Vaina naloga je tudi vzg-oja logarskega kadra v obeh sektorjih. Logarje bo potrebno na ustreznih tečajih seznaniti s snovjo ki jc določena m strokovni i^it. (ilani sekcije bodo pomagali pri organizaciji in izvedbi teh tečajev. Sekcija bo tudi povečala skrb za strokovno vzgojo delavcev. Društveni upravni odbor in sindikalne organizacije ter podjetja bodo morali poskrbeti za ustrezno kvalifikacijo gozdnih delavcev. Na osnovi okvirnega delovnega programa, ki si ga je sekcija üastnvi.la, lahko pričakujemo. da bo bodoče delo sekcije plodno; pri tem pa bo potrebno, da se bodo člani 'cavednli ßlväa gorenjska sekcija se jc pred kratkim razdelila na dve sekciji, na triglavsko in kranjs};o pDineiia, fci e'A strokovno uveljavljanje druStva ^a napredek stroke in narodnega ({DSiJodarslvn. N(Wo izvoljenemu odboru sekcije (za predsednika je bi) ponovno i2VoLjen tov inS. J- Hočevar, za tajnika ini. Golob za blagajnika tov. Meze) želimo uspeiSno delo v pričakovanju, da nas o uspehih 5voje sekcije in delovnih sestankov podrobneje seznanijo s prispevki v naSih glasilih. ^^^ ^^^^^ Slovnik OBCNt ZBOR DIT GOTOARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE Na obSnem zboru DIT GLl, ki je bi) 6. februarja t. 1. v veliki dvorani Sindikalnega doma v Ljubljani, je bilo prisotnih 119 delegatov sekcij In Elanov; Dbencm s pooblastili je ob?nl zbor sklepat v imenu 740 članov. Vseh Jlanov je po sedanjem spisku 830, od lega 39S rednih in 441 i'^redniii. Število članov jc v zadujetn letu narasllo za H6 članov ali za 16%. ObEnega zbora so se udeležili kol gostje- odposlanec Zveze gozdarskih druŽtev FLRJ ing. Stjepan Surič, sekretar Zveze DIT LRS ing. Janko Torkar in predstavnik DIT agronomov ing. Mirko Petcrnel, Najprej so funkcionarji podali izčrpna poročila: predsednik, tajnik in blagajnik, upravnega odbora, urednika strokovnih glasil, predstavniki področnih sekcij in nadzornega odboja. Odposlanec Zveze iz Beograda je poudaril, da nam pri uveljavljanju nase stroke socializem daje Široke možnosti. Celoino problematiko gozdnega in lesnega gos)>odarstva ne glede na sektor lastniitva ic nikoli nismo obravnavali tako nazorno iu ponCno kot sedaj. Ne smemo pa se ustraävti naporov in ovir, ki izvirajo iz tega, ker so na.?i rezultati odvisni od dolgega obdobja. Iz poročil sekcij se je videlo, da so pravilno razumele svojo vlogo in so aktivnejše kot v drugih republikah. Tajnik Zveze DIT LRS je naglasi], da zavi&i od naSib druStev, kako si bomo s svojo-republiško zvezo koordinirali delo, da bi vsi skupaj dosegli Čim boljäe uspehe. Veseli se uspehov na!ega druitva in mu želi Še plodncjše nadaljnje delo. Zastopnik kmetijcev se je dotaknil stičnih točk med gozdarji in kraetijci ter je naglasil, da jc potrebno tesno sodelovanje in sporazumno rekvanje konkretnih vpraSanj, ki se na terenu javljajo, V tem oziru bodo sekcije opra-vile pomembno nalogo zlasti pri uapredku naSe vasi. Iz poročil funkcionarjev ae je videl očiten napredek dniS.tva, ki se uveljavlja % vedno kvalitetnejšim delom. Nova sproščena družbena in gospodarska ureditev nalaga dmStvu vedno večje naloge, ki sicer skoraj neopazno t^da nenehno rastejo. Pri tem pridobivajo tudi druätvene sekcije na svojem pomenu, kot društvene življenjske žile, po katerih se pretaJta hotenje in delovanj'e med matico in terenom. Sekcije predstavljajo uresničenje uaSih načel in gospodarskih prizadevanj. Zato se veselimo napredka in živahnosti sekcij, kjerkoli jo opazimo. Posebno priznanje gre naSim gospodarskim članom, t, j, podjetjtm in njihovim voditeljem, za izkazano razumevanje, ko so nas podprli z gospodarsko članarino in s prispevki za strokovni tisk. Brez materialnih sredstev bi bilo vse nase prizadevanje zaman. Naj bo vsem gospodarskim članom v zadoščenje, da smo njihove-prispevke cenili ne le po materialni strani, ampak tudi kot moralno vzpodbudo in smo jih s preudarkom usmerjali v one namene, ki smo jih ocenili kol najkoristnejie hkrati za naše kadre in za. podjetja. Na ta način ac ta sredstva prelivajo nazaj v one namene, za katere so tudi sama_ podjetja dolžna skrbeti. Ce je za posamezna podjetja potrebna reklama, ki jo najdemo po vseh časopisih, je Še [cm bolj potrebna reklama za našo celotno stroko, zlasti v naših razmerah, ko moramo premagovati razna nerazumevanja. Če napredek proizvodnje opiramo na. drage stroje, ga moramo še tem bolj opreti na kadre, ki so temelj vsakemu papredku.. Vrcitnost voditeljev podjetij se zrcali tudi v Icm, kuliko so prispevali za kvalitetni, napredek U-imi?ficjfa kadta. Nenciioma prihajajo na povrSje novi problemi. Pujosto jim v celoti sami nismo kos. V n;Uo strolotj posegajo interesi mno|ih drugih strok, katere moramo pritegniti k skupnemu reScvanju. Ne smemo biti skromni io da molče ali nekritiino poslušali in čakati, ali pa liiti v:adovoljöi z brcinafirtnostjo in pasivnostjo. Dolžni smo v okviru samouprave z zavestjo polne odjfovoinosti do družbe iami presojati in usnie;riti gospo^darsko dogajanje okrog nas. Ustrezne ukrepe moramo izbrati sami, nato šele smemo aahtcvati, da jim vodilni krog-i utrejo pot. Vsak strokovnjak, fe hoSe opravičiti to ime, je dolžan boriti se na fronti tam, kjer je najbolj potreben, ae pa se omejiti le na krulioborbo v ozkem obsegu ssfojc službe. Res je, da bo vsak najvcČ dosejcl na polju svoje ožje sposobnosti, toda ne sme pozabiti, rja.sc mora uveljavljati tudi v obsegu skupnega okvira, ki obdaja tudi njega, NaS strokovni kader prihaja v dotiko s Jtrokimi ljudskimi sloji. Pogostomn je njegova ožja dolžnost v naisprolju s trenutnimi zahtevami ljudi in okolja. To zaliteva visoko strokovno in družbeno zavest ter smisel pravilno prepjičevanjc. Mi vsi smo tem borccm doHni nudili pomoč tako, da se bodo zavedali, da delajo za na!e skupne potrebe in nabteve, Zatn se mm ramo brigati za slehernega n.ilega uslužbenca in delavca. Namesto bojazni pred nerazumevanjem okrajev za gozdno in lesno gospoda.rstvo morata biti usmerjena naä vpliv in prizadevanje, da bodo prav okraji, v neposredni povezavi z ljudstvom, poboriiiki aaSih načel in potreb. NaJe sekcijc morajo ravno v tem pokarati svojo zrelost in vpliv. Gozdarstvo ia lesna industrija sta interesno rielotljivo povezani. Čeprav imata močno različno torišče dela; ne smeta izgubljati energije v medsebojnih nasprotstvih. Dovolj je priložnosti, da se mneja ra^bistrij-o, če ne drugače tudi v naj os t rej äi debati, toda iz nje mnra izhajati kot sonce enotno stališče, ki naj ogreva obe stroki. Naia lesna industrija je v veliki meri zastarela, v enaki meri pa tudi ovrednotenje lesne surovine, V^kladiti Vapaeitetc, dvigniti donos gozdov in izboljšati gospodarski potencial lesne industrije oziroma lesnega gospodarstva, zahteva od naj vseh toliko naporov in moči., da so naše sile premajhne in jih ne smemo zapravljati v obojestransko ikodo. V življenjskem interesu gozdarstva je torej, da surovine usmerja v svojo bazično industrijo, t. j. v lesno industrijo Kar se tiČe glavnega društvenega dela v preteklem letu, sc je razvijalo v Številnih predavanjih, debatah, ekskurzijah in posvetovanjih ter uveljavljanju interesov stroke pred raznimi forumi. Moralna sila nekaterih Širših sestankov je vplivala, da se je lahko uspešno zagovarjalo stališče prizadetih. Tako so n. pr. prenehali govoriti o razbijanju LIP, kar bi bilo zelo škov, oziroma poleg predsednika in tajnika še 14 članov. Voli se iia podlagi kandidacijske liste, ki ima dve skupini kandidatov, posebej za gozdarstvo in posebej za lesno industrijo. Vsak volivec voli iz vsake skupine polovico, t. j, J Članov odbora. (P.redsednik in tajnik se volita posebej kot do sedaj), 20. Za delegata Zvezi inženirjev iti tehnikov LRS sta izvoljena vodji obeli sektorjev upravnega odbora ali oba podpredsednika (za gozdarstvo in lesno industrijo), 21. Za delegata v plenum Zveze gozdarskih druStev FLRJ v Beogradu sta izvoljeni! tov. ing, Anton Knez in ing. Miran Brinar. 22. Članarine in naročneue listov ostanejo iste kot v letu IS53, paČ pa je nujno, da podjetja čimprej nakažejo sv Oje prispevke za strokovne liste in gospodarsko članarino ter da sekcije pridobivajo nove Clane, da bodo solidrn naročniki in Ci-tatelji našili strokovnih glasil. 23. Proračun je sprejet tako, kot je bil predložen za Druätvo in posebej za »Gozdarski vestnlk« ter »Les«, Na splošno je občni zbor pokazal polivaluo zanimanje -za diniStveiio delo. Potrebno je v tej smeri nadaljevati in strniti vse sile okrog našega strokovnega pa-rbunenta. Z ljubeznijo r. sa nujne premene nasadov in m povsem iikvarjene sestoje (po raznih kalamitctah, po elovcku i. di'.). Vsaka sečnja na golo pomeni začeti iproces znova, če ne tudi že odklon od normalne plodnosti (bonitete) gozdnih tal. Marsikje äe danes občutimo in popravljalno posledice nekdanjih seČenj na golo. Ločiti pa je treba degradirana, izčrpana in opustoŠena tla od degradiranih — povsem zakisanih tal s slojem surovega humusa. Za (popravljanje opustošenih ali LzČrpanih nehumoznih tal (n. ipr, ipogoriSč itd.) so .potrebni drugi ukreipi in načini dela kot pri povsem zakisanih tleh s plastjo surovega humusa. Skupna za oba primera goličav je samo potreba in nujnost, da jih čim iprtej zopet pogozdimo. OpustoSena gozdna tla rnora-mo čim prej in čim bolje zavarovati pred sončno pripeko in drugimi elementarnimi Škodljivimi vplivi, kar je mogoče doseči samo s čim prejänjim pogoiderojem, V neugodnih -primerih moramo osnovati predkulturo iz ustreaniii vrst listavcev in iglavcev, po potrebi pa tudi iz .drugega ustreznega rastlinja. Nato zemljišče ipravočasno zasadimo ali zasejemo — kakor je pač najbolj primerno — s priTodniinl in rastišču ustreizniTni vrstami listavcev in iglavcev, seveda gos;tejŠc kot normalno, V ugodnejŽih primerih Čim [p'nej osnujemo istovj-.'itno kulturo, zopet gostejšo kot normalno, in jo kombiniramo i zaščitnim in podstojnim slojem, če se ta ne ustvarja že naravno. Povsem zakisana gozdna tla .z debelo plastjo surovega humusa, pa je treba za nekaj let odkTivati svetlobi, da se pospeši proces razkrajanja in raakisavanja ter da «opet zaživi vegetacija, ki bo v pomoč novi kulturi. V obeh pirimerih, to je na opustosena in na zakisana surovohumozna fla enako blagodejno vpliva nastajanje listnatega zaščitnega sloja, vendar s to razliko, da je to v pi-vem primtru neposredno in nujno, dočim morajo v drugem primeru tla najprej oživeti talni mikroorganizmi, kajti samo na predelanem, raz-krojenem in minerallzi>rancm humusu je možna višje razvita irastllnalta vegetacija. Z osnovanjem pri rodnega, ustreznega nasada ne bomo odlašali že zaradi nevarnosti zapleveljenja, čeprav bo treba pred sajenjem surovi hurnus na globoko in široko razkopati vse do rudninske zemlje, Z ustvarjaujenn ustreznega zaščitnega in podstojnega sloja pa ne bomo mogli hiteti. Na zakisanih tleh z debelo pplastjo surovega humusa se razvijajo in rastejo nasadi zeio počasi. Tudi s tem moramo računati. Sodobno gozdarstvo uporablja za popravljanje ali zb olj sevanje tal -razne agrotehnične iirave .sx> bile zgrajene pretežno v državnem sektorju, medtem ko sc v nedržavnem sektorju ni investiralo, razen v posameznih primerih, kjer je bil dosežen med obema sektorjema poseben sporazum o sotlelovanju, D;tsiravno pri nas nedržavni sektor obsega približno % gozdne .površine, je vendar glede -gozrinih prometnih naiprav najbolj zanemarjen. Ker imam na ra»]iolago nekatere podatke iz nedržavnih gozdov in ker menim, da je zasebnim gozdovom treba posvetiti več pozornosti kot doslej tako v splošntm naporu za napredek gozdnega gospodarstva, kakor tudi glene ureditve gozdne prumetne mreže, navajam piakti£ni primer, kako jc mogoče doseči pomembne uspehe pri gradnji cest v kmečkih gozdovih. Naši notranjski gozdovi, ki so poleg živinoreje za tamosnje-prebivalstvo glavni /ivljcnjski vi.r, pokrivajo V pretežni večini kamenita, koLanjasta in bregovi ta kraška tla. Z nepravilnimi posegi v lesne 'zaloge teh gozdov bi prav lahko povziročili nastanek golih kraških predelov. Zato moramo notranjske gozdove izkoriščati zelo previdno. To je mogoče izvajati samo s prebiralno sečnjo, ki pa zahteva gosto omrežje cest in poii. V kmečkih gozdovih, kjer je prebiralno gospodarjenje ob stalnih potrebah posameznih lastnikov in z ^^zi.rom na majhno gozdno posest še posebno neizogibno, je torej izredno pomembna dobra i d gosta mreža gozdnih potov in cest. Na praktično zamisel, kako rešiti vprašanje gozdnih komunikacij, so prišli že I. 1924 gozdni posestniki v območju bivše občine Dol. Logatec s površino 1400 ha gozdov. S .pomočjo takratnega župana Oblaka so ustanovili svoj gozdnogospodarski odbor 5—7 gozdnih 'posestnikov. Iz ustanovnega zapisnika je razvidno, da je ta odbor prevzel sledeče naloge; skrb za pravilno izkorišča-nje gozdov, skrb za varstvo gozdov, namestitev gozdnega čuvaja ter vzd^rževanje gozdnih potov in cest. Sredstva, ki so bila potrebna za te namene, so se stekata iz naslednjih virov: iz lovnine. ki je bila porabljena ipredvscm za plačo gozdnega čuvaja, iz prispevka, ki je bil določen na letnih sestarckih gcwdnih posestnikov, in so ga uporabljali predvsem za vzdrževanje potov, iz odškodnine sosednjih občin za uporabo gozdnih cest ter končno iz dotacij oblasti, drugih ustamiv in podjetij. Odbor je bil izvoljen vsako leto na skupnem sestanku gozdnih posestnikov občinskega okoliša. V važnejših sklopih je bil podvržen kontroli občinsikega odbora, finančno pa popolnoma samostojen, saj Je imel pri banki svoj teikoČl raiHin in deloval po lastnih začrtanih smernicah. Ker ni moj namen obravnavati splošne uspehe omenjene skupnosti gozdnih posestnikov, ampak le one, ki zadevajo ureditev gozdnih komunikacij, navajam samo tiste, Jci se nanašajo na oincnjeno vprašanje. Iz skrajno zanemarjenih gozdnih poti v območju občine Dol, Logatec, ki so jih iprej vzdrževali na ta način, da je bil vsak posamezni posestnik glede na velikost svoje gozdne parcelo zadolžen za popravilo določenega dela glavnih gozdnih poti, je odbor v teku 10 let zgradil taksno mrežo gozdnih ce.st in poti, ki je bila potrebna za dobro gozdno gospodarstvo. ObnavljaTiju in popravljanju poti je veliko svojega dela prispeval takratni gozdni čuvaj Janez Ceme, ki je bil cubencm tudi gozdni cestar. V razdobju od i. l.OSi do pričetka druge .svetovne vojne je skupnost gozdnih posestnikov redno vzdrževala 22 km gozdnih potov in cest za promet z vozovi, iraaen tega pa so popravljali tudi stranske vlaČilne poti, Uspeh teh prizadevanj je bil vsekakor velik, ker vsa leta. ko so pobirali prispevek za pota, ni bilo slišati nobenih pritožb, in ra^en tega ni bilo treba prispevkov nikoli prisilno izterjavati, Tiudi bivŠe gozdno veleposestvo Win-dischgratz, ki je imelo v prizadeti občini 178 ha goizdov, je prispevek vsako leto v r(.du nakazOTalo. Iz blagajniških knjig te skupno.sfi gozdnih posestnikov, ki so še ohranjene, je ra-avidno, da je bilo v omenjenih letih porabljenih 6,200,000 din današnje vrednosti, Letni pri spev e>k za 1 ha gozdne površine je znašal 5 do 15 din, kar bi pri današnji vrednosti lesa zneslo najmanj 150 din. Odškodnina za uporabo poti je znašala v današnji vrednosti najmanj 70 din za 1 m'' prepeljanega lesa. Pri teh naporih je pokazala tudi oblast hvalevredno razumevanje. Gozdar Hribernrk in ing. Funkl sta akcijo podpirala in jo uvrščala mod najvažnejšo gozdarsko dejavnost svojega področja. Posebno ipozomost in razumevanje je pokazal okrajni gozdar Stane Hribernik, ki je aktivno sodeloval pri vodstvu gozdnih komunikacijskih del, Med vojno je delo .ndcaJco zamrlo. Da ne bi koristili okupatorju, je prizadevanje za doüezanje gospodarskih uspehov prenehalo, in tako je v (eku vojnih let na prej dobro vzdrževanih poteh nastala znatna škoda. PovzTočila jo je predvsem voda, ker ni bilo pravega nadzorstva, da bi to Škodo sproti prep-rečevali. Po osvoboditvi, leta 1946, je bil v sporazuntu z biväini OLO Rakek obnovljen pri KLO Dol. Logatec goi^dasriki odsek, iki je pričel s podobnim delom, kot ga jt pred vojno opravljala omenjena skupnost gozdnih posestnikov. Odsek je prejel od KLO o k. 40 m^ tehničnega lesa, ki so ga vozniki brezplačno izvozili iz gozdov. Ta les so iprodali, denar :pa porabili za najnujnejša popravila gozdnih poti in cest. Mnogo dela so opravili tudi s prostovoljnim delom, predvsem v državnih gozdovih, ki jih je po osvoboditvi v tem območju ok. 30%. Z ustanovitvijo lesnoprod.uktivne zadruge v Logatcu jc bÜa 1. 1946 skrb za ureditev gozdnih komunikacij .preneSena na zadrugo. Iti jo je poživela in razširila tudi na področja drugih bvajevnih ljudskih odborov, katerih gozdna območja so spadala v njen delokrog, Zaidruga je namestila gozdarja, čigar dolžnost je bila nadzirati sečnjo, opravljati gozdnogojitvena. varstvena in urejevalna dela (gozdni kataster), obenem pa voditi dela rpri urejanju gozdnih cest in poti, Pri tem so sodelovali tudi nekateri sosednji krajevni ljudski odbori. Po -zgledu Dolenjelogačajiov so se oprijeli dela tudi Gorenjelogarčani ter'zgradili nad 2 km novih in popravili nekaj manj kot 8 km ze obstoječih gozdnih cest. Delo je potekalo po natrtih ing, Levičniita, ki ga je na .prošnjo poslalo sem Ministrstvo za gozdarstvo in le.sno industrijo. Ob tej priliki so bili izdelani tudi načrti za rekonstrukcijo 7 km gozdnih cest v obmofijiu občine Dol, Logatec, in so bili na .podlagi teh načrtov nekateri klanci tudi že znižani. Pri akcijah je finančno sodelovalo tudi GG Postojna, Za kritje izdatkov, ki niso bilt ravno majhni, je bil ipri lesnoproduktivni zadrugi ustanovljen posebni sklad, kajmor se je Stekal 20%-ni prispevek od prodanega lesa, dotacije Iz dobi&ka letnih obračunov ter prispevki nekaterih KLO. Tudi KLO Rovte in HotederJčica nista hotela zaostajati in sta uspeSno popravljala svojo ,mre;5o gozdnih poti. V treh letih dela Lcsiioproduktivne zadruge Logatec je bilo ^a opisani namen porabljenih 2,7,15.000 din, ,kar je pomenilo pri takratni vrednosti dinarja in ob zajamčeni preskrbi lopo vsoto. S prenosom gozdnega izkoriščanja v deloikrog splošnih kmetijs-kih zadrug, so te 1, 1949 nadaljevale izapočeto delo. KZ Dol. Logatcc, K Z Gor. Logatec in delno tudi KZ Rovte so namestile stalne gozdne cestarje. Večjih investicijskih de! zaradi pomanjkanja delavcev -niso izvajali, ker jih je tačas zaposlovala povečana eksploa-tacija. Sredstva so zadiruge nabirale od gozdnih posestnikov, od iprodanoga lesa in od voznikov za opravljene iprevoze, v vseh primerih po 1% od zaslužka. V ta namen .sta prispevali tudi GG Postojna in G G Ljubljana. Z ustanovitvijo «kladov rza obnovo gozdov pri ^plo^nih KZ se je začel L IF1,')2 uporabljati del teh sredstev tudi ,za obnovo in urejavanje gozdnih poti, Kmetijska zadruga Dol. Logatec je omenjeno leto porabila za takšna dela 590.800 din. Na novo je zgradila 280 m in obnovila 110 m ceste ter popravila t-udi 12.700 m glavnih in stranskih poti. Poleg cestnih gradenj pa so hkrati opravljali tudi vsa ostala gozdna obnovitvena dela. Zad.ruga je namestila gozdarja, ki vsa dela vodi, obenem pa sodeluje tudi s sosednjimi zadrugami: R-ovte, Vrh treh kraljev, Trate in Dole, kjer so tudi kre^iio prijeli za delo. Vse novogradnje in rekonstrukcije gozdnih cest in poti potekajo po predhodnih načrtih. Zaradi sodelovanja z državnim sektorjem, GG Postojna in GG Ljubljana ter z okoliškimi kmetij-skimi zadrugami, je organizirala Kmetijska zadruga Dol, Logatec v mesecu juniju 1952 skupno konferenco vseh prizadetih interesentov. Na tej konferenci, ki so se je povabljeni polnoštevilno udeležili, so sprejeli sklepe, ki jih je (jo^neje adobril tudi OLO Ljubljaiia-okalica, Sklepi se oajiašajo na sodelovanje pri vzcirievanju in no'vo^radnjah gozdnih komunikacij. Glavni predpogoj za V2a-jemno sodelovainjc naj bi bila sporazumna izdelava potrebnih okvirnih naCftov in predračunov za daJijSe razdobje (v okviru gospodarske osnove) in v podrobnostih za vsato leto posebej. Omcajena prizadeva.nja so rodila poimembne uspebe izlasti s slcdcčib vidikov: 1, Z ureditvijo obstoječe in z g>radn.jo nove mreže gozdnih cest in pobov je mogoče cenoj«e spravilo in izvoz glavnih gozdnih sortimentov. Na podlagi doseglji- 'A '^•'•lÄ'Si- Buii-j^fl, s/,m 1- /f^ego/g. prid /.t9S0 Ceste, zgictjtne po i mo Cesle vpiojMu Sleie io ulakt C/Ozdovi OIJS Oslata potiriina CZZLZ.1 Daja ba(asf.ai>eir) . ■ ■ TDsrifo - -1^—1___J h») J /V t i V 4 V p\\ L^^ ..... * vih podatkov pri OLO Ljubljaaaa-okolica, ki se nanaSajo na obcačunavanje regresa v letih 1948 do 1951 jc razvidno, da so bili prevozi v teh gozdnih območjih v ip rimer javi z ena.kimi relacijami v drugih gozdnih predelih istega okraja za četrtino ceDejSi. 2. V zvezi s podaljšan jem prevoznih potov se ikrajSajo vlake, ki kvarijo lesne Sortimente, zlasti na prej opisanem bralkam terenu, kjer je veü kanienja kot zemlje. Ta'ko istočasno prihranimo pri lesu, ipri orodju in pri živini, kar je aelo ipomembno zlasti za gozdni okoliš Rovte, Icjer so bili vozniki pri spravilu lesa iz močvirnatih grajp, posebno v zlm-skcm času, že večkrat ob živino. 3. Ker >0 omenjfenem območju gospodarijo z gosclovi na prebiralni naČin in ker ■lo obhodnjice kratko gospodarsko ohdobj«, morajo biti .gozdne ipoti izpeljane v vseh gozdnih predelih. 4. V.zdrzcvanje in gradnja gozdnih poti omogočata raasintev področja za izkoriščanje -postranskih gozdnih proizvodov, I^faj omenim le :pridobivanje vejevja vglavccv za destilacijo eteričnih olj, ki ga bo z gostim ccstnim omrežjem 'inogoče izkoriščati ne sama v bližnjih, dostopnejših iiredelih, arapak tudi v najbolj oddaljenih predelih. Podobno velja tudi za steljarjenje, Z gradiijo in popravljanjem gozdnih poti odpiramo gozdne predele, kjer do sedaj stelje .sploh Se uisimo izkoriščali ali pa te v zelo majhni meri. Na ta natin bomo mogli razbremeniti bližnje gozdove pretiranega steljarjenja in jih rešiti pred devastacijo in degradacijo tal. V zvezi z industrializacijo raste število delavskih družin in s tem tudi gospodinjstev, kar ipovecuje porabo drv, Z listavci poraščena 'gozdna površina se je v preteklih letih stalno krtila. Ta po-jav tudi danes .?e ni zavrt in povzroča vedno večje .porabljanje dnbrega lesa za kurjavo. To stanje moremo omiliti zlasti na ta način, da poiščemo drva iz. kurjavo v .preidelih, kjer — pr-edvsem drohnejša — še vedno t-rohnijo. Tudi to naim nardk-uije potrebo po dobrih gozdnih poteh. 5. Za gozdairstvo so velikqja pomena nagli ukrepi v zvezi z varstvom gozdov, pri goidnoureditveni in gojitveni dejavnosti ter v zveii z goizdnimi prekrški. To je mogoče doseči le ipri gost! mreii urejenih gozdnih poti. Uspehi pri nrcjovanju in gradnji poti v goLsdovih okrog Dol. Logatca dokazujejo, kaj je mogoče doseči z načrtno organizacijo in vztrajnim prizadevanjem. Dejavnost te vrste bi zato morali poživeti in jo for-sirati povsod tam, kjer je äe ni. Menim, da bi bilo dobro. Če bi gozdnogospodarske enote irpoStevale pri organizaciji dela naslednje napotke: 1. Organizacija in delo naj se iprilagodita krajevnim razmeram in možnostim, ki obstoijajo v posameznih gozdnili območjih. Iniciativo naj prevzame tista gozdnogospodarska enota, kateri pripada večji del g07>dov dotičnega območja, pa naj bo to gozdno gospodarfitvo. splwäna kmetijska zadruga ali pa ljudski odbor Kjer je več imteresejitov, je neizcgibno treba doseči sporazum za sodelovanje, kar .je glavni predpogoj uspešnega dela. Prav bi bilo, da bi se pri dein izkazali predvsem gozdarski odseki KZ, ki naj bi postali glavni vzpodbudni ki dela za dvig gozdov v nedržavnem saktorj.u. 2. Predvsem se je treba 'posvetiti vzdrževanju gozdnih potov in cest, po možnosti tudi tistih, ki so izven gozdov. Rasumijivo je, da moramo skrbeti tudi za mostove. 3. Izdelati je treba dolgoročni naČrt za isgradnjo transportne mreže Pred tem pa moramo ugotoviti sedanje stainje, njegove dobre in slabe strani, gostoto itd. ter ga izpopolniti, da bo ustrezalo vsem zahtevam intenzivnega prebiralnega gozdnega gospodarstva. 4. Kjer dolgoročni naČrt določa zgraiditev nove gozdne ceste ali pa večjo rekonstrukcijo, je treiba vsak posamezen ukrep še enkrat dobro premisliti ter dobro preudariti in pretehtati realnost potrebe iz naslednjih vidikov: Določi in preceni naj sc surovinsko zaledje, perspektiva gozdnega gospodarstva ter rentabilnost in stroški gradnje, K ra!z>pravljanju moramo pritegniti vse interesente. Preden začnemo s katerirrikoli delom, morajo biti izdelani predpisani načrti, predvsem velja to za večija dela. Pri sestavljanju projektov, zlasti gradbenega programa, morajo sodelovati gozdarski strokovnjaki, /kajti samo oni lahk-o določijo najboljšo lego in priTocrno kakoivost poti ali ceste. 5. Tudi giradojo naj vodijo gozdarski strokovnjaki. Gradnje večjega obsega in delo pri tehnično težko izvedljivih objektih pa naj vodijo grad'beni strokovnjaki. Potrebna finančna sredstva naj bi bila zagotovljena delno iz sklada za obnovo gozdov, delno s posebnimi prispevki podjetij, ki se bavijo z odkupom in predelavo lesa. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi z i:»datno pomočjo priskočila na pomoč tudi drŽava, saj je napredek gozdov splošni gospodarski interes in je znano, da so prav gozdovi v preteklih letih najiveč prispevali k socialistični giraditvi domovine. SMRT JE ZOPET POSEGLA V NAŠE VRSTE ... V spomin tovarišu Franju Fricu V kratkem času je smrt že tretjič z vso neusmiljenostjo posegla v naäe vrste in 'podrla komaj 40-letnega tovariša F r a n j a F r i c a. Po kratki, toda zelo težki bolezni je smrt dne 26. februarja t- 1. končala njegovo večmesečno trpljenje. Delovni kolektiv LIP Novo mesto in z njim vse naše gozdarstvo je izgubilo odličnega stroJcovnjaika, vzornega tovariša in nerutrudnega delavca; hkrati je legel v grob tudi navdužen lovec. Tovariš Franjo Fric je bil rojen v Ru^ah pod zelenim Pohorjem kot bajtarski otrok. Z gozdom je rasel od rane mladosti in poklicu, ki se mu je posvetil, j£ bil vdan od šolski k kiopi do zadnjih dni žjvijemja. Po končani šoli je služboval v Črni pod Peco, kratek Čas v Vurbergu v Slovenskih goricah, nato -pa -i. navdušenjem odšel v prostrane kočevske gozdove, ki so mu postali nova domovina in mu prirasli k srcu niČ manj od rodnega Pohorja. Najprej je opravljal posle revirskega gozdarja na Travniku in kmalu za tem v revirju Rog, kjer so bila zadnja leta pred vojno obnovljena veliika upravna poslopja. Tu je našel tov. Fr. Fric široko in bogato delofvno področje. Roške gozdove je kmalu ipoznal kot malolcdo. Najrodnoosv&bodiko gibanje je našlo v tov. Firicu navd-ušenega sodelavca. Kot naprednega in zavednega človeka ga je okupacija moČno bolela. Z Roga se je iiziral proti rodni- Štajerski in veroval v osvoboditev. Zato je nudil .prvim borcem, ki so prišli v roške goadave, vso pomoč. Kasneje je stopil v vrste NOV; njegovo temeljito poznavanje roških gozdov je odlično služilo gradnji partizanskih bolnic. Po osvoboditvi jc bil na odgovornih položajjih naScga gozdnega gospodarstva kot direktor v Kočevju-, Postojni m t Novem mestu. Zadnja leta se je vrnil na svoje priljubljeno delovno ipodroČje, v roŠke gozdove. Pokojnega tovariŽa Frauja Firica je odlikoval top-el Človeški in tovariški odnos do posameznikov in do kolektivov, ki jim je načel oval. Njogova odkrita in dobrodušna narava, ki se je rodila pod tairaiim Pohorjem in se ubrdila v gozdovih Sirom slovenske -aernlje, mu je ustvarila Širok krog dobrih prijatelje:v, med katerimi je njegova uenadaa smrt pov.aročila težko, nenadomestljivo vrzel. To je potrdil tudi pogreb, ko so pokojnika spremljali na njegovi zadnji .poti zastopniki gozdarskih in lesnih kolektivov, zastopniki društev in organizacij ter številni prijatelji izpod gozdov Nanosa, Pece, Pohorja Lu Dolenjske, s katerimi jc deloval in živel priljubljeni pokojnik. Prezgodaj nas je zapustil tovariš Franjo Fric in odŠel poln življonja iz sredine živahnega dela v gluho tišino večnega molka. Izgubili smo dobrega in iskrenega tovariša, -prisrčnega družabnika in odličnega sodelavca. Pod obronki Roga je dobil .sedaj v Soteski ob zeleni Krki svoj zadnji dom. Naj mu bo lahka roška -zeinlja! Jože Žagar SODOBNA VPRAŠANJA AVSTRIJSKO GOZDARSTVO Investicijska dejavnost v kfih 1949/50 do 1955. Lani je izSla zanimiva knjižica ^Memorandum der Österreicliisclien Forstwirtschaft für die Investitionen 1949/50 bis 1955« na 6S straneh, z 22 tabolaini ra g^rafikoni tcr s fo.to|frafskinii posnetki (20 strani). Vsekakor je zelo zanimivo spoznati gozdarstvo naäili sevcrnili sosedov in njegovu problctnaitiko ter poti, 'ki si jih utirajo s svojimi prizadevanji za napredek te važne gospodarske panoge, V izvlečku podajamo glavno vsebino spomcnicc. Splošno. Gozdna površina Avstrije meri 3.139.000 lia, od česar jc -/a visokega guida z oplodno in golo sečnjo, nekaj manj kot ^/3 pa je prebiralnega go^da. Srednji gozdovi zavzemajo povräino 30,000 ha, niiki pa SO,000 ha. Glavna drevesna vrsta je smreka na 58% gozdne površine; sledijo rdeči bor 10%. bukev ]0%, jel'ka '%, macescn 7%; preostalih S% zavzemajo pretežno listavci. Razmerje med ig^lavri ia listavci rtoji 84 ; tG, Letni posek je dosegel v razdobju 19^7—1955 povprečno 10 rnilijonov m^ ali 3.2 m^ na ha. medtem ko računajo za naslednja ileta s prirastkom 2.5 m® na ha. Izkoriščanje tehničnega lesa, ki je bilo leta 1948 sanio 63%-no, se je že po ätirili Ictili povzpelo na 7.3%. kar pripisujejo zboljšanju spravila lesa ter izgradnji gozdnih cest m poti. Les in njegovi proizvodi predstavljajo v let j h 194 S—1952 ail% celotnega avstrijskega izvoza; 40% celotnega poseka izvozijo v predelanem stanju. V obdobju 1Ö49—1951 sn izvajali letno povprečno po 85.000 m® jamskega lesa, lela IS,')^ pa izjemoma 300.000 m®, ker se je domaČa potreba zmanjkala. Uvažajo pa delno !cs za celulozo, ki ga predelujejo in izvažajo njegove proizvode. V Sašu 1949—1952 so investirali za gozdarstvo -in lesnopredelovalno industrijo 1112 milijonov Šilingov: od tega za gozdarstvo 19%, za lesno industrijo 16%, za industrijo papirja, celuloze in lepenke pa 65% celotne vsote. Industrija papirja, celuloze ir> lepenke, ki je ze!o moČno razvita še iz prejJnjih časov, se je v zadnjih letih zelo modernizirala in pomnožila svoje kapacitcte. Za investicije v letih 1953—1955 je v celoti predvidenih 555 milijonov Šilingov, od tega iz lastnih sredstev 46% in iz pomoti Marshallovega plana 54%. Na posamezne vrste dejavnosti odpade (za^ikrozeno): pogozdovanje ,...,..,... 26% redčenje ..........................2% va.rstvo.....................2% urejaJije ........... . raziskovanje .......................2% gradnja gozdnih cest in poti , . . . mehanizacija............ racionalna poraba lesa (sirovina) .... 3% dvig proizvodnje......... . 4% Skupaj . - 100% Pogozdovanje, Stare goličave iz prejšnjih let. ki jih je treba pogozditi, znašajo 5c -282.000 ha. Ce bi We te površine že pogoidene, bi dajale letno 700.000 m^ prirastka. letih 1950—1952 so pogozdili 13.000 ha starih goličav. Ce bi zasadili s topoli SO.OOO ha zanemarjenih površin ob rekah, bi dobili ÖOO.OOOm^ prirastka (15—-25 ni^/ha). Letno predvidevajo pogozditev 7000 ha starih g^oličav. Redni posek zajame letno 14—18.000 ha. Za va ta .pogozdovanja (stara in nova) potrebujejo vsako leto 107 milijonov sadik, ki so jih iliipki morali iarojtli nezadostne lasine proizvodnje cclo uvaiaii. Za. pridobivanje najbolj-j(.g;i stmena so preilvidt;]i osnovLin je posebnih pTitUčni)i semenskih plantaž goirfnega /jicvja. (cepljenega s cepiči iibranih kvalitetnih dreves, kakor so to f.n uvedli na Švedskem. Griidnja poti lin ccst, V času 1950—1952 so ^giadili 1631 km gozdnih cest iu ])Oti ter na ^a iia£iu odprLi 228 01)0 ha prej nedostopnega gozda z letnim prirastkom 7()tj.(J(iO ni^> pfsj tli bilo tnogoEe izkoriščali. Sredstva mednarodne pomoči so prtspevnla vseh teh investicij. Pornoi so dobivali kcrt 2% posojilo na SO-lc-tno odpl-ačiln, V o!(viru ponioEi so dobili ma-Ii kmečki posestniki dotacijo do v'iäine 50% vluienih investicij. Za dobo 1953—1955 predvidevajo izgradnjo 2100 km ccst. Leta 1953 je prišlo 0,3 km jro'/.dnih ccst na 10(1 ha gozdnt površine, za racionalno gospodarjenje pa bi bilo potrebnih vsaj 5 km na 100 ha gozda. V ta iiaoicn bodo morali v nadaJjnjih 13 latili :;gradit) ie novih .■in.OOOkm. S povcfaiijcm ccstncga nmriija za. 3100 km bo odprtih novih 400.000 ha gozda in pridobljenega 15 milijonov m^ lesa iz redčenja, ki gA je treba čimprej izvesti. Vsa ta dela pri gradnj.i gozdnih cest je bilo mogoče opraviti samo s pomočjo inteiitivne mehani-lacije. Sodelovalo je 7S ameriških buldolcrjev-goseničarjev, 7 cestnih valjarjev, 31 lomilcev kamna ter 76 prenosnih vrtalnih strojev in prevoznih kompresorjev. Razen tega je močno vplivala na cenejše, hitrejSe in boljJe spr.ivilo lesa v poljubnem letnem času in v obliki daljSih, vrednejäih sortlmerttov .tudi mehanizacija spravila, nakladanja in prevoza lesa. Nabavili so 17 raznovrstnih ziČtiih žerjavov, 33 motornih vitljev, goseničarjcv uMotormuli« in 70 traktorjev na kolesa, med njimi je bil najbolj uspcScn -Unlniog«, ter 43 jeepov. Predvidene investicije za drSavnc gozdove v .let.ih 1933—1955. Zvc/ni avstrijski gozdovi merijo 809.000 ha gozdnih (al, od tega 474.000 ha gojdne površine. Letni posek ^naSa ,1,5 milijona m', med njimi je iglavcev in 20% listavcev. Od leta 1025 dalje upravlja s tami gozdovi po.sebno gospodarsko telo — generalna direkcija —'$95 gozdnimi upravami in zaposluje US'! namefčeocev in 6600 delavcev. Za dobo 1953—1955 so prcdviddi naslednje investicije: za pogozdovanje 7 mil, Silirigov, za ceste 92 mil. ä-, za mehanizacijo 13 mil. š., za sodobna skladišča okroglega Jesa 3 mil. s.; SOK vseh investicij gre lorej 2a gradnjo cest. Od 9000 lia goliČav bodo v treJi letih pogozdili !e £30 ha. od 25,000 ha zanemarjenih fiičenj pa bodo očistili samo 2040 ha. Za zaostala redčenja na 100,000 ha gojidne površine in za pristop k SO.OOO ba ncpristopnih soztlov budo zgradili ^10 km cest in 450'km gozdnih pot! ter samo 2 km žičnic Predvidena je nabava 1 buldožerja, 1.^ kompresorjev, 4 cestnih valjarjev, S kamionov-kiperjev, 5 motormulijev, 10 jeepov in zgraditev dveh prezimovnlnih garaž za vozni pank. Posebno pozornost so y.ače!i posvečati ureditvi skladišč okroglega ie-sa z rampami, tiri, vi tili la nakladanje in razkladanje ter Žerjavi. I n v e n t a r 1 z a C i j a 'in urejanje gozdov. Zaradi pravilne spojitve gozdov ter za potrebe kalcifikacije gozdnih tal in premene drevesnih vrst pristopajo razeiv rednih del pri urejanju tudi k kartiranju zemijiič. Raziskovanja. Kazen Zavoda za rauiskovanja v Mariabrunnu iso leta 1553 zyradili Še poslopje zavoda vj Schönbrunnu, Obe ustanovi se ukvarjaita z ukrepi zu izboljšanje ras posameznih gozdnih vrst in z var.ftvom gozdov. Za uporato na terenu ob kalami-telnih napadih gozdnih Jkodljivccv bodo nabavili 5 laboratorija na avtomobilih. Kalcifikac-ija in premena umetnih smrckovsh sestojev. Čistih smrcko\'ih sestojev, ki «i moEno degradirali gozdna tla, ;majo 334.000 tia. Od tega pa je na 6.^.000 ha nujna premena drevesne vrste. V letih 1951 in 1952 sa uredili v Zg. tn Sp, Avstriji ter na štajerskem 60 ha ploskev za poskusno kaldfikacijo degradiranih tal. Leta 1&51 so poapniH 100 ha površine, naslednje leto pa že 600 ha s povprečno 7 t apnenčeve moke na ha. V letih 1953—1955 bodo ipoapnili 6200 ha degradiranih tal in porabili 43.000 1 apnenčeve moke, medtem ko .kmetijslvo za svoje povrSine potrebuje letno 120.000 t apnenca. Za trošenje apnenca uporabljajo trak- lorjc »Unimog« in »Motormuli« s poselinimi agregati, ki trosijo apnenec na daleč :ii obliki megle, Zaradi apnenja računajo s povečanim prirastkom ksa za 5—4 m" na li Za premeno oaravnih smrekovih sestojev so osnovati na površini 200 ha Je mno; poskusnih ploskev. Za naslednja tri iota pa so planirali premeno samo na 500 ha površir Tudi apnenje in premeno izvajajo delno z pomočjo sredstev .ii Marsliallwega plar Avstrijski center la proizvodnost (Östcrr, ProdiiletiviiStsientrijm) sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo -in gozdarstvo skrbi tudi za povečanje proizvodno! v gozdarstvu. Glavno sredstvo za dosego tega namena je strokovno usposabljanje lju< da bi z istim ali celo u manjäim naporom dosegli večjo storiJnost in boljši zaslužek. De ill program tega centra sta na kratko jajeta v naslednjih dejavnostih: Za redčenje mlad sestojev uvajajo del-o posameznika (Eio-Mann-Arbeit). Dognali so, da jc takš sistem dela v primerjavi z delom v skupinah dvigni! storilnost za 80%. L. 1952 so 4 str kovne ekipe izSolak sa individualno delo 944 gozdnih delavcev. Za leti 1953 in 1954 pa je za takšne porakfiČne tečaje prijavilo 8200 gozdnih delavcev »n 12 805 mladih kmetovalce gozdnih maloposestniJcov, V pravilnem in rac.lonalnem načinu čiščenja so 1. 1952 izobraz ?66 delavcev in dvignili storilnost za 25%. Za naslednji dve leti se je priglasilo v teča 1100 gozdnih delavcev, L. 1952 je center izvedel demonstrativnih kalcifikac.ij na 172 1 in bn naslednje loto razSiril akcijo na vse avstrijske deže4c, V tečajih za pogozdovalna dela so nudili teoretični in ipraktiČni poi 121 pomočnikom in jih naučili sodobnih in racionalnih metod dela. Za 1. 1953 se je pi glasilo 1811 interesentov. Tečajev za sodobno melian-iiirano spravilo lesa z žičnicaii in podobnimi napravami se je udeleKlo 111 deJavcev. mehanikov, gozdarjev in inženirji ter se je storilnost dc]a povečala za 75%, Podjetja, ki izdelujejo tovrstne stroje, so p on dila v 1. Ifl.^i.^ svojo stroškovno pomoč zu 30 'tečajev s 3S0 udeleženci. Center za proizvodnost raziskuje najboljše postopke pri manipulacij v skladiščen ju lesa v gozdu ter vlaženju (Škropljenju) vsklad sčenega o-kroglega lesa na žagah. S tem se bo ohrarrila kvaliteta ksa in hudo preprečile izgube na vrednosti. V 1. 1953 je bilo predviderah 36 tečajev za 400 gozdnih drevesniča je v za pouk o racionalnejšem delu v drevesnicah ter 3 tečaji za obirali storüev s semenskih dreves, 220 .interesentov se je priglasilo v teoretične 'in praktične tečaje za gospoda j e 11 j e z gozdom na p r i r o d n i osnovi, ki jih bo vodil odposlanec F AO R. Rroiv Čeprav opravljajo to delo Je tri Sole za gozdne delavce, bo tudi cen-ter za proizvodne prirejal 8-dnevne teČaje za skupine po 20 delavcev (skupno za I 100 gozdnih delavce' Sredstva za povečanje storilnosti gozdnega delavca so orodje, vzdrževanje in nega o rod tthnika, delovni postopek ter po^oc^zna tehnična sredstva. Raziskovalna post:aja za poen stavljenje in olajäanje dela v go;2darstvu vsestransko raziskuje or^idje in tehniko de /sa uspešnejšo proizvodnjo v gozdu. Za L 195.1 so predvideli 6 tečajev za 140 gozdarskih inženirjev o poenos^tavlj nju dela v geodeziji in fo-togrametriji pri urejanju go z do VI. B e 11 r a m IZ PRAKSE LEP USPEH PRI POGOZDOVANJU KAMNITNIH KRAŠKIH GOLICAV Od mojjočnih gozdov, ki so pokrivali nekof kraäke planote, so stali samo Še borni ostanki, večina površine pa se je spremenila v kamnit svet, ki g'a bolj nli manj zara^^ajo Dosamciiia drevesu, skupine grmovja in šopi trave. Taksne povrSine izkoriščajo največ za pašo. Ponekod je opustošenje zemljišča še I>olj napredovalo. Sečnja, požar iti pasa so docela uniči-Vi rastlinsko vegetacijo. VroČe kraško sonce je iižgalo zemljo, suKa burja Kraški predel Greben Izkop jam Oonasanje prsti 22 ctn visok pogan jek (Greben pri Materiji, Herpelje-Kozina) jo je izsušila tn razpihala, plohe so jo odplaKiiile. Ostalo je golo kamenje, ki v obliki razjedene in izglodane žive skale ali .kamnitega drobirja pokriva tla. Kraševci imennjejo takšne kameniitnc poljane griže, ki se pojavljajo zlasti na močneje nagnjenih južnih pn-hnjjili, rcbrih. grebenih in gričih ter so od daleč vidne kot bele krpe na raztrg^aiii in zakrpani obleki kraškega sveta. Opazovanje nas prepričuje, da gozdna površina zaradi stalnega prevelikega izkoriščanja s sefeivjo, steljarjcnjem'in paš« nezadriljivo nazaduje, in se spreminja v grmi.šea; la se spreminjajo dalje v kameniti svet in slednjič v griže. Na ta nafin ,sc stalno krči proizvodna površina tal in peŠa njihova proizvodna sposobnost, kar ima slabe posledice kraško ^gospodarstvo. Takšno stanje povzroča zaskrbljenost. Zato ^e je ljudska oblast vneto loti'la leŠcvaDja te^a iamotane^a gospodarskega pmblema. S strog-imi predpisi omejuje -samovoljno miiJevanje gozdov in i^rmiSč, da bi isi ti ojvomo^li jn se obnovili, ier hoče % velikopotcžnim pogozdovanjem m[>čno degradiranih zemljišE ;;adrievati usodni proces üakraievanja in obnavljati prolivodrio sposobnost Eal Gozdarsko osebje nosi pri tem največji delež truda In odgovamosti. Z vid ajium .prepričevanjem mora pridobivati ljudi, da odstopajo g^ospodarsko pasivne povvrFine. zlasti pa skrajno slabe «n na pol zakrašene pašnike, za pogozdovanje. Pogozdovalno delo je zelo odgovorno, mora biti strokovno pravilno ter v skladu s sodobnim-i dujfoajiji gozdarske znanosti in delovne tehnike. Zlasti kritiine so ie omenjene grize, kjer se zemlja skriiva v špriinjaJt .in luknjah pod plastjo golega kamenja. In vendar se dajo tudj takJni na videz obupni predeli uspeäno -pogo^diti in pridobiti za gozdno kulturo- Lcp primer pogozdovahiega uspeha nam nudi pogozdovalni objekt »Greben^ na področju občinskega ljudskega odbora Materija med Slavnikom in Brkini, Ježcf v k. o. Brezovica, parcelna St.SlH, Zemljišče IcKi ok. 600 m nad morjem in zavzema vzhodno pobočje griča z nagibom ok 30® in površino ok. Vi ha. Zemlje ni videti skoraj nikjer; vsaj S0% površne tal pokriva golo apnenčasto kamenje, delno živa skala, delno pa debelejši in drobnejŠi drobir. Iz rajjpok med skalarni poganjajo kot zadnji ostanki vegetacije posamezni mzki grmi brinja, rašeljike, skalne krhlike, redki nizki bori samosevci in kak ,sop itrave. Mrtva skalnata puščava vlada tod :ia se s svojo trdo belino ostro odbija od itosednjega tcmnozelenega sestoja črnega bora. ZemljiSče je rzpostavljeiio močni burji. Lotili smo se pogozdovanja te gviž&vne površine. Jame za^ «a jen je so ijikopali delavci s krampi meseca avgusta in septembra 1951, Širiti In poglabljati pa so jih morali lud i z go.liini rokami. Zasipali so jih s humo^no kraj ko jeirovico (terra r-ossa), ki so jo kopali niže spodaj in jo nosili IflO—200 m po zelo težko prehodnem terenu v lesenih, iz desk zbitih zabojčkih. Zemljo v jamah ko nato obložili s kamenjem, da se ne bi preveč izsu-Kila in da jc ne bi razpibala burja. Sadili so marca 1952 na ta naČin, da so v zentljo, s katero so bile zasute jame, delali luknje z Železnim drogom, Poisadili so 3500 sadik Črnega bora; sadike so bile dvoletne in s(i vsajene segale 10—[5 cm nad zemljo. Vzgojene so bile v razmeroma redkem posevku (presledek med vrstami 13 cm) v gozdni drevesnici v Klancu pri Kozini, 'ki jc oddaljena od pogozdovanega predela 10 km. Neposredno po izkopu so bile sadike močno zavarovano prepeljane na pogozdovalni objekt, kjer so jih takoj dobro zakopali v zemljo 'in jih tri dni nato posadili. Delavci so prenašali sadike v posebnih koäaricah, korenine pa so bile vedno skrbno pokrite z navlaSeno zemljo. Na tak način posajene sadi-ke so se zelo dobro prijele. Od .5500 posajenih sadik je bilo oktobra 1953 živih m lepo uspevajoČili še 2970, kar pomeni 85% vseh sadik in predstavlja vsekakor zelo lep uspeh pogozdovanja na tako kritičnern zcmljjäcu, kot je »Greben« nad Brezovico. Cc še povemo, da so sadtkc v letu 1952 ziaslt za. S—10 cm in v letu 1953 celo za 6—^22cin, je uspeh pogozdovanja očiten. Da bi ta uspeh laže occnili, smo dobili podatke o lemperaLuri in padavinah v posameznih mesecili leta 1951, 1952 in 1953, kakor jih je zabeleJ.ila opazovalnica v Kozini, "i km zahodno od pogozdenega sveta. Ker 'imata oba kraja zelo podobne gcomorfološke tn klimatiČne pogoje, smemo po^datke t veliko verjetnostjo uporabiti tudi za obravnavani nasad, ki ima zaradi izpostavljene lege kvečjemu le še nekoliko slabŠc klimatiČne pogoje. Meteorološki podatki iz Knzinc so razvidni iz razpredelnice. Analiza meteoroloSkih poda-tkov nam i>ove, da je padlo od marca 1952, bo so bile sadike na Grebenu posajene, pa do junija prav malo padavin in da je bila povprečna temperatura razmeroma visoka, kar je dokaz neugodnih podnebnih razmer. V kolikor je uspeh pogozdovanja odvisen od podnebnih pogojev, so ti odločilni v Času neposredno pred pogozdovanjem in prve tedne po sajenju. Naše pogozdovanje je bljub manj ugodnim vremenskim razmeram in kljub zelo Elabemu zemljišču zdo dobro uspelo. To je najboljši Temperatura in padavine v Kozini 1951 1953 1953 mesec padavine temperatura padavine temperatura v mm maks. min, v mm ma ks. min. v mm maks. min. 1. 130,7 11 —5 142,6 9 —a 85,3 11 —.S II. i55,5 H 159,7 It —S 68,9 15 llf. 13 .—5 53,3 16 —7 1,2 19 IV. 5^.7 22 — 1 43,3 2'1 __2 99,0 21 0 v. 90,1 56 3 51.2 23 1 151,3 28 —1 VI, 117,6 29 7 88,1 28 9 129,5 26 4 VII. 63,2 30 11 204,4 3S 9 113,6 30 9 vin. 38,5 30 12 117,0 31 10 160,6 aa S IX. 196,5 23 7 172,9 26 5 104,5 26 5 X. 35,2 50 2 342,0 23 — 1 104,2 22 .3 XI, IS3,9 18 4 113,4 M —3 xn. 117,5 1.B —6 261,9 11 —S 1.409,1 ].779,8 dokaz, da je zn uspeh pogozdovanja «dločilen predvsem način dtla, tö sd pravi, pravilno ravnanje s sadikami lin ustrciajoča delovna "tehnika. Pri slabem uspehu pogozdovanja se kaj radi izgovarjamo na slabe terenske in vremenske razmere, dejansko pa je navadna pravi vzrok slalw opravljeno delo. Pogozdovanje kraSfcili zemljišE je kakovostno ddo prve vrste, o ftgar uspehu odloga mimo piirodnih rasliJčnih rainier predvsem cela vrsta pogojev, ki «o v zvezi s sa-dikam-i, % njihovim ravnanjem in i tehniko pogozdovaln&g-a dela. Vsaka malenkost je pri tem čeist<> odločilnega pomena. Za iklep naj navedemo se stroške opisanega pogozdovanja, k'i Knašajo 45.S00 din za ha. Pri ostalih sorajmeroo kije in boljSe pogoizdcnih O'bjektih na področju občinskega ljudskega odbora Materija znašajo povprečni stroäki 27.000 din za ha, povpreJni uspeh pa 78%. Primerjava uspeha in stroikov pogozdovanja na »Grebenu« z uspehom in stroški po jo Kdo-va^ija na drugih področjih pove, da so bili stroSki na Grebenu ziiradi težavnih terenskih razmer '/.a. 66% ve^jl predvsem zaradi donaJanja zemlje in da je uspeh pogozdovanja za 1% holjii.* Razmerje med stroäki in doseženim uspehom je ob upoštevanju itcžkega terena prav zadovoljivo. O teikcm terenu in o mufnem pogozdovalnem delu zgovorno pričajo objavljene slike , r^ Ivan Godiina (Herpeljc-KoziTia) * Zaradi telkega terena in izredne su?e leta 19.'j2 je uspeh opisanega pogozdovanja zares odličen, kar je v prvi vrsti pripisati pravilnemu delu in sicer: 1 dovolj redki setvi v drevestiic-i, 2. manjii oddaljenosti drevesnice od pogozdoval ne ga objekta, 3. zelo skrbnemu ravnanju s sadikami', ■1. kratkemu razdobju med izkopom v drcvesnici in zasaditvijo na terenu (najveü do 3 dni), 5, predhodni pripravi jam (pol leta prej), zavarovanju prsti pred izsuSitvijo ter saditvi i pomočjo droga, pri Čemer jama ni bila ponovno razkopana in je zadržala vlago. Pripomniti je ic treba, da bi uporaba izredno cenenega in vsestrnivskcga ■gnojila, satu-racijskega mulja, ki bi ga primeSali prsti v jami v razmerja 1 ; 3, v veliki mevi poplačala malenkostni stroSek. (Glej članek ing. B. Žagarja »Odlično delovanje saturacijskcga mulja na borove sadike v drevesnici na Krasu« — Gozd. vcstiiik 1952, št. 10, Posebno velja to za rdečo kraiko ilovic.0, ki zelo trpi zaradi suŠe. ODKOD RDEČA GNILOBA SMREKE? {Odgovor na vpraSan je ing. V. Bel trama v Go^dorskem vestnikii 5tev. .5-19.3.5) iSnireki najbolj ustrezajo stalno sveS.i. prezračena in raKla tla. Taka so na Kočevskem predvsem hiiinozno-ilovnata apnenasto-žkriljasta tla v vl.sjih legali, od 1000 in nadmorske višine navzgor. Smreka ne potrebuje xa rast innog^o toplote, zato najboljše uspeva na .■jcverovzhodnih in severozahodnih leg^ah in v vlažniK kraških dolinah. Koreninska gliva (Trametes radicLpErda Htg) se pojavlja pri nas im smrekah v vseh starostnih dobah. Njeno uniSevaloo delo je ogromno, ker razkroji zrel smrekov les do 16 in več metrov v viSino. Na splošno je smreka izpostavljena zajedalski glivi povsod, ra^en na svojem prirodnera rastišču. Ta zajedavka povzroča zelo ^avratuu bolezen, ki je iia zunaj vet let sploh ne opazimo, ker ostane drevo v polni rasti in zeleno. Najprej se podgobje g^Hve razvija samo v ličju in v centralnem lesnem cilindru korenin ter ubija koreninske celice. Iz korenin se Siri in razraSČa v debelni les in povzroča v koreninah in v dko lepe rezultate dajejo dobra Šola, dobra praksa in dobri učenci, naj pokaže samo nekaj primerov z zaključnega izpita na Nižji gozdarski šoli v Idriji konec januarja 1954. ]. Gozdna uprava v Bohnjski Bistrici je 5, XII. 1953 takole oceuik da praktikanta: Praktikaftta Janeiz Kovač in Jože Lutar sta prakbiclrala v naSem gozdnem revirju Rov-tarci od 3, avgusta 1953 do 5. decembr.i i953. Tega dne sta zapustila upravo in odšla na svoje domove, kjer se bosta teoretično pripravljala za polaganje zaključnega izpita. V skladu s poslanim delovnim prograano-m in tukajšnjimi praJciiČnimi možnostmi sta bila pri posameznih panogah gozdarske dejavnosti zaposlena kot sledi: L gojenje go^dQv ......dni 2. izkorišČELnje gozdov .... 26 „ 3. varstvo gozdov .......S „ 4. meritev lesa .......16 „ 5. gradbeništvo...........16 „ 6. urejevanje zbirk......3 „ Praktično sta bila ves čas zaposlena kot gozdna delavca pri čiščenju nasadov, redčenju sestojev, semenarsttfu in drevesničar.stvu, pri spravilih lesa po žičnici, s kooji in kamioni, pri sečnji drobnih sortimentov, pni merjenji! lesa in pri prevzemanju lesa v gozdu. Delala sta ves Čas po 10 ur dnevno. Vsako njima zadano delo je bilo izvršeno pravočasno in pravilno. Po učinku sta pri normalni kvalitativni iivedbi dela marsikje presegla naše povprečne delavce. Njuno obnašanje je bilo ves čas trajanja prakse vzorno. Tako na interesi r.-i ni h praktlkantov, ki bi s takim 7^mmaiijeiii opravijaii delo, doslej še nismo imeli. Oba laslužita rato v vsakem pog-ledu pohvalo in priznanje. Izpitna komisjja je h dacvnilcov obeh kandidatov \igo-lovila zelo natanJnc in zanimive opise s praJcse ter pravilno opažanje v gozdu na Rovtarid v tem ča-su. Oba kandidata pa nista morda Gofrenjca in vajena dela v i^ozdu že od doma, temvel^ sta doma iz ravnega Prekraurja, stara 21 odnosno 22 let. 2. Okrajni ljudski odbor Tolmin jc takole ocenil svojega praktikanta Pavla Križi^a. ki opravlja službo revirnega logarja ua «cktorju Krmee-Masore: TovariS Kriiü je pri svojem delu zelo marljiv in natančen. V Soli pridotljeno znanje v-praksi uspeSno uporablja. Dobljene naloge izpolnjuje s polnim Čutom odgovornosti. Značilno zanj je predvsem to, da ma izreden ču-t za opažanje jn zanimanje ja stroko, le ial, da mu med prakso nismo mogili nuditi dovolj strokovne pomoči. Pač pa mu je bilo ve^ Čas omogočeno samostojno izpopolnjevanje, ker ni bil razen z delom, ki pripada logarjem, zaposlen z drugim posebnim ivpravilom. Negativnih pojavov pri tov. Križiču nismo opazili, temveč pričakujemo, da bo postal v doglednem času uvrstcn logar, za kar je pokaral na praksi vse pogoje. 3. Med petmesečno prakso poSiljajo kandidati vodstvu gozdarske šole obvezno svoja mesečna poroČik. Kot primer navajamo naslednje poroSilo. sPodpisani Bruno Koier, prakiihaiU 9. airitpine, sem bil n mei^ecu. oktobru 1953 zaposlen pri GV Tdri}& takole: t. Gojenje gozJoo.....14 dni, i. j. 172 ur 2. izkoriščanje gazdoo ... S dni, i. j. 64 ur Opravljal sem sledeča dela: Pri gojenju gozdov: čiščenje in trebijenje mladja o mešanem sestoju, pogozdovanje goličao s sadikami rdečega bora. Pri izkoriščanju, gozdov: pripreöijanje, spravilo in zlaganje dro v skladovnice. Od navedenih del sem najra;sr delal na pogozdovanju. Ni mi šh od rok delo pri spravilu drv po drči, ker nam upraoa ni nuiiila potrebnega orodja (cepin) in sem bil primorm delati le z golimi rokami. Pri pripravljanju drv iudi ni bilo mogoče doseči maksimalnega učinka zaradi neprimernega, pomanjkljivega in slabega orodja. Pri navedenih delih sia mi nudila strokovno pomoč višja logarja Ema.niiel Grof in Franc Brus. Toda njuna inštrukcija je bila zelo pomanjkljiva. V tem Času sem do konca prede/a; skripta iVarstvo gozdovt in deblo tudi skripta ^Izkoriščanje gozdove. Predelal in naredil sem izvleček iz sledečih člankou o >Cozd. oesinikui in reviji >Lesi: ^Nova pota gozdne semenarske službe<^, iPojau kraških mrazil^ in njihova gozdarska problematikan, ^Sterilizacija prsii D gozdnih drevesnicaht, >PripTava zemljišča za naravno nasemenitev in po-gozdovartje s setDijo<, tTuje drevesne orsie o naših goidoviht, >0 odkazo-nanju lesat. Moja fenoloŠka opažanja so bila naslednja: 1. X. Lipovo listje je skoraj vse odpadlo in se .seme lahko nabira. 3. X. Gabrovo seme dozoreva. 5. X. Jelkini storži razpadajo in veier raznaša seme. 6. X. Listje makovca je začelo močneje odpadati. ?. X. Plodovi Jesie so odpadli, Ä. X. Praprot se suši. '}. A'. PlodODf trdoleske so dozoreli. 10. X. Javor je sfcoraj gol. le tu in lam še opazim kak lisi. 12. X. Domači oreh je skoaj gol, le tu in tam, je sc kak list. /1. .V. Beli trn 7.rele plodove rdeče barae. 15. X. Plodovi TTLokoocs in drena so zreli. 16. 'S. Listje fcutoe je postalo rdeceriaokaaio. 1?. X. Vse bezgova Ustje je odpadlo. 19. X. Gabrotfo seme je dozorelo in ostalo na drevju, čeprav je listje odpadlo. 20. X- MaklenoDü seme je zrelo in odpada. 22. X. Mecesnooe igUce so dobile rumeno barvo. 23. X. Jesenovo seme je zrelo in je ose lisije odpadlo. 2S. X. UradoDO Ustje odpada, toda le z 7.goTniega. dela krošnje. 29. X. ,/avorvoo .teme je zrelo in je se n/i vejah. jO. X. Li&ije črne jeUe odpada še zeleno. Med nevpiianitni datumi so deževni dneoi. dnevi, ko rti bilo opazili nič posebnega in nedelje. Problematika- Kakor izgleda, na tej praksi ne bomo veliko pridobili in bi bilo nujno, da bt osak teden vsaj enkrat spremljali logarja pri nje^ooem dnevnem službenem obhodu.^ Kandldait Bruno Koser je predložil izpitni koinisiji tudi vse i?,piske h člankov, ki jih Jc sestavil dobro iti zelo vestno. Zapažanja o dogajanju v naravi (fenološka opalanja) so zia logarja lelo valnn, ker mu da vsestranska opazuje in spoznava naravo. 4. Ocena o kajididalu, k' Jo je dal OLO Ljubljana okoKca, se glasi; Na praksi jc bil kot logar na področju nedržavnega sektorja v občini Medvode, Kandidat jc dosleden, poäten in priden, zelo discipiiniiran in [jožrtvovalen, najboljši, kar jih je k nam prišlo iz Sole. Ocena njegovega dela se glasi: marljiv, spreten pri delu, vesten ,pri ispolnjevanju nalog, uporablja v šoli pridobljeno znanje. Zanimanje za stroko; odlično; obiiaSanje med prakso: vzorno. Poročilo, ki ga je kan-didat s iprakse ,poslal Soli, cbjavljaroo kot samastojni članek »Kobilice kot gozdn i Škodljivci«, 5. Rudolf Leskovec je poslal sestavek, ki ga objavljanno kot samostojni prispevek pod naslovom »MoJnost gojenja kanadskega topola«, 1-tkrati je predložil 4iid) bogato in vaorno sestavljeno zbirka vejic; s popki gozdnega drevja in grmičja, pritrjeno na kartonih z opisi. T« bi bila lahko vzgledna zbirka vsaki strokovni gozdarski šoli. 6. Naj omenimo le Štefana Lolriča (roj. leta 5929), ki iima samo 4 razrede osnovne šole ill je bil že tri leta gozdni delavec. Preskromna osmošolska izobrazba mu je pri učenju od vsega začetka delala hude težave, vendar jc 2 izredno marljivostjo priSel v vrsto solidnih u&enccv i 11 kot lak opravil tudi končni lapLt, Navedli smo le nekaj dobrih kandidatov. Čeprav ai njbfe od kandidatov opravil izpita 1 odličnim uspeho/n, smo lahko z njihovim delom, prizadevanjem in uspehi povsem zadovoljni. Obcnern nam jamčijo, da sc tudi v svojem nadaljnjem delu ne bodo poslab.šali, temvcS do bodo svoje znanje še Sirili in poglabljali. Takšen mora biti lik našega novega logarja _ vestnega, marljivega, željnega irnanja in napredka. Istočasno pa naj bodo opisani primeri opozorilo vsem, ki bodo pošiljali v Nižjo gozdarsko äolo nove gojence: Iz hiraj m o in poSiljajmo v Šolo take ljudi, ki ne bodo razočarali vodstva šole. "as samih in naše skupnosti. Med prakso po absolvirani gozdarski šoli pa jim do zaključnega izpi,ta omogočimo res takšno prakso, ki naj. jim bo obenem tudi prak^tiČna šola. Lc ob takem rnzupevanju bo nižja gozdarska šola labko iado- V o 1 i i 1 a. t 1FI n 1 . Ing- VI B e Ur a m MO2N0ST GOJENJA KANADSKEGA TOPOLA Zaradi ^lo^nega naraščanja potrošnje lesa je pcvlreba g-ojenja hitro rastočih drevesnih vrst čedalje veČja. Topol pa jf drevesna vrsta, ki nam s svojo hitro rastjo v kratkem času da zaželeno količino lesa, ki bi jo v tako kratki dobi ne mog^lt priEakiOvati skoraj od nobene druge drevesne vrste. Saj n topola iidclujetOD proi!vode, ki so v naii predelovaloi lesni industriji zelo cenjeni. S stnfitrnim in pravilnim uporabljanjem dobimo iz topo-lovine najra.2novrstnejSe proizvode; hlode za vžigalice, za lulčenje in za furnir. Zelo cenjen je tudi topolov celulo7,nl les. Zaradi velike potrošnje lew v naii Jesnoprtdelovalni irnlustinji in zaradi splošne porabe Itsa je sodobno gozdno gospodarstvo pričelo posvečati gojitvi topola vse večjo pozornost, Hiačtiosi ^[eo^a topda j' Priti v kratkem času do zaželene ma^e fesa jc tudi cilj gozdne uprave Kamnik, Ker nekateri revirji, Trzin, Kjrumpcrk, Smlednik in delno tudi Kolovec, ležijo ravno na obraoi^ju, kjer bi topoli prav dobro uspevali, je bila lani jtlo povečana gozdna drevesnica, pri upravi na K-oIovcu. Za letošnji januar je bflo predvideno, da bodo pripravili okrog 10.000 potaknjencev kanadskega topola, bi jilj bodo spomladi posadili v drevesnico. Da pa v bodoče ne bi bilo treba iskati polaknjenee drugod, je pripiavljcnib tudi približno l.üO lopolovih matic, ki bodo lahko dajale zadostno Število potaknjencev. Na področju revirja Kolovec, kjer sem na praksi, bi bilo po mojem mnenju za nasad topola najpriimerjiejšc 'ZemljiSČc O'b potoku 1\ovšca, pretežno v odd. 10, deloma pa tudi v 47, ■IS in v 22. oddelku. Servcda pridejo v poHev samo nižinski predeli teh. oddeilkov. Na omenjenem področju je bila pred nekaj leti v odd. 12 izvržena sečnja na golo. Posekane so Hiie namreč smreke in jelke, ki zaradi prenagle rasti n^iso dajale lesa z zaJ.eleno kvaliteto; ostali .so satno redki jeseni. Ze prej jc bilo na (.cm področju predvideno ■sajenje toipolov. Ker pa topolovih sadik takrat niso imeli, so predel pogozdili predvsem s sadikami Črne jcläe, ki so jo posadili v medsebojni razdalji 2X2m dn nato lansko jesen spopolnili nasad s T sadikami jiavadnega jesena in rdečega hrasta. Vendar |)a bodo to področje mendn spopol-nili Se s sadikami kanadskega topola. Omenjeno jemljiSče je nagnjeno proti jugu. Področje obsegi namreč majhno dolino, ki jo od 'trdi strani obdajajo rnanjSi Lribi, Zemljišče ni močviirno, vendar je v tJeh dovolj vlage, ki bi popolnoma ustrezala gojitvi topola. Primeren za gojitev topola bi bil tudi predel v odd, 53, desno od ceste, ki vod! iz Kolovca proti Radomljam. Seveda pa b-i se za gojitev te dragocene drevesne vrsle ■našlo äe kako drvtgo prikladno zemljišče, kot n. pr. v bližini potoka Rovke ali levo in desno od ceste, ki vodi od Kolovca do vasi Rove. Z lastno proizvodnjo sadik bo uspeh gojenja kanadskega topola na področju GU Karaaik še večji. S t^m bo omogočena tudi večja proizvodnja kvalitetnega lesa. Rudolf I, e« k o v e C KOBILICE KOT GOZDNI ŠKODLJIVCI 2c po nekaj dneh gozdarske terenske prakse sem spoznaj, da ^e kljub obširnemu programu iz varstva gozdoiv v Gozdarski EoJ-i v Idriji nistno seznanili z vsemi gozdnimi škodljivci. Na prvih terenskih obhodih po svojem službenem okoliSu okrog Medvod sem namreč lajii naletel na roje kobilic, ki jim sprva nisem posvečal posebne pažnje. Do tedaj sem pač le malo slišal o kobilicah kot gMdnjh ikodljivcili. Sprva so kobiHce objedale )e borovničevje in ga precej obrstile. Ker so na ta iiaČin uničevale ta nadležni gozdni plevel, so se mi v začetku zdele bolj koristne kot škodljive, loda kmalu sem opazil, da gosenice rfiso vcČ zadovoljne z borovničevjcm in drugimi goždnimi zelišči (morda zato, ker je tovrstne hrane iže zmanjkovalo, ali pa, ker je bila že prezrela); začele so v vetji meri napadati tudi bukovje in v nianjü mer,i tudi irno jelŠo. Kobilice so se sprva lotile teb drevesnih vrst le tam, ijcr je pod njima ristcl omenjeni gozdni plevel. Napadle so kmečke gozdove, v katetrih se redno stcljari in so zato močno izčrpani ter degradirani. Ti gozdovi se razprostirajo na zahodnem pobočju gričevja, imenovanega OpaJe nad desnim bregom Ločnice; «estojni sklep je le 0,4—^,6. Poleitno vreme, ki je bilo bržkone zelo ugodno za razvoj Škodljivcev, je omogočilo, da so se kobilice raizpasle tudi na sosednje, do takrat še neokužene gozdne predele, ki niso porasli s pritalnim rastlinstvom. Raien črne jelše in bukve so zaiele kobilice v manjši meri napadati tudi domači kostanj. Ponekod so bukovo listje tako močno obžrle, da so ostale le Še listne žile in med njimi manjši delci listnih ploskev. Ti ostanki so knnalu porjaveli in so zdaleč nudili podobno sliko kot v pozni jeseni. Ker je hrane vedno bolj primanjkovalo, so se kobilice lotile tudi praproiti in poganjkov iz panja, zlasti hrastovih. V neposredni bližini napadanc površine smo nato v oktobru pogozdilii cbsežne goliČave z rdečim borom.. Ko sem dober teden nato obŠel pogozdeno površino, sem opazil, da kobilice žc objcdajo borove iglice. Toda v novembru je nastopilo hladnejše vreme z dežjem in kobilice so ssačeJe množično poginjati, zato nam niso mogle uničiti borovega ra.iada. Ljudje pripovedujejo, d.i so kO'bilice na omenjenem gozdnem predelu pogosten pojav, vendar so bile lansko loto razmere üa njihov razvoj menda posebno ugodne. Gozd, v katerem se je ta škodljivec razpasel, obsega povr.širro ok. 80 ha in v njem rasto sledeče glavne drevesne vrste: bukev, bor in hrast. Rudninsko podlago tvorijo po veČin! karbonski dolomiti, na ■katcvih so se razvila plitva, suha, peščena tla. Kobilice so se omejile Ic na zahodno lego, dočim jih na drugih legah ni bilo, čeprav oa njih rasto gozdovi, ki so po nekod podobni napadenim gozdovom. Gozdovi na zahodnih in vzhodn'ih legah Opal so pravza.prav sklenjena celota, toda škodljivec se je razpasel le na zahodnem pobočju od podnožja do grebena, ki pa ga ni nikjer prekoračil na vzhodne lege, opisani 5k-odlji*rec je taiko imenovana gozdna kobilica* (Podisma alpina K o 11), ki ima iclcno -stisnjeno telo, na katerem je par kri!, ki so kobilici v pomoč pri skakanju, leteti pa ne more. Tipala ima sestavljena in 1 cm dolga. Samec jc manjši od samice (2—3 cm),-ki m-cri 2,5 do 3.5 cm. Kobilica se pari v laJetku avgusta, konec avgusta pa sem nalel v samici po 6 rvuaienih jajüec, velikih ok. O,,5 cm. Prinesel sem samce in tamicc doraov in jih hran,U z listjem. Fri tem so samci že po nekaj dneh. p-oginili, samice pa £0 živele daJj (asa. Kljub temu, da bi mogle biti kobilice .izdatna hrana rainiim živalim, ilasti pticam, ni bilo nikjer opaziti, da bi kak sovražnik ugonabljal tega gozdnega škodljivca. Le martinčka sem opazil, da se je ma^til s kobilicami, toda to paE ni moglo pomembno zmanjšati števila Drago Oblak (Medvode) IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA GOZDARSTVA CENTRALNA GOZDNA DREVESNICA POD ROŽNIKOM IN V GRADIŠČU PRI LJUBLJANI Pod RoSnikom jc bila kot državna ustanova leta IB?'! ustanovljena ccntralna g'ozdna drevesnica (nadm. viš. 500 m).. Obstojala je ix tveli loiienih delov. Del zemljiäJfa je bil last posestmka Karla Tauzherja h Ljubljane. Z njim je takratni deželni gowlni ixad-zomik Simon Scharna^fgl sklentJ dne 15. aprila 1S76 pismeno pogodbo za dobo od 15. aprila 1876 do 14, aprila 1879 za površino 2 oralov zemlje (1,15 ha). Letna zakupnina je bila določena na 50 gld. Pogodba hi veljala tudi naprej, iie ne bi bila odpovedana let-o dni . pred (potek^jm. Treba je priipomniti, da je bila drevesnica obdelana že leta IS74 in 1S75. Dne 1. aprila 1885 je Kari Tauzher prodal zemljišče Lovrencu Treo. Od 15. aprila 1886 dalje so zdaj njemu plačevali letno zakupnino, ki je 'bila poviäana na 80 gld. Novi laitnlk zenvljiŠČa se je dne S. avgusta 1886 v pogodbi s t&danjim deželnim go-zdnim nadzornikom Venci jem Gollom protokolarično zavezal, da bo zakupna doba ostala v veljavi do konca maja 1S89. Dne 5- septembra 18S0 je v imenu erarja sklenil deželni gozdni nadzornik V, Goli z upravo Dru.ftva ostrostrelcev (Rohrschützengesellschaft) v Ljubljani zakupna pogodbo, na osnovi katere je imenovano društvo prepustilo državni gozdni drevesnici v zakup za * Bukava kobilica (Podisma alpina KoJl.) sodi v druiino sarani^ (Acrydiidae), t.i pa v red ravuokrikev (Orthoptcra). Zasledili so jo v Sloveniji že leta 1864 na Sp, Štajerskem, -kjer je napravi-la ok. 10 tia golobrsta. Leta 1891 je bil zabeležen drugi močnejši napad na Štajerskem, ko jc popolnoma obžrla ok. 10 ha bukovih gozdov, ok. 2?)0ha pa jih je več aLi manj poškodovala. Leta 1906 so jo zasledili žc na Gorenjskem v okolici GaberŠke gore v Poljaiiski dolini na Jevem bregu Sore (ing. Sivic). Iz poročila biologi je Stane Hočevar povzemamo nadalje, da se je kobilica pojavljala v pr«lcdkih 4—S let (1942, ]S47, 1951) v kalamitotah po gozdovih okrog Tremerja, Slivna, na Limbarski Gori. v bukovih gozdovih na desni s-trani ceste Sevnica—Planina, da-ije okrog Brstnika, Rifengotzda in Podvina. Leita 1951 je kobilica v navedenem p&dročju do golega obrstila ok. 130 ha gozdov, zlasti bukovih. Pri tem pa je Cfbžrla tudi domaČi kostanj, beli gaber, graden, maklcn, gorski javor, Sirokolistno lipo, jd£o, Črni bezeg, beli in čmi trn, kal in o, lesko, čeSmin iti srobort. Napadla je tudi sadno drevje kot: Češnje in jablame. Ing. Sivic piSe, da se je bukova kobilica mcseca septembira 1935 hranila tudi s smrekovimi iglicami. V avgustu leta 1951 jo je opaiila biologinja S, Hočevar tudi v Pod vel ki, kjer rasto samo liglavci in za zatiranje priporoJa zapraševanje okuženih sestojev, zlasti irariŠČ takoj oh pojavu kobilice s kontaktnimi ali SelodČnimi inseklicidi (klordan, jacutin, pantakon, gameksan im drugi hek«a-preparati ter svinčev ali kalcijev arzena t). Uredništvo čas od 1. januarja 1880 da L januarja 1S90 5 orala in H96 kvadr, seinjcv alj l,6S00 ha parka v svojem streliSEL. Dogovorjeno je bilo, da pogodba velja Je na^l&dnjili pet let, ako se leto dni pred potcbom clc odpove, vendar pa jo sine erar odpovedati z enoletnim rokom tudi med zakupno dobo. Letna zakupnina je bila pogojena na 100 gld, Drujtvo ostrostrelcev je ob poteku zakupne dobe pogodbo odpovedalo, vendar je prišlo dne 1. julija 1S89 do spora?,uma in do nove pogodbe, ki je' veljala za eno leto t. j. od ] janu-aija 1S90 do 31, dccembra 1890. Zakupnina je bila zvišana na 300 gld. Ob poteku te pogodbe je prišlo dne 37, februarja 1S90 do ponovne obnovptve zakupa za eno leto, t. j, do 31, decembra 1S91, Zakupnina 300 gld, je ostala, Od leta 18S0 dalje je bila tortj drcvesnica povečana in je njeno zemljiiŽče pod RoJnik-ora obsegalo vjcg^a skupaj 2,8390 ha. Od konca maja 18S9, kjj je potekla zakupna pogodba za Treojevo zemljišče, pa ji je ostalo do fconca leta 189L sainra 1,6890 iia. Ker so morali gozdno drevesnico pod Rožnikom ob koncu leta 1891 opustiti, je bilo treba pravočasno najti prirneren prostor prenos drevesnice na drugo zemljišče. Deželni Ijozdoi uad^torni'k Goli je va ta namen pridobil večje zemljišče ob TržaSki cesti. ZemljiSce je mejilo na severu ob posest tobačne tovarne in ob staro mitnico, na zahodu ob progo Juine železnice, na jugu pa je segalo do pobi, iki je bila pozneje (leta 1927) raiäirjena in je dobila ime GlinSka ulica. Novo drevesnico so menovali "Ck^zdna drevesnica (tudi Cesarski gozdni vrl) v Gra-diS?u pri Lju,bljani" (Nadm. vii, 292 ra.) Dandanes je prostor, na katerem je bila ta drevesnica, zazidan v, vilarni. Dne 21. marca 1889 je sklenil imenovani deželni gozdni nadzornik v imenu c. kr. crarja z lastnico zemJjilča Matildo Rudeschevo, graSEakinjo v Ribnici na Dolenjskem, zakupno pogodbo za dobo od 1, aprila 18S9 do 31 maja löO-), torej za petnajst let. V zavkup vzeta površina jc znašala 5 oralov in 075 kvadj. sežnjov, t. j, 3,2280 ha, z odbitkom 700 01^ ki jib je nameravala prevzeti Tobačna tovarna za zgraditev industnjsltcga tira, ki bi se odfcepil od glavne proge Južne železnice ob zapadncm robu zakupnega zemljišEa. Vendar pa do gradnje industrijskega tira ni prišlo. Zakupnina je rpo pogodbi znašala na leto 356 gld všlev.?i najemnino za objekte, ki ,so bili na zemlji.süu (mala pritliEna hiSa s hlevom, skedenj, uta). Ti objekti stoje se dandanes. Načrt drevesnice je obsegal povrSino 3,2086 ha; na za,zidana stavbiSi^a, dvoriSČe in pota je odpadlo 0,1266 ha, ostalih 3,0320 ha pa na obdelovalno površino. Obdelovalna povriina je bila razdeljena na 64 tabel ali Jeh, od. katerih so bile tri določene za raajiipulacijske namene in za poskusne nasade, ostalih 61 tabel (leb) pa je služilo vzgoji sadik. Ta drevesnica, ki je bila vetja od prvotne pod Rožnikom, jc zadoščala za pogozdovanja na kranjskem krasu in takratnim potrebam za pogozdovanj.^ posek in goličav privatnih gozdnih posestnikov na bivJem Kranjskem. V drevesnici so gojili v prvi v isti sadike za kraSke uasade lin za naročila gozdnih posestnikov. Ako je sadik preosajalo, so jih pošiljali tudi naroŽnitcoin izven Kranjske. Prvotno so tod vzgajali največ sadike črnega bora. smrek, macesnov, jelk, rdečega bora iji ntkatenUi listavcev, poisebno takih, ki so jih mogli porabiti na Krasu, Vzgajali so tudi manjše količine gladkega bora in tise, dalje japonskega macesna in raznih eksotičnih dreves. Sadike so vzgajaJi in oddajali kol seraenke n pr.i dveletne bore vseh vrst, dveletne maccsne, tri ali Štiriletne smroke, itd., — pa tudi presajcnke, kakor presajene smreke, jelke itd. Preden so listavce oddali naprej, so jih večinoma v drevcsnici prcs.ndili. Zakupna doba se je po poteku pogodbe o-bnovila za dvanajst let, t. j. od !, junija 1904 do 31- maja 1916 za letno zalcupnino 2000 kron s pogojem, da poteče pogodba konec iiiaja 1916. ako jo zaikupodajalka odpove do 1. junija 1,Q13; aiko je ne odpove, je pogodba podaljšana do 31, maja 1019. Z dediči je biJa sklenjena nova pogodba za desetletno dobo od 1, junija 191'i do jI. maja 1926. Letna zakupnina jc bila pogodcna na 2S00 kron, Med prvo svetovno vojno se je povrSina drevcsmce zmanjšala za 0,0G,^-t lia, ker je Tobatna tovarna pornbila del zeuiljilča za industrijski ttr, kakor je bilo sklenjeno Je poprej. Ob raxsulu Avstrije je vrednost avstrijske krene nioEno padla. Ko sc je pri nas uveljavil dinar -kot plaJiJno sredstvo, je ^naiala iz kron v dinarje preračunana zakupnina saino 700 diji letno. Zato sta zakupodajalki zahtevali, da sc zakupnina zviSa in sicer na [5.000 din.. Sklicevali sta se n-a »Narcdbo o pravni likvidaciji stanja, povzročenega po vojni« z dne 51. junija 1920. EviSanje zakupnine se je po zaslišanju Finančne proku-rature uredilo leta 1923. < Pred iztekom zakupne dobe je skušal takratni gozdarski oddelek Deželne vlade la Slöverrijo doseči podaljšanje zakupa, kar pn mu ni uspelo. Ker je medtem zem!jiS?e Gozdna drevesnica v GradiSČu pri Ljubljani. Zaradi zasenčenja gredic so !, 1900. ^ELsadili ob tablah breze, ki so jih primerno prirezovali Na isliii spredaj pozdarsiki nadzornik Vencel Goli, v ozadju Franc Kalan, okrajni gozdar. dobilo veljavo visokovrednega stavbišča, .sla stavili lastnici nesprejemljive zahtevke. Zato je bila Centralna gozdna drevesnica v Ljubljani dne 31. rnaja 1926 opuščena. Opustitev je potrdilo takratno Ministrstvo za pozdove in rudnike v Beogradu z odlokom z dne 18. novembra 1925, štev 32,753. Ni dvoma, da je bilo škoda opustiti veliko centralno gozdno drevesnico v Ljubljani. Toda izguba ui bila tako budo občutna, ker je leta 1918 odpadla potreba po vzgajanju sadik aa pogeizdovanje notranjskega Krasa, saj jn ves kraški, postojnski in oni del logaškega okraja, ki je imel izrazito kraški značaj in bi ga bilo treba po zakonu za pogozdovanje krasa na Krajijskem z dne 9. marca 1S&5 dokončno pogozditi, prešel iz območja tedanje Deželne vlade za Slovenijo v Ljirbljani. Vse to ozemlje je namrtč ijjripadlo Italiji. Primanjkljaj potrebnih sadik za pogozdovanje privatnih gozdnih posestnikov je bil iiodejnešČen s povečanjem nekaterih javnih gozdnih drevesnic na podeželju. Ustanovljene so bile tudi nekatere nove drevesnice. Iz gozdne drcvesiiicc pod Rožnikom je bilo od 1. 1876 do vključno 1. 1890 oddanih Ji0,231 10^ gozdnih sadik za pogozdovanja na kranjskem kraisu in za pogozdovanja privatnih go7xJov. Poleg tegn je biJo oddanih 65.350 sadnih drevesc in sicer 35.430 jablan in hrušk, 5200 domaČih orehov, 16,770 domačih kostanjev in T950 drugib vrst sadnega drevja. 1 Iz ^-CKzdne drevesnice v GradiSEu je bilo od 1. 189[ do vkljuSno I. 1918 »ddanih ■ skupno 122,789,000 gozdnih sadik. Prevlado vale so sadike iglavcev. ^ ^ Od leta 1919 do vkljuÜno spomladi 1. 1926, ko jc bila drevesnica opuSScna, je bilo ^ oddanih 9,481.000 gozdnih sadik. Vzrok za razmeroina nizko število oddanih sadik so bile (posledice vojnih in povojnih, za pogozdovanje neugodnih razmer. \ Gozdna drevesnica pod Rožnikom ,iin ona v GradiSEu sta svojČas tabo sloveli, da so ju ' prihajali ogledovajt priznani strokovnjaki, med njimi celo iz inotemstva. Omembe vredno jc, da je bilo iz drevesoiec v GradiiČu dne 9. decembra 1916 poslanih po želecnici v Carigrad na naslov ces. otomanskega ministrstva za trgiovino io icmljedelstvo 75 tisoE črnih borov, 75 tisoÜ korziških borov, 3 tisof sadik sive jelše in 20 komadov orodja za pogozdoval na dc!a. Sadike so po treh tednih v dobrem stanju dospele v Carigrad. Na poznejše naročilo otomanskcga vojnega ministrstva je bilo 16. januarja 1917 iz Ljubljane odposlanih 75 tisoč črnih borov in 225 tisoč kor^iäkib borov, ki so tudi v redu dos-peli v Turčijo. Pri pogozdoval ni h delih v Turčiji je sodeloval naš okrajni gozdar Franc TerJek, ki je dolga leta služboval v Skofji Loki, od leta 1914 pa v Ljubljani. ^ Cene gozdnim sadikam so bile v ramih razdobjih različne. Leta 1884 jc bilo na primer infogoČe dohiti tisoč triletreüi smrečic za 2 gld. Veliko sadik pa so prejeli gozdni posestniki bresplačro. Leta 1899 je veljalo tisoč sadt-k dveletnega čmcga bora 1 gld.50kr,, dveJetuega gozdnega bora 2 glmölj, Kočevje in Kräko organizirala tritedenski loj^arski tei^aj v Dol. Toplicah, kot prispevek za dosego omenjenega tilja. Namen tečaja je hil, dati logarjem osnovno strokovno izobrazbo in pojme o g^oidarski vedi Ker je predvideno, da lio na poincjäih Btr.okovrtiih ispiiih meriJfl za. ocenjevanje prccej strogo (kar je zaradi izboljšanje stanja v naSi stroki tu4i nujno potrebno), marsiltatej.l logar ne bo uspešno opravil izpita. Kazumljivo je, da bi nam vsakdo lahko upravičeno očital nerazumevanje, čc bi od logarjev zali te vali znanje in jim ce bi omogiidili, da si ga pridobijo, Ta očitek smo deloma la-vrnili s prireditvijo tečaja, in s Lern, da smo vse prizadete opozorili, naj pridno študirajo 12 skript, ki so jih na tečaju prejeL m ki sö jim bila na predavanjih razložena. Organiza-Lorji tečaja in predavatelji so si zadali LeJko nalogo, v kratkem roku treh tednov predelati obširno snov in jo prilagoditi povprečni strokovni ravrri udeležencev^ lako da bi jim bila Ta; umi ji va. KoJiko je tn uspelo, bodo laže presodili udeleženci sjutu zlasti ipoznejc, ko jim bodo postali doloEeni pnjblemi v praksi jasni. Vsekakor pa lahko trdimo, da smo nad uspehom ukoraj presenečeni in z njim povsem Eadovoljni, kakoi so bili zadovoljni tudi udcleženoi sanu. Sncrv za predavanja je bila razdeljena na pet osnovnih skupin, in sicer: 1. Urejajije gozdov, ki je zajelo osnovne pojme urejanja in dendrometrije (16 ur), 2. Gojenje gozdov z dtlitvjjo na osno.ve botanike, dcndrologijo, gozdnovzgojne la.it-nosbi, sernenarslvo, drev&snjčarstvo in tehniko gojenja {56 ur). 3. Varstvo gozdov, ki je zajelo opis glavnih Sk-odljiveev, mehanični, kemični in bioloSki način zatiranja, varstvo pred požari itd. {16 ur). 4. Izkoriščanje gozdov z opisom tehniČnik lastnosti 'in napaik lesa. di-var«kcga orodja. odkasovanja drevja, sečnje iin prevzema lesa, transporta in standarda, pfwtranskih gozdnih proizvodov in predelave lesa (,^6 ur]. 5. Gozdna zakonodaja z razlago Zakoni o gozdovih, razuih pravilnikov in uredb, ustave ,itd (8 ur). Skupno Številu učnih ur je znaSaJo 132. Predvidevali smo, da hi ise tečaj vršil v dveh zaporednih skupinah, da ne -bi oi-tai teren ta čas brez nadzorstva. Tako bi prišlo na prv.i teČaj približno polovico logarjev, katere bi med tem časom nadomeščali njihovi sosedriji tovariSi. Po končanem prvem tečaju je bil določen teden dni presledka, da bi obiskovalci prvega tečaja ponovno od svojib namestnikov lahko prov^eti posle in da bi se ti mogli udeležiti naslednjega tečaja. Računali smo z udeležbo o-koli 35 logarjev na vsakem tečaju, toda naše obvestilo gozdnim upravam okrajnim ljudskim odborom jc naletelo na izredno zanimanje in razumevanje, Lako da se je na prvem tečaju :zglasilo 60 logarjev, in to: GG Novo mesto 15, GG Brežice 5. KGP Kočevje 21, OLO Novo mesto 3, OLO Črnomelj 2, OLO Krško 5, OLO Kočevje S in GU Vel. LaSče 1. Zaradi tako številne udeležbe je biJo treba sestaviti dve skupiiv {pair:ilelki) po 30 slušateljev in seveda predavanja podvojili, Kapadtcta Invalidskega zdravilišča v Dol. Toplicah je za to število ravno še zadoščala. V zdravilišču so imeli vso oskrbo in pouk Predavanja so se pričda dne 18. januarja in so trajala vsak dan po S ur. Predavalo je 6 gozdarskih r inženirjev in dva goüdarska tehnika. Udeleženci so pokazali ixredno discuplino in zanimanje za predmete ter se marljiw učili, kar je potrdila tudi konsuHacija ob zaključku tečaja. Pred zajtljučkom tečaja je bilo treba reSiti vpraSanjc konsultadj, da ne bi pri tem izgubljali preveč časa, likrati pa posvetili vsakemu udeležencu dovolj Časa za posamezni predmet in tako omogočili, da pokaže pridobljeno Enanje. Vpraianjc smo reSili tako, da se je konsultacija virHIa istočasno v treh skupinah po 20 tečajmko^. Konsullacije so potekale S, in 9. februarja, vsak dan po S ur, ob prisotnosti zastopnikov vseii GG iu OLO, katerih logarji so se udEležili teČa-ja. Navioč je bil tudi zastopn-ik odbora DIT iz Ljubijat^. Po končanih ko-nsultadjah je komisija, upoštevaje ocene vseh prcdimetov za posameznega udeleženca, določila sploäui uspeh, in sicer: GG odnosflio OLO odlično prav dobro dobro za.dostno nezadostno GG Novo mesto 2 5 7 — 1 GG Brežice 1 0 1 1 — KGP Kočevje 2 6 10 g - - OLO Novo mestna .—■ 1 1 1 — 01,0 Črnomelj — 1 1 — — OLO Kočevje — 3 3 1 1 OLG KrSko ' —• I S t — GU Vel. Lašče - 1 - ■ — - Skupaj 5 20 26 6 2 V gornji tabeli jc zajetih 59 udeležencev, ker je eden ii KOP Kočevje par dni pred zaključkom tečaja obolel. Vsem udeleSencern je sekcija D!T Novo mesto izdala potrdila o uspehu, ki so gA dosegli na tečaju. • Glede kritja stroSkov je biilo na skupnem sestanku vseh prizadetih ustartov in podjetij sklenjeno, da hodo logarji med trajanjem tečaja prejemali polno plačo, podjetja in ustanove pa so prevzela vse stroSke za oskrbo in honorarje. Taiko je na cskrbo, t. j. hrano in stanovanje, odpadlo 300 din, na honorarje in razne druge stroske pa 50 din dnevno za osebo, Stroäke za na'bavo skript « poravnali deloma logarji saini, deloma ustaJiove. Ne Jc naJc, temveč sploSno mnenje vseh, kj so bili prisotni pri konsultaoijab in tudi tcEajnjk-ov samih je, da jc tečaj dosegel svoj namen nad v«a pričakovanja. Prireditelji pa so prejeli najlepäo zahvaJo za svoj frud v izjavah udeležencev, da so na tečaju pridobili obilo novega strokovaega znanja, ki jiifli bo piri -opravljanju njihovih dolžnoSili v veliko pomoč. Zato smo prepričani, da se bo denar, ki je bii potrošen za ta tefaj, visotko obrestoval in da smo se na Dolenjskem zopet za korak priblilaJi našemu cilju, ki s-tremi za napredkom gozdarstva. O uspehu drugega tečaja bomo še poročali. Predsednik novomeške sekcije: Valentin Carman UllEDTTEV GOZDOV V SLOVENIJI Dr. Ingr, Rudolf P 1 p a 11 (Ljubljana) 1. PREGLKD RAZVOJA UREDITVENIH DEL Leta 195] je bila končana ■druga splošnii inventarizacija jc^adov v Sl&veniji, Takoj zatem, leta 1952, smo se lotili definitiv ne ali bo-lje rečeno precizne ureditve gozdov s ciljem, da se za vsako posantezno jojpodai-^ko en&to izdelajo ureditvera elajboraü. V podobnem položaju smo bili tudi icta 1948, Ico smo 'končali prvo inventarizacijo. Tatrat so terenska dela za.jela ak. 117 000 ha gozdov, tada potem so zastala in končno tudi prenehala. V l/uitih letib so bile šefinje taio ivcli-ke, da so taksacijske ugotovitve im meritve tako rekoč sproti zastarevale. Razen tega je takrat tako ze,lo poinanjkofvalo strokavnjafcov, ida se jc taksatoraki k-ader, iki>n]aj je bil neikje zbran, že zopet razšel, da bi izpopolnil ■najTnij.nejše praznine v operativi io pri oblastnih ljudskih crdborah. Zato takrat ni bil dokoinčan noben üreditveru elaboiat. Mislim, da bo naso javnost 'Zanimalo, Itako se razvija drug*! naskok na ureditev gozdov, ki je začel leta 1952, Ce pni-merjanio leti 19^8 in 1952, moramo ugotoviti, da so bili splošni pogojii za uspeh, urejevilri/ih del v letu 1952 neprimerno u;jodnejši kot so bili 4 leta prej. Sečnje za državni plan so se obtutno zmanjkale, Število strokovnjakov inženirjev in tehnikov se stalno veča, ker je dotok s fakultet in s tehnikumov vedno mocnejSi. Nad vse važna pa je evolucija ja.-vnega mnenja, ki vedno bolj upošteva važnost gozdov in zahteva, da se gospoda^-jenje z gozdovi postavi na zdrave in hrajne temelje, Misd urejanja gozdov je doživela na Slovenskem zanimiv razvoj, četudi se cmcjimo BantQ na zadnjiJi 50 let. Se iz avstrijskih časov izvira mišljenije, ki je bilo razširjeno zlasti med zaseViriimi gazdnitni posestniki, da je täksaoirja zadeva, ki naj jo predpiše zakon, torej neke vrste zakonita formalnost, ki za go.spodaifitvo nima nobenega pomena. Predpis o obvezni ureditvi gozdov ima s takega stališča sodeč le ta namen, da olajia iržavnd up^ravi nadzorstvo nad gozdo'vi, du'Kavnemu fiskusu pa vpogled v premoženjsko stanje. Zato ni čudno, da so manjši Ln sredni gozd.ni posestniki z nezaupanjem gledali na urejanje gozdov in dali včasih izdelati ureditvene elaborate z jasnim namenom, da prikažejo stanje gozdov v taki luči. kot je ustrezalo njihovim posebnim namenom. Pasivni ali ipa celo odklonilni odnos do ureditve goi'^di>v, s katerim smo «e tako pogosto srečavali v stari Jugo.slaviji, je v snat.ni meri izviral tudi odtod, ker je vladajoča smer v taksaciji skuiala vsiliti gospodarski sistem, ki je bil ljudem tuj. Nad % naSih gozdov ima -izrazito .prcbiralni sestav in v njih gospodarimo pTebi-ralno. Taksacija pa je skužala te gozdove nategniti na kopito enodobnega normalnega gozda. Svoje zaključke je izvajala iz nakih iamišljeruh obhodenj; izmišljali so si iposebne metode, da tt izračunali tako imemovaiio »gospodarsko starost«, na temelju tako izračunane starosti 'pa so -iii tablic za emodobne gozdove d'olocali {inij-astek in zavalit. Pri taksnem tldu niso bila zadostno razčiščena niti osnovna teoretična vprašanja, Se ma-nj pa je nepristranski opazovalec mogel iz njega razbrati smotrnost taikega urejainja gozdov. Po osvohodiitvi se je urejanje goz-clov siJno hitro razvijalo Takoj po -ko-nčani vajeni smo gozdarski stirokovrtjafci skušali privesti teorijo in ipj-aJcso taJcsacije v sklad z nadeli 'driavrjcga Tiačrtnega gospodarstva. Najprej je bilo treba določiti osno-vno iejrifOtrialDO enoto, na kateri naj bi bil zgrajerj sistem načrtne ureditve gozdnega gospodarstva. Go-spodarake enote, razdeljene po posamezmih gozd/iili posestvih, kot smo jih podedovali iz -predvoj,nega stanja, niso mogle biti uiporabljent, ker so bile prcste,vilne in ker je bil zaraidi tega otncmogoČen vsak pregled Tudi območij povojnih političnoupi avnih. ei>ot, okrajev, nismo mogli uporabiti, ker so se meje v zvezi s hitriin razvojem politične misli prehitro menjavale, poleg tega pa so bile pri političnoupravni .razinejitvi ipremalo upoitevane posebnosti gO'udnega gospodarstva. Ker je transport lesa najvažnejša postavile a v izkoriščanju gozdov, morajo meje gospodarskih enot slediti in upoštevati priirodna pota, po katerih se premika les. Zato -moirajo maijlinc ali velike gospoidarske enote (predstavijati majijša odnosno večja gravitacijska območja Te in Še diuge okoliščine lahtevajo, da se v načrtnem gospodarstvu določijo za gozdno gospodarjenje posebne teritorialne enote, ki so neodvisne od posestnih in upravnopolitičnili mej. Po teh načelih je bila Slovenija razdeljena na 17 »gozdnogospodarskih območij«, ki smo jih sprva nepravilno imenovali »gozdnogospodarska področja«. Ta območja so na osnovi ponies trti Sk) h kategorij in ob upoštevanju toČasnih upravnopolltičnih mej razdeljena na gosdoogos^jodarske enote, V okviru o'hmocij je gozdno gospodarstvo vključeno v splošno gospodarstvo določenega kraja, hkrati pa so območja tudi osnovne cn-otc za gospodarjenje z gozdovi v republiškem in zveznem merilu. Priznati moramo, da je zamisel o gosdmogospodairsikih območjih pri nas še vedTio premalo udomačena. Moipda je delni razlog temu dejsKo, da se je rodila v času, ki še ni bil larei. da fii jo osvoji. V prvih 'povojnih letih se je od gozdov zahtevalo, da iim več dopiriinesejo k izgradnji ključnih objektov naše induj;triali-zaeijc in elektrifikaciije, 2ahteve, ,ki so bile postavljene gozdarstrvu, so presegale vsa pričakovanja gozdarsJdh strokovnijaJtov. V takih pogojih se seveda ni mogla uveljav.iti misel o trajnern iai enoličnem izkoriŠčauju gozdov, ki je osnova vsake taksacije. V zaČetiku so v naši javnosti vladali še doikaj nejasni pojmi o zmogljivosti gozdov. Mnogi .to bili prepričani, da je naäe tngzdno bogastvo takoreikoč neizčrpno. Toda kaj kmalu so ludi me strokovnjaki opazili, kako hitro'kopcnijo lesne zaloge, istočasno pa se je pokazalo, kako globoko in tesno je naš slovenski Človek navezan na goadove. Zasikrbljcnost 'za njihovo usodo je bila siploŠna in ipi;opričan sem, da je iila v ogromni veČini tudi isikrcna. Kakšna je 'bila toroj vloga taksacije v teh letihr" OmeaiJ sem že, da sestavljanje ureditvenih elaboratov ni prineslo pomembnih u«peJiov. Pač pa mislim, da smo izpolnili svojo dolžnost do družbe s tem, da smo podali računsko 'dokumentacijo o stanju gozdnih fondov in o njihovi dina-miki, kakor smo naijbolje vedeli in znali, upoštevaje dejstvo, da smo se glede delovmih metod morali prilagoditi zahtevam Časa. NaŠe delo je bilo vedno vezano na časovne termi-nc, do katerih smo morali pripraviti odgovor; ti kra'tki roki so v glavnem dopuščali le iiporabo hitrih, manj natačnih okuilamih metod. Kjer smo razpolagali s starimi urediiivoninii elaborati, smo jih na hitro revidirali in vskiadili z dejanskim stanjem, kjer pa takšnih elaborato.v ni bilo, smo morali zaorajti v lediino. V kmeöke gozdove je taksator pirvič stoipil ob :prvi invmtarizaoiji Čeprav nam inventarizacija ni dala najbolj natančnih rezultatov, pa nam je vendarle omogočila takšen splošni pregled stanja gozdov, kakršnega do tedaj v Sloveniji še nismo i-meli. Druga prav tako varna idojaivnost taksacije v teh letih je bila, da smo opera-tivo obveščali, kje so večje količine lesa, ki bi jih mogli brez večje Škode posekati. Absolutne količine dajatev, s kateriiirvi so ibili obremenjeni gozdtrvi LRS, ni bilo mcvgočc spremeniti, zato smo skušali to hircrnc cnaikamemo poTasdeliti na čim Sirsi Najnovejša etapa v raavaju taksadje pri nas pa sovpada z uveljavljanjem novega gospodarskega sistema. Za časa admrinistrati-vnega upravijajija gospodarstva je prepogosto dogajalo, da je gozd moral plačevati aapake adm inj s t. rad je, ki ni bila dorasla svoji naliog.i. Pojora osebne in tudi kolektivne odgovornosti se je bil razblinil, vse napake pa je apravičevail planski prediptis, V lakih pogojih je bilo S'koraj nemogoče graditi perspeiktive za razvoj gozdmega gospoidarstva, a prav to je, osnovna naloga taksaeije. Sele tedaj, ko se je pričel uveljavljati novi gospodarski sistem, -se je lesni industrijalce spomnil, da je ounova lesoe industrije vendarle go-ad in da ne sme računati s tem, da se bo les prevažal križem kraŽem kot doüej, temveč da sc mora vsaka industrija navezati na sujrovinsko bazo, 'ki omogoča dobavo lesa pri Čim manjSih transportnih stroških. {Čeprav izgleda v teh dneh, kot da to načelo ne velja, toda čas bo zotpet (poJtazal, da ^o traaisportoi stroSki najivažnejša postavka v lesnem gospodarstvu). Tudi gozdarji so se prepričali, kako Škodljivo je za gozd, če se v njem gospodari po načelu breriiUtaih potreb. Vsakdo'je spoznal, da brez neke stalne in podrobno izdelane osnove ni mogoče doseči napredika v goz-darstvu. Pa tudi gospodarstveniki drugih panog so v povojnih letih uvideli, kako velika in važna je vloga goadov v naäem gospodarstvu in kako .najna- potrebno jc, da bi dobili jasno in zancsl.j-iivo sliko o njihovi zmogljivosti. Tako j C taksacija doživela in doživlja priznanje svoje vsebine, da je namreč po SVOJI prirodi ekonomska disciplina. Njena naloga je, ugotoviti tiste elemente, ki omogočajo pregled dejanskega stanja gozdnih fondov in gozdne proizvodnje v sedanjosti in za naposredno bodočnost. Hkrati pa jc taksacija instrument, s katerim gospodarstvenik realizira gozdnogospodarske zamisli. Tehnika urejanja gozdov je v službi eJtonomkke n. NAS GOZDNOGOSPODARSKI PROGRAM Osnovna naloga taksacvje je, da predvidi in v podrobno izdela d'clocen sistem posto.parija in gospod a njen ja z gozdo'vi na doloČem poivrSini. Ureditveni elaborat pa je orodje za realizacijo določene 'gosipodarske zamisli. Vsaka taksacija sluzi nokcmu gospodarskertiiu cilju. Ekonomska misel, ki je temelj o raj an] a gotcdov po letu 1952 je tale: Gozdove v LRS je treba sanirati v -skladu s prirodnimi pogoji gozd.ne rasti in v okviru ekonomskih možnosti družbe, ki je njihov lastnik. Taksen ekonomski cilj je posledica spoznanja dejanskega staf>ja naSih gozdov. Doslej sta biii ia;vedenj v LRS dve sploini inventarizadji gozdov. Na temelju primerjave rezultatov smo .prižH do sledečih zaključkov: Lesne zaloge v slovenskih gosdovih so taiko majhne, da bi jih brez novega prirastka zelo hi6ro potroSili. V petletki smo posekali več kot četrtino aaČetne lesne zaloge. Pri takšnem stanju moramo glavrw pozornost usmesriti na .prirastek. Cim bolj zanesljivo moramo ligotoviti, kolikSen jc, kako bi ga bilo n^ogoče povečati in kvalitetno i-zboljSati. Gospoda-i'ski dtj, kot je nakazan ,s-predaj, jc posledica stanja, v katerem so naši gozdovi. Bosna in ostale republike si bodo morale postaviti cilje, ki bodo drugačni. Tam iianiireČ še vedno imajo v -neodprtih in težko dostopnih gozdovih znatne lesne zaloge in njihova najbolj neposredna naloga'je. da te zaloge postopno izkoriščajo in gozdove polpra-gozdnega tipa razvijejo v .prave gospodarske gozdove, Slovenija bo pa v bodoče morala računati sa-mo s tem, kar bodo gozdovi ustvarili novega — i prirastkorn. Skrb za prirastek je torej vsebina vseh n a š i li g o z d n o g o s .p 0'd a ■(• s Ic 1 h prizadevanj. Postavljenim gozidnogospodaiskira ciljem se mora prilagoditi tudi tehnika iire-janja gozdov. V naslednjih poglavjih bcnn skušal pmiltazati, kako se jc tehnika prilagodila ck&nums'kim (potrebam časa. Pri tem bom moral obravnavati posebej prebiralnc in posebej cnodobne gozdove. ni. TEHNIKA UREJANJA PREtilRALNlH GOZDOV a) Kontrolna rDctoria Prebiralnih gozdov je v Sloveniji o'krog 700.000 ha. Mnenja sem, da je treba povojni taksaciji Jtcti v dobro, da je večini naših go-sdov brez i>ridr»kov priznala prebiralni značaj in da je tchni'ko svojega dela prilagodila objektu, ki ga je treba obdelati. Popolnoma smo prenehali s poskusi, da prebiralni ^ozd s silo vrinemo v okvir enadobnega normalnega gozda. Ko smo že spo-znali, da je prirastek -naijvažneijži element naše gozdarske ekonomike, je bilo takorekoč neizogibno, da smo se odloČili za k&ntrolno metodo urejanja goad o v. Ta način «urejarija naj nam omoguci, da bomo dobili 'kontrolo nad :priiraŠ£anjem gozdov. Vendair pa odločitev ni bila tako lahka. Upirala se ji je tradicija urejanja gozidov v predvojni Jugoslaviji, ki je aicer proslavljala kontrolno metodo kot nelko vrsto- tehnične popolnosti, hkrati ipa jo iproglašala, da je iza naSe raemere piekoroplicirana in zato neuporabna. Proti njej je nastopala tudi močna avtorileta L, Huf nagla, nekdanjega kočevskega taksatorja. Na drugi stTani pa je treba poudariti, da iw^mo mi, današnji aktivni taksa-torji, -prvi uvedli kontrolne metode na slovenskih tleh. Okoriščamo ,se namreč lahiko že k več kot stiridesetletnimi izkuSnjami urejanja gozdov na Notranjskem, pred nami pa je tudi pi cm irsko delo E, Pogačnika na Pohorju, Ne vemo, Čigava je zasluga, da so pred več kot štiridesetimi leti začeli na Notranjskem, v velqjoicstniskJh go-adovih ok^rog Postoj-ne. tuvajati gospodarske ukre;pe, ki so v teku izvajanja privedli do tega, da se je izk-ristaliizirala ia njih svojevrstna kontrolna metoda urejanja gozdov. Zdi se mi primerno. £e za sedaj ta način urejanja prebiTalnih gozdov i.mcnujemo «postojnska metoda«, Ce jo primerjamo s klasično Biollcyevo metodo, .pridemo do preccjSrvjih irazlik, ki ipo-stojnski metodi nikakor niso v prid. Njena glavna poman'ikljivost jc. da ne pozna kontrole stojeČe^ra drevja. Posekano lesno majio so ugotavljali in knjižili na ta način, da so seStevku iadelanih sortiinentov dodali Se nekaj odstot-kov na raČua (.»dpadkov pri sečnji in izdelavi. NaČin določanja tega odstotka ni bil brc>:h)ben. Tudi metodi E. Pogaoniika lahko očitamo, da je meril premere d>reves v višin,: 2 metrov in da zaradi tega ni mogel natančno označiti mesto, kjer se je premerka dotaknila drevesa. Poleg tega je večkiral menjal spfvdinj.o taksacijsko mejo, Tnedtera ko so P(isti>jnčani vse drevje nad piromerom 50 em kumuUrali v en debelinski razred. Mnenja sem, da iprav te in Se nekatere druge tehnične pomanjikljivosti dokaiz, -da so «pisane metode originadne in da so arasle na slovenskih tleh, ne iz nekih modnih a.mbicij, temveč zato, da bi zadovoljile potrebe. Ni pravilno, če se govoii o kontrolni metodi; bolj ustreza, ec govorimo o ikontrolrw n^ i S 11 ; kajti kontrolnih metod je mnogo, kontrolna mi^el pa je le ena sama. Nemci iiporabljajo zadnje čaise zanjo izraz ttKontrollgedanllce". Ideja bazira na principu, cta je treba dobiti kontrolo nad gibanjem prirastka na ta način, da so periodično ugotavljajo lesne zaloge, da se knjiži posek in da se iz leh elementov i^isačuna prirastek kot razlika dveh zapoiedmh invenfarizadj in knjiže-m*ga posuka. Nc sodi v okvir tega £lan.ka, da hi se sp'Uscal v analizo kontrolnih nietod, opozoril bi le na ntJcatere o4;t>lnosti, ki so za nas aktualne. b) Ugotavljanje glavnih taksacijskih eleroentov Piretlvseni ji; važno, da % istim meri lom men-mo stoječe drevje in poseJciiiio lesno ma^o. V ta namen nam služijo debiovnice, ki iakaaujejo telcsnine dreves za razne prsne premere. Naše dcblovnice «o sestavljene za petcentimetrske debelinske stopnje in se tud: premeri drevja morijo s premerkami, kii so i-azdeljcne na pet-centimetr«ke debelinske stopnjjc- Deblovnice so sestavljene s pomočjo izmerjenih drevesnih višin — višin&kih krivutj — in Gmmlner-Schv/appathovih tablic. Zdi se mi, da se nekateri naši taksatorji le ne zavedajo, du sc enkrat sprejetih deblov-nie ne sme več menjavati. Zaradi pomanjkanja ustrezrwh viSinomer:>v izmerjene višinske krivulje niso vedno trezhibine in zlasti niso zadostno rpi-oporeionaliic v primerjavi S stvarnim sfanjero. Zato sem osebno za to, da bi v eim večji meri uporabljali Biolleyeve »tarif fixe«. S tem bi pribili, da se deblovnicc ne smejo menjavati. Mnogi naSi strokovnjaki nasprolrujcjo uvajanju uporabljanja v naše taik-sacijsko delo, kej" menijo, ida se ta merska enota preveč razli-kuje od k(in-kretno sestavljenih -dcblovrLic, V .resnici se pa Harif fi.*e« skoraj niE ne razlikuje od pravilno sestavljenih deblovnic za jelko na dobrih 'rastiščih. Zato vidim ijobetie ovire, da bi se v lepo razvitih prebiralnih jelovih, smrekovih in bukovih gozdovih ne uvedle »silve«, Stvarna .vrednost »stlve« v m^ se za stoječe drevje lahko določi s pomočjo višins-kih krivulj, ali pa na osnovi izmerjenih sortimentov i'idelanq^a lesa, c) Določanje prirastka Glavna .prednost konLroliiih metod je, 'da omogočajo kontrolo nad gibanjem prirastka. Toda na žalosit je ta prednost mo^oČa ^ele -tedaj, ko sta opravljeni najmanj dve zaiporcdni inventarizaciji. Do tetlaj moranno določati prirastek na nek drug način. V ta namen uporabljamo predvsem tako imenovane mprirastne« ali pa »P^essilerjeven svedre. O sami mnetodi določanja prirastka s pomočjo svedrov Se nismo .popolnoma na jasnem. Nekateri taksatorji uporabljajo navodila, ki sem jih jaiz svojeČasno icdelal, drugi uporabljajo postO:peik, 'ki ga je obja-vil dr, Klepae v Sumarskem listu £t, 3/195,3. Svojo metodo dela je objavil tudi in.g. M. Cokl v Gozdarskem vestni-ku 1-2/1954, Ker je postopek tehnično in teoretično nekoliko zapleten, ne kaže, da bi sc v okviru tega etanka s.puščali v tehnične podrobnosti. Upam pa, da .mi bo Gozdarski vestnik omogočil, da bom o tem vprai.^anju razpravljal posebej. Že takofj bi pa poudaiil, da smatram za zelo poziti-vno, da se zanima.nje za nepo,sredno ug^otavljaiije prirastka vedno bolj Širi, ak o ravno je v stari Jugoslaviji bila ta metoda skoraj neznana in se piri urejanju državnih gozdov ni nikjer uporablijala, č) Določanje normalne lesne zaloge in njene strukture Spredaj je bilo ze omenjeno, da morajo biti vsa naŠa (prizadevanja -usmerjena k enem.u cilju: povečati in kvalitetno izbo-ljšati prirastek, P-riiastejk moramo povečati do tiste meje, kol to ustreza naŠim podnebnim in splošnim rastisčnim ra.z-moram Glavna vzroka, da je pTirastek naših gozdov tako nizek, sta: a) prenizke Icstie zaloge in b) nepravilna strufctura sestojev. Bistvena naloga taksacije je ustvarjenje pogojev, da bi se lesna zaloga povečala do tiisle višine, pri kateri je mo'g^oce doseči največji prirastek. Ce se torej 1Ü1 vpraäamo, kolikSna je normalna lesna zaloga za prcbiralne gozdove, moramo odgovoriti, (ia je to tista najnižja naloga, -ki omogoča Tia^jvečji prirastek. Toda tudi w normal na« lesna zalO'ga sama po sebi ne more jamfiti najviSjeiga moSnega prirastka, £c notranji scs-tav prebiral ni h go®dov ni tal^^ei], kot bi moral biti. Raapo-reditev dreves, iprostorno' in po debelinah, mora biti taka,^ da slabsa drevesa ne ovirajo rasli boljSim drevesojn. RaKcn tega mora biti v prcbiralnih gozdovih omogo-fcno tudi trajno in ncpreikinjeno pomlajevanje. V ureditvenem elaboratu taksator lahko predpise, kako naj se ipostoipoma veta (v izjenvTiih primerih tudi manjša) lesna zaloga do tiste stopnje, ki ustreza normalni nalogi. I.ahko tudi o.paaarja. kako naj se vriSi;jo sečnje, venda.r .pa pravilne strukture >pirebiralnih gozdov nc more ustvariti taksator, temveS gozdar, ki od-kaiuje drevje za poseik, Zaito je pii prcbiralnih gozdovih talcsacija tako lesno pavezana i gojenjem in izkoriščanjem, da je težko postavili ostro mejo med njimi. Zato mora tudi pirl nas o«bveljati načelo, naj ae taksacija postopno spoji i. gojenjem v eno celoto Kriterij, ali bolje refeno sredstvo, s čigar pomočjo ocenjujemo normalno stanijc strukture, so frekvenčne krivulje. Ker sem o tem svojčas Že obširno razpravljal, mi ni treba ,pönavljati. Glede viäine lesne zailoge, ki naj jo smatiramo za normalno, moramo priznati, da to vprašanje ^e ni dokončno razjasnjeno. Na sploäno cenimo, da znaša v na^ih pogojih cjd 250 do 350 mV^a, Niija moja velja za listavce in za. sestoje iglavcev na slabih rastiSčih, viSja pa za iglavce v naj bolj Si h pogojih. (Su/rvc je svojča-sno zastopal nincnje, da je normalna lesna zalaga pri listavcih 200 mV^a, pri iglavcih ipa 300 mVha,} Omenim naj Se višino-normalne lesne zaloge, kot jo je po raznih doma£ih in tujih vzorih sestavil ing. Igor Kraut. Predpostavlja, da so v sestoju zastopane jelka s 50%, bukev in smreka pa s po 25% in da je največji prsni premer 60 cm. Kraiut ceni, da v takem sestoju pri normalnem številu 4ß6 irireves na 1 ha {s premerom nad 15 cm) znaSa normalna lesna zaloga 352 ni^/ha. Na temelju dosedanjih opazovanj sem mnenja, da ta shema dobro ustreza meSanim prebiralnim gozdovom na dobrih bonitetah, zlasti na visokem krasu, Poznam pa tudi prebiralne gozdove, seveda so 2elo maloštevilni, ki imajo izredno ipra»vilno struiktruro. Pomlajevan.je teče popolnoma pravilno, le«na zaloga pa rnaJa okrog 600 ni®/ha. Ko sem se podrobneje bavtl z enim i&med takih gozdov, sem z vrtanjem ugotovil prirastek hliw lOm'/ha. Pj-epričan sem, da bi bU prilastek šc -nekoliko večji, če bi sni žal i lesno zalogo. Iz vsega isvajam zaiklijuček, da je ena najibolj važnih nalog naäega gozdar.stva, ugoto'vltev pravifee »normale« za lesno zalogo in s tem v zvezi tudi strukturo naSth prdbiiralnih gozdov, d) Etatnt račun Ureditveni elaborat mora predvideti vse gospodarske ukrepe, k! jih je treba izvesti v določenem 'gosdiu v naslednjih 10 ali 2Ü letih. Mctd vsemi temi ukrcipi pa je brez dvoma najbolj važna določba o obsegu, kraju in čaisu sečenj. Določanje letnih posdkov — etatov — je tista specialna dejavnost taksatorjev, ki naj,globi je in najneposrcdneje posega v splcwnc družbene interese. Zagotoviti je treba trajni dotok lesa iz gozdov. Sečnja navadno bistveno ivtpliva na priraSčanje gozdov in sekira je na.jvažnejže orodje za uravnavanje prirastka, Tajksacrja skuša doseči povečajije prirastka na ta način, da »normaliziraa lesne zaloge. Če je zaloga večja od normalne, ledaj pi-odpisuje posek, ki jc veČji otl prirastka. Če je zaloga prenizka, naj se seka manj, da bi v teku določenega števila let dosegli najprej normalno lesno zalogo in bi odtlej dalje sekali toliko, kolikor bo priraslo. Za izračunavanje etata uporablja>mi) ta'ko tmentxvano »formulo avstrijske ka-meralne takse«, aili kot jo imenuje Knuchd; »splošno etatno formulo«. Po mo-jeni ronenju obrazcc Ü sploh ni »formula« v navadnem irnatematičnem poimcnu besede, temvcc z^araj ra-zloženo ekonomsko načelo, izj-aženo z rnatematiEnimi simboli. Vpraianje je, v kakS-nom času lahko dosežemo normaliiacijo lesnih zalog. Včasih slišimo .mišljenje, da fci bilo najbolje za nekaj časa u3ta.viti vsako sečnjo, da bi sc gozdovi opomogli iu poipravill. Brez Oizira na to, da jc popolno ustavljenjc scČenj ekonomski abswd, je hkrati tudi biolojki nesmisel. V vsakem še tako predeč izkoriščenem gozdu je tröba tu in tam posekati kakšno bolno ali deformirano drevo. Strogo izvajana seleikcija, ki odstranjuje iz gozda vsa manjvredna drevesa, ki oviirajo rast boljših, je sredstvo ?.a .povečanje prirastka. Sečnje s takSnim gojitvenim ciljem imenujemo sanitarne ali higienske sečnje in predstavljajo najnižjo mejo etata, ki ga taiksaior mora predpisati. Najvišja mera etata v okviru z zakonom p^redpisane ts-ajnosti gozdnega gospo-rfai^stva jc po«t.k, ki je enak .priraslo. Ako posekamo toliko kot .priraste, ledaj se stanje gozrda ne spreminja aitl na boljše niti na slabäe. Možne so pa seveda strukturne spremembe — ptvboljsanje a)i poslabšanje. Vzemimo za primer, da je v nekem gosdu ugotovljena stvarna lesna zaloga 2.^0 roViiSi medtem ko bi normalna marala biti 350 rn^/iia. Pdrastek naj bi znašal a mVba. Na osnovi strukturne anali-zc je ugotovljeno, da je nujno treba posekati vsaj 2 mVba letno. Torej doibijno najviijo mejo etata ,6 m^, najnižja pa je 9 m^. Katero bomo isbrali? Da hi idoloČili etat, se moramo na-jiprej odloČiti, v kakEnem obdobju naj bi se lesna zaloga normalizirala. Ako- vzamemo za izravnalno dobo »a« 50 let, deficit pa anaJa IDO'in', pomeni, da je treba povečati zalogo za a m' letno. Ker znaSa prirastek 5 m', bi v tem primeru posekali letno 3 mVba, Toda, aVi so nas piii tak: odločitvi vodili samo čisto strokovni poglodiV Mislim, da ne. Veliko vlog^o igrajo tudi subjektivna naziranja. Gozdar bi se odločil za etat 2 m^/ha-v želji, da bi se lasna zaloga či«! prej notr.maUrziraia, medtem ko bi nc-potrpežljivi in kratkovidni potrošnik iiahteva! najvišji posek, to je 5 m", Višini obeh etatov sta v okvim znanstvenih in stroikovnih načel o urejanju gozdov, kdo naj torej odloča o višini etata? Po mojem mnenju je za take odiločitve pristojna le ljudska skuipiiost, ker je samo ona potrojnik lesa in mora tudi sama prenašati omejitve, ki so posledice znižanega etata. Vprašanje o določanju letnih etatov ne moremo pravilno in dokončno reŠiti, Če iie upoštevamo družbenih faktorjev, V Sloveniji smo lani posekali ok, 4,500,000 .prirastek pa znaša po do stdaj dostopnih cenitvah okrog 2,300.000 rti'. P>rcd]agano je bilo, naj bi znašal normalni letni etat 2,100.000 m', torej za 200.000 m' man;j od ocenjenega prirastka. Znižanje poseka od -1,500.000 m^ na 2,100.000 m^ (predstavlja samo po sebi ogromen družben! napor in ne bi bilo žiivljenj^sko. Če bi zahtevali Še večjo štedojo. V stari Jugoslaviji se jc večkrat dogodilo, da so i.zde)ovali ureditvene elaborate, pri tem 'pa sploh niso fupoštevali družbenih 'potreb. Urejali so n. pr. državoe gozdove v krajih, kjer kmetje sploh niso imeli svojih gozdov. KLjub temu pa ureditveni elaboiat ni predvideval nobenib .posekov za kritje lokailnib potreb. Zgodilo se je, da so bili taki elaborati od pristojnih oblasti tudi potrjeni, toda izvajati jih ni hilo motgoče. Ljudje so si sami jemali tisto, brez Česar niso mogli živeti. Zato ^te mi zdi predvsem važno, da se taksatorji zavedamo, dn so nerealni in neživljenjski tisti ureditveni elaborati, Ui jih d.niJba ni odobrila iii ni ukrenila, vse potrebno, da bi zajamČila njihovo izvajanje. Iz lega i^tvajam zaključtk, da za jiravilno izračunavanje etat a in isploh za pravilen sestav ureditvenih elaboratov nc zadošEa.jo samo stio-koviie in znanstvene smernice, ki jih daje znanost o ure j an ju goü'do'v, temveč so potrebna Sc -dodatna navodila. V kapitalističnem .gospodarskem sistemu dajejo taika dodatna navodila lastnik gozdov in evcntualoi posebni oblastni predpisi, v socialistiinera gospo-dariskem sistema jili pa daje družba v obliki obveznih perspektivnih planov in navod)! za njihovo izvajanje, c) Perspektivni plan Naä novi ^zakon o gfoadoivih v tlenu 4. določa, naj Ljudska skupščina LRS predpiše dolgoročni načrt za naprcddc gozdarstva. Na temelju tega na£rta naj bi se izdelali gozdnogospodarski načrti za vse gozdove. Po mojem mnenju je zakono-daijalee mislil ,pri tem na elalborale, ki jih v strokovnih irogih navadno imenujemo "perspcktiivne plane« in «ureditvene elaborate«. V zakonu ni podrobnejših prcd-pi,sov glede sestavljanja teh načrtov. Tudi v naSih strokovnih časoipisih se do sedaj o tem Se ni razpravljalo. Morda ne bo. odvei?, Če razložim svoje osebno mišljenje, ka)tJen naj bi ibil tak perspektivni ;plan. Spredaj ^em ze omenil, da strokovnjaki ne moremo pravilno izdelati ureiditve-nih elaboratov, če ne dobimo dodatnih navodil v obliki perspektivnega plana. Zato bi moral perspektivni plan vsebovati tudi take smernice, ki bi strokovnjakom omogočile izdelavo podrobnih u.reditvenih elaboratov in jim zagotovile, da bo njihovo strokovno delo v skladu z družbenimi potrebami. Zaradi tega bi bilo po mojerti mnenju ipotrebno, da bi ime! petspektivni plan tele sestavne dele: 1. Stanje gozdnih fondov, ugotovljeno na temelju inrventarizacije i^ leta 195! in korigiraivo po ugatovitvah taksatijc v letih 1952 in lt)5.'i. Kjer so bile izvršene natančne meritve, bi bili upoštevani ti podatiki, kjer .pa novih iamev še ni, bi morali s previdnostjo upoštevati nove rezultate pri podobnih »bjektih. Ako je bila pri inventarizaciji za neki objekt ocenjena lesna zaloga s lOflm^/ha, natančna meritev pa je ipokazala ISÜmVha, tedaj moremo tak rezultat predvi.de-vati tudi za neizmerjcni objökt, vendar pa zaradi sig^imosti ne hi smeli vračunati 20% povečanja, temveč nebaj manj, saj nas naše oko glede podobnosti obeh objektoiv lahko tudi vata. Za ocenitev lesne zaloge in -prirastka v nedržavnih gozdovih bi mogli mnogokrat s pridom uporabiti rezultate taksacije razkropljenih državnih gozdnih parcel, 2. Smernice za gojenje, obnovo, ne.g o in varst'vo gozdov. Nedavno je bil ;po navodilih zveiznega Sveta za kmetijstvo in goada.rstvo izdelan 20 letni perspektivni plan. Določbe, ki so bile postavljene v zvezrii .plan, bi bilo potrebno prenesti ttidi v rcpubliS^ki plan. Po mojem mnenju pa ne bi bilo koristno, če bi se z vso strogostjo držali samo zvemih navodil. Plan gojenja gozdov je predvsem odvisen od stanja gozdov na določenem ozemlju. Po podatkih in ven-tairizacije imajno v Sloveniji v zaokroženih številkah: a) neobraslih gozdnih ipovršiti in kraäkih goličav . . , . , 20,000 ha, 'b) degradiranih grmišč . ....................20.000 ha, c) nizkih gozdov, ki so deloma v zeJo slabem stanju .... 50.000 ba, d) visokih cncdobnih gozdov . ............100.000 ha, e) visokih prehiralnih gozdov ............ 700.000 ha. Med iprcbiralne gozdove so vrteti tudi steljiiiki, ki jih je okrog 170.000 ha, in varovalni gozdovi, katerih je približno prav toliko kot steljnikov. Perspoittivni -plan mora odločiti, ali smo s takim stanjem zadovoljni, ali 5o pa, potrebne spremembe; n. ipr. pogozditCT kraških goliČav, pTCmena grmišC v iii^ke gozdove in nizkih v ■viso'ke, sprcsnenitev /liiČina scJenj v enodi^bnih gozdovih itd. 3. Smejnicc za i z.k o r i S 11 a n j e goz-dov bi morale vsebovati odredbe o načinu ugotavljanja tatksacijskih elementov (taksatijtska preddela) in o metodah urejanja ^osdncga -gospodarstva (kontrolna, kombinirana). Najvažnejši pa bodo brez .dvoma predpisi o določanju letnega ctata. Te odredbe naj ijpohiijo praznino med najnižjim in najvišjim možnim elatomi o ccmcr sem govoril žc spredaj. Pojavlja se načelno v^prašanje, ali naj težimo -k ^u ravni lovki«, ali pa naj individwa]no o'bravnavamo posamezne kategorije gojdnih ipnsestij oziroma razne gozdne predele. Ko so bili gozdovi izredno močno obremenjcoi, smn skušali ta bremena čim bolj enakomerno porazdeliti, tako da nikjer ne bi zaEli v devastacijo, Naia težnja je bila, da bi gozdovi z 'večjiml lesnimi zalogami .prispevali vcc za plan, od onih s slabo .zalogo. Ali naj sedaj, ko gremo v obratni smeri, fiudi zahtevamo, da naj go-zdovi t-boljio lesno zalogo v vetji mc.ri pris.pCivajo 'k normalizaciji lesnih zalog? Po tej logiki bi se lahko zgofli-lo, da bi relativno dobre go\zdove (200—300 mVha) morali bolj obremeaiti in zniževati njihovo lesno zaiog'o, da bi se slabši 'gozdovi Čim prej popravili. Na lak način iznivelirani gozdovi bi se cnakoimemo zbaljšcvali. Sodim, ida tak postopek oe bi bil uspeäen. Menim, da gozdove, ki so relativno dobri, čim prej pripeljemo v normalno stanje, v normalno produktivnost, njim bi pa postopoma sledili drugi relativno stabSi go(Miovi. Sestoja, ki ima, recimo, bO m'/ha in slab prirastek, ne moremo niti v 80 letih spraviti v normalno stanje, medtem ko prebiraUii seslO'j 'S 300 m^/ha lahiko nOTmaliziramo v manj kot )0 letih. Smcrnice za izkori.sčanje g'ozdov bi morale torej upoštevati .potrebe celotc, ki mora bili deležna vsaj tistega letnega etata, brez katerega se ne more odvijati normalno gospodarsko življenje. Hkrati pa .moramo npoätcsvati tudi posebne pogoje gozdne proizvodnje, 4. Perspt-ktivni ,plan 'bi moral obravnavati tudi vprašanja tr^ns'porta lesa, mrežo gozdnih k O' m ll^ n i k a c i j in njihovo povezavo a jaivnimi 'prometnimi sredstvi. "V pozitivnih odločbah bi morala biti Karisatia bodofa prometna mreža ter način in tempo izgradnje. Menim, da .bi se morale pvi obravnavanju transportnih .problemov določiti tudi lokacije iprirodnih koncentracij lesnih mas zaradi nadaljnje indusbrij.^ke predelave. Tak perspektivni plan bi služil kot podlaga za planiranje -razvoja lesne industrije in lesnega gospoidarsbva. Nadaljnji razvoj dela pri urtjaniju gozdnega gospodarstva v LRS si lahko predstavljamo takole: Ko bodo sesta-vljeni uixditveni elaborati za vse gospodarske enote v posameznih gozdnogospodarskih območjih, bo treba pristopiti k )zdetavi komipleksnega elaborata za vse območje. Območni elaborati bodo služili kot podlaga za iizdelavo dokončnega ropu'bliökcga načrta za razvoj gozdnega gos,po-darstva. Pri tem bo seveda treba upo^tevat) ■upravnopoliticne meje, oziroma meje komun, hkrati pa tudi meje sipecialnih gozdnogospodarskih enot. Ta dvojna kolo-teČina sicor nekoliko otežkoča delo, vendar niti »daleč tie ioliko, kot si navadno predstavljamo. Ce hi 'bilo pri sestavljanju osnovnih elaboratov treba zbrano gradivo prikazati tudi po upravnopolitičnih mejah, tedaj evcntuajlno potrebne pre-gruipacije tudi ne zahtevajo ,preveč Časa. Ureditveni elaborati, ki jih sedaj sestavljamo, bodo imeli le omejen rok veljavnosti. Vsakih 10 let bi jih morali revidirati. Pri teh revinijah bi se lahko tudi upoštevale eveot'ualne drugačne smernice definitivnega republi&kega gozdnogospodarskega načrta (perspektivnega plana). -s f) Obbodnjica Obhodnjica je razdofcje, v katerem se pri prebiTaiijii vra&anio na isto mesto in v isti ddidelek. Definicijo ponavljam zaradi tega, ker v aaŠi strokovni javnosti pojmi o obhodnjid 5e niso .popolnoma vaK^iäCcni. Hrvaški logarski priročnik navaja, da je obbodnjica enaka -prehodni dobi iz 'predzadnjega v zadnji debelinski rawed. Tudi pri nas čujamo včasih podobna miäljerija": Sodim, da obhofdnjica nima nobene ivezc a etatnim rafunom niti s prchodn.o dobo. Dolžina obhodnjice je odvisna od gojitvenih potreb in transportnih motnosti. Cim krajSa je, toliko tioljŠa je z gojitvenega staliSŽa, seveda če s iprcpogostlmi sečnjami in invlačenjem lesa ne poškodujemo prirastka. Na^i kmetje pogosto celo vsako leto sekajo na i^stih površinah; pri tem pa so z sdravstvenega stališča kmečki gozdovi mnogo boljši od veleposestniških, kjer je bila obhodnjica dolga 20 ali že več let. Z etatnim ratimojn izračunamo, koliico lesa s-mcmo letno .posekati na dani povrSini- VpraSartje, kdaj izkoristimo etat, ali vsako letu Sipao-ti, ali v petktnih obdobjih, ali pa ie v daljSih časovnih razmakih, nima nobene zveze z etatnim računom. PaČ pa postavljamo omejitev, da obhodnjica ne sme biti tako dolga, da bi iz nje retrultlrala intenzivna sečnja, ki bi presegala 20, v skrajnem slučaju 25% lesne zal&gc. Pji tail(o intenzivnih sečajab se pokvari bioloSko in strukturno ravnovesje prehiralnih gozdov ter so nato patrebna desetletja, da «e storjene napake poiiravijo' IV. TEHNIKA UREJANJA ENODOBNIH GOZDOV Težko je najti pravo mero pri izbiri problemov, na katere smo nalef.eli v zadnjih dveh letih ipri izvajanju ureditvenih del, in ki bi jih bilo treba javno obravnavati. Tudi na področju urejanja enodobnih gozdov je toliko problemov, da sploh ne moremo pomisliti, da bi se ne dotaknili vsaj glavnih. Kakor vemo, je .povprečni prirastek v enodobnih gozdovih v .prvi vrsti odvisen od dolžine traijanja obhodnje. Predolge ali prekratke obhodnje da.jejo manjSi prirastek od obhodnje, ki jo Imenujemo »obbodnja največjega prirastka mase«. Poleg dolžine obhodnje vpliva na količino prirastka tudi nega «estojev, predvsem pa pravilno redčenje. Redčenje ne vpliva toliko na količinsko poivečanje prirastka, kolikor na prirastek kvalitete, vrednosti. Na temelju dosedanjih wjkuäenj se mi dozdeva, da v Sloveniji nismo zadosti upoštevali ta sploäna načela za povečanje prirastka. Zanimivo je, da ima:jo na£i cnodobni gozdovi, v«eti kot ceiota, dokaj pravilno razmerje starostnih .razredov. V tej kategoriji nam ne primanjkuje starih gozdov; v mnogih enotah jih je Se celo preveč. Prestari gozdovi so se oWrzali 'zlasti v onih predelih, kjer jc prometna mreža slabo razvita in kjer bivJi gozdni posestniki niso posegali v oddaljene gozdove. Izgradnja ccst je tukaj v neposredni zvezi s povečanjem prirastka. Ti prestari gozidovi slabo priraSčajo, rekli bi lahko, da brez koristi zavzemajo proizvodne površine. Res je sicer, da jih absolutno vzeto ni voliko, toda škoda je vsakega kubičnega metra prirasfica, ki ga zapravimo. Poleg takJnih ovir za po-ve-Čanje pj-irasiJta .pa naletimo -včasih na oviire tudi v strokovnih krogih, tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Mflogi naši strokovnjaki so še vedno .prepričani, da so storili poizitivno delo, če so odložili sečnjo ista-iLh sestojev še za neka;j let. Pj-av te dni sem naletel v Trnovskem gozdu na ,poidat;ke, da so nekateri odseki stari tudi po 200 in več let. Tamkaijšnji taksator jc štel letnice na ok. 40 cm debelih bukvah in jih je naštel preko 200 {seveda je im(^ral uporabljati močno povečevalno steklo}. V starem elaboratu ^za ta gozd pa naletimo na opa.zko, da starosti niso po-vsod vzete kot iprave frzične starosti, temveč kot gospodarske starosti, ki bi jih morali imeti sestoji danih dimemij. Tako bi n. pr, dvesto let staro bukev s premerom 40 cm Stcli 80 let staro in bi jo pustili, naj >vrastea naprej, da bo dosegla predpisane dimenzije, ki označuje ključni iadelavi in pričakujemo, da borlo ii&goto-vljem in do poletja predloženi v odobritev. Od skupno urejene povrSine odpade na kmečke gozdove samo 10.000 ha, z vsRmi ostaJimi gozdovi gospodarijo GG I/ go.mjega pregleda je ra-Kvidno, da jc ipostalo pobo klupiranje naj"važnejša operacija pri ureditvenih delih. Raz-veseljivo Je, da je delo saniio zahtevalo prehtxl od pribJiinih mctnd k načinu dela, iki bo jamčil največjo natančnost rcsultato-v, V rcpuhliškem povprečju se porabi za klupiranje 1 ha delovnih ur. StroSki za delavce znašajo 200,32'diii, skupni stroški pa 223 dtn/ha. Največjo storilnost je izkazalo KGP Kočevje, kjer je bilo za 1 ha porabljeno )c 3,20 delovne iire, izdabki 'Za delavce so znašali 144 din, skupni stroški pa 193 din, Najraanjk dosežena storilnost je okrog- 10 delovnih ur za 1 ha ter 357 din za mezde, skupaj 48S din/ha. Ta velika ra^lilta v stroSkih je nastala v glavnem zaradi sledečih razlogov- Tam, kjer so bili klupirani veliki državni kompleksi ter sestoji 'Z močnejšim tn zato maloštevilnim drevjem, kjer so delali 'V letnih mcsecih, ko je dan najdaljši, so dosegli najlerpše uspehe. Tam -pa, kjer so bile klupiranc majhne razdrobi j ene in izolirane iparcele, kjer je bilo največ časa izgubljenega s hojo in iskanjem mej, je bila dosežena zelo nizka storilnost. Iz gorii:jih navedb dobljen: zaključek nam pravi, da je treba delo tako organizirati, da bo dosežena čim večja storilnost. Zato naj bi se zaenkrat tam, kjer je to mogoče, počakala s precizno takcacijo razkropljenih gozdnih parcel, ker bi jih z neprimerno manjšimi stroški in izgubo časa lahko obdelali ob klupaciji nedržavnih gozdov. Tudi je treba delo tako organizirati, da ne bo treba delati äe v decembru, kot se je lani ponekod zgodilo. Uporaba primerjalnih krogov in prog iz leta v leto pada. Pokazalo se je, da je pri našem razkosanem goifdnem posestvu .potreben zelo velik odstotek primerjalnih ploskev. Leta (0.53 so znašale 9% od skupne površine. S tem se je znižala storilnost na 2,61 delovnih ur za I ha zajete gozdne površine, stroški pa so narasli na 96 dinarjev. Tudi okularna cenitev, če nj izvajana s potrebno natančnoafjo in vestnostjo, ni tako cenena, kot navadno mislimo. V republiškem povprečju znaša 0,43 delovne ure -za I ha površine, stroški pa 31 din/ha. Drevesnih viŠin je bilo v letu 1953 izmerjenih blizu 200.000. Za 1 drevo je bilo porabljene 0,035 delovne ure, strošek 'pa znaša 3,47 din/drevo. Pri IzJočanju sestojev z istočasnim opisom znašata povprečna storilnost dela 0,308 'delovne ure >za I ha in strošek 21 din/ha, Kontrolna metoda zahteva, da so meje na terenu vidno in natančno označene. Skupni st)roški za I km notranje meje so znašali 260 clio, za zunanjo posestno mejo pa 46.5din/km. Naj šc 'prlpomniin, da ovira evidenco o storilnosti in stroških urejevalnih del tudi to, ker v.sa GG ne knjižijo stroi^kov na enak oaČir\ ZAKLJUČEK Pi oblem, ki sem se ga lotil v tem članku, je obširen in ga v okviru strokovnega časopisa ne moremo v celoti zajeti. Želel sem samo v najkrajših potezah prikazati razvoj urejanja gozdov pri nas, hikrati pa orpozoriti na nekatere glavne probleme, ki sem jih srečaval v praksi. Naj se v kratkih- Črtah o'zremo še v bližnjo bodočnost. Iz spredßjega prej led a je razvidno, da je urejevanje v 2 letih zajelo več kot polovico gozdov, s katerimi gosipodarijo GG. Ko bo iapolnjcn -prograaii, ki je predviden za I. 1954, bodo v glavnem obdelani vsi večji državni gozdni kompleksi. Nekaj zaostanka bo üamo pri GG BrcKicc, Most, Maribor in Postojna. Ponekod bo osta.1 neurejen samo del razkropljenih državnih gozdnih iparcel, »ki nam tako zelo iinižujejo po-v-pretnc storil nosi: dela. Po mojem mnenji] nI pEumetno, da bi l;a'ksacija tratila £as 7, iskanjem in üamejitivami takšnih izoliranih parcel, ko nas čaka še og^romro važnejšega dela. Pred nami stoji že naloga, ki po svojem obsegu in splošnem pomenu znatno presega že opravljeno ddo. Skoraj 600,000 ha kmečkih gozdov čaka na taksa-torje. Teoretično iplat tega protblema smo rešili že dokaj uspesno; obrati Tnoramo j;a se mno^o izkušenj o organizacij,i dda v tem sektf>rj'U gozdnega lastništva. Na zadnji konferenci tafoatorjev je bilo sklenjeno, da bodo taksatorji v äporaztmiu z okrajnimi goadai-skimi organi organizirali v vseh okrajih ureditev kmečkih gozdov vsaj v eni katastrski ali upravni občini. Pri tem bodo uporabljali LzkušnjC: ki so jih pridobili na območju MLO Ljubljana ter OLO Kranj in Slovenjgradec. Načrtna ureditev gozdov naj 1)1 'poistala skupen cilj vsega našega ljudstva, ne pa zadeva samo ožjega kroga strokovnjakov. Za dosego tega bi bilo po mojem po-tiebno sprejeti sledeča načela: ! E n fj stav n ost delovnih metod mora postati glavni delovni princiip- urejanja nedr/avnifj gozdov. Lc tedaj, če bodo najštrSi sloji razuroeli cilje, ki jih zasledujemo in našli .pravilna pota, ki vodijo do njih, bomo mogli računati na vsestransko pomoČ vseh prizadetih. Strokovnjaki 'pa so ^ioižni, da se izogibajo vsaki nepotrebni 'kam![>likaciji tehničnih -problemov. Res pa jc, da je v rmno-gih iprimorih lažje biti kompliciran, kot pa enostaven in jasen. Zato enostavnosti ne .smerno istovetiti s prinlitlvisraom ali s povrSno imiprovi'zacijü. II. Stremeti moramo za spoznanjem gibalnih sil, ki so ustvarile oblike naSe.gaikmeČkcga gozda. Ne smemo zagovarjati komodnega staliSča, da kmet ne zna gofrpoda-riti z gozdovi in da jc vsakdo poklican, da ga o [cm pouči. Osebno sem prepričan, da je re-snica prav obrafna. Med našim kmečkim .prtb i val stvora je zbranega ogromno znanja o postopanju z gnzdnm, zlasti pa glede .prebiranja. Mnogi naši kmečki gozdovi so lahko vzor vsakemu domaČemu, tudi strokovnem forumu, tt pa so kmečki gozdovi v zelo mnogih primerih resnično slabi in zanemarjeni, tedaj vzrokov temu normalno ne smemo iskati v v .znanju ali neznanju, temveč drugje. Zavoženo kmetijsko gospodarstvo, izplačila dot, pravde, bolezni, pijančevanje in lahkomiselna zapravljivost so v večini primerov vzroik propadanju kmečkih goizdov. V mnogih drugih primerih pa kmet ne goji g&zda zaradi lesa, kot navadno gozdarji predpostavljamo, temveč zaradi stelje. Bolanih gozdov v teh primerih ne moremo zdraviti s poučevanjem tn propagando, temveč z ustreznimi gospodarskimi ukrepi. Prepričan sem, da bomo prav ob urejanju kmečkih gozdov silno ipoglobili znanje o ekonoms>kl problematiki naše vasi, hkrati pa razSuili tudi poznavanje .pestrih oblik našega ^ozda. FORSTEINRICHTUNG IN SLOVENIEN Einleitend gibi der A. eine kurze Udiersicht betreffend die Entwicklung des Forstein-ricliLungswcseiis in letzten 50 Jahren, Eingehender befasst er sich mit den Angaben unber die durchgeführte For.^ttaxatioii in Jahren 1952 u, 19ä3. In diesen 2 Jahren sind ausge-nvbeitEt Emrichtungsdaborate fwr MO.000 ha Sfaatforste und cca 10.000 ha Bauernwälder. In Slovenien haben mehr als 75% der Wälder einen ausgesprochenen Plentcrcharaktcr. Für ihre Einrichtung wurde emc Kontrollmethode angeoommen. Autor berichtet, dasä die Kontrolhnethodeo in Siovetwen keineswegs neu seien. Seit mehr als 40 Jahren wurden Uie Forsttinrichtungen und Forstverwaltunf in einig-en der Gros s wa.1 dringen infierkrains so gefühlt, dass eine dauernde ZuwachskontroUe nach bekannten Prinzipen ermöglicht wurde. Diese Methode ist nicht identisch mit der »Methode du Controile« von Biolley. Auch )ial E. P-&gačnik, Waldbesitjer in Paheingcbirge eine originale Art der Kontrolljnethode eingeführt -uDci nach diespr mehr als Jalire gewirtsrha/tct, AU HaupUweckc der Einriclit-uag wird bezeichnet; Erfassung des wircklichcn derücitigen Zuwachses und Massnahmen m seiner Erhöhung. Im w.i-lercn befasst sich der Artikel mid den Fragen dtr Einrichtungspraksis und den Erfahrungen der letzten zwei Jahre, Zuletzt wird gesprochen voo der bevorstehenden Taxation der Bauernwälder, es hand;;lt sich um cca 600.000 lia WaIHflädie. VAŽNOST NACEL PRl OBRAVNAVANJU GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V GOZDARSTVU Leopold Pogačnik (Ljubljana) Za gozdno gospodarstvo so »snačilne nekatere ipecifičnosti, ki jih pri ubrav-na-vaoju g-ospodarske organiiacijc igozdarstrva ne smemo prcareti. Te posebnosti, ki jih je ipotrebno posebej 'poudariti, ^o s5cdečc: 1. Gazdovi so splošnega ljudskega pomena ne glede na lastninski odnos ali sektor lastnine. 2. Od umnega -gospodarje rt j a z ■go'zdovi je odvisen ne samo obstoj in ra,ivoj gozda, temveč tudi vodni režim, energetski sistem, prometne napra.ve. -kmetijstvo, klimatske raimere in še marsikaj, kar nudi spioSno osnovo za. ostalo gospodarsko dejavnost. 3. Posledice nepravilnega gospodairjenja -z gozdovi se ne kažejo samo v g&idncm ,področju, ampak jih občutimo tudi na ostalih .področjih gospodarstva v okrajnem, republiškem in budi avezncm merilu. 4. Gospodarjenje i gozdovi zahteva, da se mora tržišče prilagoditi zmogljivosti gozdov in ne obratno kot pri ostalih go.spodarskih dejavnostih. 5. Poseica zrelih lesnih mas ni mogoče b-rez Škode za trajjnost gozdne proizvodnje povečati do tolikSSne mere, da bi pridobili zadostne količine lesa za neomejeno kritje potrcfo. 6. Za gospodarski goiad je značilno, da z vlaganjem dela v obnovo in s sečnjo (kot gojitvenim ukrepom) človek bistveno povečuje prirastek lesne mase, 7. Vloženo delo ustvarja količino in obliko družbenega proizvoda gozdarst.va; verrdar dohodkov za ik-ritje strošfcov ne ustvarjamo istočasno z opravljenim delom. Dohcvdki so zaradi dolgoročnosti gozdne proizvodnje od vlaganja stroškov časovno izredno odmaknjeni in nesorazmerpi- S, Gospodarska organizacija gozdarstva nam služi kot osnova in sredstvo za doseganje gozdarstvu določene)ga ekonomskega in finančnega cilja, ki se glasi: izgraditev .gozda kot glavnice, ki nam daje bolj ali manj trajni donos. Pri tem je dolgoročnost gozdne proizvodnje okvir in izhodišče za doseganje vsebinskega cilja. Trajnost donma drugače: Letni obseg del je iizvleček ali naloga, ki je v «zeta ijt go,z dno perspektivnih planov tti se ponavlja vsako' leto. Medtem je v drugih dejavnostih drugače: perspektivni plan je važen samo pri ugotavljanju obsega proizvodnih kapacitet, dočim se letni obseg proizvajanja orientira po tržišču, 17, Gospodarska organizacija v gozdarstvu ima posebno definicijo ali ime, ki ni ne ustanova ne podjetje. Posebnost tega naziva pa opredeljuje določeno obliko gospodarjenja v goadarstvai, ki se razlikiije od gospodarjenja djctjar a) vsa piometna .podjetja, PTT, — t. j. celoten prenos vesti, oseb in blaga, b) kulturjioaabavna podjetja: gledališča, kino. koncertne prireditve, instituti, zavodi in dr., c) storitve aa Čuvanje zdravja: higienski :zajvodi, sanatoriji in dr., f) storitve prostih poklicev: usluge a<3vokatov, znanstvenikov, umetnikov in dr. Vsa ta usiužnostna podjetja so vezana samo na uslugo t. j. na kvaliteto usluge in na nič dmigega. Gozdarstvo /bi bilo v zelo ugodnem položaju, če bi moralo skrbeti samo za število in kvaliteto usluge t, j, sto-ritve. Res je, da opravlja gozdarstvo poleg del proizvodnega značaja ludi nekatere posle drobnega uslužnost-nega značaja, poleg tega pa äe ogromne obsežne in posebne naloge trajnega gospodarskega vzdrževanja, gospodarskega čuvanja, trajne odgovornosti in dolžnosti raj, vojnega preidvide-vanja teh del, ki nikakor niso samo skromne usluge, temveč vsebina dolgoročne dejavnosti gozdne proizvodnje, ki jo opravljamo z aktivnim vlaganjem dela za doseganje cilja. Javna straža, n. pr. milica, vzdržuje [prometni red, to se pravi, da ga usmerja in kaznuje nepravilnosti; gasilska organizacija gasi .požar, toda nc obnavlja hiS; — tudi goidarstvo opravlja varstvo istočasno pa zaradi gozdnega požara ali drugega povzročitelja nastalo Škodo takoj obnovi. To pomeni, da ne opravlja samo storitev, temveč tudi obnovo. SHčnih primerov je več. Če 'bi opravljanje goadarskih iposlov vseeno vendarle 'konstruirali kot opravljanje uslu(g iposeibne vrste, torej kot usluge sui generis, tcsdaj je jasno, da bomo pri določanju obsega goz-darjevih uslug ponovno ipr odpisov al i vse tisto, kar je že predpisano, hkrati pa ojbstali ipresd vprašanjem, ali naj opravlja delo operativna gospodarska organizacija ali oblast, ker smo .pravkar natančno razmejili, kaj je ■posel oblasti in kaj gospodarske organizacije. Gospodarska organizacija v gozdarstvu mora biti organizirana tako, da mstreza splošno ljuds,ke'mu pomenu gozdov, da ob upoštevanju vseh specifičnosti, ki so uvodoma nakazane in bistvene za gozdarstvo, jamči za trajnost gosipodarjenja z .gozdovi. 2ato je zaradi že uvodoma navedenih specifičnosti v gozdarstvu jasno, da mora biti tudi oblika gospodarske organizacije specifična. Ta specifičnost gospodarske organizacije se mora odražati predvsem v sledečem: 1. Gospodarska organizacija v gozdarstvu mora imeti gozdnogospodarsko qjodrocje kot teritorij. Kaj vse pomeni vsebina tega pojma, je vsem jasno. 2. Ker mora na tem teritoriju gospodarska organizacija ustvarjati in oblikovati pogoje za trajno donosnost ali trajnost gozdne proizvodnje in ker je to delo dolgoročno, mora biti gospodarska organi.zacija vezana na to področje tudi dolgoročno, ne pa pomikati se s .])odročja na področje. Vseii naštetih bistvenih dolžnosti gozdarstva mkakor ne itiore opravljati usluz-nostno podjetje, kateremu izdajamo nai-oEila le aa konkretne naloge a!i za izvršitev določenega /posla. Zato je jasno, da morajo biti gospodarske organizacije za gozdarstvo organizirane popolnoma drugače kot katerakoli druga gospodarska podjetja, ustanove, zavodi, skratka, zaradi spceifičnih dolžnosti in pravic morajo imeti specifično obliko. Zato mora biti tudi na-dzorstvo nad gospodarskimi organizacijami v gozdarstvu drugačno od običajnega nadzorstva nad ostalimi gospodarskimi oirganizadjaroi ali strokami. Prav vsled te zahteve .po izrazito po i; ebnem nadzorstvu- nad gozdarstvom je ntijna razbrenienitev oblastnega organa od gospodarskooperativnih poslov. Vzemimo ^a primer naslednji postbni znaSaj v gozdarst-vu: gojitvenih del in vsa ostala dela 311. in 312. sbupine igo'zdtie dejavnosti ni miogoče meriti in izkazovati njihovi! iispeSjiost takoj ob pTedlozitvi računa za izvršeno ■str>ritcv; uspeh je mogoče ugotoviti Šele po poteku nekaj let. Z^ ta okblnost kaže, ida je Karadi znača.ja del v gozdarstvu potrebna posebna gospodarska organizacija in zalo t^di posebna gozdarska kontrola in nadzor. Ce poznamo v ikmetijstvu izraz »kmetijsko -posestvo« in je ta pojem dober za doseganje specifičnih nalog JcTnetijskega gospodarjenja, zakaj ne ibi pojem ugozdno gospodar,?lvo« zadoščal za doseganje izrazitih specifičnih nalog v gozdairstvu, Ne po7,namö pa izraza »gozdarsko podjetje«, zato nc, ker ne more obstojati, V podjetjih je namreč ekonomski raöun orientiran samo na uspeh podvzetega posla. V gozdarstvu pa z gospodarskim računom nc zasledujemo samo us-peŠnosti posameznih niti vseh -poslov v celoti, temveč zasledujemo ekonomski raČun gozda kot celotnega in splošnega pojava. Gozd pa ni samo ekonomska baza in sredstvo proizvodnje, tenwcč je tudi življenjska osnova družbe in mnmgih gospodarskih dejavnost! (kar vidimo h funkcij varovalnih gozdo-v in njihovih učinkov). Ne trdimo, da so sodoiine gospodarske organizacije v gozdarstvu rpoipolne in da bi jih ne bilo potrebno kritizirati in omogočiti možnosti nadaljnjega progresivnega razvoja. Toda očitli na račun sedanjih gospodarskih organizacij i-majo tudi svoje railoge; a) ker do sedaj še ni fcil nad gospodarsko Oiperativo v goadarstvu zgrajen nadzorni aparat; b) ker se je nadzor, v kolikor se je kdaj izvajalo, omejeval samo na ozka strokovna vprašanja, nc pa na ekonomiko gozdarstva kot celote na nekem gozdnogospodarskem področju; c) ker se je finančno smatralo goizdna gospodarstva enkrat kot čiste proračunske ustanove, dru^giČ kr^t ustanove s sajtioslojnim financiranjem in na koncu celo kot (podjetja, kar je bilo vse sku-paj nepiavilno. Gozdna gospodarstva so gospodarske organizacije posebnega tipa, iki stojijo visoko nad nalogami običajnih gospodarskih podjetij in -morajo zato imeti tudi posebno vrsto nadzorstva; c) najmočnejši razlog za nejasnost o značaju gospodarske organizacije v gozdarstvu pa tiči nedvomno prav v dejstvu, da lesna masa v gozdiu še ni materialno urejena v gospodarskih knjigah, ki bi dajale smernice in načela iza «pravljaoje z dolgoročnimi sredstvi za obnavljanje igozdov. V-zrok temu je -prav okoliSČina, da ima najbogatejša igospodarska dejavnost naŠe republike resda številen stroikovni kader, ki pa še vodno Številčno ni zadosten (nima ekonomistov), da ibi prav ekonomska in finančna vprašanja dopolnjeval v tisto smer, kamor naj teEe soglasje ekonomskega računa gospodarske organizacije z zahtevami in cilji sploäne ekonomike, t. j. ekonomske poli-tlke gozdarstva. SODOBNA VPRAŠANJA SEČNJA OBROBNIH DREVES V GOZDOTIH, Kl MEJIjO NA NEGOZDNA ZEMLJIŠČA Meja je od nekdaj pojem ta. kričanje dvojnih interesov, io te reso v dveh sosedov, ki ju dostikrat ioči, čeprav idrjzuje njuao posest. Za.to je meja tudi pojem, ki g^a vsakdo izmed mejaSev pogosto po svoje razume, po svoje razlaga iti po svoje dokazuje. Enako pojmo-vapje velja Ludi aa mejo med gozdom in nego^dnim zemljiHeni Zato utegne vplivati tudi na sečnjo obrohnega drevja, ki rasite v ia,kem gozdu. Sosed kmetovalec bo priganjal, da se tako drevje poseka, Češ da mu povzroEa škodo, lastnik gozda pa bo raviial po svoje in seka.1 samo po svojih potrebah. Kaj pa državoi organi? Ali naj ljudski odbor odredi scžnjo takih dreves? Ali naj logar na osnovi izdanega dovcijenja za sečnjo odkaJe za posek predvsem mejna drevesa, da bo tako odvmjeca Skoda od sosedovega obdelovalnega zemljišča? Kaj velja? Kdo ima prav? Sedaj veljavna pravna podlaga za sečnje v gozdovih je zakon o gozdovih {Uradoi list LRS St. 22-7S/53) in pravilnik o dovolitvi sečnje ter o načina in času iikoriČalnji gozdov (Uradni list LKS, št. 17-55/52) Oba navedena predpisa sta upravno (javno) pravo, tato ludi skrbijo za iijuno izvrševanje državni upravni organi. — Zakon o gozdovih postavlja v prvem odstavku H, člena načelo, da moramo sefnjo v gozdu opravljati v skladu z načeli racionalnega izkoriščanja gozda in s posebnim ozirom na pomlajevanje in varstvo goidov. Zaradi doslednega izvajanja teh liačel jc v nadaljnjem besedilu tega S-lena äe prcdpi<;ano, da se sme sekati le na podlagi dovoljenja za sečnjo iti da posek ni dovoljen., če aj bilo drevje predhodno odkazano ia posek, in da spravilo ni dovoljeno, dokler posekani les ni žiigosan. Določbam je v zadnjem odstavku tega člena dodan Je strokovni poudarek v določbi, da drevje odkaže in žigosa sariio pooblaičeni gozdarski usluibenec. — Odstop od navedenega postopka je dopuŠČcn samo fedaj, če je posek potreben zara/li varstva gozdov, kairor to določa 2. točka 13. ČJena zgoraj navedenega pravilnika, to je, če jc drevje napadeno po mrfesu itd,, kar je zopet v skladu z načelom o varstvu gozdov. Potemtakem je iio veljavnih predpisih razlog ^a to. da se sečoja dovoli a!i ne, lahko samo stanje gozda, ne pa potrebe lastnika ali koga drugega. Ta zaključek je kot načelo poudarjen že v uvodnih določbah samega zakona o gozdovih (1, in 2. Člen), po katerih so vsi gozdovi zaradi sploänega pomena in ne glede na lastnika namenjeni splošnim koristim ljudje skupnosti ter je treba z njimi gfrepodaritj tako, da st obstoječi gozdovi ohranijo in da se vzdrži trajnost gozdne proizvodnje,- Tako torej določajo javnopravni predpisi. Odkod izvira torej mišljenje, da lahko sosed, lastnik sosednega obdelovalnega zem-IjiSČa, zahteva posek obrobnega gozdnega drevja ali da ga — vsaj kar zadeva korenine ali veje. i i segajo čez mejo- na njegov svet — celo lahko obseka? To m iS 1 jen je bazira na določbi S ^25- občega državljanskega iakor\ika (iz leta 1811}, ki vsebuje zasebno (civUno) pravo in ki ga je glede na -i. člen. zakona o razveJjavljenju pravuih predpisov, ki so biii izdani pred 6. aprilom IÖ41 in med äovraäni-kovo okupacijo (Uradni list FLRJ št. PG-605/4fi), v dobršni meri še vedno mogoče uporabljati. Po navedenem 5 ■)22 lahko vsak zeiTiljilki lastnik izruje koreniüe tujega dravesa, fci segajo na njego-v svet in poseka ali sicer drugače pora.hi veje drevesa, Če visijo v njegov zračni prostor. K. tem pravnim pravilom pa niorarao naglasiti, da se ne smejo uporabljati za gozdno drevje (v gozdu). Kajti po 9- točki 31. člena zaikona o gozd-ovih je celo kriv prekrška, kdor poSkflduje eno ali več stoječih dreves z zaseko-vanjem, .presekovanjem, Eagaojem, narezo-va-njem, trganjem, sekanjem iveri, vrtanjem, kleäeenjem, sekanjem vrhov ali op drug način. Ob navedenem nesoglasju med določbami javnega in zasebnega prava pa je razumljivo, da je treba prvenstveno upoštevati javnopravne predpise. Ob tem ne ho nezanimiva ugoto- vitev, da. je v zvezi z dotofbo le ocncnjenega § 422, ze Vrhovni sodivi dvor na Dun^tju z odločbo z dne 17. oktobra 1878 doiofil. da je praivica sekanja vej, ki segajo preko mej, vezaJia na omejitve lakona o gozdovih. Iz navedenga lahko iaklju^imo, da sosed kmetovalec ne more vplivati na soseda g-ozdncga lastnika, ali od njega celo zahtevati, da bi posekal drevje, ki mu je pri obdelovanju v napotje Taksno stanje ni odlotilen razlog^, da bi državni organi kakorkoli dovoljevali ali celo odrejali poseke obrobnih dreves v go'zdovih. Emil Gabrovsek IZ PRAKSE REDEK VREMENSKI POJAV Ponoei med 17, in LS. decembrom 195.? je iz megle močno pršilo. PrSenju se je pridružila Se .?ibka burja in tiko se je v igodnjii jutranjih urah pojavila na tleh i» na lirevju .prva poledica. Dne 19. in 20. decembra je deževalo ob pihanju severovzhodnika, kar je poviroSilo, da so poledenele veje in vejice zlasti v zgornjih dveh tretjinah krošenj ter predvsem na grcbenib in predelih, ki so bili izpostavljeni hladnim vetrovom. Polcdenitvc so bile opažene zlasti v oddelkih 10 b, 15 b, 14 b, 14 c, v logarskem okolišu Golobcčevcc GU Postojna, na jelovih in smrekovih sestojih, ki so stari 5(>—SO let, na bukovem mla- Nenavadne eblike žlednatega drevja dajejo čudovito lepo in razkošno okraäeno zimsko sliko, gozdar pa je ob pogledu nanje zaskrbljen, ker je pojav prepogosto težka preizkušnja za obstoj gozda, hkrati pa stroga in \iso.dna ocena dolgoletnega gozdarjevega dela. — Slike so posnete lani decembra meseca na Crnera vrhu. (Foto: ing. Marjan Sebenik) .Ii didju v oddelku 6 a ter na inladetn jcscnovem in smrekovem nasadu v oddelku 5. Razen tega je logar jasvil škodo tudi v logarskem okolišu Zapora na smrekovih nasadih in na bijkovtm iiiladiČju v oddelkih 1 i, 20 c, 15 h, 15 a, 20 a. 20 c in lOe. V istih dneh se Je pojavila i-koda Eudi v kraškem nasadu v bližini Postojne ter na lipah in na javorih v drevoredu cesti Postojoa—Ravbcrkomanda. Prizaneslo ni niti sadnemu drevju iu jc v enem samem sadovnjaltu «med 40 bilo poškodovanih 15 dreves. Ko je močna burja gibala žlednatc vrhove, veje in vejice, ki so udarjale druga ob drugo, je bilo slišati škripanje (pokal je led ob deblu na vejah in vejicah) in posc-bni zvoki, podobni premetavanju jidnc opeke, so opozarjali na novarnosi, ki jc grozila našim gozdovom. Pri tem sc je od časa do časa slišalo pokanje; prelomila iti odlomila se je enkrat ena, drug^iČ druga veja, StarejiSim sestojem: zlasti ig^bvcem vremEnslci pojav ni prizadejal večje ši:odc, .saroo tu in tam se je odbmil tri aU .UirileLni vrh, Občutna škoda pa js nastala na SO—30 Icl starih smreJcovih nasadih, ki jim je upognilo vrhove. Pod težo ledu se je upogailo tud.i vitko rolado hukovje, ki se ni ve? vrnilo v svoj prvotni položaj. Jelike so iej ujmi uspešneje kljubovale. Ko je deževalo z burjo, se je v smeri vetra strdil led okrog vejic v debelini I-—cm. Poiiekod so bile vse vcjice in veje iglavcev vkovine v led in so drevesa stala kot ozki stožci, obteženi z 10 do 50-kra-lno težo, in tako z veliko težavo ohranila ravnotežje. Ponoči med 90, in SI. decembrom ji; do S,30 ure padto 5 cm pršiČa, v dopoldanskih urah naslednjegn dne pa .^e IO cm. Ce b.i namesto pršiČa padel milker sneg, bi lahko doživeli podobn{] kaiastrofo, kot je nastala februarja 1953 na borovih nasadih našega slovenskega Krasa. Na prisojnih mestih je sonce 2S. decembra 1953 in januarja 1954 odtajalo led oa drevju. Ko se je led tajal in odpadal, je pri tem trgal vejiee, ki so padale na lemljc^, vkovane v debele kose ledu, izmed katerih so ibili nekateri težki tudi po par kg. Ta dva dncvn jc bilo v gozdu zelo nevarno. Med ]-t. in 15, januarjem je sneg na novo zaipadel (G cm) in pršenje s slabo burjo dne 21. januarja je pretilo, da se bn poledica ponovila. Toda sonSno in deloma južno vreme, ki je sledilo, jo je brci Škode odtajalo, Skoda bo ocenjena natančneje Šele tedaj, ko bo mogoče podr-obneje pregledati vse sestoje, kar pa zaradi težkega, prehoda, ki ga je povzročal previsok sneg ter polotnijeno in upognjeno drevje, sproti ni brio mogoče i/vesti, ,, ^ , Venceslav S f r a □ s RAZMNOŽEVANJE TOPOLOV (BELEGA, ČRNEGA, SIVEGA IN TREPETLIKE) S SEMENI V riovejSem üasu pristopajo v zapadnoevropskih državah vedno bo-lj k razmnoževanju belega, črnega in sivega topola ter trepetlike s setvijo semena in trdijo, da so na ta naČin pridobljene sadike odpornejše od onih, ki se razvijejo iz potaknjenccv, Ing. Podhorski priporoča, da polo-^irao nabrano topolovo seme, ki je polno bflega puba, na silo z reiami pt) ! itun ter ga nato taremo c roko, pri čemer pada uČišEeno seme skozi Sito. Seme posejemo na gredico, ki vsebuje več peska kakor htMnusa, in ga z dlanjo pritisnemo v prst. Razdalja med semeni naj znaäa okrog 1 cm. Gredico iajtremo z leso, ki je dviigTijena 20—30 cm nad površino. Seme taJtoj prav narahlo zali jemo z razpršeno vodo in zalivanje ponavljamo 1—3-krat dnevno. Kalitev se aačne ze naslednji dan in je končana v 4 dneh. Ing, B. Zlatarič iz zagrebškega gozdairskega inätitu-ta je dosegel pri črnem topolu v 1 dneh 91—96% kalivost. Ta visoki odstotek kalivosti je seme obdržalo tudi še 25 dni ipo branju. Podoben rezultat je bil dosežen tudi pri semonu belega topola. Nekako 10 dni po kalitvi prepikiramo ra^stlirticc v ra'zdalji 3 X 3 cm. na ■drugo gredico, kjer je pesek pomeJan s prstjo, in jih pu&timo (am zasenčene z leso mesec dni. Po potrebi jih večkrat na dan zal i jemo. Nato Šele jiih presadimo na odprto gredico z naj- boljSo globoko obdelano prstjo v raidaJji 10X10 cm, ob koncu prvega leta jiK presadimo v razdaljo 10 X 30 cm. Dvole-tne sadike lahko že presajamo na teren. Do semena priiJcmo najlažje takrat, ko odpadajo z dreves napol odprti !rcli plodovi, ki 50 polni semena. Lahiko pa jih tudi odreJemo z drevesa obenem z vejicami. Posebno priporoJljiivo je nfibiranje semena lepo raSSenih čmih topolov, ki dajejo zelo uporahen tehnični les. Tako lahko v kratkem času vzgojimo veliko število sadik, ne da bi morali matično drevo posekati in čakati na poganjke iz panja, da bi iz njih pridobivali potaknjence: Pri topolih moramo vedno paziti, da nabiramo seme samo od najJcpših in najbolj kvalitetnih dreves. Izmed tujib topolovib vist P. serotina in P, robusta ne sctnenita, pač pa P- marilandicn B. NAŠA BORBA ZA VIŠJO STROKOVNOST Strokovna izobrazba posameznika je v prvi vrsti odvisna od njegovega zanimanja sa stroko in od lastnega stremljenja pridobivanjem znanja. Čeprav je učenje glavno sred-slrvo za dosego ustrezne stopnje strokovnosti, vendar so v določen.ih razmerah potrebne üdelezeoci druge' skupine praktičnega dela seminarja za logarje ljubljanskega okrilja zbrani ptrcd Domom obrtnikov na Govcjku in Ka uspeh odloi:ilne ic druge oblike, s katerimi lahko pridobivamo in utrjujemo znanje. Pogosto učeči se potichujejo posebno pomoS, ki jo dosežemo n. pr. s posebnimi tečaji, seminarji, ekskurzijami jtd. Tudi pri strokovnem iiobraževarju naših logarjev smo močno navezani Tia uporabljanje takänib oblik dela ter se zaradi pomanjkanja potrebnih strokovnih knjig zlasti skrbno organizirani seminarji dobro obnesejo. Lep primer uspelih seminarjev za logarje, ki so zaposleni v goidovih nedržavnega sektorja, nam nudijo letošnja tovrstna prizadevanja OLO Ljubljana-okolica. Ljudski odbor ljubljanskega okraja je namreč uvrstil v svoj družbeni plan tudi na.logo, dvigniti strokovno raven svojih logarjev na višjo stopnjo in na ta način izboljšati kvaliteto njihovega strokovnega uveljavljanja. Že letos sredi meseca januarja so zato priredili v Ljubljani soniriar, Jtalercga sc je udeležilo 60 oltrajniji logarjev, UdcLc-itsDCt so u'iival) vso oskrbo in poslušali predavinja v prostorih Srednje goMiarske Sole v Ljubljani, ki je imela takrat scmestralnc poJrilntce. Na semin-arju jc predavalo 5 foitiar-skib strokovnjakov. Obravnavali so snov iz vseh onih panog naše stroke, ki so poglavitne la logarsko službo. Toda udeleženci niso bili t najrazlilnejSimi vpraSanji samo suhoparno seananjeni, ampak so jim bili &b vsakodnevnih primerih, na kateri: naletimo pri opravljanju logarskega poklica, razloženi najrailicnejii poji'vi, pojmi in pra.vilcji način dela-S posebnim poudarkom so ponovno pojasnjena vloga in dolinosti logarskega poklica, ki ne sme biti omejen samo na ozko iivršervanje strokovnih nalog, ampak posvefen vsetn zaktevam, ki jih narekuje sploSni kulturni razvoj ljudstva. Vsa ta prizadevanja pa bodo plodna le tedaj, Če bodo naši logarji oboroženi poleg zadostne strokovnosti tudi s potreb-cinii m oral nop ol iti Enim i in k-uUurnimi lastnostmi, brea katerih bo tudi najtrdnejša strokovna podlaga postala kaj kmalu brez koristi in se izjalovila. Pri obravnavanju ozkib strokovnih nalog, k! jih mora opravljati do'ber lofar v skrbi za obstoj in napredek nedržavnih gozdov io gozdnih zemljišč, so bili udeleienci seminarja scjnanjeni tudi z dolžnostmi, k! izvirajo s področja varstva prirocie in s pomembno vlogo, ki jo bodo opravljali, Čc bodo razumno in skrbno opazovali pnrodiie pojave v g-ozdu m na ila način prispevali svoj delež v fenoloäk-o zakladnico, hkrati pa bodo na ta način ludi laije naSli razlago za vpraianja, na -katera bodo pogosto naleteli pri izvrševanju svojega poklica. Letos sredi incseca marca so bili "vsi ndeleienci januarskega seminarja poklicani na praktični seminar, ki je bit org.iniziran v Polhograjskih hribih. Med seminarjerh so logarji in inSlrukt'Orji prebivali v Obrtniškem domu na Govejku (735 m) ter od tu obiskovali razriE objekte pod lga.lami (S95 m) in v hribovju onstran Loi^nico. V gozdovih, laa goličavah, v jarkih, na pobočjih in na grebenih so okrajni logarji ob praktičnih primerih utrjevali sVioje znanje in se urili v opravljanju različnih del, s katerimi se bodo sreČavnli pri opravljanju svojega pöklica. Pri tem so se logarji, ki izvirajo in vrst bivSib gozdnih delavcev, posebno dobro izkazali pri cenitvi- sestojev, zlasti pri ocenjevanju njihove ksut zaloge, pri krojenju raznih sortimentov in ua splošno pri merjenju lesa. Tudi napotkom in vajam iz gojenja gozdov so tijti logarji, katere je njihov prejšnji poklic veČ let povezoval z gozdotni z lahkoto razumevali vlogo, ki jo ima gozdar pii uravnavanju raznih sil, ki vplivajo na obstoj in raivoj gozda. Kaj kmalu jim pogozdovanje, nega Dasadov, trebljcnje, čijčenje in redčenje niso delali preglavic, Ob konkretnih primerih, kjer je bil zahtevani gojitveni ukrep pravilno opravljen, se je med udeleženci razvilo Živahno razpravljanje o bodoČetn razvoju nasada ali sestoja in o ukrepih, ki bodo potrebni za nadaljnje oblikovanje gozda. Pri gojitvenih posegih, ki so bili po mačinu ali po obsegu nqiravilni, pa smo analiiiirali, zakaj so storjene naipakc škodljive, kakSne posledico bodo sigurno ali pa v določenih okolnostih nastopile in po vsestranski ocenitvi vseh pogojev .določili ukrepe, na podlagi katerih bo mogoče usmerjati gozd na razvojno pot, ki bo čim bolj upoštevala zahteve naravnih sil, hkrati pa do največje nierc zadostila varovalni vlogi ter splošnim lo specifičnim gospodarskim nalogam gocda. Dva gozdarska strokovnjaka sta ko't inštruktorja isftoČasno vodila vsak svojo skupino logarjev; eden s stališča g-ojenja in varstva gozdov, drugi pa iakoriščamja goüdov in merjenja lesa. Pri tem jc bila posebno značilna geološka svojevrstnost področja, oa katerem jc potekal praktični del seminarja. Na dolomitnih kameninah, ki nudijo z izredno piopuslnimi in suhimi tlemi rastlinstvu zelo borne življenjske pogoje, stopa zla.iti na strmih položajih odločno v ospredje kot prvenstvena naloga, vzdrževanja zelenega plaSča, k) je edino uspešno sredstvo v -borbi s pretečo erozijo. VeČina gozdov in golita v, ki so bile uvrščene v program praktičnega seminarja, leži na dolomitni podlagi karbonskega izvora, kjer nioicmo samo z najskrbnejšo budnostjo plodnost tal obvarovati pred naglo deg^radacijo, ki v takih razmerah prav pogosto ze v prvi stopnji lahko privede do sleriliiosti. V takšnih okoliSfLoab je naloga gojitelja gozdov iiredno težka i« odgovorna. Udelcženci seminarja so zato pa£ kmalu uganili, ^akaj seminarski objekti niso bili izbrani v predelih z bujno rastoJimi gozdovi. Naücla in pravila io namreč vedno jasneje vidljiva in laie sprejemljiva, Čc jih razlagamo in utenjEljujeiro ob ekstrcmnih primerih, ki jih proicirajo v moÜniii kontrastih. Vprašanja gojenja in varstva gozdov pa je mogüEe laäe doumeti in navadno ludi pravilneje rešiti, če jih opazujemo v osvetljevanju Na praktičnem seminarju je inštruktor za. fiojenjc gozdov ob različnih primerih prikazal gojitvene prednosti ra^-Tih tipov in poudarjal pomembnost teh la^lnosti pri izbiri semenskih drcves. Slika nam kaže primer vilke smreke (desno), ki je odipotrncjsa proti snežnim poikodbam od..snireke z debelimi vodoravnimi vejami in močno košato kroänjo (levo) ekstremnega minimuma gozdu po'trebnih rastiSČnih razmer. Zato jim bodo vtisi, ki so jih udeleženci odnesli s seminarja, ostali vtisnjeni v spomin kot poučni primer ja gozdarja v težavnem položaju, hkrati pa svarilni zgledi, kam lahko privede napačno in nerazumno gospodarjenje z gozdom in z gozdnimi zemljišči. V ponazoritev razlage o cilju gojenja gozdov ter zaradi primerjave težavnih razmer in slabih uspehov z u.goclnim rastiščem io dobrimi Tezultati, sta inštruktorja vodila semmaristc tudi v lepe gozdove, kjer so na prakameninah nastala globja sveža tia, ki nudijo rastlinstvu zelo ugodne pogoje la obstanek in razvoj. Razen tega so bili udeležencem pokazaui tudi izredni uspehi v gojenjvi gozdov, ki jih je dosegel nek zasebni gozdni .posestnik, ki je pravilno skrbel za razvoj svojih gozdov ter z razumevanjem in ljubeznijo lastnoročno usmerjal nasade in sestoje oJ njihovega nastanka do 2rele dobe, od motike do žage. Vendar pa je zaradi pomanjkanja strc^kovnega znanja razvo-jna pol ^eb gojdov pdjala vi^ajiih tudi preko napak, ki so gozdnega posestnika izučile, da je nato ob uipoStevaoju vzrokov nekaterih lastnih neuspehov iskal in navadno tudi našel pjavilnejSo pot za ohranitev in napredek gozdov. Na tem primeru so okrajni I-ogarji videli, kako pomembna in pogosto odločilna je njihova vloga kot strokovnih svetovalcev naprednim gozdnim posestnikom, ki imajo do svo- jih goidov siccr praviltn odnos, toda skušajo vEasiK zaradi neznanja äc vedno posnemati zastarele m neustrezne gojitvene metode, ki sta jib goidanika znanoH in praksa ic obsodili za neprimerne in škodljive Konfno so se udelcienci ob konkretnih primerih prepričali, da gozdni posestniki pogosto s svojimi g^oidovi nepravilno gospodarijo ne toliko zaradi pomanjkanja strokovnega znanja kakor ;ato, ker se pustijn sapeljati od raioilt špetulativnih pobud. Sledeči prepričljivi primer takšnega ravnanja je bil uvrifen tudi v seminarski program: Go/dni delavec A. K. se je pogodil z gozdnim posestnikom D. O., da b<5 prcredčil njegov gord. Dogovorila sta se. da bo napadli les prišel poceni v last g'oxd-nega delavca, ki naj redčenje opravi na «običajni način«, Z redčenjem na »običajni način« je A K tako mnČno posegel v lesno lalogo, da si go^d kakih 9ö let ne ibo mogel opomoČi, če ga med tem zaradi preredkcga sklepa ne bo doletela le kakšna hujša nesreča. Za daljšo dobo je netzogrbna tudi iagubn prirastka, zlasti kvalitetnega in degradacija premočno raiigaljeriih tal. Gozdni delavec A. K. je vse te očitke trdovratno zavračal in se skliceT/al na svoje dosedanje dolgoletne iikuänje, ki so tak način »redčenja« potrdile kot pravilnega in primernega zs. uspešni razvoj sestoja. Po dolgem brezuspešnem prizadevanju, da bi gozdnega delavca prepričali o škodljivosti njegovega »običajnega redčenja-t, bi skoraj priäli do sklepa, da gre ra napačno in žal tudi neomajno strokovno stališče, čc nam ne bi bilo znano sledeče dejstvo: Isti gozdni delavec ima namreč lasten gozd, ki je pn staro&ti in strukturri iclo podoben onemu, v katerem jc izvršil rediJenje na »običajni naCiiw. Zadnja leta je redčil tudi v svoj&m gozdu, toda ne na »običajni način« kot v tujem gojdu, kjer je pač stremel za i?tm tejneljitejšim izkroriSčenjem lesne zaloge in tako občutno pokvaril strukturo gozda, temveč je lastni gozd pravilno preredčil. Pri sečnji v tujem gozdu jc bil torej A, K. pod izlivom špekulativnih pobud in gozda ni uničil zaradi nepravilnega strokovnega stališča, kot bi sprva mogli sklepati, Udclcicnei praktičnega seminarja pa se niso seznaniti in se urili samo v gojitvenih, dendrometirijskih, varstvenih in eksploatacijskth delih z naSiini domaČimi drevesnimi vrstami, anvpak so na raznih primerih proučili gojitvene lastnost), škodljivec in druge ostale slabe in dobre strani raznih eksot, n pr, zelene in plave duglazijc ter japonskega macesna. Zelo zanimiv m poučen je 22-lelnl nasad japonskega macesna na Rogu (800 in), ki obsega ok. 3 ha in kjer je mogoča neposredna primerjava s skoraj enako starim domačim macesnom, ki je zasajen v bližini. Zlasti oni logarji ljubljanskega okraja, ki nimajo strokovne šolske izobrazbe, na obeti seminarjih, ki sta za vsako skupitiiO trajala samo po 3 dni, sicer niso dobili popolnega znanja, ki jim je potrebno za uspešno opravljanje njihove službe ali pa za polaganje praktičnega izpita, kajti te snflvi ni mogoče obvladali v tako kratkem času. Toda prepričani smo, da so s seminarjev razen obrisov potrebnega znanja odnesli še nekaj, Ifar jim bo omogočilo lastno strokovno izpopolnjevanje do mej potrebnega znanja: spcnznali so smisel pravilnih gozdnogospodarskih posegov in pomen raznih gozdnotehničnih ukrepov, prepričali so se, da v gozdnogospodarskih vpraSanjih brez znanja ni mogoče uspeäno odloÜati, Na svoje redn-o delo so se vrnili s pravilno predstavo o pomembnosti in odgovornosti logarske službe. Vsakdo izmed udeležencev, ki si je razen novega strokovnega znarija osvojil tudi omenjena stališča in nazore, je s lern dosegel cilj obeh seminarjev ter se bo s samoraslim prizadevanjem kljub pomanjkanju potrebnih šol pribliial tisti stopnji strokovnosti, ki je pogoj rza uspešno opravljanje logarske sluibe Udcleženci so bili namreč ponovno opozorjeni, da ne gre za tečaj, ki tii jim mogel nuditi ,tolikJno mero snovi kot se predava na šoli, ampak da obiskujejo seminar, ki jim bo v pomoč in napotilo pri učenju in razumevanju najvažnejših in težjih strokovnih vprašanj ter njihovih nefKJsrednih nalog. Zd.1 se nam namreč zgreSeoo in za danaSnj« razvojno stopnjo žc močno preživelo, če bi skušali s kakršnimkoli nadomestitvenim tečajem splošnega značaja vzbuditi pri udeležencih zavest, da so na ta način pridobili določeno stopnjo strokovne kvalifikacije. Kajti takšna zavest bi posameznike v veČini primerov navdala z ueupraviČenim samo za dovolj st vom, ki bi jib ne vapot^bujalo več k nadaljiijeroii sttcikovticmu izpopolnjevanju. Zato bo vsal«) prizadevanje za strt>kovivu usposabljanje logarjev plodnejSe, Ke ga bomo orj^anizirali v obliki seminarjev, ki bodo vsebovali fim vež prak^l^nih vpcaJanj ij vsaJtodnevnöga logarskega dela ter udeležence ne samo seznanjali s pravilnimi prijemi, anvpak jih tudi uTiIi v njih,ovi uporabi. Jasno je, da se nihče, kdor pravilno razume iti dosledno uresničuje taksno stališče, ne bo več mogel odloČiti, da bi seminarju dal enačaj splošnega tečaja, prav gotovo pa bo opustil misel na spričevala ali potrdila o opravljenem tečaju, pa Čeprav bi bila izstavljena v imenu kake družbene organizacije ali v imenu ka'ke|ra gospodarskcj^a ali drugega organa, J. J. PREDPISI ZAKON O SKLADIH ZA OBNOVO, GOJITEV IN VARSTVO GOZDOV (Uradni List LRS, It. [3 z dne 8, 4. 1954) Na podlagi II. točke 72. Člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politiCne ureditve In o organih oblasti Ljudske repubirke Slovenije rizglaSa hvräni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovetiije zakon o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ki ga jc sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega jbota in na seji Zbora proizvajalcev, dne 30. marca 1954 in ki se gla^i: zakon O .skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov t. člen ■ Ustanovijo se občinski, okrajni in mestni skladi za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (v nadaljnjem besedilu g[>7,dni skladi) v vseh občinah, okrajih ia mestih ter repuuliSki gozdni sklad za obrtioČje Ljuiske republike Slovenije. 2, Člen Sredstva gozdnih skladov so namenjena za obnovo, nego, varstvo in ureditev gozdov in nasadov gozdnega drevja aunaj gozdov, za graditev in vzdrževanje gozdnih cest in poti, poslopij in naprav, ki so potrebne Jia pospcscvanjc gozdne proizvodnje, za melioracijo in koHservacijo gozdnih zemljišč, 'za istrokovno vzgajanje in izpopalnjevanje gozdarskih kadrov iti zs ^.troike javne gozdarske službe, Sredstva republiškega sklada se sm.cjo uporabljati tudi za podpiranje tistih okrajnih skladov, ki sami nimajo radosti lastnih sredstev. Gwzdni skladi se lab.ko uporabljajo tudi z.i pogozdov.mje krasa in goliČav, 7,a urejanje hudournikov in za druge podobne namene. Podrobni predpisi za uporabo skladov se izdajo z uredbo, 3, Čkn Občinski, ckrjjni oziroma mestni gozdni sklad upravlja ustrezni ljudäki odbor, re-])ubliäki gozdni sklad pa Uprava zci go-zdarstvo LRS. 4, člen Vsak sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme ustrezni ljudski odbor Dziroma Ljudska skupsčina LRS. Preostanek sklada iz preteklega leta se prenese kot dohodek v predračun za prihodnje lao. 5. flen V sklad se slekajo prispevki, ki se pre dpi Sejo od cene lesa na panju. PilspcvVi gredo v gozdni sklad ftkraja oziroma mesta, na katerega abirioEju je bil les posekan. Prispevke je dolžan plačati lastnik, posestnik oziroma upravitelj g'ozda, v katerem je bil les posekan. 6. £len hvršni svet predpiSe i uredbo tarifo o prispevkih za gozdni sklad, S to uredbo lahko tudi predpise, ob kakšnih p<>gojih se lahko zavezanci v celoli ali deloma oprostijo plajila prispevka od lesa, ki ga posekajo in neposredno uporabijo ja popravilo ati obnovo poslopij, poSkcdovanih po naravnih nezgodah in po vojnih dogodkih, sli pa za javne namene, 7. člen Prispevek odmeri pristojni organ okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. Pri-lojha nima odložilne mofi. 8. člen Za plaJilo prispevkov za gozdni «klad je nerazdelno z zavezancem odgovoren tudi kupec lesa oziroma tisti, ki je dobil les od zavezanca. 9. člen Iz okrajnega gozdnega sklada se plaEa v republiški gozdni sklad in v občinske gozdne sklade določen odstotek prispevkov, ki so bili vplai^anl v okrajni goedni sklad. Z republiškim gospodarskim planom se vsako leto doloEi, kolikSea odstotek prispevkov gre v republiški oziroma v okrajn.1 (mestni) gozdni sklad, z okrajnim gospodarskim planom pa, kolikšen odstotek gre v občinske gozdne sklade. !0. člen Obstoječi republiški sklad za obnovo gozdov se prenese v republiSki gozdni sklad, ob.iLtojeci okrajni, mestni in občinski sklad za obnovo gozdov pa v okrajne, meslne oziroma obSlnske gozdne sklade. Obstoječi skladi kmetijskih zadrug za obnovo gozdov sc odpravijo. Sredstva teh skladov morajo kmetijske zadruge v dveh mesecih polem, ko začne veljati ta zakon, vplačali v -tisti občinski [mestni) gozdni sklad, na katerega območju so ornenjcni skladi. n. člen Ta zakon začne veljali z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem prenehajo veljati 28. člen zakona o gozdovih, uredba o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov (Or. 1. LRS Št- 2—9/53) in vsi predpisi, ki so bili izdani na podlagi te vredhc. fit. U-32 Ljubljana, dne 6 aprila ISj-f, Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Ljudske skupščine; Izvirnega sveta: Miha Marinko 1, r. Boris Kraigher 1, r. NAVODILO O UEEDITVI GOZDARSKE SLUŽBE V OKRAJIH IN MESTIH (Uradni Ust LRS. ät, 15. z dne 22, 1934) I Vse ladeve na področju gozdarstva iz pristojnosti o-krajnih in mestnih ljudskih odborov opravljajo okrajni in mestni ljudski odbori za območje okraja, ostirotna mesta. II Okrajni in nieslni ljudski odbori ustanovijo kot svoje gozdarske orj^ane okrajne oziroma mestae uprave za gozdarstvo. III Okrajna oüiroma mestna uprava M j^ozdarstvo opravlja zlasti tele upravne zadeve; 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splosn^: ljudsko premozeoje, in v vseh drugih »ozdovib izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu, Čuvanju in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljilSč in podobno), in skrbi za lo, da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 5. skrbi, di se izdelajo gozdnogospodarski elaborati in predlaga te elaborate v potrditev Upravi gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gojtiarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za {xogoxditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega oziroma mestnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev: 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourniŠlva: 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno usposabljanje; skrbi za gozdarsko-prosvcilno delo med ljudstvom; 8. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. 'kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pris-tojnosl zboru ali svetu okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, opravlja v&e druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v prislojnost okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora. IV Naloge okrajnega oaitoina mestnega ljudskega odbora v üvezi z neposrednim upravljanjem gozdov, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja oziroma mesia. opravlja okrajna oziroma mestna uprava za gozdarstva). V V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna oziruma tncstnu uprava za gozdarstvo zlasti tek naloge: 1. izdela predlog predračuna dohodkov in izdatkov sklada; 2. odmerja prispevke ?,a gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih, ki se fitiansirajo iz okrajnega oziroma mestnega gozdnega sklada. VI Okrajno oziroma mestno upravo za gozdarstvo vodi Sef uprave. Šefa uprave imenuje okrajni oziroma mestni ljudski odbor. V[I Okrajna (mestna) uprava la ^oidarstvo sc vzdržuje v breme okrajnega (mestnega) gozdnega skläda Sredstva za vzdrževanje uprave Ka goidaistvo se zagotovijo s predrafunorn upiave, ki je scstavoi del predračuna okrajnega (mostnega) gozdvie|fa sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je Žef okrajne (mestne) uprave /a gozdarstvo. VllI Pri delu uprave la gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ olcrajna oziroma mestna gozdarska komisija (29. ?len zakona o gozdovih). Scf uprave mora zaslišali okrajno oziroma mcstao gozdarsko komisijo v vseh pomembnejših in naSelnih vprašanjih, ki se tiftejo tiprave, obnove, gojitve, varstva in itzkoriSJanja gozdov; zlasti jo mora zasliSati pri sestavi predloga predračuna sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, setnje in i^ko^iä^anja gozdov ter gozdnih graditev, IX Za opravljanje svojih nalog ima .oprava za g&zdarstvo potrebno Število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših. Gozdne revirje in logarske okoliše doloČi okrajna oziroma meslna uprava za gozdarstvo Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrarbo ali pa gozdarski tehnik. X Občinski ljudski oiibori upravljajo občinske gozdne sklade. V zveri s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun oihčinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, «ki se /inansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada, določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim gospodarskim pfliinOTn, Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi t upravljanjem občinskeiga gozdnega sklada. Gozdarske komwijc pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni oziroma mestni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju obČlne. XI Podrobnejše predpise za izvrševanje tega navodila izda državni sekretar za gospodarstvo LRS. XII V okviru tega navodila izdajo ljudski odbori okrajev in mest v dveh mesecih po objavi tega na"vodila svoje odloke o ureditvi gozdarske sliribe in izvedejo to ureditev. xni To nav/idilo velja nd dneva objave v Uradnem listu LRS. St. U-SS/l-i-t Ljubljan.i, dne 11. aprila 195^, Izvršni svet Ljudske skupSčine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1 r, r KNJIŽEVNOST K »NEGI GOZDA* ING. I- LONČARJA K prikazu dela mg. I. LonEarji «Nega gozdov«, ki ga. jc poda! ing, J. Mil:laviič v stcv, 1-^2/1954 Goidarakega vestnika, dodajam naslednje: Ko je bil slovenski pievod Itnjiž-ice «Nega go^da« že pripravljeo za tisk, jc v upravnem odbtjTi! DIT prevladalo mnenje, da bi bilo delo brez dodalka o iglastih sestojih pomanjkljivo. Kmaiu zatem mi je urednik Gozdarskega vestnika i^r^jČil v pregled dva Mušiieva. članka, ki sem ju prikljuEil Lončarjevemu delu. Mu5ičcvo pojmovanje polnilnega sloja se ne ujema z Lončarjevim -pravilnejšim miälienjem iil je predvsem moja krivda, da kot redaktor tega nisem poipra.vil. Vendar pa je biološko gledanje na gozd in njegove nego pri Mu5iEu popolnoma enako Lontarjeveniu, Eeprav je izraüanjc ponekod netočno in manj pravilno. Kdorkoli pa ho pravilno čistil sestoje po navodilih iz poglavju uSesloji iglavccv*, s tetn ne bti pogreäil in bo redčenje tudi dobro iavajal. Mešanje pojmov pa je le posledica žalo^nega pojava, da le vedno nimamo .itrokovne literature o gojenju gozdov v svojem jeriku. Na .uporabljanje srpičnega vejnika ni potreba že vnaprej gledati z ^le^aupa^ljem, zlasti zategadelj, ker se pri nas na terenu novosti sila -težko uvajajo. Gozdna uprava na. otoku Loiinju je it avgusta 1953 nabavita iz Zirov i srplEne vejnike ter izjavlja, da so se pri čiščenju r.obidovja odlično obnesli in da jih vsakomur priporoča. Pravilno biološko pojmovanje gozda in s tem tudi njegove pJavilnc uegc je jasno pokazal ze 1. ISSK slavonski gozdar in pisatelj Josip ICozarat v svoji noveli «Slavonska šuma«. Tu opozarja na življenjsko važno vlogo podstojneja sloja gabrov, maklenov, lip itd- za uspevanje hrasta. Kljub temu so pričeli v slavonskih go/^ovih s pravilnim bioloSkim čiščenjem in redčenjem iele pred dobrimi 20 leti, iz poglavja »Nujni zahtevki za uspe5no negovanje sestojev« omenjenega Lončarjevega dela pa je razvidno, ka.k:o tcJko prodira na Hrvatskcfn praksa pravilne nege grozdov. Napačno EiSEenje in redEenje listnatih sestojev je izraženo v enostavnem in ^ablonskem pravilut izsckaÜ vso -tanko rast v sestojb. Ob pravilnem delu pa je treba pazljivo gJcdati in preudarno presojali, kaj in Čemu izsekati to ali ono drevo. Najteije jc preusmeriti ljudi ^d napačnega k pravilntmu delu, Ee imajo za seboj dolgoleten prakso čiščenja in redčenja po starem načinu Zato tudi Lončar tako ostro loči staro in nepravilno ali »nizko« redčenje od novega in pravilnega >viso-kcga« redEenja, V gozdni upravi Vrbanja v Slavoniji, ki obsega S.^OO ha površine, je bil ves sečni etat sestavljen izključno sajrivo iz redfenj 30 do 60 Icl starih in po svoji vsebini zelo pestrih sestojev. Etat je znaŠail povprečno po 20.000 m' m je obsegal 20 do 28 gozdnih sortioientov, ki jih je vse izdelovala gozdna uprava v lastni reSiji. Taksator je zahteval, naj odkazujejo drevje izključno samo 'inženirji. Toda za to del'o so bile potrebne 4 ekipe, ki so delale polnih 5 mesccev, edini razpoložljivi inženir pa je bil upravitelj in 5ef režije hkrati ter je vodil istočasno tudi blagajno uprave in režije (manipulacije). Praksa je pokazala, da so posamezni komaj 18 latni fantje pravilno in mnogo bolje razumeli naČin odkazovanja pri iredČenju teh 50 do 60-lctnih sestojev, kol pa večina logarjev, ki so si čut za pravilno delo pokvarili z napačnim redčenjem, ki so ga opravljali vrjto let. Fantje so 5 let (do -.(ačctka vojne 1941) bolje odkazovali od raarsikaLerega visokokvalificiranega strokovnjaka, dasi niso absolvirali nobenega strokovnega tečaja, .temveč sta jim bita omogočena samo nazoren pouk in pomoč ob pogostih strokovnih nadzorstvih lipravitetja gozdne uprave. Z njihovim delom ni bil zadovoljen samo taksator, ampak tudi prof. H. Leibundgut, ki si je I. 1947 ttgledal sestoje. Če zna torej upravitelj sam praviln^o »dkazo-vati, bo z malo prizadevanja našel logarja ali navadnega gozdnega delavca, ki ju bo lahko nauči) pravilnega čiščenja sestojev. So pa seveda tudi ljudje, ki jim za taksno delo primanjkuje pravega Čuta, čeprav imajo morda v žepu spričevalo o slrokoviji usposobljenosti. Kakt) bi siccr mogli imeti Stevüne vzorno urejene kmečke goidove, ki so v prvi vrsti rezultat pravilne izbire drevja aa postk. če njihovi lastniki ne hi Imeli pravilnega biololkega čuta. Prav tako vidimo, tla so bila v marsikaterih kmečkih gozdovih, opravljena odlična ciä£eii]a in redčenja popolnoma brei gozdarjevega vpliva. Imel sem priliko videti na terenu g'eodebskega oficirja in topografa, ki mu jc komaj pismeni vojak Makedonec s pomočjo računala hitro in ločno izračunaval vodoravne dtiliine pod nagibom merjiuib razdalj. Kljub temu, da vojak ni imel nobenega tečaja, m bilo njegovo računanje nič manj točno. Na delovnem me,5lu sla se v tem pj-imeru sestala delavca, Izmed katerih je prvi tnal pokazaii, drugi pa delo z zanimanjem in raaumevanjem dojeti. P^jznal sem navadnega delavca, geometrovega figuranta, ki je po potrebi popolnoma samostojno polagal in meril dolge poligonskc, vlake (dolžine z merskim trakom, kote s teodolitoin). Kontrolna preračunavanja so mi pokarala, da je bilo njegovo merjenje točno in delo pravilno izvräeno. Svoje delo si bomo zelo olajSall in pospeSili, če bomo znali breme porazdeliti in se obenem zavedali, da razpolaga tudi manj šolani delavec z uporabljivimi sposobnostmi. Obstojajo in šc bodo uprave, ki za odkazovanje ne Jjodo imele strokovnjakov z visoko in tudi ne s srednjo strokovno kvalifikacijo. V. B e 1 t r a tn. DRUŠTVENE VESTI ZAKLJUČEK PREDAVANJ TRIGLAVSKE SEKCIJE DIT Ko je občni zbor triglavske sekcije DIT obravnaval bodoče delo, je poudaril potrebo nenehnega strokovnega izpopolnjevanja terenskega osebja, predvsem logarjev državnega in nedržavnega sektorja. Terensko osebje ni vedno zmožno, da hi samo uspešno dvigalo svoje strokovno ^ninje. Temu so vzrok tudi objektivni razlogi. S povezavo prtko sckeijc strokovnega društva je ta možnost izpopolnjevanj podana v polni meri. Z.iiadi tega so bila že na občnem zboru predvidena enodnevna predavanja za terensko^ osebje <)beh sektorjev, ki naj bi bila H dnevno. Obsegala naj bi snov ii gojenja gozdov, urejanja hudournikov, urejanja in izkoriščanja gozdov ter tolmačila tekoEe gozdarske in lesnoindustrijske probleme. Predavanja naj bi bila v službenem času in so za vse logarje obvezna, odbor stJkcije pa bi skrbel ^a njihovo kvaliteto, ki naj bi bila popolnoma razumljiva terenskemu osebju. Tükoj po občnem zhoru je sekcija prešla k organizaciji predavanj, ki 50 potekala po predvidenem programu. Zajemala so vso predvideno snov in jo celo raziSirila. Raien strokovnih je bila podana vrsta predavanj o novih uredbah v gospodarstvu ter o politični in gospodarski problematiki, o zaSčiti dela in prvi pomoči. Sporazumno z Gozdnim gospodarstvom Bled je bil oiganiziran 3 dpevni teČaj o tebnikl dela z gozdarsko busolo »Sylvaa, Za predavanje o fotogrametriji je -sekcija zainteresirala tudi vodilno osebje OLG lUdovljiea in LOMO Bled. Kakor je razvidno, so predavanja zajemala äiroko snov in so popolnoma uspela. Z zaključkom predcvanj «a terensko osebje v zimski sezoni Je sekcija samo delno izpolnila zadano nalogo pri dvigu strokovnega izpopolnjevanja njenih Članov To delo bo treba med letom ic nadaljevati s poučnimi ekskurzijami. Ob prihodu delavcev pa bo treba po-živeti tudi strokovno vzgojo med njimi. Odbor seJteije se zahvaljuje vsem podjetjem in ustanovam, ki so na katerikoli način omogočila in podpirala njeno prizadevanje. Predvsem je dolžna zahvalo Gozdnemu gospodarstvu Bled. ki je dalo na razpolago prostor za predavanja, predavatelje in kino projektor s filmi. ^ KATASTROFA V IDRIJSKIH GOZDOVIH KOT VZPODBUDA ZA RAZMIŠLJANJE O STOJNOSTI BUKOVIH SESTOJEV Ing. Miran B r i n a r (Ljubljana) Preteklo zimo m^d 18, in 21. decembrocn je doletela idrijske gozdove pomembna katastrofa. Ob posebnih klimatičnvh razmerah, Jki so vjadaile navedene dni na splošno, zlasti pa na območju GU Idrija in GU Postojna, se je nabral na drcvesnjb krošnjah žled, ki je povzročil v bukovih gozdovih veliko škoda. Na območju GU Idrija je bilo-v večji ali manjši meri poškodovanih 21 oddelko^v ali 71 pododdelkov, in sicer pretežno na severovEhodnih in severnih pobočjih v mejah višinskega pasu od 500 do 900 m nad morjem. Celotna površina prizadetih oddekov je akolii 1720 ha, poškodovanih pa je ok. 590 ha, kar pomeni ok. 11% povrSine, ki 'jo zavzemajo čisti in skoraj čisti bukovi gozdovi. Po cenitvi, ki se opira na podatke o lesnih-zalegah Iz ureditvenega'elaborata iz 1. 1950, je žled v idrijs'kih gozdovih izruval oziroma polomil oik, 41.800 m^ lesne mase. Po samostojni okularni ccnitvi pa znaša Škoda ok. 50.600 m^. Na podlagi Slika 1, Zaradi itleda je bilo uničene v iistih a!: sk-oraj čistih bukovih sestojih GU Idrija ok, 43% lesne naloge primerjave s podatki o količinah, ki so bile do sedaj izdelane, pa bo najverjetnejša Stevil'ka ok. 43.000 m^, Požled je uničil 6% celotnc zaloge bukovine. Navedene Številke še ne nudijo popolne slike o opustošenju, ki je nastalo zaradi požleda v idrijskih gozdovih, zato jih bomo podrobneje razčlenili. Nebesna lega (ckspozicija) S SV V JV J JZ 2 SZ Poškodovanje površine (ha) 144 332 — 8 41 -29 9 S3 Odnos poškodovaTiih površin {%) 25% 55% — 1% 7% 5% 2% 5% Stopnja poškodb (S) 66 145 — 2 6 5 6 12 Odnos stoipcnj -poškodb {%) 27% 60% - 1% 2% m 5% 5% Koeficient (Š) 14.3 J6.5 — 6.9 5.5 3.9 2.3 13.9 Razpredelnica Št, 1. Predočba poškodovanih površin gilede na lego zemljišča jasno priČa, da je bilo težišče Škode zaradi žleda v severovzhodnih bukovih gozdovih, da so bili močno poŠkodovajii tudi sesto-ji v severnih leg^ah, da pa so bili gozdovi v ostalih legah le prav neznatno prizadeti. Ta (vclika razlika glede na tercnak-o lego jc očiten dokaz, da so bili za tvorba žleda odločilni reliefni Čini tel ji v zvezi s posebnimi vremenskiimi razmerami. Na izruvano atli polomljeno drevje odpada v raznih 'prizadetih oddelkih od 10 do 80% lesne mase, ki je bila na dejansko- poškodovani površini. Takšni podatiiii o intenzivnoeti pöSkodb glede na lesno zalogo za analizo niso primetni, ker imajo le relativen ipomen, Šele zrnnožok odstotka interwivnosti poškodbe z dejansko poškodovano pov-rSino nami da vrednost, ki pomeni stopnjo poškodbe za posamezne prizadete sestoje. To vrednost bo'tno označevali pri našem obravnavanju s »S« in jo e pridom , uporabljali tudi pri medsebojni primerjavi, Čeprav tovrstni koeficient v gozdarstvu ni v navadi. V razpredelnici st. I navajam podatke, ki za razne lege prizadetih oddelkov podrobno predoČujejo površine .poŠfeodovanih gozdov, njihov odstotni delcK glede na vso poškodovano površino in stopnje poškodb (S) ter njihov odstotni delež. Za popolnejšo ocenitev nastalih poSkodb in za pravilnejao medsebojno primerjavo pa >raorimo pri uporabi vrednosti S upoštevati Še celotne površine prizadetih oddelkov. To bomo dosegli s pomočjo razipoloŽljivih podatkov tako, da izračunamo za vAak oddelek vrednost S po obrazcu S = ^ p-—, kj^r za P uvrstimo površine za vsak prizadeti oddelek posebej. Tako dobimo iza vsai oddelek koeficient S. V razpredelnici 5t. ] so predoČene sumarične vrednosti za vse poškodovane sestoje z določeno zcraljiščno lego, pri Čemer je ipovprečna jakost poškodb na prizadetih površinah 43%, sumarična vrednost za »S« 242, povprečna vrednost za »S» za vse ipc^kodovanc sestoje ,pa 14. Glede na to, da je zaradi nastalih, poškodb sklep v prizadetih bukovih sestojih močno zrahljan in .pretrgan ter so nastale večje ali manjše -vrzeli in jase, moramo pričakovati, da se bo dosedanji obseg Škode v bodoče 'prav gotovo Se povečal zaradi delovanja rajznih neugodnih atmosferskih in' biotičnih vplivov in da se bo stanje gozdov «zato Še poslabšalo. Gospodarski pomen štode. -ki je nastala v zv.ezi s ikatastrofo w idrijskih gozdovih, pa je toliko vcČji, ker je na prizadetem področju omrežje gozdnih prometnih naprav zelo redko. SpriČo pomanjkanja gozdnih cest rešuje GU Idrija ^prizadeto lesno maso z izrednimi napori in v ta namen uporablja razna improvizirana sredstva, kot n. pr, 5 ličnic, 5 vlačilcev, suhe riže, bosenske konjiče itd. Manipulacija z bukovino zahteva, da se vsaj tehnični sortimenti izdelajo in spravijo IZ goizda pred poletjem. Toda spričo omejenih transportnih sredstev to najbrž ne bo dosegljivo. Razmerje ."iortinientov, ki so ga do «edaj dosegli, je 30% hlodov, 40% drv in 30% celuloznega lesa. toda U-to se bo začelo verjetno kmalu spreminjati v korist drvom in bo na ta naJin gospodarska škoda, ki jo je povzročit žled, le večja. 1. Topografske, talne in vremenske razmere Gozdovi GU Idrija se razprostirajo v nad;morski višini od 300 do 14Ü0m in pokrivajo reliefno zelo razgiban svet, ki v obliki bolj ali manj vzporednih ^^rebcnov, tvorečth višje panoge in niŽje Jcončine, potekajo od severozahoda na jugovzhod. Te panoge in končine padajo na osojno stian v strmih rebrch in pečev-rtih Čelih, na prisojno Stran pa se spuščajo z nekoliko polozncjSirm iKibo^ji. Na ta način nastali prevali in tesne, g-loboko izjedene doline potekajo proti jugovaiiodu, vendar so v to smer le deloma odprte, kei so jim podolja močno kljukasto zavita, razen tega pa jim" ustje izteka v zapito idrijsko vdrtino. Vršine in severovzhodna pobočja so močno izpostavljeni severnim vetrovo-m, ki sledeč reliefnim prehodom. Dpihavajo tudi severne in severozahodne rebri končin- Geološko podlago obravnavanega področja tvorijo v največjem delu apnenci kredne formacije, segajoč od HrušČice do postojnskega kiasa. V precejšnji meri so zastopani tudi mendolskJ dolomiti (dolomitna .facies Skoljkovitega apnenca) iz srednje triade. Pogosto naletimo tudi na spodnje verfenske sklade triadne formacije, ki imajo v spodnjih plasteh rdeče pdčene skrilavce, nad njimi dolomit, nad tem sljudaste skrilavcc in pc䣫njaJte ter kot najvišji oddelek oolitne apnence. Močne tekto-nsice spremembe so omogočile tudi karbonski, formaciji površinsko udeležbo, ki poteka v tako imenovani dinarski smeri {severozahod—jugovzhod) in oblikuje plasti glinastih skrilavccv ter ipesčenjakov. Tudi majhen izrastek cocenske formacije je rezultat tektonskih sprememb. Takšno tektonsko okno eocenskega fliSa, najmlajših peščenjakov, laporjev m laporastih apnencev, leži v strugi Nikove pod narinjenimi krednimi skladi. Iz permske formacije najdemo le poredko gornje gredenske peSčenjake in konglomerate. Skladi posameznih formacij in stopenj se površinsko zelo -pogosto menjiavajo in je navadno teiko opredeliti njihovo pripadnost, zlasti je težko razlikovati med seboj permske in verfenske tvorbe. Živa skala precej pogosto prodira na talno površje, zlasti na severovzhodnih rebrih in po slemenih. Tla, ki so na apneni, dolomitni in deloma tudi peščenjakov! podlagi, so navadno rjava gozdna tla s precej diferenciranim profilom. Neredka so tudi bumoz-na karbonatna tla, zlasti v hladnih legah. Na b0*1 j strmib pobočjih so tla geološko in biološko srednje globoka ali globoka (0.3 d.o 0.6 m) z obilico kršja in skal samic. Na skrilasti podlagi, zlasti na spodnjih verfenskih skladih pa so tla glede na nagib sicer približno prav tako globoka, toda fiziološka globina pogosto iaostaja za geološka. V takih tleh riavadno ipogrešamo primesi skalic in krŠja, v kolikor pa je Ic-to vendar ponekod primešano, bukovo koreninje zanj nc kaže adbezivnih naguenj, V bolj položnih legah, na prevalih in lomih so se izoblikovali globoki, močno izdifcrencirani talni profili. Obravnavani gozdovi ležijo na področju, ki je izredno bogato na pada-vinah (lelnri povprečje do 2500 mm), ki pa so časovno precej neenakomerno porazdeljene in -pogosto navezane na hude ,plohe. Snežna odeja je povprečno izdatna in močno prispeva k zvišanju talne "vlage, zlasti v začetku vegetacijske dobe, ker tla zlasti na apneni in dolomitni podlagi sicer zelo slabo zadržujejo padavinsko vodo. Za ra:!lago vremeasjcih pojavov, ki so povzročili požleditev drevja v idrijskih gozdovih, navajam v razpredelnici .št, 2 padavinske podatke v odločilnih dneh za pet meteoroloških postaj. Prve štiri postaje so na območju gozdov GU Idrija, peta pa leži nekoliko jugovzhodno. Razen idrijske ležijo osl^le štiri upoštevane postaje v višini od 500 do DOOim, t. j. v -pasu, kjer so -po žledu poškorlovani gozdovi, Raaprcdelnira nam kaže, da je v prvi polovici decembra 'padlo razmeroma -precej dežja, pf/vprečno 33.2 mm, največ okrog Mrzle rupe (58.8 mm) Tudi zračna in talna temperatura sta bili od I. do IS. Xtl. nad ničlo. Vse to je povzročilo, da so bila tla razmočena in drevesna stabilnost na ta naČin zmanjšana, Pq 15. decembru je slabo vreme trajalo še naprej, naslednja dva dni je rahlo deževalo oziroma prŠelo i2 megle. Dne 17. XII, je za-Čel pihati narablo hladen vzhodnik (2—3 m/sek,); temperatura je naglo padla. 2ato je pod vplivom hladnih zračnih plasti prenehalo deževati oziroma pršeti; toda tekom 18- XII, so se hladne zračne plasti umaknile toplejšim in to je povzročilo, da je 19. XIf, zopet deževalo oziroma prŠelo. Kjer je svet odprt proti jugu, jugozahodu in zahodu, se je hladni zrak docela umaknil toplejšim zračnim plastem, toda v t>rostorih, ki so zaščiteni od to-plih vetrov s severozahodno ipotekajočimi gorskimi prag.radami, se je ohlajeni zrak obdržal v nižjih legah, ki so bile terensko zagozdene pod doTninjrajoČe tople plasti, Nivo spodnjih hladnih plasti je bil omejen v višino rpreval in pretrŽlj, t. j, z najnižjimi ikotami na grebenih gorskih panog i o končin. Le preko teh so namreč lahko prodrle najnižje tople zračne plasti V tem najdemo razlago za pojav, da so poškodbe po žledu z gornje'strani segale le do višine ok. 900 m. Deževne kaplj.ice, ki «o iz toplejših gornjih slojev padale, so se v hladnih zračnih plasteh pod 900 m naglo ohladile ter v obliki ledenega oklepa zamrznile. Kjer pa so deževne ,kapljice prodirale v še nize ležeče hladne zračne plasti, so že spotoma, zmrznile in padale Jtot bab je -pšeDO ali sneg. To nalago potrjuje dejstvo, da so v usodnih dneh 19. m 20. Xü. padavinske (ombroinetrij-ske) postaje v Mrzli rupi, pri Kodru in na Črnem vrhu, ki ležijo'više, zaznamovale dež, ni 7. j a postaja v Idrijski Beli pa sneg, PrScnje v sami Idriji pa si lahko razlagamo s položajem teg'a mesta, ki je odprto dotoku toplih zračnih plasti z jugozahoda. Tekom 21. XII. je zopet zaEel pihati srednje moČan vzhodnik (nad 3 m/sck.), ki je postopoma izpodrinil tople zračne plasti, tako da je ternperatura zraka povsod padla pod ničlo in je te-kom dneva zalcdenjavanje prenehalo, ker je začelo snežiti. 2e 19. XIt, je drevje marsikje pod brememojn ledenega oklepa začelo popuščati; to pa sc je naslednje dni äe stopnjevalo, zlasti potem, ko se je na ledu zaEe! kopititi vlažen sneg, Meteorološka poshaja Mrzla rupči Idrija Koder Idrijska Bela Črni vrh t Pov.prcEje Nadmorska višina 900 333 970 587 684 Padavine: ä Od 1, do 15. XIL 5S.8 28.4 33.6 34.2 21,2 33.2 16. XII. 0.9' 2,8" 3.7" 18.5" , 6,1 17. XII. 0.8' 0.2" -— 2.3" 0.5® Ö.S 18. XII, — 0.2' — — -— — 19. XII. 0.9° 19.8' — O.S" 7.5' 5.8 20. XII, 39.1" 18.5' 25.3" 19.0O- 40.0" 28.4 31. XII. 31.3* 3S.1"* 41,2"* 33. 34,1 22. XII. 7.3* 5.2* 32.2* Ö.2' 9.0 23: XII. 1.2* 2.9- — _ 5.5" 2.0 Ves mesec 1-10.3 116 1 117.2 97.5 125.9 119,4 Padavine so v mm, znaki pa pomenijo: " .dež. Razpredelnica 2 ' ipršenje. * sneg. Iz razpredelnice vidimo, da so znaäale v obeh kritičnih dnevih {19. in 20. decembra) povprečne padavine za obravnavano področje 34,2 mm. Ce vzamemo, da .se je od te vode samo 10% oprijelo laoSenj v obliki ledericga -oJclepa, in Čc primerjamo to brtme s težo listja, ki je na ikroŠnji v času vegetacije, vidimo, da je bilo ledeno breme pri 80-letnem bukovem goidu za 323% težje od normalne poletne obremenitve kroinje, pri lOO-letnem bukovem gozdu pa celo za 388%. Opisane okolnosti in -prikazani .potek vremenskih pojavov ipojasnjujejo vpliv Činiteljev na nastanek obravnavane katastrofe v idrijsikih gozdovih. Na podlagi prednjih izvajanj postane jasno, zakaj so 'bile pogodbe po žledu omejene na terenske višine med 500 in 900 m in zakaj so v veliki veČini prizadele bukove gozdove v severovzhodnih In severnih legah, v ostalih legah ipa so komaj omembe vredne. Na morebitno domnevo, da je ti! pn rtivanju in lomljenju bukovega drevja udeležen ali celo odločilen veter, moramo odgovoriti xanikaJno. Izpovcdbe očividcev in meteorološki podatki namreč pričajo le o blagem in srednje močnem vetru, ki v gozdovih -ne bi mogel občutno povečati Škode tudi spričo obremenjenosti drevja z ledenim otklcspom. Tudi pozaejSa opazovanja nam nudij-o določene dokaze, da vetru ne moremo pripisovati pomembnejše soudeležbe pri nastalih poškodbah. Vse izruvano drevje — in takeg'a je bilo več kot polomljenega — je ležalo s krošnjami proti dolinski strani (slika St. 1), t. j. veSinoma proiti severovzhodu in severu, torej v nasprotni smeri, kakor so pihali vetrovi kvitifnc dni. Navzdol pa so bile obrnjme tudi kroSnjc tistih bukev, ki so rastle na sedelcih, pomolih in lomih, kjer je teren lo-kalno nagnjen proti glavni gorski strmini. Na teh posebnih reliefnih oblikah so torej bukve padale s krošnjo proti glavni strmini, nasprotno od bukev, ki so padle, kot je reSeno, s krošnjo navzdol. OJitno je bil torej odločilen zemljiäcni relief, rc pa veter. Na strmih pobočjih jc bilo opaziti v bukovih gozdovih močnejše poškodbe kot na zmerneje nagnjenih, žal nimamo na razpolago Številčnih podatkov, da bi to okolnost razčlenili. Opažanja nam naika:Zujejo, da so bili najmočneje poškodovani bukovi sestoji, ki rasto na plitvih tUh, te pa so praviloma vezana na večje strmine. Razen tega so sestoji z velikim Številom izruvanih bukev pretežno na skrilasti podlagi, ki smo jo že opisali, medtem ko so gozdovi, ki rasto na drugačni geološki podlagi, manj [prizadeti, kol kaže, se najmanj gozdovi na krednih apnencih, To je razumljivo glede na vrsto i o g! ob in,o tal, ki so se izoblikovala na različni kameninski podlagi. Naj podam za izpopolnitev slike idrijskih gozdov Se povrSno fitosocioloŠko karakteristiko. Osnovna gozdna združba je meSani gozd bukve in jelke (Abieto — Fagetum), oblikujoč v večjem obsegu na severnih, severovzhodnih in vzhodnih pobočjih srednje visokih terenov in tudi na drugih 'položajih v viäjih legah precej enotno varianto omenjenega gozdnega tipa, ki jo nakazuje značilna gorska lica {Cala-magrostis varia), in reliefno pogojeni tip gozdne združbe bukve in jelke z gozdno btlnico (Abieto — Fagetnm /estucetosu^m silvaticae), kt je razvit na strmih skalnatih pobočjih. 2. Razčlenitev problema Ledeno breme, ki se ob določenih vremenskih razmerah lahko nakopiči na drevesni kroSnji, ogroža s svojo težo stabilnost drevesa ter z upogibanjem vej in debla -preizkuäa .njihovo trdnost. Stabilnost posameznega drevesa in odpornost prizadetih drevesnih delov določajo: !. Neposredni činitelji, ki so zlasti; a) vremenske raainere, b) položaj aemlji-5ča, c) vrsta tal, č) koreninski sistem dotičnega drevesa, d) višina dcbelnega in drevesnega teziJča, e) položaj drevesne težiščnice glede na podnožišče, f) velikost in oblika kroänje, g) viäina, kjer je težišče krošnje, h) položaj, oblika in dimenzije vej, i) trdnost vej in debla. 2. Posredni činitelji, iki v določenih razmerah prav taiko pomembno soodločajo o obsegu in stopnji poškodb po žleda, in to zlasti: a) drevesna vrsta in razmerje Z'mesi, b) starost in debelina drevja, c) sestojni sklep, č) število drevja po enoti površine, d) dosedanji gozdnogojitveni ukrepi in e) vertikalna struktura sestoja. Sprva bom z delno analizo in obrisno definicijo statičnega položaja posa-meanega drevesa, nato pa z razčlenitvijo tega položaja v odnosa do drugih dreves skušal dognati ffkolnosti, ki so v idrijskih gozdovih povzročile poškodbe zaradi poledenitve krcwenj. S taikšnimi ugotovitvami nam bo mogoče priti do sklepov, ki naj bi prispevali k uspešnejšemu gojenju naŠih bukovih gozdov in potrdili upravičenost nekaterih sodobnih gozdnogojitvenih naČel.* * Ni odveč na konkretnih primerih znova utemeljevati znana strokovna staliäfa. čeprav so bila doslej že preiskušena in priziinna kot pravilna. V jugoslovanskem gozdarskem lisku ^mo namreč pred kratkim brali strokovni članek, kT skuša biti cclo dircktiven, v katerem avtor ugovarja znanim in priznanim stališčem in pravilni razlagi osnovnih f Glede na dejstvo, da je gozdarska literatura zelo siromašrta na statičnih merjenjih in analizah dreves in gozdov, kompleksne statične razčlenitve, četudi le načelne, pa do sedaj sploh pogrcäamo, naj bi bil -pričujoči obrisni poizkus hkrati tudi vzpodbuda k tovrstDcmu delu n območja gozdnih statičnih meritev in analiz, ki pojnenijo važen prispevek k napredku g'0!;dnogojitvene znanosti. 3. Statika zaledtnelega drevesa Stabilnost posameznega drevesa in meja notranjih napetosti, pri kateri lahko nastopijo prelomi drevesnih delov, sta ob določeni izredni obremenitvi kroänje 7 ledom odvisni od vplivov okolja, slasti drevesnega rastišča, Badalje od biološko-tehničnih Jastnosti prizadete drevesne vrste ter končno od posebnosti drevesnega individua. Zgradba posameznega gozdnega drevesa ,pa je rezultat ^posebnih lastnosti in nagnjenj, ki jih je drevo bodisi podedovalo od svojih prcdrukov bodisi pridobilo pod vplivom okolja in ki soodločajo o ustroju in obliki drevesa. V našem primeru bomo obravnavali le one zijnanje činitelje in značilnosti drevesne zgradbe^ ki v prvi vrsti odločajo o tem, ali bo drevo tjb določenem delovanju žleda poSko-dovano ali celo uničeno. Pri tem mislijn na tiste činitelje in naka^ovalce drevesnega ustroja, ki odločilno vplivajo na drevesno stabirlnost ter na trdnost debla, vej in koreninskega sistema. Ob določeni zaledenitvi krolnje in drevesni zgradbi je meja drevesne stabilnosti in trdnosti drevesnih delov v ,prvi vrsti odvisna od položaja drevesne težiSčnice glede na drevesno podnožje. Pri drevesu, ki ima simetrično in. centrično krošnjo, ravno in navpično vzrast ter pravilen povprečni presdc debla s koncentričnimi letnicami, poteka težišJlnica skozi s.rediSČe drevesnega (podnožja. Kadar pa ima drevo kroänjo nesimetrično in ekscentriČno, nagnjeno ali zakrivljeno deblo in nepravilen ali ekscentričen presek debla, odstopa težiščnica od središča drevesnega podnožja Vn to tembolj, v čim veČji meri so v določenem primeru izražene navedene lastnosti drevesnega ustroja. S stopnjevanjem posamezne od teh lastnosti se povečuje razdalja med težišČnico in središčem podnožja, to pa v odvisnosti od viäine drevesnega težišča. Položaj drevesnega težiŠČa je določen zlasti z o'bliko in zgradbo debla, drevesno višino in njenim razmerjem do drevesne debe,liTie, Krošnja s svojo velikostjo in obliko tudi vpliva na drevesno težišče in sicer ga dviguje nad težiSČe debla. Težišče debla, ki leSi zaradi neenotne (anizotropnc) debelne zgradbe pod točko, kjer bi ležalo, Čc bi imeli opraviti z cnakšnim (homogenim) telesom (t, J. nekalko v prvi tretjini drevesne višine), bi sc s poveČanjtsm k,ro,ŠTije 'pomaiknilo vise, v kolikor tega povečanja ne bi spremljale geotropične reaikcije debla, ki skusajo s povečanim pri-rastkom na spodnjem delu debla znižati drevesno težiSče ter s tvorbo mehanično reaktivnih razširjenih letnic {pri listavcih s smerjo izredno delujočih zunanjih sil, pri iglavcih pa v nasprotni smeri, pod vplivom strmine pa ti in oni na zgornji strani) vkljub zvišanemu težišču povečati vlačno (pri listavcih) in tlačno trdnost (tlakopomost pri iglavcih), Povečanje ali deformacija krošnje, ki nastaja iz fizioloških razlogov, zlasti foto- vpralanj naše stroke. Ne glcdt na to, ali takSni poiikiisi Izvirajo h nezadostne poučenosti ali slonijo na posebnih osebnih težnjah, jih vendar ne smemo popolnoma prezreti, ker bi lahko dobili škodljiv obseg, saj je prvamu poi^iusu te vrste, n^ katerega ni nihče rcagiial, sledil že drugi. Sicer pa pričakiijtm, da bo vsaj C-den od gozdarjev, ki so osebno pri prof. H. Leibundgiihj preučevali stališča in raijlage, ki jih pisca sltuSata zavračati, primerno reagiral in dal piscema pravilna pojasnila, Čilatcljem strokovnega tiska objektivno oceno vprašanj, ki jih je sodobna j^oidarska stroki v načelnih potezah ze sprejela kot nesporna, Lro-pizraa, povzroča torej v .deblu mchanično-statične teakcije in na ta način zavaruje drevo svoje ra-vnotežje. Presslerjevo načelo in pravilo o odvisnosti debelinskega 'prirastka od innožipe listja in veliikosti krošnje morj^mo na podlagi navedenega spoznanja popraviti na ta način, da bomo pripisali statično-tne-hanskim zahteva jti soo-dločilno vlogo viročnega povezovalca velikosti in oblike krošnje ter oblike debla. Dosedanje meritve namreč kažejo, da porabi na 'priirncr bukev le eno tretjino .svojih asimilacijskih proizvodov za ipriraščanje lesne gmote, dve tretjini asimilatov 'pa gresta takorekoč v isgvibo. Brci dvoima sta velikost in oblika -drevesne, krošnje odvisni od individualnega razvoja drevesa glede oa ,položaj do sosednjih dfeves, torej predvsem od gojitvenih ukrepov. Vendar se. mi zdi, da se je do sedaj ipri tem bolj ali manj prezrl -vpliv dednosti. Tudi vplivu položaja, nagnjenosti, deloma tiidi vrsti tal se pripisuje navadno le manj pomembna vloga pri formiranju krožnje. Sklepi, ki so na ta način zasnovani na oceni le nekaterih činiteljev, so enostranski in zato niso p-repriČevalni, .četudi jih najdemo v deiih strokovnjakov, ki veljajo za nositelje sodobne gozdar.ske znanosti. Zlasti pri bukvi, ki je v genetskem pogledu še zelo nepopolno raziskana, Tno-ramo ipriizfiati razvoju in oblVki kroSnje glede na položaj do sosednih dreves le omejen, v nobenem -primeru pa ne Izključno odločilen pomen. Tudi dosedanja lastna raziskovanja bukovih gozdov, ki sem jih pretekli dve leti opravljal pri Institutu za gozdarstvo in Issno" industrijo LÜS, že v obrisih nakazujejo pomembne ugotovitve glede ustaljenih genetskih, t. j. rasnih raznovrstnosti naSe bukve.. Že v začetku obravnave o nesimetričnosti in ekscentričnosti kroJnje moramo opozoriti na to, da naša raziskovanja bukve niso potrdila trditve, ki jo najdemo v vodilni sodobni lilcraturi: »Pri drevesih z nesimetrično 'krošnjo, ki je nesimetrična zaradi različne svetlöbe, hitreje priraSča in jc torej debelejSa tista stran debla, nad katero je kroSnja močneje razvita« (A. Ugrenovič). Razni avtorji dopuščajo pri tem pravilu izjemo le tedaj, kadar gre za drevje z zasukan im i vlakni. Toda meritve so nam pokazale ravno nasprotno, t. j., da je zlasti pri dominantnih bukvah v sklenjenih fiestojih na nagnjenem isvetu ekscentiričnost kroženj m'o-tno pomaknjena iproti do-linski strani, čeprav sop T i navedenih drevesih ra z Sirjene letnice — vsaj v spodnjem delu debl'a — praviloma orientdifane proti višinski strani debla. To je razumljivo, Če upoštevamo, da ,se na višinski strani debla formirajo mehansko reaktivne letnice za povečanje vlačne trdnosti (tegopornosti). ki naj kljubujejo «ilam, delujočim na dxevo v dolinski smeri Nagnjenost udsLotna udcleičba na dvojnem navukrižneni šestojnem premeru kro.senj terena I II m IV I + 11 11 + III 30 21 19 30 51 49 25 26 23 26 i-i 49 20" 18 32 22 98 50 50 25" 18 33 26 23 51 50 I = scstojni poJnicr krošenj na ciolinski strani;' 11 = sestojni polmer krošenj na vJün-ski strani; lU = levi sestojni polmer kroSeoj; IV = desni sestojni polmer kroknj; I + )1 = scstojjii prerncr kroSeiiJ v smeri največje nagnjenasti Itreiia; 1!I + IV = premer kroženj vsega sestoja v smeri slojnic. Razpredelnica št. 3 136 To razmerje med deblom in krošnjo pa postopoma izgublja svojo izrazkost pri nižjih drevesnih etažah, ikjer krošnje ne kažejo apisane tendence v toliki meri, i£V2eniäi pri močneje nagnjenih bukvah. Razpredelnica št. 3 nam predočuje ekscentričnost krošenj v bukovih raziskovalnih ploskvah z razliCnim zemljiščnim nagibom. Da bi mogli na5e meritve upraviEcno primerjati z ifirijskimi gozdovi", ki jih je prizadela obravnavana katastrofa, smo izmed do sedaj raziskanih bukovih .ploskev izbrali zu primerjavo le tiste, ki imajo podobno talno karakteristiko in ekspozicijo kot večina gozdov, ki jih je na območju GU Idrija poškodoval žled, t. j. severovzhodno in severno lego. Slika 2. Odrasle bukvcr so se zrušile pod ledenim bremenom, fanjJe bukovje je pripognjeno in se bo Ic težko zopet zravnalo. Vrzeli in luknje so bolcte rane idrijskih gozdov, ki jih bo niogoEe z veliko truda in s posebnim prizadevanjem skozi obdobje celcga pokolenja le deloma (ladr^viti. Jelke pa so vkljub tczkitn ledenim oklepom uspešno kljubovale Kimi. V razpredelnici St. 3 je prikazana odstotna udeležba vsakega od 4 sestojnih premerov krošenj na dvojnern navzkrižnem premeru krošenj. Se značilnej^o sliko pa nam nudi primerjava sestojnega .polrnera krošenj z dolinske strani v odnosu do polmera na višinski strani. Na ploskvi 2 10° nagnjenosti je prvi polmer le za 5% daljži, pri ploskvi z 20° nagnjenosti že za 74%, tpri 'ploskvi, ki je nagnjena najmočneje (25°), pa znaŠa celo Očitno se torej vidi močan 'vipHv nagnje- nosti zemljišča na ekscentričnost krošnje. Posebno :mo£no priliaja ta vpliv do izraza pri strminah nad 20°. Pri prvi ploskvi (3°) komaj občutna nagnjenost terena ni vplivala na oblikovanje ikrošcnj, pac ipa je bil za ekscentričnost krošenj zelo verjetno tembolj odločilen veter. Delovanje vetra pri ostalih 3 -ploskvah ni bilo pomembno za premikanje krošenj iz centničnega položaja, ker smer dominantnih vetrov ne sovpada s smerjo največje nagnjenosti terena, Pri presoji predočenih podatkov pa moTamo u:poStevati, da je nesi metric nos t krošnje v buko- vih gfradovih na zahodnih in južnih pobočjih Se močneje ipoudavjena kot na severnih in vzhodnih. Podatki iz razpredelnice št, 3 pomenijo torej nekakSno minimalno storpnjo ekscentrijnosti, ki nastane zaradi nagnjenosti terena. Pri ogledu gozdnih oddelkov, ki so bili na idrijskem abuiotju .poškodovani po ledu, smo ugotovili, da stvarnost potrjuje naJa izvajanja o zavisnosti drevesne stabilnosti od stiminc pobočja v jvezi z nakazanimi činitelji. Pri analizi navedenih podatkov ne smemo, prezreti, da so ravno dominantne bukve nosilci najizrazitejše ekscentričnih krošenj, medtem ko se pri nižjih drevesnih slojih eskscentričnost vse bolj izgublja. Seveda ta ugotovitev ne «■elja za tiste bukve tz nižjih drevesnih slojev, ki so zaradi fototropizma. ali poškodb na gojene v dolinsko smer. Pri sestojih, ki niso bili negovani, zlasti pri oriih, ki niso bili pravočasno. čiščcni in redčeni, pogosteje naletimo na take bukve kot iicer,,ker so le-te posledica neusmerjevane borbe za svetlobo in prirodnega izločanja v bukovih sestojih, ki se v naših razmerah odliikujejo z izredno vitalnostjo In biolöäko močjo. Končno je zanimivo in za gojitelja gozdov pomembno, da nase meritve niso pokazale znatnejšega povprečja v deformaciji kroŠenj, ker podatki razpredelnice o odstotni udclešbi obeh značilnih premerov sestojnih kroŠenj na navzkrižnem jscstojnem premeru ikrošenj kažejo največ le do 2% razlike. Tudi deformacija kroSnje v smeri največje nagnjenosti terena v odnosu na sestojni premer kroäenj v smeri slojnic nam daje le nepomembne odstotke: pri prvi ploskvi 5%, pj-i drugi 3%, pri tretji le 1% in celo pri aadnji komaj 5%. Na ptxilagi teh ug^otovitev o vplivu nagnjenosti terena na ekficenlričnosf ljukavih krošenj je mogoče presoditi, kakšen vpliv ima terenska inklinacija na stabilnost bukovih dreves in na stopnjo notranjih napetosti, ki lahko poškodujejo drevo ali nje-gove dele, kadar se na ki-osnji nakopiči težek ledeni oklep. Tudi kadar dcscentrlčne krošnje niso obtežene z ledom, zaradi svoje lastne tcSe enostransko obremenjujejo drevo, zato je na strminah pri bukvah i ekscentrično kroSnjo zgornji tlel debla navadno tudi brez izredne ohtežitve nagnjen v dolinsko stran. V kolikor ekscentriČna kroJnja že z lastno težo ne premaikne težiSČnice izven središča drevesnega podnožja v dolinsko smer, se bo to prav gotovo igodiln pod pritiskom ledenega bremena, Pri tem se žlednate veje in vejice pobesijo ter pri bukvah, ki imajo metlasto kroSnjo, povečajo širino krošnje in na ta naČin tudi njeno ekscentriEnost. Bukve z metlasto krošnjo, t. j, s hahitusom, ki spominja na brezovo metlo in i-ma zelo majhen vrastni kot, srečujemo namreč kaj pogosto po naših gozdovih, včasih pomešane z bukvami, ki imajo veje z navadnimi vrastnlmi koti (koti insercijc). Neredko naletimo pri na^ tudi na sestoje, v katerih so zastopani iaključno le predstavniki tega bukovega tipa. Sploh pa. nam genetska raziskovanja naših bukovih go'z.dov obetajo zelo zanimiva presenečenja. Pri bukvah, ki ima;jo ekscentrične krošnje, zlasti £e je .pri tem šc deblo ukrivljeno ali nagnjeno v dolinsko imer, in take niso ircdke. Če gozd ni bil ustrezno negovan, se bo deblo pod pritiskom ledenega bremena kaj kmalu začelo kriviti in se bo na ta naČin težišEnica Še bolj odmikala od drevesnega podnozišča. Tako krivljenje debla povzroča nadaljnje odmikanje težišča ledenega bremena in s tem tudi drevesne težiščnicc od drevesnega podnožja. Sila, s katero ekscentrična krošnja ogroža drevesno ravnotežje, pa ni izražena le v stopnji ekscentričnosti njene vodoravne projekcije, ampak prav tako tudi v nesimetričnosti vertikalne projeikcije glede na vzdolžno drevesno os. NesimctriČnost krošnje na strmih terenih se namreč ne kaže le v tem, da so veje v dolinsko stran daljše in krcpkeje razvite, ampak tudi v tem, da je na dolinski strani več vej ter jO le-te praviloma razporejene niže po deblu kot na višinski strani. Pri nagnjenih terenih torej nimamo opraviti le s .površinsko, a.nipak tudi s prostornitisko nesime-"trii^nostjo- krošenj. Pritisk, ki ga ledeno breme izvaja na kroiSnjo, se ne prenaša le v smeri tlačne sile, ampak nastajajo v drevesoi hkrati tudi upogibne, -vlacne in nateznc napetosti. Skrajni izid tega statiEno zamotanega drevesnega položaja je lahko raznovrsten: ali drevo v doloEeoeni bolj ali manj spremenjenem položaju ohrani sposobnost za nadaljnjo uspcäno rast, ali ga pritisk tako skrivi, da ni veS primerno ^a nadaljnjo proizvodnjo lesa, ali se 'prelomi nizko v krcfStiji ali na deblu, ali pa stopnja fn Slika 3. Levo; bukovje z vejami, ki imajo velik vrastni kot. Desno: metlaste bukve z vejami, ki imajo majhen vrastni kot. način usidranosti korenin ne moreta več kljubovati delujočim silam, ki drevo izkoreninijo, Gozdoa tla so temelj, v katerem je zasidrano koreninje. V tem temelju mora imeti težka drevesna gmota čvrsto oporo. Skrajna mera Itoreiiinam dostopne globine pa ni vedno določena s položajem neprodornih kamcninskili plasti. To dejstvo je zlasti važno pri bukvi, ki sker potrebuje razmeroma globoka tla, vendar uspeva tudi na srednje g'lobokih tleh. Zato je treba pri tej drevesni vrsti posebno skrbno upoštevati nagnjenoit terena in dejstvo, da bukev ni čvrsto usidrana, če njene korenine ne zajemajo zadosten talni prostor in ne oblikujejo gostega spleta, kot bi to glfcfle na svoje lastnosti mogle. Bukev bo imela zadostno opo-ro tudi v srednje globokih tleh, čeprav so morebiti močneje nagnjena, če je v tleh dovolj srednje velikih s^kal samic in trSja, ti povečujejo talno teŽo ter jih bukove korenine opletajo in na ta način utrjujejo d;revesni položaj. Zelo važen činitelj je tudi medsebojno prepletanje korenin dveh ali več sosednih dreVes, Medsebojna opora dveh ali več dreves je posebno moČna takirat, kadar se v tleh preipletajo korenine bukev, ki pripadajo različnim biološkim razredom. Pri tem si korenine dominantnih in kodominantnih bukev prisvajajo pret«no nižje talne horizonte, viSje sloje pa. zavzemajo buikve n nižjih bioloških cazredov, Seveda se v borbi za prostor v tleh. korenine sosednih dreves, ki pripadajo različnim biološkim razredom, tudi medsebojno moino prepletajo. Ves ta koreninski splet sosednih različno razvitih dreves do neverjetne mere utrjuje koreninsko mo?, kompaktnost in adhezijo tal ter s tem tudi stabilnost posameznega drevesa, kar je posebno važno pri individu ih, ki zaradi svoje varasti lahko hitro -pridejo v labilen položaj. KakSen bo končen izid, je odvisno od vseh aH ipa v določenem primeru le od kritičnih činiteljev. V konkretnem primeru lanskoletnih poSkodb po ledu v idrijskih gozdovih ni bil odločilen veter, zato tudi temu činiteiju pri naŠem obravnavanju ne bom posvetil posebne pozornosti, čeprav lahko v podobnih ali celo manj kritičnih primerih odigra odločilno vlogo. 4. Stabilnost bukovih sestojev S pomočjo raspolozljivih podatkov iz poškodovanih idrijskih gozdov bom skuSal najprej podati analizo 'konkretnih sestojnih odnosov onih elementov, o katerih smo se v prejšnjem poglavju prepričali, da so .pri stabilnosti gozdnega drevesa pomembni, torej tudi za trdnost sestoja odločilni. Spričo dejstev, ki smo-jih v prejšnjem poglavju obdelali, nas ne bo presenetilo, Ee bomo iz podatkov o zarasti prizadetih oddelkov id.rijskih gozdov izluščili določene zaJtonitosti, iz katerih bo mogoče določili .primerne smernice. Za presojo o odnosu zgradbe sestoja v posameznih ipoškodovanih oddelkih in stopnje poškodbe bo za primerjavo primernejša gozdna zarast kot pa absolutna količina lesne zaloge v posameznem oddelku. Raapredelnica št. 4 nam kaže pro-ccntualno razčlenitev ipoŠkodovane gozdne površine glede na zarast. ' Zarast 1 0.9 O.S 0.7 0,6 0.5 0.4 0.3 PovrSina 25% 26% 16% 14% 14% \% 3% \% Razpredelnica St. 4 Vidimo, da pripada sestojem s popolnejšo 'zarastjo visok odstotek poškodovanih gozdnih povi-Šin, medtem ko so bili gozdovi z nepopolno zarastjo manj prizadeti po ledu. Če ,prikazani odnos dopolnimo Se glede na intenzivnost poškodb, t. j. če stopnje poškodb »S« razčlenimo glede na «arast in sumarične vrednosti za vsako stopnjo zarasti iaraizimo v % od sumarične vrednosti poškodb za vse prizadete sestoje, dobimo zaželene podatke, prikazane v razipredelnici Št. 5, ki nam predočujejo odnos zarasti in stopenj poškodb. Zarast 1 —0.9 0,8 — 0.7 0.6 — 0.5 0.4 — 0.3 Stopnja poškodbe (S) 52% 34% 10% 4% Razpredelnica Št. 5 Proceutualno razmerje nam jasno kaže, da so bili v mejah prizadetega področja bukovi gozdovi s polno zarastjo močneje poškodovani po ledu kot gozdovi z nepopolno zarastjo. Ker p.ri ocenjevanju škode niso ugotovili števila poškodovanih dreves, zal ne moremo gornje razčlenitve podikrepiti z analizo poškodb glede na število prizadetih dreves. S pomočjo poda,tkov ene in druge vrste bi mogli z večjo gotovostjo sklepati o vplivu zgradbe sestoja, torej tudi gojitvenih ukrepov na stabilnost bukovih gozdov. Toda tudi na podlagi razčlenitve poškodb glede na zarast se moremo s precejšnjo gotovostjo opredeliti za sklep, da padajoči odstotei poSkodb ?.a sestoje z manjšo zarastjo- ni slučajnost, arrtpak funkcija zgradbe sestojev, le-ta pa rezultat ustroja posameznih dreves in njihovega medsebojnega položaja. Zanimive podatke dobimo tudi, ce razčlenimo -poäkodovane idrijske gnzdove glede na njihovo starost. Od celotne stopnje poškodbe (S) odpade na gozdove, ki 50 mlajši od 50 let, ,38% na gozdove, ki so stari od 50 do 100 let in 4Q% na gozdove nad 100 let. Ti podatki j)otrjujejo, da so poleg dednih lastnosti in rastiščnih razmer gojitveni ukrepi sondločilni za stabilnost bukovega sestoja, kajti ■Slika *), gozdnih razyaliii pospinvlja sekira poškodovano bukovino. Preslabo usidrane bukve ni.'io vzdriaie pritisku izredne obremenitve in so ob padcu zrušile tudi stabilnejäe drevje, To medsebojno podiranje se je ustavilo iSele pri skupinah jelk. oblikovanje posebnosti pri drevesni zgradbi postaja s starostjo vedno izrazitejše. S staranjem raste -poudarek v obliki in velikosti krošnje, razmerju drevesnih debelin in višin, formah in ustroju debel ter stopnjah usidranosti. Jasno je, da pravilni, gojitveni ukrepi usmerjajo razvoj teh čiiniteljev k povečanju drevesne in sestojnc stabilnosti, medtem ko o-pu.^Čeni ali pa inapačni gojitveni ukrepi vodijo drevo in sestoje do taksnih samoraslih ali nenormalno pretiranih oblik in lastnosti, ki v doloSenih neugodnih rastiščnih razmerah zmanjšujejo- stabilnost, ali pa je vsaj ne krepijo: Negativni činitelji, ki jih drevo in gozd zaradi oipu.^čcnih ali napačnih gojitvenih ukrepov pridobi' ali poveča, se pri doraSčajočenfi ali doraslem drevesu ne kažejo le v pretiranem obsegu, ampak določeno starostno abso-iutno pOvcEanje negativnih lastnosti ima za posledico nesoraamerno večje relativne neproiporcionalnosti, ki se ob neugodnih razmerah manifestirajo v statični neuravnoteženosti drevesa in sestoja. Podatki o stopnji poškodb glede na starost prizadetih sestojev topej oČito nakazujejo, da imamo opravka s slabo gojenimi gozdovi. pri katerih sc je stabilnost dreves in sestojev s starostjo poslabšala, namesto da bi JO z ustreznimi gojitveni.mi ukrepi utrdili Zgodovina idrijskih gosdov nam osvetljuje njihovo dosedanjo razvojno poti slasti glede na jaJcO'St in naČin njihovega izkoriščanja ter izvajanja g^ojitvenih. ukrepov, posebno redčenj, ter tako pojasnjuje njihovo sedanje stanje in obravnavano katastrofo. Od ak. 6600 ha idrijskih gozdov,'Ici imajo gospodarski značaj, odpade \1% na čiste bukove gozdove in 63% na bukove gozdove, 'ki jim je priniešanih k prav malo iglavcev, poglavitno jelke. Na sestoje listavcev, posebno bukve, s -primerno primesjo iglavcev odpade'komaj 20% celolne površine gospodarskih gozdov. Iz topografske, talne, klimatične in fitosocioloäkc karakteristike idrijskih gozdov, ki smo jo podali v prvem poglavju, lahko sklepamo, da rastiščne razmere ne ustrezajo le 'bukvi, aiiipa;k hkrati tudi jelki in ponekod tudi smreki. Zato velike povrSine čistih bukovih go'zdov in bukovih sestojev z malo primešane jelke nimajo opravičila niti z gozdnogospodarskega, Se manj pa z gozdnogojitvenega in biološkega stališča. Spirlčo predočenega torej niso izrabljene prirodne možnosti za povečanje prirastka in produkcijo moČno iskanega lesa iglavcev, hkrati pa je dana možnost, da se škodljivo uveljavijo gozdnogojitvcne po-manjkjjivosti, neogibni spremljevalci vseh sestojerv, iki so pod Človeškim delovanjem spremenjeni v skoraj aU pov-sem Čiste gfvzdove. Na podlagi razvojftiega stadija gozdne vegetacije lahko s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da so čisti in skoraj čisti bukovi gozdovi na o^bmočju GU Idrija nastali iprodvs'em zato, ker ima bukev na obravnavanem področju zvečine bioloSko premoč nad jelko. Razen tega so gospodarili do sedaj v idrijskih gozdovih in jih poro lajali sikoraj izključno le s postqino sečnjo, ki za pom^lajtvanje jelke ni nič kaj iprlnierna, bukvi pa .posebno dobro pri ja in na ta način biološko neenakost obeh drevesnih vrst v korist bukve Se povečava. FIkrati pa sia v bukovih go-idovih vztrajno -in niočno zmanjševala delež jelke zlasti velika -potreba za lesom iglavcev, posebno v -zvezi s porabo v idirijskem rudniku, ter stanje gozdne transportne mreže. Razen že znanega stališča, ki so ga zavzemali trg in potrošniki do b-ukovme, je bila potroba idrijskega rudnika kot glavnega in odločilnega, svoječasno celo izključnega potrošnika lesa iz idrijskih gozdov, St posebno orientirana na les iglavcev, medtem ko je od bukov-ih 'proizvodov uporabljala izključno le oglje iin drva. Take zahteve so povzročile ipos.pešeno izi;ekavanje jelke. Edine gozdne komunikacije v idrijskih gozdovih, dolinske ceste ob rečicah ler vodni tokovi teh rečic, tso bile od časa do časa povczovane z gozdovi le s pomočjo preprostih gravitacijskih naprav. Ta primitivni način transporta pa je terjal intenzivne cksploatacijske posege na manjših površinah in glede na svoj značaj 0'mogočal .prevoz le bukovih drv in oglja ter tehničnega lesa iglavcev. DrČe, riže in plavljenje pa so skoraj popolnoma onemogočali transport debelejših bukovih sortimentov, zlasti hlodov. Vse to nam pojasnjuje, zakaj je priSlo do obsežnih povräin čistih in skoraj Čistih bukovih sestojev. Splošne prednosti mešanih gozdov so znane, zato se omejujem le na ugotovitve, ki se nanašajo na stabilnost mešanih bukovih in jelovih gozdov. V arealu obravnavane gozdne združbe, zlasti .pri slabših rastisČnih razmerah (srednje globoka tla, večje strmine itd.), je jelka znatno "odpornejša od bukve, posebno glede poškodb po žledu in snegu To je razumljivo glede na ustroj ikrošnje, v ras I ni kot jelnvih vej. -koreninskega sistema ter mehanskih lastnosti njenega lesa. Zato primerna primes jelke moČno utrjuje stabilnost sestoja, -kjer so jelke čvrsti oporniki, na katerih se ustavlja značilno medsebojno zaiporedno naslanjanje in podiranje buitev. Nadaljnja stabilizatorska vloga jelke je, da s.pričo svojega nagnjenja k Lvörbi prebiralae strukture bodisi samodejno uvaja bodisi olajšuje gojitelju prc-vccl'bo bolj ali manj enoslojnih gozdov v sestoje s stopničasto vertikaJTio strukturo, t- j. v zorradbo, ki jamči gozdu maksimalno stabilnost. Razlaga, ki sem jo predložil v začetku tega poglavja glede odvisnosti stabilnosti sestoja od gozdnogojitvenih ukrepov, nam narekuje sklep o pomembnosti redčenj za. sta-hilizacijo bukovih sestojev, zlasti na manj ■ustreznih rastiščih. Nekdanji idrijski gozdarji, ki so bili, kot večina njihovih stanovskih tovarišev, pristaši nizkih redčenj, st> našli hvaležno podporo za izvajanje takih redčenj -zlasti v Slika i. Bukov sestoj s primerno razvitimi biološkimi rairetii. Stopničasti vertikalni profil utrjuje joztlu stabilnost, taka da «avilie strmini, plitvim tlom in veliki nadmorski viiini kljubuje ledu in vetru. (Scdclsčck nad Kamniško Bistrico, nddele-k 32/b, nadmorska viäina. yoo m, severovzhodna lega, na|;ib 50"). velikih potrebah Idrijskega rudnika na oglju. (V letih od 1873 do 18S6 sc je n, pr. letno skuhalo v kopah 'po HOOm^ lesa, pozneje pa še več ) Nizka redčenja so dajala najprimernejši material za ogljarjenje, ki je rpoleg obČasni-h donosov od postopnih seČenj dajal stalen vir za proizvodnjo oglja. Razumljivo je torej, da sc je v teh gozdovih ogljarilo ne le vedno in povsod, ampak da so v zvezi s tem poveČi.ii izvajali srednjemočno ali celo intenzivno nizko redčenje. Bukve, ki so pripadale 5. in 4. bioIoŠikemu .razredu (,po Kraftu), so pri redčenju prav gotovo žrtvovali v kope, kot lahko sklepamo iz sod an joga stanja idrij-skih buicofvih gozdov. Verjetno so pri redčenjih posekali tud) številne predstavnike 2. biološkega razreda, tako da so sestoj skrčili .praviloma le na 1. biološki razreid in iia ta naČin .prirodno slojevilost gozda nasilno preoblikovali v cnoptastni gozd z vsemi ze znanimi pomanjkljivostmi, in slabostmi. Z nizkim redčenjern so .torej oropali gozd vseh. polnilnih elementov in njihovega stabilizatorskcga delovanja, Pripadni.ki nižjih drevesnih slojev vplivajo namreč večstransko na povečanje trdnosti gozda: z ustrezno razporeditvijo raznoslojnih kroäcnj, z opisanim prepletanjem korenin Ja, ki po-večava stopnjo usidranja, ter končno s Številno prisotnostjo scstojnih elementov. ki imajo pri praviini negi, zlasti v manj ugodnih ^asti^čnih razmerah, glede na obliko krošnje največjo individualno stabilnost, Cim Številnejša udeležba statično trdnih dreves, ki so zasttypana v negovanem ipolnilnem sloju, krepi stojnost celot-jieg'a sestoja in izo-lira morebitne posamezne ipoSkoclbe vladajočih dreves ter na ta način -močno omejuje škodo. Odveč bi bilo podrobno presojati koristnost visokega redčenja v primerjavi z nizkim. Vendar ne smemo prezreti dejstva, da ie viso'ko redčenje sproŠČa udeležence nižjih in višjih sestojnih plasti in tako te in one s pomočjo opisanih statično-reaktivnih drevesnih delovanj utrjuje v njihovi odpornosti. Niako redčenje pa ne sprošča niti polnilnega sloja, -ker ga likvidira, niti glavnega dela sestoja, ker v njega ne pose^a; zato v ničemer ne prispeva k ,povcčanju stabilnosti gozda. Od visokega redčenja lahko ipričakujemo, da 'z odstranjevanjem dreves, ki so glede na volumen kroSnjc statično manj trdna, in s prizana^anjem pripadnikom nižjih plasti, ki se glede na ikrošnjo odlikujejo z razmeroma dobro stojnostjo. zlasti v skromnejših rastiščnih razmerah pomembno povečamo stabilnost sestoja v izogih katastrofam, kakršna je v obravnavanem primeru doletela idrijske gozdove, 5. Sklep Analiza okolnosti, zaradi katerih je prišlo do lanske katastro-fe v idrijskih bukovih gozdovih, in razčlenitev činiteljev, ki v največji meri odločajo o stabilnosti drevesa in sestoja, nam potrjujeta, da ni dovolj, če gojitelj gozdov stremi za dosego že splošno priznanih gojitvenih načel, ampak mora hkrati misliti tudi na stabilnost gozdov, zlasti v skromnejših rastiščnih razmerah. Primer idrijske katastrofe nas Se posebno navaja na to, da spoznavamo in upoštevamo normalne in posebne lastnosti posameznega drevesa, ki se oblikujejo ne le iz dednih lastnosti in pod splošnimi vplivi okolja, ampak jih usmerjajo mekansiki momenti reaktivnega značaja. Razlaga idrijskega primera je omejena le na ohrisno obravnavanje vpraianja stabilnosti gozda in ne skuša biti izčrpna pri navajanju in analizi okolnosti in vzrokov, Pričujoči iprispbvek potrjuje v poisebnih konkretnih razmerah določena, /,e znana nam gojitvena načela, abcnem pa nas navaja na nove misli o nekaterih odločilnih vzrokih o'bravnavaue .gozdne kata-strofe. Povezava teh in onih pa naj bi bila izražena na kratko v sledečih točkah: 1. Vz-ročna povezanost drevesnih oblVk in njihova k o relacija z drevesno stabilnostjo ni le fiziolo-äkega značaja, ampak tudi mehansko reaktivnega. Zato moramo korigirati trditve, ki so jih objavili nekateri sicer ugledni strokovnjaki o izključni in neposredni odvisnosti orientacije debelinskega prirastka od oblike kroSnje. 2. Elementi drevesnega- ustroja: višina debeinega težišča, prostornina in eks-centriČnosf krošnje, reaktivno povečan prirastek debla in vrastni kot (kot insercije) vej pri bukvi so za stabilnost bukovih gozdov ob pojavi požlcda najodloČilnejŠi. 3. Pri obravnavanih poškodbah moramo pripisati soodločilno vlogo činiteljem s&stfijne zgradbe, kajti v visoko organiziranem sestoju s stopničasto vertikalno strukturo, ki je dosegljiva ie z visokim redčenjem, negu.jemo tudi nižje biološke razrede in krepimo tako stabilnost sestoja. S poseganjem v zgornjo drevesno plast pa odstranjujemo drevesa, ki so glede na prostornino krošnje najlabilnejša in tako utrjujemo stojnost gozda. Najtrdnejšo stopnjo v zgradbi sestoja bomo do' segli, če se bomo čimbolj približali viso^ti obliki sožitja vseh članov gozdne življenjske skiipnosti. To pa bo mogorx U ob -pritnemih odnosih biološko in statično aecnakih sestojnili t&kmccrev, torej tudi glavnega in polnilnega dela sestoja. 4. Primerni medsebojni drevesni odnosi v sestoju se ne uveljavljajo samo v stabilizatorskem vplivu stopničastega vertikalnega razporeda kroäenj, atnpak se hkrati kažejo v medsebojnem prepletanju drevesnih, korenin, t. j. v tr-dnejSera zasidranju drevja. 5. Skrb za čim vcEjo stabilnost g^ozdov, slasti pri skromnih rastiščnih razmerah, močno potrjuje prednost, ki jo znane gozdnogojitvene zahteve ipriznavajo visokemu redSenju pred drugimi načini rahljanja sestojev. 6. S preobrazbo mešanih gozdov bukve ia jelke v pretežno Čiste bukove gozdove zmanjšujemo utrjevalni vpliv jelke, ki zlasti v skronmejSih rastiščnih razmerah močno krepi stabilnöst gozdov DIE EISANHANGKATASTROPHE IN DEN FORSTEN VON IDRIA — EINT: ANREGUNG ZU BETRACHTUNGEN ÜBER DIE STANDFESTIGKEIT VON BUCHENBESTÄNDEN Tm vergangencD Winter, zwischen dem IS. und 21, Dezember, kim c.'i in den Walduogen der Forstverwattung Idria zu einer bemerkeuswcrten. Katastrophe. Der Eisanhang, der sich infKnjigo popotnika* je založiti potrebno vsoto oz. iinan-cirati njih izdajo. V Ljubljani 13. XIL 1926. Dr.,/, C. Oblflt« Življenje in osebni lik pokojnika Dr, Josip Oblak je bil rojen 10. XII. 1877 v Ljubljani, Tu je konEal gim-naTiijo, .pravne Študije pa na dunajski in graSki univerzi. Od 1, 190Ö do 1910 je služboval pri sodiSJu v Celovcu, nato pa je bil do svoje smrti odvetnik v Ljubljani. Že kot mlad gimnazijec je pokazal Oblak svoje napredno mišljenje in nagnjenje k leposlovnemu delu. Bil je Član «Zadruge«, ilegalnega društva ljubljanskih dijakov ob koncu prejšnjega stoletja (ustanovljeno v Sols-kem letu 1S92/93), ki ga štejemo med najpomerabnejSa slovenska dija&ka združenja. V svojih vrstah je imelo namreč Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Otona Zupančiča, Josipa Murna-Aleksandrova in več drugih znanih imen iz našega kulturnega in političnega življenja. »Zadruga« ni gojila samo literature, kakor veČina drugih znanih dijaških dmätev ali krožkov, temveč je bilo v njej mnogo zarodkov revolucionarnega boja za spIoSna narodna vprašanja. V »Zadrugi« se je Oblak živahno udejstvoval posebno s predavanji o pla-rTinstvu in s čitanjem svojih pesmi, v katerih opeva predvsem naše planine. Uglas-bil je tudi društveno himno na Cankarjeva besedilo. V teh ča^ih je zraslo med njima prijateljstvo, ki ga je Oblak izpričal ob obletnici Cankarjeve smrti. Prijatelju v spomin jc napisal toipel članek, ki ga pa liberalno £a.soipisje ni hotelo priobčiti; izSel je v socialističnem listu: »Naprej«, h javne literarne debate, ki se je razvila okoli tega članka, se je rodila Oblakova knjiga »Krpanova kobila« kot pomemben prispevek k osvetlitvi umetnika in Človeka Ivana Cardcarja. Že za Časa svojega ^l-užbovanja v Celovcu, zlasti pa v letih nesrečnega koroškega plebiscita 1918 in 1919, je iposegal Oblak z dejanji in s peresom v bßj za naäo Po plcblscitu je bil med ustanovitelji narod no-obramb nega druStv^ »Gosposvetski zvon«, ki ga je vneto vodil ves tas njegovega obstoja. Oblak je bil velik ljubitelj naTave, Ves svoj .prosti £as je od Hudentovskib časov do smrti posvetil potovanju, posebno planinstvu. Prepotoval je mnog^e tuje dežele, obiskal neätete gorske vrhove in jih opisoval -z velikiTn znanjem io toplim čustvom v dnevnikih, največ v »Planinskem Vestniku«. Z veliko ljubeznijo pa je visel na naSi slovenski zemlji, njej je ■posvetil ves svoj pesniški aanos. Štejemo ga med naSe najplodnejSe potopisce in ■planinske pisatelje. Svoje mnogoštevilne spise je nameraval zbrati v zbirki »Knjiga popotnika«, BivSe Slov. planinsko druätvo ga je izvolilo za svojega Častnega Člana. V naročju naših planin pod Triglavom, kateremu je že kot osmošolcc posvetil zanosne kitice v slavospev in ki ga je redno samcat obiskoval, se mu je izvit poslednji vzdih. Planinski vestnik (L953/li), Turistični vestnik in švicarska revija »Die Alpen« (1954/2) so posvetili velikemu planincu tople članke v spomin. Spomenik mecenu Oporoka je vzbudila veliko presenečenje zlasti na gOizdarskem oddelku naSo fakultete. Nad vse ^presenetljivo je dejstvo, da je napredni slovcns-ki in.teleklualcc^ ljubljanski odvetnik, žc leta 1926 mislil na slovensko gozdarsko fakulteto in na, razvoj naSe gozdarske vede, ko verjetno takrat äe nobenemu slovenskemu gozdarji^ kaj takega niti na .misel ni priSlo. Ob času, ko je OblaJc pisal svojo oporoko, je njegov gozd, ki ga je sestavljalo več lepo zaraščenih pared, obsegal ok. 26 ha, Za ti'ste Čase je bilo to kar lepo volilo. Od prvotne povržine mu je ostalo po vojni ob izvedbi agrarne reforme na podlagi eaikona iz 1. 1945 samo ok, 51ia, Ostalih SI ha pa je postalo splošno ljudsko premoženje, ki ga u,prav[ja sedaj Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Posebna komisija fakultete si je ogledala gozd, iki bo prešel kot Oblakovo volilo v upravo gozdarskega oddelka skupne fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Ugotovila je, da omenjenih 5 ha gozda ni zaokrožena celota, temveč da so to tri prostorno ločene gozdne parcele. Razprostirajo se po gričevju malo nad vasjo Brezovica pri Ljubljani, Vse gozdne parcele sestavljajo nne,^ani sestoji listavcev (bukev idr.) ter iglavcev (bor, smreka). Debelejše drevje jc sicer skoraj izsekano, vendar so v precej boljäem stanju od sosednjih kmečkih gozdnih parcel, s katerimi Worijo celoto. Na prvi pogled se vidi, da je OblaJt svoje gozdove tudi gojil. Iz Oblakove oporoke odseva velika ljubezen do slovenske zemlje, gibalo vsega njegovega ravnanja. Posebno globoko pa je zajela naSe gozdove. Njegov gozd naj bi bil materialni temelj za najviŽjo pedagoško in znanstveno ustanovo s področja gozdarstva, za gozdarsko fakulteto, katere delovanje bo v iprid vsem slovenskim gozdovom. Slovensko gozdarsko fakulteto je ustanovila naša ljudska oblast že 1, 1919, V Študijske in raziskovalne namene ji je dodelila tudi obširne gozdne komplekse, ki več kol stokrat presegajo Oblakovo volilo. Čeprav je Oblak moral poznati ta dejstva, saj so odločbe izŠle v Uradnem iistu in je tudi dnevno časopisje o tem poročalo, vendar svoje oporoke ni spremenil. To je tembolj ipomembno, ker je medtem njegova rodbina prišla v novo situacijo, ki bi spren^embo opravičevala. Menim, da je imel Oblak veliko zadoščenje, ko so bile po okoli 25 letih ustvarjene njegove tedanje zamisli. Zato je pustil svoje volilo nespremenjeno kot svoj prii spevek k veliki stvari, )5S Med Oblakovimi dediči; univerzo. Gozdarsko fakulteto. Slov, planinskim druStvom ttr pokojnikovimi sarodniki je bil ?priEo delno spremen j enlL o'koliäSin dosežen sporazum, tako da bodo ustrezno pokojnikovi želji iri daniin razmeram uresničena glavna določila oporoke. Po tem sporazu-mu je dobila fakulteta ves preostali gozd (ok. 5 ha) brez zemljiškoknjižnih obremenitev. Gozdarski kolektiv fakultete je sklenil ukreniti vse potrebno, da se tudi raz-laSčenih 2] ha Oblakovega gozda prepiäe na njo. Z ustrezno komasacijo bi bila ustvarjena zaokrožena celota, ki naj bi se v trajen spomin na pokojnika imenovala. »Oblakov goad«. Objökt bo zelo primeren za proučevanje gojenja gozdov na gričevju zapadno od črte Ljubljana—^Vrhnika. Dalje je tilo sklenjeno, da si bo fakulteta tiabavila umetniSko izdelan pokojnikov portret, v revijah »Gozdarski vestnik« in »Les« ipa bodo priobČeoi informativni članki o mecenu Oblaku. Univerza pa bo v svoji vhodni avli postavila Oblaku spominsko ploSčo, Tako bo ohranjen spomin na gorečega domoljuba, samotnega popotnika skozi življenje f. C. Oblaka, ki je imel tako svojstven pogled na svet. Bil je »samorastntk>( tudi v svojem ffledanju na nase ffozdove, , „ , „ Tng. irranjo Scvnik SODOBNA VPRAŠANJA TUDI ZA SLOVENSKE GOZDOVE POMEMBEN DOGODEK Ob sprejetju novega in ustrezno nagemu gospodarskemu razvoju spopolnjeticga zakona o gozdovih, katerega smo dobili lani meseca julija, se nehote spominjamo prve pravne oblike gospodarjenja z gondovi. NaŠi sevcrm sosedje v Avstriji so namreč lani praznovali stoletnico odkar se je začel izvajati prvi zakoo o gozdovih. Podpisan jc böl dne 5. decembra 1S52 in je z začetkom IcLa 1853 stopil v veljavo v vsej Avstriji, bre7 Ogrskib dežel, v Dalmaciji pa äcle v začetku leta 1856. Prvi zaktm o gozdovih je dal -trajniO podlago za napredno gozdno gospodarstvo lin je vseboval od vseh gozdarskih strokovnjakov priznane smernice, veljavne äe sedaj in tudi 2a bodočnost. Stalni napredek jili samo spopolnjuje. Najviäja zahteva je priSla do izraza: Ohranitev gozdov t obvcünim pogozdovanjem v prid ljudi, rodov in s iem združeno varstvo gozdov ter dalekovidno umno gospodarjenje z gozdovi. Spočetka obseSni obraSČeni gozdovi so se umikali potrebam kmetijstva. Zaradi slabib prometnih razmer sprva les ni imel velike vrednosti, rasla pa je stalno z gospodarskim razvojem. GozdovJ so se v vedno večjem obsegu gospodarsko izkorifitali. Koder je pa to ilo le predaleč, so se ie pojavljale slabe posledice: hudourniki, velike ujme, neurja, vetrovi, v nižinah pa poplave. Zalo je počasi prodiralo spoznanje, da imajo tudi gozdovi važno vlogo in zelo pomembno dejavnost pri uveljavljanju narave; postalo jc jaisno, da je gozdno bogastvo v tesni zvezi z materialno in duhovno kulturo človeštva, ter da morajo tudi sedanji in bodoči rodovi doprioasati ustrezajoče žrtve v pnd gozdovom. Gozd je vedno holj postal sploäna ljudska dobrina. Že v starih gozdarskih virih najdemo v naših krajih lepe primere, da so se gozidovi varovali, da bi mogli dajati les in dtva delovnim ljudem v naSih rudni.škib, industrijskih središčih: v idrijskem rudniku, v Bohinju, v Seläki in zgornji savski dolini. Vsa opažanja in izkusiva v naravi so gozdarske razumnike spodbujala, da so skušali dati določene smernice za gozdno gospodarstvo. Izdajala so se ustrezna navodila in predpisi v posameznih deželah, «Gozdni red«, ki je že predvideval racionalno ohhodnjo, ocenjevanje donosa in lesne mase, naravno in umetno pogozdovarije. Tako so idrijski gozdovi dobili dober gospodarski naČrt že v letih iS'ä.? do 1846. Vse priiadevanje za napredofc gozdarstva pa se je osredotočil-o na pripravljanje posebnega novcih lak^ona o gczdovili. Lahko bi rekH, da io vse tc priprave pospeJile velika neurja in s tcni zvezane poplave leta 1851 v obsežnih alpskih dolinah. In tako so gozdarji tončno dobili le^a 1S53 lak-onitn podlag'o la napredno ravnanje i goidovi. V tem zakonu so priäla do izraza napredna stremljenja v gcj.dnem gospodarstvu in sicer: 1. prepoved satnolasLaega ktfcnja gozdov in s tem zmanjševanja gaidne povrSine, 2. prepoved pustoienja grozdov in tako utemeljeno varstvo gozdov pred Škodljivci in poškodbami, tudi pri izkoriJ^anju lesa in 3. obveznost obnove in nege gozdov. Tako je bila nakazana količirsita in kakovostna ohranitev gtudov kot podlaga za pridobivanje lesa, kot varstvo kmetijskega in vodnega gospodarstva ter ko^ izvor telesnega in duhovnega napodnega zdravja. Dopolniilm varstveni predpisi so predvidevali v gozdnem gospodarstvu strokovno vodstvo, ohranitev varovalnih gozdov -in s iem zdruJeno prepoved neustreznega iMckavanja gozdov. Tudi naš slovenski primorski Kras je bU predmet posebne pozornosti in proučevanja. Uveljavljale so se gospodarske smernice: prepovcid prekomerne gozdne pale, kleSčenja dreves in poči^nja za povečanje paSnih poT^rJin. Okoli leta 1842 je bUo prvo kraSko pogozdovanje okoli Trsta. Leta 1851 je začelo delovati DruJtvo za kraško pogozdovanje v okolici Trsta, vkljnJujoÜ tudi Sežano in Komen. Prodiralo je ražumevaJije Ln stremljenje za preobrazbo krasa, KraSko pog-ozdovanje se je smatralo ic takrat srn. cpohalno delo, da se tako popravi edin najivečjih zloiiinov nad gozdom, kar jih pozna kulturna zgodovina. In res, po toLikih desetletjih, da, po preteku stoletja, moramo s priznanjem ugotoviti, da je neznan praktičen gozdar takrat zaKel na primorskem krasu zelo posrefeno pogozdo-•vati s črni-m borom Ln s tem .izbral najbolj ustrezno drevesno vrsto kot predkulturo z r.alögo, da postopoma zaslre kraške goljave in s tem polagoma zboljSuje skromno plast prsti. Čim preje in čim popolneje bodrava s svojim tokom od Pravograda do Maribora, na vzhodni in južni strani državna cesta Mairibor— Slov, Bistrica—Konjice^—Stranice in dalje okrajna cesta Stranicc^—Vitanje—DoHč —LetLart, na jugozahodu in zahodu reka Misllnja od S t, Lenarta do izliva v Dravo pri Dravogradu. Največji del meje je prlrodcn, ker poteka po vodnih tokovih, le juzaov>zhodna in vzhodna meja raed KoTijicaini in Mariborom je bolj ali manj umetna, ker seka vodne tokove ter gričevni in ravninski svet t>b vznožju Pohorja, ki prehaja brez ostre geografsko-geološke meje v Podravinsko nizavje in Dravsko polje. Mejna črta meri 143,5 km, površina tako omejenega sveta pa 979 km=. Pohorski masiv se dviga od nadmorske višine ok. SOO—400 m ob vznožju (med Slovenjim Gradcem in Stranicami ok, 400 —600 m) do viJine ok. IjOOm, ki jo pre- ^ V »Biološkem vestniku« št. 2 (LJubljana 1953), ki ga iidaja PririwJo^lovno druitvo, jc priobčil pisec razpravo »TipoloŠka podoba vcgetacije višjih predelov P Q h u r j ki Je nadaljevanje tcya sestavka ;n (vari z njim organsko ccloto. segajo le najviSji vrhovi (Črni vrh !5-13 iti, Vd. Kopa m, Jezerski vrh Roglja 1517 m). Glavni greben Pohm ja se vJeČe od zahoda proti vzhodu v abl l;i lo-ka^ iki je lahno usločcn proLi jugu, Dulzina grebena je piribližno 60km, največja Širina gorskega sklopa pa 25—SSJ^m. Srednji del grebena {od Vel. Kope da Žigartovega vrha) se razširi v žirok hrbet, gradeč razsežno, valovito gorsko planoto v viiSini 1.100—1500-m, ki se vgreza vzlnžna sedla in široke kotanje ter dviga v splo-ščene, kopaste vrhove. Glavni greben se ce.pi v stranske, ki potekajo v glavnem proti severu in jugu in se vedno bolj raačlenjajo v grebenčke, rebra in odrastke z ozkimi slemeni in strmimi pobočji, r a:;; brazd a ni m i s šlevilnimi žlebovi, jar'kl in soteskami, po kalerih šume bisöre vode, spreminjajoč se česio v razbesnete hudournike. Zelo strma in mestoma celo prepadna, zlasti ob globokih soteskah divjih gorskih potokov, so v splošnem severna, jugozahodna in južna pobočja, medtem ko se vzhodna in jugovzhodna po'bocja hol j zložno spuščajo ter so zato v nižjih iii srednjih logah (do lOOÜin in više) gosto posejana s ^kmečkimi naselji in 'pcikrita s kmetijskimi kulturami. Pohorje je v s^-loSnem 2 vodo izredno bogato področje, Vsepovsod po pobočjih izvirajo hladni, čisti stndenei, zubore potočki in buče vodnati potoki. Glavni vodni tokovi prejemajo iz številnih stranskih dolin, zarez in žlebav mnogo vode in hitro nara.ščajo v potoke lin rečice (Mislinja, Hudi-rjja, Dravinja, Oplotnica, Bistrica, Polskava, Lobnica, Radoljna, Velka, Vuhreščica. Cerkvenica i. dr.). Ogromna večina pohorskih voda pripada porečju Drave, le področje Tolstega vrha nad Turjakom in Rakovca nad Vitanjem oddaja vodo Savinji preko Pake in Hudinje. V geccloSkem oziru tvori Pohorje (skupaj s Kozjakom in Strojno) skrajni jugovzhodni odrastek Osrednjih Alp (Golice) in predočuje naš največji masiv pretežno ikislih (silikatnih) kamenin, ki pa glede starosti in petrografske sestave niso enotne. Osnovni čok pohorske gmote gradi prodornina z r n j a k ali g r a n i t, ki sc pojavlja na površju zlasti v zahodnem delu pnhorskega sredogorja in tvori glavni del širokega hrbta od Jeseokovcga vrha {927 m) čtz najvišje kope do Žigar-tovega vrha {1345 m), pi-ihaja pa na dan tudi v globokih zarazah vodnih jarkov. Osrednje -granitno jedro pokriva r u I a ali g n a j s v obliki 1—3 km Širokega pasu, ki obkroža Pohorje, segajoč v zgornji Mislinjski dolini in ob Dravskem polju do gor-dcega vznožja, in jc le v zahodnem delu pretrgan; iz gnajsa je tudi severno pohorsko pobočje med Falo in Janzevim vrhtjm. Granita in gnajsa je -mnogo vrst in so med obema osnovnima kameninama razni prehodi, gnajs pa prehaja dalje v s 1 j ud o v e c ali s 1 j u d n i s k r i I a v e C, tretjo glavno pohorsko kamenino. Leta lezi na gnajsii v niSjih gorskih predelih, v večji količini zlasti na ju.žnem pobočju od Pake Čez Hudinjo -in Resni'k do Tinj in Gor. Bistrice, dalje v pasu od Falc čez Puščavo, Rdeči breg, Janzev vrh in Orlico do Vuhreda ter slednjič nad Dravogradom in SlovenjLm Gradcem, —■ Rogovačnik je manj razširjen od sljudovca in se pojavlja v glavnem v območju gnajsa, v sljudovcu pa v ozkem pasu med Čad ramom in Slov. Bistrico. — P 1 e n -i v c c ali T i I i t se mestoma primešava sljudovcu. — Poredkoma se pojavljajo tudi najdiSČa praapnenca ali pohorskega ma.i-morja, — Navedene kamenine, sestavljajoč glavni del pohorskih skladov, prištevamo najstarejšim zemeljskim tvorbam. Od mlajših geoloških formacij, kr so omejene v glavnem na obrobje in predgorje Pohorja, srečujemo triadne werfenske skrilavce, apnence in dolomite, t red ne (hipuritne) apnence ter terciarne sotcäke, ivniŠke in kongerijsUe .sklade. Silikatne .kamenine, ki sestavljajo glavni masiv Pohorja, so za vodo malo prepustne ali celo neprepustne in so zato vzrok njegovega vodnega bogastva. Padavinska voda ne prodiira globoko v zemljo in prihaja na pobočjih na dan v številnih izdatnih izvirkih, po kotanjah, zaravnicah in blago nagnjenih površinah vrh. planote, kjer nima odtoka, pa povzroča visoko talnico ter obsežna močvirja in barja. Ta tierotlovilni svet o-bsega več površine, kakor jo predočujejo zemljepisne karte in katastrske mape. Obsežna, mestoma sko^raj neprehodna močvirja so zlasti v povirju Radoljne, Lobnice, Bistrice in Oplotnice. PoraŠča jih borna travna vegetacija tipa Nardetuvi ali Molmieluin^ pc^mesana mestoma z redkim zakržljanim ali grmičastim rlrevjem (smreko). Zaradi pretiranega izkoriščanja un krčenja gozda sc opaža težnja, da se zamočvirjenje na bre^gozdnih tleh pohorske planote širi, kar pomeni nadaljnje kiEenje oziroma slabšanje proizvodne povrSine, Na neprepustni granitni ipodlagi, v vdrtinah (depresijah) .in kotanjah vrh Pohorja so se izoblikovala Šotna bar ja, -ki jih ;poraS£a barska obli'ka ruŠja (Pinns uliginosa Neum,)- Največja barja so: Sentlovrenska jezera, R-ibniško jezero, barje pri Klopnem vjhu, barje nad Kamenitcem in barje v So,rov ju. Pohorska tla je težko na kratko o^MaČiti.' Kamenine, ki sestavljajo pohorsko ^inoto, se rade d robe m hitro prcperevajo, tvoreč iiovnato-peSčeno, mineralno zemljo, ki se z vegetacijskimi ostanki ter -i rajskrojenim in predelanim hu-n^usom vred spreminja v rodovitna tla. Zdrobljena in razkrajajoča se geološka podlaga se testo primešava rahlemu mineralnemu delu tal, tvoreč talni' skelet. Pohorska tla so v splošnem globoka do sredn.je globoka, mestoma pa tudi plitva, zlasti po izptJstavljenih in nezavarovanih (brczgozdnih) vrhovih in grebenih ter na strmih pobočjih. S kemičnega vidika je značilno za pohorska tla, da so izredno kisla (pli v KCl večinoma pod 4) in zato biološko malo aktivna. Pedološka proučevanja ugotavljajo, da biološka aktivnost tal, tako važna za razkroj organskih snovi (humifikacija "In mineralizacija) in 'za talno rodovitno-.st, na negozdnih tleh ^ Za pcdoloÜke podatke sc zahvaljujem ing', Mariji K o d r i č, pedoloßinji InStituta za guxdarstvo in ,)cfi)io indust-rijo LKS, pojema. Zato napredujejo tvorba surovega humusa, zakisovanje tal in slabsanje talne strukture, kar vse pospešuje zamočvirjevalni proces. Po fizikalnih lastnostih so pohorska tla v spod o jem delu (horizont B) precej peäJ'eDa ter zato- razmeroma rahla in dobre strukture, v gornjem delu (horizont A) pa se ceslokrat kopičijo 'koloidni glinasti delci, tvorci v določeni globini ^ost, precej humozen in masten sloj, ki jc zlasti pod travno rušo na paJnikih (tipa Narde-tum) g05t in neprepusten. To dejstvo narn pojasnjuje že omenjeni pojav površinskega zamočvirjen j a golih paSnih površin in razvoj šotnih mabov, čeprav jc geološka podla-ga vsaj delno prepustna. Na neprepusitni geološki podlagi zamočvir-janje ali zabarjenjc seveda še hitreje in močneje napreduje. Zamočvirjovalna težnja je huda gospodarska nevarnost hrezgozdnih aJi z gozdom premalo zaraslih površin oa pohorskem višavju. Zato ima pohorska -planota vkljub izrednio ugodnim reliefmi.m pogojein, ki govfire za pašno izkoriščanje, vendarle v veliki meri značaj absolutnih, gozdnih tal. Zaradi nesmotrnega gozdnega in pažnega gospodarjenja v daljni in bližnji preteklosti so se znatne površine pohorske planote zamočvirile in ?o iZj^bljene aa vsako kulturo, druge izgubljajo pred našimi oJSmi rodovitncwt in postajajo gospodarsko vedno manj izkoristljive. Ta ugotovitev nam narekuje po eni strani nujnost čuvanja in izboljševanja gozda, tega dragocenega in nenado-incstijivega iistvarjevalca in ohranjevalca talne rod-ovitnosti, po drugi strani pa potrebo po izboljšanju paSnlh in koŠnih površin z agrotehničnimi ukrepi ter po pogoisditvi neustreznih in ogroženih travnih .povj-šin. Nadaljnja ekološka posebnost pohorskih tal, ki prcdočuje nasprotje prevelike vlažnosti in ki je spričo sploš-no znane obilne vodnatosti Pohorja prav presenetljiva, je velika tajna suŠnost, značilna za mnoge razširjene gozdne lipe, ki imajo prav v suhih tleh svoj-o glavno ekološko in gojitveno ozoako. Takšna tla so povcEini plitva do srednje globoka, suha, prašna, brezstrukturna, sipka in samo s koreninskim pletezem .povezana, pojavljajo pa se zlasti po napetih grebenih, oblih vrhovih in strmih južnih pobočjih. Tla te vrste težko vpijajo padavins-ko vodo, ki aato odteka in adplakujc hranaIne snovi, namočena pa se hitro izsušijo. Posledica takšnega stanja sta velika pustost in bioloäko mrtvilo tal. Dolgotraj^no .slabo gospodarjenje s pohorskimi gozdovi je obe neugodni ekološki skrajnosti tal — premočno vlažnost in preveliko ,sušnost — podpiralo, pmpeševalo in stopnjevalo, .ponekod do bolj ali manj nepopravljivega stanja. Splošen tip rjavih, bolj ali manj podzoliairanih gozdnih tal se krajevno precej diferencira in modificira v odvisnosti od reliefnih pogojev, geološke podlage, vegetacijske odeje in načina gospodarjenja, Zato razlikujemo več podtipov in variant kislih rjavih tal, ki jih bomo opisali v avczi z vegetacijskimi tipi, K splošni pedološki oznaki pohorskih tal bi omenil! še to, da daje gnajs pri preperevanju v splošnem boljša, rodovitnejša tla kakor granit in da oosi zato gnajsna podlaga v glavnem boljši gozd. Pri zamočvirjanju na gnajsni podlagi se razvijajo pretežno trave in poltrave, jnedtcm ko prevladujejo na zamočvirjeni graniitni podlagi vresnice. Pri močni degradaciji gozda na gnajsrvi podlagi pa grozi nevarnost hudega podivjanja in zlasti silnega zatravljenja gozdnega zemlji5£a, ki jc najhujša ovira za naravno !n umetno obnovo gozda. V k 1 i m a t i Č n e m pogledu pripada Pohorje v splošnem srednjegorskemu alpskemu klimatiČnemu bipu, ki ga označujejo ostre «ime, bogate s snegom, sveža poletja in obilne padavine (1500—2000 mm letno). Moramo poudariti, da Pohorje v podnebnem oziru ni enotno. Za natančnejšo kliinatično opredelitev in razčlenitev Tnatijkajo potrebni podatki. Ti so pičli in pomanjkljivii «lasti za višje in najvišje pohorske lege. — Za dobo 1925—1940 navajamo srednjo najnižjo in najvišjo ter srednjo letno temperaLuro, ki znaša ^a Maiibor (270 m) 5,0^0, 14,2" C in 9,6^ C, ZA Slovenj Gradec (409 ju) samo srednja letna temperatura 8,9" C, za Ribnico na Poh. (715 m) 4,3" C, 12.9°C in 8.6" C. za St. Ilj pod Turjakom (593 m) pa 3,2" C, 12,8° C in 8,0" C. Za druge postaje podatki niso znani oziroma niso obdelani. Vzhodni in jug^ovzhodni rob Pohorja seka letna izotcrrna 9; zahodnega pa zadeva izotcrma 8" C. — Srednje letne padavine za dobo 1919—1939 znašajo za Mai-ibor (270 m) 1038 mm, zz Dravograd (365 m) 975 mm, za Slovenj Gradec (409m) 1-211 milimelrov, za Ribnico na Poh. (715 m) U32 mm, za Sv. Lovrenc na Poh. {4.42 m) 126S mm, za Sv. Primož na Poh. (671 m) 1132 mm, za St. Ilj pod Turjakom (593 m) 1243 mm, za Ruše (309 m) 1162 mm, za Čadram (402 m) 1141 mm, za Cre.šnjevec pn Slika. 1. Vrh Roflje (J5l7in), porasel s slabo-rodnim pašniVom balotia ali volka (Nardilum strictae) in x redkimi sinrtkainl Slov. Bistrici (3i0m) 774-iu.m, za Tinje {667 m) I179mm; za Hudi vrh na Poh, (ISOOm) 1627 mm, za Staro GlaŽuto (1033 m) 1627 mm in za Vitanje (478 m) 1155tHin. Pohorje obkrožajo letne iioHiete 1000^—I60Ü. Z najvišjih leg, kjer je največ padavin, ni podatkov. Po splošnem opazovanju je količina padavin največja v osrednjem delu pohorske visoke planote, kjer Je tudi največ zamočvirjenih pqvr-Sin, Tople in vlažne zračne mase, 'ki jih prinaša veter z juga, se v teh višinah ohlajajo in zračna vlaga se zgošča v padavine. K visoki zračni vlažnosti prispevajo seveda tudi obsežna močvirja. — Vkljub eelo skromnim meteorolo^ki-m podatkom moremo razbrati, da so jugovzhodni, vzhodni in severovzhodni predeli Pohorja raočno pod vplivom celinskega panonskega klimatiČnega tipa, ki se kaže v padavinah in zračni temperaturi in 'ki sega po Dravski dolini v SentloTrensko kotlino. To vplivno območje naznačuje vsaj približjao tudi razširjenost domaČega kostanja in vinske trte. Severozahodni del Pohorja ima v splošnem bolj surovo podnebje. ' Prvo Jtcvilo poitienl srednjo najnižjo, drugo srtdojo najvišjo, trotjc srednjo letna temperaturo. Neugodne podnebne razmere imajo zlasti velike ikotlinc ob pohorskcin vznožju, ki so mrazisča s topicrtniim obratom (Slovenjegraäka kotlina, Dravska dolina med D,i avogradoin in Kaln, Vitarijska kotlina), in globoke doline, ki se zajedajo v osrčje pohorskega masiva (dolina Loibriice, Radoljne, Velke, Vuhrcšiice, Cerkve-niee, Mialinje, OploLn.ice). Višje lege na sontnifi pobočjih imajo zato ugodnejše podnebje, ki se razodeva ponekod tudi v vegetaciji. Najvišji predeli imajo v splošnem hladno pndnebje, ker niso ^avaro-vam proti iTimlim severnim vetrovom. Zato zaostaja spomladi njiho-va vegetacija za 6—8 tednov v razvoju za rtiJino. Splošna vegetacijska oznaka Pohorja Vegetacija določenega področja je iaraz ekoJoških pogojev rastišča in proizvod človeškega gospodarstva. Pohorje ima po svojih geološko-pctrografskih in pedoloških razmerah svojevrstna rastišča, ki so vtisnila peJat vegetaaji, prav posebne Jivljcnjs'ke pogoje pa so ustvarili vegetaciji gozdnogospodarski ukrepi. Le v malokaterem večjem gozdnem ma-sivu se vpliv človeškega gospodaj-jenja tako močno očltuje kakor na Pohorju, kjer so Lili gospodarski ukrepi v pretekli in pol-prete'kli dobi zelo i-nlenzivwi in so naravnost nasilno usmerjali razvoj vegetacije, zapuščajoč Da velikih jxtvršinah ogromno gospodarsko škodo in skoraj nepopravljivo stanje. Po obširnih pohorskih pJanotah sta degradacija tal in degeneracija vegetacije tako daleč napredovali, da so obsežni predeli izgubljeni za sleherno gospodarsko izkoriščanje (-močno zamočvirjene .površine), nekateri pa bi se dali izboljšati le z velikimi tehničnimi napori in denarnimi srcdstrvi (izboljšanje slabih gozdnih sestojev, pogozditcv neustreznih travnih površin, melioracija slabo donosnih paznikov in senožeti), Vzroki takšnega nezadovoljivega stanja segajo daleč nazaj v preteklost in se njegovi začetki ne dajo ugotoviti, uajveČ škode pa je napravilo v preteklem stoletju roparsko izkoriščanje gozdov po veleposestnikiii, k>) se je do neke mere nadaljevalo še v tem stoletju in se ohranilo v nekaterih oblikah (seEnja na 'golo, požiganje sečnih ostankov, poljedelsko in pašno izkoriščanje gozdnega zemljišča, umetno pogozdovanje s smreiko) vse do zadnjih let. Dandanašnja gozdnatost Poh-orja se ceni na 50%. V nizj-ih in srednjih legah (nekaJio do tOOÜ m) se izJtoriŠČa negoedna površina za razne bolj ah manj donosne kmetijske kulture, v višjih in jiajvišjih legah pa za malo donosne pašnike in seno-žeti, zamočvirjeni .predeli .pa so sploh neizkoristljivi. Zgodovinski podajtkii pričajo in tudi tipološko proučevanje govori za to, da so bile današnje tra,vne in zamočvirjene površine, ki pokrivajo obširne predele pohorskega višavja, nekoč porasle z gozdom in da ru poteklo odtlej niti sto let. Najhujše pustošenje in uničevanje gozdov so povzročile mnoge steklarne (glazute) in topilnice (fužine), ki so delovale na področju Pohorja v preteklem stoletjir in ki so požirale ogromne količine drv, oglja .in pepelüe. Njihovo uničevalno delo so nadaljevale velike parne žage v osrčju Pohorja Mnogo lesa v obliki raznih gozdnih sortimentov in izdelkov se je izvoziilo v razne kraje in celo v tujino. Največ škode so trpeli veleposestniš'ki gozdovi na osrednjih pohorskih pJanotah, kjer je glavno področje pa Sni h oziroma kcMrtih in zamočvirjenih površin. Tudi najvišje pohorske vrhove ('kope), ki so dandanes goli ali polgoli, je pokrival nekoč gozd. Najvišja vzpelina Pohorskega pogorja, Cmi vrh (1543 m), se pred našimi očmi spreminja v brezgozdno gol ja v o zaradi roparskih sečenj v najbližji preteklosti. P'obors^ki masiv nikakor ne presega dandanašnje gornje gjozdne meje, umetno znižane zaradi nesmotrnega plariinskega gospodarstva, potekajoče v naših apnenčastih Alpah povprečno v višiini IfiOO—I 700 m, mestoma pa še više. V prakameninskih masivih z zelo ugodnimi reliefnimi in dovolj ugodnimi talnimi pog^oji, kakräne nudi Pohorje, vi!o takSno stanje na mah, marveč se je piipravljalo postoipno skozi daljSo dobo, ko se je vzdrževal prej opisa™ tradicionalni način gos-pcwlarjenja z g^ozdovi, tako imenovan o «fra-tarjcTijeo; le-to je okrajevalo prirodno proizvodno silo pohorskih rastiSč in ruSilo biocenotično ravnotežje vegcfcacijskili tipov, ddkler n.) s hudo degradacijo tal in z močno degencracijo gozdne vcgetacije ustvarilo sedanji tip bolj ali manj čistih, hirajočih sm.rekovih sestojev, ki nujno kličejo po zdravljenju in izbolj^cvanju Scle v zadnjih letih se jc opustil ta nazadnjaSki, skrajno primitivni način gospodarjenja z nekdanjiimi veleposestniškimi in sedanjimi državnimi gozdovi, ki 5e je bil silno zakororunjl v gozdarskih krogih pohorskega področja. Preobrat se je pojavil pod pritiskom slabih iakuŠenj in slabega stanja gozdov ter pod vplivom naprednih idej, ki so jih prinesle v gozdarstvo biofeske vede, zlasti fito-sooiologija, pedologija, ekologija in genetika. Napoveduje se izboljšanje stanja, to se pravi povra-tck k takS-ni obliki gozda, ki bo po eaii strani v skladu t osnovnimi rastiŠčnLnii pogojii, .po drugi strani pa v mejah prirodnih možnosti usrtrczala tudi gospodarskim potrebam sedamjosti. Cilj sodobnega gozdnogojitvenega prizadevanja so kolikor mogoče mešani gozdovi s prebitalnim ali oplojnitn načinom gospodarjenja, kakršni pač po svoji sestavi in strnkturi bolj ustrezajo ra«listnim pogojem, to se pravi posameznim gozdnim vegetacijskim tipom, ki jih proučuje in ugotavlja veda o rastlinskih družbah ali fitosoci&logija. Začrtane so nove smernice gozdnemu gospodarstvu, toda slaba zapuSČina -preteiklosti z opesanimi smrekovimi sestoji, nezdravimi smrekovinii kulturami, obupno podiivjanimi fratami in zamočvirjenimi površinami bo Se dolga desetletja težila pohorsko gozdarstvo ter se v svojih daljnosežnih slabih posledicah delno sploh ne bo dala veČ v polni meri popraviti. Prej opisano žalostno stanje ne velja za večino kmečkih gozdov. Kmečkih gospodarjev namreč v glavnem ni zajel val fratarskega načina gospodarjenja z gozdovi. Le-ti so zajto v splošnem kolikor tolako ohranili svojo .prirodno podobo ter so po eni strani dobrodošel vzorec pri iskanju poti iz zagate, v katero je pri-peljaJ 'bivše veleposestniške gozdove že opisani način gospodarjenja po -nemškem načeEu donaSatija najvišje zemljiščnc rente, po drugi strani pa tudi hvaležen objekt tlpoloŠkcga proučevanja vsaj približno prirodne vegetacije. Seveda imajo tudi kmečki gozdovi svoje pomanj.kljivostt, ki ne ustrezajo sodobnim izahtevam gojenja gozdo-v. Ponekod so se nakopičile zaradi pretiranega varčevanja prevelike zaloge lesa, kar je imdo za posledico prevladovanje starega, slabo priraSEujoČega ali hirajočcga drevja in izgubo normalne prebiralne strukture, drugod pa so s prenaglim in premočnim odpiranjem prepolnih in prestarih sestojev z na pol pragwzdno obliko tako rekoČ uničili gozd ter ipovzročili podivjan je gozdnega zemljišča in propadanje pičlega In potlačenega gozdnega pomladka, kar je često zahtevalo posek na golo in umetno obnovo gozda. Mnogi kmečki gozdovi, zlasti na severnem .pobočju Pohorja, so se gospodarili v -glavnem na prebiral ni naČin, pri Čemer pa so njihovd gospodarji pretirano ipospcŠevali iglavce in zatirali listavce, pa£ ipod vplivom gos pod ar sic e konjunkture in že omenjene zgrešene nemSke šole o najviäjem gozdnem donosu. Tako so nastali na velikih povrSinah bolj ali manj Čisti jalovi prebiralni gozdovi, znani zlasti okrog St. Lovrenca, Ribnice, Vuhrcda in Vuzcnice. Jelka je v teh predeLih že po prirodi močno razširjena in biološko močna, zatiranje bukve in d.rugih listavcev ter prebiralni naČin gospodarjenja pa sta ji pripomogla do popolne nadvlade. Ti jetovi gozdovi posebnega tipa, doslej Še nezadostno proučeni, nosijo v sebi kal propadanja, ker tla zaradi enostranskega izčrpavanja izgubljajo proizvodno silo in ker so čisti jelovi sestoji zaradi Slika 5, Eno od sedmerih Sentlovreiiikih jcicr na vrhu Plaiiiiike (1392 m), leieče sredi prostranih sestojev pritlhkavcga plaiimskega bora (Pious mughus var, uliginosa) manjkajoče primesi listavcev neodporni p.roti glivičnim boleznim in napadom Živalskih Škodljivcev (iposebno močno se širi jeiova uä). Glavna značilnost pobors-kih gozdov v viŠjih legah so torej bolj ali manj čisti gozdovi ene same drevesne vrste, bodisi enodobni smrekovi gozdovi bodisi raznodobni jelovi gozdovi ali slednjič oplojni bukovi gozdovi ali bukovi paTijevci. Cisti smrekovi gozdovi so v glavnem umetna tvorba, nastala v šablonskcm načinu fratajrjenja. Smreka je bila sicer širom Pohorja vedno močno razširjena kot gozdna primes, po visokih planatah in vrhovih s plitkimi tlemi na neprepustni gcološiki [podlagi pa je celo prevladovala, tvoreČ mestoma bolj ali manj čiste prirodne sestoje, drugod pa pomešane z buik'vijo in redkeje z jel'ko, skoraj pov.sod pa v piceetalni združbi. TipoloŠko proučevanje je ugotovilo, da je irael piceetalni značaj Pohorja tudi v prvotni (avtohtoni) vegetaciji širok obseg in da je bila prava fagetalna vegetacija vkljub močni razširjenosti bukve v višjih kgah raiameroma ■skromna. Viirok tem^u pojavu je verjetno v geoloS-ko-petrografski podlagi ter v 'sestavi in strukturi tal, ki so se razvila na kislih matičnih kameninah. Serveda so tudi iposebni reliefni pogoji, ki -tako močno diferencirajo in nmdifi- ■cirajo klimaticjie razmere, v precejšnji meri soudeleženi pri tem. Večina adružb iz zveze smrekovih gozdov jc dcoloSito močno specializiranih in jih moramo zaEo prištevati k paraiclimatiEnim, to se pvavi ne klinialiČno, marveč predvsem reliefno-odafsko pogo'jeaim gozdnim ti'pom Pole» teh -primarnih so dandanes močno razširjeni še scrkundami tipi simrekovih gozdov, ki so ,sc razvili pod gospodarskim vplivom nekdanjih 'bukovih oziroma bukovih-jclovih-smrekovih in bukovih-smrekovih g^ozdov. Treba je namreč pripomniti, da so mnogi bukovi, bukovi-jelovi-smraktfvi in buko-vi-smrekovi gozdovi zaradi posebnih ekoloških (zlasti talnih) pogojerv po svoji floristični sestavi pripadali zvezi smrekovih gozdov (Va-ccinio'Piceio7i), ali pa sO' bili vsa'j nt;kjc na prehodu jneJ le-to zvezo in zvezo bukovih gozdov (fagion sUvalicae)^ pri eemei je bil njihov fagetalni j-načaj slabo poudarjen vkljub morebitnemu relativnemu prevladovanju bukve. Da se je piceetalni značaj teh gosdnih ^idiruJb pod že znanim gospodarskim vplivom razmeroma lahko in možno uveljavil, je razumljivo. Za smreko je med iglavci najbolj razšiirjena h o ij k a ali j cika, ki je bila prvotno morda celo pred smreko. Pojavlja se v glavnem kot primes bukovih in smrekovih gozdov in je obilna zlasti v srednjih legah, kjer s.premlja bukev in jo mestoma ceslo nadvlaidujc, gradeč z njo posebno go«d'no združbo (Abieto-Fagehwi carclatnmciosum mwnsis). Po vlažnih iu hladnih dolinah in kotlinah severnih 'pohorskih predelov, ki se odpirajo proti Dravski dolini, pa je jelka konkurenčno najmočnejše drevo, ki gradi pod človeškim gospodarskim v-plivom i(c omenjene bolj ali manj čiste jalove preblralne gozdove (Abieletum, pripadajoč v glavnem zvezi smrekoivih goadov). Le v eni go-wloi adruibi {Baz:!nn'!.eto-AbiBtetiiin) jelka it po pri rod i absolutno dominira. Po svoji življenjski sili zasluzi jalka brez dvoma -posebno pozornost, saj dosega med našimi drevesnim>i vrstami največjo višino in debelino -ter izredno starost. Prastari jelovi orjaki kot ostanki pragozda nekoč na Pohorju niso bili redkoflt, danes pa poznamo samo še orjaško jelka v Globokarjevcm gozdu na Smolniku. Bukev je bila prvotno na Pohorju brez dvoma najbolj raz.Širjena drevesna vrsta, Pretvladovala n: samo v pasu gorskega buikovega gozda {Fageium monianum), gradeč skoraj čiste sestoje, in bukovega-jelov^ega gozda {Abieto-Fagflum), mar«č se je mestoma krepko uveljavljala celo v pasu smrekovja (Piceelnm) v najvišjih legah. Imela je torej med vsemi drevestiimi vrstami najbo-lj aploSrio raizširjenosf, saj je segaila od vznožja Pohorskega pogorja do njegovih najvišjih vrhov in grebenov. Lahko bi rekli, da ni bifc hektara gosda brez bukve. Nobeno drugo drevo ni doživelo toliko zapostavljanja in zailranja kakor bukev. Preganjali so jo vsi in povsod, ker je veljala za gospodarsko mal o vred oo' vrsto, ajene biološke vloge pa niso poznali in cenili Ciste bukove .sestoje so nasilno spreminjali v smrekove, mešane bukovc-jelove oziroma bukaivc-&mr6kove gozdove pa v bolj ali manj čiste jelove oziroma smrekove sestoje. Bukev so izkoTi^čaili največ za drva in oglje, lepše primerke tudd za železniš.ke pragove (za izvoz) in dO'ge za sode, Positxlica brezobzirnega uničevanja bijkve je bila, da je nazadovala po količini, kakovosti in ra/zširjenosti in da je iz mnogih predelov domala izginila, toda zatreti se le nt dala. Razen neposrednega uničevanja bukve z brezobzirno sečnjo njenih čistih sestojev, z njenim izsekavanjem v meŠaivih sestojih, z obročkanjem [obseka.vanjem debla) itd. je bukvi hudo streglo po življenju posebej še ŠabIonsko gospodarjenje 5 sečnjo Tra golo, .požiganjem frat, začasnim poljcjdeiskim izkoriščanjem posek, umetnimi s-mrekovimi nasadi in njihovim i^žiščenjemc, ki je bilo istovetno s (reb-. Ijenjem listavcev. S trdovratno življenjsko silo si je skušala bukev vedno i znova opomoči, povečini s poganjki iz panja, deloma tudi z naletom semena. Visoki bukovi gozdovi (semeno:vci) se se spremicnjali tako v srednje (mešaace) ali celo nizke r go-zdove (panjevce), biikev je iigübljala na kakovosti in vredinjsti. Nege nt uživala nikoli nobene. In vendar so pohorska rastiSJa mestoma optimalna za liukev, ki bi torej ob primerni negi ialiko dajala odličen, tehnifno ■visokovreden les (za fumir). Na Ahejevi ravni .pod Kamenitcem, na severni strani Pohorja, v nadmors-ki višini ok. llOü—1150 m, smo videli iukov sestoj, nakoliko poTncäati s smrciko in jelko, kjer dosegajo bukova drevesa višino .SO—35 m in imajo prekrasna, gladka, kakor sveea ravna debla, ok. 20 m brez vej. LepiSega bufcovja ne najdeš zlqpa kje. NekoČ od bukovja »zeleno Pohorje« jc postalo temno in mrko od iglavcev, VeJje površine bukovja so se ohranile še v severovzhodne m delu Pohorja (okrog Sv, Bolfenka, nad FaJo in RuSami), manjši kompleksi pa šc marsikje v bfflj MlroEoih tegah, ki jih izkoriščanje nI zajelo v itoIiJcšni meri. Na severni sirani Pohorja dosega bukev v sestoju ali sknpinah. najvišjo mejo pud Malo in Veliko Kopo in pod Velikim sedJom (Pungart), nekako v vižini 1350—ItODw. Na južni strani, kjer je vpliv namorskega. podnebja o-bŽulTiejSi, pa se vapenja Še više (Planinka, Javorič, Jezerski vrh) ter se pojavlja v Šopih vn posaraez celo tik ob južnem robu Črnega vrha (o'k- 1520— J530 m) iv drevesih, ki dosegajo Še višino 10—■ 15 m ter prsni premer ok. cm, Dasi izredno üdruihofvorna, izgublja jiukev v teh višinah sposobnost, da bi izoblikovala svc^j gozdni tip {Fagelnm), marveč se vključuje izvečine v smrekovo gozdno adružbo {Piceeinm). Od iglavcev nas zanimata iukaj Še macesen in bor iVlacesen po našem mnenju na Pohorju ni ajvtnhton, marveč so ga umetno vnesli v pohorske gozdove, kjer je dandanes močno razširjen. Znano je, da so pri.mešavaii macesnovo seme smrekovemu, ko so 'zaseja-vali goloscčnc površine, in da so sadili tudi maceano-ve sadike hskirati s smiekovimi, Ictot macesnovega .semena in sadik se ne da več dognati. Verjetno gre za alpski macesen, ki mu pohorska rastiSČa z moČno humo-ztiimi in povečini vlažnimi tlemi ne prijajo. Raste sicei hitro, a;Ii njegova debla so !e redkokdaj stegnijcna in lepo oblikovana, marveč navadno 'kirivenfasta, vejnata in zelo neodporna, proti snegu, ki jih rad lomi. Kot drevo najvišjih gorskih predelov bi ga morali najli 'primešanega smreki na najvišjih grebemih in vrhovih, in to pov.sod precej enaJtomerno, če bi bil na Pohorju domaČ, pa ga ravno tukaj skoraj ni Razen tega bi se bila v dolgem prilagoditvenem razvoj'u izoblikovala posebna macesnova rastiSčna rasa (ekotip), ki bi ustrezala posebnim pogojem pohorskih rastišč in bila odlporna proti .snegolomu, česar pa ne moremo trdili. — Pač pa se je v splošnem dobro obnesel rdeči bor, ki sega prLrodno skoraj v najvišje lege, tvorCČ v smrekovih sestojih vitka, stegojena. gla-dka in brezvejnata debla. V visokih legah je precej redek, morda sploh samo umetno razširjen, in bi ga ivazalo pospeševati namesto macesna, kj jc odpovedal. V nižjih legah, nekako do višine 10Ü0—-I20üm, je vsekakor prirodeo in mestoma močno razširjen, gradeč pCKnekod cd o p^)sebnö gozdno združbo (Pineto-Vacnnifftum) na skrajno siromašnih, suhih tleh, kjer po svoji veliki ekološki skromnosti lahko tekmuje -z zahtevnejšimi vrstami. Od listavcev hočemo omeniti še jercbiko, brezo, trepetliko in jelŠe. J e r e b 1 k a (Sofl/iis aucuptrria) zasluži prav posebno pozornost. Po svojüh ekoloških zahtevah je itredno skromna, po bioloških lastnostih pa zelo hvaležna in nikjer Škodljiva. V višjih in najvišjih legah Pohorja je >zelo ra^irjena 'in se pojavlja skoraj v vseh gozdnih tipih, cclo po močvirjih in barjih (v barskem ruševju), kjer vsi drugi listavci odpovedo in kjer tudi smreka ne more veČ uspevati. Zatu' se da zelo uspeirio uporabili kot pionirska vrsta {.predkultura) na najslabših rastiščih ter za melioracijske namene v čistih, degeneriranih smrekovih sestojih in na zamočvirjenih terenih. Vsako leto bogato zamočvirjenih zeraljiSčih. Breza ^e pojavlja v ve^ji množini v nižjih legah, aiasti rada ,po posekah na plitkih, suhih in pustih Lieh, V začet-ku jc dobrodošla, da lavaruje golo zemljiSfe pred degradacijo io da tvori varovalni sloj za ^mlado go-adno kulturo, ■pozneje pa .postane nadležna in škodljiva, ker biča s svojima tenkimi, šibastimi vejami doraSčajoči gozdni po-mladek (posebno smrokov). Tedaj jo jc treba oiklcstiti ali obsekati, da jo more drevesni pomladek prerasti, — ZeLo lahko brezovo in trepetltkovo seme raznaäa veter na velike daljave in se zato z lahkoto Širita po 'goljavah ter redkih gozdnih kulturah in sestojih, v zapiraj oče m se gozdnem sklepu pa kot Aveflobnl vrsta hitro propajdata. Trepetliki naj se kot gozdni predkulturi in pomožnemu sloju mla-dii gozdnih iultur .posveča večja pažnja. V doraščajočih gozdnih kulturah in v nezadostno sklenjenih sestojih se ohrani preccj časa v tekmi z drugimi .drevesnimi vrstami, dosegajoč ravna, gladka debla viäine 10—15 m in prsne debeline 25 do 35 CEH. Dobro se pomlaja iz panja in korenin. Vrednost njenega lesa močno narašča. Od jelš rasto na Pohorju vse td domače vrste. Siva jelša (Alnus inceina) je med vsemi najbolj ra^irjena. Spremil ja .v od rje tokove oh gorskih jarkih ter se vzpenja ob potočkih, studenčkih in povirnatih, vlažnih pobočjih do višine ok, !200 nij v iTUslinjskem podro6jii cdo do 1300 m. Napoveduje sveža, rahla, precej skeletna, dobro prezračena, s čisto studenčnico ali vsaj z rahlo curljajočo pod-taJnico dobro oskrbljena tla, ki jih s svojimi koreninami dobro veze in utrja ter Ščiti pred odnašanjem, razen lega pa z lahko razkrojljivim listjem tla dobro popravlja in bogati z duSikom, ki ga abira v koreninskih gomoljčkih (Actinomyces alni). Posebno dobrodoSla je na vlažnih .posekah (fralah), ker hitro raste in se razkosati 'ter tako hrž pokrije tla in jih zavaruje pred izsušen jem, degradacijo in zapleveljenjcm, v svoji notranjosti ipa omogoča dobro uspevanje gozdnega po-mladka. Zaradi te iziboljševalnc, utnjevalne in varovalne vloge -zaslnzi ,siva jtlša vso gozdnogospodarsko pozornost Jcot odlična gozdna pionirka. Mestoma gradi gozdičke oziroma lozioke ob vodnih tokovih, ki pa so navadno precej pohabljeni. Njena vegetacijska sdrnXba (Alnetum incanae) je zato zelo nepopolno razvita. Glavne gorske doline so prer\'eČ stisnjene med strma pobočja, kjer je nekaj veČ .prostora .za razvoj te združbe, pa je gozd jzkrČen za kmetijske-kulture. Po gozdnatih pobočjih utesnjujejo to .združbo dnigi vegetacijski tipi, prodirajoč van.jo s svojimi elementi, Cirna jelša (Alnus gliilinosa) rada spremlja sivo ob večjih vodnih tokovih i-n po .pobočjih ter jo mestoma nadomešča, sega pa le do višine ok. 900—1000 m. Ima podobne biološke, akoloäke 'in gozdnogojitverLe lastnosti kakor siva jclSa. Oboma vrisLa-ma jelše se radi pridružujejo veliki jesen (Fraxinus sxcehior), gorski brest aH -jam (Ulmus mcmtana) in gorski javor (Acer pscudoplatanus), prva dva imata v glavnem isto višinsko razširjenost kakor črna jelSa, tretji pa spremlja razne gozdne združbe prav do vrha Pohorja, Zelena ali pl a n in s k a j c 1 .ša (Alnus viridis) je 2—4 m visok grm, zelo značilen za pohorska pobočja v srcd.ajJh in visokih legah, kjer tvori mestoma akupine in gosta grmišča (Alnelum viridis) precejšnjega obsega {zlasti na severni strani Pohorja), Poralča zlasii goljave, fra-te in zanemarjene kmetijske kulture na dobro humoznih, do-volj rahlih, glo'bokih in vlažnih tleh ter po svoijih gotzdnih pionirskih lastnostih ne zaostaja mnogo za sivo jeUo, — Za vse jeläc in zlasti Že za sivo je značilno, da so po-goriSčnice (pirofiti), to se pravi rastline, ki se močno razmahnejo na pogoirižčih, kakršna predoJujejo do neke mere tudi požgane pohorske poseke (novine). Lahko seme raznaäa veter na daleč in taiko hitro osvajajo praniine z ustreznimi ekoloJskimi pogoji, da jih ne zaraste plevel, ki bi oviral pro-g^^resivni razvoj ^gwzdne vegetacije. JclSe zaslužijo po svojih bioložkih, ekoIoEkih in gozd-nogojitvenih lastnostih vso gozdar j evo pozornost. Njihove odlične meiiora- Slika. Ribniško jezero (153*2 m) pod Jezerskim ^rhom, obdano s planinskim borom in slabo uspeva joči m snirekovirn goidom cijskc SjpoEobnosti je treba v polni meri izkoriščati za pospravljanje degradiranih zemljišč sirom pohorskih planot in pobočij. To je najboljša priprava za obnovo kolikor mogoče meSanih gozdov, ki jim je že opisani zastareli in protiprirodni način gozdarjenja v velirki meri uničil naravne pogoje uspe vanj a. Po tem pregledu glavnih drevesnih wst ter njihovi kratki ekoloŽko-socioloSki oznaki -si poglejmo na kraitko še vazncjäe grmovne vrste. Treba je poudariti kot značiJnost pbhorsikih gozdov njihovo veliko revščino v g r m O: v n e m s 1 o j 41, Posebno revni sov tem pogledu viäinski gozdovi. To grmovno siromaštvo je delno priroden pojav delno pa posledica ze opisanega načina Sablonskega gospodarjenja z gozdovi, ki je zatiralo drevesne in grmovne listavce in z gojenjem en od ob nega smrekovega gozda stalno slabšalo pogoje za -njihovo uspevanje. liedke grmovne vr^te je treba zato varovati in pospeševati, kjer koli se pojavljajo, tvoreČ skupaj z drevesnim' ipomladkom blagodejen varovalni in polnilni gozdni sloj, ki ima prevažno bioloSko funkcijo v harmonični izgradnji gozdnega občestva. Dragoceni so zlasti grmovi z jagodastimi plodovi, ki so dobra brana za ptice, najboljie varuhe gozdov pred žuzelčjimi škodljivci. Takšne grmovne vrste so: Lcniccrn Kvlosleiiv}, L. allngena, L. nigra, Daplme mezereum. Sambi te us nigra, s. rt/ce»iosii, Sorbus aucufmria, Juniperus cii})imu7us. Od ostalih grmovnih vist srečujemo v srednjih in višjih leg^ah Pohorja čeSče št Corylus avellano, Salix caprea, S. grnndifoiia, S. mirita, S. cinerea, Rhamnia franguht, Alnus trimhs. Pesikovina (Lonicera xylosteum) j t v splošnem redka in ostaja v ob-TTiocju bukovih gozdov (fagion), segajoč le nekako do 1000 m, redkeje višCr nasprotno .pa se spušča Č-rno Jc o s t c n i č e v j c (L. nigra), 'ki je element sub-alpskega gozda, v vlažnih in hladnih dolinah celo .do viSine ok. 800 m. Presenetljiva jc prisotnost alpskega kosteničevja (L. alpigena), ki jc značilen spreinljevalec bazifilneg^a bukovega g^oKda v vseh Jcgah, na Pohorju pa se pojavlja precej raztreseno na silikatnih, močno zakisanih tleh. — Leska (Coryha aTjellan(/)f ztinealjiva napovedovalka dobrega talnega stanja in odlična graditeljica {pionirka) goad a, se dviga kot zmemo term oft len element na južnih pohorskih pobočjih prccej visoko; zadnje leskove grme najdemo ae v vili'ni do 1100 m. Vrbe so močno raizširjene po vsem Pohorju do najvišjih leg. Družijo se večinoma z jelšami, nakazujoč obilno zračno in talno vlago. Zaradi lahkega razširjanja semena po vetru in hitre rasti ima.jo veliko konkurenčno silo po goljavah, fratah iin slabo zaraslih g^ozdovih, toda vedno Ic v posameznih primerkih alt manj-Sih skujpinah, ne .pa v sklonjenih grmiščih ali sestojih ka;kor jelše. Posebno razširjena je po gozdnih posekah in zanemairjenih (neprečiščeriih in nepreredČenili) nasadih iva (Salix caprea), ki dosaga celo drevesno vz-rast [S—10 m), se silno rastkoSati in postane ■nadležna gozdna vsiljivka, kakor tudi je sicer njena osvajalna in varovalna sposobnost v zaCeitku koristna. — Velelis tna vrba (S. grandi-folia) zahteva mnogo talne in zračne vlage ter se zato najrajS! naseljuje oh vodah, rzvLr.kih in podvimih tleh v srednjih in višjih legah, dosegajoč cesta drevesno vzrast (6—Srn). N a v a d n o -b r i □ j e (Jmttperiii cotnimmis) na Pohorju ni posebno pogostno, pojaivlja pa se navadno na pustih, suhih tleh kut spremljevalec borovja (Pi/isf.O' Vacci^iieluin) ali z rdečim borom pomešanega smrečja {/■'iceeli/w pinetosam) ter v degradacijskih stadijih gozdne vegdacije, zlasti v resavah {Cal/uneto-Genistclin/i), kjer pa opravlja tudi nalogo gozdnega pionirja. — Navadna krhlika {R//rtr77rws frangit/a) uapeva po sterilnih, kislih, nekoliko vlažnejših tleh v redkih gozdovih (čes-to borovih) in grmiščih nižjih in srednjih leg. — Rdeči bezeg rficem.orrt/ uspeva po gozdnih jasah in robovih, posebno bujno pa se razrašča po starejših gozdnih posekah srednjih in višjih leg, tvorec košate grmove in skupine, ne pa sestojev. Ljubi nekoliko globlja, sveža tla. Do neke meie velja za plevel, vendar opravlja dobrodejno nalogo varovanja tal na golosečmh površinah in pozneje polnilnega sloja v mladem gozdnem nasadu. S svojim vsakoleLni^m bogatim obrodom, ko se kar šibi pod rdečimi grozdi, brani ptiče, ikl razširjajo njegovo seme Nadaljnja posebnost pohorske vegetacije je silna z a p 1 e v c 1 j e n o s t slabo zaraslih gozdov, Številnih golosečnih površin [frat) in mladih, neoskrbovanih nasadov, ki prcdočuje enega najtežjih gozdnogojitveriih problemov. Goadovi s pr epi Čl o zarastjo (sklep krojenj 0,^—0,6) so posebno razširjeni po pohorskih visokih planotah in strmih pobočjih, goloscČnih površin pa je največ v mislinjskcm in rakovškem področju. Sredi sklenjene gozdne vegetacije so frate kakor velike rane, ki jih je zasekal neracionalni način gas>podarjenja z gozdovi in ki se le počasi zaceljujejo. IVled plevelnimi vrstami bomo našteli le najbolj razširjene ter biološko in gozdriogospodatrsko najvaMejäe. Pojem plevela jemljemo v go-zdarskem smislu. Za plevel vetja tedaj rastje, ■ki predvsem ovira pomlajevanje in obnovo go^zda in ki v splošnem negativno deluje na gozdno rast. Navadno so to rastlinske vrste, ki imajo zaradi določenih bioloških ali ekoloških lastnosti veli'ko raz- Äirjevalno in tekmovalno sposobnost, s katero v kratkem Času osvoje velike poveSine iti jih preplavijo, nasilno izpodrivajoč in dušeč koristno rastje. V nižjih in srednjiti legah, netkako do nadmorske višine 800—900 m, je zelO' nevaren plevel rotida ali ostroga (Rubus fruiicosvs), ki se pojavJja tod verjetno v nokj posebni, še neraziskani ekološki rasi (podvrsti a[i raallčku), Pri-jajü ji najbolj položni tereni in zaravnice na vlažnih in globljih -tleh servcrnih pohorskih pobočij. Ob gozdnih robovifa in na jasah preŽi, da zasede vsako površino v gozdu, kamor prihaja vee svetlobe, na golosečnih površinah pa iist-varja I—2 ni visoko, izredno g^osto, -bodečo in neprehodno preprogo, ki zaduši pod seboj skoraj sleherno rastje in seveda tudi gozdni pornladek, zadržujoč obnovo oziroma pomladitev -gozda za 10—15 !ct, nakar zamenja Sivljenj-ska sila robidovja pojemati in si drevesni pomlaxick počasi opomore. Gozdarji se tega plevela upaa-vičeno boje, krotiti pa se da samo s stalno dovolj zaprtim sestojem. — V višinah nad- 900—1OOO m nadomešča robido glede braniInosti in vlažnosti ta) nelcoliko manj zahtevno malinovje (Rubu^ idneus), ki pa je nekoliko manj nevarno od robidovja, ker ne gradi ta-ko visokih in gostih sestojev in ker sc hitreje preživi. V strmih legah in na bolj suhih tleh opraivlja malinovje do neke mere celo karislno nalogo, da varuje tla pred izsuševanjem, izpiranjem in odplakovanjcm. Na ne-požganih posekah se razvija malin je zla-sti bujno vzdolž gomil ali grmad, kjer so zloženi sečni odpadki (vejevje, vrhači i, dr,}, medtem ko poraŠčajo vmesne praznine v glavnem razna zelišča Med najneivaniejse plevele štejemo razne t.r a v e in p o 11 r a v e, ki so izredno razširjene predvsem na gnajsni podlagi, V glavnem v .srednjih in višjih iegah-Travnim plevcilom je dalo silen razmah že o-pisano .slabo go.spodarjcnje s pohorskimi gozdovi, tako imenovano fratarjenje. Po goloseČnih površinah i rt tudi po gozdovih s šibko zarastjo bujno preraščajo tla in ustvarjajo prave monokulture na večji ah manjši površini, podobne Sitnemu polju, ali pa ic njihovi zarasüci mozaično menjavajo v skladu z menjajočimi se talnimi pogoji. S svojim pre-gostini ikoreninsktm plctežem zaraščajo tla tako ria gosto, da skoraj popolnoma onemogočajo tekmo drug.ih rastlin, ovirajoč jih mehanično v njihovem razvoju in odjedajoč jim hrano i-n vodo. Drevesno in grmovno mladje težko prenaša nasilno konkurenco travnih plevelov in je 'ZatO prirodna in umetna obnova goada izredno težavna in počasna. Nadzerrelj.s^i deli iravnih plevelov, 0,513—l,50-,m visoki, poležejo na zimo pod prvim snegom in povaljajo pod seboj gozdni pomladek, ki se duSi pod debelo, počasi preperevajofo plastjo. V visokih legah je -zatravlje;ios! tudi zato hujša in nevarnejša, ker je število drevesnih vrst manjše in gnnov skoraj ni, posebni pogoji za gosdno rast pa so občutno slabši. Na bolj suhih, plitvih in revnih itleh prevladujejo gladka SaŠ ulica (CaLamagroslis villasu)^ na Pohorju silno razširjen travni plevel, srŠica (Uisia-grostü lalamagroitu)^ med ple-velnimi travami najvišja, gozdna bekica (Lumla ailvatica), na Pohorju iinenova-na ojstrica, koruznica ali gamsova solata, ki sc optimalno razvija po redkiih gozdovih v višinskem pasu nad 1250—-1300 m, na posekah pa se habitualno spreminja in izraja, belkasta ibek ita (L. nnmo-TDsa), zelo razširjena v gozdu in na posekah, in vijugasta masnica (Descliampiia flexuosa)^ med vsemi pleveinimi travami najnežnejša in najbolj razširjena, pa tudi najoedolžnejša, uspevajoč v gozdu in zunaj gozda, Na globljih, bolj svežih in vlažnih tleh sc pojavljajo v večji količini gozdna šašulica (Cdlmuagroshx arvndiiiacpa), m i g a I i č n i š a Š (Cnrex brizüidcs), imenovan na Pohorju lasaii ali la-sina, in rušnata m.asnica {Deschamjisia cae^jntosa), ki gradi velike, goste Šope, medtem io tvori lasan izredno goste in čiste sestoje. RuŠiiata inasnica nakazuje precej visoko talnico in težnjo po zamofvirjcnju, — Podobno je mestoma tudi z v resnicami, tako z b o i o v n i c o {Vacciniuvi myTÜlhti), brusnico {V. vilis idaea.) in v res jem {Calluna vulgaris), medtem ko napoveduje stoika (Molinia caerulea) že pravcato močvirje, ki je isovraJno gozdni la-sti. — Od zcliSfinih plevelov je najbolj razširjen, ozkolistni vrbovec ali ciprje (Chamaenerion angustifoliumj. Po-javlja se po posdcali in zlasti ■požganinah (novinah) med p^rvimi rastlinami ter se v kratkem času izredno, na:ravTiost eksplozivno razSij-i, tvoreJ bolj ali manj čiste, do 1 m visoke sestoje (združba Atropa belladantia-Epilobivm angusHfolium), ki žarijo poleti v prekrasni vijoličasto-rdečkasti barvi. Ta pievd. ni posebno nevaren, ker se v nekaj letih preživi in ker s svojim hitrim pojavljanjem v precejstiji meri zavaruje gola tla pred degradacijo. Kot p'level bi inorali označiti sled;njič tudi balohall volk (Nardus stricta), najbolj raiSirjeno travo pohorskih pašnikov in seriožeti, ki tvori osnovo travni ruSi. S svojo izredno konkurenčno sjiosobnostjo ustvarja enolična traviSČa majhne gospodarske vrednosti, poslabšujoč talne pogoije in zmanjšujoč biološko aktivnost tal, ponekod pa uvaja celo površinsko zamočvirjanje. Kar je ■smreka v čistih smrekovih sestojih, ^o približno je baloh na travniku ali paäniku. Borba proti silnemu ^atravljcnju preredkih goadov in gozdnih posek je nadvse težavna naloga gozdnih gojiteljcv. Previdno odpiranje gozdnih sestojev, goje-nje'mesanih gozdov, pospeševanje drevesnih in grmovnih listavcev, uporaba velikih, močnih drevesnih sadik in njihova gosta sadnja, redno izpopolnjevanje mladih nasadov, izločitev -paše po gozdaiih kulturah, mehanično zatiranje travnega plevela s košnjo, letvijo in prekopavanjem, okopa vanje sadik itd. so glavno o-rozje v tej borbi, ki pa le počasi zmaguje. 2 vsemi silami je treba stremeti za tem, da se g^o-zdni pomladek Čimprej dvigne in strne ter -zaduši pod seboj nadležni in nasilni plevel, V splošni oznaki vegetacijske odeje Pohorja bi omenili silednjiČ še eno posebnost, naiTirec splošno flor no siromaštvo. Lc-to je po eni strani posledica geoloSko-pcdoloških pnac J„ Pohorje, — Planinski v«tnik, Ljubljana 191.'i—1019. 7. Korent D,, Pohorske glaäute in njihov vpliv na gozdove. — Gozdarski vestnik I952/S—9, 8. Potočnik M., čiščenje pomlajevalnih pli>skev. — Gozdarski vestnlk 19.i2/7. 9. Reiser O., Vcr^eichniss der im Gebiete tier K, K, Bciirkshauptmanschaft Marburg n'Drau einschliesslich des Donati- ut>d Wotschgebirgcs vorkommenden Hol ige wachse, — Marburg 1885, 10, Rcya 0.. Najviäje in najnižje temperature v Sloveniji. — Geografski vcstnik, Ljubljana 1939. 11. Rcya. O., Padavine oa Slovenskem v dobi [919—1939. — Geografski vestnik, Ljubljaoa 1940, 12. Rcya O., Padavinska karEa Slovenije. — Geografski vestoik, Ljubljana 1946. 13. SuŠterŠič M., Ne|;a bukovja in jelovja. — Ljubljana 1951. H, Urbas T„ Pohorje — Sumar^ki list. Zagreb 1925 15. Turk Z., Ek.skuriija v pohorske gozdove — Gozdarski vesi-nik 1952/8—9. 16. Wraber M., Oskrbovanje go;!dov ca biološki podlagi, — Les, Ljubljana. 1949/1—2. 17. Wraber M,, Fitosociologija -kot temelj sodobnega gojenja_ gozdov. — »Izvestja« Gozd. in.st Slovenije 1, Ljubljana 1950. IS, Wraber M.. Tipološka podoba vegetacije vi.ijih predelov Pohorji. — Bioloäki vestoik Ljubljana 1953. .A.LLGEME1NE CHARAKTERISTIK DER OEKOLOGISCHEN UND VEGETATIONSVERHÄLTNISSE DER HÖHEREN LAGEN VON POHORJE P 0 b 0 r j e (Bachergebtrge) ist eiu geographiscb-geol-ogiscb und wirtschaftlich abfe-lundotEs Mittelgebirge, das sieb südlich des Dravafluises (Drau) zwischeji Dravograd und Maribor in der West-Ostrichtung erstreckt, eine Länge von 60 km und eine Breite von 25—28 km erreicht und sich ab 300—400 m am Bergfuss bis über 1500 tu über dem Meeresspiegel erhebt (Crni vrh 1543 m). Seine Grenzlinie beträgt 143,5 km, seine Oberfläche 979 km*. Der breite Gebirgsrücken bildet eine flache wellige Hochebene in der Höhe von l.MOm bis 1500 ni, die sich in viele Bergausläufcr auslöst, vtvo z njimi. Kakor kaŽcjo od L 158 i dalje ohranjene mestne računske knjige, sta Ljubljani neposredno pripadala dva gOizda in sicer Mesttii log ter RuditiŠki gozd. Mestni log ima v knjigah izdatkov od začetka obiČajoo naziv «Stattwaldt«, izjemoma »der obere Stattwaldt« ali wder grosse Stattwald«, Rudniški gozd pa je naveden kot »RutiTiickher Waldt«. Od 1. 1615 naprej je RudniSki gozd imenovan kot Dolnji mestni gozd (der untere Stattwal d t), od 1 1617 se Mestni log naziva samo kot Gornji mestni gozd {der obere Statrtwaldt),-® Lokalizadja Gornjega mestnega gozda, to je Mestnega loga, jc jasca, saj se je naziv ohranil do danes, lokalizacija Rudniškeiga ali Dohijega mestnega gozda pa ni bila tako enostavna. Rudniški gozd j^e ležal pod Dolenjsko ccsto od Rakovnika proti Rudniku in je bil sestavni del mestnega zemljišča, ki se je od XV III. stoletja naprej j meno val Ilovica,'*" Do tega sklepa nas privedejo vpisi v urbarjih, spisi in načrti, (ki obravnavajo prodajo in razdelitev mest-uega zemljiSi^a na Ilovici ter zemJjiškoknjizni zapisi," Kako in kdaj je mesto prišlo v posest Mestnega loga, je bilo že povedano, glede -pridobitve Dolnjega mestnega (^RudniSkega) gozda pa ne izvemo gotovega. Ko je 1. 1801 prišlo med lastnikom Rakovnika in ljubljanskim mestom do spora zaradi lastninske pravice aa skupnem zemljiäJu Ilovica pod rakovniSkim gradom, sc je mesto sklicevalo na kupno pogodbo z dne 29. novembra 1725, s katero Jc od cesarske komi^sije kupilo dotedanje vicedomske vrtove in mesnice, liiäe (Hof/stätten) pri Ljubljani, županijski urad Kožarje in deželsko BodiSte. K deželsikemu sodišču so spadali vsi skupni razdeljeni in nerazdeljeni gozdovi,^® Potemtakem si je mesto šele s to kypno. pogodbo pridobilo lastninsko pravico do Rudniškega gozda, do tedaj jc imelo v njem najbrž le užitek kot služnostno pravico. Mestu je pripadal tudi gozd v Sujici, ki so ga mestni svetniki letno objezdili. Gozd, v katerem je poleg Ljubljančanov imelo Se 18 vasi pravico do lesa, je povzročal mestu le stroSke, Ker nt imel pravega nadzorstva, so v njem podložniki polhograjskega gospostva po svoje pustoiili, ga krčili iti napravi j al i Tovte.^®' V začetku XVIII. stoletja so podlozniki Petra Antona Codelltja gozd zažgali tia mestu, kjer je bilo najlepše mla/do idrevje. Krivci, doma iz Dobrove, so bili poklicani na zagovor pred vicedomski urad; kljub zagroženi kazni pa se ponovnim pozivom niso odzvali, paČ pa so sporočili, da je zanje pristojen iiajprej Coidelli kot izemlji-ški grwpod, nato pa deželno glavarstvo,^" Mesto se je naveličalo stalnih, s rtroški združenih sporov, od goBda v Sujici je prejemalo le nokaj reparjev od iztrebi j enih * Situacijski naČnl Ilovice iz 1. [781, kt ga je risal Leopold Lieber, kopija iz 1, 1818. — D^^avI^i ar.hiv Slovenije (DAS), Rektiflcirarii dommikalnt akti, Gorenjsko, ät, 336. !. del.,,— Na situacijskcm načrtu Ilcyvice je obrobni del OKnafen kot »rudniški travniki«, teh pa sc na spodnjem severozapadnfcTn koncu dräi poljansko zemljtSČe, Ker je mesto 1. 1734 Dolnji Tncjtivi gozd prodalo soseskam Rudniku in Poljanam, mislim, da je bil tam, kjer je na načrtu označeno zemljiSčc omenjenih iosesk. Nisem pa popolnoma prepriran, da je bil ^xd le na tem lemljiJču, verjetno je segal udi na so,sednc dele Ilovice. rovt, z letnim objcidenjem pa je imelo znatne strojke, ki so vCaisih presegali tudi 100 goldinarjev, in ga je kontno 1. 1715 prodalo Petru Antonu Coddliju.'" Za nadzorstvo na^l obema mestnima gozdovoma so bili nastavljeni lo'garji. V Mestnem .lo.gu sta bila prvotno dva, pnzneje celo trije logarji, za. Rudniški gozd pa dva, kar bre2 -dvoma dokazuje, kako velik pomen je mesto pripisovalo svojemu (gozdnemu gost>odarstvu.^- Sredi XVIII. stoletja, ko je bil Rudniški gozd že iprodaii in se je mesto bortlo s finančnimi težavami, je zaradi prihranka stroSkov imelo samo enega logarja.®^ ßrez dovoljenja magistrata, pozneje brez dovoljenja blagajnika, ni smel logar nobenemu, zlasti pa zunanjemu človeku ali kmetu dovoliti sekanja ali odvažanja lesa.^"* Vrhovno nadzp-rstvo nad mestnimi gozdovi sta imela mestna blagajnika; morala sta skrbeti, da se gozdovi ne pustošijo in da se, posebno Mestni log, letno zasajajo z mladimi hrasti in drugimi drevesci.®'' Čeprav je mesto gozd obnavljalo z rednim zasajanjem mladik — poleg hrastov je bilo za.sajenih tudi mnogo smrek —^^ je bil Mestni Jog- v začetku XVIII. stoletja zelo izsekan. Izgubil je že najboljši les -in grozilo mu je popolno iztrebljenje.^" V Valvaizorjevem. času je bilo v Mesa tudi od St, Vida in Dravelj, Leta 1630 se je 1694 prašičev ,paslo v Mestnem logu. S propadanjem gozda pa je paša prašičev izgubljala na poimenu; 1. 1672 je vsota žirnine dosegla še 178 gold. 24 kr., nato pa so ti dohodki postali 'popfol-noma brezpomembni ter so v najbolj.ših letih znaSali komaj 16 gold, in so bila vedno bolj pogosta leta brez vsaJce žir-rn-ne,''^ Sredi XVI1T. stoletja je dobilo ra&sto od vlade nalog, da zaradi ureditve mestnih financ, ki so bile v zelo si ».beim stanju, proda svoije nepremičnine. Tako je 1, 1756 prišlo do prodaje Mestnega loga; i.zdražili so ga razni kuspci, med temi magistralni podložniJci iz Trnovega in korncndski podložniki iz Krakovega. Vsem upravičencem je ostala pravica do pase. kupci pa so se zavozali, da pod kaznijo izgube lastništva ne bodo zemljišča, 'ki je bilo puseJtano ali kjer je še bil gozd, spremi-njali v travnike ali rovte. temveč da ga bodo pogozdili ali ohranili kot go®d. Mesto si je pridržalo pravico, da sme na prodanem zemljišču Icopati ilovico za izdelovanje opeke."" Toda prodaja Mestnega loga je dejansko pomenila konec go-zda na tem zemljišču, Kupci so ga zabeli pretvarjati v polja in travnike^ Leta 1784 je bilo soseskam na Viču in v Kozarjah izrecno dovoljeno, da del kupljenih gozdnih deležev upo- rabijo za polje,^^ Magistrat je ponovno opozarjal kupce na obveznost, da se obrani go-2t!, grozil, da bodo nepogozdeoa zemljišča zapadla, ponovna proglašal ^emlji-iČa za aaspadla, nato pa na iprošnijo .prizadetih in. po naročilu naid rej enih oblasti dovoljeval triletne roke la zasadiitev.'*'^ Vendar so bila zaman vsa prizadevanja magistraita in viäjih oblasti, da bi se v Mestnem l-o-gu ohranil gozd. Ko je L 1821 vpraSanje gozda v Mestnem logu po 17-lelnem presledku zopet prišlo na dnevni red, je bila vcüna gozdnih deležev spremenjenih v travnite in njive."^^ Na predlog magistrata je okrožno glavarstvo določilo kwnisijo, v katero je bil imenovan, tudi okrožni gozdni koTnisar Zaruba, da bi ugotovila stanje gozdne kulture v Mestnem logu. Dva tedaj sestavljena seznama zemljiških deleiev kažeta, da so prevladovali travniki in orjive. Na nekaterih -zemljiških deležih je bilo nekaj hrastov, vri in jelš, ponekod so biii topoli, drugje je bilo nekaj smrek. Tretji seznam, ki vsebuje 75 deležnikov, je označeval posamezne deleže največkrat istočasno kot travnike in gozde, včasih tudi kot njive, samo v Šestih primerih pa samo kot gftzd. In ^e ti gozdovi s smrekami in hrasti so bili redki in prekinjani s predeli brez drevja."® Ok-mŽnj gozdni komisar Zaruba je svoje ugotovitve opisal v posebnem poročilu; Vsak zemljiški delež je bil poraščen i drevjem, toda nobeden ni bil iKkoTižčan le kot gozd, temveč več ali manj istočasno kot njiva, travnik io gozd skupaj TakSoo stanje je sicer zoper magistratne prodajne pogoje, ki navzlic boljšemu in donosnejšemu izkoriščanju tal zahtevajo gojitev in ohranitev gozda. Taka zahteva je v nasprotju z i!zbo'ljšanjom in izpopolnjevanjem kmetijstva in sloni le na pra'zni bojazni j>red j>o>manjika.njem lesa. Tla tu niso primerna za gozd, ker drevje v spLoŠnam zaradi obilite vlage slabše uspeva. Sicer pa pogoeditev Mestnega loga ne more rešiti vprašanja preskrbe mesta z lesom, ker je odvisna od gozdov v okrajiK Ig, Fužine, Bistra in TurjaJ:, Nekdanja divjina barja, ohranjena v-nekaterih gozdnili deležih, se je morala umakniti prebujenemu duhu kulture, na zemljišču so bili izkopani jarki za osuševanje, deloma je bilo nasuto z navo-ženo prstjo, narejena so bila pota, Z mnogo tn-uda in stroški so lastniki svoje deleže s skupnimi močmi oprostili vode, v kateri so uspevale le močvirne rastline. Povečala se je proizvodnja krmilnih in korcninastih rastlin ter žita. Zato naij se lastnikom deležev pusti svobodna izbira kulture in naj se ukinejo zastareli magi-stratjii prodajni pogoji, ki bi imeli za posledico, da bi tla podivjala, okolica bi se pomračila in vnema za gojenje kultur bi bila uničena. Magistrat je moral povedati o tem predlogu svoje mnenje; izjavil je, da so za mesto travniki in njive iz finančnih razlogov ugodnejši od gozda, zato naj se nekdanja omejitev opusti. Na-to je gubemij 1, ISSl dovolil svobodno izbiro kulture v Mestnem logu.''"' Rudniš-ki ali Dolnji go^d, ležeč že bolj na barjanskih tleh, je bil izsekan še prej kot Mestni log. V XVII, stoletju je bilo v tem gozdu še drevje, ki je dajalo les za razne tehnične -uamenc. Hrastovja je bilo v Dolnjem goadu kar -precej, kajiEi večkrat s« ga sekali za mostove pa tudi sa posamezne stavbe, 1. 1670 n, pr. za magistralno poslopje,''^ Z izsekavanjcm je zendjišČe kot gozd izgubljalo svoj pomen in je postalo seno, ki so ga tod tudi že prej kosili, ig'lavni užitek. Sku.pno zemljišče pa je za travniško kulturo manj primerno, zato so si -posajnezniki začeli -prLzadervati, da si na tem zemljišču .pridobijo določnejšo-,i.ndivi;dualno lastninsko- pravico. Leta 173^ je magistrat Dolnji mestni goad prodal soseskam Rudniku in Poljanam- Iz vsake polovice prodanega zemljišča je bilo napravljenih 13 deležev,'*^ Večji del Ilovice pa je ostal ko4 skupno zemljišče mestu in je bil 1. 1782 ves razdeljen, razen osrednjega. le z brezovim grmičjem {Eitel Birken Gestrauss) poraščenega dela, ki je bilo pred osuševanjem značilno za hoste na barju.Že potem, ko je bila ilovica razdeljena, se je pojavila misel, naj se "zemljišče pogozdi, da bi se ublažilo pomanjkanjE drv v Ljubljani, Na jijem so stali tedaj ise prepereli štori kot ostaDki gozda, »ki je til pred enim ali veJ stoletji na tem kraju«, kakor stoji v poročilu iz 1. 1792. Zcm]jii£e, kakršno je bilo tedaj, je prinašalo le ,malo koristi; seno oa motviTnatem svetu je dajalo revno krmo za živino. Zakadile aaj bi sc najprej vrbe io- jeläe, ker ta -drevesa v obilni meri srkajo vlago; tako bi se doseglo, da bi potem uspevala -tudi druga drevesa, n. pr. hrasti in to-poli. Po-samezni lastniki deležev -so izjavili, da so jih pripravljeni zasaditi z drevjem, želeli ao pa, da se oEistijo glavni odvodni ja-nki in izkopljejo novi,''^ Do pog^ozditve Ilovice pa ni priJlo in- je zmagala travniška kultura, ker je -bila donosnejSa, Užitek v 'deželno knežjih gozdovih. Izmed deželnoknežjih gozdov je bil goizd pri Uliku Ljubljani najbližji, ^^to je imel pri preskrbi mesta z drvmi pomembno vlogo Prvotno bo imeli užitek v gozdu vieedoin in viccdom-skejnu uradu služeči icmetje, pozneje so si pridobile pravico do gozda okoliSke viasi kot Dobrova in Stranska vas in ipa več cerkvenih korporacij v Ljubljani.®^ Pravico do drv iz utiSkega gozda so imeli tudi deželni glavar, deželni upravitelj ia deželni oskrbnik.®'' Veliko število upravičencev je povzročilo prekomerno izkoriščanje, !ki je pripeljaJo do uničenja gozda. Kmetje niso sekali v gozdu le za svoje potrebe, ampak so vozili v Ljubljano cele vozove na prodaj. Glavni uničevalci gozda so bili po -poročilu vicedomskega dohodninskega uradnika {Rentmeister) in deželnega glavarja ljubljanska Škofija, jezuitski kolegij, avguitinski in diskalce-aitski samostan ter cesarski Spital, Ne da bi p raj sporočili, so njihovi hlapci pripeljali vozove na mes.ta, ikjer je ibilo največ drevja, i« so (posekali ve?s les brez izbire, mlada in stara drevesa. Uničevanje je šlo tako daleč, da je zemljišče postalo bolj podobno grmičevju in skupnemu paSrviku kot pa goz-du.®'' Ker so bili vsi deželnoknežji gozdovi na nekdanjem Kranjskem blizu -propada, je vladar 1, 1667 prodal Vojvodin borJt pri Kranju in utiäki gozd grofu Volku Engelbertu Auerspergu. Pričakovali so, da se bodo gozdovi pod razuitmo in strogo gozdno upravo v deS&li bivajočega kupca ohranili, opustoäeni ,pa zopet obnovili.®^ To pričakovanje se ni ijspolnilo, dasi je novi lastnik I. l6ßS iaposloval cesarski mandat, ki so ga nabjli na vseh ljubljanskih mestnih vratih in'ki je vsem gozdnim upravičcnccm z izjemo cesarskega ^pitala najstrože prepovedal oskrbovanje z drvmi iz utwköga gozda, dokler ne 'bo obnovljen.^" Komisija, kt je 1. 1694 pregledovala nekdanje deželnoknežje gozdove, je ugotovila, da so oni, ki so imeli pravico do tega — :to so bili äkof, viccdom, jezuitski (kolegij, cesarski Spita! in podlozni'ki deželnega glavarja —■ uti^ki goad tai^o i.zsekali, da ni veČ mogoče najti drv za koga drugega Za drva so seJ^aLi tudi mlada drevesa, zato sc gozd nc bi nikoli obnovil-Poleg tega je vicedom dovolil nekaterim bližnjim podložnikom, da so gozd izkrčili in napravili rovte in sicer v desetkrat večjem obsegu, käkor jim jc bi'lo odkazano, S tem pa je bila skrčena paša v gozdu, do katere je imelo pravico 17 vasi. Edina pot za obnovitev gozda po mnenju komisije, je bila, da 'upravičenci nokaj časa sploh ne izkoriščajo gozda, pa tudi zatem bi morali sokartje omejiti.''' Sredi XVIII-stoletja ni biVo stanje nič boljjSe, V gozdu je 'bilo malo 'deblovine^ največ jc bilo hrastovega, bu'kovega, brezovega in leskovega grmovja."® Drugi deželnoknežji gozd, iz .katerega je Ljubljana .dobivala les, je bil Smre-kovcc. V tem gozdu so podložniki sosednih gospostev, predvsem samostana v Bistri, na veliko sekali ne le za lastne potrebe, ampak tudii za prodajo v Ljubljani. Viccdom je 'bil brez moči, ker sO vsa gospostva ščitila svoje podložnike.®"* Leta 1694 je komisija našla gozd Smickovec popolnoma opustošen. Del gozda, skoraj pol milje * Omenili smo ie, da sti tudi pnsairiesni ljubljanski mfcSčani dobiti pra,vieo sekanja, drv v tem gosciu. v premeru, so si lastili kartuzijanci iz Bjstre, ki so svoje gozdove siccr čuvali^ pustili pa so podlozaiikcMn, da so pustoäili v spornih predelili.''" Ko je vicedom 1. 1723 odredil, naj se in popravilo ostrcSja na vicedomski InSi in za druge potrebe poseka les v SnHökovcu, je pri Se I pre) a t ia Bistre s svojim proku'ratorjem in sodnikom ter z večjim Stevila.m kmetov — poročijo govori o 600 t)o 700 "kmetih, kar je gotovo preiti ran o — v ta cesarski ^o^d i'ti je ukazal Stavbni les, ki je bil tam pripravljen, >fpopolnoma raEsekati, raabiii in uničiti«. Poleg tega so samostanski podloŽniki v isüh dneb na skrivaj [Kjseikali za p-rtnJajo večjo količino smrekovega stavbnega lesa.®' Leta 1725 je-samostan v Bistri kupil od -dezdno-knezje komisije Županijskc urade Jezero, Brezovico in Breserje; kupec se je moral zavezati, da bo dobavil iz :kupljenih ali d'rugih sfvojih gozdov stavbni les, ki bi bil potreben za deželne stavbe v Ljubljani, za grad, za vicedomski urad, smodni§n.ico, orožarnico-in kar. je bilo s tem v zvezi. Les poslane tržno blago. Dokler je bilo v gozdovih olcrog mesta dovolj lesa, se je mestno prebivalstvo preskrbovalo z drvmj in ostalim lesom, neposredno s sekanjem v teb gozdovih. Le g-radbeni in ostali les, ki ga je moral pred uporabo rjbdela,ti tesar, ali Sagani les je bilo Ireba kupovati. Ta potreba poku povanju je nastopila zlasti, ko v dosegljivih gozdovib ni bilo veČ 7.3. obdelavo sposobnega lesa ali pa ga sploh -nj bilo več in potrošnik zato ni imel možnosti, da bi posekal v gozdu primemo deblovino lin jo dal rokodelcu obdelati za svojo uporabo. Sodeč po mestnih računskih iknjigah, je bilo mestno lesno iikladiSče pomembni dobavitelj obdelanega lesa za meščanske poLroŽnike. Mesto samo je poiLrebovalo za svoje .zgradibe, mostove in druge namene večje količine tramovja^ dwak, 'skodel itd., kar je za svojo zalogo kupovalo od raznih -proizvajalcev ali pa so les iz imcstnih gozdov obdelali nj-ihovi tesarji, Z vsklad-iSčenjem v lastnem skladišču si je mesto zagotovilo suh ies aa primer potrebe. Lesa je ku-pova-lo prvotno znatno več, kot ga jc putrebovalcf, zaJto ga je p^rodajalo drugim polroSni-km; v nekaterih ietih je magistrat prodal večji del naku pij enega lesa,"^ Pri nakupu lesa je mesto imelo prednoistno pravico*, pa tudi za ostale kupce je bjl določen vrstni red. Ko so pripeljali naprodaj ccpanjce ali 'tesa.ni les, so morali čuvaji v pristajalisču ^c^lTlQV najprej naznaniti mestnemu blagajjiitu, in Eele, če jTiesfo lesa ni potrebovalo, so smeli o njeim obvestiti niestne svetnike, jiato ostale meščane in končno tudi nemcščane Sredi XVIL stoletja opazimo, da je nastopila v prcsJtrbi mesta z leso-m, zlasti z drvuii, bisirvena spirememba. Neposredno preskrb ova nje lesa iz gotzdov je izginjalo, vedno večji obseg pa sta zavzemala prodaja in nakup; postala sta odločilna za preskrbo mesta. Les, ki je prvotno imel predvsem porabno vrednost m je postopoma dobival menjalno, denarno vrednost, je postal splošno tržno blago. Za takšen razYoj je bilo več ra^ilogov. Gozdovi okrog mesta so bili zaradi pretiranega izkoriščanja izčrpani i o niso dajali gozdnim upiravičenccm dovolj potrebnega lesa. Celo za potrebe magisitrata jc bilo sredi XVIL stoletja v mestnih gozdovih premalo lesa ter je moralo mesto drva kuipovati; v začetku XVII. stoletja postanejo naku,pi smrekovih polen za mestni opekarni vedno pogostejii.®^ K preskrbi Ljubljane z lesom so bili pritegnjeal že bolj odfdaljeni -gozdovi, kjer mesto ni imelo pravice do ufjt'ka in od koder se je les mogel dobiti le proti plačilu. * VrhovČcva trditev v Topografskem opiiu Ljubljane »da je imelo mesto edin& pravico z lesom Ir^vaiti«, se mi idi utemeljena le z gotovimi ornejitvami, Les so dovaSali v mesto naprodaj ra^ni prodajalci. Prsvcga trgovanja 1 lesom, lo je v isti roki j;druiScnega kupovanja in prodajanja, tedaj še ni bilo, kajti to bi bi!» prekupčevanje, ki je bilo prepovedati d, PotroÜTj'ik naj bi dobil les iz prve roke, nc pa s posredovanjem prekupčevalca. Ker jc mesto les kiupovalo in ga prodajalo, ^c jc torej v določenem obsegu bavilo 6 trgovanjem, od katerega so bili drugi izključeni. Tudi neposredna preskrba lz go®dov, v ikaterih je mestno prebivalstvo imelo pravico do sekanja lesa, je bila združena s stroški; treba je bilo >plačaiti sekaiSe in prev[>z lesa. Ce 50 ti stroSki dosegli ccno lesa, po kateri so ga v mestu prodajali okoliški prodajalci, so ga mestni jiotrobniki raj.Si kupovali, kot pa sami hodili v gozdo-ve. Verjetno je, da tudi spremembe v lastninski pravici deželrk»knežjih gozdov niso bile brez vpliva na užitek in služnostne pravice v njih. Novi lastniki niso več dopiiSiali nekontroliraneg'a sekanja, upravičenci in morda tudi n eu pravi-?enci se zato niso mogli ve£ oskrbovati teh gozdov in so m orali kupov aiti les na mestnem tr^u. PotroSnik! lesa v mestu so bili zato vedno bolj navezani na nakupovanje drv in drugega lesa, fci so ga ikmetje dovažali v mesto naprodaj. Mesto je prevzelo nadzorstvo nad prodajo lesa podobno kot za vse druge življenjske potrebščine. Iz srede XV.II. stoletja so se ohranili razni predpisi, ki so urejali prodajo lesa na mestnem trgu in SSitili potrošnike .pred izko.riS^anjern prodajalcev. Mesitni svet je ^ponovno obravnaval vpraSanje pravilne mere za drva in jo potem razglašal na raznih krajih po mestu, kjer se je kupČevalo z lesom Na pravilne mere dcsak, CQpanic in polen je magistrat opozarjal tudi samostan v Bistri, da ibi se jih držali .kmetje, ki so prodajali les.*""' Oko-liSka gos-p os t va i.n .pirodaja lesa v Ljubljani. Dobavitelj! lesa Ljubljani so bili podložniki kartiuzijanskega samostana -v Bistri in ižanskega gospostva, saj je bil dovoz lesa iz samostanskih in iz ižanskih gozdov do Bistre in Ljubljanice ter ISke in od tod naprej s čolni do Ljubljajie kaj lahek. V manjSi meri je prihajal v Ljubljano les iz gozdov logaäkega gospostva; tu so prihajali v poŽtev goizdovi, iki so težili k Vrhniki in Ljubljanici, Največ drv in stavbnega lesa je v Ljubljano priälo iz Bistre, zato se je čutilo mesto zelo ipriza-deto, ko je pričel samostan podložnikom omejevati sekanje stavbnega lesa in prodajo v Ljubljano-. Najprej je bilo omejeno sekanje stavbnega lesa, ki so ga potrebovali za ostrešja. Samostan jc naložil tej vrsti lesa mitnino, ki se je pobirala na Ljubljanici. V Štiridesetih letih XVllL stoletja je bilo sekanje omejeno za ves stavbni les in tudi za drva, ki so jih smeli sekati in prodajati Ic kaj zarji ne pa kmetje. Podložniki so morali iposekani les oddati v samostansko skladiSče, da ga jc potem prodajalo po-tro^niikom v Ljubljani. Samostan je omejitev sekajija utemeljeval kot zaščijtni ulcrep za ohranitev goadov, magistrat pa je hil prepričan, da vodijo piiorja le željcfio dobičku. V iZadnjem polstoleitju naj bi bila cena stavbnega lesa in drv za polovico narasla, glavni vzrok za to je magistrat videl v ukrepih samostanskega pri or ja. Spor med -mestoim in samostanom, je .priSel 1. 1745 celo pred vladarja, ki je v glavnem ugodil pritožbi mesta, Samostanu jc bilo naročeno, naj zaradi oskrbe Ijifbl jonskega prebivalstva s potrebnim stavbnim lesom in dr vrni ukine vse omejitve sekanja in opusti naj zahtevo, da morajo podložniki ponuditi les samostanskemu skladišču. Samostanu pa je prepuščeno, da skrbi za varstvo gozda in nastopa zoper pretirano izkoriščanje." Magistrat je s tolikSno vnemo zahteval ukinitev samostan.-skega lesnega skladišča tudi zato, ker je mesto imelo svoje skladišče, iz katerega jc prodajalo meščanom stavbni les, samostanska konkurenca pa mu je; bila toliko manj zaželena."" ^ Čeprav je mesto v sporu z Bistro us;pelo, ni doseglo rezultata. Cene desak in sta-vbnega lesa so Še nadalje naraščale ter so bile v letih 1767 in 1768 povod novim pritožbam. Magistrat je iskal vžzrok draginje zopet pri samostanu, k) da je omejeval sekanje in določal cene, po katerih naj bi podložniki prodajali les, in se jim sam ponujal kot kupec, če lesa drugače po določeni ceni ne bi mogli prodati. Postojnski okrožni glavar je očitke zoiper samostan v Bistri odločno .zavrnil, Zaradi varstva gozdov samostanski podložniiki niso smeli sekati -stavbnega lesa brez dovoljenja. Ta les se je doba/vljal v Ljubljano po dogovorjeni ceni. izkupiček pa se je v raz- merju njihove -zcmljiJice posesti raadelil med vse ptxllozntke vasi, ki je les pMckaU. Drugače samostan s stavbnim lesom ni kupčeva! razen z deskami ^ lastne Sage in neko-liko s cepanicami za pivovarne. V trgovino se ni meäa]. marveč jo je prepuStal podlorJnikom; ni imel nobenega deleža pri dobičku prodaje lesa in tudi ni določal procLajce cene. Z omeje vati jem sekanja samostanski prelat ni delal drugega, kot da je izvajal svojo zakonito oblast, ki mu je ni mogoče odvzeti. Olcroini glavar je vzrok draginje videl v doblžkaželjnosti kmeto-v, propadanju goidov in večji po-ibralnji lesa; deske so se bolje prodajale v Trstu, kmete pa je odvračal od Ljubljane tudi ]>o-stopek čuvaja pri vodnih vratih, ki je hotel vplivati na prodajo, tato so rajši prodajal) tja, kjer so imeli večje koristi. Tudi ostala g'ospostva, 12 katerih območij je prihajal les v Ljubljano, so včasih z ukrepi v svojem g-oizdnem gospodarstvu ovi>rala prodajo lesa v Ljubljano ali pa vplivala na z vi San je cen. Tako je logaško gospostvo pobiralo posebno pristojbino od lesa, ki je bil posekan v njegovih gozdovih in naložen na čolne ter namenjen za Ljubljano. Pristojbina je 1. 1757 znašala Še 17 krajcarjev od čolna, do 1, 176S je bila postopoma zvišana na 1 gold, 8 kr.™ Pozneje je bila pristojbina Še viSja in je rnaSala (I. 1792) 2 gold, 50 kr. do t gold. IS kr. od naloženega čolna. Posledica je bila ta, da je dovo'z drv ia vrhniškega okoliša skoraj popolnoma prenehal. V logaškem gospostvu na splošno ni, bilo ve£.jega zanimanja za prodajo lesa v Ljubljano, 'kajti oddaljenost od gosdov je bila precejšnja, podložniki niso ijneli dovolj vprcžne živine, tisti pa, ki so jo imeli, so se pečali s prevozniStvo-m in trgovino. V tamkajšnjih gozdovih tudi ni ijilo -pripravnega drevja za stavbni les, iemveč le les za leseno posodo in deske, Tudi so se prebivalci okraja ukvarjali s prevozom trgovskega blaga, pri katerem so imeli svoj zaslužek, boljši in lažji, kot bi ga imeli pri lesu. Kolikor so prevažali les proti plačilu ali za lastno špekulacijo, so ga vajäi vozili v Reko, Trst in Gr^rico po glavnih cestah, kjer je bila vožnja lažja in je bila tudi cona lesa v teh krajih j:a polovico viSja kot v Ljubljani.''^ Ko je 1, I77Ü grof Aumperg kupil ižansko gospostvo, se je navezal, da bo Iz obSimth turjaških gozdov preskrboval mesto Ljubljano in vojaštvo z drvnii in stavbnim lesom, ki ga je v Ljubljani primanjkovalo. Nameraval je na ižanskih tleh po-leg IŠke postaviti skladiSČe za les.''" Dobava lesa v Ljubljano jc bila pri-zadeta po pogorlhi, sklenjeni med turjaškim gospostvom in zakupnikom logaškega gospostva Andrejem Obrezo, trgovcem i lesom, deskami io pepellko, na podlagi katere mu je bilo za dobo de^eitih let prepuščeno Uko-riščaTije omenjenih gozdov. Podjetnik je sicer prevzel obvesoost, da bo sekal in splavljal določeno količino drv le za Ljubljano, toda tej obveznosti se je i&mikal, iker mu je — kot je menil niagistrat — prekupčcrvanje z deskamj in -pepeliko prinašalo več koristi kot ,pa preskrba ljubljanskega prebivalstva z drvmi,'^^ V XVIIL stoletju ni imela prodaja div v Ljubljano za Ižance tolikšnega gospodarskega pomena koi pozneje. Tedaj so kmetje izvpod ižanskega in turjaškega gospostva prodajali d-rva na ljubljanskem trgu samo, če zaradi slabe letine niso pridelali dovolj zä. preživljanje in jih je potreba prisilila, da so si morali poiskati druge zaslužke. Zato so se v Ljubljani drva ipocenila, Če Je žito na Ižanskem in v sosednih krajih slabo obrodilo'"' Ureditev preskrbe in prodaje drv. Proti -koncu XVII. stoletja so se verjeljio pojavile v preskrbi Ljubija-re e drvmi večje težave, ki so povzročile dvi,g cen. Oblastem se jc edelo potrebno, da odločneje .posežojo v ureditev trga; j. maja 1695 je izdal deželni glavar s sodelovanjem vicedoma in ljubljanskega magistrata lesni red s cenikom za ra^ne vrste drv. Mesito je doIo-Čilo cenilce, ki so imeli nalogo, da ocenjujejo v Ljubljano najprodaj prii>eljana drva. Zdi se, da kmetje 2 določenimi ccnami niso bili 'zadovoljni, ka>j[) ustavili so dovo>z drv v mesto, Magistrat je nato prepavedal pod grožnjo znatne kazni hoditi iz mesta na Ig, v Bistro in druge tkraje nakupovat drva.''® Ko ^o težave v ipresltrbi i, drvira za tkakSoo leto iponehalc in so mogoče tudi cene padle, so priSli lesni redi v pozabo; nanje so se spomnili zopet v ^asih draginje. Tedaj so jih obnavljali ali pa Zadajali nove in .tako so se nam ohranili ceniki drv za leta 1716, 17S4, 17-14, 1757 in I76S.'"' Poleg cen-za ,posauiez:oe vrste in koiidine drv so lesni redi vsebovali Se druge določbe, ki naj bi urejale preskrbo mesta z drvmi, NaroÜali so gospostvom, naj ne ovirajo podložnikov pri sekanju lesa, prepovedali so prekupčevanje z drvmi in to zlasti čolnarjenii ki jim je bilo zabiÜano, da ne »mejo za prevoz drv zahtevati ve^, (kot je znašala običajna cena. Drva, ki so jih pripeljali v mesto na vozovih, so se (prodajala na oko, oceniti pa so jih morali cenilci in dbločiti ceno v sorazmerju s cenikom. Cenilci so moi-ali po določbah prvih IcLSnib Tcdov ocenjevati di-va brezplačno, bili pa so zato oproščeni davka; v .poanejših cenikih jim je bila priznana nagra,da, ki je bila sorazmerna količini kupljenih drv; niso' se Ludi smeli vmešavati v kupčije. Na drva, pripeljana v mesto, ni smela biti naložena nobena pristojbina. Podlo-Žnikom jc bilo prepovedano ustavljati dovoz drv z uporabljanjem pretveze, da ne smejo sekati. Po vodi pripeljana drva so se smela prodajati le na Bregu in pri avgu^tinskem samostanu (danaSnjem frančiškanskem) pred Spitalskimi vrati, po suhem pripeljana pa na trgu. pred kapucinskim samostanom (na prostoru današnjega Trga Revolucije), pred avguštinskim samostanom in na Starem trgu. Ceniki so določali ceno za ira-zne vrste drv in tudi za razne količine. Na prvcrtt mestu so bila kot najboljSa ižanska drva. Po kakovosti in ceni so bila za njimi drva iz PodpcČi, Vrhnike in Bistre. Ta drva so bila 'nekoliko 'krajSa od ižanskih, imenovali so jih »golfice«. Cena (eh dveb vrst je bila določena za resto (Resten)''^, ki je vsebovala 6 voženj [Fucdcr, Fuhren).''^ Za drva slabše kakovosti so bile določene; cene za vozove, iker so se tako .tnidi prodajala, aa cepanice pa od kosa. Po posameznih cenikih so znašale cene glavnih dveh vrst drv za reSto- Golf ice; I.eto Ižanska drva Podpeška, vrhniška in bislrika drva 1695 3 gold, 00 kr. 2 gold. 15 kr- 1716 4 gold. 15 kr. 3 gold. 24 kr. 1734 4 gold. 15 kr. 3 gold. 24 kr. 1744 4 gold. 49 kr. 3 .gold, 58 kr. 1757 4 gold. 32 kr 4 gold. 15 kr. 1768 5 gold, ö kr. 4 gold. 49 kr. Kljub določbam lesnih redov so oblasti morale od Časa do časa Še ukrepi posegati v oskrbo mesta z drvmi. Ponovno je bilo treba kupce drv opozarjati, tla jih ne smejo kupovati drugje kot na določenih prostorih, zlasti da ne smejo-hoditi prodajalcem naproti, jih iskati na njihovih domovih in jim drva prepla-čevati. Leta 1750 je bil dovoz drv zaraidi izredno narasle vode ■težaven in sč je-v mesiu pojavilo pomanjkanje kuriva. Tedaj je deželna viada izdala patent, po katercTTi je smel posameznik kupiti inaenkrat le SV" sežnja drv.'® Velik potrošnik drv v mestu je bilo vojaštvo, ki si je hotelo včasih lastiti prednosti pri nabavi. Po tržnih -predpisih bi smel vojaški preskrbovalec -kupovati * »Reäta* je imela sredi IS. stoletja 2^/r, proti koocu stoletja pa 5 ^/o dunaj.ilcega. seinja, pet vozov je držalo 2 dunajska se-inja. »Golficc« so bile kraJSe kot ižanska drva, in je vseboval .seženj golfic nianj kot soienj rižanskih drv. Sclc 1. 1784 je bilo določtno^ da morajo vsa drva imeti iJansko mero. drva Jele po deseti uri, .ravno tako tudi solitrski nadzornik. Ker pa div niti za civilne potrošnike ni bilo dovolj in jih po deseti uri ni bilo več mo^goče dobiti, je 1. 1765 deželna vlada naročila magistratu, naj lesni cenilci od vsake reStc ižanskih drv zadržijo dva vo«za, od reke bistriških in podpelkih pa po en voz la vojaškega preskrb ova i ca. Magistrat je zoper tako odločbo brez uspeha ugovarjal. Zgodilo se je tudi, da je vlada gospostvom v Bistri in na Igii predipi^ala, koliko drv morajo dobaviti vojaštvu. Zaradi pomanjkanja drv je bilo iLreba včasih se^i po izrednih sredstvih. Leta 1 734 je mesto dobilo nalog od deželnega glava-rstva, vicedoma in deželnih stanov, naj si pripravi zalogo drv ij; turjaških, ižanskih in bistrSkih gozdov^ v gozdovih vsakega gospostva naj m lastnimi sekači poseka 200 resi. drv in jih pri,pelje do vode, da jih bodo spravili v Ljubljano, Magistrat je bil zaradi javne koristi pripravljen ■prevzeti vso količino- za prodajo in predujmiti stroške za sekanje in prervoz, zagotovljeno pa mu j C bilo, da bo zavaro van pred vsako Škodo in da. bo dobil za predujme ceio obresti. Zdi se, da ni bila posekana celotna količiTia, kot je bilo v načrtu, ampak le tretjina. Kot kažejo spisi, je imel magistrat precej skrbi, ko si je prizadeva), da si izposluje povrnitev svojih predujmov, ki jih je izdal za sekanje drv. Zanimiv je seznam strank, katerim naj bi se dobavila drva, ko bi zaloga dosegla 50 rcšt: na prvem mestu je bil deželni upravitelj in oskrbnik, siedi mu predsednik deželnih stanov, nato grof A-uersperg ter razni plemiči io deželni furJccionarji.®" Pojavil se je ludi načrt o uvedbi inonnpola v preskrbi z drvmi. Leta 1765 je vojaški preskrb o valeč Franc pl. Zom «ponudil deželni vladi, da bi zalagal Ljubljano z iidrvmi, (čc se mu podeli izključna pravica za nakupovanje drv, ki bi bila ma kateri koli naČin pripeljana v Ljubljano, prepovedati pa bi morali, da bi kdorkoli hodil na deželo h kmetom kupovat drva ali naročil sekanje drv, kot so to delali nekateri peki, gostilničarji in drugi meščani.®^ Včasih so hoteli reševati vp>raSanje pomanjkanja drv celo z vojaSko eksekucijn. Leta 1768 je okrožni glavar grozil podložnikom samostana v Bistri in ižanskega gospostva z vojaško eksčkucijo. Če ne piripeljejo v določernem roku v Ljubljano pripravljena in iz zlobe zadržana drva. Leta 17S1 je magistrat prosil deželno glavarstvo, naj 1 vojaSko ak-sekucijo p nisi! i podložnike gospostev na Igu, Turjaku, v Bistri in Logatcu, da preskrbujejo iz dominikalnib in podložniških gozdov ljubljansko občinstvo z drvmi. Važen Člen v preskrbi mesta z drvmi in drugim lesom je bil prevoz, ki so ga opravljali vozniki in čolnarji. Magistrat in druge oblasti so morale biti nanje večkrat poMme, ko 50 urejale prodajo djv. Lesni redi so vsebovali določbe tako glede čolnarjev kot glede voznikov, ki so razvažali drva po Ljubljani. Vc>zniki, ki so smeli razvazati iz Vrhnike in. Iga pripeljana drva, so bili včlanjeni v posebni bratovščini in so imeli za ta posel iz-kljuČno pravico, ki jim jo je zadnjič potrdila cesarica Marija Terezija. Za prevažanje drv so jih tnorali najemati tudi vsi oni, ki so imeli sicer lastno vprezno živino. V-ozniki so morali uporabljali cementirane vozove z mestnim grbom; dolžina, äirina in viäina voz je bila predpisana, tako da je voz vseboval določeno ikoliČino drv. Leta 1787 je bila bratovščina raapuščena, prevažanje drv pa jc postalo prosto. Po smrti cesarja Jožefa IL je bila bratovščina sicer obnovljena, toda izključne pravice razvažanja drv loi več imeia."^ Prfid razpu.rtom bratovščine je razvažalo drva po Ljubljani 27 voznikov; za. i. 1803 pa je bilo izkazanih samo 24 voznikov.'"' Za prevažanje drv po mestti je bila prvotno določena tairifa, ki so jo ob prenehanju Izključne pravice opustili, toda nekaj let pozneje je bila zopet uvedena.®^ Vodniki so veokrat prekupčevali z drvmi. kar ne bi smeli, zato jim je magistrat prekupčevanje po- novno prepovedal. Tudi jtm je bilo tfeba zabiÜevati, naj pravilno nalagajo drva na svoje voiave, da kupci ne bodo oäk&dovaiai tzaradl slabo naloženih voz."" Pri dovoEu drv v Ljubljano po vodi, po glavni prevoizni poti za les, so imeli seveda svoj delež Eolnarji. Kmetje, iki so dovažali drva v mesto na prodaj, običajno niso imeli čolrnov, za'to so najemali Solnarjc na Vrhniki, v PodpeČi, Lobi ali na Igu., da so jim pripeljali drva v Ljublijano, ali pa so si izposcjevali wd iolTiarjev čolne in vozili sa.nii.®' Lesni redi so urejali tudi najemnino za čolne; čolnarjem je bilo prepovedano -Tahtevati vet, kakor je bilo določeno. Lesni red iz I, 1744 je izrecno ugoitavljal, da čolnarji nimajo nobene izključne pravice za prevoz drv.®* Vendar so si čolnar j i to pravico veokrat lastili in so celo zaplenili >druge Čolne, ki so prevažali les. Cesto 50 se čolnarji uikvarjali s prckijpČevanjem. Od kmefiov so kupovali drva in jih v Ljubljani prodajali; največ kaanovanccv zaradi prekupčevanja je bilo ravno med Čolnarji."" Dovoz ipo vodi iz Ižanskega je a. osuševanjem barja in z -sgraditvijo ižanske ceste v I. 1828 prenehal, pričelo pa je dovažanje z vozovi, medtem ko sc je dovoz drv po Ljubljanici od Vrhnike in PodpeČi v,z;držal do zadnjih časov Čolnarstva.'" K gospodarski svobodi v preskrbi z lesom, V novo fazo je stopilo vprašanje ipreikrbe z drvmi, ko se je pod v.plivom fiziokrati.zma zaSclo z jožefinffkimi gospodarskimi reformami uveljavljati načelo gospodarske svobode. Opuščen je bil cenik drv, ker je bilo treba po vladarjevih resolucijah pustiti »kmetom in trgovcem prosto trgovanje in ku.pčevanje z njihovimi potirebžčinami za večjo vzpod'budo kulture«. Lota 1785 so ibili tud.i odpravljeni cenilci drv. ki so s svoje-volj-nostjo in pristrano«tjo pritiskali na kupce ir prodajalce, ter je bilo vsakomur prepuSfeno, da se popolnoma svobodno preskrbuje z drvmi,Toda vkljub temu je pomanjkanje drv — moralo je ibiti tedaj zelo- iperefe — prisililo oblasti, da so se izčrpno posvetile temu vprašanju. Posebna komisija, pni kateri je sodelovalo viSje rudarsko glavarstvo, je ugotavljala vzroke pomanjkanja drv in visokih cen>^ Po njenem nvnenju so bili v okolišu gospostva Bistra podložniJki skupni gozdovi zelo izsekani, medtem iko so- bili domtnikalni gozdovi za sekanje zaprti, Mokaleri skupjii gozdovi z bogatimi -zalogajni lesa so bili dodeljeni preveč oddaljenim soseskam, ki jih zaradi oddaljenosti in slabe živine niso mogle izkoriščati. Ker v gozdovih ni bilo poti in drč, so le.s le s težavo spravljali ii gozdov. Mladi, -nioČni ijudjc so se iizseljevali, zato je prinianjkovalo delavcev za sečnjo in spravljanje lesa. Na podlagi teh ugotovitev je komisija i,adelala svoje predloge, ki pa so zadeli na razne ugovore. Ko je okrožno glavarstvo 26. maja 1784 sklicalo zastopnike magisitrata in gospostev Turjaka, Iga in Bistre ik razpravi, kako obvarovati ljubljansko občinstvo pred pomanjkanjem lesa, je okrožni glavar opo-zarjal zastopnike izcmljiških gospostev, da so bili vsi gozdovi, o katerih so govorili v 'Zvezi s preskrbo z drvmi, neikdaj dcSelnoknežji in prepuščeni sedanjim lastnikom i izrecno obveznostjo, da preskrbiijejo Ljubljano s potrebnim kurivom. Napovedoval je prisilne ukrope, če ne pride do mirnega sporazuma. Ker so bili gozdovi, iz katerih se je preskrbovala Ljubljana tako izsekani, da mora dobivati les iiz bolj oddaljenih gozdov, bo treba uporabljati aa kurjavo tudi mehki les in uvesti predpis, da 'bo vsak kiLpec moral poleg trdega lesa prevzeti del, n. pr, tretjino, mehkega lesa. Vrsako gospostvo na'j bi izjavilo, ikoiikSno količino in kakšno vrsto iesa bi letno lahko dobavilo in določila bi se naj tudi cena. Zastopnik Turjaka in Iga je izjavil, da bi ti gospostvi dobavili Ljubljani 4200 voz tndega, Ig pa še 1200 voz mehkega lesa; Bistra se je zavezala dobaviti 24.000 voz in sicer poloviico trdega, polovico mehkega lesa. Po drugih podatkih iz istega časa je potrošnja drv v Ljubljani brez vojaStva znašala 3G.OOO voz. Od te Jcoličinc je prišla po suhem približno ena tretjina, to je okrog 12,000 voz. Lastnik gospostva Iga in Turjaka je bij pripravljen dobaviti 4,200 voz, iz V.rhiiike, to jc ii logažkega gospostva, bi bilo mogoče dobili 6.000 voz, osta,lih 13.80Q voz pa bi moralo dobaviti gospostvo Bistra, ki je imelo največ goadov. V zvtzi z razpravo o uikrepih, ki bi odpravili poinanjkanjc in draginjo kuriva v Ljubljani, je nastal načrt Janeza Jurija Thoinanna, po katerem naj bi v Ljubljani deželna ali pa mestna uprava uredila skladišče drv in omejila naj bi se prodaja lesa v Trst. Ustanovitev skladišča drv v Ljubljam jc ■predlagal tudi viŠji rudarski sodnik J. D. Redange, Vsi ti načrti pa so ostali le na papirju, višje oblasti so zavračale vse predloge, kv so s prisilnimi ukrepi nasprotovali vladarjevim namenom. Ker ni bilo ukrenjenega n'i^ odločilnega, kar Iji ublažilo pomanjkanje in draginjo drv — cena za voz ižanskih drv je pozimi 1, 1784 znašala od 1 gold. 42 kr. do 2 gf^l'd., v zadnjem starcjSem ceniJcu iz 1. 1768 pa je bila Ic 51 kr., — so 0'biasti preganjale prekupčevalce z dirvmi z namenom, da btido s prokupČcvalci odpravile :tudi povzročitelje visokih ccn. Za prekupčevalca so imeli vsakogar, ki ni prodajal drv, ikatere je sam pripravil, zato je magistrat nastopal zoper kmete, ki so od 'drugih prevzemali drva za prodajo v Ljubljani. Zlasti je imel na p'k j Čolnarje, ki so pripeljali drva v Ljubljano brez spremstva kmetofv; vedno je sumil, da se tem skriva preikupČevanje, Kogar so zalotili, pri prekiipčevanju, so ga javno kaznovali, običajno z več dobro pomerjenimi udarci s palico (imit wohlgG-messenen Stockstraichen)."*'' V naslednjih letih se je cena drv nekoliko znižala, 1. 1786 je voz ižanskih drv veljal povprečno 1 gold 18 kr. Cena se je zelo spreminjala tudi za.radii vremenskih razmer, Čc je velik sneg ali pa led oviral dovoz, ali Če -so kmetje bili zadržani z opraviti na polju, je cena narasla, in to tem bolj, čim dalj je ov.ira trajala.®'' Ob koncu XVIII stoletja je bilo vpraŠamje drv zopet na dnevnem redu. Ponovno so razpravljali O ukrepih in sredstvih, s kater.tmi naj bi odpravili pomarijikanje in draginjo. Poleg starih neizvedenih predlogov so se pojavili tudi novi ViSji rudarsiki sodnik Redange je svetoval, naj bt sc k preskrbi Ljubljane pritegnil tudi Stangarski .goad m naj bi v ta namen v njem' izboljSali pota. Po dnigera predlogu naj bi obnovili goid v Mestnem logu, drevjem naj bi zasadili Ilovico In si prizadevali za varčevanje z drvrni ipri kurjenju pcČi in ognjišč.®' Tudi vsi ti načrti so ostali samu na. papirju; do velikopoteznejšega reSevanja problematike nt prišlo, visoke cene pa je poskujal magistrat ublažiti le s policijsikimi uikrcpi, ki so bili usmerjeni na preganjanje prekupčeva-nja. Leta 1807 je predlagal viäjim oblastem, naj čolnarjem in vsom špekulantom prepovedo prekupčevanje % dr vrni pod grožnjo zaptem-be in občutnih telesnih rkazni, vendar predlog pri deželni vladi ni naletel na razumevanje. Dobil je odgovor, da je v.zrok draginje v časovnih razmerah. Če bi pa predlogom magistrata ugodili, 'bi drv v Ljubljani sploh zmanjkalo.®® Pomanjkanje drv je dalo povod, da so začeli Iskati uadomesrtila zanje v drugem kurivu. V Ljubljani je prvo tako nadomestilo dala 'Šota ■% ljubljanskega barja, ki jo je v šestdesetih lotih XVIII, stoletja zaČel kot prvi uporabljati nadzornik za smodnik in soliter Anton Avigust Ca;ppus pl. Pichclstein. Državne oblasti so tedaj zaradi varčevanja z lesom priporočale uporabo šote zlasti pri obrti h, ki 30 vezane na ogenj, v apncnicah in v opekarnah.''" Proti koncu stoletja je propaganda za šoto in premog postala močnejša. Leta 1796 je magistrat po naroČilu višjega rudarskega sodišča pozval cehe obrtnikov, ki so bili vezarii na ogenj, naj Izjavijo, Če bi hoteli uporabljati premog. Kleparji, lončarji in no žar j i so odgovorili, ida premoga ne morejo uporabljati, Jiotlarji, pilarjl, -mcčarji, pod-kovači in ključavničarji pa so naroČil! povečini manjše 'količine za posku&njo. Leta 1799 je pričel magistrat Liparabljati premog v svojih opdkarnah. ker je žganje opeke zaradi pomanjkanja drv zastajalo.^® V namenu, da bi pomagali odpraviti pomanjkanje in draginjo drv, so pospelevali pridobivanje Jote, ki ga je sprožilo osuševanje barja in pridobivanje premoga. Iz fonda kmetijske družbe in drugih agrikulturnih fondov so podeljevali podpore za taka prizadevanja.^^ Vkljub vsem prizadevanjem je uporaba šote in premoga napredovala le počasi in je ostala omejena, pomembnejša njuna potrošnika sta bili sredi preteklega stoletja v Ljubljani le sladkorna rafinerija in predilnica; obe tovarni sta le^no porabili okiog 20 000 stotov Šote in S4.000 stotov pre-moga, kar je ustrezalo količini 6,300 sežnjev smrekovih drv. V lem času je cclotna mestna potrošnja drv znašala okrog 18,000 sežnjcv.'"® Bojazen, tla bo amanjkalo lesa za preskrbo Ljubljane, je v XVIIf. stoletju spremljala vse ukrepe oblasti. Toda lesa ni zmanjkalo, bojazen.se je izkazala za neutemeljeno, pač pa je bilo treba les dovažati -tudi iz odročnejSih in bolj oddaljenih gozdnih, predelov ljubljanske okolice, Z ironijo je obravnaval okrožni goKdni komisar Zaruba 1. 1S23 načrte, ki so jih pripravljali nekaj desetletij prej, da bi odpravili pomanjkanje in visoke ceoc lesa: »Leta 17S4 se je zelo mnogo govorilo in pisalo 0 preteČern pomanjkanju lesa. Predlagali so, naj se zasadi barje z jelšami in vrbami, ipozivali so, naj se 15£e premog, zahevali so, naj se ustavi prodaja v Trst in naj se uvode cenik za drva.« Toda od vsega tega niso napravili ničesar in vendar v Ljubljani ni zmanjkalo lesa, čeprav je potrošnja zaradi povečanega prebivalstva narasla. Zaruba je bil prepričan, da se pomanjkanja ni treba bati, Če bodo gozdovi, ki so zalagali mesto, izko-riSčani po prinaipu trajnega donosa in z njimi gospodarili v skladu zizahtevami umnega gospodarstva,^"' VIRI ^ Georg- von Below, Die Entstehung der deutschen Stadtgemeinde, Düsseldorf 1SS9, str '19 sl. — Fran Zwitter, K predijodovini mest in meščanstva na starokarantanskih tleh, Zgiodüvinski iaäopis VI-VII/1952-1953, str. 232. ^ Fran Zwitter, Rawoj ljublJamskega teritorija. Geografski vestnik V-V[/t929-)!)30, ,str, 139, HS. ^ Karl Bücher, Wald und Wirtschaft, gl, »Die Entstehung der VolkswirbscliaftK, Zweite Sammhmg, 7. Auflage, Tübingen 1929, str. 38 In 39. — Dr. Rudolf Kötzscbke, Allgememe Wirtscharisgeschichte des Mittelalters, Jena 1924, str Iii. Büch er, n. o, m., str, ^O ^ MALJ., Ljubljans'ka privileg^ijska kojiga 5t. fi. — Fr. Kiun, Diplomatarium Carninlicum (kratic,! Klun DC) str. 20. — Ivan Vrhovec, Ljubljanski meJ^anje v minulili stolctjili, Ljubljana ISSä, str, 28. — Fran Zivit-ter, Starejša Vranjika mesta in mešJanstvo, Ljubljana 1929, str. 42. — Scr-,e;i3 Vilfan, Zgfodovina neposrednih davkov in arestncga postopka v srednjeveJki Ljubljani, Zgodovinski Časopis VI-V11/19.62-1953, str. 420 si. — Listina iz 1. 1450, na.tisnjciU2: Fran Komatar, Das städtische Archiv in I.aibach, Jahresbericht der k k. Staa^ts-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1903/1904, sir 34 sl. — Na Jist'mi iz l. 1410 in H5Ü me je opozoril dr. S, Vilfan. ® Vojvoda Viljem je 12. decembra 1397 naroüil dežeLncmu glavarju Hermanu Celjskemu, naj pusti ljubljanskim mcJČanDm jemati drva \z gozdov, kot je to Je stara navada. Ljubi j priv. knjig^a ll. SO — Komata r, n. o. m., str. IS in Vrhovec, n. Q. m.I sir. 2S, ^ Anton Kasprct, Die landesfiirstlichcn Forste und Jagdgcbiale in Krain, Lai'bacher Zeitung LXIX/1900, St. 3 in 10. * Alfons Mülbier, Das 'Waldv^escn in Krain, Ljubljana 1902, str. ß. sl. * Joseph Chmel, Münujncnta Habsburgica, 1!. Band, Wien 1855, Str. 903. — Kapiteljski arhiv v Ljubljani, fasc. 33, Št, 1Ü0 (po kronološkem re-perturiju srednjeveških listin za Ljubljano, ki ga jc sestavil arhivar Otorepec Božo za Mestni arhiv v Ljubljani). MALJ,, Pri v. knjiga .^t, 65. — Kcvmatar J E 190.SM, sfr. 30, — Avgust Dlmitii, Gcsohichte Krains von der ältestea Zeit bis auf tlas Jahr 1813, 1, Theil, Ljubljajia ISV-l, str. 298, ^^MALJ., Priv. Jrnjiga ät, 61 w. 63. — Klun DC s.tr. 26 in 27, — Vrhovcc, n. o. m„ str, 28. MALJ., Priv. knjiga 63 in 64, —I Klun DC Str. 25 m 57. — Vrbovec n. o. m„ str. 29. sl. "MALJ., Priv. iknjuga St. 57, — Klun DC str. 28, — Vrhovec, n. o, m., str. 30 sl. MALJ , Priv, knjiga St. S3. — Dimi t z, n. o. Tn.i H. Theil, str 48. — Ivan Vrho-vnik, Trnovska župoija v Ljubljani, Ljubljana 1933. str. 282. i^jjaLJ., Listine 16, stol. 5t. i. — Ktun DC str. .53, Vrhovnik, n. o.m., »tr. 2S2. '«MALJ., Listine 16, st&l. St. 17, '^MALJ., Zapisnik rae6.tjiega sveU (kratica Z. m. s. od 27. julija 1571, fo. J41 Cod. I. iSt. 11). ^^MALJ., Knjifie izdatkov od I. liS! naprej (Cod. XIII). Fr Komatar, F.in Copialbuch des Kloslm Freudanthil, MMK XtII/1900, str. 60 sL ^MALJ., Z.m.s. za 1, 1569. fo. 170 (Cod. I U. 9), ^^MALJ-, Z. m. s. 2a l, 1570. fo. 171 (Cod. I St. 10). Z. m. s. la 1 1541, fc. 53, (Cod. l it. 4). MALJ., Knjiga izdatkov za 1. 1581 in si. (C&d. XIII). =*MALJ,. 2. m 5. la 1. 1593, fo, 63, (Cod. I Sl. M). «MALJ- Priv. knjiga 5t, E3, listina od 20. ma-rca 1495, in listine iz 16, stoletja St. 1 in 17, 2. maj 1303 iji junij 1559. 2BMALJ., Knjige ijdabkov za 1. 1581 m sl, MAIJ., Urbarji Cod, XVI. št, 33. 63, 66 In 67, Reg. I fasc. 20. Re^, ! fasc. 148, Mag. aota fasc, 15. mAIJ., Mag. acta fasc. 15. Z. ni.s. za 1, 1635, fo, 356 (^Cod. I 5t. 25), ^o Möllner, n. o. m., str, 36. MAL/,, Rc^ I fa-sc. 149 in bijifrc izdatkov_ gtevilo logarjev sc vidi iz knjig izdatkov. == MALJ,, Z, m. s. ra 1. 1754, 12 in 13, (Cod. I St. 93), ^■^Dr Fr. SimoiiiS. Prisege Ljubljanskega mcsia, LMS 1SS4, str, 207 sl, — Vrhovnik. n, n. m,, str SKI sl, ^®MALJ,, Rcjr, 1 fasc. 39,- »instruction der Herrn Statt Camcr -Beamten» zdtie 17 oktobra 1718. Vrlfovnik, n. o. m,,'jtr, 283. Valvasor, IT. knjiga, Str. 269 ''»MALJ,, Knjiga izdatkov za 1, 1728, (o. 55' (Cod. XIIT, Št. 146). MALJ., Reg-. I fasc, 59. ■"> MALJ., Rc^. [ fase. 20. — Vrhovnik. n. o. m., str. 2S3, MALJ., Knjige dohodkov, MALJ,, Reg. I fast. 20 in 148, ^^.MAIJ,, fasc. K20 (f '■'.'m). ■»^MALJ., Reg, 1 fasc. 148. MAL]., fjsc. JC 20 (f.'/22). ■'f MALJ., fasc. K 19. MALJ., fasc. K 20 (f, -/21; f^c. 39/1815-24). MALI., Knjige izdatkov, n. pr. ^a t, lä51, 1655, 1670 in ^,1680. ■"'.MALJ.. Komiimi urbar f740—1746 (Cod. XVL it: 33). MALJ,, situacijšlči nairt Ilovice; Mag. acta .fasc • 15; Reg. I fasc, 20, — Vrhovnik, n. o, m,, str, 292. — O hosti na barjanskih tleh pnm, Anton Melik, Ljubljanska mostiäcarskö jezero in dediäJtna po njem, Ljubljana 1946, «tf. 196 sl. "MALj„ faJC K 2 in K 17, Ka-spret, n, o, m., št, 10. DAS, viccdomski arhiv fasc I 68, 69, io 70 " Kaspret, n. o. m, it. 10, «^■'DAS. Vic. arhiv fasc. I — 70, — Kasptet, n. o, m., Jt. 10 in 11, »sKaspret, n. o, m., .U. 11. "DAS, Vic, arhiv fasc, I — 69 — Müllner. n, o. m., str, 74 sl. sSß/vS. "Rtktificirarij dominikaltvi akti. Ljubljansko okroiSje, fasc, 'liiO. DAS, Vie arhiv fasc, I ~ .S2a. «"Mülbicr, u, o. m., str. 71 si «DAS, Vic, arhiv fajic. I — 53, MALJ,, Mag. acta fasc, 15. ®^MALJ„ Rai!unskc knjige. — O mestnem lesnem skladiSču glej Ivan Vrhovec, Die wohllöbl. Landesfürst. Hauptätadt Laibach, LjubljaJia 1886, str, 64 sl, in iste^ra pisca Topografski oipis Ljub i jane, LMS 1335, str 206. Dr, Fr. Simonii, Prisege Ljubljanskega mesta, LMS 1S84, iprisega čuvaja nad pristajanjem (Zuclcdcrs Aydt), str, 215 in 218. MALJ., Knjige izdatkov. ««MALJ,. Z. m.s. za 1. 1651, fo lor, 115' in !64 (God ) Jt. 27), aa 1, 1653, fo. 7 in 216 (Cod. I št. 2fi) "MALJ., Reg. I. fasc. 150; Mag, ac^a fasc. 9. MALJ., Rcg. I fasc. ,S7. — Müllner, n, o m , str. 97 sl. «"MALJ . Reg. I fasc. 51, — DAS, Kaosera in ropre^eiitanca, Pirbl. Polit. Lit, B, Num. Vol-1. '''DAS, Kamera in reprezentanca, Puhl. Polit, Lit. B, Num. 3. Volutn. 1. 'f^MALJ-, fasc. K 17. '^maLJ., Reg, I fasc. 51, "MALJ,, Rtg. I fasc 1,16 in 137. '-»MALJ., fasc, K 17. ^'^MALJ,, Z. m. s la 1, 1695, fo. 95, 116; r.a 1. 1697, fo. 92', — MiiUner, n. o. m,, str. 154 sl. '"'DAS. Stanovski arhiv fasc, 66; Vic. arhiv fasc. 1 — 106. — MALJ., Reg. I fasc 150 — Iz navedenih virov so vsi nadaljnji podatk) o Itsnih redi^ in cenikih drv, ''''DAS, Kamera in repreientanca Publ. Polit Lit, B, Num. 3, Volum, 1 in MALJ., fasc. K 17. ''a MALJ , Reg, [ fasc. 150. ''«DAS, Kiniera in reprezentanca, Publ. P(ili< Lit, B, Num, 3, Vokim. 1, MALJ,, Mag, acta fasc 9. Kamera in repriizenlanca, Publ, Polit, Lit, B, Num, 3, VoIujb. 1. s^DAS, Kamera in reprezentajica, Publ, Polit. Lit, B, Num. 3, Volum. 1. '' Ivan V.rhovec, Zadruga Ijiibljartskih voznikov, imenovanih uFliegenschOtzen«. IMK IV/1894, str. 252 sl, — Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933, str, 70 sl. "-■■"MALJ,, Reg. 1 fasc. 137 (stara o^nafba li^g, B, fasc. 131; fasc, 4Ü, Reg, A. fasc. 104). ^^Vrhnvec. r, o. m,, str. 252 4I, — Vrhovnik, n. o, m,, str, 7Ü sl. "''MALJ., Reg. I fasc. 51 (Reg, A fasc. 130; fasc. 17; Reg. A fasc. «tmaLJ., fasc. K 17; fasc, 6, pars 1 (1814—1826). «s DAS, Vic. arhiv fasc, ] — 106. «»MALJ, fasc. K, 17. — Alfons Müllner, Die Zukunft der Stadt Laibaoh, Argo IX/1901, stalpcc 28 sl, "("MALj,, fasc, 6 (1S27). 1'MALJ,, fasc. K 17; Reg, I fa^sc. 51. «^MALJ., fasc, K 17, Iz tega fascikla so črpani tudi naslednji podatki o .ra^j>ravah, kako zagotoviti Ljubljani prtskrbo z drvmi. ''®MALJ,, fasc. K 17; Reg t fasc. 51. MALJ.. Reg. 1 fasc, 51, »®MAL[ , fasc. K 17 "«MALJ , Reg, 1 fasc, 137. MALJ , Fasc. Razno I — DAS, Kamera in repre-lentanea, Publ, Polit Lil T Num, L — Alfons Müllner. Die erste Xorfsteclicrei ana laibachcr Moore. Argo IV/1895, stolpec 29—31, MAL]., Reg. I fasc, 1'17 (Reg. B faic. 227). BflMALJ,, Reg 1 fasc, 147 (Reg. iJ faäc. 2271 m fasc. 152 (Reg. B fasc 334) '""Joseph Wessely, Die osteneichischen Alpenländtr und itire Forste, II. Teil, Wien J853, str, 15. lOiMALJ., fasc, K 20 (fasc. V^s)- SODOBNA VPRAŠANJA GOJENJE TOPOLOV {Medrepubliška .inititutsia konferenca 10.—13. V. 1954 v Osijeku) Konference so se udeležili predstavniki goidarsldb institutov LR Srbije ing, Lj. Mar-kovii, ing. SI. Jo^anovič io ing. J. Vučetii, LR Hrvatske ing. I, Padiiorski, LR Slovenije ing. VI. Bel tram, LR Bosne in Hercegovine ing, Br. Jovkovid ter LR Makedonije iiig.,Tr. Ni-kolovski in ing. L. Trajkov. Za predsedniika konference je bil izbran ing. L j. Markov ii. Ing. SI. Jovanovič je podal zanimiv referat s iledei^imi flavninii mislimi; Že konec leta 1951 je referent predlagal, naj se lagradi v Kostoku ali Pančevu na Donavi tovarna celtikree la predelavo topoiovega, vrbovega in lipovega lesa, i letno kapaciteto 25.000 ton celuloze. Zaledje 'tovarne naj ii tila Vojvodina, ožja Srbija, brva.tsko Posavje in Podravjc ter bosansko Fosavje. Medtem, so gozdarski strokovnjaki iz- Vojvodine predvideli na podlagi lesne proizvodnje, ki jo čudi samo Vojvodina, izgradnjo podobne tovarne z letno kapaciteto 10,000 ton celuloze. Ing. Jovaaovič zagovarja, naj bi imela tovarna JirSe zaledje I vkljuieniiB Posavjem in Podravjem. Glede na današnjo kaqjacitebo goidov poptavnih področji naj bi tovarna stala v Kostolcu ob Donavi z letno zmogljivostjo-30.000 ton. celulozc. Ko pa bo pogozdenlh 15.000 ha goličav ob rekab in ko se bo prirastek v danaänjih aizklb panjevskih topolov ih ia vrbovih gozdovih dvignil, bomo lahko zjjradili Je tovariio enake kapacitete v Vtikovaru. Taka tovarna bt pojnenila za državo dotok oziroma prihranek 1 milijarde deviznih dinarjev letno. Razen tega pa bi se intenzivirala proizvodnja lesa v obrežnih gozdovih. Po dosedanjih podatkih je stanje vrbovih in topolovili sestojev sledeče: vrbe in domači topoli kanadski topoli skupaj AP Vojvodina (Bačka, Banat, Srcm) 22.000 ha 4.800 ha 26.S00ha Hrvatska (Osijek, Vukovar, Beli Manastir) 9.600 ha 2,600 ha 12.200 ha Ožja Srbija 2.700 ha 100 ha 2,800 ha Bosna (GG Tuzla) 1.700 ha —ha 1.700 ha Skupno 36.000 ha 7,500 ha 43,500 ha Od skupne z vrbo in ^lomačiini topol! porasle povrSinc je komaj '/a normalnih sestojev šemccovcev. Ostali ^/a zavzemajo panjevci, katerih prirastek je zu 60% manjSi kot bv bil v normalniih sestojih. Panjevske sestoje i-zboljSanfO (ako, da izsekamo v obliki kotla, na vsakih 5 do 7 m razdalje boljia drevesa s panjem VTed, Iz korenin poženejo novi, motni in lepi poganjki. Vrbe in topole na vsej ostali povriini pa posekamo na panj. Tako dobinio na hiter in CDOStaven naJiti glavrvi sestoj topolov s približno razdaljo 7 X 7 m, ki je podoben praverau nasadu, vmes pa polnilni sloj panjevca počasnejše rasti. To je primer enostavne melioracije. Nasadi naSih kanadskih" topölov p'a ^o vsi normalni. Z izkoriščanjem sedanjih gozdnih kapacitet bi bila za čas 1954—1991 zagotovljena letna proizvodnja 175.DOOm^ celuloznega lesa 'brez lubja, v naslednjih 40 letih pa celo 207.000 m''^ lesä. Za proizvodnjo 1 tone celuloze potrebujemo S m' lesa. Ko bodo kmetovalci uvideli koristi ^topolovih nasado^v, se ho povräina kanadskih topolov lahko povečala še za nadaljnjih 50.000 ha, sedaj slabo izkoriščenih poplavnih paSnikov. V ta namen je treba pričeti kmetovalcem brezplačno dajati topolovc sadike, da bi se Čimprej prepričali o koristi topolovih nasadov. Za LR Hrvatsko je poročal ing. I. Podhorski: Tretjina povrJinc Hrvatske je rcČna naplavina, ki nudi največje motnosti za gojenje topolov. S topolom in vrbo je pokritih id4 15.000 ha tal, od tega samo 1300 ha nasadov s kanadskim topolom. Topole gojijo v icj rejiubliki Se 80 do 100 let. Nagel vzpon v lasajaaju topolov kaiejo zlasti leta T925—1930, vendar s to rapaikoj da so —kakor takrat tudi drugod po svetu — sadili prcgosto, kar je že po 8 do 10 letih povzročilo padec prirastka, V redkEm napadu in s primesjo ameriškega ^jjcaa dosežejo 23-lctnl topoli dabelino 60 cm. Najvef nasadov jc na področju gozdnih gospodarstev Osijek, Vinkovci, Bilje, Darda in Zagreb, ki imajo 30 to'polovih drevesnic s skupno povrSico 28 ha. Čeprav so kanadske (evroamerijke) vrste topolov važne, vendar ne smemo ob njih zanemarjati drugih vrst. Domači sivi topol jc glede zahtev la kakovost ta! zelo skroinen, njegov Its tpa ima visoko vrednost in je baje celo boljii proizv«inifc zvoka od smrekovega resonauEnega lesa. Pri Čakovcu ob Dravi je našel referent J letni ameriSki črni topol (P. dultoidcs, monolifera) s premerom 20 cm. Opu-ičene topolove mitičnjake in drevesnice je zaradi izčrpanosti treba, uničiti, ker se v njih na opuSEcnih topoliščih razvijajo bolezni in rami škodljivci. V Italiji v ladnjcm času nimajo ve? matiČnjakov v najem smislu. Enoletne sadike, ki zrastejo iz najboljSih potaknjencev, delijo po kakovosti v 3 kateg-orije. Najbolj razvite sadijo takoj; srednje razvite poreže j o tik nad zemljo in jih presadijo, tako da dobijo čc£ leto ali dve eno-oiiroma dvoletBo deblo na dvoletnem oziroma -Iriletnem koreninskem sistemu; slabše razvite zavržejo iot iieuporabne. Šibe, ki jih dobijo od druge 'kategorije sadik, rabijo za razmnoževanje. Kakšno važnost pripisujejo gojenjn topolov v Podravju, lahko vidimo iz tega, da želi mesto Osijek ustaonviti lastni ioJlltut la gojenje topolov. O sfa-nju gojenja topolov v Sloveniji je podal poročilo ing. VI. Beltram: Mednarodni kongres v Baden-Badenu 1. 195.? je vzbudil v Sloveniji veliko zanimanje za gojenje topolov, prav tako pa tudi vse večje povpraSevanje celulozne industrije po topolovini. Po rafuoih naSe taksacije «naša letni posek topolovine 30.000 m^, ki se jc skoraj vsa porabila za kurjavo. Nadaljnjo izgubo bomo preprečili z izdajo poučno propagandnega letaka. Visoka cena topolovine pa bo temu tudi največ pripomogla. V Prekmtirju iiclo povprašujejo po sadikah in jih zasajajo ob vodah. Teh nasadov ne smemo pt>dccnjcvati, če vemo, da odpade v itaJijanaki pokrajini Veneiii letno od 223.000 m^ proizvodene topolovine celih 86% samo na kmetijske površine. Posebno pozornost bomo posvetili onim vrstam topolov, ki uspevajo na slaWih tleh, ioaajo pa navzlic temu velik prirastek. V jeseni 1953 je bila v drevesnicah povečana površina pod topobm, razširjeni so bili tudi matiČnjaki. Spomladi igs-i je GG Maribor oinovalo 3 nove matiČnjake s skupno površino 1 ha. Strokovni poučni ekskurziji, ki ju je pj-irodilo DIT v septembru 195,') v Podravjc (Osijek) in v maju 1954 v Vojvodino (Sonrbor), bosta-zelo mnogo prispevali .k pravilnemu gojenju topolov. Pri upravi za gozdarstvo LRS je bila pravkar ustanoifljena komisija za topole, v kateri je razen 4 gozdarjev ie po eden predstavniik celulozne industrije, kmetijstva Ln vodnega gospodarstva- Težava pa jc v tem, ker aimani'O posebnega specialista, ki bi se v republiškem merilu posvečal izklju&ao vprašanju gojenja topolov, kakor jih imajo LR Srbija, Hrvatska ter Bosna ia Hercegovina. Po poročilu ing. Sr. Jovkoviča je gojenje topotov v NR BiH precej napredovalo; Na 6000 ha obsegajoČem področju Behrem aginice (Sanski most—Prijcdor—Banja Luka), ki ga sestavlja griČtvje z 300 do 55C m nadmorske višine, so osnovali s P. ser^itino ob uporabi gnoji! 1.1953 z velikim uspehcum 25 poskusnih polj. Tn vrsto toipola sadijo v razdalji 5 X .5 m, P. robusto, ki .ima ožjo k^šnjn, pa na i X 4 m. Zaradi boljkga uspe-vanja okopavajo (praiijo) posajene sadike prvo leto "t'krat. .drugo leto 5 krat in tretje leto 1 krat. Kot podstojne sadijo vmes raizne vrste javorov, V Posavju vlada velika potreba po lesu. Zemljišča [travniki) so privatna last. Inštitut je tukaj uredil 50 poskusnih nasadov po K ha, Topole vnaSajo v hrastova grmišČa v razdalji S X S m v Im globoke in Im iirobc jame. Tudi v Posavju dobimo izredno lepe sive topole. v Bosni je v gozdovih ^3,()0f) ba pogorilF. Za njibovo obnovo so porabili že ogromna sredstva, vendar zaradi paüe in nestrokovjiega dela -brci uspeha. Kot pionirske drevesne vrste bodo sedaj na teh površinah uporabili trepetliko, brejo in gorski bezeg. (Važno tudi za marsikatere predele v Slovenijil Op. B) pospeševanje zakoreninjen ja potaknjejiccv trepetlike skuSajo uporabiti razne ikeniične preparate. In^. Tr. Nikolovski je povedal o Makedoniji: Zelo raiäirjen je domači beli topol v skupinah, katerih drevesa dosegajo višino 21) m in premer 60 do 80 cm, vendar zaradi smole kvalitetno ne Jstreza. Mnogo boljSega sivega topola najdemo v višjih legai. Zelo zanimiv je Črni piramidalni topol — dornaČi jagned, zel« verjetno aläirskega izvora — ki ima zelo (ankc veje. Makedonski kmet tcŠe iz njega gredi "m 5aga deske. Zaradi teh lastnosti pride jagned v poŠtev tudi za ostale republike kot drevesna vrsta za raščlto polj pred vetrovi in za tehnično uporabo, V debati je ing. SI. Jovanovic, znani strnkovnjaik za topole, posebej poudaril: Pred^ vsem je Ireba križati domače bele topole s trepetliko, na prirodni način. V ta namen naj se na podroijnb, kjer rastejo beli topoli, zasaja v razdalji veČ kilometrov skupine po okoli 5 trepetlik. Pri tem moramo paziti, da vrste, ki naj se med seboj križajo (beli topol in trepetlika) cvetijo nekako ob istem času. Tako bomo brez posebnega truda dobili tchniiiio zelc vredne .j-ive topole, V ta namen bo izdelan elaborat za fenotoSka opažanja, ki bodo Imela «amen ugotivljabi Čas evcteiija razni-h topolovih vrst. Najboljši indikator za rastiSie P. serotine (navadnega kanadskega topola) je siva robida (Rubus cacsia). Od starih lepih topolov dobimo najboljäe äibe za potaknjence, če ah pu^eku iisekamo panj v obliki kotla, ta-k-o da dobimo poganjke iz korenin. Nikakor pa nc smemo uporabljati za potaknjence Šib iz vej nad tO do 12 let starih dreves (itadijska starcyst!). Za raziskovanje topolov jc treba dobiti potreibna sredstva. V Italiji so doslej porabili v ta namen ze nad 1 milijardo dinarjev, ki jih je v glavnem nudila zaintetresirana industrija. Ustanoviti je treba Zvezno (jugoslovajisk-o nacionalno) komisijo za topole, ki naj bi se včlanila v m&iJnarodno komisijo za topole. Zvezna konslsija bi bila sestavljena i^ pred-stavnik^Dv državnega sekretariata za gospodarstvo FLRJ, zavoda za gospodarsko planiranje, a gozdarskih in enega lesnoindustrijskega instituta, 5 gozdarskih fakultet, 6 republiških uprav za gozdarstvo in predstavnikov industrije. Medinstitutski sestanek koordinacijskega odbara za gojenje topolov v Osijcku je pretresel vse problerne institutov posameznih republik, ki so v zvezi s tem vprašanjem. Govorilo sc je o delu in perspeiktivi institutov. Po vsestranski razpravi je bilo sklenjeno, naj se predložijo vsem institutom glede gojenja topolov naslednji zaključki: I Vsi nosilci tetn o gojenju t-opol'of bodo vzpostavili Čim bolj trdno in tesno medsebojno zvezo. ■2. Za čim večje sodelovanje naj bi bil organiziran letno vsaj eden ali dva sestanka, ki bi obravnavala gojenje topolov. Naslednji sestanek 'bo piredvidotna oktobra lOS-l. Sestanek bo sklical in mu določil kiraj institut NR Srbije. 3. Razen referatov o stanju gojenja topolov v posameznih republikah in o posameznih vprašanjih, ki zadevajo to problematiko, je imel ing. St, Jovanovič referat »Perspektivni plan, plan sečnje in obnove gozdov v poplavniii področjih v zvezi z izgradnjo tovarne celuloze in lesovine v LR Srbiji«. Iz referata je razvidno, da obstojajo v bazenu gojenja topolov realne možnosti za Jigradnjo taksne tovarne, N^e gospodarstvo bo trpelo veliko Škodo, Čc tovarna ne bo izgrajena. 4. Iz vseh referatov sledi, da so v vseh republikah doslej najbolj zastopane domače vrste 'lopolov (beli, črni topol in trepetlika). Zato jih pri nadaljnjem delu instituti ne smejo zanemarjati. 5. Na rastiščih, ki bolje ustrezajo gojenju navadnega jesena, ni treba brest razloga forsirati gojenje topolov. 6. Sedanje izkušnje kaitjo na nevarnost, da se v primerih, ko osvajamo ^a gojenje lopolov veČjt površine, ne gleda tlovftlj na kakovost uporabljenih sadik, kar bi moglo povzročiti .težke posledice za kvaliteto bodoJih sestojev. Za^to je treba paziti, da ne ho priälo do uporabe sadik slabe kakovosti. 7, Da bi pridobili la saditev Jim boljk potaknjence, je treba izmenjati sedanje matičnjake. Nove matičnjaJte je tröba pripraviti samo iz selakdoniranih k 1 o n o v, pri čemer moramo posebno paziti, da sc i^o-gncmu stadijski starosti (iz vrhov starih dreves). Trije ameriški Žriii topo]i {verjetno P, ieltoides, monolifera)' v Ljubljani, Cojzova cesta 1. Zasajeni leta 1931 keit triletni, zdaj stari 26 let, visoki o 25 m, prsni premer 70, 72 in 76 cm. rva Iri leta po presaditvi so jih klestili, da ne iii prenaglo rasli v viSino. Posajeaii v t&žko, ibito zemljo, na severno stran dvonadstropne hiše. Podobne lepe to|>ole je treba iskati tudi drugod, ugoHivit! njihovo starost in kvaliteto ter jih razoinoiiti s semenom ali s potaknjenci, ki jih po seSn ii dobimo iz panja. (Orig.) 8. Beograjski in zagrebSki instiitui bosta obdelala način izbora topolovih rastišč na podlagi rastlinskih indikatorjev. 0. Zaradi boljSega in hitrejšega ['".la pri selekciji in hibridizaciji topolov v naši državi bodo vsi instituti medsebojno izmenjavali potrebni material domačih in tujih topolov, 10. Institut v Beogradu bo izdelal in prcdloiil v^cm institutom metodiko dela za selekcijo in hibridizacijo topfolov, 11. V čim krajšem Sašu je lireba izvršiti inventariEacijo rastISč, ki so primerna za rentabilno gojenje topolov. 12. Vsi instituti bodo sikušali na svojih območjih osnovati topolove nasade (populetume) za raziskovanje možnosti gojenja raznih topolovih vrst in uporabe različnih gojitvenih načinov. 13. Razen ostalih vrst topolov naj vsi instituti forsirajo na ustreznih rastiščih tudi gojenje trepetlike, o^erativo pa naj opozorijo na njeno gospodarsko vrednost za uporabljanje pri proizvodnji celuloze in vžigalic. H, Institut v Skoplju bo obdelal gojitvene ia tehničoc lastaosti domače jagnedl v MakedoDij i. 15. Da bi se operativni organi !lm bolj seznanili z gojenjem topolov, je treba orifa-nizirati eJssfcur^je v g'lavna. gojitvcma področja za topole. 16. Za nepretrgano znanstveno raziskovalno delo v zvezi z vpraSanji gojenja toipolov je nujno treba vsetn institutom zagotoviti tudi ustrezna finanina sredstva, 17. Po referatu iog. Lj. Markoviia o ustanovitvi nacionalne komisije za tc^ole, so vsi prisotni soglašali s potrebo njene ustanovitve, kakor tudi o tem, da naj dado predstavniki posameinib institutov pobudo za ustanovitev republiSkih komisij za gojenje topolov. 18. Glede na to, da v LR Sloveniji republiška komisija ie deluje, bo ing. Beltram dostavi! vsem institutom zapisnik o njeni ustanovitvi in o njenih nalogali. 19. 2a propagando gojenja topolov naj ^kuäajo republiške komisije s pomočjo i^ozdar-skih ustanov io ustrernili podjetij zagotoviti potrebna sredstva za brezplailno dodeljevanje topolovih sadik posaiueznitn interesentom. 20. Ker instituta v Sloveniji in Makedorfiji nimata posebnih nosilcev tematske naloge o gojenju topolov, jima konferenca priporoča, naj bi skuEala to vprasa'oje Čimprej reJiti, VI. Beltram O PREMENI DREVESNIH VRST ~Večkrajt opazimo, da se v gozdu na manjäih ali večjih povrŠinati menjajo drevesne vrste. Vzrok temu so vsekakor prirodni elementi, ki gospodarjenje z gozdom pospešujejo ali zavirajo. Premena drevesnih vrst je lahko naravna, povzročena od narave same, m umetna, ki jo povzroča gospodarjenje z gozdom Razlikovati je tr&ba premeno drevesnih vrst v zdravem, bioloSko uravnoveäenem goidu io premeno, ki je nastala z uničevanjem ^■avflovesja, t, j. takrat, kadar se gozd preoblikuje v viäjo ali niijo obliko. Premena drevesnih VTSt v gospodarskem gozdu ni važna samo z bioloSkega, ampak tu-di z ekonomskega staliJča, ker lahko povečuje ali zmanjJuje donosnost gozdov. Naravno premeno dfevesuÜi vrst je raziskovala cela vrsta strokovnjakov, vsi pa so priäli do nekaterih verjetnih predpostavk. VeČina se strinja, da so glavni vzroki premene v sestavini tal (fizikalna, ifemijska in biološka svojstva tal) ter ekoloških prilikaJi, S spremembo talnih razmer, predvsem s količino in vrsto humusa, se us.^varjajo pogoji za razvoj drugih drevesnih vrst. Ce pogledamo nekoliko nazaj v preteklost, bomo ugotovili, da iso bili prej na Pokljuki meSani gozdovi smreke, jelke in bukve. Posamezne drevesne vrste so se verjetno izmenjavale, kakor so se pač za katero izmed njih pojavljali boljSi pogoji aa njeno rast in obstoj. Najtežje pogoje med njimi je imela vsekakor jelka kot najbolj zahtevna drevesna vrsta. Na teh rastiSčih je smreka v optimumu. Kljub različniin lastnostim za vzgajanje smreke in bukve, predv.sem pa zahtevam pomiadka po iSvctlobi, bi biü obe drevesni vrsti v prt-rodnem gozdu verjetno enakovredni tekmovalki. S ■sekanjem bukovine ji je bila dana n>oznost prevladovanja, ker ^ svojimi poganjki iz panja močno zavira v rasti počasnejii smrekov pomladek, ki bi podlegel kljub optimalnim rastiJinim pogojem. To so samo predpostavke, za katere pa moremo najti na terenu praktične primere, da na primer bukovi poganjki iz panja in žilja resno zavirajo rast smreke in jo duSijo. Ce ne bi tu vmes posegli z gojitvenimi ukrepi, bi razvo]njlture so gozdarski problem. Gosdarski strokpvnjaki tr» biologi so stavili že vrsto predlogov, kako naj bi se stanje popravilo. Nekateri predlagajo vnaSanje bukve, drugI fortniranjc- predkultur, meäanjc t osta-timi listavci, aktivizacijo favne v tleb, aipnoDje eakisanih tad, Jcar vse poprav ja fizikaJna, 'komična in bVoloiSika rvojstrva (al. Vse pa govoTi v prid vrnitve k meSanim sestojem in pripravljanju pogojev za njihovo Ing. Robert: Golob Viri: ], Ing, j. Safaj-: Probloi) iamienc vrsta S L-br, 4/1952. 2, Ing. M. SuJterSiS: Nega bukflvja in jelovja. NASI SREDNJI IN NI2JI GOZDARSKI KADRI^ I. Gozdarski tehniki V Sloveniji je približno 170 g-ozdarskih tehnikov. Od teb jih je samo petina v sluibi OLO; razen nekaj izjem .so vsi oslali v «lužbi gozdnih gospodarstev. Z ozirom na to, da sta si povräini nedržavnih in državnih goittiov v razmerju 7 : 3, je razdelitev strokovnjakov precej nepravilna. Do sedaj sc absolvirali Gozdarsko srednjo ?olo v Ljubljani v šolskem letu [951/52 103 tehniki, leta 1952/53 ni bilo absolventov, ker je bilo Šolanje podaljšano ita 5 let, letos pa (predvidevamo) 49 absolventov Ker so bile pred kratkim ukinjene rano^^ilJne Štipendije, je äteviio dijakov Gozdarske srednje šole občbl-rvo padlo, tako da prva dva razreda sedaj nimata paralel k. Mogoče je nekoliko vplivalo na vpis dijakov tudi to, d^ traja pouk tu pet let, na vseh ostalih srednjih strokovnih iolah pa samo Štiri leta. "V .prvih dveb letih njenega obstoja je torej absolviralo iolo 150 tehnikov, ua absolutorij naslednjih l.'iO tehnikov pa bo potreboib iest Id. Tako bo šele leta 1960 doseženo Število 300 absolven+ov, kar bo v skladu z razvfljem V ostalih strckah. Povsem je torej odveč strah pred hiperprodukcijo grnosti za napredek naSJh gozdov. V Idriji imamo enoletno Gozdarsko nižjo solo, ki izšola letno okoli 30 logarjev. Vse je Že p/iprav!jenu, da ho že letos jeseni sola odprla paraielko ter odslej laJiko izJolala 60 učencev letno. Neka tč ri menijo, naj bi se v eni paraleLki ^lali logarji, ki so Se v službi, v drugi pa [Kiviaci. Menim, da bi bilo bolje, izšolati na idrijski äoÜ letno 60 logarjev, ki so že v slulbi, ter ustvariti možnost, da bi se v pribliSao 10 letih vsi naii sedacji logarji lahko strokovno izobrazili. Današnje Jtevilo logarjev perspektivno ustreza potrebam ca S60.000 ha gozdjlih povräjn in zato ni potrebno sprejemati na enoletno Šolanje n-o-vih reflektantov, temveč samo logarje, ki so že v službi. Ko bomo pa imeli zadostno število srednješolcev, naj ti postopoma prevzamejo delovna mtsta, na katerih so danes logarji. V dobi naravnega pomlajervanja, redčenj in pospeševanja meSanih sestojev, premene sestojev, pospešenega odpiranja gozdov ter stfrokuvne uprave nedržavnih, posebno kmečkih gozdov, naS dosedanji pomožni strokovni kader ni dorasel vsem nalogam Akademsko izobraženi gozdni upraviitelj pa sam nc more <^raviti vsega potrebnega, večkrat drobnega strokovnega dela, na veliki površini, ki mu je zaupana. Zato nujno potrebuje razumno pomoč. Takšnega pomočnika, mu ne bo mogel dati niti enoletni niti dvoletni pouk. 3. Gozdni delavci O strokovni izobrazbi gozdnih delavcev pri nas sta v Gozdarskem veiLniku pisala inž. Beltram in inž. Slovnlk, Poleg tega obstoja Se neobjavljena -razprava inž. Volka iz Maribora o tem vprašanju. Pred kratkim sva z inž, Mazijem obiskala dve Soli za gozdne delavce v Avstriji, v Pichlu in Gajnsgrabnu, z namenom, da tam proučiva problematiko stroJcovne izobrazbe gosdnih delavcev. Socialistična dolžnost nas vseh je, da osposobimo gozdnega delavca tako, da bo a najboljšim orodjem in z aajprimemcjäo delavno tehniko čim bolj zviSa! sv^3jo storilnost v korist skupnosti, da bo za enako fcoiičino gozdnega dela potrebnih manj delavcev. Delavci, ki bodo na ta način postali v gozdarstvu odviSni, bodo dobrodoSli v industriji, ki jih potrebuje vsak dan veČ. Prcdpojjoj večje .stqr.ilnDstL,.je kvalite^tjo. orodji--. Brez ojrodjj mojstra,.pravi pregovor. [a glavni virok, da st-onluost ne napreduje, je vsekakor pomanjkanje kvalitetnega orodja. Dokler gozdni dclavec ne -bo aoogel kupiti orodja po isbiri, je odveč vsaka Jola la goidnc delas^ce. Neiattri predlagajo, da bi natoasto iolc za gozd:5e delavce organizirali samo nekakšen potujoJi tsiaj. Toda rafunati moramo s lern, Ha bo tudi takäen teiiaj potreboval kakih 10 garnitur vsega orodja in da ielijo detavci-po končanem tečaju kupiti orodje, ki jim ga je priporočaj uČiteLj. Ker pa je Slovenija ^elo gosto prepredena s potmi ter lahko tudi iz najbolj oddiljenib krajev delavci v enem samem dnevu dopotujejo v äolo, bo sola pač prikladiiejsa kot poLovalnr lečaj, Razen seveda, Ee traja takšen tečaj n, pr. manj kot tri doi, kcJ bo včasih potrebno tudi starira dela-vcem pokazati neko novo orodje. V primerih časovna daljŽega tečaja pa mora biti na razpolago Internat, ki je najcenejši na stalnem mestu. V državni Soli za gozdne delavce v Pichlu v Avslriji. imajo obSlrao icartoteJco prijavljenih kandidatov za gln nekaj nad polovico jicavdnih stroškov arbitražnega postopka. Dalje jc dne N. 3. I9S3 med železniškima postajama Rakek in Postojna povzročila lokomotiva v oddelk« 2 d in 4 a v rev.irju Skocjan dva manjša gozdna požara. Škodo, ki je bila ocenjena na 5175 din jc uprava železnic brez ugovora pora,vnala, Pravdaiije z upravo železnic ni doseglo zaželenef^ ujptha. Lokomotive so Še nadalje povizročalc požare, za-to je bilo troba poiskati boljšo reäitev. Gozdno gospodarstvo jc predlagalo, naj skliic OLO Postojna konfercnco prizadetih stran^k, to je gozdarstva iji Jelezriice, da bi «e temeljito pretresli Vizroiki gozdnih požarov in jih znizali na najmanjše Število. Tej zami.^li se je pridružil Še OLO Sežana, vzel pobudo v svoje roke ter sklical šiTŠu konferenco zastopnikov OLO Postojna, Gorica in Seiana, Gozdnega gospodarstva Postojna in JDŽ. Konferenca je bila v Sežani dne 11, 6. 1953. Po kratki in jedrnati razpravi zastopnikov oblasti, Sekretariata za notranje zadeve LRS in gozdarskih strokovnih uslužbencev so bili sprejeti sledeči sklepi; 1. Požarni paä v širini lOm od prage je ob robu gozdov nezadosten, zato se mora v zaižito gozdov napuraviti; a) lO-inetrsilti pas, merjen od najbližjega ieiciniSkega tira, rnora bitii papoliMjraa oČi-SJen suhljadi in vsega vnetljivega gradiva. Ukrep mora izvesti železnica, ne glede na to. tigavo jc lerolJ-iSte. b) V predelih, kjer je požarna nevarnost ve^ja, se mora poleg pasu doloSeoega pod a) ureiditj ic dodatni požarni pas, ki naj bo oddaljem od proge 2Ö do 50 m in eventualno tudi veE, ie so terenske in. klimatske razmene posebno neugodne, StroSki ureditve po^eibnega paiamega pasu .se poravnajo iz sredstev sklada iza obnovo gozdov, odnosno iz investicij za pogozdovanje krasa. c) Na izredno neugwinem terenu se «oorajo namesto paSamega pasu napraviti zaščitni zidovi. Te zidove je sma-trati kot investicijske objekte in se mora investitorja (JD2 ali OLO) doloJiti za vsak primer posebej. 2. Z odloi^bo pristojnega Okrajnega ljudskega odbora se imeouje komisija za določitev načina zavarovanja gozdov pred' požari, ki naj bi jo sestavljali- a) okrajni gosdar, b) zaetopnfk obiinskega ljudskega odbora, na Sgar pfOdroEju konsisija opravlja pregled, c) zastopnik gozdnega gospodarstva oziroma Sekcije za pogozdovanje krasa, £) zastopnik ielezoiJlce uprave (nadzornik proge), io d) zastopnik Sveta za notranje zadeve (PAZ), Komisijo vodi p.redsednik, ki ga določi OLO. Imenovanji, komisija mora najkasneje do 15. julija 1953 ;izdclali načrte, v katerih, bo vrisan naČin zavarovanja pred poSarom, ki ga predlaga za določeni sektor. V ta namen naj izdela kataster iza vse omreSje železnic na področju Slov. Pri morja, na Čigar osmovi naj bi se po terenu ugotavljalo dejansko stanje tn naloge froäarno vaa-stvenih. ukrepov. Sklepe komisije prctuČi nato OLO in iada na podlagi gradiva predpise, ki so obvezni za JD2, za gozdne lastnike in za^ upTavitelje gozdov obravnavanega območja. ..Ijidela.tj mora tudi predloge o organizaciji čuvajske službe la čas posebne pripravljenosti. Čuvajsko službo naj bi opravljali ali organi JD2 ali lastniki večjih gozdnih kompleksov ali organi obJirtirkili ljudskih odborov, 3. Direkcija zeleznir v Ljubljajii naj izda podrobna navodila za opravljanje službe s .parnim) lokomotivami v času požarne nevarnosti ter jih sporoči pristojnemu OLO do 1, 7, 1953, Ta navodila postanejo za diirckcijo železnic obvezna, ko jih potrdi OLO ter se rnorajo uveljavljati na vsakokrajtno opozorila OLO, da je nastopilo stanje posebne pripravljenosti. To opozorilo dostavi OLG gozdnemu gospodarstvu, sekcijam za pogozdovanje in melioracijo tCrasa ij) pristojnim obČinsJtirn LO, In obratno mora Šef kurilniccr obvestiti OLO, gowdno gospodarstvo, postajo Ljudske milice in sekcije za pogozdovanje Krasa o vseh ukrepih, ki veljajo v času pripravljenosti. V ptriraeru, da se OLG ne bi strinjal ä predpisi J02, lahko s-am izda ustrezne .predpisi, ki so obvezni za JDž, Gornji sklepi 50 ostali Žal satno napisani, dokler se ni ponovno vrSila na Tajništvu za notranje zadeve pri OLO Postojna dne 25. 2. 1954 konferenca, katere so se udeJežili isti zastopniki, kot p/ejŠnje v Sežani, Na tej konferenci so bili-ponovno obdelani lanskoletni sklepi. Kmalu nato je OLG imenoval komisijo, ki naj uresniči postavljene sklepe. Za inho-diično to&ko si je komisija izbrala del äeleznÜke proge Logatec—Postajna ter je 7, in 8. aprila 195^ določila ob železniSki progi 50 jueterski pas, ki mora biti očiSČen. vsega vnetljivega materiala, določila posebno ogrožene sektorje, kjer ie mora -zgraditi protipožarni zid, uvesti v sušni dobi čuvaj.sko službo -ter kontrolirati, če se izvajajo sklepi, sežanske protipožarne konference. S pregledom je nadaljevala dne 13. 4. 1954 ob progL Postojna—Pivlta, naslednji dan na sektorjih Gornje Ležeče—Pivka in Sapjaoe—11. Bistrica ia končno 20. 4. 1954 jia .progi Pivka—II. Bistrica. Iz zapisnika pregleda je bilo razvidno, 'koliko je bilo napravljenega in ikaj je z ozirom na nujnost Je potrebno ukrenitL {n. pr. dodatni protipožarni pas, varovalni zid, -odstranitev vnetljivega materiala, proti- požarna, služba itd.}. Uprava ždejnic je protipoiEame ukrepe najbolj toÜnü iKpolnjevala med postajama. Logatec b Planina, najslabSe pa med Raikekom in Postojno, Ce hočemo, da bo zavarovanje / varovalnimi zidovi uspeäno, morajo biiti dobro in. solidno zgrajeni. Predpogoj je, -da jc kamen pravilno zložen in bre^ lukenj, skozi katere bi lahko ag-eaj prodrl na drugo stran zidu. Poltg tega ne sme imeitl ob svojih temeljih nikakršnega vnetljivega materiala. Posebno pažajo jc treba posvciaiti zavarovanju nad icltznlikimi useki, kamor zelo rad prodre požar, ki se razJiii od proge po ilebovih, ki so v spomladamskem času poraŠi^ni 6 suho travo. Najbolj nevarna pa je burja, ki v kratkem Jiasu (3 do S dni) teren tako iisuü, da vüasih Eado^^a za naglo Širjenje poiara le majhna iskrica. Zaradi burje ogenj često kar preskakuje in lahko v kratkem Easu zajame velike povräinc. Gozdarski organi so do sedaj pokazali obilo dobre volje >n stremljenja; da se pre-preSijo gozdni pcdSari oh leleiniških progah, kar priiiajo kilometri varovalnih lidov, ki so bili zgrajeni v letu 1953 in letos. Gozdno g<>spodarstvo Postojna meni, da so najbolj primerni zidovi z dimenzijami 1 X 0,SD.X 0,45 m (spodnja Jirina, viSina in £irina zidu na vrhu). Sekcija zai pogozdovanjt^KrajSa iv II. Bistrioj pa 1 X 1 X 0^50 m. Stroški graditve tekočega meixa zidu xnajajo (brez socialnih prispevkov in ostalih dajatev) 110 do HO din. Ob tej .priložnosti moram osvetliti odnos uprave in osebja železnice do koristi gozdarstva tn .interesov skupnosti. Značilen je primer iz leta 1953, ko so prog.ovni delavci na relaciji Logatec—Planina opazili požar, ki ga je pravk3r povzročila mimo vozeča .lokomotiva, pa ga niso pogasili uiti /niso obvestili gozdirske organe, temveč sp brezbrižnem pospravili svoje Orodje v lesen zaboj ob progi, ker so pravkar zaključevali svoj delovni čas. V pravdi, ki jo je vodilo z železnico, je gozdno gospodarstvo zahtevalo, da se dese-tarja in vso njegovo skupino disciplinsko kaznuje. V drugem primeru je ffbhodnik žele-zniäke proge (iz Logatca) odstranil 3 m varovalnega zidu ob progi i-n tako odprl požaru vra-ta v gozd. Zid ga je oviral pri prevozu sena, Ici ga je pokosil na zamlji^ču J.DŽ. Viäek pa je bdi doscicn letos, ko jc Iskorno.tiva Oricnt-cksjircsa dne. .18^.4. zanetila požar na progi Logatec—Planina. Pri tem je bil ua povrSioi l|25 ha uničen 3-letni smrekov nasad s prioiešanim 10 do 15-letiiijn naravnim pomladkom. Skoda znala 372.294 din. Požar se je pojavi! najprej ob varovalnem zidu, toda ta ga kljub organizirani čuvajski službi ni jjioge) zadržati, ker je pi.hala iarcdno moČna 'burja. Zanj je popolnoma odgovorna uprava železnice. Kurilnici v Divaii in Ljubljani sta bili obveščeni o nastopu izredne suSnc dobe (kakor predvideva- točka 3. zapisnika .konference v Sežani}, toda nekatere lokomotive so le vedno v-ozile z odprtimi iskrolovci. Uprava železnice sicer prizna krivdo in je zaprosila za odstop tožbe, ker je pripravljena na ponovno ocenitev in ok. povrnitev pov.zroČene Skodc. Stari panji posekanih dreves (predvsem iglavcev) nam pričajo, da so gozdovi segali nekoč skoraj v neposredno bližino železniške proge, 5, 10 ali 15 m blizu. Ti gozdovi sobi li večinoma posekam med drugo svetovno vojnio, ob proigi Postojna—Rakek pa že prej. S posekom gozdnega drevja se ni toliko poslabšalo mikroUimatično stanje kot talne razmere. Na tnoino travnatih površinah pa je pogozdovanje zelo otežkočeno, da ne govorimo o možnostih naravnega pomlajevanja.. Ko končno po daljäi negi (okopavanju, žetvi trave okrog sadik, odstranjevanju robide, malinja in srobota) vendarle uspemo, je nasad v sušni dobi v vdiki in neprestani nevarnosti (spomladi, prej kot pritali» rastlinje ozeleni in ob poletni suŠi, ko se dozorela trava posuši). Vpraiamo se, kaiko se je našim prednikom posrečilo vzgojiti in gojiti g07dove v bližini železniške proge? Ozrimo se samo na kraške nasade, ob progi med Postojno in Sežano, ki so ^e raavilt v prave borove sestoje, pa borno videli uspehe naših prednikov. Marsikdo bo odvrnil, da je proga, elektrifkima. Toda zaradi okvar na clektriEnem omrežju (poslkodujejo ga strele^ laradi pomanjkanja električnega toka zlasti v sušni dobi ali pa zaradi premikanja vagonov, vozijo na tem sektorju tudi parne >okomotive. Pred elektrifikacijo p roje do I. 1934 pa so uporabljali samo parne lokomotive in so bili možnosti za pnvirn^itev poiEarov tia sektorju Postojna—Seitana večje od danaSnjih na podroEju Logatec-Postojna. Prav gotovo niso v preteklosti uporabljali takšnega premoga, kot danes, alasti pa ne primesi mazuta, ki povzroJa Še večje iskre. ZckznjSke i^avajnice ob progali so bile pogostejše, tako da so železniSki Juvaji požar v vcEicii primerov lahko takoj kar sami pogasili. Zaradi bolj urejene prometne sliiŽbc dandanes ni potrebnih veE lo-lika čuvajev, lato pa po nivadi poiara ne moremo pravočasno pogasiti. Dokazano je, da tudi poostrena odredba, fci jo je izdal strojni oddelek Direkcije Jugoslovanskih železnic v Ljubljani, ni privedla do zaželenega cilja v smislu obvaro-vaaija oaSega zelenega bogastva, ker jo večiua strojnega osebja na lokomotivah premalo upošteva in v sušni dobi nc ujKfrablja predpisaoili iskrolovcev. Ta poostrena odredba vsebuje 16 točk, katerih navajam aarno najvažnejše; 1, Kadar je suho vreme iu pihu veter, mora biti premog vedno moker ter dimnica in pepelnik dovolj zmoČeiia. Zaradi teg'a sc mora osebje pogosto prepričati, ali briüga voda ii vseh luknjic mučilnih cevi, ker se luknjice rade zamašijo. 4. Ne po/abiti, da so-, kosi Žlindre ob progi ter kupi pepela, ugaskov ali vsaj ožgani pragovi na progi in postajah priče malomarnosti, pozabljivosti ali brezvestnega odnosa strojnega osebja do skupnosti. B. Med voänjo ^e mora previdct) knriti, nikdar se pa nc sme čistiti ogenj, ako so v bližini objekti, gozdovi, naselbine, irelo žito, kozolci itd. ali predmeti, ki bi jih mogle iskre vžgati, 7, Med vožnjo in premikom mora strojno osebje budno opazovati odmetavanje isker. Kakor hitro se opazi močnejše metanje is/kcr iz dimnika, se mora ugotoviti viirok in ga odstraniti po tnoinosti še tekom voioje ali v povratni kurilnici. Morda j: bil izpuh iz dijmnika premočan zaradi preozkega pihaloika. Ako je bil vzrok premočnemu iskrenju razpaden in preauEen premog, jc treha ob suši in v Času nevarnosti za požare od progi (n. pr. žetve) takoj odrediti kurjenje lokomotiv z debelejšim in svefim premtogom. To velja alasti la kurilnici Divača in Gorica, kjer je suša v Istri in Slovenskem Primorju močna in dolgotrajna. Kurilnice naj ra ta čas zahtevajo odgovarjajoči premog in naj se pripravijo za kurjenje lokomotiv z izbranim- premogom tnkoj, ko dobijo nd Sekcijc za vzrogah. ki ogroiajo goidove. Kjer so zidovi že -igtajeni, jih je treba vzdrJc^ vaii odnosno odstranjevati vnetljivi material med Kidoin in progo, Prcbode med (skozi) varovalnimi lid-ovi, pD naj bod-o to goidne poti, vlaJke ali steze, je treba temeljilo, očistiti gorljivih snovi m (ravnate ruSe. V izredni sušni dobi pa naj gozdarska in iciczniSka uprava razporedita protipožarne straže, ki naj tesno sodelujejo in sc nicdscbojnö obvc^ SČajo, ker le tako bo obrairiba pred požari hitra in učinkovita. Venceslav Straus STROKOVNI IZf.lTl ZA GOZDARSKO STROKO V SPOMLADANSKEM ROKU 1954 V dneh od 17. do S3, maja 1954 so bili v Ljubljani v prostorih Državnega sekretariata za gospodarstvo strokovni izpiti za nižje gozdarske inženirje in nižje gozdarske tehnike pripravnike. K izpitu je bilo pripuieenih 9 nižjih gozdarsrkih inženirjev: Benietit Žarko, Dean-kovii Tonti, Golob Robert, Kozi? Desanka, KoziŽ Peter, Strohmaicr Rudi, Sulc Marjan, TanSek JoŽe in VrtaČnlk Okg, ter 5 niijih gozdarskih tehnikov: Carf Matevž, JcJenc Vinko, Lesjak Ivan. Lesnik Filip in Stcfan^i^ Franc, tip i t jc uspi^no opravilo E gozdarskih inženirjev, 1 je bil zavrcijtn. Izmed tehnikov sta izpit uspeäno opravila samo 2 kandidata, 3 pa so bili zavrnjeni. 'Goidarski inženirji so pri pismenem izpitu obravnavali naslednje teme: L skupina: PrehiraJni gozd, II skupina; Okrajni perspektivni plan. III. skupina; Kateri gozdni proizvodi (glavni in postranski) se uporabljajo za kemijsko predelavo lesa lo v čem je njihova ekonomska prednost nasproti drugim sortimentom, K bi se lahiko izdelali iz i^te surovine. IV, jikupina: O uporabi busolne^a instrumenta v gozdarstvu. Gozdarski tehniki so obravnavali na.dednje tetne: I skupina: Cisti in mešani sestoji. IL skupina: Sestava ceniloega elaborata, III. skupina: Kakine napak? se javSjajo pri podiranju drevja in Izdelavi gozdnih sortimentov zaradi p o vr Snega ali nestrokovnega dela In kako moramo to delo opravljati, da se napakam iim bolj izognemo ter da odstranimo ali ublažimo prirodnc napake lesa, IV. skupina; O uporabi roincj^a geodetskega orodja v gozdarstvu. Na splok)o lahko rečemo, da so poJca-zali gozdarski loženirji dosti solidno znanje. Iti je dalo čuti-ti, da so se za izpite prav do-bro pripravili na posefcnih seminarjih. Pet tehnikih pa je bilo znanje precej pomanjkljivo, kar je razvidno že tudi iz dejsirva, da sta 2 usp&honi opravjia izpit s.amo dva kandidata. V sploSnem je bilo opaženo, da je bilo znanje tehniltav'bolj psJivrSno. Manjkalo jim je potrebritga poglobljenega obvladanja snovi in sigurnega iinanja, To je dokaz, da so aujno potrebni občasrii teč-aji, ki. raj bi omogočili na eni strani poglobitev že pridobljenega znanja, na drugi strani pa «bravna-vanje novih iwledik-ov in sodobnega razvoja gozdarske stroke. Take tečaje ,in predavanja bi kazalo prirejati-ne-'g!odt na strokovne-izpite, Če hočemo doseči, da ue bodo «aii strokovni kadri na terenu zaostajali za razvojem naäe stroke in tako ne bodo ve£ kos stro- kcwno do gnanemu in pravilnemu izvrževanju svojih nalog. To velja tako za tehnike, kakor tudi za inženirje. Stanje v naiih gozdovih zahteva res vsestransko popolno strokovno delo in ne tipi nekega povrlnega in prakitici&ti6iit::j;a reševanja salog. Smatramo, jda so pcMinifeice D,IT gozdarstva in lesne iadustrijc poklicane, da posvetijo v interesu gozdarstva in naäcga isploäncga gospodarstva resnemu problemu strokovnega dviga oaäih kadrov vso potrebno po z orno rt. Kot očitka vredno dejstvo, tato pri gozdarskih itiženirjili, kakor tudi pri tehmkih, naj omenimo precej pomanjkljivo in povrsco poiznavanje družbenega in gospodarskega razvoja našega novega gospodarskega sistema, naše državne ureditve in zakonitih predpisom. To so vpj-aianja, kt jih dnevno -obravnava nai tisk in ki jih mora vsaj v glavnih potezah obvladati vsaJc povprej^i Ülan naje skupnoisti. Kako naj kadri na. terecu tolmačijo razne .ukrepe ia predpise politi2öcga in gospodarskega vodstva, če pa jih nit! sami ne poznajo. Prvič po osvoboditvi nam je bilo omogočeno, da smo letos organizirali tudi terenski prafctični izpit, ia siccr na ohmoSju goadoega gospodarstva Ljubljana v gozdovih Mokrca. Tu so poikazall kandidati sposobnost ali nesposobnost organiziranja in reševanja nekaterih praktičnih vprašanj, v iolikor je to pač bilo mogoie izvesti v kratko odmer jenem Üasu. Po končanem terenskem i-zpitu na Mokrcu so bili v planinskem domu v Iškem Vint-garjn jazglajeni rezultati. Nato je vsem udelciencem Zveza g&zdnih gospodarstev priredila skupen obed. Čestitamo kandidatom, ki «o uspeäno opravili izpit, ostalim pa priporočamo, da se s Je velijo Ülavostjo poprimejo dela in aopet prijavijo k izpitu, ko hoda svoje znanje dovolj izpopolnili in poglobili. 2a vsakogar pa velja, da moranio svoje" znanje vsi nenehno Izpopolnjevati in se usiposabljati, da bomo kos vodno večjim in težjim nalogam, rki nam jih nalaga naše gozdno gospodarstvo in ki jih moramo z uspehom rcSevatj v korist naše skupnosti. Ing. Bogdan 2 a g a r NOVI ABSOLVENTI GOZDARSKE SREDNJE SOLE Dne 18, junija 1954 so bili koaČani prvič po' uvedbi 5-latnega Šolanja na Gozdarski srednji šoli diplomski izpiti. (Pred dverai leti je po končanem 1-letnem k)lanju diplomiralo ie 105 kanditov.) Kandiida-ti so pisali nalogi 'iz slovenščine in gojenja gozdov, \jstno pa j-azen teh predmetov odgovarjali še na vprašanja iz izkorijčanja in urejanja gozdov. Uspeh diplomskega izpita je naslednji: odličnih je bilo 6 kandidatov, prav dobrih 22, dohinh 16, zadostna 2, ponavljalni izpit iz slovenščine imata S, zaradi bolezni ni pnistopil k izpitu 1 kandidaL Zadovoljivi uspeh moremo 'prlpisaiti dobiri Šolski disciplini ^er skupnemu prizadevnemu tn uspeJnemu delti predavateljskega zbora in di rak tor ja. V tem flziru služi šola iahko za vzgled marsikateri drugi strokovni Šoli. Razveseljivo je, da gozdarska operativa uvidevno pomaga potrebnim dijakom s štipendijami. Tako je v letu 1953/5i Goadao gospodarstvo Postojna Uipeadiralo 11 dijakov z zneskoim po 4000 din mssefcno.. Ostale štipendije, v višini 2 do 3000 din so prispevali DLO Sežana 5 Štipendij, Tolmin 2, Novo rncsto 1, Črrtomelj 1, Kranj 1, Trbovlje 1, Glavni odbor Zveze borcev 2,- GG Most na Soči 3, Novo mesto 3, Celje 2, KoČeJvje 2, Maribor I, Nazarje 1, Slovenj Gradec 1. Ra^en tega je Svet za prosveto in kulturo LRS dodeUl ^li mesečno, podporo v znesku 35.000 dinarjev. Ob zaključku je predsednik izpitne komisije nagovoril absolvente, in jih opozoril, oaj se zavedajo, da z diplomo ni konec učenja. Učenje se šele začerija, saj jih čaJta le »trofcovni izpit, iaterega namen je, prisiliti absolvente, da po končani Jol) stroke ne zanemarjajo, temveč da se izpopolnjujejo. To jim ne bo delalo preglavic, saj je bilo njihovo učenje Je med Šolanjem aelo dobro povezano s piaktiČnim dekm. V službi bodo marsikje naleteli Da neinacjc in ncraKumevaoje, kar naj prcm^vstijo s jv-ojim solidnim delom. potipJJcnjem in vztra-jnostjo. Zavedajo naj sc, da bodo goadovi v najvefji meri slika njihove sposobnosti in prizadevnosti, Postanejo naj pobomiki bo-ljäcga, naiprcdrlej-še|;a dela. Skrbijo naj tudi za gozdnega delavcaj da bo z boljSimi inačini uporabe orodja ter s strokovno in sploiSno izobrazbo postal res kvalifioirani delavec. Vse to bo gozdarskemu teliDtku olajäalo njegovo vsakdanje delo ter dvigalo njegov ugled in ugled naše strok«. VI, Bel t ram KNJIŽEVNOST DR. MAKS WRABER: TIPOLOSKA PODOBA VEGETACIJE VIŠJIH PREDELOV POHORJA Pred ikratkijn je izSla druga Številka Bioloikega veslnika. S svojo kvalitetDO vsebino potrjuje naio sodbo'o tem glasilu, ki smo jo svojeiasno zasnovali na oceiii pTve številke t£ revije (GV 1953, ät. 5, str. 158), Tudi tokrai je Biološki vestnik zajel raznovrstna aktualna in zanimiva vpraSanja iiipod peresa oaäib inanib biologov. Vmes pa najdemo prispevek, ki bo gozdarje 3e posebno zanimal, .ker sodi v va^no panogo gosdarslte zria-nosti — v fitosociologijo, in ilasti Je j;alo, ker izvira od naäega priznanega gozdarskega biologa dr. M. Wratra. Študija je bila -iEdeJana že lani v jeseni kot na-daljcvanje razprave, ki jo je avlaSko zelo specializiraji ter se razprostira po vlažnih jarkih in jamah, zaravnicah in zmerno nagnjenih '|SOvernih .pobočjih {500—^1000m) 51a globokih tleh i obilo surovega humusa. V drevesnem sloju popolnoma prevladuje jelka. Srnreka je primešana stalno iu v veliki meri, listavci pa le poredkoma. Grmovni in zeliščni sloj sta dobro razvita, toda siroma.šna po Itevilu drevesnih vrst. Izredno bogat in bujen je maibovni sloj. Asociacijo oznaSujetat Blectmnm spicant in Bazzania trilobata, obe loialno anačilni. Suha varianta s s.mrciko (Bazzanieio-Abietdtum piceetosum) se pojavlja na toplejSih juinih poloif.ajih in je v njej smreka skoraj enako udeležena kot jelka in 7 nj« uspešno tekmuje. 10. Borov goid z borovniČevjem (Pineto-Vaccinietum) se pojavlja v neki posebni varianti (sutasociaciji), ki še ni natančneje določena, v nlif.jih in srednjih legah na prisoj-nih pobočjih, kjer je vezana na plitka, pusla in suba Lla grebenov, vrSiČkov in pomolov. V drevEsnejn sloju moČno prrvladuje rdeči bor, ki ladovoljivo uspeva. Bolj ali manj so primešane smreka m druge drevesne vrste. Grmovni, zeliščni in mahovni sloj 50 nenavadno dobro razvili. BorovnjČevje prevladuje. ZnaČilnicc so: Pinus silvcstris, Popu-lus tremula, Rhamnus Frangiila, Vacciniunj myrtillus, V. vitis idea, Calluna vulgaris. ill, K zvezi SPHAGNION pri.štcvamo pohorska barja z ruševjem, n, .5otno barje z ruševjem [Sph.lgnetilm mughetosum) je zelo razširjena močvirna tvorba, 'ki se pojavlja na sploščenih Hrbtih, širokih sedlih in kotanjastih udrti-nah, ki jih poiaSča barsko ruševje (Pinus mughus var, uliginosa). Pod ruševjem se razrašča sloj -pritltkavih grmičkov (Vaccinium myrtillus, V vitis idea, V. uliginosum, V. oxy-coccos, Rhododendron fcrnigincum, Andromeda polifolia). Mahovni .iloj je bujno razvit, najpog&stnejäi je Sphagnu». Drugi, tip iotiSča je Jotao barje « smreko (Sphagne-tum ficeetosum), ki Sc ni la-dosti ra/i^kano in obaega manjJe povriine. IV, Zveia NARDION obsega saino zdruibo Nardetum. 12. K'i slo traviäie z baloh^ia (Nardetiica strictac) je skoraj edini, hkrati, pa najbolj razSirjcai prcdstavniJc travtiib jsdruŽb na poborskcm viiavju. Pokrirva ogromne povräinc po plano-tab osre-dnega pohorskega grebena (1300—1500 m) ter sega ine«0[iia tudi globlje po pobočjiib v slabo zarasle gosdovc, uslvarjajol! ponekod vtidez gozdnatega paJniJca, Vkljub razlitnemu poreklu iraa zelo enatcio floristitno zgradbo, ki je za krmo le malo prida, V kolikor tla niso prtveČ degradirana in zamotvirjena ic v kolikor i^ko-riii^anje traviiča ni prcraočno, se opaža povsod pr-ogresivna težnja v smeri proti goadu. ZnaiiUe rastlinske vrste so; Nardms stricta, Arnica moatana, Campanula barbata, Leucorchis albida, Gentiana pannonica. LycopodiiLin chamaecyparissus. Glede na kakovost gcoloäke podlage^ in tal ter goapoda-rsko iakoriäianje lahiko razlikujemo v tej jdruSbi vsaj itiri variante- (stjhasociacije). J. ING. JAKOV SUCtC. O AREALU PITOMOG RESTENA (CASTAWEA SATIVA MILL.) NA PODROČJU SREBRENICE, SA KRATKIM OSVRTOM NA OSTALA NALAZtSTA KESTBNA U NR BiH Izdal Institut za nauSaa Sumarska istražiivaiija u Sarajevu, ikjijiga II, zvez. i, Sarajevo 1953 Z osvoboditvijo ac je gozdarska ra^iskofvaina dejavnost moJno razmabnila v okrilju novoustanovljcTuh gozda-rsltib «titirtov. Steviloj bioloSki, tehnii^nl, organizacijski ixi ekonomski problemi v goidar.^tvii so silili k preučevanju. V tematskem p)anu rajiskovalnih fialog gozdarskih raziskovalnih ustanov se je pojavila pred*4 do 5 leti med drugimi tudi naloga, da se preuči prirodni areal j-azäirjenosti domačega kostanja v posameznih republikah ter da se ugotovijo moinosti gojeaja in pospeševanja te biološko tako zanimive in gospodarsko ta'ko koristne drovesne vrste, ii nam daje razen lesa in plodov industrijsko toJikanj pomembne čreslovme (tandn), O domaČem kostajiju v Jugosiarvrji so napisali večje razprave že razni avtorji, tako G- Beck v. Mannagetta (tSOl), L. Adamovič (1909), N. KoSanin (1926), L Horvat (1938), M. A«ii (1959, 1943) i dr. Vkljub temu je naSe itnanje o domaČem kostanju Se zelo nepo-polno. V nekaterih jugoslovanskih pokrajinah, zJasti v Bosiii in Hercegovini, je bila razširjenost tega prastarega kulturnega drevwa doslej Jc malo poznana. Ra^en kirajSih Člankov v gozdarskem strokovnem časopisju (Sumarski list. Smnarstvo, Narodjii sumar) so se začele po vojni pojavljati večje ratprave o domačem kostanju v posa-me?,nih republikah, Goidarski insliitut Slovenije je prvi temeljito preučil domači kostanj v Sloveniji 7, bioloäko-ekoloikega in ti t o geografske ga vidika in je bila raaprava o tem lakljiičena ie ob koncu leta 1951, zal pa üe do danes ni i^Sla v tisku, V Makedoniji je obdelal to nalogo T, Näkolovski (Skoplje, 1952), pred nedavnim pa jc izdaJ i-ng. J. SuČic, direktor gozdarskega inštituta v Sarajevu, obširno in tehtno Studijo o domaČem kostanju v Bosni in Hercegovini, Sučičeva razprava je med vsemi najob3e?nejSa. Öbsega 134 strani besedila, ki vsebuje 35 večjih lin manjSih razpredelnic in 12 slik, oz-iroma grafikonov, v prilogah pa je 1-t listov fotografskih posneftkwv, 3 zentljepistie karte io 2 flortstični tabeli- HrvaŠkemu besedilu je dodan kratek povzetek v anglcSčini, francošfiini in nemSčini, Razprava se odlikuje po bogatem dokumentarnem gradivu o- podnebnih in taloih razmerah ter o gospodarskem stanju kostanjevih gozdov v Bosjii In Hercegovini. Številne Itlimatične tabele bi se dale skrajšati na tista povprečja, ki so važna za pra,VElno ra'zume-vanje kostanjeve ekologije. Pisec je zbral dokazno gradivo z veliko marljivostjo, ga dobro uporabil in kritično pjcreSetail, Vrednost njegove strokovno-zuanstvnne rajzprave prccej DKitijo ätevilne tiskovne in debo tudi iivime napake v pisanju latinsVuh imen raistlia in njihovih idružb. Pisava teh imen je včasih tako skrarjcma, da bre^ dobrega inanja boUoilie in fitosoctoJogije ni mogoŽc vedeti, za. katero rastlino grej n. pr. Cicea lutttlgna (Circaea lutdiana)), Calaauntha (Ga laminih a), SjTnphitum tajbertosum (Syoiphy-tum tuberosum) itd. Znaostveaika mobi tudi fonetična pisava tujih osebnih imoci, ki je včasih tvnii nedosledna, n. pr. Rajhcnbah (Rclrheubach) Bek Mana,geta (Beck v. Mannageta), Kaccr (Katzer), Majcr (Mayer), Blatni (Blattny), Hegi ia Hogy (Hegi) itd. P a manj kij i vo je tudi navajanje literature v besedilu in v zakijučncm aczmaiou. Marsikje niso narvedeni DC čas ne Icraj iaida in ne une Časopiaa. TakSnc io podobne napake hI bilo lahko odpraviti, da ne hi kvarile tak« lepe in vredne razprave! DomaČi kostanj ima v ekoloSkem pogledu jvoje posebnosti, ki so vzrok njegove ne en a kotne rce rarJia-jenosti in ajegovega taico ra strganega geografskega areala. Razen tega je' na njegovo raiäirjenojt v naj vetji meri vplival Človek, ki je to na pol gozdno na pol sadno drezcml!jiJEa i?.na5a torej 7.672 ba, od katere odpadeta p-ribHžno dve tretjini na državne in ena tretjina na zasebne gozdove. Pisec je podrobneje obdelal le podrinski (srebrenijki) areal, za oba ostaJa pa podaja le prcdhckdnc oriontacijske podatke. Podrinski areal domaČega koistanja je nekaka -oaza, močno izolirana, brez vsake prirodne povezanosti z ostalimi kostanjevimi areali v Jugoslaviji, obsega pa najlepSc sestoje. Konstanj uspeva odlično zaradi ugodnega podnebja, ki ima smerno in blago celiiojlco podnebje, ter aaradi silikatne gco.loSke podlage (palcozoični skrilavci in peščenjaki, terciamc prodomine), ki jo pokrivajo globoka, rodovitna tla z dobro strukturo. Kostanj dosega tod irrcidae dimenizije (2.5—30 m viSinc, 120—160 cm prsnega premera), gradeč iiste in mešane sestoje (z -bukvijo, gradnom, navadnim gabrom iti Sni itn barom) in uspevajoč v vseh legah. Kostanjevi sestoji so v glavn6m semenski (visoki), v manjSi tncri panjevski (nizki). Vkljuh odličnemu tehničnemu lesu se uporablja kostanj v glavnem le za pridQhiva.nje plodu. Rodi redno in obilno skoraj v^ako leto, povprečni letni pridelek je 20—30 vagonov Iz bogatega tabolarnega gradiiva, zbranega na 35 raziskovalnih ploskvah (idtiipno 17,5 ha), razpo^rejenih na rastiSfih različne bonitete in v odraslih sestojih različne strukture, povzemamio, da zna£a v Čistem kostanjevju III,—-IV, bonitete le.sna zaloga na iia ,?50—400in^, kevilo dreves do 125, temeljnlca 27—^Om® (35 m^), Srebreniäkl kostanjevi sestoji ,iodijo verjetno med najjtaiejie, aajbolje ohranjene in gospodarsko najvrednejše v državi. Neikoliko presenetljiva je pisčiiva 'trditev, da v zrelih sestojih glede kakovosti ni razlike med semenovcem in panjevcem. Verjetno gre za neizčrpane panjevcp v poltvi iivijenpkj sili, ki v dimenzijah in kakovosti niü ali pa )e malo zaostajajo zs semenovci, medtem •ko je pri nas ta razlika vedno opazjia. Bilo bi primerneje, Je bi pisec svoja zanimiva fcnoloSka opazovanja na domačem, kostanju o'bravnaval v zvezi z -njegovo efcologiijo in ne z gospodarstvom, kajti fenoloäki pojavi so-predvsem izraz ekoloSkiJ: pogojev rastiSüa-in ne posledica gospodarskih ukrepov. Pojem visoikeja in nizkeg-a go^da v raEpra.vi ni jasno opredeljen in se ne uporablja dosledno. Z visofkim gozdom razumemo iiavarfnn semenski go/xl (semenovee), ne pa fOf.d z visokoraslim, zrelim drevjem, W je lahko tudi panjevec. Zanimiva je avtorjeva ug-oto.vitev, da domai^i kostanj v Podrinju ni avtohton, marveč da 50 pa zasadili Rimljani, Ici su imeli v okolici Srebrenice močfio naselbino (Domavia) kot srodiŽEe rudarstva, za panonsko in ba-lkansko podTofje, Kostanj so pospeševali za. pridobivanje, ljudske brane in jamskega lesa. Znano je, da sa Rimljani uvajali in Jirili k<>stanje-vo drevo tudi drugod, zlasti v vinorodnih krajih {n, pr. v Porcnjti) zaradi trdnega kol ja. Pisec prihaja do sklepa o an trop o gen em izvoru srebreniSkega k<)Stanjevega a reals na. podlagi zgodiovinskih "virov ter po kritičrii presoji gcofrafskih in ekološko-bioloških kriterijev. Kostanjevo drevo se v zadnjih desetletjih gojitveno zanemarja in zato podlega k-oiikurenci motnejäih drevesnih vrst, zlasti bukve. To na;;adovanje pospešuje ülovck s krJenjem {fozda na kostanjevih rastisfib, ki imajo odlifne pogoje za kmetijske kulture. Kostanj se je v tem (področju po uvedbi dobro prijel in pfld človelkim vplivom močno rai^iril zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer, ki se jim. je v dolgih stoletjih brez dvoma tudi dodobra prilagodil, toda po J.ivljenjski sili vendarle .zaostaja za nekaterimi domaJimi (avtohtonimi) igozdnimi drevesnimi vrrtami, ki so ga začele izpodrivati, odkar ■ue uiiva več čloiveške zaiČite, Avtor zato povsem upravičeno večkrat naglaäa, da so nazadujoči kostanjevi seatoji ]>otrebni vciJje pozornosti, zaščite in nege. S pijiČevim rrmenjem glede umetnega izvora podrinskcga kostanjevega arcala se v celoti strinjam in bi ga podprl še s fitosocioloikega vidika. Po analizi florl^tičiiih popisov, ki jih vsebuje tabela (5t, 16), prihajam do prepričanja, da kostanj -v tistem področju vorjetno ne gradi samostojne goedre zdroSbe (v smislu Horvatotve asociacije Querceto-Castanctum croaticum), marveč da predoČuje bolj verjetno le umeino degradacijsko stopnjo raznih fagetalnih združb (Querceto-Carpine^um, Fagetum montanum). Fitosßcioloika podoba kostanjevih gozdov podrinskcga arcala ostaja vkljub Številnim (15) florističnim popisom precej nejasna. Ta del Sučičevc razprave Je äibek in dvomljive vredjiosti, kar kivari njeno si cen" visoko str^i kovno kakovost. Avt^jrja opravičuje dejstvo, da ni sam niti botanik niti fitosociolog in je bil zato navezan na pomoč svojih sodelavcev, katerih podatki pa so pomanjkljivi in nezanesljivi. Podatki o pedoloEkib terenskih in laboratorijskih analizah so neprimerno vrcdnejäi in zanesljivejši. Razen tega. je obdelano področje v vegetacijskem in filosodoloiitem poglsdu äe popolnoma neraziskano in dokler niso vsaj v grobih obrisih wluSfeni glavni vegetacijski tipi JirScga področja, se sevoda tudi kostanjevi sestoji ne dajo tipctloško poblize opredeliti. Bolje bi bilo, ko bi bil »vtwr fitosocioloSki dil razprave zaenkrat izpustil in počakal, da sc vpra.^anje tlp-ološke pripadnosti kostanjevih gozdov po poklicnih strokovnjakih dokončno razčisti. Površine za fitosociološke (bolje rečeno floriitiČne) popise verjetno niso bile ustrezno izbrane in so zajele najbri razne melanite in prehode, vsaj ta^ko bi se dalo sklq>ati iz tabelarnih podat'kov. REUen tega gre tukaj v nekaterih primerih za nedovoljeno zamenjavo važnih irasllinskih vrst zdiSčnega (Rammculiis ficaria, Primula offi-rljialis i. dr.) in ceki drevesnega sloja (Quercu^s cooferta zamenjan s Qu. pubesccns ozir. 3 Qu. cerris!), kar se slednjič tndi gozdarskemu strokovnjaku ne hi smelo dogoditi. V tabeli se navaja med »značilnimi vrstami in izrazrto acidofilnimi spremljevalkami" veČ rastlin, ki so značilne za bazifilno-nevtrofilrie gozdne združbe (Asperula odoraia. Arum maculatum, Epilobium montanum i, dr.), Rastlini Dentaria bulbifera in Corydalis solida (str, 58) sla prav tako značilni za hazifilne bukove gozdove (Fagion), ne pa za acidoiilne kostanjeve in gradnove sestoje (Quirclon robo ris-sesstl i florae) V tako neprcčiŠčeni obliki se floristiČni popisi ne bi smeli pojaviti jie v besedilu in ne v tabelah, Tudi -podatki o ekoloških razmerah in g^ospodarsJrem stanju ostalih dveh arealov domafega kostatija so obsežni in zelo poiiSni ter nudijo solidno podla.ga za podrobncjSc preučevanje, ki ga pisec napoveduje. Zanimiva ter za ekologijo domaČega kostanja, ki ie vedrio ni dovolj jasna m v nekatarih o^irih ^e sporna, ter pomembna so dognanja i ekspcrimcntaloc postaje »Pašino brdo« pri Sarajevu (930 m), kjer so gojitveni poskusi odkrili nekaj važnih biolo^ko-ekoloSkih lastnosti te drevesne vrste. Vkljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so v glavnem formalnotehniJne narave, in vkljub strokovni nczajicsljivosti bofaiiiČno-fitosocioloŠkega dela razprave, ki sem jih nekoliko ostreje poudaril, moram dati direktorju J. Su^ifu polno priznanje za njegovo visokovredno In uspelo delo. To delo pomeni dragocen pri&pevek k biolo?ko'ek-ololki in gozdnogospodarski problematiki domačega kostanja na področju Bosne tn Hercegovine, ki je bilo v tem pogledu doslej najbolj zanemarjeno, Želimo, da. bi svoje ra^iiskovalno delo uspešno nadaljeval z delovno vztrajnostjo in s kritičnim duhom, ki ju razodeva ta prva raspravi, ter da hi kmalu sledila podrobna študija oheh le neobdelanih kostanjevih arealov. Dr, Maks W ra b e r PREDPISI ZAKON O OMEJITVI PREDELAVE LESA IGLAVCEV {Uradni list LES ii 26 z dne S. 7. 195^) ]. člen Da se lagotövi smotrna predelava lesa iglavcev, ,se omeji predelava takega lesa po določbah tega zaitona. 2. člen Prqiovedano je Ž;igaiti hlodovino iglavcev pod srednjim premerom 22 cm. Irvrsni svet lahko doloii i uredbo za po'saraezne okraje večji ali mnjij^i srednji premer, vendar ne pod 20 rm in ne nad 24 cm. 3. člen Tesanje tramov iz okroglega lesa iglavcev v gozdu in CTjnaj gozda je prepovedano. Izvršni svet prf^dpiäe z uredbo, ob kakšnih pogojih je dovoljeno tesanje tramov iz okroglega lesa ygla-vccv za potrebe ikmetijskib gospodarstev, 4. člen V drva sc sme prcddnti samo tak le.s iglavcev, ki ga ni mogoče uporabili za tehnične in druge industrijske namene. l»vrSni svet prcdpik ^ uredbo, ob kakšnih pogojih je dovoljeno .prcdclaivati 'tak les v drva za potrebe Itmetjjskiti gospodarstev, 5. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali s JoKnijo zapora do 30 dni se kaznuje M prekršek, kdor v nasprotju k določbami tega za.kona ali uredbe, ki jo izda hvršni svet po 2., 3. in 4. členu tega zaJtona, žaga hlodovino iglavcev, teše trame ii okroglega lesa iglavcev ali iideiuje drva iz takšnega lesa iglavcev, ki ga je oSitno mo^ože uporabiti za tehnične ali druge industrijske namene. Kdor stori prekrSeJc Iz prcjJnjega odstavka iz koristoljubja, se kaanujc i denarno kaznijo do 50.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Ce Jtori prakrjek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba, se kaznuje i denarno kazjiijo do 100.000 dinarjev. Poleg p^ravne osebe se kaznuje s kaiinijo po prvem oziroma drugem od-stavku tudi vodja ali odgovorni uslužbenec pravne osebe. Poleg kazni po prejSnjib odstavkih se laihko izrcJe kot varstveni ukrep tudi delen ali celotni odvEcm lesa, ki je predmet prekräka, če storilec lesa vcS nLooa, pa odv;em izikupiička oziroma vrednosti taik^ne^a lesa. 6. flen Ta zakoo velja od dneva »bjave v »Uraidnem listu LRS«. St. U-I33/54, Ljubljana, dne 30. junija 1954. Izvršni svet Ljndske skupüfine Ljudstcc repnblike' Slovenije Predsednik Predsednik Inv.ränega sveta Ljudsike Ljudske skufSfiue LRSi skupšJHne LRS; Miha Marinko l.r. Boris Kraigher l.r, UREDBA O PLAČEVANJU PRISPEVKOV V SKLADE ZA OBNOVO, GOJjlTEV IN VARSTVO GOZDOV TER O UPORABI TEH SKLADOV (Uradni list LRS, ät, 25 z dne S. 7, 195.1) 1. člen Prispevki v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (v nadaljnjem besedilu: gozdni skladi) se plaJujejo od vsega lesa, ki se poseka ali kako drugače podre {v nadaljnjem besedilu' posekani les) v go^dotvih, drevesnih pasovih, ki varujejo tla pred vetrom, peskom ali vodo, in na gozdnatih paznikih. 2. ilen Od le«a iz gozdov splošnega ljudskega ipremoženja se plačuje v gozdui sklad celctna doseäana cena lesa ua panju, od iesa -iz zadružnih in. zasebnih gozdov pa prispevek po tarifi, ki je sestavni de! te luredhe, 3. člen Prispevek se plaČa v go7,dni sklad tistega okraja (meita), ua katerega območju j t bil les posekan. 4. člen Obveznost za plačilo- prispevka nastane z dnem, kt> se les iigosa in pri ,panju premeri. PrispeveJc za gozdni sklad predpiše z odločbo (plačiluim nalogom) okrajna (mestna) uprava za .gozdarstvo, na katerem območju je bil les posekan. Prispfcveik se odmeri od tistega gozdnega sortimenta, ki ga zavczanec odsvoji ali uporaibi. Zoper odločbo o odjqncri prispevka je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na Upravo za gozdarstvo LRS. Pritožba nima odloÜbae moči. 5. člen S pogodbo, ki jo sklene okrajna (mestna) uprava la gozdarstvo o izkoriščanju goidov sp'loänega ljudskega, premoženja, se laiko določi, da kfrristnLk iz take pogodbe plačuje na račun prispevka toesečne akontacije na podlagi v preteileo: raesecu poseikaneg-a lesa in potrjene kalkulativoc cene lesa na panju, V takem primeru olfrajna (mestna) uprava za ^zdarstvo na koncu leta dokončno obračuna prispevek za gozdni sklad glede iia količino v preteiklein letu postJcanega lesa in dejansko dosežene cene Icaa na panju m. izda o tem odločbo (plačilni nalog). Ce je plačal zavezanec z akontacijami manj, kot ^naäa predpisani prispevek, mora doplačati rasliko, v goadoi sklad, če je plačal več, 3C mu presežek vrne. 6. Člen Prispevek Jc treba plačati v 15 dneh po pravnojnoČnosti odločbe, akontacijo |ja v 15 dneh po dospelosti. Od nepravočasno plaČaaib prispevkov oziroma aiontacij* se plačajo 9% zamudne obresti. 7. člen Uprava za jozdaratvo LRS lahko v posamezhib primerih zavezanca deloma ali v celoti oprosti plačila prispevka za gozdni sklad: 1. od lesa, ki ga zavezancc nqjosredno uporabi popravilo ali obnovo svojega stanovanjskega ali gospodarskega poslopja, ki je bilo uničeno po naravni nezgodi (požaru, viharju, snegu, poplavi, plaiu in podobno) ali po vojnih dogodkih, in (udi -mI lesa, ki ga zavezanec da drugemu za tak na^nen; 2. od lesa, ki ga zajvezanec (fdda za neposredno uporabo pri gradnjah v T.vt.z'\ s komunalnimi potrebami (Sole, gasilski domovi In podobno). Popolna oprostitev prispevka se lahAio dovoli samo, Če jc zavezanec za namene iz L ali 5. točke prvega odstavka dal ks brezplačno ali Če je v primeru iz 1, točke uporabil les 7.3 svoje po-trebe. Ce se les ne uporaibi v enem letu za namen, za katerega je bila dovoljena oprostitev, izgubi oprostitev veljavo. 8. člen Sredstva goidnih skladov so naložena na posebnih računih pri pristojnih podružnicah Narodne banke FLRJ oziroma prt ustreznih komunalnih barikab. Blagajniško službo za gozdni sklad 05) ra vi ja banka, pri kateri jc račun sklada. Banika, pri kateri jc račrni okrajneg^a (mestnega) sklada, preodkaJe najpozneje do 55. vsakega meseca na bančni račun občinskih skladov oziroma repijt)liŠke.gii sklada del -prispe-v'kov, ki pripadajo tem gozdnim skladom 9. člen Vsak sklad irna svoj predračun dohodkov iu izdatkov. Predračun sklada je seslavni del ustreznega proračuna. Odredbodajalec predračuna okrajnega (mestnega) oziroma republiäkega sklada je okrajna (mestna) oziroma republiška uprava za gozdarstvo, odredbodajalec predračuna otčinskega gozdnega sklada pa komisija za proračun občinskega ljudskega odbora. 10. Člen Prispevek od lesa, posekanega v gozdovih ottroma na zemljiščih splosncga ljudskega premoženja sc plačuje od 1. januarja 1954 dalje. 11 ikn Zavezanec, ki da v zvezi z odmero prispevka acresniJne podatke na Ükodo gozdnega sklada, stori prekršek in ^ic ikaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali a zaporom, do 30 dni; dejanje ni kaznivo po kazenskem zakoniku, Ce stori prekräcJt iz prednjega odslavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev. Poleg pravne oserbe se kaznuje z denarno kaznijo iz prvega odstavka, tudi vodja oziroma odgovorni uslužbenec pravne osebe. Poleg kazni po prejšnjih odstavkih se lahko izreče tudi varnostni ukrep odvzema lesa,, ki je predmet prekroka, zavezanec lesa nima več, pa varnostni ukrep odvzema izkupička za tak les oziroina vrednosti takega lesa, ]1. člen Uprava za gozdarsli/o LRS predpiie navodilo za enotno poslovanje gozdnih skladov v Ljudski republiki Sloveniji. 13. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ko aačne veljati la uredba preneha veljati uredba o tarifi prispcvkcv glede za sklade za obnovo gozdov od lesa iz zasebnih in zadružnih gozdov (Uradni list LRS, št. 10-2S/j4). St,U-]37/54 Ljubljana, dne 2. julija ISS-f. Izvrini ivet Ljudske skupščine Predsedniki Ljudske republike Slovenije Borü Kraigber 1, r. Priloga k uredbi o vplačevanju prispevkov za sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov J TARIFA PRISPEVKOV ZA GOZDNE SKLADE Za.p, St, Sortiment Če so (iritn-taeyjske cene fco vagen ali laga do din znaŽa prispevek za vrednostni razred t. IL 111. IV. V. d i n 1 1 3 4' 5 6 7 S L Obli les v m' Hrast: 1. Hlodi za žago do 49 cm AB 9.000 4,500 3.700 2.800 2-.000 l.,100' 2. Hlodi za žago nad 49 cm AB 10.000 5.500 -(,700 3.800 3.0Ü0 2.300 3. Hlodi za furnir M.000 6,500 5,500 4,500 3.500 2,500 4, Piloti 13.000 i.800 4.800 3.800 3.000 2.200' 5. Drogovi 10.500 4.000 3.200 2.600 2.000 1.400 f). Hlodi «a luraee 2,3 m do 2,6.m 6.000 2.500 2.000 L5Ü0 1-000 5oa 7 Hlodi za praere do 1,6 m ter drug tehnični 5.500 2.200 1.700 1,200 700 200- 8. Jamski ks i.000 2.000 1.500 1.000 600 200 Jesen; 9. Hlodi za -Žago do 39 orn. AB S.000 4.200 3.500 2.800 2,300 l.SOO- 10. Hlodi za žagD nad 39 cm AB 9.000 4.800 4.100 3.400 2.700 2.00l> 220 ^ap. Sorlimcnt Cc so orientacijski: cene fco vagon inaäa prispev&k iz vvednaitni rnsrcd 3 L ali iaga I. n. tU IV, v. do din d in I 2 3 4 5 6 7 a 11. Hlodi za furnir 10,000 5.500 4.700 3.S00 3,000 2.300 12. Hlüdi za 7agü C in dru^ tehnični les D i 4.500 1,800 1.500 1,200 900 600 Ei r e S t : 13. Hlodi Aß zz iago uad 30 ciu 6-500 3.700 3.100 2.500 1,900 1.300 M. Drug tehni?ni lej 3.500 1.600 1,200 800 400 100 Bukev: 15, Hlodi za furnir 10.000 . 4.800 4.100 3.400 2.600 2.000 16. Hlodi za luščenjc 9-000 4.300 3.600 2.900 2.100 1,500 17. Hlodi za žago AB 7-000 3.200 2.500 1,900 1.300 700 IŠ. Hlodi za žago C in hlodi za prage 4.500 1,800 1.400 1,000 600 200 19. Jamski les 3,500 900 700 500 300 100 ?0. Kolarski in drug tehnični les 4.500 1.500 1.200 900 600 300 K 0 si a n j : 21. Hlodi za iago G.OOO 3.500 2,900 2,300 1.700 J.IOO 22. Drogovi 7-ÜOO 3,S00 3,200 2.600 2.000 1.4011 23, Drug tehnični lei 4.500 1.600 1,200 800 400 200 Gaben Hlodi 7.Z žago 4.500 2,200 1,600 1.200 800 500 25. Jamiki 1« 3.000 900 700 500 300 100 96. Drug iehnifni 1« 3.0ÜO 1.000 800 500 300 !00 'Črni gaber: 27, Hlodi za žago 12.000 4,SOO 4,000 3,200 2.400 1.700 2S. Drug tehnični les 4.000 1,500 1,200 ÖOO 600 300 0 reh : 29. Hlodi za furnir 15.000 8.500 7,500 6,500 5.500 4.500 Hlodi 2a Ža^ 3.000 3.800 3.200 2.600 2.000 1,600 31, Drug tehiiiini 1« 4 500 1.800 1.300 900 600 300 javor: 32, Hlodi za furnir 13.000 6.500 5,700 4,900 4.100 3.300 53. Hlodi za žago AB 8.000 4,200 3,500 2.800 2.300 l.SOO 34. Drug tehnični les 4 000 1,500 1.000 GOO 400 200 Drugi trdi listavci: 33. Hlodi za žago 5.000 2.400 2,000 1.600 1,200 800 3G. Drug tehnični ks T : « „ 3.0ÜO 1.300 1 000 700 400 lOD Lipa: M. Hlodi za luščenje 8,000 4.100 3.500 2,900 2.300 1.700 .18. Hlodi' za iagd AB 5,800 3-200 2.700 3.200 1,500 1.20Ü ,19. Drug tiiboiEni les 3,200 1.500 1.200 900 600 300 Topol In vrba: 40, Hlodi za luSČenjc 7.500 4.000 ,3.400 2.800 2.200 i.eoo 41, Hlodi za šibice n/25 cm 6,000 3,000 2.500 2.000 1.500 1.000 42. Hlodi za žago AB .5,000 2.400 2.000 I 600 1.200 soo 43. Drug tehnični les .^,200 1.200 900 600 300 100 JctSa ip breza: 44, Hlodi za luščenje 6.500 3-600 3.100 3.600 2.100 1,600 45. Hlodi za žago AB 5,000 5.400 2,000 1,600 1.200 aoo 46. Drug tehnični les 3.200 1.500 1.200 900 ^ eoo 300 Zap. št. Sortiment Cc so orientacijske cene fco vagOD ali Iz^cL cio din znaäa prispevek ja vrednostni razred 1. 11. in. IV. V. din 1 Jelka ID smrekam 47. ResoTianJna hlodovina 48. Hlodovina la luščenje 49. Hlodovina za za.go ABC 50. Jambori 51. Piloti 52. Drog'Ovt la elcktrovode 53. Drogovi PTT 54. Celulozni les nenailan in nerazzagan 55. Lfcs za lesno volno 56. Jamski les 57. Drug tchniüni les 58. Dolg gradbeni les Bor : 59. Hlodi za žago ABC 60. Piloti 61. Drogovi za elektrovode 62. Dro-gTjvj PTT 63. Jamski les 64. Drug tehnični les Macesen: 65. Hlodi za iago ABC 66. Pil«ii 67. Drogflvi vseb vrst 68. Drug teliniSni tes IL Tesan in 69. Pragi hrasta 2,3 do 2,6 m 70. Pragi bora, mccesna, kostanja in akacije vseh vivst 71. Pragi hrasta do 1,6 m 72. Pragi bukovi vseb vrst 73. T&san les iglavcev 74. Skodlje 75. Doge (iara?iina se po porabljeni hlodovini) 3 4 5 6 7 S 16.000 8.000 7,000 6,000 5.000 li.OOO 7.200 3.400 2,900 2,300 1.600 l.OOO 6-500 3.300 2.Ö0O 2.300 1.700 1,100 13.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 12.000 6.300 5,500 4.700 S.900 5.100 11.000 7.300 6.500 5.700 4,900 4.100 S.OOO 4.000 3.400 2,800 2.200 1.600 6.700 2.000 J.500 1.000 600 200 5.000 2.200 1.800 1.400 1,000 600 6.000 2.000 1.500 1.000 600 300 5.500 2.000 1.500 1.000 600 200 7.500 3.000 2.400 1.800 1,200 500 7.000 3.700 3.300 2.600 2,000 1.400 12.000 6.30Ü 5.400 4,500 3.600 2.700 11.000 6.300 5.400 4.500 3.600 2.700 9.000 4.300 3.600 2,900 2.200 1.500 6.700 9.000 1,500 1,000 600 200 5.000 2,000 1.500 1,000 600 200 12.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 14.000 9.000 8,000 7,000 6.000 5.000 11,000 8.000 7.000 6.000 5.400 4.000 6.000 3.500 3.000 2,500 2.000 1.500 klan leü v m^ 14.000 3.800 3.100 2,400 1.600 800 10.000 3.000 2.300 1,700 1,000 400 10.000 3.300 2.600 1,900 1,200 400 12.000 3.400 2.700 2,000 1.300 500 12.000 4.600 4.000 3.400 2,800 ■ 2.200 40.000 19 000 16.000 H.000 12.000 10.000 ni. ProatQfninski les v prm 76. Dpva trdih listavcev AB 1.800 630 500 350 200 50 77. Drva mebkih listavcev 1.200 500 300 100 50 — 78. ■Drva iglavcev AB 1.300 1.300 1.000 700 400 100 79. Drva trda C ].30Q 80. Drva za aglje in odpadki 900 — — .— — —.. SI. Celulozni les bukov, topolov, vrbov 3.500 1.000 800 600 400 i 00 82, Taninski les kostanjev 2.300 850 7O0 550 400 200 83. Taninski les hrastov 2,000 650 500 350 200 50 IV. Droboi sorHinenli S4. Hmeljevke po komadu 100 25 20 15 10 5 85. Vinogradniško kolje po .koma-du 16 5 4 3 2 1 86. Drogovi za vodnjake pot tok. m. 27 15 12 9 6 3 87. Novoletne jelke do 1 m po Jiomadu 60 25 20 15 10 5 88. Novoletne jelke nad 1 m po komadu 100 40 30 20 13 10 222 Vrednostoc razrede, predvidene s to tarifo,"- doloiijo cnkrajne (mestne) tjpiave za. gozdarstvo. 3 Prjspevki, doloceoi v tej tarifi, veljajo la tržne ccoe fco vagon oiirorna za hiodo-vlao feo zaga, do^kler se te cene ne poviSajo za več kol 10% nad orientacijske cene iz te tarife, Ce se tržne cene dvignejo za -vet fcot 10% nad orientacijsko ceno iz (e tarife, se za proseiek nad 10% plača le dodatni prispevek po tejle lestvici: Dodatni .prispevek od Doseien presežek razlike med dejansko tržno v % ceno In za 10% povečano orientacijsko ceno iz te tarife 10—50% 30% 21—30% 50% 3]—io% eo% 41-50% 66% 51—60% 70% 61—70% 73% 71—B0% 76% 81—30% n% 91—100% 81% nad !00% 82% Od lesa, ki ga porabijo zasebni laitniki in posestniki gozdov /a lastne potrebe, se plaža 25% o-d zneskov, določenih v tej tarifi. ODLOČBA O PREOSNOVAWJU INSTITUTA ZA GOZDARSTVO IN LESNO INDUSTRIJO LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list LRS St. 24, z dne 24. 6. 1951) 1. Institut za gozdarstvo in lesno industrijo Ljudske republike Slovenije pri samostojni fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vöterin-arstvo «e preosnuje v InStitut xa goidno in le^o gospodarstvo Slovertije kot finančno samostojen zav-crd. Sedež inätitüta je v Ljubljani. 2. InStitut služi potrebam fa'kultete za afrronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ter potrebam gozdnega in lesnega gospodarstva ter ima zlasti tele naloge: a) z rajisiovalniin delom pospeSuje razvoj znanosti in gospodarstva na področju gozdarslva in lesne industrije; ib) spremlja razvoj gozdarstva in lesne industrije doma in drugod ter uvaja Man-»tvene pridobitve in izkušnje na tem področju v prakso; c) pp naročilu, raziskuje in ocenjuje naprave id (ehoitne postopke; £) pomaga fakulteti pri znanstveno-raziskovalnem in pedagoSkem ddu; d) pospešuje izobrazbo in izpopolnjevanje strokovnjakov in delavcev; e) sodeluje pri projektivnih delih, 3. Inštitut upra'vlji vse premoženje dos^anjaga Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. 6. Plače uslužbencev in delavcev inStituta se določajo po predpisih 37. člena uredbe o finančno satno^tojnih zavodih. 7. Za zadeve in naloge inštituta je pristojen Svet za prosvcto in kulturo LRS. 8, Z dnem uveljavljcnja Le udlolibe preneha veljati odločba o sprcmejnbi odlotbe o ustanovitvi Gozdarskega iiiäütuta Slovenije (Uradni list LR3, št, 22/52). 9. Ta odloEba velja od dneva objave v »Uradnem liJtu LRS*. St. 335/3-54 Ljubljana, dne 21. junija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije PredUednft: Boris Kraigher i. r. ODLOK O PROMETNEM DAVKU OD PSOIZVODOV IZKORIŠČANJA. GOZDOV PANOGE 313 (Uradni list LRS št. 10 z dne 18. 3. 1954) I Prometni davek se plačuje od tistih lesnih sortimcntov in v tistem absolutnem znesku ter merski enoti, ki jo navaja preglednica v II. točki te^a odloka. II din od prm 1. Drva vseh vrst . ....................300 din od 2 Tt drogovi in piloti , .................. . 700 3. Tesani hrastovi pragi ............■......1500 4. Tesani bukovi pragi ....................1000 5. Tesan les iLglavcev ................... 3000 6. Furnirski orehovi hlodi , . . . , ......*...,. !500 7. Drugi so.rliinen.ti ftd iikon^Janja gozdov, razen tatiinskega, cBluloznega in jaui.skefa lesa ter bmdjevik in k olja............ , 1000' III Stopnje prometnega davka po II. točki tega odloka so enake za vso Ljudsko republiko Slovenijo. IV Ta odlok velja od dneva objave v nUradnem listu LRS«. St. U-iO/54 Ljubljana, dne 26. februarja 195*1. Izvrini svet Ljudske skupSČine Ljudske republike Slovenije Predsednik-Boris Kraigher L r. * Upoitejvan je spreralnjevalni odlok, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 16 z dne 29. 4. 1954. POZDRAVNI GOVOR LJUBČA ÄRSOVA NA IL KONGRESU ZVEZE DJT GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE FLRJ t Tovariši in tovarisice! Pred koncem vašega drugega kongresa in fjosvetova' nja gozdatskih strokovnjakov vas pozdravljam v imenu Zveznega izvršnega sveta in želim fni delu najboljši uspeh. Tukaj ste v okviru svojega drugega kongresa in posvetovanja postavili v diskusiji mnoga bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja gozdarstva in lesne industrije v nasi državi. Tako iniciatjoo je treba toplo pozdravili. Zavzemanje strokovne društvene organizacije .pii resnem obravnavanju osnovnih j» oble-nu>v stroke pomeni -oelik uspeh v razvoju nj^ne dejavnošti. Pristopanje k obravnavanju problemov na ta način, posebno v tej gospodarski panogi, ho prispevalo ne le k boljšim in pravilnejšim ^ikrepmn za njen razvoj in napredek, lemvec bo pomagalo tudi naŠi7n gospodarski?», organizacijam in državnim orgcaiom do ustreznih itkrepov za dosego teh nalog v j^aksi. Toda ne samo la. Tak način obravnavanja probieinov, gozdarstva bt/ neposredno in še bolj zainteresiral gozdarske strokovne delavce za njihoiio reševanje'in uvajanje v življenje. S postrtvljanjem''nd široko diskusijo osnovnih'problemov gozdafsiva i?i le.me ilidustrije pa bodo pritegnili pozornost irt povečali zanimanje šifckih delovnih jymoiic, da uvidijo njihovo pra^o vsebino i'i- važJiost^ krt)- bo imelo zn posledico, da bodo hitreje menjali svoj odnos do gozdov in do ?ijihovega izkoriščanja. Zdi se 7ni, da mmwH 7ia to opozoriti, ker ta odnos do gojenja in izkoriščanja gozdov kakor tudi do uporabe lesa v mnogih krajih ni tak, kakor bi moral biti, čeprav se iz dneva v dan izboljšuje. Tovariši in tovarisice! Od vseh gospodarskih panog v naši državi je bilo gozdarstvo ti.Uo, ki je v prvem obdobju industrijske izgradnje maralo prejiesH znaten del bremena. V tej periodi smo po sili razmer morali nadaljevali z clotedanjim načinom eksploalacije in izkoriščanja, ker so potrebe obnove in industrijske izgradnje bile velike. Razen tega sme z izvozom lesa pridobili naši državi zriatna devizna sredstva. Kljub ie>nu lahko ugotavljamo, da gozdarstvo ni nazculovalo. Ono se ret ni dofjolj hitro razvijalo in v povojni dobi ni moglo rešiti vseh problemov, .ki jih je podedovalo.'Ob zaključku našega prvega obdobja industrijske in s tem tudi Član Isvräöega sveta FLRJ tov. "Ljubčo Arsov ,pozdravlja kopgres s'cir isli'?ie izgradnje se jjorajajo (pogoji za kilrejle !>i bol) nel}0iredn0 reševanje problemov v tej gospodarski dejavnosti. Vaša diskusija o le h problemih ter zaključki in sugestije, do katerih ste prišli, bodo vsekakor jjom-agali, dn se bomo tem pTobleirumi bolj pravilno približali. Ni dvoma, da si moramo postaviti lialogo, z ustreznimi ukrepi čimprej mogoče doseči pravilen odnos med prirastko^n in sečnjo lesa. V te?r7 smisbt mnraino rešiti vrsto vprašanj: o načinu eksploatacije i» predelave lesa, o zamenjavi lesa z drugim materialom, a melioraciji naših gozdov in odpiranju Še neodprtih področij. To sn veliki problemi v razvoju gozdarstx/u, ki jih bomo v naslednjem obdobju laže relevali. Ali bo to mogoče doseči s tnko dinamiko, kakor jo predlagajo vaši referati, ali ne, je zadeva konkretnega preučevanja in naših gospodarskih možnosti, ki rastejo iz dneva v. dan. Ob tej priliki ste razpravljali tudt'o sečnji za kmečke potrebe, pogozdovanju in varsiifti gozdov. Zdi se mi, da bomo v racionalnejšem izkorišianju gozd-ov veliko dosegli, če 2 ustreznimi ukrep{ limprej omejimo in organiziramo sečnjo la kmečke potrebe. Tukaj gre predvsem za to, da individualna sečnja postopoma preneha ter da se zadovoljitev kmečkih potreb na' drve h in ostalem lesu omogoči z organizirano skupinsko sečnjo v določenejn letnem Časovnem razdobju. Tako je treba doseči, da gredo ljudje v gozd po drva le v času sečne dobe. Ce to dosežemo, bomo v mnogih krajih tudi laže rešili vprašanje te drobne sečnje z večjo zaposlitvijo delovnih ljudi v takih organiziranih sečnjah tu(ii pri samih gozdnih gospodarst^h* Tukaj je bilo tudi poudarjeno, da je jrri nas precejšen del gozdne površine ogoljen VI da je treba podvzeti ukrepe za pogozdovanje. To je težka naloga posebno v krajih, kjer je mnogo goljav in'kjer ljudje niso navajeni gojenja in čuvanja gozdov. Pri reševanju tega vprašanja lahko naši strokormjaki preko instiliitov, zavodov in gospodarstev mnogo več napravijo in ljudi za to zainteresirajo. Po institutih in zavodih imamo celo vrsto uspešnih poskusov glede vrst 171 metod pogmdovnnja, mislim pa. da se v praksi še ne uporabljajo v zadostni meri. Gotovo bilo doslej za to malo materialnih sredstev pa tudi sedaj jih ne bo vselej o potrebni količini, mavijkalo pa je tudi poguma, da se doseženi rezultati v praksi hitreje in bolj Široko uporabijo. Mislim, da je treba glede uporabe teh izkustev bi/i pogumnejši in vitrajnejŠi. Zelo važno je vprašanje varstva gozdov. Ke mislim tukaj na zaščito pred bole::nimi in mrčesom. At jo je treba.širse in boljše orgattizirati in za kateri namen se odrejajo čedalje večja sredstva. Želel bi poudariti potrebo mnogo večje zaščite gozdov pred uničevanjem, ki ga povzročajo živina in marsikje tudi ljudje. V mnogih naših krajih v tem a žiru Še niso odstranjene določene navade glede gojenja za gozdove Škodljive živine — koze, izkoriščanja vejnika, nekontrolirane pase živine sploh, nemarnosti in povzročanja požarov itd. iti temu podobno. Vse to seveda močno prizadeva naŠ gozdni sklad in pospešuje uničevanje gozdov. Za preprečevanje lega smo u naši državi izvršili vrsto ukrepov kot zatiranje koz, prepoved izkoriščanja .vejiiika in pod,, toda še vedno nezadostno in ne povsod, da bi se dokončno odstranile zastarele navade glede gojenja in prehrane živine. Kjer so bili izvedeni ti ukrepi, lahko že v tem kratkem čn.iu opazimo ogromen itspeh v pomlajevanju in napredovanju gozdov. Posebno se to opaža tnm, kjer so bile koze zatrte. Te ukrepe je treba razširiti' in uporabljati povsod. Toda ne zadostujejo samo * Povedan« se nanaša na druge ljudske republike, kjer kmetje nimajo lastnih gozdov in dobivajo ies in drva \z dräavnth gozdov. Uredništvo administrativni ukrepi tn prepovedi. Potrebno je fnnogo na{>oTOv in prepričevanja^ da ljudje sami uvidijo pravilnost teh ukrepov. Skoro sedem let vztrajne borhe je bile potrebno za izvajanje zakona o jnepovedi gojenja koz v Makedoniji in ia prepričevanje našega delovnega kmeta. NnŠ km^et kljub vsem težavam jrri svoji preusfneritvi drugo živino sele danes prima, da so bili' ti ukrepi resnična pravilni in koristni. Tako ho vsekaknr tudi z drughni ukrejn. Le-te pa je ireba postopoma toda vrlrajna i2vajati. Ü tem oziru lahko naši strokovni kadri mnogo prispevajo s svojim javnim družbenim delom in s propagiranjem teh ukrepov ter z razbijanjem starih načinov mišljenja in navad pri odno.m delovnih ljudi do gojenja in varstva gozdov. Probleme eksploatacije in jnedelave lesa bomo reševali v naslednjih letih hitreje iti laže, ker le je gospodarsfia mx)c nase države jnočno povečala. Pravtako jr bomo prizadevali namenjati les z drugim materialom tako za predelavo kakor za kurjavo. Toda ukreniti moramo vse kar je v nasi moči, da cimpre/ in Čim odločnej'e odstranimo zastarela naziranja, navade in odnose do gozdov ter glede uporabe lesa. Pozdravljam vas in ponovno želitn, da ho vaš prispevek k iigradnji socializmu v bodoče še večji in uspešnejši. POTREBNO JE ORGANIZIRATI SOLIDEN SISTEM GOZDARSKE, STATISTIKE Ing. Bogdan Babic (Beograd)' ■ Statistika kat določena družbetia dejavnost se je « svojimj metodazni raziskovanja in preučevanja masovnih pojavov s podroija gospodarskega in družbenega življenja danes uveljavila kot važno pomožno orožje za splošno uravnavanje gospodarskega in družbenega življenja. Brez natančnih statističnih informacij se uspeJno usmerjanje niti enega sektorja g&spodarskega in družbenega življenja niti misliti ne da. Sodobne statistične metode se danes uporabljajo na imnogih področjih znajistvenega 'raiiskova-aja; v medicini, biologiji, nuklearni fiziki, ineteo-rologiji, ekonomjki, a razne ankete na polju .političnega in druži enega Življenja so v mno,-gih deželah postale skoraj edini vir obvežčanja, na podlagi katerega sc delajo sklepi, prognozc, odločbe itd. V razvitih deželah, zlasti v onih, ki so bile o-bvarovane pustošcnja in razdejanja po drugi svetovni vojni, je statistična teorija in njena Široka uporaba v praksi ustvarila tak napredek, ki bo s sistematskim in vztrajnim delom Še dolgo osvajal najnaprednejše evropske zemlje. To se jasno kaie v mnogih evropskih uČbenikili statistične teorije, ti&ka/iih in izdanih po vojni. Pa tudi pri nas je metoda statističnega raziskovanja z dobro razvito in organizirano lorežo za zbiranje podatkov na terenu prav tako postaJa tden izmed osnovnih elementov za uravnavanje gospodarskega in družbenega življenja. V vseh panogah gospodarske in družbene dejavnosti jc ustvatrjen dobro izdelan sistem zbiranja in obdelave statističnih podatkov, katerih analiza -daje neobhodne elemente za vodstvo teiioČe in perspektivne gospodarske politike, ki je zasno^aTia na družbenem planu. Lahko rečemo, da imata, cvidenca in stati-stika v gospodarski delavnosti pri nas po večini že tudi neko tradicijo, katere začetki potekajo Sc iz časa administrativnega planiranja. To dejstvo omogoča, da se v teh panogah in Članek je izjd v reviji nSumarstvo« 1954/7—6 in g-a zaradi njcfove aktualne vsebine v prevodu o-bjavljatno. — UredniMvo, Je sc pokažt potreba, lah'ko taikoj ja hitro razSi-n-področje statističnega preučevanja, ,Na .podlagi .dobrof utrtc organizacije o.bstoječe statistične službe, dalje na temeJ-ji-to- preučeni metodologiji zbirartja osnovnjh statistični-h podatkov nI tiobe-nega zadržka. lazne dopolmive i-n ra2.Hritve pri preučevanju' raznih statističnih roas. To je značilno ^a innoge panoge dejavnosti: industrijo, poljedelstvo, stavbarstvo,. 'p'romet, sta nova njsko-^komunalno dejavnost, ko'l turno-prosvetno, dalje za statistiko delovne sile kakor tudi za mnoge druge panoge družbene statistike. Da ne omenjamo jwsebej demografske statistike, ki je -morda vse druge panoge daleč prehitela,; zlasti v .'usptSnern metodološkem re^evanj.u probltina statističnega preučevanja prebivaJstva, to je najobčutljivejših statističnih mas. Razume sc, da je napredek v statističnem .preučevanju zgoraj navedenih področij v gospodarstvu in družbenem-življenju zaznaven tudi v kvantitativnem in kvalitativnem s.mislu; Gozdarstvu pa, vzeto ikot panogi' dejavnosti v celoti, ji še do danes ni uspelo, da hi ustvarila tako statistiko, 'ki bi .kot kak dosledno izgrajen sistem zbiranja, obdelave in analize statističnih podatkov,, postala siguren instrument za usmerjanje raznih gozdarskih panog. Ta nedostatek občutijo vsi, ki se havijo' s preučevanjem ekonomske problematike gozdarstva ali znanstvenim delom v 'kaki ožji gozdarski disciplini ali pa so na odgovornih mestih pri vodstvu gozdnogospodarske politike. SpIoSno znano je dejstvo, da smo si pri razglabljanju Jtatorega koli perečega problema gozdnt):gospodarske politike redno navzkriž z raznimi 'Številčnimi podatki iz povsfim' razn&ličnih virov. Prav tako je vsem znano, da prcEesto ti viri niso podprti z nobeno resno znanstveno dokumentacijo. Povsem je razumljivo, da se na ipodlagi takih podatkov,,, o katerih sq skoraj že po pravilu vedno in predhodno dolgo razpravlja, ne morejo in iie smejo sprejemati nohtine važne odločitve, zlasti nc odločitve načelne važnosti. To, hočeš nočeŠ, zavlačuje in odlaga sprejemanje in izvajanje ■ ustreznih ^lukrcpov za nadaljnji uspešen razvoj gozdarstva v celoti, kar vscfeikof'ni v "Skladu S sicer značUhd dinamiko današnjega razvoja našega gospo'darstvä. ' Gozdarska'stati^tikä je bila tudi v stari Jugoslaviji vodena, v povsem skrom-' nem ' oJi>seguž Veliko število raznih kategorij lastnikov gozdne 'posesti ter neenotnost gozdkrskfl-u.p;ravn^ga aparata in organizacije gozdarske službe ,so onemogočili, da ;se'3pa;..enoten'način zbero in obdelajo vsaj najeletnentarnejži. podatki o stanju, in gibanja gozdnega Forida. To je imelo za posledico, da se je stalno in sistematično o'^Ia^ala -vpeljava takega sistema statistične službe, k'i bi omogoči! ne&krhjc|n''ypogred v •stanje .gozdnega fonda v celoti in zagotovil nakazovanje smeri' za nadaljnji razvoj gdzjdaij-stva. Pa čeprav je 2a'kon ,o gozdovih od .lf)31.. vseboval ošnovria načela za upravljanje z gozdovi in za izkoriščanje'ter za ra.ipo-laganje s fondoni lesne mase,. vendar tedanji državni aparat ni imet določenega interesa, da uVcde trden sistem evideticc in družbene kontrole näd izkoriščanjem gozdöv ter -ttpörEib'o' fonda le.sne mase. Čimbolj so bili nosilci""'važiiih funkcij .v bivšem drzäVriem aparitu neposredno sami vmešani v mnoge" predvojne' velike afere v zvezi z 'iekcVriSČanjem tedanje gozdne posesti, je naravno, da so tudi sami odklanjali- sleherni iTCa-čin kake dobro organizirane družbene kontrole. Käko proste roke je imtla sHbjja zgolj na področju izkoriščanja gozdov, se vidi, če omenimo samo vse'lastnike gozdne posesti'stare Jugoslavije. To so tde kategorije: Država, banovine, mestne občine, va^tc ob Čine, zemljiške in agrarne skupnosti, plemena iii bfafstVa, tnSovne občine, .cerkvene in verske ustanove (vakufslke in samostanske)! razni Skfadij ddni&ke družbe, baiike in'hranilnice, gozdne zadruge, razne druge ustanove in družbe ter končno individualni privatni lastnik. Povsem je jasno, da je bif zavoljo samega"značaja lastništva državni .aparat nezadostno jnteresiraji ipa tudi nesposoben, da bi ustvaril objektivno kontrolo nad, dejavnostjo takö velikega Števila lastnikov. Edina evidenca, ki je mogla slučiLl, toda 'kot prav ncsiguj-en vir statistiEoih podatkov (^e to samo onih v prometu z lesom), je bila evidenca fiskabiih (davSnih) državnih organov. Toda zavoljo korupnega državnega aparata niti ta evidenca ai .bila aa potrebni viSini, Ostale podatke o g'ozdncfn fondu in o njeg^ovib izpremem-bah so vodili gozdarsko-upravni organi {banovinsfci in okrajni ter gozdne uprave in direkcije). Pa tudi ti podatki niso bili enako vredni na vsem tedanjem drzaivnem teritoriju, V področjih dežele, v katerih je bil uveden kataster in kjer so upravljali z gozdovi na temelju gozdnoureditvenih elalioratov, so bili podatki o gozdnem fondu vsdkakor mno^o ikvalitetncjäi in po-palnejäi od podatkov, ki so ^bili osnovani zgolj na ocenah. Tc razlike med posameznimi področji so f'udi predstavljale eno ianned tehničnih motenj, k! so doprina^ale svoj delež k odlaganju ;vpcljavc enotnega sistema statistične službe v gozdarstvu. Tukaj je treba naglasiti, da tc, tako imenovane, telinične razlike Še v dana.^njih razmerah niso docela premagane m da bomo zaradi njih" le precej časa operirali s podatki (-zlasti tistimi o fondu Jesnih zalog), dobljenimi iz dv^h virov: 1. iz gozdnoureditvenih elaboratov in 5 iz ocene na podlagi raznih inventarizacij. Pod pritiskom vedno večjega pomanjkanja lesa, stalnega večanja brezgoad-natih površin io goljav, kaikor zaradi rastoče organizirane kon'ki]renee v prometu z lesom na svetovnem trgu, jc bil državni aparat stare Jugoslavije prisiljen, da se resno peča s problemom uvedbe nekega sistema poročevalne sltižbt, ki bi zagotovil vse objektivne elemente, potrebne za tekočo in per-spektiviio politiko gozdarstva, To je vodilo, resda z veliko zamudo do Navodil za vodstvo gozdne statistike in gozdnega gospodarstva, -ki jih je predpisal minister za gozdove in "rudnike stare Jugoslavije v februarju 1939. Na sestavljanju teli Navodil jc delala skupina dvajsetih strokovnjakov biv.Šcga Ministrstva za gozdove. Piri oceni tega sistema laliko rečemo, da je zajel vse panoge dejavnOiiti v gozdarstvu in lesni industriji ter da je, gledan iz ožjega strokovnega staliEČa, obetal značilen vpogled v celotno dejavnost gozdarstva in deloma lesne industrije. LzbajajoČ -od načina razdelitve, obravnavane materije, ne upoštevajoč »pri tem njegovo' organi7.acijsko in metodološko ■stran, se lahko o-efe, da je ta sistem tudi pod. današnjimi pogoji ustrezal. Osnovna enota v tem sistemu je bii teritorij tcdsinjega okraja-mesta. Za tem je tila poseben teritorij bivše banovine, na katerem se je vršila sumarna obdelava v^eh statističnih podatkov iz pripadajočih okrajev Organi xa -zbiranje podatkov so bili okrajni in mestni gozdarski referenti, gozdarski odseki bivSih banskih uprav in Ministrstvo za gozdove in rudnike. Po navodilih je bilo treba osnovati referat za statistiko, ki je imel nalogo, da sbira, obdeluje in objajvija vse statistične podatke iz gozdarstva in lesne industrije za vse območje stare Jugoslavije. Podatki so se zbirali po vprašalnib polah ip obrazdb, v katerih je bila razporejena vsa snov raznih panog gozdarske ;in lesnoindustrijs'ke dejavnosti Vsi Spredaj navedeni lastniki so bUi obvezam izpo-lniti vprašalne pole in obrazce in jih v predpisanem roku vrniti okrajjicmu oziroma banovitiskemu referentu za. gozdarstvo. Okrajni referent jc obdeloval podatke za dkraj -in jih. tako obdelane dostavljal banovini. Na banovini so sumarno obdelavali v^sako dejavnost .posebej; te banovinske sumarije so ipoSifjali Ministrstvu za gozdove, ki je končno vse pudatke statistično obdelalo. Na ta način je bila kvaliteta -zbranih statističnih podatkov ,neposredno prepuščena samim tedanjim la,s,tnikom gozdne posfesti. Metodologija teh navodil ni predvidevala nobene objektivne kontrole ali kak drug način zbiranja statističnih podatkov, ki bi slone) na kaki obstoječi znanstveni sta- tistični metodi. Izjemno jc !ji!a v pavodilih določena tu.di možnost ^nkottrftnja Bicsttiih in vaSkih hišnih gospodarjev za ujfDtavljanje porabe lesa. Ankete kot mstrumeiit za dopolnilna poroSiIa in inoretitoo popravo iivrScnih ocen porabe lesa 50 v navodilih samo načelno omejene, brez kakrSoih koli podrobnejših in natančnejših navodil za uporabo na terenu. To je pa praktično pulčalo vsaikemu okrajnemu gozdarskemu referentu ia drugim organom -na terenu prosto izbiro o natinu i7,vedbe ankete kakor tudi glede Števila anketiranih gospodarjev. Zaradi nezanesljive evidence, za katero so podatke obirali sami številni lastniki gozdnega pcwestva, potem zavoljo relativno majhnega dela gozdov, ki so bili zajeti z gozdnoureditvenimi elaborati in bi mogli nuditi elementarne statistične podatke o gozdnem fondu ter končno zaradi pomanjkanja široke mreže statističnih oTgancrv, ta poročevalska služba ni mogla nuditi pričakovanih razultatov. V resnici se je mogla ta služba uveljavljati in izpopolnjevati le v sami praksi, V tem pa je U služba obstojala le prav kratek čas zaradi izbruha druge svetovne vojne. Tukaj je treba dodati Še neke razloge, ki so delno objektiLne narave, delno pa subjektivne in rlci ,so praiv gotovo vplivali na kvaliteto zi i rani h statističnih podatkov Ni izključeno, da je bil program teh navodil v nekem smisk morda tudi mak«imalističen, ker je na mah zahteval obilico izvirnih statističnih podatkov, za katere prej ni bilo nobenega obvestila. To je vsekakor o-rgane na terenu pa-č demoraliziralo, zatO' SO spo-ročaili podatke ne da bi jih prej pregJcdajli, čc so ■natančni in ipopoltvi. K temu je v,sokakor prispevalo tudi razmerje kadrov do birokratskega državnega aparala, ki je izhajal iz kcmstitucionalne slabosti tedanje družbene ureditve. Toda po>leg teh objeiktivnih razlogov kaže, da so se statistika in nijcne zahrteve zaradi inercije gledale vedno kot nekaj, ka.r je po pravilu zadnje in se sprejema Jtot izredna ijj neprijetna dolžnost, namesto da bi bilo razmerje ravno in. povsem o-l>rnjcao -in da bt bila statistika temelj vsakemu raci™alnemti pJanskemu gospodarjenju. To je tukatj omenjeno tudi zaradi ;tega, ker danes ob docda novih pogojih ne moremo reč), da smo ustvarili popolnoma enako razmgrje do statistike pri vseh naših Jtadrih, to je razmerje, kakršnega po woji veljavi in mestu v družbi in gospodars-tvu tudi zasluži. Po omenjenih navodilih ^sn zbrani statistični podatki iz gozdarstva in lesne industrije na vsem teritoriju bivže države in so podajali stanje s .koncem leta 1938. Te podatke je objavilo Ministrstvo za gozdove in rudnike leta 194D. Iz prej navedenih razlogov se ti pcwlatki ne marcjo sprejeti kot neoporečni statistični podatki, ter vsak t)' opiranje nanje vsebuje nevarnost pospl oženja, ki lajiko povsem zastre pravo orientacijo o stanj'u gozdnega fonda. To posebno velja za problematične podatke o uporabi lesa v .stari Jugoslaviji. Sovražnikova otupacija stare Jugoslavije je prizadela sistem poročevalskih služb, ki je na terenu jcl komaj delovati. Povsem je razumljivo, da med okupacijo ni moglo hiti niti govora o kakem enotnem sistemu evidence in statistike v gozdairstvu, Oknpator je naše gozdno bogastvo potisnil v službo vojrtih ciljev in skrbel, da brezoibzirno izkoristi vse gozdne objekte, kjerkoli se mu je na terenu nudila .možnost. Pod takimi pogoji je okupatorska administracija imela zgolj po-treho za evidenco IzvrSenih seČenj, medtem ko so .bile vse druge dejavnosti v gozdarstvu zanemarjene. Jasno je, da doba okupacije potemtajkem predstavlja veliko praznino v zajemanju našega gozdnega fonda, k«r je bila kontinuiteta starega iporočevalskega sistema docela /prekinjena. Neposredno po osvoboditvi dežcJe se je za potrebe planskega gospodarjenja poikazala kot ena najvažnejših nalog, zbiranje osnovnih statističnih podatkov p stanju gozdnega fonda tako v kvantitativnem (pregled lesnih mas, površina zemljišč 1. dr.) kakor v 'kvalitativnem smislu (struktura .gozdinega fonda po lastništvu, po lipih gtjjitve in vrstah drevja itd,). Te podatke je bilo treba preskrbeti za vse podrofjc KLRJ, a posebej Se aa vsako ljudsko 'republiko. Edini podatki, ki so bili v tem času na voljo, so bili ;stati5tični 'podatki iz leta !939-. Državni statistični urad FLRJ je (predelal te podatke po republikah in v njih po okrajih. Tako je vsaka republika .imda osnovne toda samo orientacijske elemente o stanju svojega gozdnega fonda. Ti podatki so bili n dveh razlogov zgolj orientacijski: prvič, natin zbiranja, o čemer smo prej .govorili, jim je jeraal potrebno zanesljivost, a po drugi plati so sečnje, izvirSene med okupacijo, v mnogočem iapremenile velikost skupnega fonda lesne mase, ka;kor tudi prejšnjo- splošno strukturo gojitvenih gozdnih tipov, vrste drevja, sestojev in dr, Zavoljo tcjga je Drža-vni statistični urad tudi organiziral anketo o sečnjah, izvršenih med oiupadjo. Anketa se je vodila po okrajnib gozdarskih referetitih. Ker v mnogih okirajlh ni bilo strokovnega gozdarskega kadra, zato tudi rezultat! te ankete niso bili povsem zanesljivi. Vendar so bili- ti podatiki edini statisti Sni'podatki, 'ki so služili kot osnova 'pri izdelavi perspektivnega plana gozdarstva in lesne industrije, v trenuticu uvedbe družbenega plana v naäem gospodarstvu, V plaivskem obdobju je uveden v gozdarstvu in lesni iindustriji sisteffn planske in operativne evidence, iki je v glavnem orientirana na to, da spremlja izvrševanje planskih naloig. Ta evidenca obsega i.zkoriSčanje glavnih in postranskih gozdnih proizvodov, obnovo in vzgojo gozdov, roedtem ko so bili ostali vaini faktorji, ki vplivajo na stanje in izpremembe gozdnega fonda, Se le v drugem planu. Evidenca je v glavnem spremijala inpremembe, -ki so nastale v tedanjem državnem ali zadružnem sektorju lastništva, medtem ko je ibil privatni sektor izven organizirane cv.idence. Pa tudi sam državni sektor ni bil v celoti zajet s to evidencö;' V prvem 'planu je bil -zgolj sektor republiškega značaja, a državni sektor lokalnega znaEaja je bil spremljan Le v toliko, koJikor je bli obvezan nasproti splošnemu družbenemu planu kot njegova dopolnitev. Ta sistem evidence Se je 'trierrja! skladno z izprcmembam! same jnetodologije planiranja. S primerjanjem osnovnih planskih pokazateljev, so se vzpoTcdno primerjaJi tudi pokazatelji .planske evidence {od osnovnih skupin proizvodov do zbirnih, do -ključnih itd.). Razen tega so pogoste ■izpremembe v gozdarskem aparatu imele velik vpliv tudi na izprtmembo organizacijskih oblik evidence, kar se je brez dvo-ma odražalo v kvaliteti samih podatkov. Iz-premembe v organizacijskih oblikah upravljanja z gozdovi so ustvarjale težave pri rekonstrukciji evidenčnih podatkov iz katerekoli -dejavmosti gozdarstva. Bili so primeri, da sc je celotna do-kumentaclja ob reorganizaciji na nek naJin Izgubila. Jako sko-pi podatki take evidence niso imogli zadovoljiti potreb tekoče in perspclctivne gospodarske politike v gozdarstvu. Za vodenje gospodarske politike, temelječe na stvarnih dejstvih, so v p-rvi vrsti neobhodni zanesljivi podatki o s-kup-nem gozdnem fondu in njegovi strukturi iz ra'Znih gledišč. Kot drugi važen element je poznanje količinske porabe lesa, kakor tudi kategorij potrošnikcuv po namenu in krajih porabe. Na osnovi te^a ti se mogli uvesti ukrepi ^^ racionalizacijo uporabe in varčevanja z lesom. 2a pridobivanje osnovnih linformacij o stanju gozdnega fonda v celoti, je bila leta 1947. organizirana hitra inventarizacija gozdov na vsem teritoriju F LR J. Metoda je dovolj znana vsem, ki so v tem fasu aktivno sodelovali -pri inventari-zaciji. Zaradi hitrice, s 'katero jc bilo to delo izvršeno, kakor tudi zavoljo udeležbe precej velikega Števila nezadostno strokovnih kadrov, ti podatki niso povsem zadovoljivi. Poprava podatkov z revizijo iz leta 1951 je s planom dolgoročne osnove sečen j dala podatke o celotnem gozdnem fondu, s katerim danes ■razpolagamo. Po vsem tem predstavlja .inventarizacija v resnici resno in veliko statistično- akcijo, izvršeno pri nas po osvoboditvi. Druga'večja statistična akcija pri nas je bila izvräena z anieto o porabi lesa v vaikih hilnih gospodarstvih na teritoriju FLRJ, izpfeijana v letu 1952. Ta anketa je bila izvedena na pobudo bivŠe Glavne; uprave za. gozdarstvo LR Srbije, Rezultati so sjužili komisiji za integracijo gozdnega fonda FLRJ, -ki je v letu 195?. sestavljala dolgoročni plan za izkoriščanje in obnovo gozdov. Ta anketa je resen pojkus^ da se'problemu količinske porabe Jesa približamo na znanstveni načirj s sodobnimi statističnimi metodami. Ne glede na to, kako posamezni gozdarski stro-ko-vnjaki gledajo in occnjujejo rezulta-te te ankete, je ta gotovo resen korak .naprej k izpremcmb! statističniJi metod v gozdarstvu. Ako torej izvzamemo te statistične akcije,, ki so bilc izvedene v kar velikem Časovnfem razmakoj in v jako skrčenem obsegu evidence, lahko odkrilo rečemo, da pri nas v gozdarstvu ni bilo nobenega sistema uirejenc statistične službe. Se več; ,po izvedeni decentralizaciji in debirokratizaciji državnih upravnih organov, izgleda da je prejšnja kirepka resorna povezanost centrale z organi na terenu, glede evidence vseh dejavnosti gozdarstva, docela oslabela. Medtem ko so druge panoge dejavnosti skonccntrirale svojo evidenco in statistiko v repu-bliSkih zavodih za statistiko in e.videnco ter s tem i^vrSile tudi znatna kvalitativna in kvantitativna izboljšanja, je gozdarstvo glede statistike in evidence popolnoma zaostalo, K temu je doprineslo tudi dejstvo, da so Šele od leta 1951. republiški zavodi z Zveznim .zavodom za statistiko in evidenco določili v svoji organizaciji mesto tudi statistiki za .gozdarstvo. Ravijo. lo je terjalo tisto prekinitev, ki je nastala v vodenju evidence in statistike v igoztäarstvu, po izvršeni reorganizaciji državnih gospodarskih organov. Zato je bilo mogoče -izvesti anketo o porabi lesa. kakor tudi priprave za uvedbo noVega sistema poročevalske službe v statistiki gozdarstva. Izhajajoč iz spoznanja, da je povsem logično in upravičeno, da se široka mreži"! statističnih organov na terenu izkoristi tudi za oirganizacijo statistike v gozdarstvu, je Zvezni zavod za statistiko in ev-idenco odredil, da se uvede nov enoten sistem poroče-\'alske službe za statistiko gozdarstva Tia vsem področju FLRJ, 2e proti koncu leta 1952,-je delala skupina gozdarskih in statističnih strokovnjakov na sestavljanju novih navodiJ za vpeljavo poroČevalsJte službe v statistiki za gozdarstvo. Predloge navodil so pretresali tudi z gozdarskimi strolkovnjaki i-z vseh ljudskih republik, ter je na podlagi njihovih predlogov m pripomb prišlo v drugi poJovici 1953, do končne jredakcije navodil. Navodila so stopila v veljavo 1. januarja 19.^4. in že se v smislu teh koncentrirajo v republiSkih zavodih vsa poročila, ki jih pravila določajo. Glavna značilnost tega sistema je, da jcimlje ea osnovno enoto opazovanja cel teritorij okrajnega — mestnega ljudskega odbora. Tako je v tem sistemu, izvzeto le nekaj posameznih primerov, dosledno izpeljan teritorialni princip. Iz njega izhaja obveznost za vse poročevalske cjio4e, ki upravJjajo in nadzirajo gozdove, da vsa poročila, ki jih določa ita sistem, dostavljajo tistim statističnim uradom, ki so teritorialno pristojni za ta del gozdnega fonda. To je važno iz nekaj razlogov. Prvič, pristojnost republiške uprave za gozdarstvo za upravljanje in nadzorovanje privatnih in zadružnih gozdov, za katere skrbijo okrajn) in mestni ljudski odbori, ni takega značaja, da bi docela .zagotovila vse potrebne podatke s tega področja. Drugič, na terenu vse FLRJ so okrajne, in mestne statistične pisarne, ki zbirajo in obdelujejo vse spredaj omenjcne.gospodarskc in družbene dejavnosti. Ker ta služba prav .dobro deluje in daje povsem kvalitetne podatke, potrebne za usmerjanje ostalih dejavnosti, bi bilo docela neoportuno, Če bi te organe ne izkoristili in jih ne ibi izvežbali za potrebe gozdarske,,statistike. Tretjič, v perspektivi 'bodoče, organizacije gozdarske službe, se je upoštevala potreba (ne glede na to, kako bo njena končna oblika z zakonom precizirana) olkrajev — mest, kot bodoče komune, ki bo vsekakor internirana na problc-mih gajitve in iskoriSčanjja gozdu v na svojem t^ritonju. Zato je potrebno, da se ji zagotove v^i potrebni podatki za u&pešno vodstvo gozdnogospodarske politike na njenem področju. V navodilih je predviden različen metodoloSkl postopek pri .ugotavljanju podafk&v iz posameznih odsekov gozdarske cJejavnosri, in to po sami naravi materije. V pretežnih primerih je določeno, da se statisti Sni podatki naslonijo na obstoječo evidenco, ki jo je treba prikrojiti 'posameznim 'službam, ki so določene v navodilih. V kolikor pa take evidence ni, jo je treba organizirati tako, da bo ustrezala potrebam tega sistema, V ,posebnjh primerih so predvidene komisije .za ocenitev tistih podatkov, kjer ni nobenih evidenčnih podatkov ali pa so le-ti nezanesljivi. Te ocene smejo služiti le kot dopobitev nepopolne evidence, a v nekih primerih tudi kot korektura sumljivih evidenčnih podatkov. To velja zlasti za ugotavljanje podatkov o splošni porajbi lesa. Ves sistem ima 16 osnovnih obrazccv, od katerih se eden (oni o gojdiiem fondu} sestavlja vsako peto leto, a pogozdovanje je razdeljeno na dela v pomla-daoski in jesenski sezoni, o katerih se dostavljata polletno dve poročili. Vsa ostala poročila se pošiljajo enkrat na leto. Predmet opazovanja v tem sistemu je celotni gozdni fond in vse njegove kvalitativne, in kvantitativne izpremcpbe v določenem Časovnem obdobju ter vsi drugi 'pojavj, ki so tesno povezani s teroi iapremembami Faktorji, ki povzročajo izpremembe v stanju gozdnega fonda, so v glavnem zajeti v temle redu; a) pogozdovanje, ne glede na to, katerikrat se to izvaja (primarno in sekundarno), b) vsa meliorativna dela na gozdnih tleh in v g^ozdnih kulturah, c) proirvodnja glavnih in postranskih gozdnih proizvodov, d) celotna poraba lesa, e) vse gozdne Škode, nastale po raznih uzurpacijah, f} vsa dela na izgraditvi gozdnih komunikacij, za ureditev gozdov, za zagrado hudournikov, g) Število in I'azpored zaposlenih kadrov v gozdarstvu. Posebno poročilo zajema najvažnejše elemcn'te lovskega gospodarstva. Ta sistem ima vsekakor svoje pomanjkljivosti. Te se bodo najbolje pokazale v samem praktiSnem funkcioniranju te službe. Toda ne. glede na vse njegove pornanjkij,ivos-ti, predstavlja ta sistem, za onim iz leta J939. prvi resen poskus, da se celotna dejavnost vseh gozdarskih panog organizirano statistično zajame. To se danes v gozdarstvu občuti kot ena najnujnejših potreb. Vsekakor bosta življenje i o praksa popravila naorda neke nezadostno in nejasno obrazložene postavke v sistemu v oganizacijskem in metodološkem sniislu. Toda enkrat se moira začeti. Tukaj jc treba poudariti Še neko dejstvo. Statistični organi na terenu kažejo več vnljc in vztrajnosti pri utrjevanju toga sistema kakor nekateri naš) gozdarski strokovnjaki, To 'izvira ud tod, ker sc mnogi naši kadri Šc niso otresli dediščine v .nepravilnih od-nošajih do statistike. Zaira
  • eta, zbranega in razvrščenega po zastarelem, togem in neživljenjskem s-istemu, marveč irnajo-lirŠe prosvetne i» znanstvene 'naloge. Znansfn/eno-raziskoval ne naloge zahtevajo, da gre večji del ab ranega gradiva v Studijske zbirke, ki naj se stalno izpopolnjujejo, urejajo po najnovejših znanstvenih vidi-kih ter razvrJčajo tako, da so predmeti čim laze dostopni za znanstveno obdelavo. V tä namen so seveda potrebo! vel'dci,, ustrezno urejeni in opremljeni prostori za shranjeva.nje in proučevanje priro-dnin Kot »zemlja stikov, ikriziSČ. in razpotij« v vsakem in tudi v gcoJoäkem in klinia-toložkem pogledu je Slovenija prava naravoslovna zakladnica, odlikujoč se posebno s florističnim in favnistiČnim bogastvom. Prav to bogastvo je vzpodbujalo-in privabljalo narav ozn anstVene strokovnjake k proučevamju. Zato je Slovtnija dežela naravoznanstvemh tradicij. TakSen -položaj narekuje kulturno dolžnost in gospodarsko potrebo, da se naravoslovne trradicije dostojno nadaljujejo in izpopolnjujejo. Pri rod os lovni muzej naj bo s svojimi Studijskimi in razstavnimi zbirkami živa in verna podoba naSega prirodnega bogastva v malem ter zariSČe-■prirodoslovne dejavnosti, povezano z domaČimi in tujimi naravoznanstveuimi ustanovami. Njegova poglavitna znanstvena naloga je v tem, da proučuje prirodne posebnosti slovensJcega ozemlja ter seznanja z njimi domači in tuji svet. Delo sistematiiino-analitičnega proučevanja naše prirode je vsaj v glavnih potezah žc opravljeno. Prihaja čas sintetične obdeJave prirode v smislu bioIoSko-ekoloških celot, njihove opredeli-tve nasproti sosednim pokrajinam ter njihovega pomena za življenje slovenskega Človcika. To je dosegljivo predvsem s fitospcio-ložkim .načinom proučevanja vegetacije, s katerim naj se ugotavljajo prirodne enote nale tako pisane vegetacijske odeje z njihovo fioristiČno-ekoloSko' samostojnostjo, jgodovinskim razvojem, zemljepisno razširjenostjo, razvojno dinamiko,, gospodarsko vrednostjo. Tako proučevane in vsestransko dokumentirane rastlinske združbe (fitocenoze) so najboljša podlaga za študij živalskega sveta in njegovih življenjskih enot [zoocenoj:). Rastlinske in živalske združbe skupaj pa ustvarjajo tiste prirodne, organsko povezane in biološko uravnotežene življenjske enote (bio-cenoze), ki naj bi hile končni cilj r:ašega biološkega raziskovalnega prizadevanja, povezanega s študijem vseh činiteljev mrtve narave {geoIoško-pedoloSke podlage in kjimatičnih pogojev). Ta geobiocenotična smer proučevanja narave naj ne bo samo vodilo za muzejske znanstvene delavce pri njihovem raüisk oval nem delu, marveč naj prihaja do izraza tudi v muzejskih razstavnih -zbirkah. Le-te naj predočujejo organske ^rirodne enote (filocenoze, zoocenoze in geobiocenoze) v njibovem resnitncm življenj sle em okolju {biotopu), seveda v poenostavljeni obliki, Jci pa fco vendar dovolj nazorno in prepričljivo predoievala prirodrtine v njihovem' okolju in njihovi vzajemni odvisnosti, ne pa iztrgane iz celote in brez naravne medsebojne povezave. Istočasno naj prihaja v razstavnih ibirkah do izraiza razvojna ideja, prepričujoč ljudi o razvoju vsega organskega sveta. Nauk o razvoju življenja na zemlji in ideja celovitosti vse narave sta irajdragocenejši pridobitvi naravoslovja, ki v največji meri oblikujeta SloveSko miselnost, xjjtVarjajoe pravilen ■Sivljenjski nazor tn rarionalno podlago ^a človeško gospodarsko-tehnično prizadevanje. Razvoj naravoslovnih ved ter njihov vse večji pomen v intelektualnem in ekunoms'kein življenju narodov narekujeta potrebo po razširitvi in preureditvi tudi naSega Pri rod os lovnega muzeja. V ta namen pa je potrebno Živo idejno in konkretno sodelovanje najžiriih strokovnih krogov, ki imajo -neposreden ali-vsaj posreden interes, da se naS muzej razvija po začrtanih načelih. Med temi strokami ni na zadnjöin mestu igozdarstvo kot ena najzajetnej^ih in najpomembnejiiih pri-rodnogospodarskih dejavnosti slovenske zemlje. Napredek Ln popularizacija priro-doslovja z namenom, da se oblikuje pravilno pojmovanje narave kot organske celote z določenimi razvojnimi smermi in določenim razvojnim procesom ter da se ustvarjajo čvrsti temelji prirodnogospodarskim .strokam, kakrSna je zlasti gozdarska, je velika in neposredna naloga Prirodoslovnega muzeja in dolžnost, ki obvezuje vvstvo. Lovska družina Podvelka pa ga je izvolila za ifastnega člana. Najsrečnejsi jc, kadar živi sredi pohorskih gozdov na Rdečem bregu v svoji idilični lovski koči, kamor še vedno čil rad zahaja. Tov. ing. Janko Urbas je v«e svoje plodno Življenje .posvetil našim gozdovom in jih napolnil z iispehi svojega dela ter slovensko gozdarstvo bogato oplodil s silami svojega ustvarjalnega duha! Ob visokem in pomembnem življenjskem prazniku mu želimo slovenski gozdarji še mnoga srečna leta! KrajnSiJ SODOBNA VPRAŠANJA KONFERENCA GOZDARSKIH rAKULTET V Skoplju Jc bila mcscca junija t. 1. 'kotifciciica vscb eozdarskih fakultet, oztioma gozdarskih oddelkov na vseh jugoslovanskili visokih šolah. Zadnja lakn konferenca je hila pred tremi leti v Sarajevu. Medfakultetna koiifcrcuca jc imela namen prctresti pereča vprašanja, med njijni predvsem trajanje šLtidija, nai:ela glede učacga načrti in reüma, namen fakultetnih gozdnih posestev in u.ikladitev znanstvenega raziskovalnega dela. Vprašanje trajanja Šludija, .števila in vrste predmetov ter obremenitve Študentov z določenim številom uČniU ur ob upt^tcvanju Studijskih vaj in medUudijske prakse se javlja na vi-eh fakultetah oziroma v vseh stroknh. Stodentoin jc treba na eni strani dati sodobno osnovo za uspešno strokovno delo v prak.ti, ki pri sedanjem razvoju ved in ob splošnem tehničnf.m napredku zahteva lazne dopolnitve, na drugi strani pa vidimo, da študenti po-trebujcjo za dokončanje Študija mnogo vec časa, kot ga predvideva učna doba na fakultetah. Dandanes -si uspešnega Eludija ne moremo predstavljali hrej istočasnih vaj ali laboratorijskega dela. Za to pa so potrebni ustrezni pripomočki. Za gezdarski Študij jc v tem smislu Se posebej potrebno lastno gozdno posestvo, kjer naj bi sc študentom med študijem omogočilo aaioruo povezovanje predavanj s prakso. Po tridnevnem vbcstranskcm pretresanju vprašanj, ki zadevajo vse naše gozdarske fakultete, so bili sprejeti naslednji sklepi: I. Trajanje Stadija Razširjeni delokrog udejstvovanja g-oiciarskega inienirja, posebno na področju cksploa-tncijc m predelave lesa, postavlja v primerjavi s predvojnim stanjem vse večje zahteve gltdc učnega nnčrta in njegovega izvajanja na gozdarskih fakultetah. Zraven tega je pu vcJini v uinih načrtih tudi predvojaSka vzgoja. Študij je postal tako obsežen, da ga povprečen sluüatelj nikakor ne more dokončati prej, kakor v petih letih. Ugotavljajoč to sUcje, jc medfakuUelna konferenca pnäla do sklepa, d;) je pouk nujno podaljšati vsaj na 9 semestrov. Zv.išajije števila semestrov pa morD stremeli k vskladitvi dosedanjega obsega Študija in ne k povečanju obsega ali števila ie uvedenih obveinih predmetov. Tedenska obremenitev ziiaia oa nekaterih /akultetah tudi Čez 34 ur. Z devetimi semestri bi se ta obremenitev zroanjäaln na okrog 30 ur tedensko, upoStevajoč, da traja semester, vkljiiJno z vajami, povprečno 15 tednov. V smislu navedenega priporoča konferenca fakultetam, naj pristopijo k reviziji veljavnih učnih načrtov v zvej;i z zmanjšanjem obsega posameznih in zdruitevanjem nekaterih predmetov, kjer je to možno. 11, Režim ponka Konferenca jc ugotovila na vseh faJtultelah zelo visoko število absolventov, ki so končali šolo, niso pa !e diplomirali. Na tako visoko število absolventov je vpllvab zraven drugega prvenstveno tudi to, ker Študentom v Času študija niso bile postavljene pravočasno in zadostne obveznosti, ki bi opravile učinkovito selekcijo. Da bi se kritično stanje popravilo .in da bi Študenti pravilneje ^remljali pouk ter pravočasno dokoiiJavali študij, priporoča konferenca, naj ^e izvedejo sledeči ukrepi: 1. Fakultetni sveti naj predpikjo omejitve vpis v višje semestre Med njimi mora biti c^bveznost, da je za vpis V 5, semester potrebno opraviti izpite iz vseh predmetov prvega leta. 2. Fakultete predpišejo vrstni red peilagajija izpitov in se o tem medsebojno obvestijo. 3. Poleg predavanj in vaj na faikulteti se smatrajo ikot sestavni del pouka tudi terenske vaje (šolska praiksn) in ck,?kurzije. Za iivajaiije tega neizogibnega dela pouka je treba zagotoviti potrebna sredstva, kar bo hkrati izboljšalo in pospeiilo Jtudij. Zaradi boljšega razvoja pouka se priporoča tudi veČjo uporabo kolokvijev. 4. Z namenom, da bi se pregledalo, poglobilo in povezovalo med itudijem doseženo znanje ter se uporabilo pri reševanju konkretnih oalog, je konferenca sklenila, da mora vsak študent pripraviti diplomsko delo iz strokovnih predmetov. Sprejeto diplomsko delo brani kandidat pred komisijo po vseh opravljenih Izpitiii. 5. Razčiščeni uČni naČrti, programi in statuti, ki bodo izdelani po novem zakonu o univerzah, bodo med fakultetami medsebojno izmenjani najpozneje do konca ;!imskcga semestra 1951/55. 6. Konferenca priporoča, da sosedne -katedre oziroma zavodi fakultet organizirajo medsebojne sestanke zaradi vskladitve učnih programov v okviru predpisanih učnih na£rtov. III. Postdiploroski Etudij Kav zadeva postdiplomski študij, ki se lahko izvaja na več načinov, poudarja konferenca velik pomen nadaljnjega dviganja kadra, ki jc na delu v operativi. Ta način nadaljnjega izpopolnjevanja je nujen vsled tega, iker omogočajo^ revidirani učni načrti in programi samo prldobivauje splošnega strokovnega znanja, dočim so operativi pri reševanju posameznih dejavnosti potrebni specialisti z večjo 'poglobitvijo v določeno problematiko. Guatiarsk« fakultete imajo nalogo, da [udi v tej smeri, s pomo(jo sodelovanja operative, omügoJijo nadaljnje strokovno razvijanje kadruj v. - Po vsem tem je konfcrcnca mnenja, da bi bilo za ta način izpopolnjevanja, strokovnih kadrov potrebno zainteresirat! tudi Zvezo gozdarskih druStev FLRJ. Vsled tega naj se zaprosi imenovaiiG Zvezo, da pristopi v sodelovanju z vsemi fakultetami k proučitvi možnosti, nafinov in pogojev postdiplomskcga študija z ozirom na potrebe operative in da v tem smislu izdela potrebne predloge. Tako po«tavljerjo in obdelano vprašanje bi bilo labko predmet posebne medfakutteLne konfercnce ter predstavnikov ostalih zainleresiranih ustntwv in organizacij, IV, Fakultetna gozdna posestva ). Naloge fakultetnih gözdnih posestev so naslednje: a) da omogočijo študentom gozdarstva stalno, org^iniiirano in smotrno izva.janjc terenskega pouka in Šolskih terenskih vaj. da se teoretična podajanja snovi mogla uspešno povezati z delom na terenu; b) da služijo kot objekti za znanstveno raziskovalno delo; e) da služijo v demonstrativne svrhe, kjer bi se prikazovale sodobne metode naprednega gozdnega gospodarstva; d) da perspektivno postanejo vzorni gospodar-ski objekti. 5. Upravljanje in gospodarjenje goidnih posestev je treba urediti s posebnimi predpisi. . 3. Iz dohodkov teh gozdov je treba 'kriti stroSke tudi za: a) terenski pouk, šolsko terensko praksa študentov in znanstveno raziskovalno delo; h) investicije, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog taksnega posestva. 4. Glede na naloge teb posestev, jih je treba oprostiti davia in obresti na osnovna sredstva. 5. V tem duhu je jiotrebno naknadno «estaviti in preko Zveze goadarskih društev FLRJ takoj predložiti dopolnitev osnutka zveznega zakona o goadovib, V. Znanstveno raziskovalno delo V ivezi s perečimi problcAiii znanstvenega raziskovalnega -dela je konferenca sklenila; 1, Znanstveno raziskovalno delo na. gozdarskih fakultetah je po možnosti treba usmeriti Čim bolj k reSevanju vprašanj, ki so ozko- povezana s pr&blemi gozdnega in lesnega gospodarstva. 1. Fakultetam se priporoča, da po svojih moSnostih in potrebah izdelajo orienlacijske načrte znanstvenega raziskovalnega dela. Načrti pa morajo biti dovolj elastični, da bi se vanje lahko naknadno vnašale nove. nujnejše t^me in morebitne spremembe. O tüh načrtih naj bi se fakultete medsebojno obveSČale. 3. Priporoča se, da se uredi povezava in sodelovanje fakultet z obstoječimi gozdarskimi in lesnimi znanstvenimi raziskovalnimi ustanovami po spceififnih pogojih posameznih republik. ■!, Fakultetam se priporoča, da si v pomot pri Jelu medsebojno posredujejo literaturo, 5. Priporoča se fakultetam, da zaradi spoznavanja Širše javnosti s strokovnimi publikacijami posvetijo več pokornosti njihovim recenzijam. Zraven navedenih sklepov so bik v diskusiji izmenjane še mnoge izkušnje in pogledi ■i namenom, da bi izboljšali in poenotili Študij na naiSih jjozdarskih fa'kultctah. Ing. Zdravko Turk IZ PRAKSE NAKLADALNE RAMPE Kakor je ^nano, je ^ri eksploataciji gradov kapaciteta 'traniporta lesa najvažiiejSa, kljuina kapaciteta. To dejstvo smo posebno težko obJutili v letih izrednega gospodarskega napora 194S—-1952, ko so bile našemu gozdarstvu in lesni industriji postavljene posebno teikc ualoge. Kapaciteto ^eSuje lesa je bilo rnogoüe povečati z uvedbo motornih lag in 7. uporabo prostovoljne delovne sile, kapaciteto predelave lesa pa 7 uvedbo večih izmen delavcev na iagah in v lesnoindustrijskih obratili. Kapaciteta transporta pa je daleč zaostajala, zaradi česar je ostajal izdelani les predolgo v gozdu in se kvaril (posebno btikovijia L 1949/50), na5e narodno gospodarstvo-pa je trpelo objutno Škodo. Primanjkovalo je namreč živinEkih vpreg oiiro-ma opreme in tovornih avtomobilov. V teh letih 50 podv^emali razne ukrepe za čim racionalnejšo ureditev ic pospeševanje transporta. V transportu, ki je bi) organiziran po verižnem (potočnem) sistemu so bile osnovane tudi delovne brigade, da bi tako odtekali gozdni pioiivodi skozi vse leto enakomerna iz goida, Za pospeSitcv bamionskega prevoza pa so bile — z iznajdbo ing, Fr. Raincija uvedene poiebne nakladalne rampe. Uvedba oaJcladalnih ramp se je pospeševala z vserni Brtdsfrv.i, čisto kampanjsko, brej podrobne proučitve vseh okoliSčin. Cesto je bilo -treba premagati tudi aktivni in pasivni odpor posameznih strokovnjakov, pa tudi nakladaleev jn Šoferjev Pri tem sc "je pa šlo včasih predaleč, v domnevi pač, da je nasprotovanju kriva k konservativnost, ki se pojavlja bolj ali manj ob väaki uvedbi novotarij. Temu pa nt biln vedno tako, temvcE so bile -odporu vnrok večinoma objektivne okoliščine. Precenjevanje pomena lanvp in dejstvo, tla; so jih uvajali tudi tam, kjer ni hilo za to potrebnih pogojev, jih jc skoraj popolnoma diskreditiralo v oč<;K operative. Ko jc zaradi zmanjšanih scČcnj pritirs-k poimstil, so podjetja ratnpe sploh zavrgla, odrekajo ji vsakn koristnost in marsikateremu opcrativ-neinu vodji je odvraten že samo spomin nanjo. Mnenja sem, da jc takSnc ekstremno gledanje nepravilno in da je ob določenih pogojih nakladalna rampa koristna naprava. Spričo stremljenja po večji rentabilnosti poslovanja podjetij sc pojavlja danes i>Dva naloga: nujno zinanjJanjc proizvajalnih stroškov, Jtajti l&s^ proizvodi so dosegli ie težko zmogljive cene. ki še vedno naraščajo. V strukturi cene lesne surovine pa je najvažnejša postavka transport, saj znašajo prevozni stroSki gozdnih sortiineutov v splošnem cca Yi njihove vrednosti fco vagon ali fco mesto uporabe. Za pocenitev izdelkov je torej najnujnej.^a pocenitev prevoznih stroškov. Zato jc Ireba pri.poročati, da podjetja ponovno iu brcK predsodkov proučijo eventuelno uvedbo nakladalne rampe. Prepričan sem, da bi ob določenih pogojih labko znatno prispevala k zmanjšanju prevoznih stroškov. Doslej v naših revijah tega vprašanja žai nismo kritično obravnavali Nismo analizirali njenih dobrih in slabih strani, temveč je -bilo pMploäeiio negativno mnenje. Dobro .bi bilo, če bi podjetja in posamezniki poročali o svojih izkušnjah % nakladalno rampo, -da bi dosegli objeklivno oeeoio in iznajdbo pravilno iikoristili, če se bo izkav.alo. da prevladujejo njene pozitivne strani. Te vrstice naj bi bile torej spodbuda za kritično razmišljanje o nakladalni rampi. F. S, GOZDNA UPRAVA — MESTO 2A ŠOLANJE GOZDNIH DELAVCEV K članku v Gozdarskem vestniku 1954, štev. 1/2 »Strokovna izobrazba m Šolanje gozdnih delavcev« naj iz obiska pri gozdnih upravah v Nemčiji v septembru preteklega leta na kratko opišem, kako izobražujejo jia gozdnih upravah v Nemčiji gozdne delavce v kvalificirane delavce. Na mednarodnem kongresu v Stuttgartii, ki je oh udeležbi dele-jratov IZ cele Evrope o-bravnaval vprašanje dviga 'proizvodnosti v gozdarstvu in v lesni mduslriji, so si udeleženci ogledali vzorno ^spodarjenje n» gozdni upravi Fur^tcnberg^ pri Donau-Escbitigenti. Tu so lahko videli, kako izvajajo na terenu predla'f^ane ukrepe la dvig proizvodnosti v gozdarstvu. Na osnovi ugotovitve, da kvalificirani kader ni osnova za dvig proizvodnosti samo v industriji, tcmvef tudi v gozdarstvu, posvečajo posebno pozornost prav vprašanju strokovnega Šolanja delavca, ki je zaposlen v gozdu, Veteposestvo Fürstenbcrg^, ki je urejeno z znano neinSko pedantnosljo, ima za seboj Že nad 100 lc( std^o tradicijo urejenega gospodarstva. S sisteiniitiinim delom pri gospodarjenju in gojenju gozdov, ki rastejo na peSčeiijaku (Bundsandj-tein), so dvignili donos gozdov na fi m^ lesa po ba (bor in jelSa). Uprava skuša pridobiti za svoje go&dove kader stalnih gozdnih delavctv, Zanje gradi na primernih mestih stanovanjske hiše in jih nastanjuje v gozdu. Iz teh stalnih gozdnih delavcev vzgaja nato kader kvaJificiranih gozdnih delavcev. Potrebno izobrazbo si gozdni delavci pridobijo na sledeči natin; Gozdni delavci — navadno mlajSi — sklenejo z upravo pogodbo o učni dobi, Nato jih dodelijo v uÜenje mojstrom, ki morajo biti iiufeni io strokovno izprašani gozdni delavci. Učna doba traja -dve Itti. Med uEnn dobo ddavci-učenci ne smejo biti zaposleni pri pretežkih delih, Mojster jih poui^ujt v ravjianju z orodjem, o tehniki podiranja, o prikrojevaoju in sortiranju lesa, o delu v drevesnicah, o sajenju, o izpopolnjevanju in gojitvi kultur, V posebnih tečajih se seznanijo s higieno dela, z nevarnostmi gozdnega dela, dobijo pouk o preprečevanju nezgod, o prvi pomoči pri nezgodah itd. Poleg učenja pri svojem mojstru, O'biskuje učenec enkrat tedensko nadaljevalni tečaj, v kalercm poučuje revirni gozdar, ki moia imeti opravljen izpit za kvalificiranega delavca. Na upravali s takSnim poukom so učilnice opremljene z vseni sodobnim nradjcm in opremo, ki se uporDblja v gozdarstvu. Po dveh letih uČne dobe položijo učenci izpit za pomotnike. Izpit polagajo pred komisijo, ki sestoji iz šefa uprave, revirnega gozdarja in enega kvalificiranega gozdnega dclavca. Po izpitu mora vajenec kot delavec delati n,-ijinnikov {veÜinoma gozdnih veleposestnikov). Kot je raividno iz navedenih podatkov, je -večina gozdne površine v zasebni posesti. Po najnovejäü službenih cenitvah znaša lesna zaloga v norveSkih gozdovih 330 nulijonov ra', dočim je letni prirastek ocenjen na 12,5—13 milijonov m" (brez skorje), Najvaincjše vrste gozdnega drevja io smreka, bor in brwa ter nekatere vrste listavcev. Od skupnega letnega prirastka odpade okoli 2 milijona m® na trdi les, ostalo pa na iglavce (smreka in bor). Zaradi različnih rastiščoih pogojev prirastek v različnih predelih države občutno variira. NajboljSi pogoji za rast so v nižinskih legah notranjusti južne Norveike. Povprečna produkcija stavbnega lesa Je po končani vujni dosegla 7 milijonov m^ letno. Ostiili del etata predstavljajo di"vn in slovhni les. ki ga porabijo za obnovo kmetijskih poslopij. Za primer racionalnega iik^riSčanja le.sa kot surovine govori dejstvo, da porabijo za kurjavo samo 10% celotnega letnega etata in t« samo les najslabše kvnli-tete. Drva jc na Norv^kcm v veliki meri zamcjijala električna energija, saj proizvaja Norveäka poleg Sviec v Evropi relativno najveJ električne energije na prebivalca. Današnja neprimerna razvrstitev gozdov po debelinskih razredih sili merodajne faktorje, da morajo letni etat stavbnega lesa za prodajo občutno zitianjSevati, če se v bndoČc hočejo izogniti splošnemu pomanjkanju lesa kot surovine. Predvidevajo, da se bo v naslednjih If)—20 letih etat znjäal na 6,5 milijonov m^, kar je še vedno za 05—1 milijona m'' nad večletnim predvojnim povprečjem. Skrb za proizvodnjo Norveikl gozdarji si ze nekaj let prizadevajo, da bi povečali procfuktivno.st svojih gozdov in razširili gozdno površino. Menijo, da predvideno povečanje lesne proizvodnje za 50% v prihodnosti ni pretirano optimistično. Ukrepi, ki bi to povečanje-omogočili, hi bili nasJedoji: 1. Boljše upravljanje ü gozdovi in regeneracija nezaraSČenih gozdnih povrSin, ki se trenutno ne izkoriščajo smotrno lesno proizvodnjo. litsuSevanje primernih zamočvirjenih zemlji.ŠČ in dreniranje preko mere vlažnih gozdnih tal. 3, Pogozdovanje obalnih področij zahodne in severne Norveške, S to akcijo upajo povečati gozdno površino za 4000—5000 km". 4, Ustanavljanje državnih drevesnic za množično produkcijo gozdnih sadik in gradnja modernih suiilnic za pridobivanje semena po vseh gozdnih predelih drŽave. 5, Leta 1952 jc bilo posajenih '10 milijonov sadik in pričakujejo, da bodo število v nekaj letih podvojili, Gozdaritka zakonodaja Gozdarska -zakonodaja je na NorveSkem lelo popolna. S svojiini predpisi uspešno Miti gozdno proizvodnjo in ^krbi za čim boljše upravljanje z gozd-ovi, Prilagojena jc karakterju norveških gozdov in stremi za čim večjo produkcijo lesne ma.ie. Najvažijcjii med zakoni je lakozvani »ZaSfitni lakon-n iz leta 193'' ki redvidcvi naj bo v v^aki upravni enoti ustai>ov]jena gozdarska komisija, -ki naj skrbi la niceovo dosledno izvajanje. Med nalogami gojdaiskiii komisij je tudi sploino pospeicvanjc gozdarstva in po.puIarizaci]a gozdarstva med prebivalstvom. Administrativno ip.vräcvanjc tega zakona kontrolira kmetijsko ministrstvo, pod katero spada celotno gozdarstvo. Prvi clen zakona pravi, da lahko zasebni posestniki sami odkazujejo drevje za sečnjo in skrbijo za svoje gozdove vse dotlej, dokler je njiJjovo delo v skladu s splošnimi načeli umnega in racionalnega gozdarstva. Takšen sistem dela v norveškem gozdarstvM bi lahko Slika 1. Poskitsna ploskev na meji gozdne vegetacije (9S0m) z meteorološko postajo. V sredini stoji prof. Mork, zelo ug'edni norveški gozdar. Sliltii 2. Največja norveška državna drevesnica v Sonsterudu imenovali svobodno gospodarjenje z odgovornostjo, ki je možno samo ob sedanjem stauju gozdov in nicntaliteti noTvelkih privatnih lastnikov, V siuJaju, če gozdni lastnik ne postopa v smislu omenjenih splošnih določb o j-acionalnem gospodarjenju z gozdovi, ga pokliče na zagovor posebna gozdarska komisija zaradi nestrokovnega odfcazovanja drevja za sečnjo ali podobnih Jiapak. Pri prodaji lesa je treba vplačati 2% vrednosti v gozdni fond, ki ga uporabljaj« ža razne izdatke upravljanja gozdov. Zakon nadalje omejuje paSo v go.zd&vih in vsebuje posebne določbe za zaEJitne in gospodarske gazdove, V zadnjem času raziskuje NorveSki raziskovalni institut problem škodljivosti paše na regeneracijo gozdov. Podatki o tem pa 5e niso sistematično urejeni in posplošeni. I,eta 1947. je bila s ciljan, da se povečajo investicije v gozdarstvu izdana odločba Ü plačevanju iiivesticjj.ske i)ri.S:toj:bioe, Višino pristojbine določajo vsak« leto posebej in se spreminja s ceno !&sa. Variira od 2—J norveških kron (t. j. S4—294 deviznih dinarjev). Sistem i-biranja in plačevanja je isti kot za gozdni fond, denar pa se lahko uporablja samo za finajiciranje najrazličnejših gozdnih invcstieij v cilju povečanja gozdarske proizvodnje, Pred vojno je bila mreža gozdnih Jconiiitiil;a.cij na Norveškem rtdka. in so imeli ntkateri manj dostopni predeli äc karakter priyoidov. Prijavni ravnatelj sole za gozdne delavce v Sönstergdu je naju s pTijateljem odpeljal i svojim osebnim avtomobil&m v takäcn neodprt goidni predel, ki leži v bližini ävedske meje. Po kratki vožnji smo zavili na novo ^OJLdno kainionskc ccsto, ki je feila 5elc v graduji. Delo na cesti je veJji del mehanizirano, saj je gradnja zaradi razmeroma poloinega terena olajšana in i uspehom lahko uporabljajo buldožer. Gozdovi v tem predelu so popolnoma ohranjeni, lesna Ealoga pa Ino^no presega njihovo ekoino-mično iTierD, kar je tudi ^a norveške razmere redek primer. V odpiranju nedostopnih gozdnih predelov z gradnjo komunikacij' vidijo norveški gozdarji va^cn .ključ za povečanje intenzivnosti (fozdnega gospodarstva. Med gozdarskimi zakoni je vredno omeniti tudi Zakon o merjenju Itjsa iz leta I95S Ta zakon predvideva ustanovitev odborov aa merjenje lesa v med seboj loScnih odsekih oziroma »a vsak okolij posebej. Pravila ^a merjenje doiioia država. Po .zakonu iz leta 1892. merijo okrogli les /n izvoz uradno pooblaSčeni merilci, kar se je pokazalo kot pravilno za prodajalce in za kupec lesa. Organizacije Norvežani imajo vee gozdarskih združenj, ki igrajo pcHtnembno vlogo pri razvijanju gozdarske inarjosti in populariziranju gozdarstva v deželi. Norveško gozdarsko druStva {Det norske skogselskap), ki je bilo ustanovljeno leta 190S, Je organizacija gozdnih posestnikov, Iti ima cilj delati za ohranitev in razv^ij privatnih goidov. Svoje sekcije ima v vsaki upravni enoti. Zveza norveških lastnikov gozdov (Norges skogcicrfoibund) zastopa ha nacionalni bazi interese majijSib gozdnih posestnikov. Zveza ima v vseh upravnih enotah države 22 prodajnih organizacij. Zveza Ln prodajne organizacije nadzorujejo trŽne pogoje, organizirajo prodajo, financirajo seEnjo in razne gozdne investicije. Zveza la-stnikov gozdov ii leta 1950 (Skogbruksf&reningcji av 1950) zastopa interese okoli 100 največjih norvcäkih lastnikov gozdov. Člani zveze so tudi mnoge velike industrijske druKbe celuloze in papirja, ki imajo svoje lastne goüdove, iz katerih črpajo surov i IM). Za borbo proti gMdnim poüaroni je bila let.i 1912 ustanovljena takozvnna gozdno-požarna zavarovalna družba. Njena naloga je, da organizira uspešno gašenje gozdnih požarov. Družba je v sodelovanju z veleposeatniSkimi gozdnimi ustanovami osnovala v gozdnih predelih poŽamo-obrambne postaje ter obiutno zmanjšala število in obseg požarov. K uspehu je pripomogel tudi uEitikoviti zakon o gozdnih požarih Prav tako imajo «voje strokovne orgaatzacijc tudi kupci kot so Zveza tesno-kemiiJnih predelovalcev. Norveška zvüza ijdelovalcev papirja in druge, vse s sedežem v Oslu. Šolstva NajviEjo izobrazbo v gozdarstvu nudi kjnetijska visoka iola s svojim odieltom la gozdarstvo. Svoj sedež ima v Vollebclkku, slikovitem zaselku SO km južno od Osla. Na fakulteta sprejemajo kandidate, ki so absolvirali gimna>zijo ali srednjo strokovno gozdarsko Solo jn opravili obvezno triletno prakso na vzornih gozdnih obratih, ki jih predpiše fakulteta. Tu se kandidat podrobno sporna z značajem gozdarske stioke, poleg tega pa se nauii opravljati vsa gozdarska dela s pomočjo najmodernejšega orodja. Tudi med študijem se kandidati praktično izpopolnjujejo. Srednjo gozdarsko izobrazbo posredujejo 3 državne gozdarske srednje šole Posebno zanimiva in za naSt razmere poučna pa je šola za gozdne delavce s sedežem v Sonsterudu v bližini švedske meje. Ravnatelj Sole Saxhaug nam je prijazno razkazal Šolske prostore, delavnice in mali muzej gozdarskega orodja. Predavatelji posredujejo uČenccm tcovel.tJno inanje, teiiSče dela pa jc tudi tukaj na praktičnem delti, ki ga demonstrirajo stari izkuieni mojstri. Sota si prizadeva, da popvlari^ira moderflo go^divo orodje, k» se jc obneslo prt delu v skandinavskili joidovih. Ravnatelj šole pravi, da je gozdni delavec na svojem delovnem Tiiestu prostorno lo^ea od iiptoänega napredia tehnike, kater^i industrijski delavec osvaja takorekoč vsakodnevno, Zato je poglavitna naloga ^ole, da ^ewani teüajnikc 7. najmodernejsiro gozdarsJclm orodjem in to predvsem s tchniEne plati. Tu poleg lahkih tipov sekir in žag ja 1 osebo (lisičji rep) vzbuja pozornost zlasti najnovejša motoma faga norveške tvrdke JO-BU. Tcika je JO.lOkg, ima moE KS in 75 cm. Ta tip motorne žagt je pri gotdnib delavcih zelo razširjen, saj jo uporablja ie 5000 od 20,000 aktivnih gozdnih dclavcev. Značilno za vse demonstrirano orodje v šoli pa je, da je prirejeno za individualno delo v gozdu, t. j. üa posameznike. Pri razgovoru sva s tovarišem omenila, da Slika 3, Pn obiranju semena (Betula verrucGsa. var. inascrica) uporabljajo pripravne zložljive aluminijaste lestve Slika 4. Pravilni dtzi posvečajo v šoli za gozdne delavce posebno pozornost. Delo z lahko motorno žago znamke jO-BU nameravamo tudi pri nas osnovati «liČno šoJo, Ravnatelj nama je prijavno predlagal, da bi njegova Sala z veseljem sprejela 2 oaša gozdarja, ki bi prisostvovala njenemu šest-tedenskemu tečaju ter bi njene pozitivne metode in izkušnje prenesla v jiašc razmere. Značilna je izjava ravnatelja, da za opravljanje dela v gozdu ni več potrebna fiiična moč delavca. Dobro opremljen gozdni delavec lahko svojo tclcsDo silo nadomesti s sodobno tehniko dela, ki omogoča tudi slabo razvitim delavcem uspešno delo v gozdu. Znanstveno ddo in osebna opažanja V zadnjih letih se je v norveškem goidarstvu močno razvilo znajistveno delo- VeČ:no od tega opravlja Državni znanstveni inštitut (Det norskc skogforsoksvesen) s sedežem v Wüllehekku- S tovarišem in^. Knsom sva bila na dvomesečni praksi pri tem inštitutu, ki je bil ustanovljen leta 1017. Že okali 25 let vodi uspešno delo inštituta praf. Erling Eide, ki naju je prijazno sprejel. Institut obravnava biološke, ekonomske in tehnične probleme ter se je prav letos preselil v moderno, arhitektonsko dognano, igracibo, Zaradi relativno mrtve sezone (julij, avgust), sva bila dodeljena bioinekemu odseku inštituta in sva opravljala prakso pri genetiku prof. Rudenu in prof. dr. Morku, znanemu norveškemu gozdarju. Genetik Ruden se intenzivno bavi s problemom vegetativnega razmnoževanja iglavcev (smreka). V višinskih smrekovih gozdovih, postbno na gornji meji gozdne vege- tacije je namreč vegetativno razmnoževanje smreke s pomočjo aakoreniiijenja spodnjih vej sploScn pojuv. Vsako leto vodi obiranje enoktnih poganjkov t. i. plus Hrcvcs (t. j, dreves 2 dobrimi geiittski-mi osnovami), ki se nahajajo v vseh gozdnili predelih države. PoUknjcncc sadijo v rastlinjaku v posEbtio preparirani niuskovit, ki je uvožen iz Amerike. V rnstliniaku se temperatura in relativna vlaga regulirata avtomatično, vendar naprava še ne deluje popolnoma in zato uspeh vegetativnega ra^mnuJevanja ie nI iiadovoljiv, {V Ameriki in NemJiji je ta problem žc uspešno rcJen. V Nemčiji uporabljajo .kot otsnovo poäcbno keraifno maso, ki jo pr/jizvaja naka nemška kcmitna tvrdka.) Genetik Kuden je pred par leti odkrit brez<) svojevrstne nisti, ki jo smatra m poschno varieteto, Imenoval jo jc Betula verrucosa, var. maserica. Posebnost te breie je v njeni znaiilni grfasLi rasti, pa teksturi pa je slitoa cvetastemu javoru. Uporabljajo jo dragoceno pohištvo in dosega 10 kratno ceno navadnega lesa. Prof. Ruden poklanja veliko važnost njenemu nadaljnjemu širjenju. Vsako leto oberejo vse seme vseh znanih primerkov te breze. Pri obiranju upuraliljajo 3 m dolge in lahke aluminijaste lestve. Drugi del prakse sva s tovarišem opravila na poskusnem objektu prof, Morka, ki leži okoli 350 km severno od Osla, v planinskem predelu, arcalu planinske breze, ki je slabe tehnične kvalitele (drva za kurjavo). Tu se prof. Mork med .drugim intenzivno bavi s konveT.zijD brezovih gozdov v iglaste gozdove. Za. natanEno preučevanje ekoloških pogojev je v tem predelu postavljenih na raznih nadmorskih višinah 6 meteoroloških postaj, ki so bile v zadnj-ih letih izpopolnjene z najmoderuejSimi ineteoroloSkimi instrumenti. Vsaka postaja ima avtomatiSno napravo, ki grafično predoČuje jakost in smer vetra, avtomatični mcrllec za padavine, ki grafično beleži količino padavin v teku enega meseca, na vsaki postaji pa merijo tudi dnevno temperaturo 1 cm pod zemljo, na jemeljski površini in v viSini 2 m natl zemljo. Postaje obratujejo samo .štiri poletne mesccc. Z njimi določajo tetratcrme, ki so važne la rastišEnc pogoje različnega gozdnega drevja. V tem planinskem predelu so žc od leta 1930 na Slr<)ko zasnovane poskusne ploskve, na katerih preizkušajo razne načine sajenja in uspešnost sajenja spomladi, poleti aH jeseni, prilagodljivost sadik in semena raznih izvorov (med drugim je tudi smreka iz Harza) ter učinkovitost gnojenja J. različnimi umHnimi gnojili- Poskuse opravljajo « sadikami in semenom smreke in rdečega hora. Kakor pri nns, je tudi na Norveškem Kclo pereče vprašanje goidne paše. Da bi defi-nitivno ugotovili njeno Škodljivost na regeneracijo gozdov, uporabljajo- omenjene poskusne ploskve tudi v ta namen Vsak poskus poteka namreč na dveh analognih ploskvah, od kaiterih je ena ograjena z SiČno ograjo ,in Živini nepnstopna, doJim jc druga cieograjena in se lahko živina v njej nemoteno zadržuje. Vsaka parcela in tudi vsaka posamezna sadika je kartirana, vsako leto pa vodijo ločno kontrolo o uspehu poskusov. 2 natančno evidcnco in s posploäenjcm dobljenih podatikov bodo toČuo ugotovili, kolika je Škodljivost paše na regeneracijo gozdov, ki imajo podobne ekološke pogoje, SliČue poskuse delajo tudi v raznih drugih predelih Norveške. Kolikšna je pomembnost gozdarstva v norveškem gospodarstvu, vidimo iz dejstva, da predstavlja vrednost izvoza lesa, finalnih izdelkov in celuloze trenutno 25 do 30% skupnega norveškega eksporta. Praksa na NorvdJkcm je tovarišu in. meni mnogo koristila. Vsi ljudje, s katerim.i sva se sestalo, su bili izrcdrio gostoljubni in prijazni. Dosedanji norveJki gozdarji še jiiso imeli priložnosti pokazati nam svojo naklonjenost, saj sva bila. med prvimi jugoslovanskimi gozdarji, ki so po vojni obiskali Norveško. Zato je -/;n3Čilna izjava genetika prof. Rudena, da sva na Inštitutu tretji m Četrti Jugoslovaii, doČIm sta prvi io drugi gost iz nak države dve drevesi Picea omorlca, .ki se prav dobro počutita v malem arborctumu fakultetskcga parlca. Ing, Branko K o r b e r KNjlŽKVNOST IZSl,A JE KNJIGA, KI NAJ BI JO VSAKDO POZNAL, POSEBNO PA SE NASI GOZDARSKI IN LESNOINDUSTRIJSKI STROKOVNJAKI! Reclnkcija »Nnve proizvodnje« jc storila iiašetnu lesnemu g-aspodarstvii in gozdarski stroki ic dokaj uslug. Polcf varnih str[>kovnih člankev^ v posamczniii Številkah »Nove proiz\'odnje« je v preteklih Ictili izdala naslednje strokwrie brojtirc; lag. Franjo Rainer. Vpliv güxOov na vodni reiim (slovenska naklada je rsTiprodana, na razpolago jc šc srbska; cena 50 din), ing, Lojse Žumer, Lesna moka [ccna 5S din) in dr, Maks Wriiber. Prirodnogospodaraki temelji razmejevanja g^ozdnih in kmetijsk'ih ^eraljiš^ (vs^ naklada je razprodana). Pred kratkini pa je uNova proi?.vQdnja« založila novo stroko-vno knjigo i naslovom »O gospodarjenju z lesom v LR Sloveniji«. V njej so -objavljena polotila, diskusije in sklepi posvetovanja joadarskih in lesnih strokovnjakov, ki je bilo letos 25. in 24. januarja v Celju. Vsebina te strokovne knjige bo vedno aktuaLna in ne bo nikdar ;;iistarela. Tako važna, pouJna in (koristna je, da bi jo moral poznati vsakdo, ki dela v Itsni in gozdarski slrokf. Zaradi tega je tudi izäla v ielo visoki nakladi. Cena izvodu je 150 din. Čeprav je tiskana satno v slovenskem jeiiku in s kratkim povietkom v srbolirvn5f.ini. posegajo po njej tudi naroJniki iz ostalih Tialih republik. Veliko nesorazmerje med potrebami po lesu jia eni stran! iu kapaciteto gozdov na drugi strani ni obtiltoo samo v Sloveniji, marvet ga opažamo kar povsod po svetu. Sedanja poraba lesa, ki je bila v zadnjih Ictili dokaj zmarijSana, je glede na kapaciteto naših gozdov ie vedno preveli^ za lfc,s je treba najti in nuditi potrošnji druge materiale, ki naj pomagajo reäiti vprašanj; pomanjkanja lesa. predvsem drv za ogrevanje in kurjenje, gradbenega ali ostalega lesa, ki se v raznih oblikah iiporablja za neštete namene. Predvsem je potrebno vsepovsod poskrbeti za kar najvefjc varJcvanjc z lesoui in za najracionalnejše iakoriEčanje le«nc surovine, K varEevanju morajo prispcv.^ti vse gospodarske strtfke, ki potrebujejo in uporabljajo les v raznih oblikah, predvsem veliki potroJniki lesa: gradbeništvo, i-udniki, iovaine cetuloj(c, roehanitno-lesna .induslrija, promet itd,, ki so vsi v lastnem interesu dolžni čimbolj pomagati, da bi se aktualno vprašanje kar najhitreje resüo. Pri tem bodo prav gotovo sodelovale tudi one gospodarske stroke, ki izdelujejo ili bi mogle izdelovati proizvode, .ki so uporabljivi kot nadomestek üa les in za lesne izdelke. V knjigi »O gospodarjenju z lesom v LR Sloveniji« jc o tem toliko napisanega, da jo pta.v ^iradi tega mora poznati vsak naä člo-vcik MlLOS MEHORA: «GOZDARJEV TONČEK« Ob prvem svitu plane Tonček iz postelje k oknu, vesel dneva, ko ga bo ded gozdar povedci v temni gozd, o katerem je ie kot ciciban slikal, da v njem prebivajo le vile in palčki. Dedkov vrt je drevcsnica, kjer rastejo sadike za zasajanje goljav. Da, tudi Tonček je lani sadil s .svojimi tovariši pionirji, Toda v go?,du nista srečala niti vil niti palčkov. Delavci v gozdu trebijo suhljad, otroci nabirajo gobe. Tam äumi skozi gozd potok, umirjen z lesenimi in kamnitimi pregradami. Jasli za seno pa pričajo, da je v blkžin! tudi srnjad, ki tukaj dobi zimsko hrano. Ded odreja drevesa xu ptrtck, sekira udarja, inatorna la^a 'brni, drevesa padajo. Delavci jih lupijo in reicjo v hlode, iubjc pa spravljajo za odvoz, saj pride prav za strojenje kol. Veje z iglicami pa zlagajo, ker pojdejo v kotle, da iz njih pridobijo diSeia olja, Dnigod ^opet tešejo tramovje in Selciniikc pragove, izdelujejo drva, delajo kope in' kuhajo v njih oglje. Ni borovih deblih pa so pritrjeni lončki, v katere se i'z zarezanega debla cedi smota. Po obedu pri ogljarjih nadaljujeta dedek in TonJek lariimivo pot. Pod luhom smreke p»kaic dedrJc Tončku beJe črvičkc in hroäEe, To so lubadarji, nevarni g^oidni ikodljivci. Po leseni drti drvijo hlodi in se nabirajo nedalcÜ ccste, od koder jih odvažajo s kamioni. Tudi gozdna železnica, ličnica in splavi na reki pomagajo pri prcvoiu lesa, ki prihaja na ža^o in v tovarno, odtod pa gre deloma na ladje in v tuji svet. Se ko je Tonček zvečer utrujen zaspal, je v sanjah zopet doKiv'jal vse to, kar je podnevi videl v gozdu. tt V 32 posrečenih enobarvnih slikah, opremljenih z enakim Številom kitic, je izSla v izdaji »KmcEkc knjige« risanka Miloäa Me h o re. [V isti založbi je izSla tudi srbohrvaJka izdaja.) Knjiga je najboljše, nevsiljivo propagandno sredstvo za naSe ponirje pa tudi za njihove odrasle svojec. Dolžnost gozdarjev je, poskrbeti, da «Gozdarjev Tinček« prodre (to sleherne osnovne sole. -(ii d i , Vi. B e 1 t r a m PREDPISI UREDBA O SEČNJAH GOZDNEGA DREVJA (Uradoi list LRS, St. 30 od 5. S. 1954} 1. Č!en V go/.dovih je dovoljeno sfckati samo na podlagi sefneg'a dovoljenja ali seŽne^a naloga, in šele potem, ko je stoječe drevje odkazano zn posek. 2. Člen Posebno seČiio dovoljenje ni potrebno sečnje v goidovih, za kalcrc je potrjen gojdnogospodarski načrt, kolikor sečnje v posameznem letu ne presegajo količine lesa, določene za to leto. Vendar je treba v takih primerih priglasiti nameravano icčiijo okrajni (mestni) upravi za gozdarstvo jiajpoaneje en. mescc pred nameravano sečnjo, Ce uprava za gozdarstvo v enem mcsecu po prejt-mu priglasitve ne sporoči pripomb zaradi neskladnosti nameravane sečnje z gozdnogospodarskim načrtom, se sečnja lahko začne. 3. Člen Posebno sečno dovoljenje ni potrebno za sečnjo v gozdu, za katerega je iidano dovoljenje za krčitev ali la sečnjo na golu, 4. Člen 2a izdajo dovoljenja za sečnjo so glede na to, kje icži gnzd, pristojni.: 1. občinski ljudski odbori za sečnjo do lO^irm drv letno za lastno porabo v prosil-cevem gospodarstvu; 2. okrajna (mestna) uprava za gozdarstvo za sečnjo do 100 stoječega ksa letnu, rožen v primeril) iz 1. točke tega člena; 3. uprava za gozdarstvo l.RS za sečnjo nad LOOm^ stoječega lesa letno. Za sečnjo v gozdovih splošnega ljudskega premoŽenja, ki so v upravi okrajnih in mestnih ljudskih odborov, velja kot sečno tlovoljenje pogodba, ki jo sklene okrajna (mestna) uprava za gozdarstvo s prevzemnikom sečnje. i. Clcu Za iidajo dovoljenja iTi krčittv goida, ^a seÜcnjo na golo ter üa sečnjo redkih, iredčenih ali gospodarsko posebno pomembnih drevesnih vrst, la ka.tere je lo določeno s predpisom driavnega sekretarja za gospodarstvo LRS, je pristojna Uprava za gozdarstvo LRS, 6 Člen Sečni ualog izda okr:iina {mpstna) uprava 7a gozdarstvo, če je to potrebno ii gozdno varstvenih rajlofov po 50. členu zakona o gozdovih ali po drugih posetnili predpisih, ali pa če to naroči pristojni vlšjt drinvni organ iz ra;logov drSaviie varnosti. Cc izda okrajna (mestna) uprava za gozdarstvo po prvem odstavku tega člena sečni nalog za seČajo nad JOOm® stoječega lesa, mora to sporočiti Upravi za gozdarstva LRS. 1. člen Sečno dovoljenje se ijida na proSnJo lastnika, posestnika fiKirom,i upravitelja gozda. .ProEnja i;a sečno dovoljenje mora obsegati zlasti: podatke o prosilcu (ime in bivališče oziroma sedež), zcmljiSkokojiJnc podatke in podatke o. kraju, kjer se namerava sekati, podatke o količini in vrsti lesa, podatke o Icm, kdo bo izvrSil sečnjo i» o namenu sečuje. Te podatke morajo obsegati (udi priglasitve scČnje po 2. čltnu te uredbe. ProäRje za seCno dovoljenje se vlagajo v primerih iz t, točke 4. člena te uredbe pri pristojnem občinskem ljudskem odboru, iicer pa pri pristojni okrajni (mestni) upravi za gozdarstvo. Okrajna (mestna) uprava za gozdarstvo poSlje prošnje za seČno dovoljenje, za katerih reiSitev je pristojna Uprava za gozdarstvo LRS. tej upravi s svojim m,acrjem. Uprava za gozd.irstvo LRS mora obvestiti pristojno okrajno (mestno) upravo za gozdarstvo o izdanih sečnih dovoljenjih. 8- Člen Pristojni organ sme izdati sečno dovoljenje samo. če nameravana sečnja ne nasprotuje določbam 2. in 15. do 16, člena zakona o .gozdovih, in samo v mejah, ki jih dovoljuje družbeni plan. Glede količin lesa, za katere se izdajo sečna dovoljenja na območju posameznega ■okraja (mesta), mora.jo organi, ki so pristojni za izdajo sečnega dovoljenja, vskladiti svoje delo. Pri izdaji sečnega dovoljenja je ^treba upoštevati tudi količine lesa, ki se posekajo na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, količine lesa, za katere se izdajo seČn! nalogi ter količine lesa, ki se podro zaradi naravnih nezgod. 9. čl«i Sečno dovoljenje se izda z odločbo. Odločba mora obsegati podatke o tem, komu, za katero gozdno zemljišče, za kakine količine m la katero vrsto lesa se izda sečno dovoljenje. V odločbi o sečnem dovoljenju se laliko predpišejo tudi nkrepi za gojitev in varstvo ^ozda po izvršeni sečnji (pogozditev, prepoved paše In podobno). Zoper odločbo, s katero se izdaja sečnega dovoljenja v celoti ali deloma odkloni, je v osmih dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na višji drzavol organ 10, Člen C« se dovoljena sečnja ne izvrši v enem letu po izdaji sečnega dovoljenja, njegova veljavnost ugasne. Veljavnost sečnega dovoljenja se ne more podaljEati. n. Člen Določbe 7. do 10. Člena sc primeino uporabljajo tudi pri prošnjah za dovolitev krčitve gozda in sečnje na golo. 12. clen SeEni nalog se lida z ndločbo. Odloiba raora obsegati zlasti podatke o tem, kdo mora posekati drevje, na katerem gozdnem zeraljiStu, kaišen les mora posekati in v kakSnem roku. Zoper seini nalog ima lastnik, posestnik oiiroraa upravitelj gozda pravico do pritožbena Upravo ža gozdarstvo LRS v treh dneh po prejcmvl sečnega naloga. Uprava za gozdarstvo LRS mora reäiti lako pritožbo v treh dneh po prejemu. 13. člen Na podlagi pravnomočne odloEbe o dovolitvi sečnje C/iiroma sečnega naloga in na [lodlagi priglasitve sečnje po gozdiiogospodar^kein načrtu odkaže drevje la posek gozdarski uslužbence, ki ga za to pooblasti okrajna (mestna) uprava za gozdarstvo. Odkazovanje drevja ni potrebno, Če Je dovoljena krčitev ali sečnja na golo. 14. tlen Sečnja ie mora izvršiti strokovno pravilno po načelih umnega gozdnega gospodarstva in po posebnih predpisih o higienskih in tehničnih varnostnih ulcrepih pri iikoriSčaiijii g^izdov, 15. cleii Se.kati je dovoljeno praviloma samo od 1, okto.bra do 3J, marca. Za sečnje v višinskih gozdovih laJiko organ, ki je pristojen za dovolitev seJnjc, gledt; na vremenike in druge krajevne razmere določi drugačen Čas sečnje. V katerih krajih se Uejejo gozdovi za viSinske g[>-zdove, predpišejo okrajni (mestni) ljudski odbori. 1/jemonia lahko organ, ki je izdal sečno dovoljenje, podaljša čas sečnje, določan po prvem oziroma drugem odstavku tega Jlena: 1. če je t^i nujno potrehnr) iz gozdnovarstvenib razlogov; 2. Če se je sečnja zakasnila zaradi vremenskih ali naravnih nezgod; 3. čc je sečnja potrebna zaradi nujnih popravil poslopij in drugih objektov, ki so. bdi poEkodovani po naravnih nezgodah. Dol-oČbe prvih dveh odstivkov (cga člena ne veljajo za sečnje, ki jih je treba izvršili na podlagi sečnega naloga. 16. Člen Posekani ali podrti les se sme spraviti ia gozda iSelc potem, ko je Eigosan. Žigosanje lesa opravijo gozdarski, uslužbenci, ki jih iza to pooblasti okrajna (mestna) uprava la gozdarstvo. 17. Člen ■Določbe le uredbe o sečnem dovoljenju, rečnem nalogu .ler o odkazovanju in žigosanju lesa veljajo tudi ta. gozdno drevje v drevesnih pasovih, ki varujejo tla pred vetrom, peskom aJi vfldo, in za sečnje na gozdnatih pašnikih, Določbe te uredbe o žigosanju lesa veljajo tudi za vsa druga gozdna drevesa, ki rastejo zunaj gozda (na vrtovih, med njivami, na dvoriščih, v vodnih strugah in podobno). J S. clcn Z denarno kaznijo do iO.OOO dinarjev ati z siaporom do 30 dni se kaznuje^ 1. kdor nc izvr.^i ukrepov, Iti ie mu predpišejo po drugem odstavku 9. Člena te uredbe; 2, kdor nc izvrši sečnega naloga. 19. člen Tehnična navodila za izvrševanje le uredbe izda po potrebi Uprava za gozdarstvo LRS, 20. a=n Ta uredba velja od docva objave v »Uradnetn li^tu LRS«. S Um Hncm preneha veljali pravilnik o dovolilvi sečenj ter o caKinii in (asu izko-riSianja gozdov (Uradni li^t LRS, üt 17-72/52). St. U-I39/5i Ljubljana, dtic 29. julija 1954. hvrSni svet Ljudske skupščine ' Predsednik: Ljudske republike Slovenije Boris Kraigher 1. r. ODREDBA ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O OMEJITVI PREDELAVE LESA IGLAVCEV (Uradni list LRS, 5t. 30 od i. S, 195-1) . 1, člen Srednji premer, pod katerim je po 2, členu zakona o omejitvi predelave lesa ij^lavcev jjrep.ovedaoo Siagati hlodovino iglavcev, se doIoJi: 1. z aOem j.a okraje Radovljica, Kranj, Šoštanj in Slovenj Gradec, 2, s 2-1 em za okraje Črnomelj. Kočevje, Novo mesto, Maribor okolica in Po.stojtia in za mesto Maribor. V vseh drugih okrajih in mestih ^naia srednji premer 22 cm. 2. Jlcn Za izjemo od prepovedi tesanja tramov in okroglega lesa iglavcev po 3. členu zakona je .dovoljeno tesati (rame izglavcev v hribovitih krajih, kjer bi bilo drugajno izdelovanje iu predeiovanje nesorazmerno JraJje Earadi visokih spravilnih ali prevoznih stroSkov do žage in nazaj, če so framl namenjeni za graditve v kraju kjer je bil les posekan, ali v njegovi okolici, Za tesan je tramov po prvem odstaivku je potrebno posebno dovoljenje, ki ga iuda okrajna (mcstaa) uprava zu gozdarstvo v sečnem dovoljenju ali pa s posebno odločbo. 3. Člen Les iglavcev, ki ga je sicer mogoče uporabiti ;ia tehnične in druge industrijske namene (za žaganje, tesanjC; za gradbene namene, la jamski les, kemijska predelavo in podobno), je Ea izjemo od prepovedi po prvem odstavku ilena zakona dovoljeno predelati v drva samo v takih krajih, kjer za kurjavo ni drugega lesa in tudi ni inogoČe zamenjati lesa iglavcev I drugačno vrsto kuriva oziroma kolikor taka i;amenjava ni mogoča in so drva namenjena samo za uporabo v lakih krajih. Za predelavo lesa iglavccv v drva po prvem odstavku tega člena je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda okrajna uprava za gozdarstvo v sečnem dovoljenju ali pa s posebno fjidloČbo. V tem dovoljenju je treba navesti količino drv, ki jih je dovoljeno' napraviti. 4. Člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSf, Si. U-)37/j-t. Ljubljana, dne 29, julija 1954. l^vrSni svei Ljud.ske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik; Buriš Kraigher !. r ODLOK O UPORABI EKONOMSKIH INSTRUMENTOV ZA FINANČNO SAMOSTOJNE ZAVODE, KI SE UKVARJAJO Z GOJITVIJO IN EKSPLOATACIJO GOZDOV (Uradni list FLRJ, St, 33 a djie 4.Vri].1954) 1. Finančno samostojni zavudi, ki se ukvarjajo z gojitvijo in eksploatacijo gozdov, lahko uporabljajo v letu 1954 v polnem zocsku sredstva^ vplačana kot amortizacijo, ki je obsei^etja v ceni lesa na panju, in sicer tako del, ki je namenjen za nadomestitev osnovnih sredstev, kaikor tudi del, ki je namenjtn za rc-kcvnstrukcijo in vzdrževanje obsIojeJih ^moglj ivosti- 2. Zavodi \i prejšnje toEke obračunavajo in vplačujejo obresti od osnovnih sredstev po sploänih predpisih, ki veljajo za gospodarska podjetja, in sicer po letni obrestni meri %% od vrednosti osnovnih sredstev. 3. Celotni dohodek eavodov iz t. točke te^a. odloka pomeni doseženo vrednost rednega ■donosa in drugih gozdnih proizvodov in pa doseženo vrednost iirednega donosa Ce se od celotnega dohodka odbije celotni izdatek, se dobi celotni presežek, v katerem je obsežen tlobiick jn dohodek od doscicncga i^rcdnejta donosa. Tako dobljeni cclotni preseždc se Jteje za dobiček, ki je zavejzan razdelitvi in otidavčcnju po splošnih prcdpisib, ki veljajo za gospodarska podjetja. 4. Ta od'ok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ<', uporablja pa se od 1. av^fusla 1D54. R. p. ät. 333, Beogra.d, 30, julija 195stajali sinovi v številnih vrstah in celih sestojih ter hiteli poikrivati jcuiljo svojih očetov. Boru je postal kras, kamor g;a je posadila podjetna goidarjeva roka, nova domovina. Zrasel je z njegovim osrčjem kakor KraSevec in se z "njega ne da vei iztrebiti. Z osvoboditvijo tn priključitvijo kraškega sveta k matični zemlji Sloveciji se začenja druga zlata, doba kraškega pogozdovanja. Po dolgem odmoru je pngozdo- valno 'delo uiivcin -in doživelo doslej neviden razmah. Ob p-omanjkanju semena, sadik, drevesnic, orodja, sLrokovnega .kadra so se lotili Kraševci pogozdovanja z veliko vnemo in najboljšo voljo. Zares da prva pogoi pogozdovanju krasa, ki nam odkrivajo mišljenje pionirjev kraškega pogozdovanjii m njihovo delo, tako bo tudi ta sbo.inik o krasu govoril potomcem o našem prizadevanju. Z njim se hočemo hkrati oddolžiti našim "trdnim kraSevcem za njihovo zvestobo slovenski domovini in za njihovo junaško borbo proti okupatorju. Zbornik je plod strokovjiega zborovanja in študijske ekskurzije kraških gozdarjev. Prvif po dolgih desetletjih so se sestali gozdarski praiktiki in znanstveniki, da se pog^ovo-re o problemih pogozdovanja m melioracije krasa, hoteč postaviti trdne temelje i.ri kor-iistne smernicc za bodoče delo O tem govore objavljene razprave. Najbolj konJtreten in živ izraz vseh referatov in diskusij v dvora-ni in na poljani pa so obširne »Ugotovitve i-n zaključki«, ki v smiselnem razporedu podajajo bistvene probleme, koristna spoznanja in dognanja ter premišljena navodila za na- Hrib Tabor pri Sežani ok 1, 1935. Kraško goljavo je porasel ncisad Črnega bora. Iti ima veliko bioloSko in gospodarsko vrednost daljnje obnovitveno In pogozditveno delo na krasu. Komisija za zaključke, ki so jo bili izbrali udeleženci ekskurzije na poslovilnem sestanku v Pivki, je opravila svoje delo v medsebojjiem sporazumu ter v pohii zavest! velike odgo-vornosti pred našo strokovno in politično javnostjo. Koliko so naša gledanja na obravnavano problematiko pravilna ali zgreSena, bodo najlaže sodili todoti rodovi, ki jim bodo ogledalo naŠih spoznanj in merilo naŠeg.a znanja, predvsem pa dokazilo ijkrene ljubezni do našega krasa in velikega prizadevanja, da se izboljšajo življenjske i ipogoji na tem lepem in težko preitkušenem delu slovenske zemlje. Sežanski gozdarji so. se v preteklem letu močno razgibali. Priredili so več ožjih strokovnih sestankov, kjer 4o razpravljali o prO'blemih obnove -in pogozdovanja kra^a, obravnavajoč konkretne primere in objekte. Na terenu so razvili živahno opazovalno, nadzorovalno in raziskovalno dejavnost. Meseca feibruarja 1954 so sklicali Sirsi sestanek sežanskih gozdarjev, drevesničarjev in pogozdovalnih delovodij, kjer so ob referatu dr. M, Wraberja »O biološko-tehničnih problemih -pogozidovanja krasa« Živahno razpravljali o konkretnih primerih in pogozdo- valnih objekitih, K sestanku so povabili vodilno g-ozdarsko osebje «osednih okrajev (Piostojna, Gorica, Tolmin, Koiper), ki iso se LideleJi-li sestanka v Jcpem številu in v razpravi Jcrepko sodelovali. Upravo za gozdarstvo LRS je zastopa! ing, V. Bd-tram, bkuSeni poznavalec fcrasa. Sestanek je rodil sadove, ki so biLi opazni tudi na t-erenu. Kot neposredaio zadolžitcrv ^scstanka je priredil sežanski okraj v marcu 1954 14-dnevni pomladanski tečaj za gozdne drevesničarje v Klancu pri Kozini, kjer je večja gozdna drevesnica in .pr.imitivna sulünica za seme. Tečaja se je udeležilo in ga z zadovoljivim uspehom končalo 30 udeležencev iz vseh kraških okrajev. Oktobra 1954 je bil istotam M-dnevoi jesenski nadaljevalni drevcsru-čareki tečaj. Vzgoja d rev es ni carskega in logarskega kadra je najboljša pot za uspešno obnovo degradiranega krasa. V tej razgibani strokovni dejavnosti so sežatrski gozdarji radi u-stregli želji ing. Petra Ziainija, znanstvenega sodelavca Instituta za Gumarska istrazivanja NR Hrvatske v Zagrebu, da obiSČe slovenski kras ier se seznani z njegovo melioracijsko problematiko, primerjajoč svoje dolgoletne izktflrije s hrvaškega krasa z novimi spozmanji. To je dalo po^budo, da se je .priredilo v Sežani maja meseca ŠirSe posvetovanje kraških gozdarjev z obravnavasnjem problemov, ki jih vsebuje ta zborrük. K udeležbi pri tej Studijski prireditvi so bili povaibljeni vodilni gozdarji sosednih hrvaških predelov, ki imajo enake ali vsaj podobne probleme na svojem področju. Upravo za gozdarstvo LRS je zas-topal iug. V. Beltram, ki je pri zborovanju in na -terenu zelo aktivno sodeloval. Tajništvo za gospodai'stvo OLO Sežana je zastopal načelnik S. Jež, kmetijstvo pa ing. Vovk in Z, Stoka, ki so vsi v debati koristno sodelovali. Od hrvaških gostov so bili navzoČni; ing, N. Sepič, ing. V. Korica in ing. P. Rupert, vsi od Inšpektorata za šumanstvo v Reki, dalje gozdni upravitelji ing. M. Pužar {Buzet), ing. H. Madirazza (Poreč) in ing. M.^qti.iL(Buje); Tako se je udeležilo strokovnega zborovanja 24. maja 1954 ok. 80 oseb, Studijske ekskurzije od 25. do 27. maja pa 45—'50 oseb. Naj zaključimo te uvodne besede z iskreno zahvalo vsem, ki so p>ri Študijskem zborovanju kraških gozdarjev aktivno sodeloval! z referati in diskusijo, da se jc zaiključilo v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Vodilnemu gozdarskemu osebju pri OLO Sežana, predvsem okrajnemu gozdarju V. Orlu ter Šefu Sekcije za pogozdovanje in melioracijo krasa F. Brozcu, gre zalivala in priznanje za brezhibno organizacijo študij-srkoga zborovanja. Komisija za zaključke je imela nelivaiežno in odgovorno nalogo sestavljanja zaključkov. Ing. M. Pužarju, gozdnemu upravitelju v Buzetu, se zahvaljujemo za ljubeznivo pogostitev v Buzetu in us;pešno vodstvo ekskurzije po področju hrvaSke Istre. Ing. V. Beltram je opravil veliko in težavno nalogo tehničnega urednika tega zbornika o krasu z njemu lastno strokovno vnemo in požrtvovalnostjo. To delo je namenjeno naŠi gozdarski, gospodarski in politični javnosti kot dokument naäega dela in naše dobre volje. Zavedamo se, da je gozda-rjevo delo na (krasu .u.spešno in koristno le ob pravem razumevanju merodajnih predstavnikov oblasti ter ob složnem sodelovanju ostalih prirodn»gospodarskih panog, zlasti še kmetijstva, ki se na krasu i po strokovni .dejavnosti i po gospodarski problematiki najtesneje prepleta z gozdarstvom. Naj bi zato naša .publikacija našla dober odmev v krogu posrednih in nerposrednih interesentov ter Se bolj razgibala in strokovno poglobila melioracijsko dejavnost na kraškem svetu. Obi-nili fimo pogled v preteklost, da bi iz nje bolje pjesojali sedanjost, v kateri smo čvrsto zakoreninjeni. Iz sedanjosti, ki nam nalaga težko breme odgo-voimosti 'Za obnovo zapuščenega krasa, zremo v bodočnost, ko bo kras zaživel lepše življenje. Sonce in senca sta se menjavali na našem krasu skozi celo stellet je gozdarskega udejstvovanja. V bodočnosti želimo našemu krasu kar največ 2G2 sonca gospodarske in kulturne obnove. Njegova izčrpana in v sončni pripeki iMuSena Jjemlja pa naj se spočije v blagodejni senci zelenega go-ada jn obnovi svojo rodovitnost, da bo hranila bodoče kraSlte rodove laže in obilneje kakor dosiej. Zgodovino kraSkega pogozdovaaija spremJja b o r na vsak korak, Z borom so gozdarji premag-ovali trdi kamnitni kras ia ga odevali v zeleno obleko. Bor je pognal jia krasu korenine in bo na njem tu(3i ostal. Bor je otrok in oČe kraSkega pogozdovanja. Nepremagljiv in neuklonljiv stoji na krasu kot simbol trde borbe za izboljšanje nerodovitnega kraSkcga sVeta in kot kažipot ob cesti v njegovo boljäo bodočnost. Pozeji pomla-daiiski sneg {marca J952) je povzr-oJil zaradi poilcda kaU-s^rofc v-stairem borovem nasadu jia Divčl irib\i pri Kornau GOZDARSKA-STUDIJSKA EKSKURZIJA PO SLOVENSKEM KRASU IN ISTRI Dr. Maks Wra,ber (-Ljubljana) Ek^kur^ija ije jjnela namen, -da uddeŽenci, 45—50 po Äteivilu (11 gozdarskih inženirjev, 21 tehni'kov, 13 logarjev in dreves-ničarjev ier nekaj drugih srtrokov-nj;ikov) pobliže spoznajo nekatere značilne predele slovenskega krasa z različno stopnjo vegetacijske an- ■talne degradacije, dalje da. se seznanijo iz bioIoSko-tehnič-ni'jni p rot lern i ter « sodobnim-i metodami pogozdovanja in obnove krasa, slednjič da si medsebojno izmenjajo spoiznarija in izkušnje prt pogoadovalnem in obnoivit-vencm deJu v raizliČnih ekoloških razmerah kraäkega s.verta. Udeleženci ekskurzije so povečini vneto zbirali za herbarij rastline, značilne za posamezne rastlinske združbe, ter si zapisovali podatke o objektih in .njihovi problematiki. Sklepaj-oč po isreidno živahni in stvarni diskusiji pri obravnavanju problemov v zvrai z oglednimi objekü, je dosegla ekskurzija popoln moraloi in strokovni uspeh. Ekskiittzija se je začela 25. maja v Sežani in končala 27. majja v Pi-vki. 2a prevoz udeležencev je bil na razpolago- udoben aivtotus potoivalnega urada »Putnik« v Ljubljani. Ogledni objekti so biili izbrami tako, da so -twli čim Jaže dostopni in da so hkrati razgrnili vse va-ŽJiejSe biološke, tehnične i^i socialno-ekononnske protilc- me v ivezi 3. melioracij'» golih in gosdnatih kratkih površin, hottč predočiti tako dobre kakor tudi slabe melioracijske uspehe, Po-t ras je vodila ipo tehle krajih in oljjektili (ogledni objekti so raaprto tiskani). Pri-loiena skica Sloven^ega prkmorja iima vrisa.no dkskurzijsko pot in oglüdne objekte z zajporedrtimi ätevillkami papisa, 23. V. Se^na — Griže — iSenožeče — Razdrto — O t o s č e — Podnarios — Štanjel — Koraen — T r s t e 1 j — Temnica — Birgola — Komen — Dutovljc -— Sežana. 26. V. Sežana — Lipica — Kozina — Videz — Klanec — Petri nja — M^il-je — Crnotice — Podgorje —- J a mp r o'v n i k — Socerb — Kaper — -Dekani — Kube.d — So-£erga — Buzüt. 27, V. Bojzel — Sv. Stjcpan — Motovunski gozd — Buzeit — B r e 5 t — Dane —Vodice — Velika vrata — Nebesni k — G&lac — Obrov — Pod-grad — Ilirska Bistrica — P i vika (izaključek ekskurzije in razhod). Strokovno-znanstven i vodja ekskurzije {dr. Maks W rab er) je na vsakem objektu poidal udelcŽenccm potrebne topografske in ekološke podatke ter razgrnil problematiko oglednega objekta, nakar «e je razvila -debata. Ta je bila JSesto toliko razviieta, da se je nadaljevala med hojo in vožnjo do -novega objekta, Mirao bioloških in iteKnifnili vipraSanj so se živahno obravnavali tudi socia,lno-ekonomski proiblemi, 'ki so povezairi z melioracijo -kraških zemljiSE, Nekateri osnovni in pereSi problemi so prišli v rajnih zrvezah ponovno v ra:z;pravtjaaje- Po hrvaiškem delu 1'stre je 'vodiil ekskurzijo ing, M. Pužar, gozdn-i upravitelj v Buzerlu, Posamezni ogledni O'bjckti so razgrnili tele bistvene pro-blemer 1 - Griže: Pretirano iizkorišijan vaSki paSnik jia apnenčasti .podJagi se obnavlja z resurekcijsko isečnjo an spopolni-imm pogoziiovartjem. Dveletno delo je pokazalo prav zadovoljiv uspeh, Grmi5£e črnega gabra {SesleTieto-Osiryeium) je krepko odgnalo, v njegovi «aSčiti pa, dobro uspevajo posajene sadike črnega bora, Na;[>ovoduje se meäani goz;d listavcov z nadstojnim borom, Udeleženci so prertresali vprašanje, kdaj je pravi čas, da se v grmi^Če, ki ga melioriramo z resurekcijo, viiaSajo iglavci (bor). Močno odganjajoči listavci bodo seveda na prazninah posajeni boi' kmalu prerasli in ga zastrli ter ga bo treba reSevalii. 2. O t o -ä č e : Levo pobočj-e gornje Vi.pav-ske doline (Močilnik), na flišni podlagi, bogati z bazami, v .prcccj5Ti.ji stpmisii, severni in vzbod-ni legi, pokrivajo zaradi dolgotrajnega pretiranega izkoriščanja (steljarjenje in se&nja) izredno dege-nerirarii gozdovi in gnmiišfa v glavnem tipa (^iierceto-Carpinetum suhmediterrancnm. Prevladuje graden, ki se «aradii itzČnpanih tal suŠi in ne pomlaja več. Bohotno se razraščata vresje (Calhma) in resa (Erica). Grmišča in goljave, mestoma moČno crodirane, pogozdujejo s črnim in rdečim borom ter domačim kostanjem. Sadike ogrožata buj-no -rastoče vres;je in neu&taljena tla, Saidnja je preredka. Uporabljajo naj se moJne sadike in varujejo pred plevelom. Priporočajo se rdeČi hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Timis sirobus) ter siva jelša (Alnus inca7ia) kot ekološko skronme in meLiorativroo-dobre vrste. Molioracija je zelo kritična iin težavna zaradi skrajno siromašne ^po-dlage, močne erozije, bujnega plevela in. hude burje. 3. Stanje! : Uspela .poigozditev kamenišča s čmlm 'borom. Pogozdovališče je izpostavljeno hudi burjii dn sončni pripeki. Tehnika pogozdovanja: otkrog sadike se oblagaijo jam-ice z drobnim kaimcajem, ob robu z debelejšim. -— Stare (avstrijske) borove nasade v okolici je 1, 1953 in 1954 moČno napadla boroma griizlica (Lopkyrus fnni). Borba pjroti Škodljivcu z moto roj m pra^enjcm preparata »Bentox«. 4. Trstelj : PogozdovaTije kraških kameniš? in slabih tpaŠnvkov, melioracija grmiSč, smolarjetije črnega bora, premena (konverzija) borovih sestojev, uporaba tujih drevesnih vrst za melioracijske in konverzacijake namene, različni metodika pogozdovanja. — V^a -dela izvršuje Uprava «a pogozdova-nje v AjŠcvici (No^a G on ca). 5. Birgola; Dve majhni^ novownovani lolkalni drevesnici, Prednost manjših lokalnih drevesnic, leSeEih blisu pogozdovališč, iprerJ večjimi centralnimi, včasih močno oddaljenimi. Važno je genetiČno vprašanje dobre provenience semena in sadjik iter njihove pravilne uporabe. Gas med izkopom sadik in njihovo posaditvijo naj bo čim "k raj Si. Uporaba pri rod nega pomlad-ka pri pogozdovanju se ni obnesla, predvsem Karacli slabe manipulacije z »napuljenkaini«. Pogozditev kamnitjiega paSiiika nad Podlasntni pri Stniijclu na Krasu s Jniim borom. Levo v ozadju je star horov nasnd, kjer .SC je v 1. 1953 in 1954 pojavila v velik( innožmi borova grizlica (Lophirus pint) 6. K o in e n : Najstarejši obstoječi na^ad črnega bora, zašiČitten kot prirod^ni spomeni'k. PoSkusi njegove premene z razniTni eJcsotamii (grSka jelka 1. dr.). — Dve veliki gojidni drevesnici, med najstarejšimi na slovenskem Icrasn. Dobro oskrbovani, toäa ^preveč izčrpani in premalo gnojeni. Proizvajata tudi mnogo eksot ea u-rban-i-stične .po-trebe. Problemi drevesnic in drevesnicarjev na krasu so Še vedno akutni, d asi se ■■stanje moČno LiboljŠuije. Vodja drevesnice: Avgus;t Kafol, starosta šc živečih pogotzdo-vaicev slovenskega ikrasa, živa 'kronika pogozdovalnega dela. 7. Li.pica : VeJstoleten primer najboLj uspele melioracije nerodojvitnih kraških tal: dobro ohranjeni gozdovi, krasni pažalki in travnniki, .posajeni z drevjem, i kJ' daje izaščito In. iaboljSuje donos. Objekt, ti naj služi za vzor, kaj se da doceči 5 'pravjlno in smc^lrno jnclioracijo ikrasa. 8. V i d e Ž : Stara borova 'kultura, it precej izkoriščena (sečnje -v progah, kolobarjih in presvotlitev). Prirodna ipremena.: ipod borovim seitojcm so se mestoma že močno razvili Ijatavd; pod gostejšim skleipom m na degradiranih tleh se uveljav- Ija ,prvi maii jesen, za njim prihaja Srni gaber, puhavec pa nazadnje, ko so tla ze 'V zad-ostni meri izboljšana. Mestoma je požar u-ni£il podrastje listavcev in borov nara-roi pomladok, Veli'ka vetitia «■tarejžih borovih nasadov je bila ponovno pl^si požara, .ki je wiiSil podrastj«, pomladek in huniiis. Najveič požarov je povzro-fila železnica. Zato je za^&ta borovih naisadb proti -uiničevalncmTj O'gnju zelo važen ukrep, Vizdolž žclemiSkih prog se grade suhi kamniti zidovi za obrambo proti požaru. Okre;pi'la se je požarna nadnorna služba. — Ob robu borovega sestoja se pojavlja bujen prirodni pomladek fmcga bora. Pod borov nasad na Videzu so podsajali pred 2G—25 leti grŠko jelko (Abies cepkalonica), iki pa nekoliko trpi zaradi mraza. Pod ^^rnjenim sestojem raste zelo počasi, na jasah Ktreje. Obravnava'se vprašanje rentabilnosti borovih nasadov, ki radi podlegajo škod-l^jivcem in bolezni-m. Večina je mnenja, da so opravili borovi na.'iadi važno pionirsko jialogo melioracije .tal in pospešenega razvoja listavcev, s svojo lesno zaLogo pa so vaJeo dkoxiomski čiuitelj. Poleg iesa je treba upoštevati tudi pridobivanje smole (smoJarjenje). Račun reutabilno&ti se na krasu ne sme .postav'IjaÜ preveč v ospredje. Marsikje je zares prepoved pase že zadosten ukrep za obnovo degradiranih zemljišč, vendar s sadnjo bora pos.pesU'jemo razvoj gozdne vege^acije in izboljšanje tal, zlasti na močneje degradiranem svetu. Res pa je, da je premena listah borovih nasadb že davno zamujena, ker so starejSi {50—60 let) nasadi že davno opravili svojo roelioracijsko nalogo in bi jih bilo treba Že ipred 20,—30 leti promeniti v bioloäko odpornejše mcŠane sestoje. Takšni in podobni bioložki jn ekonomski problemi so se obravnavali tudi na drugih oglednih objektih. 9. KJanec pri Koizini: Ogled gotzdne drevesnice iz leta 1946-17. Obdelovalne površine v etaiah. Topolov ™atiČnyak, Gojenje kmeitijrsko važnih dreves (Črešnja, murva), Drevesnica nima ugodne lege: tla iprevlaSna, preveč iizposiavljejia burji, ki odnaža zemljo z gredic. Setev v drcvesoici je v splošnem pregosta. 10 in IL Pctrinja in C,r n ot o č e ; Pogozdovanja v obliki vetrnih pasov za izaŠEito glajvne ceste in za izboljšanje pašnikov. Setev borovega semena v pripravljene in obdelane jamice je .zadovoljivo uspela. Uporaba ceder In. drugih eksot za pogozdovajije. Obravnava sc vpraSanje, kakšna naj bo širina vetrnih pasov, njihova medsebojna razdalja in 'gosixita sadiije. Mnenja so bila deljena. 12. Mil j'e : Kras-en primcir prlrodne premene preredčenega borovega nasada. LLstavd, največ Črni gaber, se bujno razraščajo in se že vraščajo v drevesni sloj. Črni rgabcr se je zasejal z drcrves obcestnega drevored a. Tla sO' v odli-Čnem sitanju. Pni premeni borovih nasadb v splošnega niso .potrebni mo&ii gos^podarski ukrepi. Podpirati je treba naravo v njeni progresivni razivc^ra težnji, ajcn raizvoj smotrno uravnavati in njeno delo dopolnjevati. 13, J am .p r o-v n. i k ; P oliozno pobočje pri Podgorju, iizposiavljeno hudii burji, kamenit kiraŠki pašnik, kjer prevladuje malovredna pašna združba dratenke (Sesle-rieto juncifoliae — Carice ti m. humüis). L agar K. Andrejašiž {Podgorje) je na lastno pobudo i-z roke sejaJ Črni bor spomladi 1953, Setev je krasn-o usrpcla, med ruJnato dr^teriko (Sesleria jiincifolia) jc vse polno borofvih mladic. Poučen primer, kaio je treba pri obnovi kra^h golijav v največji meri idcorišČati naravne možnosti in prilagojevati delovne mestode rastiščnim razmeram o-zirojna vegetacijskim združbam, Tudi logar more z bistroumnim opazovanjem in zrelim presojanjem, zlasti pa 'Z zdravim čutom za naravo, opraviti marsikatero koristno in poučno melioracijsko delo. 14. Dekani (Köper); Gozdna drevesnica, ki jo je osnoval ing. S, Gaberc pred dvema letoma, je str-ok-ovno in «stctslko vzorno urejena. Bogata je s kmettjskljm sadjiim drevjein in eksatami, zlasti s cipreso; le-to bodo uporabljali za snovanje vetrnih pasov za izaJčito (kmetijskih kultur v Koprščini, ki je iizraaitp kmetijsko pftdroJje. 15. Sočerga: Veliko hudourniško področje na bazični fliSni podlagi v po-virju Braca-na, desnega pritoka istrske reikc Mirne, ob sJovensko-hrvaški meji. Tukaj Borov nasad v Videžu pri Kozini. (Gle.) opis ekslturiijc L. 8!) «o edina- večja italijanska pogozdovanja, stara 15—20 let, ki «o spremljala gradbena dela za umfirjenje erozijskih zemljiSč. Pogozdovanje s črnim, Se bolj pa z alepskim borom je dobro uspelo in velilke opustoSene erozijske povrŠ^ine so se umirile, delovanje hudournikov je po.pmtilo. Na najbolj stirmih, plazovnih pobočjih so z mpehom uporabljali brnistro (S/mrtiitm JuTiceum) in robinijo, Diuge drevesne GriSe pri Sežani, Uspela resurekcijska sečnja v grmiSču črnega gabra. (Glej opis ekskurzije t. t!) vrste (n. pr. domaČi (kostanj) se niso oibnesle. — V vojnem Času so nedokončane nasadbe in prpgradbe zanemarili, zato je hlidourniSko delovanje spet neicoliko oživelo. Gradbena dela so v teku, pogozduje pa se v premajhnom obsegu. Motov unski gozd; V dolini Mirne je slovita gozd hrasta doba, ki je bil nekoč oisnova za ladjedelnice. Zaradi regulacijskih del pa so redne p-oplave, ki so za u^,pevanje dobovega goz»da (Qiierceto-Genistetum elatae) potrebne, začele izoslajati in doi)irava propada, razvijajoč se fv mešani gozd doba, grad'na in belega gabra (Qiiereelo-Carpinelum (juercelontm pedunadatae). Nekda-j mogočni gozd je bil ;v veliki meri izkrčen za kmetijske kuJiure in meri k äe 1300 ha. V .gozdu so nasadi {120 ha) »kanadskega« (evroameriikega) topola, ki se Se iakoriicajo, prinašajoč glavni dohodek tega gosda. Topolofvi nasadi so prsg^osti. Izkoriča se ludi obilna rast podzemeljskih gomoljik f'Tuber niagnatum, T. hnirmle, BaUtinim vulgaris^ 17. B r es t — Dane: Med Brestom -in Danami so stari tiasa^i črnega bora na apnencu in dolomitu, ki se delno smolarijo. Poskusov njihove premene še ni bilo. Dajejo V liplošnem ;pCKlobo sioveiiskih kraSkih nasadov, so pa v spJoŽnem jnanj pre red f eni in je rzaito tudi podrast listavcev slabša. Novih kraških naisadb je v hrvaški Istri razmeroma malo, dasi so paŠne površine v splošnem močneje degradirane in razseinejüe kakor na slovenskem 'krasu. Manjši mlad borov nasad smo videli nad Dananvi. Zato 'SO tudi izkušnje s pogo;;dovanjcm krasa mlajSe kaicor pvi nas, 18. Ne t) es ni k je hrib naid Golcem v lilovenski Cičariji, visok ok, 850 m, ki ga porašča ok. 70 let star'borov gozd, ipomeäan mestoma z enako starim mecesnom. S pogostitvijo sc je Dini-I i)o nevnrno liuriuurniSko delovanje na flišni podlagi v ijočergi (Istra). Poljske kulture v dolini ne ogrožajo vec InidouriirSki potoki, pritoki Bracana redkeje s smreko. Borov gozd je -moČno prerod Jen, zat-o ise pojavlja v njem podrast listavccv (bnlkev, beLi-gaber, orni gaber, gorski javor i. dr.), posebno bogat pa je borov lin macesnov podmladek, mestoma tudj smrekov, i-n t.o tudi na močno zatrav-Ijenih in zamahovljenih jasah. Prirodna in umetna premena je v ieku. V medsebojni življenjski borbi gozdnega .pomladka bi bilo treba mestoma priskočiti na pomoč smreki, da je -bor in listavci nc uduSe. 'Podsajene in podsejane jdke, o'k. 20 let stare, 1—2 m visoke, slabo uspevajo zarajdi preveč ipreredčcnega borovega sestoja. Po vsem borovem nasadu je bila v jwidnjnh letih večkrat podsejana jelka v i^ikoipane jamice, ki je dobro vsklila in obeta dober uspeh, mora pa biti spočetka dovolj zastrta. Zaradi obilnega in dobro uspeva j oČega borovega pomladJca je podsejana jelka ogrožena ter bo zaostala iza borom Ln 'i7,gin6vala, če je ne bodo reševaii. SpriČo aelo dobrega stanja tal in starega borovega sestoja, ki ga je treba postopoma odstranili, poprej ,pa it dodobra i^skoristiti s smoljarjcnjan, naj se stremi za tem, da se vzgoji 'kolikor mogoüe (skupinsko) mešani gozd iglavcev in li.vtavcev. Med iglavci naj ima prednost jelka pred smreko, borom in mecesnom. Od.listavcev naj se pospešujejo zlasti javor, brest in lipa. SPLOŠNA EKOLOŠKA IN VEGETACIJSKA OZN\KA SLOVENSKEGA KRASA Dr. Milks Wrabcr (Ljubljana) Za Življenje in gospodav&tvo določenega podi-ofja so odločilnega pomena zlasti naravne razmere, kakrine mudita podnebje im talna podlaga. Kjer so podnebne raamcrc neugodne in talini pogoji neprim&rni za rarvoj prjrodnega gospodarstva, je življenje težko in se Človeški rod vkljub trudy in znoju le s težavo oKvanja. Zares j C pridnost podlaga napredka, -toda kjer so prirodai pogoji trdi in surovi, sc ibo le s težavo razvilo blagostanje širokih ljudskih slojev. SplftŠen topografski in ekološki opis Ko govorimo o sl-overLskem krasu, moramo reči, da nudi v sv-ojeni danaSnjem razvojnem stanju prej slabe ka-kor dobre prirodnogospodarsice (možnosti, V mislih imamo tis'ti del kraškega področja, kjer je bil gozd na velikih površinah uničen in jc zaradi neugodnih podnebnih in talnih razmer z nazadovanjem gO'zda propadalo tudi kmetijstvo, ki je na AcraŠkih tleh bolj kakor kjerkoli drugod v svojem ob.stoju usodno navezano na gozd kot varuha talne rodovitnosti an darovalca premnogih življenjskih dobrin. To slovensko kražko področje se raziteza od Soče tja v Istro ter od morske obale ,pa gori v strma pobočja itnogočnega gorskega spleta {TrjiOivska planota — Hruäica — Nanos -— Javorniki — SnežiSko pogorje), ,ki deli primorski del Slovenije od celinskega. Bolj ali manj goli kraäki svet dosega tod na-dmo-rs'ko višino 900—1000 m, prehajajoč ponekod viže drugod nize kakor odrezano v visoki, z mogočnim gozdom .porasli planinski "kras, ki se oistro loči od nižjega golega krasa, katkršen je predmet naSega razpravljanja. Ta kraSki svet je po eni strani razsezna valovita planota v višini ok. 200—600 m, ki se širi od Dober- Aktivno hudourniško področje na flišnem ^emljiSču pri Črnem kalti v Istri je huda rana, ki kliče po ozdravljenju z vegetacijskimi in tehniškimi mclioracijaini dobske planoie do Vreinšiice, Brkinov in Slavnika, nagnjena v glavnem proti jugozahodu, dalje pa se preko Pivke in Ilirske Bistrice prenagne proti jiigoviihodu v ReJki zaliv, po dragi strani .pa ga sestavlja moČno razgibaji gorski svet z visokimi hribi in strarimi pobočji (južni rob Trnovske plan&te, Nanosa, Javorjiikov in Snežnika, VrcmSčica, čičarija potrjuje tuidi diagram 2 in zlasti diagram 3. Bolj kak[>r zijnski mra:zovi jc važno poletno sončno obsevanje, ki sov.pada. z dolgotrajno poletno -suäo. Huda poletna vročina močno stopnjuje suSo, ta pa spet povezuje vročino Suha in vroi?a poletna doba, 'ki tra.ja povpirečno od 'konca junija ali začetka julija do ikonca avgusta aLi začetka septembra, je za naS kras najzna-filncjši podnebni pojav, ki je usoden za prirod-no kraško veg^etacijo in kraško poljedelstvo. Po odpr-tih, goliJi kraSkih planjavah usahne domala vsa zeliSČna vegetacija livad, pašnikov in kamepiäS; od sonca izžgane rjave goljave napravlijajo italosten vtis m so za JcraSkega kmetovalca huda preizkušnja. Suhi severni vetrovi, ki včasih -zapihajo tudi čez poletje, izsušujejo razgreto szcmljo in vroEe o-zračje, da je gospodarska Skoda še hujSa Najmanjša iskrica za-neti požar, ki se razdivja in požira ostarjie vegetacije, uničujoč tudi pnro-dno grraiš6no to go itd no vegetacijo ter umetne nasade. Suha in vroča -poletna doba je najbolj krirtiSna tudi za mlade pogoaditve, ki jih mnogo uniČi ali vsaj močno oslabi. Tudi zimski mrazovi imajo precejien negativen vpliv na vcgetacijo. Ker so tla na večijem de hi našega krasa pozimi večijioma brez snega, zamrznejo v hudem Mrazu, ziastl pod vpli^vom ledene bu.rje, iin ."se v topl-ein vremenu, ki se poijavlja često 'tudi v zimskih mesecih pod vplivom južnih vetrov, ^ot naglo otajaijo. Pri tem se vrhnja talna plast odJušči od podlage nji odstnpi Ta pojav, ki ga imenujejo Kraševci "zmrzlin«, ima kaj neugodoe posledice za zeliSČno vcigetacijo, za poljske posevke (ožim) no) in tudi za mlade kraške nasad be, ker potrga nežnim rastlinam tanke sesalne koa'enine. — Ne sm-cmo pozabiti, da nežne mlade rastline tudi v mrzli in suhi dmi mnog-o trpe zaradi suJe. Zamrzta tla so fizinlaSko suha, ker rastlina iz njih ne mo-re črpati rpotrebne vlage, suho in vetrovno ozračje pa pospešuje izhlapevanje do mere, ko rasitlina izhlapele vlaige ne more več Tiadomestiti in se začne sušiti. — Kadar se ob ziimKkim deževju pojavi močna burja, začne padavinska voda po drevju in grmovju zmrzovati. Pojavi se žled ali požled, ki jc napravil v kraških gozdovih m «lasti v borovih kulturah že toliko Žkode. Padavine. — Kakor toplotni, tako- je tudi padavinski režim na naŠem krasu kaj malo .ugoden. Padavin je sicer dovolj, saj prejemajo naiši krašJti predeli letno povprečno 1-100—1500Tinin padavin, toda njihova sezonska porazdelitev je kaj neugodna. Večji del moče pade na zemljo pod konec zime in spomladi ter jeseni. Poletni meseci, ko sta vročina in suša največji ter potreba po moiü najbolj ob Čili na, so padavine najbolj piČle (gl. diag^ram 2), O breadežni in suhi poletni d.obi, ki pa-meni za vegetacijo in kmetijske kulture najhujšo krizo, smo že govorili v zvezi s tcmperailiiro. Tla se v poletni vročim izredno hitro in moČno izsušujejo in zato tudi kak naliv ne izda mnogo. Po letni količini padavin je kraško podnebje prej vlažno kakor suho, in vendar nosi ItraSld svet vse značilnosti suhe pokrajine, ki ji je susa najhujša nadloga. Kraška .zemlja je vedno žejoa, zlasti pa v vroČih poletnih mesecih. Ta pojav jc v zvozi s talno podlago, o kateri bomo še govoiili. Druiga neugodnost padavinskega režima jc v tem, da se izliva dež navadno v hudih plohah, ko v nekaj urah pade na zeinljo ogromna kolijina vode, ki na nezavarovanih fleh z mehanično ,silo zbije zemljo in jo odplakuje. Prav rada pa sc vsuje tud'1 toča ter sklesti poljske pridelke, poškoduje .pa tudi prirodno vegetacijo. Koli6ina padavin se stopnjuje od morske o-bale, kjer znaša ok. 1000—! !00 m ni, do gornjega roba ni2kega krasa (800—1000 m), kjer dosega ok, 1800—2000 mm in Čez. Padavine močno naraščajo tudi v smeri od TržaSkega proti Reškemu zalivu in ■SO po čičarijskih hribib najobilnejŠe, presegajoč 2000 mm. Tudi padavinska ampli- tuda ima tedaj äi/rok razmak podobno kakcw toplotna. Seveda prahajajo iudi v padavinskem režimu močno do ijraza loka'kii reliefni čLnitelji, «laßti v zvezi z vetrovi. Važna je ugotovitev, ki jo omenja že K. Rubbia, da s» padavine vidolž C H !3 K » 10 « ie J? 16 15 J4 rt 11 10 , 9 6 7 C 5 « 9 2 I 0-C -1 -E -3 1 1 ! — - V - - / \ i- 1 ( V / / \ \ _\ _, / \ \ 1 1 1 1 / / •s. f 1 1 i / / / 1 1 ; \ \ 1 i 1 \ \ Trsi /u t'C! / ~r i / \ \ / -7 /' 1 L- \ \ \ \ \ \ -r- 1 1 1 / / / ( \ \ \ ine as.i '0 i \ — — * v \ \ A ...i___ / r / /' / L \ M / / / / -- 1 1 \ \ f^'ioJS sVi T f, ____ / -4- t -i- ___ ___ ___ ___ ..v. v ■ 1 1 ^ f f f i ... \ r 'V v ; \ 'rri / '"1 i -ii — --- 1 — — --- —, —, \ v \ \ 1 i 1 1— 1 1 / i ^— r \ \ \ / / t f- \ \ \ i \ [ / / 1 / t—" 1 r V / / / --- \ "i / ! 1 \\ 'fP'- f / / ; / 1 - 1 ffSnl Ofiiiiie lixini iißipn) fsomi} Diagram J Lftni tok temperature (srednje niesefne temperature) la Trst, Obilne, Postojno in Gomatijce. Za Obiine so bile razpoložljive samo sredoje temperature za jaouar, april, julij in oktober, lato potek krivulje nekoliko moti enotnost oziroma vzporednost ostalih krivulj. Izbrani kraji leie vsak v svojem veg-etacijskcm tipu, kakor sledi: QueTceLo-Cavpinslum orien talis (Trst), Seslerieto-Oilryslu?n (Občine). F age tum se^lerietosum (Postojna), Abielo-Fagelimi dinariciim (Gomanjce), Razlika med srednjimi letnimi temperaturami ziiaSa med Trstom {14,2» C) in Opčinami (11,2" C) 3«C. med OpČinami in Postojno (8,3" C) 2,9" G, med Postojno in Gomanjcami (6,0" C) 2,3" C. Tc razlike zadoŠSajo, da se vegetacijski tipi bistveno menjajo, pri Eemer vplivajo v manjši meri seveda tudi padavine in le drugi Čini-telji. Pravilnost letnega toka temperature je presenetljiva gozdnega .rffba, ki deli goli kras od gozdnatega, veJje kakor na brezgoidnem krasu. To gu-vori o ugodnem v.plivu gozda na padavinski režim v dvojnem smislu, namreč glede absolutne koli ti ne in glede sezonske porazdelitve padavin. Naj navedem Se nekaj padavinskih podatkov za ve£je kražke kraje. Tr^st ima 5026 mm letnih padavin, Koper 1042 oim, R^ka 1621 mm, Gorica 1420 mm, Komen 1502 mm, OpKi.ne 1413 min, Toraaj 1487 mm, Sežana 193Smm, Razdrto 1728 m.m, Predmeja 2754 .mm, Postojna 1703 mm, Ilirska Bistrica 1355 mm, Gomanjce 2862 mm. 1 j i I y \ / / \ 1 / \ \ 1 1 1 / V JOO •• - \ / \ . / i \ £60 / \ ;/ i*o / 1 \ i / \ BOlji / / 1 1 -— r ( 1 ! Soo tM \ t t i 1 \ f L \ } i'—i - \ / V [ T- ■ -- y --i . t jJL/ Tv 1- [ 1 / / / Vfwm r' [,.4...... t S, \ 1* 1 1 / s. W \\ 10 D io ža 0 S ■ / \ > / / Trs /H jinuJ) J' \ N / f' J 1 1 1 \ 1 i 1 . 1 1 1 i 1 i Saaem-ce öpane Tn! Diagram 2 Letni tok padavin (mesečni povpreČki padavin) za Trst, Opčinc Postojno in Görna n j ec. ki lež« vsak v svojem vegetncijskem tipu: Qverceio-CarpineUim orienialis (Trst) SesUrieto-Ostfyetum (Op? i ne), Fagslitm sesierielos^im (Postojna), Ahieto-Fagelum dinar icitm ^om.mjce). Razlika med srednjimi ktniini padavinami znaša med Trstom (1026 mm) in Opčinami (1413 mm) 387 mm, med OpŽinami in Postojno (1703 mm) 290 mm, med Postojno in Gomanjcami (2862 mm) 1159 mm. Tudi letni tok padavin razodeva neko pravilnost, ki pa ni tako očitna in izrazita kakor pri temperaturi, 2:ato padavinski režim sam pu sebi ne vpliva tako neposredno in odločilno na vegetacijo kakor temperaturni Letni tok padavin za Trst, Opčine, Postojno in Gomanjcc je razviden iz diagrama 2, Da padavinsiki režim v mnogo majijSi meri vpliva na izoblikovanje vegetacijskih tipov, dokazuje zelo prcpriSijivo diagram 3. Kray'i Bazovica pri Trstu, Pazin -v Istri, Jablannca ob Neretvi in Cetinjc v Črni gori imajo precej različen padavinski, režiTti, toda skoraj enake toplotne razmere, vsi pa. leže v območju iste rastlinske združbe (Seslerieto-OUryetum), ki sc je razvila predvsem pod vplivom enakega temperaturnega režima. Vetrovi. — Kraško ozračje jc v splošnem zelo nemirno, razgibano zaradi pogostrbih in mofnih vatrov, ki obvladujejo kraSko podnebje. Prevladujeta dva na- Diagram 3 Letni tok temperature in padavin (mesetni temperaturni iti padavinski pov-preJki) za Bazovico pri Trstu, Pa^in v Istri, Jablanico ob Neretvi in Cctinje v Orni gori. Vkljub medsebojni razdalji imajo ti kraji enak letni tok temperature in tudi enako vegetacijsko združbo (Seslerieio-Oslryelutny toda precej railiJen letni tok padavin, v čemer se zlasti Jablanica in Cctinje mofno raalikujeta od Pazina in Bazovice, kt sta si ^lede padavinskih mese^n)Il povpreČkov precej podobna. Diagram letnega temperaturnega in padavinskega toka dokazuje, da ima temperatura odločilen vpliv na spreminjanje vegpetacije, kar potrjujetai tudi diagrama 1 in 2. Padavinski reiSim v doloüenih mejah ne vpliva odločilno na spreminjanje vegetacijskih tipov, paf pa povzroi^a v določeni meri menjavanje rastlinskih vrst v posameznih vegetacijskih združbah, (Diagram ing. P. Zianija) sprotujoča si vetrova:, severovzhodni veter, imenovan burja, in južni veter, znan pod imenom jug ali široko. Pihata ob vsakem letneni času, vendar je burja poleti redkejša, tem pogasbnejŠa in siliiejŠa pa je od jeseni do pomladi. Burja je pozimi ledeno mrzla in sUno ohlaidi ozračje. Rada se razdivja, dosegajof IÜO—120 km brzine na uro, ko divja preko Jcraäkih goljav s taksno silo, dä se j'i ni mogoče ustavljati. Traja lahko DCprertrgoina po veE tednov. Burja pomete meglo in oblake, rapravi ozračje čisto, suho in hladno. Njeno- pojavljanje napovedujejo visoki, vodoravno ležeči oblaki, ko^ kape pokrivajoč visoke g&rske grebene in vrhove, ki delijo celinsko Slovenijo od primorske. Silovitost tiurje, ki piha v kratkih, sunkovitih presledkih, brez -dvoma v veliki meri pospešujajo kraške planjave brez gozda. Visakdo ve, da so celo borni preredčcni borovi nasadi dobri vetrobrani, ki lomijo silo burje in jo izadrzujej-o-. Burja deluje na tja in vegetacijo v dvojnem smislu neugodno, namrež meba-iiičffio in fiziološko Kot mehainiÜna sila lomi in podira drevje ter ovira njegovo rast v višino. Na burj>i rnoino izpwtavljenili grebenih in vrhovih je drevje nizke rasti, vse zverizenio in razjnrSeno, z na-gnjeniirvi debli in enostransko lazviitimi, oskubljenimi krošnjami. Biii'ja na brezgozdnih kraikih planjavah silovito pometa tla, trga travjio rušo in odkriva golo zemljo, odnaäa prst in pesek, vali tudi kamenje. To jnehanitno deloivanje burje, imenovano vetrna erozija aii. ablaci'ja, zelo pospešuj-c degradacijo kraških tal in proces zakraSevanja. .— Nii maoj Škodljivo ni ifizio-1-oäko delovainje burje v «mislu iircdncga izsuševanja ital in. vegetacije, kar negativni učinek kraSke suŠe izredno stopnjuje. Za kraSko sužo in njene pogubne posledice je tudi burja v veliki meri odgovorna. Pri pogozdovanju krasa je treba računati z burjo kol zelo važnirn klimatičnim faktorjem, ki v veliki meri odloča o uspehu in uienspebu poigozdovanja. Glede na burjo je treba priJagojevati ves pogozdoval ni načrt v tem smislu, da se a'Stvarjajo ustrezni vetrovni pasovi zadostne velikosti, v pravilnem prostornem iai časovnem razporedu. Ta vidik 'se navadnio premalo upošteva pri izbiri pogozdovalnih objektov in pri časovnem zaporedju pogozdavalnih dd. Dalje je treba glede na boirjo in ves kompleks klimatiČoih ünit-eljcv, ki jih burja zaostruje, izbirati .pravilno tehniko pogosdovalinega dela, prilagojajoč jo krajevnim terenskim razmeram Ui^trezno, Enako je vaino, da se tu-di biološki vidiki ^pogozdovanja (vrsta in kakovost sad-ik) v največji meri prilagodijo burji ikot odločilnemu klimatičnemu elementu in seveda hkrati ostalim podnebnim činiteljem, na katere ima burja svoj vipliv (italaa in zra£na vlaga, temperatura, padavine). Drugii redni veter kraškega podnebja je jug ali Široko, prihajajoč od jugovzhoda, z Jadranskega morja. Povzroča nizko stanje barometrskega pritiska, oblačnost m to.plo vi-eme. Prinaša redno dež v obilnih in močnih nalivih. V mrzlem zimskem času je zaiolen, da ogreje ozračje, v topli in suŠni dobi, da namoči izsušeno in žejno kraško zemljo. Vegetacija, napol suha iji vsa onemojgla, si po takem dežju hitro opomore, poljske kulture pa se lahko redijo propasti. Južno vreme navadno ne traja tako dolgo, kakor burjasto. Preneha vedno tedaj, ko ga premaga burja, ki prežene oblake in razvedri nebo. Geološke in pedološke razmere Geološko podlago slovenskega krasa tvorijo tele hribbie: k redni apnenec, jurski apnenec, eoccnski in oligocenski peščenjak, kraška jerovica in aluyialnl nanosi. Apnenec gornje in dolnje krede sestavlja Spodnji, Srednji in Gornji kras, planoto Hrušice in Nanosa, masiv VremŠčice, kražke predele okrog Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice, Öüar.ijo z masivom Slavnika in ves njegov podaljšek do Trstenika, Koj.nik in vso široko gorsko planoto, ki se vleSe v smeri proti Učki i(GoIlč, Lipnik, Žbevnica i. dr,), Jurski apnciiec g^radi geoloSk-o podlago Trnovske planote. Eoccnsk'L in o i i g o c e n s k i peščenjak ali fliS -napolnjuje vso V'ipav&ko dolino, segajoč preko Razdrtega, S«nožeč in HrašČ do Postojne, del . spodnjega Posočja, dK>lino Reke in Brkine, v Istri pa je razSirjen od Tržaškega, Koprskega in Piranskega zaliva čez v^o srednjo- Istro v jugovzhodni smeri, zajemajoč v slovenskem delu I^tre predvsem predele okrog Črnega kala, Mostišča, Kubeda, Ospa, Movraža, SoČerge (gl, zemljepisno skico Slov, primorja). Tehniška in pcgKMidOTalna dela so umirila nevarno fliäno hudourniško pod-roJje v SoSerg^i (Istra) KraSka jerovica Jcot geološka podlaga je raztresena v veSjih in manj-Sih otokih po Spodnjem in Srednjem krasu, posebno okrog Kostanjevice, Kiomna, Avberja, Dutavelj, Tomaja. Aluvialni nanosi se pojavljajo ob vodnih 'tokovih v Vipavski dolini, dolini -Pivike in Rek«. Kadar govorimo o krasu, tmamo v mislih !c apnenčasti kraEki svet. Vendar je zajete v področje kraiSkega. sveta toiliko površne s fliŠno podlago, da m!>ramo s priroÄoslovnega in gospodarskega vidika obravnava'ti 'tudi fliäne predele. Marsikje se apnenčasta in fliina podlaga jn^dseboijno ozko prepletata, ponekod je fJiS na-rtnjen na apnenec in ga prekriva v debelejšem ali tanjšem sloju. Glavno pozornost bočemo posvetiti seveda pravemu apnenčastemu krasru, fliSno področje pa obdela-vati bolj površno, medtem ko aliivialmih nanosov sploh n« mislimo obravnavati. A'pneinec je tista kamen;ina, Id ustvarja pojem krasa. Na apnenčasto podlago so namrcf navezam ätevilm ikraški pojavi v 2vczi z murfcVlogijo krasa, njegovo genezo in hidrografijo ter slednjih tudi njegovim gospodarstvom Zares je človek ustvaril goli kras, ko je z nespametnim gospodarjenjem uničil njegovo vegetacijsko chclejo in ga raagalil do kam en i te podlage, vendar je treba vedeti, da vsebuje tudi z gocdom pokji'ti visoki kras i^te razvojne motnosti in isto degradacija k o, to je zakraäevalno tejidenm, ter da bi se enako razvil v goli kras, če bi človek z njim enako gospofiaril, kaikor je gospodaril s isedaj golim krasom. Apnenec ima takSno patrografsko prirodo, -da omogoča proces zakra^evanja, seveda v zvezi s klinia-tiiSnimi razmerami mediteranskega aH submedi-teranskega podr&čja, ki omenjeni zalkraŠevalm proces izdatno pospešujejo. Za razvoj krasa najvažnejSa apnenčeva laistnost je, da me zadržuje vode, marveč jo prepuSča. Razem tega je apnenec malo odporen proti kemičnemu razkrajanju, ki ga opravlja voda. Voda ga topi dn razkraja, Posledica tega je, da ima apnenčasti kraiki svet svojevrstne hidrografske razmere: Na p o vrl ju ni vode, saj deževnica ali itainica pjav kmalu izgine v notranjost; pavršje je suho, brezvodno, v nfftrajijosfci pa se -Jibira voda v podzemeljske to-k-ove in jezera, ustvarjajoč Čudovito zamotano hidrografsko mrežo in bajni svet kražkih jam. V zvezi kemičnim in mehaničnim delovanjem vode v apnenčasti podlagi so tudi posebnost! kraškega reliefa: Škrapc, vrtače, kuka ve, drage, doline, polja, ponikve -i. dr. Tem površinskim oblikam je prilagodil Človek svoje gospodarstvo- in svoje življemje. Obdelovalno zemljo išče v navedenih terenskih d'tpre.sijah, kjer se je nabrala debelejša plast xodo-vitne zemlje, skalriate vzipetine pa uporablja za ekstenzivno gospodarjenje z gozdom, grmišcem in pašniki, v kolikor so -seveda iipora.bne za gospodarske 'namene, pos,pešujoč na ta način proces zakrašcvauja, ki hitro napreduje do sto-pnje nepopravljivosti. T z ajMienca, dolonut tri ranega apnenca in idol o mita se je razvila za toplejše kraSkc predele tako tijMČna kraška j er o vi ca ali jej'i-na (terra rossa), ki predočuje netopljiv.i ostanek apnen-Časitih kamenin. Na neapnenčasti podlagi, n, pr .la fliSu, se jcrovica ne razvije vkljub enakim klimatičnira razmeram. Za nastanek jerovice je potrebno po mnenju geologov in pcdologov toplo sredozemsko podnebje z menjajoČo se sušno poJelmo in vlažno zimsko periodo. Zares je jerOTica najbolj razširjena talna vrsta v 'sredozemskem področju. Nekateri strokovnjaki mislijo, da je jerovica fosilna zemJja iz ledene ali celo terciarne dobe, Bogaita jc z železovimi, -aluminijevimi in silicijevimi spojinami. Po neki kemični analizi vsebuje 42—45% -SiOj, 27% Al^Oj in 11—12% Pe^Ö^. Seveda njena kemična sestava močno variira, ker je pač odvisna od 'kemi£.ne sestave apnenca, ki ni povsod enak, in od razkrojnih procesov, ki so podvrženi krajevnim podnebnim 'razmeram. Da se lahko tvori jerovica, mora vsebovati matična apnenčasta kamenina določeno količino železa, aluminija in silicija. Če apnenec aima ustrezne sestave, se tvorijo na njem naimesto jerovice rumena, rjava ali siva tla. — Jerovica jc v jugoslovanskem sredozemskem področju (po F, Tučanu) razmeroma revna s kremenovo kislino (SiO;), toda bogata s seskvioksidi (Fe^Oj, AljO^). Na slovenskem kia.s.u, zlasti Še na področju', kjer uspeva kraäki ileran, je jerovica izjemno bogata s silicijevim dvo-kisom (SiOi). Domačini imenujejo jerovico, bogato s kremenovim peskom in kamenjem, krem^ico —■ Jerovica vseh-uje malo kalija iin fosforja vendar količina kalija zadošča za potrebe "gozdnega drevja. Tudi dušika je malo v jerovici, toda nekateri strokovnjaki [V, Leiningen) so mnenja, da jc jerovica zaradi obilice koloidov sposobna vpijati zračai amonijak. Za jerovico je dalje značilno pomanjkanje humusa, ker je v toplem sredozemskem podnebju raakroj -orgajiskih snovi zelo pospešen in popoln, .Prav pomanjkanje humusa in velika količina železovega hidroksida podeljujeta jerovici značilno opekasto-rdečo barvo, Nenavadaa in značilna je ugotovitev, da 50 zemlje, ki so se razvile na apnen-Kasti ipodla^, revne na kalciju. To velja v polni m«ri tudi za jo-ov.i^o. To je posledica izpiranja, ki zemljo razapnjuje {d^alcificira). Razen 'kalcija so tirane tudi druge laže razkrojljive soli in baze. Zato reagira jcrovica kot kisla podlaga, posebno pa šc zaradi prisotnosti SiO,. Razumljivo nam je tedaj, da je ^ora na tipični je rovi ci bolj acid-o.filne narave in da tod dobro usipeva .domači kostanj kot izrazito kalcifobna rastlina- Pomanjkanje apna .povečuje guelrljivosit jerovicc, že majhna količina apna (ok, 1%) pa jo unriiiuje. — To dejstvo je važno za vegetacijo in posebej Se za pogozdovanje. Primes apna namreč -izboljSuje fiTŠkalue lastnosti tal, k,i dofcijo bolj sjpko in Tahlo strukturo'. TakSna tla so bolj zračna in vlažna ter biološko bolj alktiv-ca, kaj jpospešuje rast vcgetacije. 2a fizikalno strukturo jerovice je značilno, da vsebuje ;mno-go drobnih koloidnih delctv. Zato lahko v.pija mnogo vode, pri Čemer nabrekne irv postane gjietljiva (plastiična), Ce sc močno napoji z vodo, postane za vodo neprepustna. Po njeni goli povrSini se zbira zategadelj padavinska voda v obliki luž, ali pa odteka po površju, Tudi v suhem stanju jcrovica ipočasi prepušča vodo in zato je največji del ii»pan brez koristi za tla. To je poleg prepustnosti aipnenčaste skalne jpodlage važen vzrok, zakaj so kraäka Ua vkljtib razmeroma obilnim padavinam skoraj vedno suha in žejna. — Sposobnost jerovice, da sprejme veliko količino vode in da jo lahko dolgo zadržuje, pa ima tudi ugodne posledice za vegctacijo. Rastline z glohljiijni koreninami, torej dasti drevje in grmovje, najdejo tudi v doIg'otrajni poletjii suSi potrebno vlago v globljih plasteh, kjer ae jerovica ne tizsuSi, medtem ko se plitvo zakoreninjena zeliSčna vegetacija v izsuŠejiih vrhnjih slojih kmaiu posuši. Tudi to je dokaz, da so skeletna kraSka tla s plitkim slojem zcrnlje absolutna gozdna tla, kjer ne more zadovoljivo uspevati nobena druga kulturna vrsta kakor gozd. Po opisanih kemičnih in fizikalnih lastnostih velja jcrovica za težko, kom-■paiktino zemljo, ki je srednje rodovitna. Seveda .pa te lastnosti lahko ipreccj variirajo v dobro in slabo straa, _ Jerovica se pojavlja v večji količini po kraSkih depresijah in ob .gorskem vznožju, kamor jo je naplavila voda. Tod se gospodarsko moČDO izkorišča za poljske kulture. Na skeletni podlagi po vzpetiinah je plast jerovice raztrgana in se pojavlja navadno v oblüo žepov in žil med skalami in. s^kalnimi razpokami. Flišna tla so navadncf g'loboka in za vodo bolj ali manj nepropustna. Zato so sveža, hladna in vlažna ter v suhem in toplem aubmediteranskem podnebju zelo prikladna za kmetijske kulture, iki se na njih zeVo dob.ro jaCTijajo, To so izrazita kmetijiska ila, ki se v splošnem premalo intenzivno nzkoriŽČajo 7,a kmetijsko proizvodnjo. Njihova slaba stran je velika erozijiska sposobnost vode, ki ustvarja v strminah nevarna hudoür.niSka področja, kakrSna poznamo s flišnega področja v Istri (Črni kal, Rizaqa, O s p, Soierga itd.), v manjši meri mestoma tudi v gornji Vipavski dolini in v Brkinih. Dokler ipokriva stnijesia gozdna vegetacija strma pobočja in jarke, oi nevamöst;i za erozijo in razvoj hudourniških ŽaniJč, hilro^ pa tsc razmahne hudourniško delovanje, Če gozd uničimo. Flišno podlago tvori eocensJti in oligocenski peščenjak, ki je bolj ali manj lapora^t, to-rej z apnenčasto vscbmo, ki lahko dosega do 50% in veČ CaCO^. V tem pogledu se razne vrste fliša močno razlikujejo in je njihova reakcija lahko kisla, nevtralna ali baiZdČna. Med našimi flišnimi tereni sta Panovec in Stara gora pri Gorici v splošnem kisla, enako tudi Biikini, veČji del Vipavske doiline in istrski fliŠni ;pTcdeli pa se zdi, da vlečejo bolj na baizičn-o. Ponekod razodeva talna flora, da so Ua na baaični flišni podlagi mestoma tudi zakisana, saj najdemo n. pr. na večjih površinah levih pobočij gornje Vipavske doline (Otosčc, Lozioe) prav nadrobno pomešani dve rastlini, katerih ena — jesensko vresje {Calht/im t)nlgaris) ■— naznaiuje kislo, druga — pomladanska resa (Erica carnea) — pa baziJno podlago. V ipedol&^em pog^ledu so nasi flišni tereriä ^e ntrazLska-ru, Flišna pOftrO(5ja ^e že po svoji površinski oblikovitosti razlikujejo od obda-jajočega a;pnenčaAtega krasa. Talni relief je v velikem zelo raajgiban, itoda skoraj povsod enoten ali vsaj močno podoben, z znaSilrSiirai eroizijirfcimi oblikami (zaobljeni grebeni, globoki vodni jarki, enaikaiiierno tpadajoŽa pobočja) in z zelo enotriim,^ unuxjemm m'ikroreliefom. — Tudi v vegetaciji je raizlika med b-asom öm fliäem prav ostra. Pravi kraški sv6t nosi termof-i'Lno-kseroülno vegetacijo, prilagojeno na hudo vročino in suŽo, Bižno zemljižče pa (mcBofilno-higrofdliio vegetacijo,,iki zahteva talri:o vlago in hlad. V pasu subiTiediteranskega kraškega gozda, ki ga sestavljajo hrast puKavec, cer, gabrovec, mali j«sen "ter mnoge druge toploljubne in svetlo-•Ijubn« ra,stline, srečujemo na HiSu svednjeevropski trnkov ali grad novo-gabrov gozd z mnogimi isencoljojbnirrti in, vlagoljubnimi ra&tliinami, ki jih. na kraškem zemlji-äihi iiavaduo le redko najdemo (na dnu globokih vrtaČ, janko^ iii dolin). Na opustošenem ikraikem terenu ■se fcserofilna vegetacija tem bolj Siri, čim bolj napreduje zakraževajije, higrofilnj elemenbi pa vedno bolj nazadujejo, le fliSni teren jih čuva v svojem naročju. FdiSna vegetacija nam je lep -primer, kako tai-na podlaga odloČUno vpliva na vegetacijski üp in kako s svojim učinkovanjem omiljuje vroče in suho podnebje, Zaio se posamezni ekoloä^ki činitelji ne sjnejo obravnavati osamljeno in izločeno, marveč povezano (koirapleksno), s-icer pridemo do napačnih zaiključkov. Stiudij ekologije podnebnih, talnih iji drug;lh činiteljev je najuspešnejSi na oisnovi vegetacijskih tipov kot najve mej Sega izraza celotnega -«plcta (koraploksa) vseh činiteljev, ki kakorkoli vplivajo na rastlinstvo. To je sinekološki rjačin proučevanja vegetacije, kakršnega uporablja fitosocioloigija za ekološko analizo rastiliaskih združb. Pomen gozda za kras Skušal sem .podati zgoščeno analizo najvažnejših prirodnih činiteljev kraäkega ozemlja s posebnim ozir-om na gozdnogospodarske poHrebe in potrebe pogozdovanja krasa. Ugc^tavljajoč slabe prirodae pogoje za kraško gospodarstvo, morajo gozdarji sikuŽati naj'ti možnosti izboljšanja in napredka. Pri tejn ne moremo in rte smemo itj mimo gozda. Uničenje goada je namreč eden poglavitnih vzrokov za poslabšanje življenjskih raamer na krasu; obnova gozda daje zato največ upanja za izboljšanje kratkega gospodarstva. Vsi poznavalci krasa so si edini v nuHjcnju, da je današnji og olj eni kras s svojihtii neugodnimi pojavi, ki otežujejo življenje na njem in ga ponekod onemogočajo, nara-vna posladica n-epravilnega gospodarjenja na krasu. S sečnjo, požiganjem in paš^je zadal človek smrtni udarec kraškemu goizdu .ter istočasno sprožil ratzdiralno delovanje iprirodnih »iI, M so njeg-ovo uničervalno .delo nadaljevale in pospeäevale. Tako so se postopoma slabšale ^vljenjske razmere. Clovdk je v gospodarski stiski segal .po novih gozdnih površinah in jih uničeval, na že golem kraSkem svetu pa je gO!S,podari] vedno bolj ekstenzivno, to-se-.pravi, da je zajem al o njegovo gospodarjenje oaneraj večje površine in da so biW mjegovi gospodarski ukrepi vedno manj smotrni. Proces degradacije kraškega zemljišča (zajkraševanje) je napredoval nczadiržano. Obdelovalna površirta se je slabšala in kroUa. PrebivaJct kraSke^ga s.veta sami opaaujejo, rda je rodne zemlje vedno manj, tkajnenija pa vedno več. Cim bolj je zemljišče strmo, čim bolj je izpostavljeno sončna pripeki, vodni eroziji in izsuäevaktemu vettii, tem hitreje propada in .tem bolj se slabSajo živ-Ijenijski pogoji. Ni treba stoletij, da sc :s,premem gozdnati kraški svet v kraško puSEavo, 'ZadoSČa .nekaj desetletij. It so negartivtne site stalno na delu in Če ne dajejo prirodni vegetaciji miru, -da bi si o^omoigla In izboljSala slabo stanje. Spričo ,'rlablajočih se gaspodapskih rnožnosti se ,je na Jcrasu vedno bo'Ij razvijalo eikstcn-zivaio gospodarjenje, zlaö^ti ip-aäa ovc in (koz. To je bil zä dane ra^m^re «ccr naj-prlldadnejšj in trenutoo najdonosnejši, vendar pa aajiprimitivnejSi on iperspektivno najnevarnejši način izkoriščanja tal, ikš je slabo stanje samo poslabševal. Ne smemo pozabiti, da so življenjske potrebe mofiiaetjäe od vseh iteoretitnlh ,principov. V stiski-'S eg a človek po sred-strvih, da. isi ohrani življenje, četudi isi s tem za bodocn-ost natoplje še večjo stisko, Posameiniik si nava/3no ne more pomagati, poseči mora vmes skupnost z javno pomočjo in z načrtnimi izboljševalniini ukrepi. Takšen ukrep sta predvsem zaščita gozda in ipo gozd o vanje. Vse to navajam zaito, da narn bo -blagodejni vpliv gozida aa kiaiki sveit tem jaisnejši. Na kraau je lahko umti>tt gozd, ('težko pa ga ije obnoviti aili wsnovati. Ponavljam, da ima največji del našega golega in poigolega krasa absolutna gozdna tla. Goad se ipoja-vlja na trasu kot odločilen prlrodnd iu gospodarski Činitelj. Njegovo prirodno delovanje je v tam, da je najboljši zaščitnik kraškega zerrtljišča pred degradacijo, edini tvorec tat, ugoden regulator podnebja, zbiralec in ohranje-valec talne in zračne vlage, varovakc rodovitnosti obdelovalrne .zemlje itd. — Svoj ekonomski pomen razodeva gozd'neposredno s proizvodnjo lesa in raznih stranskih gozdnih proizvodov, posredno pa s pravkar nai-tetimi prirodno^gospodarikimi ftink-cijami, Le-te so na kritičnem kraškem zemljišču po svoji pomembnosti cclo pred neposredjiirni kraimo- seveda naira-vo (k-oflikoj- mogoče zvesto posnemati, zlasti glede časa setve. Prosta setev xinnega bora po ^kalovitem paäniku na Jamprovniiku .pri Po-djgorjiU' (Isifcra), ikt jo: je tako uspeSno opravil rlogar K. Andre-jašič, se bo laihlko t. us,-pehoim ponovili a v isti rrastšLinskii združi (S es le riet o junci foliae Cariceiu^n humilis} tuiil drugod. Včasih naon tza diagnozo ckofloškiJi rasjmeT določenega predela ni potrebna .analiza celotne rastlinske združbe, kj je lahko v določeni razvojni fazi nepopolno razvita, marveč nasm Že akuipijic ((kombinacije) ne'kater-ili ekoIoöJ^o -va&iajšiJi rastlin ali celo posaaneiznes ekoloSko-isocioltÄo zelo sna&iLne raisElainskc wsbe, t. d. inidiika-katorjj, dovolj zancsljiivo' osRačujejo kaikovost rastiž^a. Kjer ^e n. psr. v Dalmacij-i po javil ja vretenčasta resa (Erica verticillata), so idani pqgoj i aa pogoizdoivanlje ^oltčav s setvijo ajtep&kcga bora (Pinus kalepensis), V tej razpcravi, iki se oirganslco povezuje s prejšnjo s naslo'vom »SploŽna eko-loSka in vegetaoijiSka ozmaika slovenskega Jtirasa«, hočem na. kjraitko oip-isajt! ^iavnc fitosocioloSke oioLe kratke vegetacije. Razprava Lma namesn, da nudii gozdno^spo-darsk-omu prizadevanju prirwdne temelje in kcwrisfanc biološko-akoilošike smernice za. uspeSno obnovo gozda na kiratsu in za ipogozdovanje de^gra-dij-ajniih oiziroma zaikraše-nii .zemJji^Č z anačajem absol-uitmh igazdnih tal. V akbidii s tem namenom hooctni ohravnavaiti v glarvnem Ic gozdjM in gimniŽGoo vegetacijo teir tiste rpaSn-e adružbc, ki prihajajo v poštev iza pogozdovanje, Piroduktivne pašie in lorvadne zdruÄI>e za-to ne sodija v okvir te razprave. Takoj 5[poČetlka m-orajTi ojjotzoriti, da je naš sloveinsfci kras v floristi&iennn pogledu (precej doi>jo poznan, saj niu je 1-epa vrsta 'botantkov posvccala m mu še posveča svojo raziskovalno dejavnost (M. Tommasini, A. Fleischmann, F. Krašan, G. Beck, E. PospichaL C. Marchesetti., F. Morton, G, Hayek, R. Justin, F. Dollak, A. Paulin, G. Tomažič, E. Pajnič, A. Piskernik, E. Mayer, K. Zirnich, S. Grom, A. Filipa, J. Ukmar, M. Wraher i dr.), cJa pa jc v pogledu fitosocioloSkega pro-učevanija še skoraj popolna ledina. Zaradi te^a fi+osocioloSki priikaa aa^e kiraSke vegetacije ne more nuditi ve<5 ikakor 'SploSen pregled, ki se opira na fitosoctološke Študije HrvaŠkega primorja (I. Horvat, S. Uorvatit), na podatike prof. G. Toma-iiŽa in na rrraja lastna raaisikovanja. Piri 'tem seim mogel ugotoviti, da se pojavljajo v Slovenskem prtmorju v glavnem isite rastlijjisJce združbe kakor v UnvaÄktm pni-morju, ie da so nekoJiiko Sjpremejijcme, itakor so pač d(o!oäke raiatnore našega krasa nekoliko razLifiriie od onih hirvažkcga krasa. Vse te raiztike in posebnosti vegetaeija v svojih osnovnih enotaJi vonno odseva, noseč poisöbaH' pečat nažega 'kraisa. Vegetacijo nižjih in sirednji-h pired-elov slovesieikega krasa (nakako do oadmorske v.iäiinc 1000 m) sestavljajo v glavnem modiiterajnski, liiiiredcd in sir-ednjeewpoipsiki (bal-tižki) fJomi elementi. Krafika flotra je iZfJlo bogaita z -raistlinsikimi vrstami ter vsebuje miKjgo redkili rastlinsslkiih tipov in endcaiiitov. Ti endemiti so (po /. Horvatu in S. Horvatiču) delmo m'lajäega iizvora, .prtdočujjoč tako imenovajne vikairiiste, to je oblike, ki so se razvile v poledeni dobi iz polimorfnih rodov pod vplivom posebnih akokxäk.iJi raamer Jn ki so neposredno soirodne z oblikami soseidnjiVh -podTočij (neo-endcmiti), delno pa so ti endemiti mnogo starejši, izvirajoč iz predledene dobe (paleoendemiti) in ohranrv5i"sc v kražkih zatočiSčih (rcfugijah) skozi ledeno dobo, ko sta pokrivala važje alpske in dinarske planine večni letd in sneg. Ce naipraviiono vegotaci.jiski profil od morske obale v notranjost dežele, n. pr. od Tiržaškega izaMva v serverovzhodni sroeo do Tmovskc iplanote, srečamo na tem preseiku vej rastliinskih »Iružb, ki se raOTii-^čajo v določenem redu od morja proti notranjosti oziroma od nižin v višine. Te združbe gradijo posebne vegetacijske paSOTe, Jai pa na našem krasu zaradi silne po.vrŽir^e raizgibanoiSti, ozkega proistoira iji 'krajevnih eäcioloSkih vplivov ne :prihajajo jaaiiO do i^srajza iteir.sc ponekod mešajo tn fprekniivajo. I. V olbmor^kern pa^, kjer je vpliv taplega sredotEOmskega podnebja najmočnejši, se pojavlja gozd puhavca in kraškega gabra (Quer ceto-C ar pine tum orientalis), predočujoč kümatsiko Tidružbo, to je zdLružbo, ki .pKinimi končni raizvojni stadij, pogojen predvsem po kIimatičnih'fakitorji}i, Dalje prcrti jugiu, v Hrvažkoifi pTwnorjiu in Dalmaciji, st naveze ta rasblimdka združba neposredno na zimzeleni go7.d čmilke aJj adraža {Ometo - Quercetiim ilicis), ici pa v öW-cnskemi delu Is-tre in v TržaSikem primorju ni raiivit (kot samiost>0(jna združba. v Slovenskem primorju je raEvUa ta, 'rastlinsika sdiružba le v ozkem obmorskem pasu Tržaškega zaliva od izliva Soiie proti vzhodu v Istio, kjer se nekoliko razSiri. Dalje proti jugovahodu s« raažiiri še bo^lj ter prcdotčujc v HrvaŠkem pritnorju v ugrjdiLiih teroriiskiih po-igoj'iih znat-esn pais igoispodarsiko važnejga goeda in ^grmišča, ki tse podaljšuje &ez Hercegovino v Cmo goro, dosegaijoi natlmonsiko viSino 500—900 m, pri nas ,pa sega -ie do viSin« 200—250 m. V jugov^hodnii-h pj-edeJih jugosilovamkega fcrajsa se navfjuJ« ta vegetaci'jfiiki tip nt^poai^dnö na pravi Tnoditcransiki pas črn ike ali adra^a (Ornelo - Quercelum ilids), ki ga sestavlja ^imwlena drevesna in grmovna vegetaicija. Na slovenakem krasu ta združba iia raiivita, marveč areču-jemo k poisamezn-e njene elemenite (Ruscus aculeatus, Pistacia terebinthus, Quercus ilex, Asparagus acutifolius, Ösyris alba, Acer Tnonspessula?ium i. dr.), taico da bi m'oigli govoj-iti 1« » poseiiiTii, sub asociaciji (Querceto - CarpineUtm orientalis quer- Ncbcsnik pri Golcu. Bujen odrasel macesnov pomladek w starem prcredienern txjrovem sestoju, (Glej opis ekskurzije t. 18!) cetosum ilicU) na oanej^eniii, vplivu tc^ploga p-odnahya najlbolj 'iijipostaivljieiiih micstih obalnega pasu in neposrednega 7Alefiit!n/i iiieačaj. K«r pa je tudi pod vplivonri mnaliJi zim a o&tiro burjo;, občutlijivejSc zimi-zelene drevesne in grmovirte vrste v njem Jie moirejo ■uspevarti, irazcn pcrcj navedeniii v loka:liio u^godnejSih položajih. Djevesrti in gntno™i s Loj te adružbe se&tavJijaj^: hraS>t puh avte (Ouercus friibes-cens), kraSki gaiber ali gatwi^ (Carpinus orienlalis), ki povsod pirevladuje in ki daje združbi fiziognomski pejat, dalje cer Quercus cerrü), mak I en (Accr monspessiila-num), tnali jesen (Fraxinus ornus), raželjVka (Primus makaleb), Kristusov 'tm (Pali-urus spina Christi), ruj (Cotinus coggygria), dren (Cormcs mas), mvadni Wm-{Juni-perus co-m-mmiis), bodeča l^obodiska (Rvscus aculeatus), osbrolilstoi bclus (Asparagus acutifohus), rdeKeplodnl brin (Jtmip^rus oxycedrus), lovorika (Laurus jiobilis); poslednja elementa sta pri nas zelo rediva, seveda se pojavljajo v pasu kraSkega gabra tudi že dr^cvesmi in girtnovni eleimcnti združbe črnega gaiira,-alasti v prcOiodm coni ffl) primorskem robu kraške planote, V zeliiSčncnj »loju se ipojavljajo po^gosfto: navaidni vredniJc'(Tfiwcniim chama-edrys), oijistrica (Setleria auiutnnalii), šopuija (Agroitis castellann), zeltaii teloh (Hellebo-nis viridis), že^uljastii vratiž (Ckrysanthenmm corymbosum), SkrlabaoTBodro ptičje seme (Liihospermum purpureo - coeruleum), vijolica (Viola hirta) in le druga zeliSča, ki jih srečujemo tudi v področju črnega gabra, 2. Na adruižibo lorask-qga ga^bra se navezuje napcjsredno gozidčiruega gaiira z ojistj-ico (Seslerieto autumr^lis - Oitryetum. curjnnifoliae}, /ki je glavinj goad-ni o^iroana igrmiiČni itip naših kraSknlh planot v nadrmCTSiki vi Sini 200—600 (m,na toplih in ijvetJlh' jiužnih objonikiiJi lelnskih hriibov (Slavnik i. dr,} pa sega tudi do- 800 do 900 m visoJto. Zdiruižba ömqga gaibra je taiko ^eifcoč iistovetaia e gozdno aaiir. gaTmiiŽčno vcgcta-eljo .goiiega in porasleiga ikraäk-ega zamJijiŠČa. Sega proti jugovahodu tja. do GrČtjo, pokrivajoč mestoma OfgirooMie povirSine in dftseigajoič nadmonsiko vÄliaO' IOÖO—1200 m. Enaiko (kallcotr iprejšiija ladr^lžba je 'hidi ta pofd .iizredno močnim gogpatlairakim vrpliivom (sečnja, paS^, požiganje, steljarjenje) in je zato degradirana v panjeyec in grmišČe, na velikih povržiciah rpa sprarnenjem. v ikamnitaie ipa^iike in gala, ipusta' ikr^a^ka !ka-mendžČa, Jci krilijo po pogoaiitvi. Bolje oJuranjeni sestajii, kjer je drovesini stlep stmj«n im 'kjer daseiga drevje višino 10—15 m in ipirsno debetläno 30—40 cun, so prava iredkost (Kojnik) ter zaslužijo, da se zaičitijo kat iprirodoii spomeniki. AjsooiiacLji črnega gabra dajt sociöitxäki, eik-onomaki in fiaiciginoTOisiki pečat orni gaber ali gabrovfcYOj/rj'n carpinifolia), ki po količini in življenjski sili prevladuje. Ker je ilaredno žilav in odporen, se naj'boiLj i^pifa prirodnim in gospodanakim .umi-čevalniiin silam. Po sečnji in požaru vedno znova' birjiao oidgamj'a iz (panja, tudi oih-jedanje (ibrstenije) paän« živine tirdovrajtno (prenaja. Zato gradi mestoma sjsoraj iiste s'estoje .in se uvoljavlja v preitngariih sestojih ali pcotsaimeszjiih ignnio-vnih sku-pinaih cc!o ^e na popolnoma ogoljenii-h ikameniitniiih/tieh, ikjeir je vsa osttäla vegatacija že izginila. To svojo življenjsko silo zahvaljuje globokemu in razraslemu kore-nipskemu sistemu, ki črpa hrano In vlago iz globine, ko na povrSju"že zdavnaj ni več sledu o zemlji: V nekoliko manjši meri kažejo to življenjsko žilavost tudi nekateri drugi drevesni in grmovni elementi, s katerimi je ta vegetacijski tip izredno bogat, zlasti raSeljka, puhavec, dren, mali jesen, D asi j C črni gaber zelo tipičen dement s.uhega in ikaimniitnega ■suibimcdi'terajn\'sk-cga kraak-oga podrtVčja, prblafgojen na viročc ipnIotno jjodnebje, prehaja mestoinia vendarle tudi na svežo flišno podil aigo, ikj^r se pritmeSaiva -dirugim vcgctaciijiskim itipom, mas-boirta pa gradi tudi svojo jjidružbo z meikoliko spietiieiajcino sestavo. Iti Se ni dovolj proučena. Sega celo v celinske piedele Slovenije, 'kjer gradi na »briniih južnih pobočjih ajpnenČastih in doliom;ifc3k,ih gora posebno relikiLiniD grmiščno oiziiroima goadno združbo puhavca ,vn Črnega gabra (Quercelo - Ostryeltim carpitn-föline). Od h sledeče: a) S e si ev i e to-O s tr y e tu m typic7im: Pojavllja t>e na ndkoliko hlacijjejšiH, bolj irapostavljenish rasti^ždi. Pa-evladutje gaibrovec, tvoireiČ boj ali manj čiste sestoje; termofilni elementi (puhavec i. dr.) manjkajo, oziroma so redki. b) Seslerieto-Os t ryetum q u e r c e t o s u m sessili^lorae (S,'O. car^nnetosum betuii): PoraSča nekoliiko boljša aem^ljnšča ipo kutanj.aJi, v^rtačah, zairav-oicaih, plasti v acv-emiJi logah, ikjer j« več zemlje im vlage. Med dirervjem in grmovjem se pojavljajo v večji količini gradert (Quercits sfssilitlora), beli gaber (Carpiniis betidtts), loška, včasih celo goirski javor (Acer pseudoplalanus), med zcltSči pa nekateri mozofüni (fagctaldoga gabra (Querceto-Corpinetum}, po ve6j'ih .gl-ofaoliti (n. ,pr, V Ptmiikovski draigi) pa se pojavlja coIo neka mežanica ikorvtin^talno^a bukovega gozda (FagetUTT' jnontanum) ter mcžane^a gozda gorskega javora in veliikflga j«6ema (AcerelO'FTaxinelum), 'ki lipoloSiko Se ni pro-učena. Opisana subasociacija (S.-O. quercetoium sessiliflorae] je za kratko področje izrednega prirodnogospodarskega pomena, ker predaiiuie gozdne otočke sredi vefkrat močno degradiranih, gospodarsko niaio vrednih kraških planot. Ta gozdna združba je verjotno ostaindk {ir«liikt) is hJaidn^ej^že iodcne doibe, ko je bila na i:raš!k«in svatu •bolj razäirjcna, v toplejši polcdeni dobi pa se je mogla ohraniti v konkurenčni bor^bi s itermofiiiltoo vegetacijo le v krajevrio ugoidnih talniji in po^bneimih ((mifcro-ikliimati&Tih) jraamerah, c) Seslerieto-Ostryetum i a g e t o s u m: Pokriva hladnejše in vlaž-nejŠe terene v višjih položajih (nad 700—800 m) in zlasti v severnih legah. Napoveduje že prehod v tukov goid z ojstrico (Fagetum sederietasum). Pojavlja se bukev ipoisainüz in v šoipih, z njo vred pa v vofji meir.i tudi dirwgi mezofiloi elementi, ki zaJitevajo -za in Dinairidov ter se razp^rostiira v ožjem ali širaem pasu od Posočja do Oi-jena nad Boiko Kotordto. V Sloveniji jo ta gozdni tip lepo razvit na južnaih obronikiih Trnovske planote, NanoKa, HruŠice, Javoimitkov Ln Sncžnilka v viSinii od 600—700 m do 900—1000 m. Iizven tega pasu ga srečujemo na sevemiih pobočjih äcairijdkiih -hribov (Stlavrinic. Vel. Pleševica, Lipica, Razsušica, Žabaiik, TfiJten.ik itd.) od vižine o^k. 800—850 m navagor, razen toga pa še lokalno po äiroikiih hladnih jamah, dn-agah in kotiinaih med čižarlj-sktmi hribi (oikrog Goka in Pqtjan, v Podpešiki in Jelovižki diragi med Slavniikom ter Kojiiiikom in Goličcm, oikroig Vodic itd.), v višini 500—600 m, in sker zaradi toplotoega obrata (temperaihime inverzije), torej zaradi lo(kalin,ih Jclamatičnih raaaner; alediiijic fie ipojavlja ta tip bukovega goizda i-edočiijoč razne razvojne stadije tja do bolj ali manj z grmovjem poraslega kraäkega pašnika, so verjetno posebne subasociacijie in mwda Utdi samostojne asociacije, ki pa so še vse premalo raaiskajie, da bi jih mogel fitosociološko in e;kološko zanesljivo opredeliti. Mimogrede bi rad omeni! še poseben tip kraške gozdne vegetacije, v katerem se pojavljata v večji meri v e ! e 1 i s t n a lipa in cen Pojavlja se na višjih, zelo odprtih In nezavarovan i,h k,r.askiJi pi^inotah, izpostavljenih moaii burji {n, pr. na .kraški planoti med Divačo, Skoeijanskimi jaima.tni iai Vremščico. med Pivko in Košano). Na žalost pa je gozdna in giOTiščna vcgetacija tam preveč uničena, da bi se dala rekonstruirati prava podoba te gozdne zd™žbe, pa tudi priložnijsti nisem imel dovolj za takšno proučevanje. — Enako je sJalljo pi oučena gozd'oa ^združba, kjer se zaradi intenzivnega steljarjaija pojavlja skovaj samo cero vj e (rti, p r. v P rižanskem boJ'Stu med Materijo in Skadajiščino). Povečini jc to visoki (semenski) gozd enomenie strulkture, skoraj brez slebe.niegti grmovnega ipodrastjia, na glöbljiii tleh, ki pa so precej zakisana, tako da se raavija po jti^h prava resava (Calhmeto-Geni-sU'ittm jnlosae) z vresje;m (Calhnia vulgaris) in dirugi.mi acivdofil-nimi rastlinami. Ta gozdni tip se je razvil verjetno iz že opisane združbe Sesiericto-Oslryelinn. querceto-su7n sessiliflorae, ikjer pa je močno steljarjcn'je zaradi siilaiega izčrpavanja tal pre-gtiialo graden, beli gaber in druge drevesne oziroma grmovne vrste in pospeševalo skromni cer. Zato bi laW((i imero-val.i to antropogeno združbo Sesleriet.o-Oslryelum cerrelosum. * Malo proučeni so ip a s n i in 1 i v a d n i t i p i, ki so se razvili na ra^stisču opisanih gozdinih oziroma gii^mi.sčnh zdiiTižb, vendar bum skušal ])odati vsaj splo.sno lluiH-stično in ekološko karailttcristfko najbolj razširjenih in najvažnejših. Preden pa to storim, nioram poudariti izredno razvuyno dinamičnost kraške vegetacije, ki zasluži vso pozornost. Diiiamiika vegetacijsilcega razvoja kraških združb je zelo močna v iprogresivni in regresivni smeri, Dckler gradi drevje ali grmovje sklenjene sestoje, se prvotni vegetacijski tip dobro ohranja m ne utrjieva bistvenih sprememb v svoji Ooristični sestavi in ek(>logij.i. Kakor hitiro pa se začne trgati strnijenost drevja in grmovja pod vplivom prekomernega izkoriščanja, se sproži regresivni razvoj, ki zeilo hitro napreduje do golega kamenišča, ker se sprostijo in stopnjujejo razdiralne pri/rodne sile, izvirajoče iz .kraških tal in kraSkega ipoidnebja, kako j- sem to ugotovil v referatu »Splošna ekoloS'ka in vegetacijska oznaka sloven.^ikega krasa«. Čtim bolij ökstircmni so ekološki .pogoji zemljišča, tem hitreje najpredujc regresivni razvoj. Ce uničenje ni predaleč natpredovaio, to se pravi, če ni do,seglo stopnje nepopravljiv osti (nepovrat- nosti), si vegetacija razincToma hitro apoimorc iin spet vzpostavi progurcsivni razvoj v smeri obnove ^miišča in gozda, samo da prenehajo cieJovati vzroki dcgraidacijc [gospodarske zlorabe s pretiranimi seJiijami; ekstenzivna pasa, požig-anje itd.). Večina našiih degradiranih JiraSkOi zemljišč je k sreči še v tajkšni razvo.jni stopnji, da sta možni i^bo-IjSanje stanja in obiiava gozda že s samim prenelianjem navedenih neg'a-tivnih gctspodarskih vplivov. Iz tega sledi prevazen zaJcljuČe^k, da je za izboljSartje k-raskih zemljišč in za naipredek kraškega gospodarstva pred vsemi drugimi važno -uspešno zavaiovanje (zaščita) izci'panega kraŠJccga gozda in g r m i š £ a, iki sta potrebna miru in ipočitka, da si opomoreta. Na dm^rn mestu šele so .potrebni aktivni ukrepi za pospeševanje izbolj.sevalnega procesa v obliJci melioracij, obnove gozda, pogozdovanja itd. Zavedati se moramo, da zaradi nezadostnih zaščitaiih ukrepov propada veČ Jtrašikc površine, ikakor je moremo obnoviti z novimi pogozditvami! Oglejmo si glavne pašne ozi-ro-ma livadne ti.pe, ki sc pojavljajo kot degradacij-skc stopnje opisanih gozdnih oziroma grmiščnih združb. 5. Najbolj razšij-jena in 7.a'to gospodarsko najvažnejša pašna združba slovenskega kraškega področja je združba nizkega Saša iin s.k al nega gla-vinca (Cdriccto Inimilis-CcnUmreetwn ruj)estr'u). Razvije se po uničenju gozda in grmižča na rastišču združbe črnega gabra in ojstrice (Seslerieio aHtumrwUs-Östrye-tuin), torej v nadmorski višini 3Q0—GOO m iji krajevno tudi viŠe, zavzemajoč predvsem tople in suhe valovite kraške planote v južni legi in predočujue puste l;araenite pašnike, kjer jc travna ruša pretrgana in pokriva približno polovico ali nekaj več površja, včasih tudi manj, ostalo pa je skalni gnišč aLi živa skala. To so tako imenovani kra.šiki .pašniki, včasili bolj podobni kamenišču, drugič spet bolj ali manj pretrgani šopi in otoki grmovja in drevja. Intenzivna paša, zlasti paša drobnice, hitro pospešuje regresivni razvoj v bolj ali manj golo kameni.šče, kjer se pojavlja zeliščna vegetacija le Se v obliki drobnih šopov in otočkov, rioristično je ta pašni ti^^i zelo bogat ter vsebuje mnogo redkih in endemnih ilirskih rastlin, MaŠteti hočemo le najznačilnejše: nizki šaš (Curex kmnilis):, ki povsod prevladuje, dalje skalni glavinec (CcnUmrea vnlK'strh), ožepek (Siiiurcja munittmiji pritlikavi .šetraj SuLuruja subi()icalu), gladki mleček (Ei/j^korhia ni{:(/c'£nsis), gorski kosmatinec {Anemone mnniana}, progasti žafran {Crocus xiur'iegaUis)^ mali talin {'} haiicLrmu inhiits), srebmodlaikavi trpotec (Plantago ar gen te a), frajicoAi lan (Li-nnm narboncnsi.-), avstrijski črni koren {Scofzaneva austriuai), niceasti onian {Inula msijoiid), malocvetna španska detelja {Doryt'iiiwm geritumicum), gorski vrednik {Ti'ucrium rrwiitatiwri), pokončna stoklasa (iiromus eroctus), gomoljasta siniljica (Koderia sl>c'ndcns), liburnijska ivanščiea {Chryaanthcmwn Liburniatm}, gozdna ko-šeničiea (G v nista siLvcxtris), pravi ranjek {An thy II is vulneraria), jurjevina {J ur it te a mollis), klasnati jctičnik (Vcronica spicata), ilirska perunika {iris Ccngialti var. illyrica) i, dr, Razuime sc, cia se ta vegetacijski tip zaradi svoje velike razprostranjenosti diferencira v več nižjih sistcmatskit eaiot pod vplivom prevladujočih ekoloških čini-teljev. Izkorišča se pretežno ^a pa,šo, v meliorlranem s lan ju tudi za košnjo. Pasa in košnja-.sta donosni zaradi obilice metuljnic (leguminoz) in trav, dokler je ruša dovolj strnjena. Tedaj so tudi pogoji za pašne melioracije prav ugodni. V stanju hujše degradacije, ko se ru.ša močno trga in ko vse bolj prodira kamenišče, nudi ta vegetacijski itip Se vedno ngodne .pogoje za prirodjio ali umetno obnovo gi'inisea in gozda, če se seveda izloči paša. Ü. Pašna združba pokončne s tok lase in kršilja {Brometo-Chrysopogonetiim grylii) se razvije na rastižču gojdnih ozir. girmiščnili združb k.ra-Škega gabra (Querceto-Carpinehim arienlalis) in najtoplejše variante črnega gabra (Seslerieto-Ostryclum terebiJithetosum) po njunem uničenju, torej v najtoplejših m najiboilj suhiii Leg'ali našega Jviražkega iprodiroi^'a. ZdiTižbi dajjc ficiio^o-mski peČat ixad 1 rn visoJca trava ziatolasi obj'ad (Chryso-pogon gryllvs), pri KraževciJi snan pod imenom fcrsilj ali Ika^im, ki. igradi gosto rušo. Od ostalih značilne j äih rastlin navajjam; mniogocv-eteio äpainslko deteljo (Dorycninm herbaceiim), igadovčev rd^či ;koran (Onasmu Javorkae}, moSko jnilost (Eryngium ametkystinmn), fe^jaato ikorrepavo (Carlina cory?nbosa), valaSko bil[nico (Festuca vallesiaca), navadriii obrad (Andropogon isluiemum) iitd. Mnogo rasbliji kna sätupnih s iprej opisano izdruiäbo, venidair je floristiično Tcvnejža. Ta združba nudi podobno gospodarisik-o ikor.ist ter podolbne gosipodarak« lian- melioracijske jno^osti IcaJt&r prejürtja. 7, Združba oiziolistne viloviine in nizikc.ga SaSa (Seslerieio juncifoHae-Caricetum hu7nilis) predo^uje (po mnenju I. Horvata im S. Horvaiica) osiromašeno viäinsko varianto združbe njtakega ša^a in akaJnega .gfavinca (Caricelo~ humilis-CentaureeUim rtipeshis), odpojmojiSo proti buirji. Pri nas r(>okriva veliJce povr-šime izaoblijieniJi vrhov iin valoviitiJi pilanot čičarijskih hribov (S'lavniilk, Kojnik, OoJjic, Liipniik, Žbevnica i, dir.), v višini od približno 600 m navzgor, (kjer je ■ddovanje burj« izredno močno. Dobiro Taizvita je lud.i na Tratelju nad Komnomi. Zarada Victme orožij« (-dieflacije) je travna inuäa navaidno 'pretrgajia lisn rjie 20—40% gole .površine z drobnim skalnian gtruščem. Fiziognomsko podobo daje združbi ozkolistna vilo vi na (Sesleria juncifolia^ Seslc-jia tcnuifolia), pri KraSevcih mana ij>od Immom fconjšček ali diraitenica, ki absokitno prevladuje in sestavlja ponekod čiste sestoje, značilne po prekinjenih, gostih ruš-natrJi supih. — Od dingjh .i'astlin se pojavljajo redno ter 'boilj ali manj obilno Se: nii2lki Saš (Carex humilis), fcraški ranjak (Ant/iyllis Jacquini), srČastoListna in navadna mračni ca (Globiilaria cordi folia, Globidaria Wülkommii), akalni ^\Biv\ncc(Centaurea rupeslris), svilnata košeničica (Genista sericea), Tommasini jeva konjska kumina (Seseli Tonvmasinii), poljanka (Fumana procumbens), ožepek [Satureja montana), T^ciminasinijetv pcleroprsitnilc (Potentilla Tomrnasiniana}, ja^godna hru5ica (Mtiscari botryoides), gorska bedenica (Narcissus angustifolius), bledorumeni ulivec (Pedicu-laris Friderici Augusti), gor&ko ptiije mleko (Ornithogalum Kodni) i. dr. Ta paSna adruižba nma iriinitmalno goijpodardko vrednoist in se (komaj kaj malega iizikorišča za pašo in košnjo, k en- daje zelo slabo .ktmo. Bolje bi balo itc velike povff&ine pogoizditi in na ta način ustvariti vcrtrabrane proti silni 'buirji na Iteh golih hribih, 5 čimer bi 5e donosnost ostalih 'ttravižč br«z dvoma matno iiziboiljšala. Z opisaniiimi zdiiiSbajini., ki 'tvorijo gdarmimo ioraäkih pašniikov in senoždti, paSne oziroma travne vcgeftacije slovousik^Lga JcraSk^a- oaomlja še daleč niismo izčrpali. Na žalost vegetacijska proučevanja še niso tako napredovala, da bi mogli podati popolnejšo podobo. UgotaViljamo It to, da se [Kijavljajo na naieim kraškem področju nekatejre združbe, ki so na prehodu m^ed tipično ■submediiterainiiko z^'eao Chrysopogo-neto-Satureion subspicatae, obsegajočo opisane tri paäaie asociacije, in kontinentalno zvezo Bromioii erecii. Preostaja nam še pregled vegetacije fli^ih terenov. Podal ga 'bom v splošnih dhriisih, ker ij:e naša (primoirsika fližna vegetacija še malo proučraa. Svoj opis opiram le na nepopolne podatke, ki aem jih bežno zbral pri teremBlkih obhodih. Vegetacijo jvrimorstkih flišnih terenov, iti so zli^ti v stinmih legah skoraj v celoti porasli 2 gozdom in igrmišČem (Brkini, [podTočje Sočejge, Vipavska dolina, dolina Rake), sestavljala dva glavna vegetacijska tipa, namireč soifcmediiterainEikj igradnov ira gabrov goad tör suibmediteranaki bukov gozd. Noben od njih ne pradoČuje končne 'Iflijtvafti'Oic združbe (vegeta^ijakega iklimaiksa), inarveč s(ta oiba. poigajana po specifičnih talsnih raanieraJi k) predwcuij-eta torej veg-ötacijski paraikLinialks (siibidiimaks). Sploh j« vsa priimwrska flišna vegetadja nekaik vegetacij.-Jkj otok z TnosofiiLn-bn zmačajiam sr-edi izrazite termofilno-kserofilne vegetacije apnen£astega kratkega področja. 8. Submediteranskl gozd gradna in belega gabra {Qnerceto-CaTpmulwn :iitbmeaitcrranetivi) jc pimoiiaKa varianita sredrujeeviropskqga gjadnovoga in gabrovega gozda (Quorceto-Carjiineium slovenicum) na flišni podlagi' Predočuje verjetno vegetacijski ostanok iz ledene dob,e (glacialmi irelükt). ko se je srednjeevropska vegetacija zara-di Oihladitve podnebja in -naiprediovanja ledeniiikov uimikala v torfdejŠe primoi'sik-e predele. Po končanri led'eni dx^bi jvo je napredujoča termofi'Lna vegetacija povečini speft izpodiriiviJaj, ni tpa ye imogila pregnati s flisreih terenov, ikjer je bila iriezofilna arednjeeviropska veigetacija kooiiburenčno dovolj močna. Obranila se je skoraj v cefoti; izgini Li so, oiziroma postali so zelo redki le bolj eikstremni mezo-fibio-^liigrofiJini elementi, name>?to ojih pa so se vrijiile majnj občiktljive termofilne rastline, n. jyr. črni gaber, m al j yiesea, brek, puihavec, moko ve c, ostro listna loiboctilka, Ojstrica i. dr. GLavii'iiio tega gozdnega tipa sestavili j a v -direvesoiem, grmovinem, zeliščnem in mahovnem sloju meaofiilna srednjeeivroipska flora, toimofilrii subinediteirainski elementi so odlo&Jo v maiijšini; njihova jimožima jiC odvisna od nad-morake višine, bližine morja im kolličine kalcija v fLišn.iJi pesčenjakiih. Taiko se poijavljajo nave^leni termofilni demeriLi precej obiino v spodnjem delu Vipavske doline, zlasti v Panovcii in Stari gori pri Gorici, enaiko tudi v ipodročjiu Sočerge in Ospa, kjier se pojavljata na flišu tiidi južna šmarna detelja (Coronilla cinernides) in mehumka (Cohdea atbo-reicens), medtem tko je področje Bork: no v in Reške doLine revnejše na termo f.ilnih eloinenti.h. Glede na to bi mogin razlikovati v tem gozdn^em tipu dve dobro ločeni varianti (subasociacij'i). Drevesni sloj gradijo vse naže hirasteve v.rst-e. Redno in najobiilneijc s« pojaviljj^a gradert, kt ga opremlja v bolj piistih in suhih p'e d dih {jiužna ipobočja Brkinov) v večji ikoličini cer, poredkoma tudi pubavec (sipodfnya Vipavska dolina. Stara ,^ora, Panovec, Brda), imedtem ko je dob pogosLnejšl na bolj'žih im vlažnejSih tl^eih, kjer lahko .relativno celo prevladuje (nižji ;predeli Vipavske doline okrog Preserja in tlmgod). V topIejSiii in manj vlaäniäi legaJi se pojavlja bOlj aln manj obilno domači kostanj, gra'dec verjetno posebno suibasooiaciijo. Redni älani te zidru.žbe so dalje beli gabetr, črna jelša, klen, gorski javoi", trepetlika (Populus tremula), navaclnit breza (Betula vcrrucosajt lesnika (Malus silvestris), idivja EeSnja (Prmms avium), gorski brest (U hrtu a monlana), že omenjene termofilne direvesne vi'Ste lin še katera. Posebno obilmo se pojavlja v tem gozdnem tipu, zlasti v bolj degiradiranih sestojih, robinija. (Robinia pscudoacacia), k'i vdira od vseh .strani in se širni z največjo nasiil-nootjo, ^tiirajoč ostalo rastje. — Grmovni sLoj je zelo bogat in oibsega redno teJe iirste: lesiko, navadni brin, svib, kalino, evropsko itrdolesik-o (Evonymus europaea), kovačnik (LoniceTa caprifolium), čmi bezeg (Sambucus nigra), robido (Rubus s p-), navadno krhliko (Rhamnus jranguia), divji hmelj (Hnmuiiis htpubis), navadni srobot (Clematu vitalba), beli tm »H glog (Crataegus monogyna), 6mi 'trn ali tnnoljico (Prunus spinosa) Za .z&li^&ni aloj je krajevno anačirlaia ojstrica (Sesleria aulumnatis), iki 'V topkjših zavotnih Jegaih ponekod afcsoluthno prevladuje, mestoma pa rtiudi manjka. Enako se krajevno pojavljata v pccejsaji .pomesaiaoati ipomlatlanaka resa (Erica carnea) in jcs^sko vi]-esje ali žrnjavec (Cailuna wilgaris} kot ijzi az micžane kisle in bazične podlage. Na .goličavali in v močno izikoriščanih (steljairu'er^ih) sestojih, kjer iiZpiiranje zakisuje tla. napreduje jesensiko vresje, po goSičavah nastaja prava resava (CalUmelo" Genistetumj z značilno acidof-iiliio floro. Opomniti inoram, da obstoj a .precejšnja floii'istiäia sorodnost med submeditoran-skim g'ozdom gradna in 'belega gabra na fliSu (Qjucrccta-Carlmiehmi subtiieditor-ranenm.} ter gozdom črnega gabi'a z gi'adnom im belim gabrom na ai])nentasti podlagi (Sesleriela-Ostryetum querceiasurn sessiliflorae)^ omejeniinm na teerensJce depieslje (kotline, vrtaEe, zaravnice v severnih legah itd,). Mestoma gre morda cölo isto rastlinsko zdi-uibo. Genetična zveza je skoraj gotovo ista, to se ,|>ravi, da izvirata obe združbi i.z nekega sikoiipncga v-egetacijskcga tiipa, ki jc v ledeini dobi odkrival večje ikraSke pre d de, v dobi nazadiovainja pa se je na različni gcolcvSki (podlagi nekoliko divergentno razvijal. Opisani gozdni tip se gospodarsko močno izkorišča s sečnjo In steljarjenjem (košnja stelje). Zložncjfc lege se upoirabljajo za kmetijske ikulturc, k! tod dobro uspevajo, gozd pa jc omejen predvsem na strinine, kotanje, žlebove in jarike ter lana zaradi steljarjenja ponekod obliko gajev, to se pravi preredčeniK sestojev glavnih dre-vesnlli vrst s slktroniniini grmovnim podrast jem iin s travni an i jasanxi, sporn inj ajoč mestoma na gozdnate paänike (pascolo alberato), kakrSne srečujemo pogostoma na kamenitnem apnenčastem krasu. Glede melioracijskih moäiosti mudi ta gozdni ti.p in sploh ves fliŽni teren iEredno ugodne možnosti. Gozd se tuikaj i-ad in hitro obnavlja in omogoča tudi usipevanje neikatorih "(juji'h d-revesnih vfst, ki bi govapoda^-.-iko vrednost fližncga gozda znatno povečale. Taikšne drevesne vrste so: evropska jebka (Abies alba), kavkašika jel-ka (Abies Knrdmanniana), ameriška (vanikuvr.-jka) jdka (Abies grandis), zeleni aLi gladki bor (Piui/s sfrol»/s}, rdeči hirast (Qnerats rubra) in morda Se katera vrsta. — Zelo kričeči so imeliorac.ijski problemi v tistih flišnili predelih, kjer se ]€ zaradi pretiranega uničevanja gozda razvilo nevarno hudourniško delovanje (Sočerga, Ömi kal, O.'fp itd.}. Mclioraci'ja teh zemljišč s pogozdoVainj em i^n drngijixi iizbolj sevalnim i ukropi je po,<;ebno pereča in nujna. 0, S u b m e d i t e r a.nsk i bukov gozd na fliäu (Fagetiim submcditer-raneum) .pokriva najviše ležeče predele flifinih torenov, posebej še severna iM)boČja od višine 400—500 m navzgor (zgornja Vipavska dolina), mesfixma pa šele v višini ok. tiOO m (Bukini). Buikov gozd na flišu je v bistvu enaike sesstafv« kakor bukov gozd v celiniikem predelu Slovenije, to se pravi, da sestavlja drevesni sloj skoraj samo bukev z .l edko prime-S-jo gorskega javora, gorSLkega bresta, ostooliBtnogai jajvora, diivje Srešnj« im Se katere drevesne vrste; dalj«, da je grmo-vni sloj slaibo razvit in se-stav-Ijen 17. majhnega števila grmovinih vrst (Lonicera xylmteivm. Daphne inezereiim, Corylus avellaam, lin m arvetuis, Loniceva alpigena i. dr.); slednjič, da je zeliščni sloj v strnjenem gozdu sicer malo razvit, toda raimcFroii\a bogait z vira tam i, ki cveto zgodaj spomladi, preden biskov gozd ozelera. Med zelišči sn značibi-e; prvenec (Asj^erula odoratu), navadno tevje (Hacquetia epilxfctis), konapnice (Cardamine bulbifera, Cardamine enneaphylios, Cardamine trifoliaj, velecvetni šet.raj (Saliireja graiidiflora}, gozdna lakota (Galiurii- silvaticinn), lovorolisbnii "mlecök (Eupknrbira amygdaloid es), volčja jagoda (Paris qiiadrifolia), navadni pljučniik (Pidmcmaria officinalis), gozdni šaž (Carex s Hvalic a), kčuha (Srtui-cuia eiirojmea), zlati iklobuk (Lilitim martagon) in še jtiarsiikatera druga cvetnica. Razen navedeiviih me^filnih rastlin, ki so lai9tJ^e celinskemu buikovemu gozdu (fageiH7n ^notilaintm), se pojavljajo v submediiterainskem fiišnem gozdu poreidkoima še nekateri term o filmi elementa: mali jesen, mokovec, brek, čmi gaber (iredko), Alscliin-g«i-j'ev negnoj, ojstrica itd. Mestoma pa teh tevmofiLniih elementov nj (m. pr. ponekod v Brikinih). — MoČno stdjaa-jeni bukovi gozdovi so zelo zaiklsanii in floi-isti&io osiromašeni, z i:zraizi(to acidofiilno zeliščno flor-o; .poselbno rarašijj-jeii! sta tam belikasta bakioa (Litzula nemorosa) in vijugasti masnica (Deschattipsia flexuosa). Če bi se znašel v takšnem gozdu, ne vedoč, 'kje sem, bi po ve.getaciji ne mogel določiti, ali sem v celinski ali primorski Sloveniji. ■— Misl.im, da l>i mcxgli o'azdeliti flišni bukov gozd glede na prejšnje ugotovitve vsaj na dve subasocaciji; eno z ojstrico iti številnejšimi tarmofilnimi eilomenti, drugo brez ojstince in z redSkimi temofilniiirtl rastlin ami. Melioracijake možnosti fliSnega ibijkßvega gozda so velükc in v glaivne>iii iste kaikor v suibmediteranskcm gradnovemn in gafarovem gozdu na fllSn ter je tudi izboi-gospodarsiko važnih drevesnih vrst isti. Jelke imajo titkaj posebno ug^odne pogoje za uspe v an j e. SLOVSTVO 1. Beck v, Majinagetia Günther, Die Vegetationsverhältnisse der illyrischea Länder. — Lcipzifr, 190L 2. Beek V. Mannagetta Günther, Ueber die Bedeutung; der Karstflora in der Entwicklung der Flora der Ostalpcn. Risultats seiientif. du Congjfes internat de Botanique. Wien, 19053. Beck V. Mannagetta Günther, Die Umkehrnng der Pflanzenregionen in den Dolitien des Karstes. .—- Sitzungsber. d. Akad. d. Wissensch, in Wien, mathemat-naiturwiss. Kl. I, 1906. 4. Cvtk Stanko, Kakšni naj bodo naSi kraiki gozdovi. — Gozdarski vestnik 1953/10. а. Horvat Ivo, Rasproitranjenje i prošlost mediteranskih, ilirs-kih i pocitskih eleme-iiata u flori sjeverne Hrvatske i Slovenije, Acta botanica univ. Zagreb., 4. Zagreb, 1928, б. Horvat Ivo, Biljne zadruge planinskih paSajaka. — Sumarski priruifnik, II. Zagreb, ID45, 7. H-orvat Ivo, Nauka o bil [n im zajednicama. — Zagreb, 1949, 8. Horvat Ivo, Sumskc zajednice Jugoslavije. — Zagreb, 1950. 9. Horvat !vo, Istraživaaje i kartiranje vegetacijo planinskog skupa Risnjaka i Snjež-ntka, — Sttmarski list 1950/5-^. 10, Horviat Ivo, Istraäivaoje i kartiranje vegetacije primorskih obronaJca zapadne Hrvatske i podruČja izvora Kupe. — Suraarski list 1951./6. 11, Horvat Ivo —■ Horvatifi Stjepan, Chrysopogoneto — Satureion subspicatae — ein neuer Verband der Brometalia erecti Braun — Blanquet. — Acta botanica Instituti bota-niti universitatis sagrebcnsis, — Zagreb, 1934. 12, Horvatii Stjepan, Karakteristika flore in vegetacije Krša. —■ Sumarski list 192S. 13, Mayer Ernest, Seznam praprotnic in cvctnic slovenskega ozemlja, — Ljubljana, 1952. 14, TomaJcič Gabrijel, Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin lia Slovenskem, I in il. — Geografski vestnik, Ljubljana, 1928 in 193Ü. 15, Tomaäit Gabrijel, Splošen pregled gozdne vegetacije .iz rajreda Querceto-Fage-tales v Sloveniji. — Zbornik Prirodoslovnega društva, 1, Ljubljana, 1937. 16, TomaŽiS Gabrijel, Senožcti jn pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije Asociacije iz podveze Xerobromion v Sloveniji). — Zborttik Prirodoslovnega druStva, 2. ^.jubljana, 1941, 17, Toma^ič Gabrijel, Flora in vegetacija kraSkih jam. ~ ZborniJ; Prirodoslevnega društva, 4. Ljubljana, 1946. 18, Tregubov Vladimir, Primjena aaukc o biljnim zadrugama ked p^)^ umi j a van j a KrSa, — Šumarsk-i priruEniik, L Zagreb, 1946. 19, Wraber Maks, Aperfu des principaui .group einen t s de v6g6tation forestifcrc de la Slovenje. — VIII. Congrts international de Botanique, Paris 1954. Rapports et Communications aux sections 7 et 8, 20, Wraber Maks, P.regled gozdne vegetacije v Sloveniji. .— Prispevek za Enciklopedijo Jugoslavije. (Rokopis 1954) GOZDARSKA PROBLEMATIKA SLOVENSKEGA KRASA Ing. Vladislav Bel t ram (Ljubljana) Kraäko področje Slovenije, ki ga obravnavamo, lajema območja današnjih okrajev Sežana in Koper ter delno okrajev Gorica in Postojna, Meja tega jKidročja poteka približno od državne meje pri VolČah (Tolmin), po dolini Idrijce do Dolnje in Gorjije TribuSe, zahodno in dalje južno od Trnovskega gozda do Predmeje in Nanosa ter Postojne, odtod zahodno od Javomika, mimo JureSč, zahodno od Ma-šuna do meje LR Hrvatske ter po tej .meji itz Istro -do morske obale. Kratko področje meri skupno......................254.000 ha Na gozdove odpade..............................51.000 ha od tega na visoke gozdove (tudi nasade) ...........19.000 ha in nizke gozdove ter grmiSEa , . , . ...........52.000 ha KraSki gozdovi so močno izčrpani ter znaSa njihova lesna zaloga po cenitvi taiksacije okrog 2,5 milijona in® Lesa, normalno pa bi je moralo biti vsaj 8 Tnili-joncrv m^. Gozdovitost krasa je le 20%, medtem ko je povprečje za Slovenijo 42%. Za dosego izboljšanja podnebnih razmer na krasu moramo dvigniti sedanjo gozdovitost od 20% najmanj na 35%, kar pomeni, -da je potrebno sistematično pogozditi še okrog 38.000 ha goljav, tako da bo sčasoma blagodejni vpliv gozda ablaževal uničevalno mOČ burje tn sončne pripeke. Preskrba prebivalstva z gradbenim lesom in kurivom Letna potreba po gradbenem lesu znaŠa okrog...... 48.000 m® kuriva pa za 280,000 prm ali........... 182.000 m^ Skupno . . . 230.000 m" Letoi prirastek lesa v kraških gozdovih pa cenimo na 100.000 m®. Ce hočemo izboljšati stanje isčupanih kraSkih gozdov, smemo po«ei:ati letno le 'A prirastka, t, j. 25.000 m^. Primanjkljaj gradbenega lesa in kuriva znaSa torej letno 205,000 m^, pri Čemer niso vštete potrebe me.st in vojaStva, Ta primanjkljaj mora kriti zaledje z uvozom lesa, drv in premoga. Izboljšanje stanja kraških gozdov Ob severni in severovzhodni meji kraSkega področja so izčrpani visoki gozdovi, s povprečno lesno nalogo 87 m® na ha, kar je le Vi normalnega stanja.. Ti gosdov) so potrebni ne^e, čiščenja, redčenja in varstva. Sečnje se morajo omejiti samo na gojitvene ukrepe. V borovih n as a d i h se izvaja smolarjenje in so le-ti delno določeni za spremembo v meäane sestoje listavcev in bora. Nizki gozdovi (panjevci) so za kras zelo slaba .gospodarska oblika gozda. Sečnje na večjih pofvrši-nah povaročajo opustošenje (degradacijo) tal. Zato je nujno potrebno, da se spremeni naČin gospodarjenja s tem,l gozdovi in da se postopno spremene v visoke gozdove. GriniSča nahajamo tako na kraškem kakor na flisnem terenu nad Vipavo in v Brikinih, največ v koprskem okraju. S prepovedjo paše in steljarjenja ter z izvajanjem resurekcijc, kjer je to potrebno, se bodo panjevci in grmišča izboljSali. Sečnja lesa la drva, ki so jih prej izvažali v Trst, .pozneje pa v Reko, in paSa ko« sta tudi v zadnjih letih opustoŠila precej lepih bukovih gozdov pri Goku (Obrov) in drugod. Uvajanje Štedilnikov namesto odprtih ognjiSČ ter uvajanje cenenih in izredno ekonomičnih štedilnikov po mestih in vaseh na kra-su bo zelo zmanjSalo porabo drv in ikuriva 5pioh. Griie nad Črnim kalom (Istra). Močna iu dobro vsajena sadika črneg^a boia veselo raste sredi golefia kamenja Prizemnemu in grmovnemu r a-s t j u jc treba posvetiti vso pozornost kot varovalnemu rastlinskemu plaSEu in njegovi gospodarski važnosti. Sem sodijo trin (jagode), ruj (listje), brnistra (tekstilna vlakna), smilj, rožmarin in timijan (eterična olja). Prav tako .zasluži veliko pozornost tudi murva za gojitev sviloprejke. Razmejitev zemljišč v gozdne in kmetijske povrSine Melioracija izločenih .povrSin Razmejitev naj se vrši na Široki podlagi ob sodelovanju gozdarjev, agronomov, pedologov, fitoceiiologov, hidrologov. Pri tem naj se upoSteva tudi vprašanje paSe in prehrane ziviiie. Načelo naj bo pri tem, da se ustvari sistem pogozdenih pasov, pravokotno na smer burje, za zalČito njiv, paŽtilkov, železniških prog, naselij in cest. Izločanje naj se opravlja po teh načelih v 3 kategorije zcmljiSč: L pogozdovanje je nujno in neobhodno potrebno za zaščito tal, ki so žc taiko degradirana, da paJniStvo ob odvzemu teh povržin ne trpi posebne žrtve; II. pogozdovanje je sicer potrebno, ni patako nujno za zaSčito tal ter bi zelo prizadelo ekonomske Lnterese prebivalstva; III. pogozdovanje, predvideno na boljših tleh zaradi povečanja gozdovitosti od 20% na 35%, vendar naj se odloži do izboljSanja ekonomskih razmer v prizadetem podroSju. Upoštevajoč omenjena načela, naj komisija, sestojeČa iz gozdarja, agronoma in predstavnikov občin, ob sodelovanju zainteresiranega prebivalstva detajlno izloča (kartira) zemljišča in odreja prioriteto melioracij dn pogozdovanj. Ce ttpoStevamo, da se jc v zadnjih 100 letih pogoadilo okoli 14.000 ha primorskega, kranjskega, tržaškega in istrsJcega kra-sa, tedaj se moramo vsekakor vprašati, v kolikem času bo mogoče pogozditi novih predvidenih 38.000 ha povräin. Ne smemo prezreti, da se je stanje kraških gozdov v tem času ponekod izboljšalo, čičarijski kras pri Golen. Prepopustnc sefiije buko-ve(;a pnnjevca ustvarjajo g^oljavc, ki jih pretirana pa.5a spreminja dalje v jalova kameiiiSEa gfrfaf' > marsikje pa tudi zelo poslabšalo. Vselej pa moramo imeti pred očmi, da je goli kras nastal zaradi bede in pomanjkanja njegovega prebivalstva, kar je posledica njegove gospodarske zaostalosti. Ravnotaiko se moramo zavedati, da je vsako novo pogozdovanje obenem utesnjevamje in omejevanje paše. Borove kulture potrebujejo 40—50 let, da se pokaže njihov koristni biološiki in gospodarski vpliv na okolico. Zato moramo vzporedno 5 pogozdovanjem goljav podvzeti tudi drujge potrebne likrepe, med katere v prvi vrsti prištevamo melioracijo pašnikov z zasajanjem odraslega drevja zaradi zažČite tal in travne ruše, ureditev gnojiSč in gnojničnih jam. uvajanje racionabiih štedilnikov ter vse ostalo, kar vodi v splošno izboljšanje gospodarsikih razmer na krasu. Tudi sarajevski gozdarski institut postavlja vprašanje hercegovskega krasa na 2 osnovi: preskrba z drvmi oziroma kurivom in vprašanje paŠe. O tem pričata znanstvena razprava njegovega člana ing. H. Bujultaliča »Hercegovski kras in njegova preskrba z lesom« (Sarajevo, 1954) ter napovedana razprava o paSi, Samo splošen napredek vseh pano^ kmetijstva in ostalega gospodarstva bo omogočil gozdarstvu izpolnitev 'njegovih nalog: vrniti krasu gozdno odejo. Gospodarska in kulturna zaostalost pa je v prvi vrsti kriva za sedanje težko stanje. (Povzeto po razpravi ing, Boj^dana Žagarja, »Problematika krasa«, 1950, rokopis.) POGOZDOVANJE KRASA Itig. Vladislav Bel t ram (Ljubljana) Od zažetka do osvoboditve Pogozdovanje slovenskega krasa se je zaEelo pred 100 leti v tedanjih avstrijskih pokrajinah Kranjski, Goriško-GradiS^a-nski (Primorski), Istri in samoupravnem mestu .Trstu. Mestna obiäna Trst je prva daJa pobudo in začela s pogozdovanjem kratkega ozemlja na svojem področju. Leta 1843 je dala ograditi s suhimi -zid-ovi o bližini naselij veČ površin, velikih po 2—4 ha, in jih poseja-ti s semenom froega in rdečega bora, robinije in domačega kostanja. U-speha ni bilo. Leta 1847 so napravili nekaj pos(kusnih nasadov piri Bazovici, ki so tudi odpovedali. Leta 1859 pa je gozdarski nadupravitelj J. KoMer iz Gorice osebno vodil pogozdovanje s aadiTcami Črnega bora pri Bazovici. To je bil menda prvi uspeli gozdni nasad na našem krasu. Leta 1865 je centralno avstrijsko gozdarsko dnjltvo priredilo strokovno poučno ekskurzijo po slovenskem krasu in zatem predložilo avstrijski centralni vladi reso- V Istri sc pogajajo g-ojclarjl s pašnimi interesenti 2a def,frac!jraiie paänt povräiiie, ki bi jih pogOKdili lucijo o potrebi sistematičnega pogozdovanja golega krasa. Leta 1869 je vlada namestila v Trstu deželnega gozdnega nadzornika in 3 gozdarje. Ti so osnovali 3 vcUke gozdne drevesnice f>ri Serminu (JCoper) in v Gorici listavce) ter v Hodiku {za iglavce). V nasledjijih letih je vlada pomnožervala ätevilo gozdarskega osebja na Primorskem. Ljudstvo se je sprva pogo-zdovanju upiralo, po^;neje pa je pn tem sodelovalo. Pri itjiorabj ramih drevesnih vrst se je iakaizal črni bor kot najbolj odporen proti suSi in 'burji ter se « tem uveljavil. Pogozdovanje goljav se je takrat vršilo lahko le ob prostovoljnem pristaoku lastnika zemljiSča, ker je eakon o gozdovih iz leta 1852 predvideval le ohranitev obstoječih gozdov, ne pa tudi pogozdovanja goljav. Sele deželni zakoni iz 1. 1881 za trža§ko ozemlje, 1. 1883 aa Gori^ko-Gradiščansko in 1, 1886 za Istro so zagotovili posebna sredstva države, dežel in občin, sestavo katastra za pogozdovanje ter poverili pogozdovanje krasa posebnim komisitjam za Trst (1882), Goriško (1884) in Istro (1888). Deželni goizidni nadzornik v Trstu je hil strokovni referent za vse 3 pogozdovalne koimisije in istočasno tudi nadzornik za vsa pogozdovalna dela. Do konca leta 1906 je bilo na ipodroSju Trsta, Primorske in Istre pogozdenih ■6641 ha kraSkih .zemljiSč, kot je razvidno iz posebnih publikacij raznih gozdarjev. Za časa italijanske uprave je bi-l-o na primorskem in kranjskem krasu po-goadeaiii Je okrog 40 ha, ve£ja dela pa so bila 'izvršena v hudourniškem podroi^ju okrog Sočerge v Istri. Za pogozdovanje kranjskega krasa se je zelo «avzemala že 1. 1850 Kmetijska družba. Leta 1872—1875 so napravili v postojnskem okraju majhne gozdne drevesnice: v Postojni, Senožečah, St. Petru (Pivki), Bistrici in Bujah, ki pa so jih postopno ukinili, ker so 1, 1S74 ustanovili veliko centralno drevesnico pod Rožnikoiti pri Ljubljani. L. 1885 je iizSeJ deželni zakon o pogozdovanju «krasa na Kramjskem in naslednje let-o je začela z delom komisija za pogcxzdovanje. V letih 1875—1915 so po-gozdili na Kranjskem 3266 ha kraških gioljav. Mnogo nasadov črnaga bora pa so s podsetvijo spremenili v jelove sestoje. Po osvoboditvi Po osvoboditvi in pri kiju ti bvi Slovenskega Primorja k LR Sloveniji je bila 1. 1947 v Vipavi ustanovljena Uprava za pogozdovanje krasa, naslednje leto pa so jo ukinili i-n so pri Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo LRS v Ljubljani ustanovili Upravo za pogozdovanje in melioracijo krasa. Na terenu pa so bile ustanovljene posebne sekcije za pogozdovanje in melioracijo krasa v Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani in Gorici, leta 1950 pa Se v Bovcu. Leta 1948 so posli okrajnega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici prešli v Postojno. Postojnska seJtcija je bila ukinjena, d«lo v okraju Postojna )pa je prevzela sekcija s sedežem v 11. Bistrici. Najoga sekcij je pogozdovanje, varstvo in pretvorba borovih nasadov ter melioracija krasa. Razen seikcij sta to delo opravljala v manjšem obsegu tudi gozdarska odseka okrajnih ljudskih odborov Gorica in Sežana. Pogozdene kraške površine v letih 1876—I91S Trst, Primorje in Istra: do konca 1906 ..........6.641 ha v času 1907—1915 domnevno.........■ . 1.800 ha Kranjska: do konca 1915 ........................3.266 ha in sicer v času: 1876—1888...... 2.53 ha 1889—1911 ......2.657 ha 1912—1915...... 356 ha Skupaj . . . 3.266 ha Vsega skupaj . . . 1 1,707 ha OdätevSi I«tro v LR Hrvat-ski, ostane v LRS ok............10:000 ha Pogozdene kraSke površine v letih 1947—1953 Leto Novi casa'di Spopoliiitve CiSEenja 1947 4 ha — — 1948 534 ha 3 ha 190 ha 1949 679 ha 70 ha 430 ha 1950 1.014 ha 130 ha 126 ha 1951 559 ha 271 ha 271 ha 1952 983 ha 1.282 ha 921 ha 1953 l.Oll ha 501 ha 677 ha Skupaj 4.784 ha 2.257 ha 2.615 ha Sadüce in seme, porabljeno pri pog'ozdovanju in spopoinjevanju Iglavci Listavci Leto Sadike Seme kg Sadtke Seme kg 1947—1951 5,648.000 6.514 1,341.000 14,915 1952 2,884.000 498' 1,808,000 15.719 1953 3,342.000 1.959 1,730.000 17.496 Skupaj 11,874.000 8.971 4,879.000 48.130 V tem času je bilo posa,jenih največ sajdik črnega bora, zatejn rdečega bora, jelke in smreke ter mnogo tujih vrst (gladkega bora, giSke in španske jelke, dugla- Vzorna gozdna drcvesnica v Rupah pri Sežani, osnovana 1. 19.53 zijc, cedre in ciprese). Od listavcev so uporabljali raali jesen, javor, graden, rdeči hrast, domati in Črni oreh, 'koprivovec, domači kostajij, ipajesen, to'pole, vrbe iri nefcaj dcsot. Za fiijiansirajije pogozdovanja so uporabljali republišk« dotacije in sredstva iz sklada za obnovo goiidov. (Ing. A, Sivic: »Krš liiistoriat poäumljavanja i uspjch radova u LRS« Ljubljana 1954, rokopis) ZA BOLJŠE IN USPEŠNEJSE DELO Ing, Vladislav B e 11 r a m (Ljubljana) NEUSPEHI PRI POGOZDOVANJU IN NJIHOVI GLAVNI VZROKI K, 'Rubbia ipiSe v svoj-em porotilu »25 let pogozdovanja kranjskega krasa«, da so v letih 1886—1911 posadili 26 milijonov sadik Črnega bora, od katerih ho porabili 71% vseh sajdik samo za spopotnjevanje. Skoz četrt stoletja so imeli prt pogozdovanju povprečno komaj 29% uspeha. Čeprav so bili sicer dani vsi pogoji za dobro delo. Naipaka je bila v tem, ker so bile drcvesnice za ta del krasa v Logatcu, Ljubljani in Novem mestu. Sadike so bile vzgojene v bolj vlažnem podnebju, kot je kraSko, pri čemer sta prevoz 'na velnke razdalje ter začasno vikapavanje sadik tudi zakrivila svoje, Oddaljenost drevcsnice od terena Ing. Valentin Sacki je že leta 1927 v svojem članku v »Sumarskem listu« pud naslovom »Pogozdovanje v Južni Srbiji« oipisal r&sultate svojega raziskovanja pri Skopiju v Makedoniji, kjer je le 400 mm letnili padavin, t. j, komaj %—Vs tega, kai- pade letno na slovenskem krasu. Ing. Sacki je prilel do prepričljivih podatkov. Ugotovil je naslednje: a) iz drevesnice lActpane in še istega dne v neposredni bližini posajene sadike so dale 86% uspeha; b) izkopane .in Se istega dne na 3 km oddaljeni teren presajene sadike so se prijele 60%; c) kkopanc in zopet zakopane ter čez 22 dni presajene sadike so pokazale komaj 20% uspeha. Ing. Sadki pravi nadalje: — Iz tega sledi, da moramo v sušnih predelih zelo paziti, da izkopane sadike čimprej posadimo. Se taka pazljivo ^prenašanje na večje razdalje in začasno zakopavanje povzročata težke izgube, Pripomn-iti je le, da so sadike iz drevesnice v nadmorski višini 900 m utnpele pri prenosu na teren v nadmorsko višino 300 m dvojno izgubo- v primerjavi s sadikami iz iste višine. — Ugotovitve ing. Sackega bi lahko podkrepili z ne.š-tetimi primeri iz vseh mogočih kraSkih področij, ki se popolnoma ujemajo z njegovimi izsledki. Važnost bližine drevesnice so uvideli 'tudi na našem krasu in tako smo imeli leta 1?)53 že 8 večjih in 25 manjših drevesnic s skupno površino 10 hektarov, ki proizvajajo ictno nad 4 milijone za pogozdovanje sposobnih sadik. Iz razmerja površin novih pogozdovanj in spopolnjevanj v letih 1947—1953 lahko sklepamo, da je bil v tem času uspeh pogozdovanja povprečno 68%, kar seveda še zmeraj ne zadovoljuje glede na razmeroina boljSe podnebne razmere, zlasti količino padavin na našem krasu v primerjavi z Makedonijo. Z dobro delovno tehniko (kopanje ^lobokiti jamic. priiiaSanjc zemtjc) jt moj,'()čc pogozdili tudi golo kraiko kanicniSČe. Greben pri Materiji (Hcrpcljc-Kozina) Vzgoja sadik v drevesnici Sadike morajo biti v drevesnici dovolj rcdike (ne pa goste ikakoT krtače). Drevesnica naj bo dobro giiojena in čim manj zalivana, zlasti poleti. Konec maja 1949 smo ob pregledu nasadov -pri Pazinu v Istri ugotovili, da so enoletne dobro razvite sadik« Srnega bora {ena.ke dveletnim!), posajene v februarju istega leta, kljub suši v aaČebku pomladi imele že 3—4 cm dolge poganjke ter so se iprijele 95%. N n p a ? n Zu .wsnc predele, izpostiivljene sončni pripeki, ta način ne ustreza : 1. Čista glinastu-ilovnata ic-iiilja hrez primesi orobirja v suši nioCno razpoka; 2. Knmcji okrog sadike dekijc na zemljo in na sadiko kot vroč likalnik. Le v hladiiiii severnih legali, kjer vlada imrwil, je tn način dober. burja Pravilno: V siišnili lef,'ab je potrebno: 1. Med kraško ilovico naj se primeša drobno kainenjt. da bo ?,emlja manj pokala; 2. Neposredno okrog sadike naj sc pokrije zeinlja s ptskoin ali drobirjem, ki najbolj preprečuje sončno pripeko; 3. Proti burji je treba zavarovati sadiko z večjim kaninoia. V Makedoniji so pred tremi desetletji namakali drcvesnice z vodo. Sadike si> bile sicer bujne, toda usj>ehi .pogozdovanja so bili izredno klavrni. Zdaj pa tam s »suhimi« drevesnicami, 't. j. brez zalirvanja, dosegajo zavidljive uspehe. Tudi v Dalmaciji je bilo leta 1952 že S suhih drevesnic. Logar Slavec je L 1952 pri črnotičah (okraj Sežaaa) v ikraSki vrtači iposejal in kljub hudi suši odgojil brez zalivanja in brez senčenja lepše sadike črnega bora, kot so bile v drevesnicah, kjer so jih zalivali. Drevesnica je bila gnojena s saturacijskim muljem. Zalivanje je tieba omejiti na najnujnejše, in sicer predvsem v času setve, kalitve in prve rasti. Pozneje pa je treba zadrževati vlago v prvi vrsti s površinskim prašenjem tal (plitkim okopavanjem do 4 cm globoko). Setev semena pa naj bo ■tako redka, da se sadil(e črnega bora ob keyneu prvega leta med seboj komaj dotikajo. (Sacki: aPošumljavanje a Južnoj Srbiji« .— S. L, 1927. Burlakov: »Način ,suhih kultura' pri poSumljavanju kria i golcti u Črno j gori i Boki Kotorskoj« — S, L. 19S9. Beltram; »Pogozdovanje krasa ni problem« — G. V. 1946.) ZA BOLJŠE IN USPESNEJSE DELO Na fliSneiTi terenu nercdto vidimo sadiike, saj ene v nekake kotle, z namenom: da bi se v kotlu nabirala voda ob deževju. Slabe siraoi takega dela so: 1. v kotlu je scni£na ipripeJka hujša in sušenje večje kot na prostem, ■ 2. (korejilne sadik pridejo delno v mrtvo, nerodovitno pflast. 3, sadiko zasipava material z agonije strani jame. mrti^ o/as ' napačna Saditev v flišu pravilna L e v ot Saditev s sadilnikom v vnaprej izkopane in zasute jame, uporabna pa le za iglavce z dolgim srJnim koreninskim sistemotn Desno; Tudi pri pogozdovanju s setvijo na goljavah se objiesejo poprej pripravljene in zasute globoke, ozke luknje P&gozdovanje v i^suženo zemljo in ob suhem vremenu ne more dati us.peha, na kras'u Se celo ne. Pogosto jc sezona aa ipo gozd o vanje zelo kratka In jo je zelo težko izkoristiti. To so .Ic nekatera najvažnejša opozorila, ki Jih je treha uipoätcvatii za us.peSncjŠe delo. (Beltram: »Otkuda neuspjesi poSumljvanja sadnjotn u naJim suEnim oblastima« N. S. 1949.) NOVEJŠI DOMAČI USPEHI ■Navajamo janimiv primer izredno uspelega pogozdovanja, ki ga je opravil v. logar Ivan Godina: V a-septembru 1951 so k«pali jame ter jih takoj zasuli s prstjo in .gruščem. Pr^t so maraJi donaSati od drugod. V marcu 1952 so posaidilt dobro razvite sadike črnega bora v luknje, ki so jih najpravili 3. železnim drogom. Ob koncu leta 1952 je bilo 97% uspeMh sadik, ob začetku 1954 pa 87%. Drugi primer je krasno uspelo pogo^dovainje s sei vi j o, ki ga je izvršil log'ar AndrejaSič; Na Jamprovniku, goljavi 600 m nadmorske višine, severoserverovzhodne lege, je ipred konec zime 1951/52 zasejal prosto iz roke, brez kakrSne koli obdelave terena, v dobrih dveh urah 3'fcg semena črnega bora na .povržini 1 hektara. Setev je izredno lepo uspela, tako v čistem kamnitnem drobirju kakor tudi v gosti travi dratenki (Sesleria tenuifolia). Po dveh letih se vidi, da je kultura dovolj gosta in popolnoma uspela. I »Suha drevesnica« nad Klisom pri Splitu Seveda se ne moremo .in tudi ne ismemo lotiti takega cenenega pogozdovanja vsepovsod, ker so dkoloSke {talne in podnebne) razmere med saboj zelo različne. Poskuse pa je treba izvajati na podobnih rastiščih, pri čemer nam pridejo prav opažanja o prirodnem ipomlajevanju črnega bora z naletom semena s starejSih dreves. (Godina: »Lep uspeh pogozdovanja Vamnitnili kraSkih goličav« G. V, 1954) PREDNOSTI SADITVE V ZGODNJI JESENI Ing, MiloS ü-bradovic (Titogracl) Okolica Titograida je popolnoma brez gozda. 2e po prvi svetovni vojni so začeli tam s pogoizdovanjem, vendar z zelo slabimi uspehi. Plitka tla, vroče podnebje, sk«ro 3 mesece {juoij, julij, avgust) trajajoča huda suša brez padavin ter vetrovno ozračje, pri Čemer tudi poleti -piha in suSi burja, skrajno neugodno vplivajo na uspeh dela. Pri pogozdovanju uporabljajo sadike al epskega in primorskega bora, ciprese in robinije. Uspehov vse do leta 1927 ni hotelo biti, dokler ni ing. Burlakov uvedel predhodno obdelavo zemlje, okrog 20 cm globoko, v pasovih. "V obdelano zemljo so nato zasajali sadlike s sajdnimi meči ter jih v prvem leiu prasili (plitko okoipavali), po potreb-i do trikrat, naslednje loto pa še vsaj enkrat. PoprejSnja obdelava in poznejše prašen je sta pripomog:la, da se je uspeh pogozdovanja dvignil na okrog 30%. Pogozdovali so navadno v februarju. Vegetacija ima tam dve dobi rasti in rpravtako tudi dve dobi zastoja. Vegetacija počiva poBoini redno decembra, januarja in februarja, poleti pa julija in avgusta. Tako imamo tudi 2 rastni dobi: spomladansko in jesensko. Vselej so iakoriSča;!! za pogozdovanje zimski «aistoj vegetacije, kator je to na s,ploän'o v navadi. V pričakovanju dežja so tudi februarja 1949 sadili sadike v ne ravno mokro zemljo. Namesto dežja pa je zapihala burja in urtičila 300.000 posajenih sadit. Wm t TÜi »o gra d mi J' --- / \ \ / I \ l J 1 / \ \ : 1 1 1 A < . ■ 1 i 1 J "T- > v_ i ! N 1 IV^^T . 1 1 1 1 f / f .'-r i i , ' i i 1 . ' / ( ,-■1-'''' ' : i j . ' ' 1 ' ' \ i ! / i 1 . 1 ■ ^ ■ 1 ■ .... ■ . ' 1__1 L . . .. ißji-f 1 1 C 50* 2!' IS" Diagram 4 Srednje mEscfnc padavine in temperature, povprečje za leta 1950, 1951 in 1952, y februarju posajene sadike imajo do nastopa suJe le 2'A vlažna meseca, t. j. le eno vegetacijsko dobo; v septembru (oktobru) sajene pa imajo TA (6J4) vlažnih mcsecev, t. j. dve vegetacijski dobi: jesensko in pomladansko. (Podatki hidrometeorološke postaje v Tito- fradu) ZlatiČko polje pri Tito-gradu. Uspela kultura alpskega bora, sajena oktobra 1950. slikana septembra 1954 Po veSIetDih slabih uspehih in po katastrofi leta 1949 smo sklenili napraviti' izjemo ici prdzkuSati saditev ob koncu po[etnega poiitka vegetacije, v £asu, ko prvi sepleiBibr-Siki de5 dobro namoEi zemljo. Tako smo leta 1950 v septembru ob prvem deževju posadili 36.000 sadik. VeČ nismo utegnili, ker smo zamudili 8 dni in so sadike kmalu po dežju zaživele. Sele 26. oktobra je vegetacija zopet popustila, kar se je poznajo po trdncjäih vržifikih borovih sadik. Tedaj smo pohiteli in z vso naglico ■ v nekaj dnevih zasadili v obdelano zemljo skoro 800.000 sadik. Dva delavca s.ta z enim sadilnikom zasadila v 8 urah tudi po 1700 sadik. Prihodnje leto smo praäili sadike enkrat in naslednje leto tudi enkrat. Kljub stralni suäi leta Sadilni meč omogoča hiuü saditev v obdelano zemljo 1952 SO dali ti nasadi v skupni izmeri 150 ha popoln uspeh, brez spopolnjcvanja (98^!) in so bili bori v septembru 1954 visoki že več kot ]m. Izreden uspeh iz leta 1950 je dal pobudo za nadaljevanje pogozdovanja s saditvijo v oktobru 1951 na 30 ha površine in v oktobru 1952 na 34 ha. Povprečni iispeh saditve 1. 1951 znaša 75%, 1. 1952 pa 97% (pregled je bil izvršen v oktobru 1954). Slabšega uspeha iz 1. 1951 je kriv le primorski bor, ki se je tokrat izredno slabo prijel. Po dolgih letih smo končno le pogodili pra-vi čas saditve, ta pa je v zgodnji jeseni, ko se vegetacija Še ni začela, ali pa je v trenutnem zastoju. Tedaj pa je Ireba pohiteti ter v poprej vsaj 20 cm globoko obdelano, prezračeno, vležano in ovlaženo zemljo posaditi sadike brez običajnega razkopavanja zemlje. Posajene sadike v toplem podnebju vegetirajo vsaj Se 1 mesec -in se do nas-topa zimske burje lefpo primejo. Spomladi so že dobro ukoretbinjene in jim tudi dolgotrajna suša ne more do živega. S .prašenjem uničujemo plevel in zadržujemo vlago v tleh, ki je sadiki lako potrebna. Zelo važno je, da čez poletje sadik v drevesnici 'preveč ne zalivamo, sicer ne ■pride do zastoja vegetacije. Tudi ni potrebno sadike zasenčcvati, paČ pa samo i)0 potrebi .praäiti. Majhne, toda fvrste sadike, ki niso rasle v gostem, so ^e najbolje izkazale -pri pogozdovanju. Zgodnje jesensko pogozdovanje, ki je za. arid ne terene velikega pomena, omenja tudi tuja strokovna literatura. Brez dvoma se bo dalo marsikje s pridom uporabljati, kjer je težka borba s hudo in dolgotrajno suäo. Seveda jc potrebno tudi tukaj kakovostno delo, kljub vsej naglici, ki jo narekuje navadno kratek rok saditve. Ta naCin dela prihaja v ipoštev predvsem v predelih, kjer .poletna suäa ogroža uspehe pogozdovanja. Rok, ko iahko sadimo v jesenskem i^asu, je zelo kratek, včasih najivcž 10 dni, zato saditev z meči v predhodno »bdelano zemljo zeJo pospešuje delo, saj gre tedaj sajenje 5—8-krat hitreje od rok, kakor če jame Sele sproti kopljemo in zasajamo. Velika prednost pa je v tem, iker .se je poprej obdelana zemlja sesedla, ostala rahla in se napila vlage ter je sajenje z meči ne zbije. PraŽenje, ki ga opravljamo eno, dve ali tudi ve£ let, pa nam sadike .poplačajo s hitrejSo rastjo. V hladnejših predelih, kjer je pozimi zmrzal in nevarnost sreža, jesenska saditev ni uporabna. Priporočati pa je tudi tukaj jesensko obdelavo zemlje Že zaradi tega, da se pomladanska saditev lahko braz težave opravi spomladi ob najbolj ugodnem času, kar sicer ob pomanjkanju delovne sile ne bi bilo vselej mogoEe.* O POGOZDOVALNI TEHNIKI NA KRASU Ing. Petar Z i a n i {Zagreh} NesklenjcDa grmišča Pri površinah za pogozdovanje imamo neredko izbiro med docela golimi kameniin nesklenjeni.mi grmišči, obraslimi z ostanki prvotne vegetacije, kot so n. pr, razne vrste brinja (Juniiperus) in drugega grmovja. V takih primerih — seveda .mora to bili namen gospodarjenja in izbira vrst pravilno .postavljena — moramo izbirati .take površine, llcjer lahko glede na njihove ekološke razmere z gotovostjo pričakujemo uspeh. Navadno so to površine, obrasle z grmičjem kot odprta, nesklenjena grmiSČa, kjer povečini z resurekcijo ne moremo doseči pravega uspeha zaradi degradacije tal ter jih moramo zato pogozditi z meliorajtivnimi gozdnimi vrstami. Ugotovljeno je, da se vse gozdne drevesne vrste aridnega mediteranskega in submediteranskega območja bolje in uspešneje pomla-jajo in razvijajo, če iinajo v prvih letih svojega življenja proti Škodljivemu delovanju neugodnih .podnebnih činiteljev (sončne pripeke, vetra in niiske temperature) vsaj nekaj zaščite od strani ali od zgoraj od istih ali drugih drevesnih vrst in grmovja. Pri pogozdovanju nesklenjenih grmišč naj velja naslednje temeljno tehnično pravilo; Gozdne meliora:tivnc vrste (črni, alepski in primorski bor ter ostale) je treba saditi oziroma sejati na površinah, obraslih i grmovjem, vselej pod zaščito grmovja in to nn * Zanimivo, da je enako lepe uspehe t cna.lto metodo pofoidovauja dosegel ing. MuJalo, upravitelj lumarije Labin v Istri. Tudi on je sadil alepski bor v jame. ki Jih jc bil priredil poleti. Do tcffa naüina dela jc .priiel leta 1951 popolnoma samostojno, ne vcdoč za uspehe inß. Obradoviča. = Poudariti je treba, da je tudi stalnost strokovnih delavcev pri obnovi ^ozda na krasu zelo važ-na: inff. Obradovič deluje v Titogradu že polnih 18 let, ing. Mučalo v Latinu pa dobrih 3 let. Uredništvo nasprotTii strani, ix katere deluje najbolj neugodni faktor. Kjer deluje veh neuglednih faktorjev enake jakosti, sadimo in sejemo 'tako, da so mladice oz. sadike od v5eh strani -zaHitene z grmič jem, aH pa da so v sredi gnniija. Če je n. pr. pri saditvi Črnega ali alep'skega bora veČja nevarnost od suSe zaradi premočne insoladje kot pa od burje, bomo sadili na severni ali severno-vzhodni strani pod zastorom grmovja. Na grebenih in krajih, ki so enako izpostavljeni burji in insolaciji, bo«io sadili oziroma sejali v sredino grmovja. Ali naj pri pogozdovanju z grmovjem obraslih povrSin sejemo ali sa<3imo? To je odvisno od izbire gozdnih meliorativnih vrst in od stopnje talne degradacije. Ce je izibrana vrsta v področju svojega optimalnega razvoja ter so tla dovolj rahla in dovolj globoka, bomo sejali. Če pa je izbrana gozdna meliorativna vrsta izven s. J I-M 'iiv«, ; ■ v*.'.-" k - 't Veliki kras Skalni ^ebcni JSakajo pogozditve, v vmtaiEi pa je lepa koienica, katere donos se bo Ke izboljiSal, ko bodo kamenitne rebri pogozdene področja svojega optimalnega räzvoja, ali Ee so tla v veČji meri degradirana, moramo uporabljati saditev. Prav (tako odloČarta o s'etvi orairoma sadi'tvi višina in gostota zaSčitnega grmovja; v niizkeni in redkem grmovju je treba uporabiti saditev. Setev semena pod zaščito grmovja izvajamo vedno na inanjžih obdelanih ipovräinah veÜkosfä 0,1 do 0,2 m- (30 cm X 30 cm in 40 cm X 40 cm). Vsekakor je treba obdelati tla vsaj do globine 30 cm, da se razvijejo v prvih letih čim daljie korenine. Saditev gozdnih meliorativnih vrst pod zaSČito grmovja naj se izvaja prav tako v manjSih ^ezdih vsaj po tri sadike, saj pomeni, da so poigoji manj ugodni. Če ■smo se odločili za saditev namest-o za setev. Le takrat, ko v grmiŠča z zelo ugodnimi pogoji vnašamo iglavce zaradi spremembe' sestave strukture sestoja, lahko sadimo posameine g'osdne sadike. Pri izbiri tehnike pogozdovanja z grmič jem obraslili degradiranih jptfvrSin moramo torej upoštevati: — ckoloSke zahteve izbrane meliorativne vrste in področje njenega optimalnega iispevanja; — degradacijo tal; — stanje grmovja, njegovo v-iSino in gostoto; — jakost -delovanja najbolj neugodnih klimatičnih faktorjev: i-nsolacije, vetra in niake temperature; — namen pogozdovanja. Ob pravilnem upoštevanju navedenih faktorjev lahko iaberemo tudi. pravilno tehniko dela. Zelo dober razvoj gozdnih vm pod KaSČito grmovja si lahto razlagajiio z ugodnimi ekološlkimi razmerami, bolj ali manj podobnimi razmeram prirodnega pomiajanja gozdnih vr&t. Zaradi različne globine korenin iprj grmovju in pri gozdnih sadikah se ne pojavlja njihova podtalna konkurenca, nadzemna konkurenca za svetlobo pa deluje v prilog sadikam gozdnih vrst. Pogozdovanje pod zaižito grmovja so že pred 80—90 leti poznali stari gozdarji na krasu. Mnoge uspele kulture so rezultat prav taicega dela. Gozdar Malbohan, ki je pogozdoval okrog Senja, prišteva površine, obrasle z grmičjem, med najbolj primerne in 5eje aeme pod brinovo grmovje. Tudi Wessely poudarja korist, ki jo nudi sadikam stranska zaŽčiita grmičja, kar znatno zmanjšuje iaparevanje vlage iz tal. Isto varovalno vlogo kakor grmovje, čeprav nekaj slabšo ima pritalna vegetacija raznih trav in drugega nižjega rastlinstva, ki ga pogosto imenujemo plevel. Wessely pripisuje tej spontani vegetaciji velik pomen in pravi, da jo je »treba skrbno varovati, gojiti in iskati«. Zelo učinkovita je tudi zalčita, ki jo nudijo veČji kanmitni bloki. Navadno so ob (takih kamnitih blokih tla globlja ter so taka mesta zelo ptripravna za saditev oziroma setev. Tehnika setve in saditve v zaščiti grmovja je bila torej že davno znana. Njena uporaba je dala v preteklosti zelo dobre rezultate, kar potrjujejo tudi današnja opažanja. Kljub vsemu je praksa to rtchniko dela opustila in pohabila ter se lotila šaiblonskoga -dela. Prostor za izkop jamic in saditev sadik je izbiral najeti sezonski delaivec tam, kjer mu je bilo delo najlaže. Skoro redno je bilo videti, kako se na površinah, obraslih z grmovjem naravnost izmikajo prostorom ob grmovju in izbirajo prostor na odprtem. Pripomba o izbiri dre ve snih vrst, od katerih se -največ uporabljalo alepski, črni in primorski bor ter nekatere vrste hrastov: Alepski bor je treba načelno uporabljati v območju hrasta adraša (Querais ilex). V tem področju pa ima najboljše pogoje za uspevanje na površinah, obraslih z vresjem Erica verticillata. Črni bor je treba uporabljati v področju Črnega gabra. Na tem področju najbolje uspeva na površinah, kamor ne sega več Pistacia terebiiithus in kjer prevladuje hrast piihavec. Meti navedenima .področjima je področje kraškega gabra in hrasta puhavca, ki je za alepski bor prehladno in za črni bor prevroče. Kljub temu je na tem področju v rabi ena in druga vrsta, kjer primernejših vrst zaenkrat nimamo ali jih bolje povedano, ne po-znajno. J Ciipresa je precej razširjena vrsta tako v področju adraSa, ker je njen optimum, kakor tudi v področju kraškega gabra in puhavca. NeJtatere tuje vrste kot n. pr. ailaatska cedra (Cedrus atlantica), ariz&nska ■cipresa (Cupressm arizonica), bi vcrjetao dobro- uspevale v »področju kraäkega gabra, nimamo pa tovrstnega semena za uporabo v večjem obsegu. Ce pta. j« navzlic temu potrebno saditi alepski iri Črni bor izven meja njunega prirodnega nahajališča, na področju kraäkega gabra in puhavca, se moramo rav-naiti po naslednjih načelih; Za alepski bor moramo izbirati na področju kra^ega gabra najbolj tople lege in najboljša tla ter ga nc smemo sadiiti na zelo degradiranih kameniSčih tega področja. Na povrSinah kratkega gabra in puhavca, kjer raste GlobulanacordifoUa ali G. beilidifolia, pa je sploh odveč poskulati z al epskim borom. 2a črni bor je treba na področju kraäkeiga gabra in puhavca izbirati severne lege in take, ki so izpostavljene burji, na katerih se pojavlja Glohularia. ^in-so SailjLcv 1' gnei;(!3 Razvrstitev 15 ,^adik Jrnega bora Sadike pritrjene na letvi v jamici Na letev pritrjena sadika Tudi primorski bor bi bil meliorativna vrsta, primerna za področje kraškega gabra in puhavca, zahteva pa globlja in nezbita, četudi lahno skeletna tla. Tla med velikimi skalnimi bloki so tudi primerna za to vrsto. O primorskem boru prevladuje itinenje, da je acidifjlna vrsta. Iz poročila prof. Pavarija na strokovni znanstveni ekskurziji po Siciliji ,pa sledi, da sta dve vrsti primorskega bora: atlantska ikalcifobna in mediteranska, ki nima te lastnosti. Primorski bor v kulturi K oži no pri Zadru in'pri Orebičn na polotoku PeljoScu pripada zelo verjetno medi-tesanski vrsti. Hrastov (adraS, puhavec in graden) načelno ne kaže uporabljati na degradiranih kraških ka-meniŠčih. Lahko jih uporabljamo samo na globokih, pedo-loäko jasno izraženih tleh, nikdar pa na odprtih površinah, temveč vselej v stranski zaSčitri grmovja. Na golih površinah je treba poprej ustvariti zaSčitno kulturo onih vrst, ki ustrezajo dotiČni hrastovi vrsti. Hraste moramo sejati le v gostejših gnezdih zaradi borbe s travno vegetacijo. Dana: navodila veljajo v glavnem za degradirana mediteranska in submedi-terareska področja. Metode za zaščito mladih rastlin pred neugodnimi klimatič- nimi £lnkelji pa lahko u porabi j aino tudi v vegetacijskih področjih bukve, hrasta gradna, belega gabra itd. Pri (tem upoätevamo predvsem najneiigodnejši faktor, pred katerim želimo zavarovati mlade rastline. Sa^tev v gnezda Običajna tehnika pog^ozdovanja s sadikam^i je znana kot saditev posameznih sadik v jame, ^prirejene na razne načine. Znaten napredek v tehniki pogozdovanja je bila saditev v jarke, na terase (na 'krasu neizvedljivo) in na večje krpe ■— na obdelanih tleh in z večjim Številom sadik. Razdalja posajenih sadik je bila zelo različna, od 1—2.5 m. Največja razdalja na jalko 'kamenitnih kražkih terenih je bila povprečno 2,5 m. Število sadit na hektaru površine se je torej gibalO' med 1600 in 10.000, Povprečno pa je bilo 500Ö. NaSi gozdanski priročniki priporočajo iza kras 10.000 sa<ük kot egornjo mejio, da bi prišlo »čimprej do sklepa 'in večje bioloSke odpornosti sadik«. Sadike so kakor rečeno, navadno zasajali posamez v jamice, V redkih p;rimerih — čoprav so mnogi stari strokovnjaki to priporočali za kras — so .zasajali samo po 2—3 sadike e utemeljitvijo, »da bo vsaj ena od njih ostala«. Običajna tehnika saditve je pokazala svoje slabe strani pri mnogih pogoadoval-nih delih na zelo zaple vel jenih terenih celinsikega področja in na zelo degradiranih kraških povräinah, posebno za časa večje suSc, Te slabe strani so tehnične in biološke narave, a) Tehnične slabe strani so: Sadika je bila zasajena malomarno, preplitk-o- aH preglobdko, pogosto t upognjeno ('Zavihano) korenino, korenina slabo aasuta (obdana) -s .prstjo itd, b) Bioiolke pomanjkljivosti -so v tem: Posamezna sadika v jamici že prvo leto prihaja v podtalno borbo za vlago in hrano s sosedno spontano vegetacijo trave in .plevela: na celinstem področju z raznim t. im. gozdnim plevelom, na degradiranih kraških površinah ipa s travami, ki so sicer za prvo zaraščanje teh površin zelo koristne. Kjer je plcvelna vegetacija močno razvita, se je ta borba, če človek ni posredoval, rodno končala z osuŠitvijo sajdik. Na celinskem področju «e v tem primeru navadno pravi za posušeno sadiSto »plevel jo je zaduši«, na krasu pa »uničila jo je .su^a«. So primeri, da so se več let stare kulture posu&ile .prav zaradi bnjne plevelne vegetacije. V takih primerih se je ipomoč v obliki prašen j a in plctve pokazala v praksi kot nesporno izeio koristen meliorativni ukrap, če .so bile sadike pravilno za-sajene in se je ta pomoč ponavljala v teku istega in nasled'n-jega leta. Pri običajni gostoti saditve — posebno na krasu — pa se jc nasad s-kienil 'precej pozno, tako da sc je sosedna spontana vegetacija še nadalje razvijala in jemala sadri>čij; 2, za meljDracijo degradiranih kraških povrSin ni mogoit uporabljati avtohtonih vrst listavcev, 'ki zaradi degradacije tal ne dajo nitakega uspeha. V ta namen bolj ustrezajo iglavci, ki popravljajo tla, n, pr. črni in alepski bor. Te tako imenovane prehodne kulture iglaivcev šele pripravljajo pogoje za listavce. Proti načelu uporabe avtohtonih listavcev so vstali mnogi stari praktiki na krasu. Nasprotno temu pa danes mnogo mladih strokovnjakov, ohrabr^nih zaradi začetnih us.pehov setve ali saditve listaivcev, neredko zagovarja to načelo. Zato so zelo zanimiva mnenja nekaterih znanih naSih in t-njih strokovnjakov, ki jih navajamo v Časovnem zaporedju od prvih melioracijskih del na krasu do danes. Lorenz (1860) misli, da je inajbolje, da se na srednjem viSiinskem primorskem krasu obnovi nizki gozd, kjer pa to ni mogoče, naj se zasadi bor. Za nidd gotzd priporoča hrast in jesen, posebno pa črni in kraški gaber. Na rastiSČih, ki niso izpostavljena burji, imajo pa več zemlje, bi se laliko gojil visoki hrastov gozd, toda takih predelov je na krasu žal premalo. Schm-iedI (1865) pravi v 'Svojem referatu na ski;pžčiTii gozdarsikega društva v Trstu, da je freba posvetiti pozornost listavcem, ki na krasu pri rod no napredujejo. Tako sama pri roda uči, kako naj se dela. Med listavci omenja hrast, brest, javor in jesen. Wessely (1876) pravtako meni, da ob toliki vredni prLrftdni kraški vegetaciji ni potrebno ničesar dalje iskati in raziskovati. Domače vrste so boljSe kot tuje, ker so bolje prilagojene vremenskim nevšečnostim, razen tega pa ti udi j o gospodarstvu vse, kar mu je potrebno, t. j. drvaMn vejnik za krmo. Celo grmovje, če je le na razpolago, velja obnavljati. Gutte^berg (1885): »Vse -dosedanje kukure listavcev na krasu so odpovedale. Listavci so neprimerni za pogozdovanje krasa tudi zato, ker burja odnaša steljo, tako da te vrste ne popravljajo tal. Za pogozditev pravega krasa je Črni bor, po dosedanjih izkušnjah, edina uspešno uporabna vrsta, ker je odjporen proti suši Jn burji«. Ettinger (1897) pdSe, riaj bi izbirali najprej listavce, Id nam jih sama priroda nakazuje: hrast puhavec, črni gaber,- črno in kanadsko topolo, črni jesen, brest, koprivovec, pajesen, -maklen in drugo skromno grmiČje. Kosov i č (1909) pravi, da je glaivn.0 načelo, odgojiti najprej sklenjen gozd Črnega bora, ki bo z odpadanjem iglic sčasoma popravil tla, tako da se bo pod borovci lahko odgajal bodoči gozd. 0-dločno pa nasprotuje saditvi listavcev na degradiranih kraških površinah brez poprejšnjega popravljanja tal. R u b b i a (1912) mervi, da je najboljše rezultate dal Črni bor, ki mu pripada pionirska vloga na krasu. S setvijo hrastovega želoda na goljavah in v nasadih -črnega bora ni bilo mnogo uspeha. Črni bor uspeva na najrazličnejših kraSkih ritstilfiih in nobcDa vrsta ne more z njim tekiinovati. Za saditev Listavcev, ni mnogo podatkov. Zgodnje vnašanje hrasta v sklenjene sestoje črnega bora ni dalo uspehov, nekaj bolje je bilo ob robovih,-Gaber ni dal clofbrega uspeha. Piccioli (1923) raÜuna, da je pri pogozdovanju terena z ostanki ■J>rirodne .gozdne vegetacije potrebno — v kolikor ni posebnih razlogov, ki so povzročili degradacijo — posnemati prirodnt razvoj iti izbrati vrste, ki tam same uspevajo in tako kažejo, da jiin tla in ipodjiebje prijajo. Pri pogozdovanju popolnoma golih, vetru, slanam in drurgitn neugodmostim izpostaivljenih predelpv pa naj se izberejo Naravna pr«/mena borovega gozda v Dobravljali pri SMani. Listavoi (grajden, domači kostanj in dr.) so se razrasli v sklenjen podstojiii sloj pod močno prercdČenimi bori trave in ostalo pritalno rastlinstvo ali pa prehodne, hitro rastoče, skromne in odporne drevesne vrste, ki popravljajo tla. P e t r a č i C (1931) piJe v »Uzgajanju šuma«, da je bila doslej uporaba iglavcev pri pogozdovanju krasa neprimerno veČja ko4; uporaba listavcev. Najprimernejše so vrste borov, ki s svojimi iglicami dovolj hitro popravljajo -tla. Pri umetnem pogozdovanju ikrasa -so doslej le zelo malo uporabljali listavce, ker so prvi poskusi z listavci dali neprimerno slabše uspehe kakor z iglavci, Listavoi oddajajo namreč mnogo več vlage, ie tal kot iglavci in so zato za sužo bolj občutijiivi. Zato lahko pričakujemo dober uspeh z listavci le tam, kjer je v tleh oziroma v zraku dovolj vlage. Od listavcev lalvko uporabljamo vrste, Id t£tm prirodno uspevajo. Me rend i (1936) piše: Ko gre «a zaSčito in melioracijo, je treba izbrati vrste, ki so proti podnebnim nevšečnostim najodpornejše in navajene na slaba tla. Nikakor ne smemo prezreti ipreostajiiikov drevesnih vi^t (dendroflore), katera nam vselej daje koristne ondikacije. Ce ni več ostankov drevesnih vrst, so namesto njih lahko koristni indikatorji grmovne in travne vrste. Pri izbiri vrste pa se moramo zavedati, da ni dovolj sama okolnost, da je bila ta vrsta nekdaj zelo razširjena. Prepogosto je namreč rastišče doživelo tako temljite edafske spre- membe, da je postalo za ciotično vrsto 'povsem neprimerno. To velja predvsem za jelko, grad en jji vse ostaile zelo zahtevme vrste. Pourtet '{1948) pravi v svojem »Umetnem pogozdovanju«, da so domaSc vrste, ki v doloČenam kraju prirodno uspevajo, popolnoma prilagojene krajevni klimi. To bi pomenilo, da so tudi za tpogozdovanje naj.prikladnejže. Žal je njihovo žtevilo pogosto zelo OTnejeno in je njihova obnova na izčrpanih tleh, ki so izgubila vse lastnosti gozdnih tal, zelo težka in. mapsikidaj tudi popolnoma izključena. Kauders (1950) meni, da dajejo domače vrste najboljSe smernice za pogozdovanje. Toda v nmog.ih 'kraSkih predelih, ki so bili nekdaj pod gozdom, so se tla popolnoma spremenila v pogledu strukture in kemijske sestave, posebno pa zaradi pomanjkanja mikroorganizmov. Povsem naravno je, da ne moremo niti s saditvijo niti « setvijo obnoviti gozda, kakor je nekdaj prirodno Mastel, marveč moramo prej Ua popraviti in usposobdti za. te vrs-te. Zato moramo poseči po drugih, četudi za ikras tujih vrstah, V področju severnega Jadrana je v ta namen najbolj primeren Črni, v jumem delu nagega ikrasa pa alepski bor. Cernjavski in Jovanovic (1950). »Na pogozdoval-nem terenu ne bomo nikdar naleteli na iste rastiščnc pogoje, kakor so bili takrat, ko je .tam rasel Še nedotaknjen gozd. Prepogosto bosta to opustolen goid in zemljišče, ki nam skoro vselej onemogočata obnovo gozda v takem sestavu, kakor je bil ndkdaj. Posebno je izpostafv.ljeno spremembam s'keletno ali skeletoidno zemljišče združbe ogrskega hrasita in cera [Querceto confartae-cerris) in srbskega gabrovega gozda (Carpinetum orientalis s erb t cum). Obenem z degradacijo rastiŠČa se spreminjata tudi izbira vrst za pogozdovanje in tehnika dela. Beltram (1954) navaja, kako so bila brezuspešna pogozdovanja z želodom adra^a (Qu. ilex) na njegovem najbolj prirodnem rastišču na BraČu. Poskusi so dokazali, da je bil sicer prvo loto uapeh setve zelo dober, naslednje leto pa je setev propadla, čeprav ni bilo izredne suše aii drugega znanega zunanjega vzroka. Uporaba avtohtonih listnatih drevesnih vrst na degradiranih površinah >torej nikakor ni nov problem, saj se vleČe skozi literaturo in prakso ze skoraj 100 let. Mnogi anaiii strokovnjaki (Wessely in dr.) so .zagovarjali uporabo listavcev iz ekonomskih razlogov. V resnici pa se je največ ipogo?.dovaJo z iglavci in so le-ti dali razmeroma lope uspehe, vsaj v pogledu melioracije tal, nasprotno pa imamo naraivni>.U neanatno in nepomembno površino uspelih knltur listavcev. {Tu mislimo samo umetne kulture s sadikami ali seanenom, ne pa obnove gozda z resurekcijo.) Kljub tem izkušnjam pa še dajies mnogi praktiki U:porabljajo na degradiranih kraških površinah avtohtone listavce (posebno hrast). I2 poročil nekaterih gozdruh uprav na 'krasu sledi, da letno zares uporabljajo vetje količine želoda in semena drugih listavcev pri pogozdovanju degradiranih površin. Tako n. pr. ing. St. C v e k v št. 10/1955 Gozdarskega vestnika dvom! v vrednost predkultur črnega bora In na .podlagi fitosocioloSkih raziskavanj meni, da je treba na krasu obnavljati gozd z avtohtonimi vrstajni in brez predkultur. Vzroki pogostnemu pojavu takega gledanja in njegove ipraktične uporabe so šteralni, v glavnem ,pa naslednji: 1, V splošni tekmi ea izvršitev in .preseganje planov pogozdovanja za vsako ceno so tprva leta .po vojni zajemali veli'ke povrSine ne glede na uspeh dela. Tako so mnoge površine pogozdovali s senuenom listavcev. 2. Zadnja Jeta se med strokovnjaki vse bolj širi želja in .potreba po praktični uporabi rezultatov fitosocioloških raziskavanj. Lc-ta so namreč ugotovija, da so na današnjih degradiranih kraških površinah nekdaj ra^le skoro izključno združbe listavcev, od katerih vidimo danes le še ostanke. Pod vplivom riapačne razlage take vrste raziskovanj mnogi strokovnjaki še danes, prav tako kakor pred lOO leti, misüjo, da je treba le »posnemati prirodo« in uporabljati avtohtone listavce, ker so le-ti »posctcno prilagojeni«' tfeikim .pogojem kražke^ področja. 3. 2 gospodarskega staliiča se poudarja, da iglavci Žele poano dajo korist, pa tudi samo ljudstvo v krajih, kjer je .paäniätvo ra^irjeno, ne gleöa rado novih kul-'tur iglavcev. V Dalmaciji imenuje ljudstvo listavce, ki so pripravni za vejntk, »domači gozd«, vse ostale, posebno iglavce, pa »divji goz-d«. 4, Končno so navedenega gledanja in uporabe li-stavcev v veliki meri kriva napačna razlaganja nekaterih opažanj in dejstev, ki jih bomo zaradi njihove važnasti takoj podrobneje spoznali. To so: Jdka, sejana pod borov sestoj pred 15 Jeti, veselo raste v sciici in hladu ter na svežih tleh, ki jih jc popravil borov nasad. Hrib Selivec nad žturjarni pri Sežani a) Na skrajno degradiranih površinah lahko äe danes vidimo posamez ali v skupinah drevesa poihavca, cera. Črnega jesena itd, izredno lepo razvita ter precejšnjih dimenzij. b) Ce v skrajno degradiranih grmiSčih puhavca, črnega jesena ter črnega in kraäkega gabra opravimo resurekcijsko setnjo in prepreiimo paSo, lahko skoro povsod ugotovimo bujco razvoj poganjkov iz panja, ki v nekaj letih dosežejo znatne dimenzije. c) Na nekaterih degradiranih povrSinah je setev želoda ali semena drugih listavcev takoj prvo leto, posebno ob ugodnem vremenu, pokazala lep itspeh, ki jc včasih trajal tudi po nekaj let. Pod a) in b) navedene okolnosti je pojasnil Kosovič že leta 1909: »Ne samo laiki, temveč tudi dobri gozdarji so- menili, mnogi pa Še danes mislijo, daje trefca pri pogozdovanju krasa posnemaü prirodo in zasajati vrste, ki tara ze iz davnih časov uspevajo. Dasi to pravilo velja za druge rodovitne predele, jc praksa pokazala, da to za kraääce raamere ne velja. Priroda na krasu nas usmerja na hrast in jesen, ponekod tiidi na javor, bukev in druge listavce. Saditev teh vrst je na-'vadno brez uspeha. To prirodno prevaro Jahko razumenvo samo tako, da so panji hrasta, jesena in ostalih vrst listavcev na krasu Se iz davnih Časov, ko so se tc drevesne vrste pod boljšimi ipodncbnijni razmerami naselile in zakoreninile. Novi ■pogajijki na starih hrastovih in jesenovih panjih lahko danes dobro rastejo, ker imajo te stare koreöine v notranjosti zemlje dovolj vlage in radosti moči, da lahko prehranijo nove poganjke. Sadike teh vr.st listavcev pa so .prernežne, da bi lahko kijubovale burji in praviloma ipropadajo.a Z omenjeno navedbo, kakor se vidi, Kosovič z zelo preprostimi in razumljiv i mi besedami dokazuje, da močnejla degradacija ne dopušča up&rabe avtohtonih listavcev. Uporaba teh vrst pa je po Kosovičervih besedah mogoča v »rodovitnejžih predelih«, kar očitno pomeni nedegradirana tla. Veliko odgonsko moč listavcev pripisuje Kosovič rezervam v panju in ikoreninah. Kosovič omenja tudi kulturo Sovič pri Postojni kot primer neuspelega pogozdovanja z listavci na krasu, II. Nauk o rastlinskih združbah je natančno opredelil zvezo med začetnim pojavljanjem in razvojem rastlinskih združb ter iprirozelo neugodno časovno razdelitvijo .padav.in in 'Z velikimi temperaturnimi ckstremi, ki so posebno značilni za kraško področje. To ibi bilo prvo načelo pri izbiri vrst, ki ga moramo upoštevati pri u,porabi avtohtOTvih listavcev na krasu v raznih stopnjah degradacije. Pri nadaljnjem reševanju vprašanja izbire vrst so .mogoče še S poti: L Z raziskovanjem dinamike sedanje vegetacije ugotavljamo v vrsti združb določenega vegetacijskega področja ono združbo, ki je v »sorodstvenih zvezah« s klimatogeno jsdrijžbo, t. j. ono, ki bi se z danih pogojih razvijala v smeri kliinato-|eiie zdnižbe, pa se jc na tem rarvojnem stad'tjiu zaustavila pod vplivom kakega močneiga specifičnega falktorja, n. pr. strmega terena, izpostavljenosti vetrovom itd. Ndkatere vrste iz te združbe naoji v dolotenih degradacijisfeih stadijih lahko koristijo kot meliorativne vrste. N. pr. asociacija Pineto-Genistetum januensis (ki US.peva v celinskem delu Slovenije navadno na suhih dolomitnih rastiščih) se razvija na vseh primernih rajti-Säh v asociacijo Qnerceto-Ostryetum, pri čemer ustvarja črni bor pogoje za tak razvoj. V določenih idegradacijskih stopnjah združbe Querceto-Ostryetum lahko torej uporabi jasno črni bor kot meliorativno vrsto. To je torej tudi teoretična razlaga za uspešno uporabo črnega bora za -melioracijo degradiranih površin zdruibe Ostryetum kakor tudi za njegov slab uspeh v področju združbe Carpinetum orientalis posebno pa v področju združbe Quercetum ilicis. Prof. Horvat je pokazal na tO vzročno zvezo z besedami: »V Hrvatskem primorju je ravno pogozdovanje s črnim borom «dalo zelo lepe uspehe. To je vsekakor pripisati okoliščini, da se uporablja čmi bor v klimatiično sorodnem področju puhavca in črnega gabra, v katerem je pogosto tudi pri rodno izastoipan,« Iz vsega navedenega lahko skJepamo, da je črni bor vrsta, ki pripravlja tla za vrste hrastov (ipuhavec in g rad en) z večjimi ekološkimi zahtevami kakor ta bor. Črni bor je tedaj mcliorativna vreta v določenih dcgradacijskih stadijih ustieznih hrastovih 'združb. Sicer pa ni to nikakrSno novo odkritje, saj je praksa že davno uporabljala črni bor in druge vrste borov za melioracijo. Pojasnilo tega dejstva in tudi možnost, da lahko natančno odredimo področje uporabe borovih vrst, pa jc dal Šele nauk o rastlins-kih združbah. Ing, Cvek se v navedenem člariku sploh ne ozira na stopnjo degj-adacije. Misli celo, da se t!a na slovenskem krasu ntso nikjer tako zelo s-preincnila, da ne bi mogle takoj uspevati na njih prirodne vrste. Toda že s površnim opazovanjem je lahko ugotoviti, da ta ugotovitev ni pravilna. C vek nadalje pravi, da ponekod s-ploh ni več prsti {kar je ipo navedeni terminologiji v nauku o melioraciji degradiranih površin stadij ekstremne degradacije), to pa je v očitnem nas.protju z omenjeno njegovo trditvijo. Prst pa lahko na take površine donašamo le v omejeni meri, in sicer samo na takih tleh, kjer manjka le .zgornja plast zemlje. Na tleh pa, kjer so izprane razpoke in Skrape med kamenjem, je tak ukrep popolnoma brez koristi. 2, Na podlagi metode pod itoČko 1. -smo ug'otovili določene vrste, n, pr. Črni bor, ki nam v dotičnem degradacijskem stadiju predoČujejo meliorativnc vrste. Mogoče pa je ta površina v toliki meri degradirana, da ni mogoče uporabiti nobene take gozdne meliorafivne vrste. V tem primeru uporabljamo metodo melioracije v sukcesiji* z niaik-orastnimi vrstami, ki se pojavljajo v bližnjih degradacij ski h stadijih v razvoju vegetacijske progresije. Te vrste sploh ne pripadajo klimatogeni združbi področja. Na kraškem področju so to .skor-o samo vrste grmovja in drugega pritalnega rastlinstva, n. pr, Juniperus, Paliurus^ Crataegus. Salvia, Salureia itd., ki so posebno prilagojene življenju v težkih razmerah. Celo vrsto progresivnih stadijev kake sukcesije lahko dcwezemo na priroden ali umeten način. Potek prirodne progresivne sukcesije jc zelo počasen in dolgotrajen ter se dane^ uporablja le pri prvih stadijih zaraščanja goljav s travami v predelih, kjer smo prepovedali pašo. 3. S primerjalnim laziskovanjem vegetacije in proučevanjem jc mogoče ugotoviti tuje vrste s podobnimi ek-ološklnii lastnostmi, ki jih nato na podlagi poprejš- * Melioracija s črnim in alcpskitn 'borom ter drugimi raeliorativnimi vrstami je prav-tako sredstvo za pospeJevanjc sukcesije. Ta izraz uporabljamo samo za melioracijo t. vrstami pritalneg^a rastlinstva, ki izhaja iz flore degradacij ski h stadijev. njih poizkusov uvajamo na naäe degradirano področje. Degradirano kraško podroSje je široko polje za uvajanje tujih vrst. Na splošno uvajamo tuje vrste, če imajo boljše melioraitivne in gospodarske lastnosti kakor domače. Na zelo velikih povr-' šinah degradiranega kraŠ;|kega področja, kot je n, pr. področje združbe Carpijietum onenalii, nimamo prikladnih domačih meliorativnih vrst; za alepski bor je to področje prehladno, za. črni bor pa pretopi o. Po sili razmer pa uporabljamo ti dve vrsti tudi na tem področju, čeprav s sLabšitn uspehom. Zato moramo s poizkusi ugotoviti pripravne iuje meliorativne vrste. Ce so tuje vrste boljše kot domače, jih lahiko uporabljamo i kot sukcesivne i kot meliorativne gozdne vrste, pa tudi kot vrste trajne združbe, ki bo nadomestila kulture gozdnih meliorativnih vnst. Po prof. Horvatu bomo na našem degradiranem imedlteranskem in sub mediteranskem področju lahko uspešno uporabljali vrste iz Avstralije in Kalifornije zaradi podobnih ekoIoSkih pogojev. Doslej smo preprosto Tnislili, da se jc degradacija razvijala po vsej površini enako in da nam določena rastlinska ifkupnost {oziroma grupacija) kaže degrada-cijsiko stopnjo vse površine. To pa jc na kraškem kamenišču bolj redek primer. Na istem kraškem kamenišču so redno zelo različne irukroekološke lokalitete, posebno v pogledu globine in strukture tal, četudi je morda celotna fiaionoms'ka slika kame-niSča enolična. Čeprav se zdi celotna .površina ekstremno degradirana, laJi;ko posadimo na take mi kr o lokali tete manjše skupine iglavcev, ki ustrezajo manj degradiranim stadijem, da äe celo skupine listavcev izined rastlinskih vrs-t klimatogene združbe, ki pa ponava-di ne morejo postati dominantne vrste. Podrobnejša raziskovanja ekologije klimatogenih «družb bodo pojasnila važnost in vlogo posameznih vrst v sestavi združbe in tako tudi važnost njihove uporabe v posameznih degra-dacijsikih stadijih aaradi .melioracije. Iz vsega navedenega sledita potreba in važnost podrobnega vegetacijskega in ekološkega študija za vsako površino, 'kjer nameravamo jzvajati gozdna meliora-tivna dela. Zaključek Iz tega rasOTjiSljanja lahiko napravimo naslednji zakljuČesk: 1. Za vsaJco površino, kjer nameravamo izvajati gozdna melioracijska dela, je 'poprej ipotrebüo ugotovit! njen gen etični izvor, t. j. klimatogeno združbo, kakor tudi stadij degradacije. 2. Vrste prvotnih gozdirih adruzib — posebno dominantne — močneje na degradiranih kraških površinah ni priporočljivo neposredno uporabljati za melioracijo močneje degradiranih stadijev, temveč je treba uporabljati goad ne meliorativne vrste. V stadijih izredno moČne degradacije, kjer ni mogoče uporabiti niiti gozdnih meliorativnih vrst, je nujna uporaba melioracijske metode s sukcesijo nizkorastnih vrst, SLOVSTVO Kosovii B., Pošumljavanjc krša. Zagreb, 1909. Ccrnjavski P. - Jovanovli B., Sumska stani^ta i oc]^ovaraJu(!a dendroflora u Srfclji, Bcof^rad, 1950. Horvat I., Sumjke zajcdnicc Jug^oslaviJe. Zagreb, 1950. PourLel J., Vcštačka poŠumljavanja, Beograd, 1948, Wrabcr M., FitosocioLogija kot temelj sodobnega gojenja gozdov, Izvestja Gozdarskega iii,?tituta Slöveiiije, 1, Ljubljana, 1950. TomačiČ G., Asociacije borovih goidov v Sloveniji. Razprave Akac!, znanosti in umetnosti, I, Ljubljana, 1940. Horvat L. Nauka o hiljnim zajednicama. Zagreb, )949. Wessely J., Kras hrvatske krajine. Sum, li^ 1891. Hire D., Polled na floru Hrv. Priraorja, Sum. list, 1891. Ettinger J., Kulture na Grobm^kom poljii> Sum. list, 1897. Ettinger j., Hrast, Sum. list, 1897, Guttenbcrg H., Die Aufforstung des Karstes. Povzetki v Sum, listu, 1885. Petraiii A., Uigajanje äuma. Zagreb. Piccioli L., Selvicoltura. 1923, Merendi A., La difcsa vegetale, 1936, Kauders A., Podizanje i g^ajenje hima. 1950. Cvck S., Kakšni naj bodo naJi kraški gozdovi. Gozd. vcstiiik, 1953/10. Balcn J., Naä goli' Krš. Zagreb, 1931. Beltram V., Drevesoe vrste pri pogozdovanju na krasu. Ljubljana, 1954 (rokopis). Rubbia K., Puufundiwanzig Jahre Karstaufforstung in Krain, Ljubljana, 1912. EKONOMSKI PRINCIPI MELIORACIJE DEGRADIRANIH KRAŠKIH POVRŠIN Ing. Petar Ziani (Zagreb) Melioracija' degradiranih kraških povräin -se je izvajala doslej v glavnem s pogozdovanjem, resurdkcijo grmišč in prepovedjo pase. Pri pogozdovanju so se doslej uporabljale skoro izključno gozdne drevesne vrste, posebno borovci, skoro redno v monokulturah. Zelo redko so se uporabljale vrste grmovja in pnitalnega rastlinstva. Zaradi šablonske tehnike dela na vseh površinah, brez ozira na ekološke pogoje in stopnje talne degradacije, so bili rezultati slabi. Pri izbiri vrst se rušo dovolj upoJtevale njihove ekološke zahteve, tako da so se uporabljale mnoge vrste na rasti^fih, ki jim me ustrezajo ive£ (hrast), ali pa so se uporabljale daleČ izven meja svojega prirodnega območja (borovci). Šablona pri tehniiki pogozdovanja je zašla tako daleč, da so bile opuščene in pozabljene nekatere metode dela, do kaiterih so ipriŠli s svojimi skuSnjami stari gozdarji na krasu v prejšnjem stoletju, n.-pr. Koller, Malbohan, Wessely in drugi. V luči sodobne ekologije se kažejo te metode kot povsem pravi Ine, Pogoadene površine so lahko varovalnega, ekonomskega in estetskega pomena,, pač glede na to, ikakšen je bi! namen njihovega osnovanja. Tukaj nas posebno zanima ekonomska vloga pogozdenih površin. TaJcoj moramo pripomniti, da ekonomska vloga gotzda raste z njegovo površino in koncentracijo površine. Dva do tri ha velika pogoadona po-vršina pomeni kaj malo, nasprotno pa povräina 5000 ha kultur, ki so dorasle že do prvega jedČenja, ,predoČujc v določenem kraju že ekonomski faktor. Prav tako razmetanih 1000 ha kultur na Širšem območju nima iste gospodarske vrednosti, kakor 1000 ha v strnjenem kompleksu. Poglejmo samo površno bilanco 50 letne kulture črnega bora na degradirani kraški površini, v klimatično optimalnem področju črnega bova. Kultura ima v 56. lotu 345 m^ deblovine na ha, povprečni prsni premer 21 cm in povprečno višino 14 m. Bilanca jc naslednja: * Izraz »melioracijam i^orablja g>ojdarska praksa enostransko samo za, melioracijo grmiJK. Pričujoči Slanek pa uporablja ta izraz v splošnem smislu izboljšave proizvodne moJSi degradiranega zemljišča s pomočjo rastlinske odeje aLi krajSe fitomelioracijc, za razliko od tehnične melioracije, ki upor,ajblja v ta namen izključno tehnična sredstva, Fitomelioracija se lahko iavaja s setvijo ia saditvijo vseh v ta namen pripravnih rastlinskih vrst, zatem z res u reke i j ski na i' sečnjami, ki obenem z iaboijSanjem samega sestoja istočasno izboljšujejo tudi sama tla, in konJno s prepovedjo paäe. V tem smislu je tedaj pogozdovanje: samo eden od načinov fitomelioracije degradiranih zemljiJč. Pasiva: stroški pogozdovanja, oege, upravljanja in čuvanja skozi 56 Ifct, vrednost prepovedane paSe skoz n let, Aiktiva: lesni material iz dveh preredčenj, vrednost gozdne ipaše skoz m i et po drugem preredČenju. Borova kuLtura z 21 cm prsnega premera in Hm višine Se ni sposobna za proizvodnjo dcbelejŠnii so-rtimentov, -material iz redčenja je pripraven za jamski les. Za smolarjenjc pa je dosegla primerne dimenzije šele v 56. letu. Če je kultura bila zasajena izključno le zaraidi neposredne ali posredne varovalne funkcije, seveda ta ra^un odpade, sicer pa tudi brez konkretnih Številk lahko lUgotovimo, da je vrednost vloženih stroškov za to kulturo in vrednost prepovedane paše skoz n let neprimerno večja ikakor ipa so donosi, ki jih kultura lahko do tega leta nudi. Vloga te ^pasivne bilance dobiva še poseben ekono-mski pomen, ko gre za velike površine. Ekonomika degradiranega področja ne more torej takoj računati na donose po-gozdene površine, ki prihajajo äele v daljni perspektivi v omejenem obsegu, saj je vsaka kultura na krasu bolj ali manj varovalnega pomena. Živinoreja je na krasu vaŽen sestavni del ekonomske strukture kmetijskih gos.podarstev. Gibanje stanja živine je razvidno iz razpredelnice 1. Medtem ko je opaziti stalno naraščanje žtevila ovac, je pri ostali Živini stanje skoro neizpre-menjeno. V nižjih predelih slovenskega krasa je Število ovac v času 1950—1952 ostalo isto, medtem ko se je v višjih predelih, n, pr. v Po'Stojni povečalo za 50%. Verjetno pa se bo Število ovac tudi v nižjih predelih povečalo, podobno kakor je to tudi na Hrvatskem. Pregled stanja živine 1950—1952 v nekaterih predelih slovenskega kraškega področja Okraj Skupna njivska povräina ha Krmne rastline fia Stanje živi n p konji govedo ovce 1950 1952 1950 1952 1950 ! [952 Gorica , . . 5.908 773 964 1.218 26.051 25,159 6.377 6.597 Sežana . . . 3.445 613 332 434 12.971 13,275 4.86) 4.752 Postojna . . 6.586 1.724 2.237 2.577 15.078 14.216 2.742 4.183 Razpredelnica I. Razpredelnica i. ikaže, da površine pod krmnimi rastlinami rte zadostujejo za pravilno prehrano živine. Velik del višinskih pašnikov je porasel z ekonomsko manj vrednijni rastlinskimi združbami in ne prihaja v pc^tev za pravilno prehrano živine. Zaradi takega razmerja med stanjem živine in krmno osnovo so potrebni ukrepi za povečanje proizvodnje krme na degradirartih površinah. Gozdarska ope-rativa na terenu koristimo ■za gojenje kmetijskih vrst. Nalogo melioracije tal in zalEite pred vetrovi, slano itd. pa prevzemajo meliorativne gozdne vrste. Meliorativna in za^itna funikcija goidnih vrst se začenja precej zgodaj, pri borovcih celo že po 7—10 letih ali pravilneje, ko se kultura sklene, medtem ko nastopa ekonomska funkcija dosti bolj pozno. Površine med Jcmctijskimi drevesnimi vrstami, na katerih ne smemo uporablajti gozdnih vrst, zasajamo z raznim melio-rativnim in varovalnim grmlEjem ter drugim pritličnim rastlinstvom, posebno pa 2 metuljnlcami, ki imajo razen meliorativne budi določeno ekonom^o vrednost, S takimi vrstami Jahko hidi osnujemo samostojne kulture (nasade) prehodnega pomena. Pri melioraciji degradirane površine uporabljamo torej meliorativne gozdne in proizvodne kmetijske vrste. Njihov medsebojni razpored .predočuje poseben meliorativ^o-proizvodni tip. Teorijo in prakso meliorativno-proizvodnih tipov je v Jugoslaviji prvi obdelal ing. An-te Premuzič. Meliorativno-proizvodni tip je tukaj podan v svoji sploSni obliki razporeda kmetijskih in gozdnih vrst ter se ne sme vzeti šablonsko. Tipov raznih začasnih in prehodnih oblik ter sestavov je mnogo, vsem pa je skupno to, drugaSe, Ta zid ne odbija svetlobe niti vročine. V njegovem zele- Sistem protivetmih gozdnih pasov Jc treba prilagoditi smerem glavnih vetrov ir MoJan veter iz ene smeri \ 1_I_I_1_' y LLiJ-i"^ MM' I t I I I Enako močan veter iz dveh smeri I 1 - i" Isto RailiSno moŽan veter iz dveh smeri Veter, iz več smeri, različne iinoči nem, gostem zidu burja kakor skozi reŠeto Izgublja svojo moč. Zid visokih, odraslih cipres bo varoval v ravnini Širok pas pred burjo ali južnimi suhimi vetrovi, ki niso ob času cvetenja niČ manj nevarni. Tudi v Dalmaciji marsikje opazimo ob robeh oljčnih gajev in vinogradov ozke pasove cipres. Kar je drugod poljski zaSčitni pas, naj postanejo v primorju vrste cipres. V predelih, kjer je za uspevanje ciprese prehladno, jo lahlko nadomestimo z jagnjedom in sicer z makedonsko vrsto, ki ima bel lub in tanke veje ter izredno lepo stegajeßO deblo, uporabno kot tesan gradbaii les in tudi za žago. Potrebne bodo tri vrste, sajcaie v trik-otni saditvi, ker jagnjedova kroSnja bolj prepuSŽa veter ka'kor cipresa. (Premužii: »Seljačko g^ispodarstvo na kräu« Zagreb 1940. Bcltram: »Štimski zaStitni po jasi i poäüml javan je na pruge« S. L. 1949, »PoJum-I javan je u /pu jasevaiini« N. S. 1949.) UPICA — VZOR MELIORACIJE PAŠNIKOV Ing. Vladislav Bel tram (Ljubljana) Ljudje so že pred stoletji uvideli, da je živinoreja iza 'kras najbolj primerna jfospodansfea panoga. Toda primitivno ipa^niätvo, ki je daleS od pravega gospodarskega udejstvovanja, je poleg sekire opustoSilo kras in s tem tudi samemu sebi spodkopalo temeljne. Tako tudi vidimo, da je zaradi brezglavega neusmiljenega Izpust zn konje — razpokana ravna kamnitiia ploŠJa, ki daje dobro gnojena bogat donos lucerne levo) uničevanja gozda, posameznega drevja in celo grmovja na slovenskem, hrvat&kem, dalmatinskem, hercegovskem in črnogorskem krasu končno tudi travna odeja v toHlri meri propadla, da se je število živine in drobnice v zadnjih 80 letih zmanj-ialo celo pod polovico nekdanjega. Res, da kamnitni kraški svet nima mnogo pogojev za orno zemljo, toda razen gozda je na njon lahko tudi z drevjem obrasel in zavarovan paänik, ki daje dobro krmo, bogato beljakov.in. Lep primer in dokaz bogate proizvodnosti krasa nam nudi posestvo svetovno znane kobilarne v Lipici. Lipica je znana samo po svojih znamenitih belcih, manj pozornosti pa se je posvečalo njeni veliki gospodarski vrednosti, saj je Lipica nenavadna, bogata -zelena oaza na krasu. Štiri km oddaljena v zračni črti od Sežane in Je 6 km ,od Trsta, na kraä^ki .planoti 4007n nadmorske višine, izpostavljena burji in pripeki, kakor skoro ves slovenski kras, je vendar zelo različna od svoje bližnje in -daljne okolice, Lipica jc prava slika, ki zgovorno dokazuje, kaj se da z umnim priizadevanjern -doseH tudi na .pustem krasu. Posestvo Lipica je zaokrožena celota, ki ima naslednje kulture: orne zemlje {njivice v vrtačah in vrtovi)..................3 ha travnikov . ■..............................10 ha neobraslih aenožeti (jase)...............30 ha z drevjem obraslih senožeti (s-klep 0.1—0.3)........40 ha z drevjem obraslih pašnikov (sklep 0.3—0.8)........210 ha gozdov (večinoma borovih nasadov)......................15 ha »nerodovitnega ....................................3 ha Skupno , . 311ha Najboljši travnik Lipice. Leta 1953 sta dali obe koänji 49 stotov sena in otavc, naslednje leto pa prva koSnja skoraj 40 stotov sena na hektar Orno zemlj o sestavljajo številne njivice ,po vrtačah. Vrto-vi so nastali s čiščenjem zemlje kamenja in z dovažanjem prsti iz majhnih vrtač. Travniki so na malo bolj globokih tleh. Dobili so jih s krčenjem gozda in z melioracijo, Grvojijo jih intenzivno vsako'Četrto leto s hlevskim gnojem in dodatkom fosfatov. Kosijo jih letno dvakrat, v primeru zadostnih padavin tudi trikrat. Neobrasle sen ožc ti so nastale na isti način, vendar je zemljišče tukaj bolj plitvo. Kosijo jih Lipicniicl na painikvi. Sklep drevja Ü,3—0,4 letno mkrat, ob zadostnem dežju pa dvakrat. Gnojijo jih redno 5 hlevskim gnojem. Z drevjem obrasle senožeti so dobili s preredČenjem goz-da in z melioracijo. Gnojijo jih od časa do •časa s hlevskim gnojem, kosijo pa enkrat do dvakrat. Tla so bolj plitka iri po^rebnjjej-o tudi neposredno zaSčito listnatega gozdnega drevja, ki tvori sklep 0,1—0.3. Paäniki so vsj zarasli z listnatim gazdiiim drevjem, Na 20 ha globokih, s pusto sivko (Nardits slricla) poraslih travnikov so « gnojenjem dobili zelo velike donose zelo dobrih trav, potrebno pa je 5e apnjcnjc. Desno: največja liptJka vrtača z dobrimi njivami ker .potrebujejo tla močnejSo zaSEito. Sklep drevja jc 0.3—O.S. To so pravzaprav preredčeni goadovi. Pa^ikov ne kosijo in ne gnojijo, pa£ pa uporabljajo samo za paäo. Gozdove v Lipici sestavlja povečini črni bor in nekaj malega smreke. Tudi nn plitkih kammtnih ploäJ-natih tldi raste v varslvu i.rcvos najboljäa krma, polna vsakovrstnih metuljnic. PaSnik je zmerno obremenjen s pašo Nerodovitne površine zavzemajo stavbe, dvorišča in ceste. Značilno je, da na vsem ^iosestvu ni nikakršne nerodovitne površine v .pravem smislu besede, ■dasi bi je bil brez varovalnega drevja lahko prav znaten del. Tla so namreč marsikje prav plitka In jih pod varstvom drevja pokriva tanka plast travne ruJe. Na tem tipičnem kraškem svetu seveda ni nobenega studenca. Za napajanje konj sta dve veliki loikvi, v ikateri se steka deževnica. Vsa po vrlina posestva se zeleni, dobro zavtirovana z mog^očnim drevjem cera, hrasta puhavca, javora, jesena, niakJena, s prilhesjo črnega gabra in grmovja. Kamenja sploh ni vi^leti razen v ograjah iz suhega zidu. Kar je bilo kamenja na površju, so ga spravili v manjše vrtače, s prstjo iz vrta? pa so izravnali površino. Slika, ki jo posestvo Lipica nudi, je vsemu prej podobna kakor krasu! Zaščita, ki jo 4aje gozdno drevje, in lamerna ter racionalna paša sta pomagala ustvariti rušo Drevored v skupinah po tri drevesa, ki so gA zasadili lipiSki konjarji. Vsak konjar je ob vrnitvi z Dunaja zasadil po 3 tlrc-vesca- Zatcteit v 17. stol. dobrih trav, ki je prekrila povsod vso površino, četudi ponekod ne več kot za prst debelo. Na 80 ha travnikov in košenic, delno v obliiki večjih jas, delno pa / drevjem zaraslih, so 1. 1953 dobili 2400 sbotov ^eua ali poivprečno po 30 stotov na hektar, ,pri čemer so imeli I. odkos na vsej površini, 2. odkos pa na polov.ici te površine. Leta 1954, ob vlažnem letu, so dobili po 40 stotov sena in 10 stotov otave na hektar. Na košenicah in pašnikih, obraslih z drevjem, trave pozneje dozorevajo kot na odprtem. To je zaradi košnje lelo važno in ugodno, ker se Čas košnje s tem podaljša in delo olajša. V hfudi sus,i pa ostane trava na obraslih .pašnikih vsaj 14 dni dalj sveŽa. Zato so senoSeti na globljih tleh neobrasle, na plitvih pa delno obrasle .z drevjem, vse pa so obdane in zavarovane s pasovi mogočnih dreves. Vsi pašniki brez izjeme so obrasli z drevjem (sklep 0,3—0.8) ter imajo kljub delnemu in raz;meroma moöncmu izasenčenju odliine trave, z mnogovrstnimi metu Ijnicami. Pri tem pa ne smemo prezreti mnogih 50—80-letnih borovih kultur, katerih 50 ha veliika površina meji s polovico posestva KpiSke kobilarne, ostale pa se na- Posestvo kttbilamc Lipica^ V srcdisču upravna, stanovanjska m gospodarska poslopja. Vsa povriina je bogato zavarovana z drevjem gozdnih listavcev. Clm bolj plitka so tla, tem bolj so obrasla z drevjem. V neposredni soseSčini so delno 50 letni nasadi črncfra bora, večinoma pa Tcairrmitni, deloma z grmičjem o^biasli pašniki. Goadna vcg'etacijska zdruJba Lipicc je zdruiba Jrjiega gabra (Seslcrieto-Osiryeümi). (Giej diagram 5 temperature in padavin za Bazovico, ki jc od Lipice oddaljena komaj 2 km!) dre voreö ^ !ri (prapovedjo sečnje, pa^e itd.), temveč je potrebno začeti tudi z gospodarskim reševanjem problema. Ing, V. B e 11 r am Enak štedilnik, cinajHran. Stane le ^/a cene velikega štedilnika. Proizvajalec »Proleter« — Beograd — La-zarevački drum 6 UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI Na strokovriem posvetu kraSikili gozdarjev v Sežani dne 24. V. ter na študijski ekskurziji po slovenskem krasu in Istri dne 25.—27, V. 1954 so prišli udeleženci študijske prireditve, po številu 45—50, na podlagi strokovnih referatov, ogleda kraških objektov in strokovnega razpravljanja do naslednjih ugotovitev in zaključkov, ki jih je izdelala podpisana komisija po pooblastilu udeležencev na zaključnem zborovanju v Pivki dne 27. V, 1954, Zaradi veČje .preglednosti in boljše uporabnosti je razvrščena snov ustrezno vsebini v več poglavij. A. Uvod 1. Kraäko prirodno gospodarstvo {gozdarstvo in kmetijstvo) ima svojo specifično problematiko, ki je zaradi posebnih ekološko-bioloških razmer kraške zemlje ter zaradi svojevrstnih socialno-ekonomskih odnoso-v kraškega življa zelo zamotana in teže rešljiva kakor v drugih predelih slovenske zemlje. 2. Gozdarstvo in kmetijstvo sta na krasu v svojem zgodovinskem razvoju in v svojem današnjem stainju vzročno najtesneje povezani ter v svojem napredku usodno odvisni drugo od drugega. 3. Obe gospodars^ki panogi sta se gojili doslej močno ekstenzivno v obojestransko škodo. Posebno ekstenzivno je bilo paSno gospodarstvo, ki je uničilo največji del kraškega gozda celo na absolutnih gozdnih tleh ter ustvarilo obsežne kraSke goljave. B, Razmejitev zemljišč na krasu 4. Zaradi intenziviranja iti melioriranja obeh poglavitnih prirodno-gospodarskih panog, to je kmetijstva in gozdarstva, je neogibno potrebna in nujna smotrna razmejitev Tfied 'k meti j ski mi in gozdnimi površinami, ki je podlaga za vsako načrtno obnovo 'fcivjetijstva in gozdarstva. Samo na smotrno ločenih površinah botsta obe go''oodarskii panogi uspešno zagospodarili in izboljšali njihovo donosnost. I Razume se, da je smotrna samo tista razmejitev, ki sloni na načelu trajnosti proizvodnje, upoštevajoč prirodne proizvodne sposobnosti zemljišča za Čim bolj So ir čim trajnejšo gozdno oziroma kmetijsiko proizvodnjo, 5. Razmejitev {kateg/>rizacija) zemljišč naj se oslanja predvsem na objektivne prirodoznanstvene kriterije, ki ugotavljajo trajno večjo donosnost zemljišča in ki zagotavljajo zaščito zemljišča pred razdiralnim delovanjem neugodnih talnih in podnebnih Činiteljev. — Ožji lokalni in irenutni gospodarski interesi pri tem se nc smajo odJočati, -marveč morajo biti merodajni predv.sem perspektivni vidiki načrtnega gospodarjenja. V sploänem naj velja pravilo, da se na fl.iSncm zemljišču in na aluvialnih itleh prizna več površine kmetijski proizvodnji, na apnenčastem kraškem svetu s poudarjenim skalnatim skeletom in degraidacijsko (zakraševalno) tendenco pa naj ima prednost gozdna proizvodnja, razen po dolinah, kotanjah, vrtačah in zaravnicah, ikjer je globlja plast zemlje, fci ni izpostavljena površinskemu odpla-kovanju in globinskemu Ispiranju. Pri razmejitvi naj se u-poŠtevajo navodila bivše republiške komisije za urejanje zemljiJč ter smernice, ki jih vsebuje študija dr. M. Wraberja »Prirodno-gospodarski temelji razimejcrvanja gozdnih in kmetijskih zemljišč« (Nova proizvodnja, Ljubljana, 1953, Št. ]). C. Sodelovanje med kmetijstvom in gozdarstvom na krasu 6. Vkljub strogi razmejitvi zemljišč bo ostalo-kmetijski in gozdarski dejavnosti široko področje plodovitega sodelovanja, kjer bosta mogli obe panogi vsaka po svoje prispevati k obojestranskemu napredku, zavedajoč se, da je složno sodelovanje potrebno in koristno za izboljšanje kraškega gospodarstva. Primer takšnega sodelovanja nudijo reliefno- močno razgibane kraške planote Sirom vsega krasa, kjer je ostra razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi površinami skoraj neizvedljiva, ker se obe vrsti zemljišč tesno prepletata na najmanjšem prostoru. Seveda se je treba ravnati tukaj po prevladujočem značaju zemljišča, ki je 'bolj ali manj prikladno za kmetijsko aH gozdno proizvodnjo; kjer pa tega -prevladujočega znataja ni in je treba kmetijstvu vkljub temu zagotoviti primerne površine za izkoriščanje (pašo), naj se uvede kombinirano pašno-gozdno gospodarjenje z osnovanjem gozdnatih paSnVkov (ipascolo alberato). Skalnati greberički. vršički, kope, pobočja naj se prepuste gozdu, kotline in zaravnice, kjer je več zemlje, pa travni proizvodnji in paŠi; v zaščiti grmovja in drevja bo travna oziroma pašna proizvodnja tudi na omejenih površinah zadovoljiva. Vsekakor pa bo dajala več kakor ekstenzivno pašno iakoriščamje celotne površine, ki proizvodno zmogljivost zemljišča samo uničuje. Zaradi izboljšanja travne oziroma pašne proizvodnje bo potrebno zasajati ponekod tudi pašne površine z odraslim drevjem listavcev v skupinah tn oakih pasovih — na način, kakor ise zasajajo drevoredi in parki, kar bo izboljšalo pridelek trave v zaSžiti pred burjo jn pripeko. Na innog^ih površinah, ki so danes ino6no izpostavljene burji, bo z zasajanjem gozdnega drevja v obliki pasov in skupin omogoSeno pospeševanje sadjarstva, vrtnarstva in drugih kmetijskih kultur. Tej vrsti proizvodne melioracije je treba v bodoče posvetiti več pozornosti, n. pr. zavarovanju oljk pred burjo v obmorskem delu, enako tudi ustvarjanju ugodnib pogojev za sadjarstvo v ostalem delu golega krasa. C. Izboljšanje degradiranih kraških površin 7. Od približno 254.000 ha površine, Jti jo zavzema nizki, boij ali rtianj..v]'li slovenski kras, je komaj 51.000ha (ok. 20%) pod gozdom. Od tega je samt '[ , 19.000 ha (ok. 1%) visokega gosda (semenovca), tu so vštete tudi kraške boravc na-sad'be, ostalih 32.000 ha (ok. 13%) pa je nizki gozd (panjevec) oziroma grmišče s komaj Vi normalne lesne zaJoge. 8. Gozdna površina na krasu foi se moiiltt povečati od 20% na 35%, da bi se doseglo ustrezno biološko in gospodarsko ravnotežje med gozdno in kmetijsko površino, kj je na kraških tleh posebno raJilo in občutljivo zaradi neugodnih pri-rodnih pogojev, V ta namen bi bilo treba pogozditi še ok, 38,000 ha kraških gol ja v. 9. Površinsko povečanje .gozdne površine naj se doseže s .pogozditvijo nerodnih kraških goljav (kamenišč), dalje slaborodnib kamnitnih pašnikov, ki gospodarsko -■skoraj nič ne donašajo, s svojo regresivno težnjo pa negativno vplivajo na donosne kmetijske površine, in slednjič s pogozditvijo tistih kmetijskih površin, ki siccr Se kolikor toHko d ona Ša j o, imajo pa zaradi -neugodnih ekolc^ib razmer (strme in suhe lege, bturji močno izpostavljeni grebeni, pobočja in planote, erozijski tereni) izrazito d eg rad atrijsko težnjo, s katero ogrožajo tudi donosne kmetijske povrHne v soseščini, 10. Poleg površinskega povečanja gozda je za obe gospodarski panogi enako važno tudi bioloäko ^in gospodarsko izboljšanje obstoječe gozdne površine. To izboljšanje je dosegljivo: a) s premeno bolj ali manj čistih in enodobnih borovih nasadb v biološko odpornejše in gospodarsko vrednejše mešane sestoje ustreznih iglavcev in listavcev; b) s pretvorbo panjevskqga gozda o.ziroma grmišča raznih listavcev v visoki in si-ednji gozd, dosegljivo s podsetvijo in podsaditvijo ustreznih iglavcev, zlasti raznih vi'st iel'ke (Abies alba. A, Mordtnanmima, /), gfrt^jr/jj) v Eiste buikove sestoje ter'borov (Pinvs nigra, P. corsicana, P. silvestris, P. strobus, P. brutia, P. halepensis), cede.r (Cedrns aliantica, C. deodara). mediteranskih jelk (Abies ce{)halonica, A. pinsajm) i. dj-. v čiste aH mešane sestoje 6rnega gabra; c) 2 obnovo slabo zaraslih in degeneriranih kraških gimišČ, dosegljivo z resu-rekdjsko sečnjo ter istočasnim izpopolnjevanjem praznin s setvijo in saditvijo ustreznih iglavcev; Č) s postopnim zvišanjem lesne zaloge, dosegljivim z omejitvijo sečenj na najmanjšo možno mero, pri Čemer naj se izkorišča predvsem nezdravo, poškodovano ali kakor koli defektno drevje in grmovje (higienske in gojitvene sečnje, čiščenje in redčenje), vnašajo in pospešujejo pa naj se biološko in gospodarsko vredne domaČe in tuje drevesne vrste. 11. Povečana in izboljšana gozdna površina bo s svojo ibioloŠko, ekološko in ekonomsko funkcijo v največji meri podpirala napreddc kraškega gospodarstva, zagotaivljajoč mu trajen in izdaten vir neposrednih koristi z glavnimi in postranskimi gozdnimi proizvodi ter prispevajoč s svojim blagodejnim vplivom dobršen delež k ohranjevanju in stopnjevanju proizvodne sposobnosti kmetijskih površin. 12. Da se .kmetijski proizvodnji ne odtegnejo naenkrat prcveliike površine, zlasti nc palne, kar bi po-irzročilo resne pretrese v gospodarstvu kraškega prebivalstva, naj se za gozdno proizvodnjo določena zemljišča pogozdijo postopno, začenši z najbolj degradiranimi oziroma zakraSevanju najbolj izpostavljenimi in od naselij najbolj oddaljenimi. 13. Da se sprostijo slaborod-ae Junetijskc površine, zlasti ekstenzivno izkoriščana pašna zemljišča, «a pogozdovanje, je potrebna intenzifiikacija kmetijske proizvodnje t melioracijskimi ukrepi. Izboljšanje 'kmetijske proizvodnje je eden prvih pogojev za obnovo gozda, ki ga zaostalo in -ekstenzivno kmetijstvo moČno obremenjuje in za-drauje v napredku. Za povečanje kmetijske proizvodnje z gnojenjem njivskih i-n travnih po^vrŠin so potrebna v -prvi vrsti urejena gnojišča in gnoj nične jame, kar je ravno na krasu najbolj zanernarjeno, saj se gnoj suši na soncu in vetru, rastresa naokrog, izpira po dežju ter izgublja svojo vrednost, drajgocena gnojnica pa razliva po dvoriščih in cestah. H. Obnova gozda na Jcrasu v začrtanem obsegu narekuje ostre omejitve v izkoriščanju gozda za pridobivanje in C I um orientaHi obuhvača tek uzak pojas uz more u Trl^anskom zatjevu i prostire se do ruba kraSkog platoja (200—25Ü ni). Zbog preko-mernog izkoriJtavanja zajednica je opčenito ekstremno degradirana te nalazimo istu samo L obliku više manje skopljenih Sikara. Njezini glavni biljni elementi su Carfniun oriGn- talis, Quer Otts pubaccns, Acer monspcadanum. Fraximts ornus, Prumn mahrtlcb, Osirya carpinifolia, Falutrns australis, Rttsms nciäealus. Asparagus actdifolins, Viola kirln, Liiho-ipernmm purpitreci-coentlciim, AgrOitis casidlana i dr. U najtoplijim predjcJima tog pojasa pojavijuje se lokalno posebna siibasocijacija Querceto — C a r p i n e t Jim orienialis quercetositm i! i c i s, gdjq uspi-jevaju izvjesTii elementi zejednice Orneto-Quercclujn ilicis, naročito Qtterais Hex: na ovu asocijaciju u Hrvatskom Priinorju neposredno nadovczuje sc zimzelena asocijacija Orneto-QuerceiTim ilicis, 2. Od morske obale prema unutraSnjosti slijedi zajednica S e s I e r i e i o - a i il nalis-Oslrye t »m c a r p i n i f o I i a glavna šuinska zajednica odnosno zajedniea. grmlja slovcnatkog kraškog podntčja, koja dostižc do višine 200—600 m, u Istri fak do SOO—900 m. Poput prve je i ava zajednica u gla.vnom vrlo degradirana, a prostire se sa svojim dcgradacijskim stadijima na pretežnem dijelu slovenafkog krSa. Oslryn trarpinifolia, glavni element te zajednice istiic sc svojom vanrednom äivotnom snagom i sposobnoSiu regeneracije. NajvaSniji biljiii elementi te zajednice osim crnog graba (Ostrya carpini-folia) su sltjedeii; Qiierciis: pubeseem, Qti. cerris, Qu. sessilijlora, Fraximts ormts, Acer campeslre, A. obiusatwn, Prunus matialel), Tilin grandijolia, Sobus iorminalis, S. aria, (Jhnus c^jynprestis, Corylus avellana, Cornvs mas, C. satiguinea, Ligustrum vulgare, Rhamyws rupcstris, Berbcris vulgaris, Crataegus monogy>ifi, C. oxyaranlha, Ametanckier ovntis. Viburnum lantaria, jmiiperus co^nmums, Sesleria milumnalis, Carex humiJis, Asparagm icniti-lolius, Dictarnnus (/tbus, Cynanchitiu vincetoxicum, Pubnorimia anguilifolia, Potcntilla alba. Paeonija pcregrina. Geranium sanguitieum, Polygonaluvi cfßduale i dr. Ova asocijaeija deli sc na viäc subasocijacija: 5.-0. t e r e b i?i t h e I o s m, S. - O. querceto sum p lih e s C e n ti s. S. - O, qu er c e I o sum Sessili^lorac. S,- O. q u e r c e t o s v m cerris, S. — O. fa^etosum (sorbetosum a r i a e). Prelazi in na bazifnu fliŠnu podlogu sa posebnom varijantom. 3. Querceto-Castanetiim submediterraneum je subklimaksna vegeta-eijska zajednica, koja je na podruEju Sumskog flpa Seslerieio-Oslrycluin vezana na pre-djele sa debljim slojem kraSke ervenice. Zbog intenzivnog iskorlitavanja sacuvana je tek fragmeiiEarno, uslijed raka kestenovc kore (endotioze) joä brže propada. Sloj drveča ^ine pitomi kesten, hrast kitnjak i hrast medunac, rjedje grab i dr., u sloju zeljastog iaš(!a pretežno su zastupani acidofilni elementi (Calliina vulgaris. Genista sagillalis, G. germanica. G. tijicloria, Lh-u/« campeshis, L. nemorosa L. pilosa, Serralula tinctorin, Lathyrus montanus i dr.). Posle imištctija šume razvije se vriština iCulluneto-Genistetum pilosae). F age luni s e s I c r i e t o s it m autumn al i s tvori treii visiiiski pojas vegetacije na slovena^koni krSu i pokriva juine padinc Alpa i Dinara u višini od 600—700 m do flfin—inOfl m. Tavlta sc lokalno u hladnim kraškim kotlinama i na višinama ,500—600 m. 1 ovaj Sumski tip .taJcodjcr je cesto degradiran u Sikare ili je uopče uniäfen. 5. Asocijacija Carex hu mil i s i Centaur ca ru pes tri s najviše je prošircna i gospodarsko najvažnija zajednica na paJnjacima, koja se je razvila degradacijom iz Jiimske ^ajednice Seslericto-Ostryefuni. Van redno široki predjeü ovakvih kraških paSnjaka skoro potpuno su sterilni i vape za inclioracijom j p osumi ja v an jem. Poslije melioracije pružaju dobru pašu pa se koriste i za košnju, Ovaj vegetacijski tip floristifki je iiajbogatiji i sadrži mnoge rijetke i endemii^nc biljke. NajčeJce i naj razno vrsnije biljke su: Carex humilis, Centaurea rupestrii, Satureja montana. S. subspicata, Euphorbia nicaeensis, Anemone moiUana, tVosKJ variegatus, Thn^ lictrum minus, Linum narhonense, Plautago argentea. Inula ensifolia, J. Hirta, I, spiraei-lolia, Dorycni7im germajzicuyn, Teitcriujn montanum, Koeleria splendens, Chrysanthemum liburnicum. Genista siltveslris, G. sericea, Jurhiea mollis, Veronica spicata Iris Cengial'.i var. iliyrica, Anthyllis vulnerana i td. Brometo-Chrysopogo7ieium grylii jc paänjaJka zajednica, nastala iz ŠUTOskih zajednica Querceto-Carpinetum orientalis i Seslerieto-Osiryetum terebinthetoiiim. Zajednica je izričito kscrofilno-termofilna i pruža sliEne gospodarske i meliorativnt niogud-nosti kao \ prijc pomenuta zajednica. Fizionomski peJat daje joj visoka trava Ckrysol)ogr)n grylhis, često nalazimo joS i biljke Dorycnium kerbacciim, Onojran Javorkae, Eryngium antethyslinum, Carlina corymbosa, F es tu ca valhsiaca, Andropogon ischaemam i mnofte druge, koje su zajedničke sa prije pomenutom asocijacijcm. 7. Zajednica Sesleria J v n i: i f o I i a i Carex hu mil i s nastala jc osirotria-äeujcm visinskc varijante zajednicc Carex humilis i Csntaurea rupesiris. Razvijcna je u višinama iznad 600 m, na položajima koji su jako iiloženi buri i daje vrlo loiu pašu poäto sačinjava biljnu zajcdnicu u glavnom sa trdollsnom Sesleria juncifolia, koju redo-vito prate Carex hujnilis, Antkyllis Jttcquijii, Globularia cordifolia, G. vulgaris, Genisla sericca, Fumana procumb/hu, Saeli Tmmnasviii, Saiiireja montana, Mtiscari botryoides, Polentilla Tomwasiniana, Pedicidaris Friderici Augwli, Ornithogalum KoctiH i td. Vegetacija na fHSu je mezofilna oaza usrijed termofilno-kscrofilnc vegetacije krečnjač-kog- kraäkog podruČja. Na fliŠnim terenima nalazimo u glavnom dve šumske zajednicc, koje pretstavljaju edafsko uslovljen vegetacijski klimaks: S, Quercelo-Carpineivm s b m e di t e t r a 7i e u m submedi teran ska je vari-janta srednjeevropske Sume Qjierceto-Carpinclum. Vjerovatno je relikt iz ledenog doba, poito je u postglacialno doba po razvijajucoj se termofilnoj vegetaciji snaiuo potisnuti i donekle promcnjcna. Ovu Eumsku aajednicu sestavljaju u svim siojcviuia u glavnom raczofilni srednjeevropski elementi (Quercus sessiliflorn, Qu. pedunculata, Carpinus betu-liis, Acer pseudoplatamis, popolus trcmiila, Bclula vcrruf:osa, Ulmus rnontana, Frim^is avium, M^d^^s silvestris, Alnus glutinosa, Evoitymus europaea, Smnbucus nigra, Humutus lupnlus i dr.); ue njih dolaze manjebrojni termofilni submedifcranski elementi (Oslrya carpinifolia, fraxiwts ODius, Sorbus iorrninalis, S. aria, Qitarcus pitbescms, Qtiercus cerris, Castanea saliva, Lonicera cnprifolium. Ruscus acuhatus, Coronilln emeroides, Cohilen arbo-rcsc^Tis, Sesleria aulumnalis i dr.). 9. F n ge t Ii m subtnediterraneuni pokriva flišne terene iznad 500—^600 m, na sjevorniin položajima vec iznad 400 m, Sastavljaju ga pretežno mcKofilni elementi konti-nentalnib bukovih äuma (Fagetum monlamnn): Fagus sihaLka, Acer pscudoplatanus, A. platanoides, Ulmus montana. Primus avium, Lonicera xylosteujn, L. alpigena. Daphne mezereuvi, Corylm avellaaa. Rosa arvcniis, Asperula odoraia, Uacquetia epipactis, Carda-mine bulbifera, C. trifolia, C. anneaphyllos, Galium silvatintm, Euphorbia amygdaloidei, Paris quadrijoUa. Piämonaria officinalis, Carex silvatica, &fmicula europ^ea, Lilin?n mar-tagon i dr. Uz iijiii dolaze manjebrojni termofilni elementi; Sorbus aria, S. /ortiiiTialis, Fraxmus ornus, Ojtrya carpijiifolia. Laburnum anagyroidest var. Alschingeri i dr, V. U članku »Sumarska problematika slovenačkog krSa« autor V, B e 1 t r a m konstatuje, da slovenačko kraško podruČje obuhvata cca 254 000 ha. od toga otpada na äumsku povrSinu tek cca 51 000 ha (20%), Šume se nalaze u vrlo lošcm stanju, poäto jedva 19,000 ha (7%) pokrivaju visoke £umc dok imaju niskc äume i äikare sa S2000ha (13%) jedva ij^ normalne drvne zalihe. Za postignuie odgovarajuie bioloäke i gospodarske ravnoteSe izmedju Sumske i neiumske površine, potrebno bi bilo prvu povečati od 20% na 35%, to znači, da bi trebalo poSumiti joŽ eta 38.000 ha kraikih goleti. Stanovnici kr^a troäe godisnje 230.000 m» drveta od toga cca 182.000 m^ drveta za loJenje i cca 48.000 m^ gradjevnog drveta, dok godiSnji prirast iznosi cca 100,000 m^, od kojega bi se moglo iskoristiti tek cca 25,000 m^ kako bi se iscrpljene Sume popravile. Za melioraciju kraSkih šuma potrebne su dakle bitne i efikasne tnjere, naročito odgovarajuca kategorizacija zemljišta u šumske i poljeprivredne povrSine i melioracija istib te unaprcdjenje poljeprivrede uopče, konverzija niskih iuma i Jikara u srednje i visoke äumc, ograničenje iskoriätavanja suänja, paSe i sjeEe, poäumljavanje steribiih povräina, promjena monokultura u mjeJovitc Sume, racionalizacija potroSnje drveta, naročito ogrijevnog, opEenito poboljSanje privrcdoih i kulturnih prilika i td. VI. Clanak »Poäumljavanje kria« pruJa istorijski pregled poäumljavanja slo-venačkog krSa od prlje 100 godina do danas. Autor V. Bei tram analizira razvoj radova na posumijavanju, zakonske propisc o poSutnljavanJu krSa, osnivanje rasadnika, snabdijcvanje sa sjemcnom i sadnicama. opsej; poäumltavanja i uzroke uspjcha te ne-uspjeha. Na slovenaSkom ik.räu bÜ-o je do g. 1918. poJumljeno cca 10 000 ha kraških goleti. Za vrijeme talijanske okupacijo Siovcnai^kog Primorja poiumile su se tck neznatne površine. U ffodinama 1947 —1953 na novo je poSumljeno cca 4800 ha i cca 2300 ha popu-njeno. Kod toga jc utroSeno ll,S74.000 sadnica i 9000 k^ sjemena cetinja^a tc S,000.000 sadnica 1 -18 000 kg sjemena listača. VII. U svome doprinosu »Za bolji i uspcJniji rad« analizira V. B e i t r a m uzioke ncuspijelih poSumljavanja na krSu u proSlosti i sada^njosti. Najvažniji uzrok bi?a je velika udaljenost rasadnika od objekata za pošumljavanje, Sto je prouzrokovalo velike gubi tke u vremenu od vadjenja u rasadniku do sadnje na terenu i razliku u klimatskim uslovima. Stoga prosječni uspjeh nije preva^ilazio S9%, Otkako su na kršu brojni lokalni rasadnici osnovani u bližini terena, kojt se poiumljavaju, uspjch u poSumljavanju popeo se prosjeČno na Ostali su uzroci neuspjehai pregusta sjetva u rasadnicima, äto ima za posljedicu slabo razvijene sadnice, nedovoljno ili nepravilno djubreni rasadnici, ncdovoljno pljcvljcnjc i praSciiJc, sadnja biljaka na terenu suvise duboko i td. Za bolji uspeh 11 poäumljavanju preporuEuje naro?ito, da se rupe izkopaju mnogo prije sadnje i zatrpaju sa zemljom, nadalje blagovremenu setvu sjemena na odgovarajučim staniStima, VIII. U članJiiu »Prednosti sadnje u ranoj jeseni« izvjestava M. O b r a-dovii o vanrednom uspjebu jesenjeg poäumljavanja u okolini Titograda.. Sadjene su sadnice alepskog i primorskog bora u zeinlju, koja je bila prije toga obradjena. prozračena i prvim jesenjim kilama nakvajena. Rupe su pravili sadiljem, gvozdenim maEem za sadu ij.jiJ, lyjl 1 l^yl posumili su uzastopce i5U, iO, i M ha kraikih goleri i postigli u prvoj godini 98, u drugoj 75 i u trečoj 97% uspjeha. Sadnice, koje su sadjene u jeseni 1950, postiglc su do jeseni 1954 prosječnu v i sinu iznad 1 m, IX. U raspravi »NeSto o tehnici p o ä u-m 1 j a v a n j a na k r ä u« obradjuje P. Ziani pitanje poäumljavanja otvorenih Šikara (garrigue) i sadnje u gnijezda. Na kraäkom terenu viäe ili nianje obraslom grmljem potrebno je sijati i saditi u zažtiti grmlja i kod toga birati stranu, koja je suprotna pravcu djelovanja najnepovolnijeg faktora. Za zaštitu od burc potrebno jc sijati i saditi na juznoj i jugo2apadnoj strani, za zaititu od suviŠe jake insolacije na sjevernoj i sjeveroistoEnoj strani grmlja. Ako djeluje vUe nepo-voljnih faktora jednakog intenziteta, potrebno je sijati i saditi medju grmlje. Za vrste dive6a, koje se nalaze u arealu njihovog optimalnog uspjevanja, upotrebičemo sjetvu ako tla nisu suviSe degradirana, u protivnom slučaju upotrebieemo sadnju. Kod izbora tehnike posumijavanja '/a degradirane površine, ko^e su obrasle grinljcm, potrebno jc voditi ra£una: 1. o ekološkim zahtjevima izabrane vrste i o areal-u njezirog oritimalnog uspijevanja; 2. o iltpi-.j oegradacije zcinljista; d. o višini, gustini i zivotnoj snazi grmlja; 4, o snazi djelovanja najnepovoljnijih ekoioSkib faktora; 5. o cilju poäumljavanja. Osim grmlja prula zaštitu i visokoraslo zeljasto bilje i blokovi kamenja. Autor daje detailnija upustva, gdje treba za melioracijske svrhe upotrebiti slijedeee vrste drveča; alepski bor, črni bor, primorski bor, čempres i hraste: zeleniku, medunac i kitnjak, Umjcsto sadanjeg načina sadnje pojedinih sadnica u rupe preporučuje autor za degradirane kraSke predjelc sadnju u veee krpe ili gnijezda, poŠto ovaj način ima viie bioloških prednosti: sadnice uspeŠnije takmi^e sa xeljastim korovom; ranijc si stvore odgovarajuču mikroklimu, lakSe osnivanio mjeSovite sastojine i td. Tehnika sadnje u gnijezda ovisi o ekoloäkim prilikama staniätva, o vrsti i veličini sadnica i td. Gnijezda inogu da budu različito velika, broj sadnica u istima variira od 3—35, njihova medjusobna udaljenost iznosi 10—50 cm. Za črni bor na srednje degradiranim tlima u području zajcdnicc Sah-rictD-Osiryetum se preporucuje gnijezda po 15 sadnica u rupi povrSine t),4 m-. Udaljenost izmedju gnijezda iznosi 1,5 do 3,5 m. Poput sadnje preporučuje i sjetvu u gnijezda, X. U svojoj trecoj raspravi »Izbor vrsta drveča 7, a šumsku melioraciju degradiranili kraških povräina« obradjuje P. Ziani važno bioloSko i ekonomsko pitanje izbora vrsta drveča za pošumljavanjc kria. Kod toga navodi mišljciija rasnih domaSih i stranih stručnjaka i rasporedjujc problem u dve jrupe: 1, Za melioraciji! degradiranih kraSkib terena treba upotrcbljavati autohtonc vrste lističa, koje su najviše prilagotijcnc kraSkoj sredini, 2. Potrebno je upotrebljavati u tu svrhu pionirske vrste fctinjaia (borova), koje popravljaju degradirana tla i pripreniaju ih za autolitonc vrste llstača (hrastova i dr.), koja imaju veče lahtjeve. Autor se priključuje drugoj grupi i uspjcSno dokazuje ispravnost svog stanoviäta, oslarijajudi Sf kod toga narofito na tckoviiie dinamičke fitosociologije u pogledu progresivnih i regresivnih stadija vegetacije, koji obično imaju svoje karakteristične biljne indikatore, U stadijima, koji su jače degradirani cesto nalazimo izolirane primjcrke ili grupe autohtonih vrsta prvobitjie klimaksne šumske zajednice, koje dobro uspijevaju i posli je seče sriažno tjeraju h panja. Ovo im ornogučava duboko korenje koje iz dubine erpi potrebnu vodu i hranu. Medjutim ako ove iste vrste drveča na ovako degradiranem zemljiStu sijerno ili sadimo. obiČno ubrzo propaduu po5to ne podnose ostrih ekoloSkib uslova degradiranog terena. U tomc smislu naroEito su osjetljive razne vrste hrasta, koje dominiraju u submediteranim Sumskim jajednicama. Medunac se u početnim stadijima progresivnog vegetaeijskog razvoja ne pojavljuje spontano odnosno sijan ili sadjen neče da sc održi sve dotle dok pionirske vrste niso popravile ekološke uslove. U različitim vegetacijskim područjima Sredozemlja predstavljaju ovakve pionire razne vrste borova. Ovo je saznanje sazrelo u 100 godiänjoj poSumljivačkoj praksi na kräu a novijc teoretske tckovine fitosociologije i ekologije polvrdite su njegovu ispravnost. Autor je sažeo svoja izlagaiija u slijedcče zaključke: 1. Potrebno je utvrditi klima-togenu zajednicu i stepen degradacije kraäke površine, koju želimo poJumiti odnosno me-liorirati. 5. Na jafc degradiranim kraškim površinama ne može se preporučiti upofreba vrsta drveča iz prvobitne itimske zajcdnice, nego je potrebno sa pionirskim vrstama prije priprcmiti odgovarajuče ekološke prilike. XI. U raspravi »Ekonomski principi melioracije degradiranih kraških površina« preporučuje autor P. Ziani, da se kod poSumljavanja krša viäe vodi računa o ekonomskim uslovima. Do sada su ac sa šablonskim metodama pošuniljavan ja stvaralc pretežno gospodarsko manje vrijedne moimkulture. TroSkovi poSumljavanja i zaš-titc kao i^ vrijednost dokinutc paše znatno premaäuju vrijednost n. pr. 50 godišnje borove kulture. Ekonomski znaJaj iuma raste s njezinom povräiiiom i koncentracijom. Poiumlja-vauje krša mora da sc služi perspektivnom ekonomikom zasnovaiiom na gospodarskuj koristi u dalekoj buduČnosti i u ograničenom opsegu. Ekonomski račun otpada kada je zasadjena povräina ij;ključivo zaštitnog karaktera. Poznato je, da imadu gotovo sve kratke kulture više ili manje zaštitnu funkciju. Autor konstatujc, da je stočarstvo bitni sastavni dio kraskog gospodarstva, medjutim da su postoječe površine nedovoljne za praviinu i.shranu stočnog fonda. Stoga je potrebno povečati proizvodiiju stočne hrane melioracijom degradiranih površina; kod toga treba aktivno da saradjuje i šumarstvo, PreporuČuje uvodjenje legumifioze Pueraria Iiirsuta, koja je u Dalmaciji pokazala vrlo dobre rezultate. Slijedeča mjera za unapredjetije gospodarstva je razvoj vočarstva. Odredjcna pod-ruSja siovenačkog krŠa (Sežana, Gorica. Koper) vrlo su podesna za uigoj rasličitih vrsta vočaka. Racijonalna če biti ona melioracija degradiranih kraških površina koja teži za Sto ranijim gospodarskim efektom. PoŠto pošumljavanjcm ituianjujemo poljepiivrednu povrSinu, autor prcdlažc upotrebu poljeprivrcdnih proizvodnih biljaka kod poSumljavanja, naročilo onih vrsta drveča, koja o]>zirom na avoju ekologiju slice meliorativnom Sumskom drveču (trcSnja, vtšnja, badem, maslina, orah, smokva i dr.) Ovo voče obilato i rano rada, ali ne popravlja zemljišta. Stoga te vrste dodajemo kao primesu Šumskim vrstama u podesnom piiretku. Tako dobivamo meliorativno-produktivne vegetacijske tipove, koji ispunjuju dv? zahtjeva degradiranog kraSkog ^emljiŠta: mclioraciju i proiivodiiju. Obzirom na mjesne prilike prevladjuje mdiorativna ili pak produkcijska uloga. U USA postoji specijalna naiJ?na grana za mclioraciju opustošenih povriina naivana »range jnanag^ement«. Metodu mcliorativnih-proizvodnjih tipova ne smije se primenjivati šablonski; ona takodjer ne isklju-čuje Kiste meliorativne äumske tipöve koji su nara poznati iz pošumljivaČke prakse. XU. U doprinosu »Pošumljavanje u prugama« dokazuje V. B e 1 t r a m prednost poäumljavanja u prugama, koje služc kao zaEtita protiv bure, najgorem neprija-telju kraikc vegetacije. Kada se radi o ve^im kompleksi m a, ne poäumimo čitavu povrSinu, več samo 20—40% u formi pojaseva protiv vjetra, postavljenih okomito na pravae bure u odgovarajuioj rnedjusobnoj udaljenosti. Nepošumljena povriina medju poäuinljcnim poja-sevima ostaje slobodna za ispašu, koja ce u zaštiti pošumljenih pojaseva davati veüe pr;-nose. U koliko se nepoiumljeni medjuprostoii ne iskoriäiuju, sami če sc naletom sjemena pretvoriti u äumu. Osim bora za pojaseve protiv vetra jako podcsan je i fempres pirami-daliiog habitusa narufitu za zaStitu poljeprivredtiib kultura. Xni. Clanak V. Beltrama »Lipica — uzor melioracija paSnjaka^ opisuje državno i manj e Lipicu nad Trstom, gdje jc skoro 400 godina stara ergela svijetslcoff glasa krasnih lipicanskih konja. Imanje obuhvata 311 ha i leži usrijed jako degradiranog krSa. Vcči dco imanja saSinjavaju paSiijaci (290 ha) i livade, u glavnom viäe ili manjc zarasli drvečem i daju obilat prinos trave i sijena. Ove visoko produktivne povräine pa?-njaka i livada nastale su pretežno melioracijom opustošenih kraJkih povrSina, tako da na imanju sada viie nema sterilnih površina, na kojima susjedni tereni obiluju. Imanje jc prava ofiza sa vlastitom ugodnom mikroklimom usred kraSkih goljcti i najreJitiji svijcdok, Eta sc može postidi planskim i ustrajnim radom, Takvili oaza ima na slovenačkom kršu viäe, ali manj eg su opsega i nisu tako primerno uredjene, Citav naš krš sposoban je, da ga pretvorimo u jcdinstvenu ogromnu Lipicu. XIV. ČlanČii »S t e d n j a s a gorivom« od V. B e 11 r a tn a objaänjava, kako jc mogufe efikasno ätediti sa drvetom za gorivo iia kräu, gdje vlada oskiidica na drvetu, Umijcsto otvorenih ognjiüta treba uvod iti ekonomiinije zidane ätednjake; za spremaojc hrane u familjama ispod 8 osoba naj ekonomični j i su maleni, lagani (12 kg), jeftini štednjaci od lima domaČe proizvodnje. Preporučujc takodjer i upotrebu električnih reäoja, ätednjaka i pečica. XV. Komisija 5 strufnjaka (V. B e U r a m, V. Orel, M. Sebcnik, M. Wraber i P, Z i a n i) sastavila jc »Konstatacije i zaključke«, koji su plod stručnog savi-jetovanja i Studijske ekskurzije kraäkih Sumara, Bioloika, tcbnička, gospodarska i socialna problematika obnove Suma na kräu obradjena je u svijetlu savrcmenih naučnih rezultata i sa gledLSta socialno-gospodarskog stanja kraškog stanoviStva. Zaključci su sažeti u 3Ü tačaka, koje su logički rasporedjcnc i sabraiie u slijcdeča poglavja: Uvod (tačke 1—3), razgraničenje zemljiäta na kršu (^—5), jaradnja poljeprivrede i äumarstva (6), melioracija degradiranih kraških povrSina (7—25), pokusne površine (26—57), stručni kadrovi (28) i zaključna riječ (29—30). LA CREATION ET LA RECONSTITUTION DE LA FORET DU KARST SLOVENE (Resume) Le Recueil paru sous ce litre est le fruit de la reunion a SeJana prčs Trieste, le 24 mai 1954, des ingdnieurs des forets travaillaiit sur le territoire du Karst aiiisi que d'une excursion d'etudes entreprise dans le territoire du Karst slovine et cn Istrie dans les jounices de 25 ä 27 mal 1954. Ont participe a la reunion env. 80 et a Texcursion env. 45 ioginieurs et technieiens forestiers de Slovinic et quelques invites venus dc la Croatie. I. Dans rintroduction intitul^e »Le solcil et 1'ombre s^ir le Karst Slovene«, I'auteur M. W rab er ivoque le centenaire des premiers essais de reboisemcnt des nudit& karstiques aux environs de Trieste. L'initiative s'est etendue dans les decades qui suivirent sur toute la r^g'ion dii Karst slovinc et c'est ä I'Association forcstiere le Carni-ole ct du Littoral slovine qu'appartiennent ä cet ^gard les plus grands merites. Par la foiidatiou de cette association (en 1875), l'äge d'or du reboiseraent du Karst commence, termini par la premiere g-uerre moiidiale (1914—1918) qui transforma le Karst Slovene en champs de bataille. La guerre et I'occupation Italienne qui suivit ont aneanti beau-coup de cultures de pins dont il n'est resti qu'env. 5 000 lia contre plus de 10 000 ha. Par la liberation nationale en 1945, Tage d'or recommence, depassant le premier par la qua-lite et I'cxtension des travaux cntrepris, permettant. d'espircr qu'un jour les nudit^s karsti-ques verdoieront et amilioreront les conditions de vie de la population karstique si vigo-urcuse el devouee ä la patrie. Cc recueil est I'image et le reflet des vues modernes sur les problemes biolugiques, techniques, sociaux et economiques du reboisement du Karst et le document de nos grands efforts pour la renovation de cette region restee en arriere en meme temps que celui de la collaboration fructueuse de la science et de la pratique fores-tieres, IL Dans Particle »Excursion d'6tLidcs forestieres sur le territoire (!u Karst Slovene et d'Istri e«, l'auteur M. W r a b e r, en doanant les dStalis de Texcursion, discute Ics problemes fournis par les 18 objets de visite. L'itincraire et les objets visites sont illustres par des photos, III, Dans le memoire »Caracteristique ginirale ^cologique et vigi-(ative du Karst sloven c« l'auteur M, W r a b er fait d'abord la description topo-graphique et ecologique de !a region du Karst slovfene s'^tendant cntre la riviere dc Soča (l'Isonzo et ITstrie et du Golfe de Trieste jusqu'a une hauterde 900 ä 1000 m, dans les pro-montoires des Alpes Juliennes ct des Alpes Dinariqucs, ou le Karst bas, plus ou moins denude, passe au Karst montagneux convert de futaies, Lc Karst bas constituc generalemeut un plateau onduld de 200 ä (iOO m de hauteur, Le Karst doit ses nudites ä l'economie irration-iielle de l'homme declanchant egalement l'oeuvrc destructive dc la nature, Le facteur naturel essentiel facilitant ct favorisant dans la plus grando mesure la karstification est le sol calcaire permeable, La surface toute entiire du Karst calcalie macque complfetement de cours d'eau et Ics sources y sont rares malgi^ les precipitatlon.s abondaotes, Sur le sol calcairc ct dolomitique, la tcrrc rouge du Karst s est developp^e, si caracte-ristique pour les regions chaudes du Karst. Elle est dccalcifi^e, acide, cxtremement riche en SiO-i couvrant par endroits le sol sous forme de pierrCs et de sables, Ces regions sont la patrie du via fameux appele teran et, dans les forfts, du Ghätaignier et du Chcne rouvre et d'autres vig^taux acidophiles. — II apparatt sur le territoire du Karst slovJne outre le calcaire des epoqucs critacique et jurassique dgalement le gre? eocene et oligocene appele f I y s c h. (Sur l'tsquisse d'orientatiou du Littoral Slovene, la region de flysch est hachurcc, cellc du calcaire est lissc,) La base de ftysch diffdre par ses propri^t^ physiques et chimiques foncierement de la base calcaire et dolomitique, ctant donne qu'elle est impermeable et, par consequent, fraiche, humide et raffraichissante, sujett^e toutefois dans une grande nicsure aux erosions crtant par endroits des p^rimelres torreiitisls dan^ereux. Les terrains f]ysch sont ^minemmeiit cultivablcs (agronomie) ct les terrains rocheux calcaires. couverts d'une mincc coiichc dc terre, sont destines par nature plutöt ä la vocation forcstitrc, exceptc les depressions oil les couches de terre plus profondes sont amassees. Le sol flyscii est par endroits acide, ailleurs richc en chaux (jusqu'a 50% de CaCOa et au-dessus). La inarche annueOe des temperatures est figuree par le graphique No. 1 qui nous revele une grande regularitc et le pariallilisme de diff^rentes regions karstiques et en inftne temps des differences considerables saisonci^res (hiver'dti). Passent par Ic Karst slovčnc les isothermes annuelles de 10 ä 14" C. Pour la prosperity de la vigŽtation les cKalcurs cstivalcs sortt ici particu]iereiiien.t dangerenscs, accompagnees de sechercsses de loiigue diiree, de meme que les frois hivernaux, accompagn^s de vents Spres et exerfant une influence d6favorable sur la vegetation non protegee par les couches de neige. Le Karst est trts expose aux vents dont prWominent le bora, vent froid et sec, venant du NE, et un vent tiede ct Kutnide, vcnant du sud appel^ sirocco. Les precipitations soiJt rclativcirient abondantes, de quantttes variant entre 1000 mm sur la c6te et 2000 mm et au-de."isus ä la limite superieure (SOO ä LOOO m) du Karst. La marche annuclle des priclpitations est figuree par le graphique 2 qui nous montre la repartition trčs dcfavo-rable des precipitations par saisons avec une forte depression pendant les et^s oü les besoins de Ja vegetation en cau sont les plus grands par suite des chaleurs tres clevecs. Un autre disavantage dii regime des precipitations sont de fortes averses cndurcissant Ic sol et ravinant la terre. Le sol calcairc du Karst a par .suite des dangers dc karstification rapide le earaetere de sol foresticr absolu. C'e.st pourqiioi la To ret est ici un faeteur nature! et economique par exccllence, prot^geant le sol de la degradation, accumulant et conservant I'hnmidite du .sol et de Pair, cxerfant une influence benigne sur Ic climat. leconstituant les terrains degrades, protcgeant la fcrtilitc des terres arables, etc, Les avantages indirects de la forgt sont ici meme plus importants que les profits iconomiques directs. La protection dc la foret de la devastation future et le reboiscment des terrains steriles sont ici des mesures les plus efficaees qui s'imposent pour amcliorer la situation economique du Karst. IV. Dans le memoire »Lesprincipaux groupeicents vigetaux du Karst Slovene consider ^s du point de vue particulier de la situation de 1'economic forestiere et des posslbilites d'amelioration« l'auteur M. Wraber soulignc, dans Pintroduction, que la meilleure voie pour connaJtre Picologic d'un terrain donne ct la base la plus solide pour I'amelioration du Karst digrade sont les etudes phytosociologiques de la vegetation, (1 constate dans la suite que le terrain du Karst Slovene est du point de vue floristique relativenient bien connu, tandis que les recKerclies phytosociologiques ne sont que dans Icur phase de debut. Les groupcments vegeteux du Karst Slovene correspondent generalement <\ ceux du Karst croatc, (itudii par 1. Horvat et S. H o r v a t i c, non toutefois sans cn etre difförencies quelque pen a cause des pa rti cul a rites ecologiques du Littoral Slovene, La vegetation du territoire karstique slnvene est constituee generalement par les elements floristiques mediterranncens, illyriens et medio- europeens. La flore du Karst est exeeptionncllcmcnt riebe cn especes ct cumpte plitsieurs plantcs rares et endemiques. L'au I cur caracterise brievement la flore, I'ecologie et Peconomic des groupemenis forestiers et pasturaux venant cn ligne dc cornpte pour le reboisement. Les groupcmcnts pastoraux et prairiaux prodnctifs nc foni pa.s I'objet de son etude. L'auteur met un accent particulier sur !e dynamisnie du developpemcnt de la vegetation tr^s intense sur le sot karstiquc et d'une extreme importance pour les mesurcs d'ameiioration, Sont decrits les groupeme.nts suivantsi 1. Q u e r c e t 0 - C a r p i n e t u m orientalis, qui oceupe une bände etroite dans le Golfe dc Trieste et s'etend jusqu'aux bords du plateau de Karst (200—250 m). Ge groii- pement est par suite de I'exploitation ä outrance gcti^ralemcnt trts degrade ct n'apparait que sous la forme de broiissaille plus on moins continue. Ses elements principaux soiit: Carlnnii! oiiartlnlis, Q^crct/l pitbescexs, A/rer motispessnfariiwi, fr/^.\inus onnis, Pn/nn.t TTiahaleb, Oslrya carpijiifolui. Pfiliuritx (lustr^iiis. Ruscus aculeatiis, Asfici-agiis aailifoliiis. Viola liiita, Lithospenjium purptireo-coeruleum, Agrosiis casicllann, et autres. Dans les regions pius chaudes de cette bände, la sousassociation Qiterceta-Cnr-pine turn Orientalin que r c e t o šum Hi eis apparaU par endroits, dans laquelle quelques elements de 1'association Orneto-Querceium iticis p:rospereiit, surtout Qucrcns itex: sur le Littoral croate, I' association ä feuillus persistante Orneto-QuercEhtm ilids se rai-tadie imniediatcment. 2, En partant de la cote vers I'iut^rieur du pays, cest ['association SesleTiclr^ a u t V m n I i s - 0 s I 7 y e III m car p i tli fol i a e qui suit, Ic principal jroupcnient du Karst Slovene, setendant jusqu'aux hauteurs de 200 ä 600 m, en Istrie aussi jusqua SOO—900 m, Comme Ic precedent, ce peuplcment est generalemcnt trčs degrade, couvrant de ses stades de degradation la plupart du Karst Slovene, Oslrya car pint folia, son element principal, se distingue par sa vita lite 6norme et par ses facultes extraurdinaires de ndgcne-ration. Les elemcrits les plus importants de ce groupemeiit sont, outre lOsirya carp'mijoliu. Quercus piibesccm, Qit. i:enis, <3«. sessiliftora, Fruxinus otnus, Acer campet re. A. abtu-satiwi. Primus mahal eb, T ilia grandifolin, Sorbus lorminaits, S. aria, Ulmus campestris, Corylvs avcihma, Cornus mas, C. sanguinea, Ligustrmn vulgare, Rhamnus rupestfis, Berber is vulgaris, Crataegus monogynu, C. oxyacatitha, Avielanchier ovalis. Viburnum Jantmia, juniperus communis, Seslcria antumnalis, Carcx hwiilis. Asparagus ienuifalius. Dictumnus albus, Cyuauchuui vinceioxicum, Pulmoiiaria angustijolia, Poienlilla alba, Paeonia pvre-grina, Geranium sunguiueum, PolygOTiatuvi oflkwale et autrcs. Ce peupleinent se divise en plusieurs sotis-associations: S.-O. / c r c b i n I b e i o s u »t. S:-0. (J u r r C f I o s u m pubesccntis, S.-O- quercelosum s e s s Hi f 1 o r tte. S.~0. qitcrcctosuTu c e r r is, S.-O. f a g e I o s u m (s o r b c t o s u m a r i a c). II passe aussi Sur le sol basique flysch oü il forme une variante particuliere, 3, Qu rceto-Castanetum submediterran cum est uiie association ve-getale subclimacique sc rattacbaiit dans le domainc du type de foret Seslerieto.Oshy-eium aux regions de couches plus epaisses de tcrre rouge. Par siiite de I'exploitation intense, ce pcuplement est conserve seuleirient par fragments et il est en constant recii) a cause de I'cxtcnsion de Teiidotiiiose. La strate arboresccnte est constitute par le Cbataigmer, le Chene rouvre et le Chend pubescent, moins frequcmipent, par le Charme et autres especes; dans la strate herbacte, les elements acidophilcs predominent (Ciilluna vulgaris. Genista srigil talis, G, germanica, G. tincloria, Lu:ula campe str is, L. ne mor osa. L. pilosa, Serratulii tinctoriu. Lathyrus ntoutumis, etc.). Apres Taneantissenicnt de la foret, ce pcuplement se transforme en Callunaic (Calluiteto - Genisleturn pilosae). 4, Le troisieme 6tage altitudinal du Karst Slovene est eonstitut par le F a gel um s e s i e r i e t o s u m a u t u m n a I i s, couvrant les pentcs mcridionales des Alpes Juliennes et des Alpes Dinariques dans les hauteurs de 600—700 m a 90O—itJpO m, apparaissant egalement par endroits sur les hauteurs de 500 600 m. Ce type forcstier est igalement d^gradt en maint endroit cn broussailes ou bien entieremcnt ancanti, surtout en htrie. 5, L'association k Carcx hum i lis et Ceniaurea ru pestri s est la plus ripanduc et du point de vue economique rassociatioii pastorale la plus importante, devc-loppcc par digradation de l'association forestiere SeslerietQ-Oslryeium. De vastcs regions de ces paturages karstiques sont completement steriles, n^cessitant une amelioration par reboisement, La ou dies sont amcliorees, elles donnent un bon pacaje et sont exploitees egalement par fauchage, Ce type vegetal est du point de vue floristique le plus riehe et possčde de nombreuscs plantes rares ct cnd6miques. Les vigetauK les plus frequents en sont: Car ex kurrtilis, Cen- taurea tu pe str h, Salureja moniana, S. iubilncaia. Euphorbia nicaeeruis. Anemone mo7t-tana, Crocm variegatus, Thaticirum minus, Limim tiarbonense, Pla»tago argenlea, hiula e7>siloiin, /, h h ta, L spiracifolia, Dorycntum germanicum, TeucrUiTyi niontarinm, Koelcyia s plen des. Chryscintkeminn tiburnicum. Genista s lives tr is, G. ssrieea, ]urine a inollis. Vero-nien spiciila. Iris Ccngifilli var. illyrica, Änthyllis vulneraria^ et autrcs. 6, L'association pastornk Q t a m e I o - C hr y s o p o gun s I urn gr'ylli est le Stade de degradation d« peupletticnts Querceio-Carpineivm Orienlalis ei Seslerieta-Ostry-etum tcrebinihetosuvi. Cette association est nettement xirophik-thermophile et off« des possibilites d'amelioration et ^couotniques analogues ä la prccidcnte. Le caract^rc physionomiquc lui est donne par la graminec Chrysopogon grylhis et les elements frequents en sollt Dorycnium herbaceum, Onosjna Javorhae. Eryngimn amelkystinum, Curlina corym-bosa. Feshica valiesiaca. Andropogon ischaemnm et bcaueoup d'autres, communs a l'asso-ciation. pr^c^deiite. 7, L'association Sesleria juncifoiia et Car ex humilis est une variante appauvrie altititdiiiale de l'association ä Carex humilis et Centaiirca rupestris, Eile prospčre Sur les hauteurs au-dessus de ftOO m sur les terrains tris exposes au bora et donne un paeage maigre, etant dotini qu'entre dans sa composition la graminde ä feviilles dures Sesh'ri^i juncifoiia, accoinpagnce regulierement de Carex humüh, Anthytüs jacquini. Globsdaria cordifolia, G. vulgaris, Gcnisia sencc^i, Fiimana proatmbes, Seseli Tommasini, Sulurifja montan a, Muscari botryoides. Potentilht Tinnmasiniana, Pedicular is Friderici Augtt-sii, Ortiiihogahtin KoehU, et autrcs. La vegetation sur flyscli est une oasis niesophile au milieu de la v^gftation thermo-phile-xerophile de la region karstique caleairc. Sur terrains flysch, deu* associations apparaisseiit en general, reprčsentant le climax vegetal etiaphiquemcnt conditionni: fl. Qu c r e e t 0 - C a r p i n e 111 in s u l> m e d i t e r r a n e ii m qui est une variante de la loret du Querceto-Carpinetum de I'Europc Central et, selon toute probabilite, une reüquc de I'cpoquc glaciaire, parte qu'ellc fut considerabiement rStrdcie et modifiee de composition par la vegetation tliermophile prenant de I'extension ä I'^poque posL-glaciaire, Cette association est constituee gčniralement par les ^l^ments mesophiles de I'Europe Centrale (Quercus sessiliflora, Qu. pedunculaia, Carfnaus belulus. Acer pseudo-pt at anus, Popuhts tremida. Be tula verrucosa. Ulm us montana, Prunus avium. Malus silvi.'-stris, Ahius glulinosa, Evonymus europaca, Smiibttcus nigra, Humtdns lupulns, et autrcs), auxqilels les eliments moins nombreux thermophiles submediterranniens s'assoeient (Oslrya rarpinifolia, Fiaxinus ornus, Sorhus torniinalis. S. aria, Que reus puhesceiis, Querciis cerrii, Castanca sativa, Lomcera caprifolium. Ruscus ficideatus, Coronilla emeroidcs, Colutcti arbon'scens. Scsleria aidumnalis, et autres). Les forets divastis de ce type le Robirtia pscudoacacia envahil dans unt grande mesuie. 9. F a geilem s u b ni e d i t e r r » nu ni couvre les terrains flysch au-dessus de .jOO ä ßOO m, dans les sites septentrionales mtine au-dcssus de 400 m. Cc peuplement est constitue en grande partie par les elements misopliiles de hftraic contincntale (Fagetnm moutanum): Fagusi silvatica, Acer p,ietid(ipiatauus. A, plataiioides, Vhwa monimia, Prunus avisim. Lonicera xylosteum. L. atpigena, Daphne me^ereum, Corylus aveilma, Rosa arvrnsis, Asperidu odnrula. Hacijuetia epipaclis. Curdainine buibijera, C. irijolia, C. ennca-pkyllos. Galium silvalicum. Euphorbia umygdaluides, Paris qaadrijolin, Pulmonaria (iflicinalis, Carex silvatica, Sanic u I a europaca, Lilium tnarlagon, ctc. Plusieurs elements thermophiles s'y ajoutenl: Sorbin aria, S. lorniinalis, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia. Labiirnuni riuagyroides var. Alschingeri. etc. V. Dans I'article »Les p rob le in es economiques du Karst Slovene« I'auteur V. Bel t ram constate que le territoire du Karst Slovene s'etend sur une super-fieic d'env, 251000 ha dont boises seulemcnt env. ^il 000 ha (20%). La foret est dans letat lamentable, car il n'y a que 19 000 ha (7%) de futaics, 32 000ha {n%) de taillis, resp.