POSTRŽEK
Smerdel in Bojana Rogelj Škafar na tis-kovm ki >n terena spregovorili o vsebini pele številke Etnologa (i V h
Večina uporabnikov računalnikov v Slovenskem etnografskem muzeju se je \ aprilu udeležila enotedenskega računalniškega tečaja Word far \Vitulows.
D i Kan Sedej, Tanja Tomažič, Irena Keišii Marjeta Mikuž, Bojana Rogelj škafa i Polona skeleli in Kali Čttplak Mencin so v organizaciji Slovenskega muzejskega društva 23 aprila 1996 obiskali 3 mednarodni muzejski salon (SlME) v Benetkah
Irena Kteršič m Hali i lep lak Meticiri sta se od 17 slo (9 maja 1996 udeležila 2. konferenceevr<>pskih etnografskih muzejev \ Bukarešti Ralf< "eplak Mencin je sodeloval z referatom liti togi ripliit' 1711 -sen ms Entcriiig Ihe Irtl Millenhtm
\lenka simikič se |e kot članica predsedstva ( !!)()( ler do aprila predsednica njegove delt >vnfc skupine za etnologijo udeležila sestanka delovne skupim- \ Atenah od s. do 9. junija, letne ki>nfeiein e CID( )£ \ Nairobiju od 21. (.in ¿o septembra in sestanka predsedstva ( II i' » v Parizu od 1 t. do i 7. novembra
1'anja Tomažič. Polona Sketelj in mag, \cna Židov so se udeležile p« »sveto vanja o potujočih trgovcih, trgovini in potuj« >čih obrtnikih ki je bilo v okviru t« >n-dacije I fttseo < ¡mina detle arti popola-re M/i itele Ciortani v I olmezzu S novembra 1996
Kali Ceplak Mencin je z referatom A (ase \rndy < V t hi 'Ch! t teše Kiti s /i v/1 ihti ion sodeloval od 2i do 29. novembra na simpoziju Ihe 1 h ki ■/m is iis n Plače afthe Stranje srednieevn jpskega ICOM-a v Berlinu
KADROVSKE SPREMEMBE
l.efo 1996 je \ Slovenskem etnografskem muzeju zaznamovano s precejšnjimi kadrovskimi spremembarrti Junija se je upokojila Erika Kolar kurirka - snažilka od leta 1969 na njeno delovno mesto je prišla \na Mesaric. Konce leta se je upokojil tudi dr Ivan Sede j, dolgoletni direktor t - I99S). ki je v zadnjem letu muzeju posredoval bogato znanje in izkušnje kot svetnik
i aprila 199(1 je kustodiat za ruralno g<»spodarstvo in promet prevzela diplo-marttka etnologije in bibliotekarstva Pok)na Sketej, 1. decembra pa je pričela z delom mag Mi>j« a Terčelj, kuslodinja /;i neevropsko etnologijo, Biblioteka rk o in glavno urednico Etnologa na porodniškem dopustu Bojano Rogelj Skalar od novembra za dobo enega teta in pol nadomešča mag. Nena Židov.
V delo Slovenskega etnografskega muzeja sta se vključila tudi štipendista Ana Motni kar, študentka podiplomske stopnje na FNT - tekstilna tehnologija, in .Marko Drpič Minatti Študent bib-liotekarstva.
PROGRAM MUZEJSKE IJFJAViNO-STI NA GRADU GOR! Č A NE
Spomladi leta 1995¿ ko je Ministrstvo Za kult uro .Slovenskemu e I n ografs kemi t muzeju dodelilo stavbi V južnem delu kompleksa na Metelkovi, je od muzeja želel« > odi« »čitev ob« xJ< )čei 11 statusu (. j« >i i-čan. Kustos za neevropske kulture Kali ("eplak Mencin, vodja enote v Goricami h, je tedaj na osnovi svoje vizije samostojnega Muzeja neevropskih kultur predlaga! osamosvojitev te enote, kar bi prineslo delitev zbirk Slovenskega etnografskega muzeja rako kolegij kot muzejski svet Slovenskega etnografskega muzeja sta m- takrat soglasno izrekla zlasti proti delitvi zbirk in sta pri tej svoji odločitvi vztrajala, saj gre za nekatere temeljile zbirke muzeja ki bodo umeščene v IjodočoStalin> postav itev matičnega muzeja na Metelkovi.
1 >a bi (loričitne vendarle ohranili kot ločeno, dislocirano enoto Slovenskega etnografskega muzeja (kar je tudi interes občine Medvode), je bilo predlagano, da bi njihov program temeljil na reprezentančni kitajski Skuškovi zbirki (zaradi katere je bil grad (¡oričane leta 1964 prepuščen v rabo muzeju) Na Upravi Rs za kulturno dediščino je bil ta predlog najprej zavrnjen (obstajale so nam l eč zamisli o drugačni vsebini baročnega dvorca v Goričaniih, npr. o stalni razstavi baročnega pohištva), avgusta 1996 pa je bil dogovorno sprejel Poleg stalno razstavljene Skušknre zbirke naj bi Muzej grad Goričane oblikoval lasten program občasnih razstav in vključil še občinski kulturni program (prireditve, razstave in reprezentativne prostore za potrebe občine Medvode) lak progi am s« > potrdili sklep Muzejskega sveta z dne 2s. 9. 1996. pisna potrditev direktorja Uprave IÍS za kulturno dediščino (22. II. 1996) in soglasje ministril za kulturo (2. ¡2. 1996).
Stanka Drnovšek
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE: POROČILO O DELU V LETU 1996
Znanstveni svet akademika dr Milko Malice tov (predsednik) in dr Emilijan Cevc, znanstveni svetnik dr Tone Cevi višja znanstvena sodelavka dr Marija Stanonik m strokovni sodelavec s specializacijo mag. Jurij Fikfak.
Predstojnik: znanstveni svetnik di. Tone Cevc.
Višja znanstvena sodelavka .-dr. Marija Stanonik
Znanstvena sodelavka, dr Monika Kropej
Asistentka z doktoratom dr Maja God i na Gnlija (od I 3)
Strokovni sodelavci s specializacijo. dr Mojita Ravnik, mag. Helena Ložai Podlogar in mag-Jurij Fikfak Asistentka: Polona šega (od 1 II.) Višja Strokovna sodelavka. Sinja Zem Ijič Golob. Strokovna sodelavka: Stanku Drnovšek Samostojna strokovna delavka Božcna Gabrijeičič.
Žttnai tja sod^Jataca: prof dr \ngelos Bas in akademik dr Milko Maticeiov
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja
Dr. Monika Kropej je prejela dne I" I 1997 zlati znak ZRC SA/.I za leto PJ96
TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE: Etnologija:
Traditioues. zbornik inštituta za slovensko narodopisje. Letnik 2S 1996-Mojca Ravnik, Bratje sestre, struiči-zerntani. Družina m sorodstvo r vaseh v Slovenski Istri, ZRC SAZU (Lipa), Koper 1996.
Znanstvena posvetovanja in seminarji
M. Kropej se je udeležila l Meduttrod nega tlialektološkega simpozija v počastitev Tineta Logarja, Maribor, 9, 1. 10. 2.
1!. Ložar Podlogar si' je 2 i in 2^. udeležila posvetovanja (ZahlatnikoVi dnevi) v Bilčovsu na Koroškem. I". il1 !8. K), pa simpozija ob 250-letnici novomeške gimnazije
80
GLASNIK SED 3ó/199ó;st. 1-2
POSTRŽEK
\ Fiklak se ¡e s sodelavci (M Ložar podloga i s Drnovšek> udeležil znanstvenega posvetovanja ob 10-letnici slovenskega etnološkima Jilttia, Ljublja-na. 6 (>. ■>. Slovenskega znanstvenega fes Hvala. Ljubljana. 2 JO.; in In/osa VO. Ljubljana. 26 i l
M Godina Golija se je Udeležila posvetovanja Food and Traveller, II1' International Fl/ino/ogical Fand Researc h (.oufeivuceof K ,FFK and S/FF Ciper 2,8 6.
Uredniki znanstvene periodike in zhirk
Dr T C,evi. ječlanuredniškegaodbora inštjtntskega zbornika Traditiones
Mag I I ikt.ik ji-1 lan uredniškega odbora inšlitutfikega zbornika Traditio-lies,
D: \i stanomk je glavna urednica inšlii utskcga zbornika /raditiunes in Urednica zbirke (¡¡asovi (Kmečki »las).
Sodelovanje / visokimi in višjimi šolami
hi Marija Slanonik je bila mentorica ila III stopnji na < Xldelku za slovanske jezike m književnost, Filozofska fakul leia Predavala je slovstven* > folkloro zli pivdiiR-l / stiio slovstvo za II semester tla i )ddelkll /a s|( ivanske jezike in knji-ževn< isi. lif >zolska fakulteta l ni verze v
Ljubljani
POROČILA O RAZISKOVALNEM DEI.t PO SEKCIJAH:
Sekcija za ljudsko slovstvo
Zgodovina slovstvene folklore ( di Marija Slanonik)
/a temo o slovstveni folklori vpbdohju
''ks/nvsiiiuizina je bila ekscerpirana publicistika iz obdobja Il) I0- 1930. meti njimi Carniola. Cas. (časopis za zgodovino in nun >d< »plsje, Dom in svet, Mla diku. Pod lipo, Slovan, Veda Izpiskov KJ 22) strani. Fnako je hila pregledana iki >vna literatura in ovrednoteno ok-!'og 21) ZLidevnill zbirk, ki so izšle v lem 1 asu, \ delu ie razprava na lo letno, ki hi bila že dokončana, če bi je ne pre šinila bolezen
mazalo slovenskih ljudskih pravljic (ti> Monika kropej)
K rope i je nadaljevala z obdelavo Nizala slovenskih ljudski pravljic i tip 1,111 indeksi. Z dodatnim gradivom in P" Utajenimi bibliografskimi podatki je Izpopolnjevala kazalo živalskih prav-Pregledala je tlostopno arhivsko in '''^l'1 vijeno gradivi? o raziskovanih haj-11111 bitjih na Slov enskem in ga obtlekila "' '''iročnik slovenske etnologije
Za arhiv ljudskega pripovedništva je zbirala gradivo na Igu pri Ljubljani in v Slovenjem Plajberku na avstrijskem Koroškem.
Revitalizacija in znanstvena raziskava tonskih posnetkov ljudskega pri pot edništva iz Rezije (dr. Milko Maiičeiov. tir Monika Kropej):
Na delovne kasete je bilo presneto gradivo s 65 trakov, kar znaša skupno 175 ur pripovedovanja. Doslej je bila transkrihirana približno polovica posnetega gradiva. Mag. Robeito Da p it je tlel gradiva že vnesel v računalnik in ga pri tem ustrezno dokumentiral.
Sekcija za ljudske šege. igre in socialno kulturo
Tradicionalne šege in verovanja oh rojstvu m smrti (mag. Helena Ložar Pod logar);
11. Ložar Podlogar je dopolnjevala dolenjski) gradivo o tradicionalnih šegah oh smrti z gradivom tz Bele krajine, nadaljevala z doku me nti ranjeni pokopališč, zbiranjem in tematskim urejanjem epilafov z nagrobnikov dolenjskih in belokranjskih pokopališč in fotografskim dokumentiranjem. Terensko gradivo o tradicionalnih šegah oh rojstvu je dopolnila z objavljenimi viri od Valvasorja, Linharta. Buchenhaina, 1 Irbasa, štreklja do Golobica, Kos i na itd .; pregledala je gradivo terenskih ekip SEM. I'i imerjava naših Šeg ob rojstvu in smrti s tujo literaturo (Waizer 1886. Reich a rti t 1913. Mogli 1921. Geiger 1936, Berg holer 1937, Menzel 193«, Kinna 1947, Mitterauei 1983, Grober-GKick 1985. I larlinger 1992) potrjuje misel, tla so si tradicionalne Šege ob rojstvu in tudi ob smrti v sretlnjeevn>pskem prostoru zelo podobne, celo enake,
11. Ložar Podlogar nadaljuje tudi tlelo pok, akademika tir. N. Knreta na področju šeg letnega kroga. Lotila se je povsem nove raziskave mačkar v Ponikvah v Dobrepoljski dolini ( 118 diapozitivov) tradicionalnega karnevala na Igtt pri Lfuhlfaiiii 1 12 diapozitivov), nadalje sistematičnega raziskovanja edinih božično novoletnih mask - otepov-cev, ki so se pri nas ohranile v petih vaseh Bohinja in katerih bogato gradivo kliče po primerjalni monografski študiji (201) diapozitivov). Po desetih letih je ponovno dokumentirala šteli van je in visoki rej />od/if><>\ %hoincu\Ziljskitlolini(150 diapozitivov) in pripravila oddajo o slovenskih čvetnonedeljskih bitumib.
Praznik in ritual v primorskih naseljih (mag. Jurij Fiklak) J. Fiklak je preučev al nove tehnike intervjuja, terenskega dela in raziskav živ-
ljenjskih zgodb. Dokumentiral je pusto-vanje (Tržaško Opčine, Bol junec: br kini fl ru.Šica, Ob rov), vaški praznik (Hnišica. Obrov), lučanje na Štefanovo (Tržaško - Bol junec), Ob lem je posnel video gradivo(200 minut) in fotografije (360).
Multimedijske predstavitve in ohranitev kulturne dediščine(mag, Jurij Fik-fak, dr. Tone Cevc, mag. Helena Ložar Podlogar, Stanka Drnovšek, zunanji sodelavci):
Zadnja faza projekta je bila namenjena vnosu besedil, obdelavi podatkov in re šitvam uporabniškega vmesnika za zgoščenke (CD ROM-e) o treh področjih:
a / Maske na Slovenskem. besedilo tir \tka Kureta Maske slovenskih pokrajin je bilo ustrezno retligir:ino in atlapti-rano z.i novi medij; opravljene so bile dodatne terenske raziskave, pri čemei so sodelovali raziskovalci iz inštituta, v/ muzejev in študentje etnologije. Z novimi raziskavami smo dobili presek današnjega stanja v nekaterih naseljih in obogatili arhiv z video gradivom H (H t minut), tonskimi posnetki (400 minuti in diapozitivi (500);
h> Velenje v 19. stoletju. Jožeta llutla-lesa tlelo Trška in vaška družina v P), stoletju je bilo prilagojeno mediju in predvidenemu uporabniku, to je populaciji srednjih šol in drugim; na voljo it-slikovno gnidivo Muzeja Velenje iz tistega časa; s preglednicami in grali je ponazorjeno gibanje prebivalstva; podoba družine je ilustrirana s posameznimi slikami družinskih dreves in situacij;
c J Velika Planina-. Toneta Oevca raziskava Velika Planina je bila predelana za novi medij; opravljene so bile novi raziskave: dodatno so bili posneti p< >sa mezni izseki iz življenja pastir|ev na planini.
V sodelovanju s podjetjema Jabolko in Intertrade je bil izdelan uporabniški vmesnik, pri katerem je možna navi gacija z različnimi kazali, povezavami znotr:ij besedila in slike in z iskanjem; posamezna informacija ima obsežno sobesetlilo: na voljo so različne oblike pomoči: sestavna elementa vmesnika sia glasba in igre - sestavljanke
Družinsko-sorodstveni odnosi na oh rohju Slotvnijeidr. Mojca Ravnik);
M. Ravnik je pripravila za tisk besedilo o dru žini in sorodstvu v vaseh v Slovenski Istri, opravljala korekture, izdelovala slikiivne priloge in sodelovala pri računalniškem prelomu
Na terenu je raziskovala družinoin sorodstvo v Slovenski Istri (Ankaran, Brezovica, Hra.slovi je) in v Benečiji v Italiji (Mašera, Matajur, Barca. Strmita, Duš)
ČASNIK SED 36/1996, 51. 1-2
81
POSTRŽEK
Nadaljevala je tlelo s katerim se vključuje v mednarodni> raziskavo o evropskih vzorcih družin« in gospodinjstev < Majtpiug Buro/iea it Farni l}' and HotlseholdPatterns), ki poteka pod okriljem hvropske komisije iu katere us-klaievalec je Skupina za zgodovino prebivalstva m družbene sestave v Cambridgtt. Po programu dr. Tomaža Pisariskega z Oddelka za teoretsko računalništvo Inštituta za matematiko, fiziki i in mehaniki >. je vnesla \ računa I-nikdel podatkov< Ij^Oosebnih vpisov) iz družinske knjige (Iradina v pregarski župniji v Istri.
Sekcija /a materialno kulturo
Temeljne raziskave ljudske materialih' kulture < dr. fi me (leve):
I (leve je z raziskovalni> skupino, v kalen sia I rila i-'ranče Štele in Miran Hreni Šak (zunanja sodelavca), v okviru temeljnega in ciljnega programa (CRP) opravil terenske raziskave i iš dni) i planinah Kamniških Alpah Nadrolv neje so bile opredeljene inikrolokacije starejših naselitvenih območij (prazgodovinskih rimskih m srednjeveških) v planinah in kronološko osvetljena obdobja posel jeva nja planinskega sveta Glede na metodologiji raziskav so pri nalogi sodelovali kol konzul ta nt i arheologi idr lana Horvat, tli Slavko (Hglcnečki. tli I )ragan Hi >žič. di janež Dulai di Ivan Turk. dr Andrej Pleter-ski. Ji Ljudmila Plcsiiičar, dr Irena sivev \nion Velušček. Matija lit>rvai in dt finioiej Knifii ), z Biološkega inštituta /H(! s \/l pa dr Metka (aililierg in ili Mitja Zupančič /. enodnevnimi terenskimi razisk:ivami so bili opravljeni pregledi terenov v Veliki planini ( 155(1 111). p< »d Kamniškim sedlom 'I 150 m), v Dolgi njivi i 16K8 m), v Kakih v < Kvari ji (PlKiiii) v Korenin 1m), v Ovčariji pod Mokrico ( 1550 m) v Cohavnici i jsnii ud. \ Kriški planini (1 išd m) in v planini ' )sredek i I 180 m), /hrano je bilo izjemno pričevalno gradivo, pied-vsem keramika iz prazgodovine (Velika planina Koren) in iz časa Rima (Velika planina. Dolga njiva. Kake. Mokrica, pod Kamniškim sedlom).; naleteli pa so tudi na br<inasio rimsko HImlo in prstan. Strokovna spoznanja iti dokumentacija najdi 11 «i ol >jav I jena v mom »grafi ji, ki jo avtoi pripiavlja, tlelno poročilo pa je izšlo v zborniku 1 railiiioncs ( 25, 1996). Z raziskavami se bo nadaljevalo priliod-nje leto, s čimer bodo nadrobneje < ipre-deljene tudi lokat ije najstarejših stavb m ugotovljen;» kronologija izkoriščanja planinskega sveta v Kamniških Alpah v pašne in druge gospodarske namene.
Inovacije v prehrani na Slovenskem oh prehodu iz 10. v JO stol (dr. Maja (intima Golija);
Po zaposlitvi v Sekciji za materialno kulturo (marca 1996) se je M. Godi na Golija ukvarjala predvsem s preučevanjem prehrane na slovenskem Štajerskem in z uvajanjem inovacij v prehrano na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. O tej tematiki je zbrala novo slikovno gradivo in pisane vire (časopisne vire in rokopisne kuharske knjige), napisala pa je tudi več razprav (o vplivu priseljevanja na ozemlje slovenske Štajerske na prehrani) tukajšnjega prebivalstva, i) preskrbi z živili v mestu Maribor pred II. sv etovni) vojnö, o značilnosti prehrane Mariborčanov pred II. svetovno vojno). Za zbornik Traditiones 1996 je pripravila razpravo o teoretičnih vprašanjih preučevanja prehrane, skupaj s Sinjo Žemljic t iolob pa tudi bibliografijo prof. dr Angelosa BaSa.
Slovar etnologije Slovencev (tir Angelus Baš .s sodelavci):
Po sklepu uredniškega odbora na 17 seji 2 t 10 1996 se je projekt preimenoval iz Slovarja etnologije Slovencev v Priročnik etnologi je Slovencev. Z a navedeni projekt so v letu 1996 Si »delavci ISN prispevali 162 gesel, od tega I. Cevc 46 (stavbarstvo), M. Kropej21 (bajna bitja), M. Ravnik 66 (družina in sorodstvo) in M Godina Golija 29 ( meščanska in de lavska kultura). Knjižnica (Sinja Žemljic Golob): Knjižni fond se je v tem letu povečal za 153 knjig in lil zvezkov periodike skupaj je bilo pridobljeno z nakupi, različnimi darili in z zamenjavo 264 knjiž-nill enot. Tako je ztbj v knjižnici 12.736 enot knjižnega fonda. V letu 1996 je bilo s pomočjo knjigovezov nareienill več novih vezav in restavracij starih knjig.
Bibllotekarka te sodelovala s strokovno usposobljenimi kolegicami Centralne biblioteke S A Z. 11 pri izdelavi Cobissa.
Obiski v institutu
Dr Miroslav Valka 7,akademije v Brnu zaradi sodelovanja med obema akademijama ( IS ,-i. in 22 t h
Prot dr Nikolaj Michailov z univerze v Pisi. s katerim je M Kropej zasnovala zbornik Studia mythologica Slaviva, ki ga bosta izdajala Inštitut za slovensko uaiodopisje Zlu;SAZl: in Dipartimento di Linguistica, Universiia degli Studi di Pisa (23, l\. 5.):
Maticu jolui iz Berna zaradi dogovorov o sodelovanju v Švicarski reviji ( 10. 6 );
Prof dr l'eler Sc herbei - pogovot o večpredstavnosti (6. 7.);
Prof. Bing llairinglon. Philadelphia (ZDA) zaradi dogovorov o postavitvi razstave o slovenskem kozolcu v ZDA
(9. 7.):
Mag. Duša i iibon Zgonet iz Clusesa v Franciji zaradi seznanjanja z raziskovanjem in arhivom slovenskih pregovorov (S. 7. in 9 - 14 12.);
Gian Paolt) tiri, profesor s katedre za kulturno antropologijo univerze v Vidmu zaradi dogovorov < i skupnem raziskovanju ljudskega pripovedništva bajeslovnega izročila in šeg v Beneški Sloveniji in i) denarni pomoči pri presnemavanju M. Matice to vega tonskih posnetkov ljudskega pripovedništva iz Rezije <2. 12.).
Predavanja, referati, prispevki na RIT, predstavitve, vodstva, tiskovne konference, pedagoško delo
Tone Cevc
Tiskovna konferenca na Homcu dne 14. 2. Uvodni nagovor in predstavitev ponatisa knjige Anton Mrkun, Homec (iz leta 1925).
I vodni nagovor in predstavitev zbornika razprav PUinŠarske stavbe v Vzhodnih Alpah. Piv Senhiitteu m deu t istal-jpen, Ljubljana 1996. v prostorih ZRC SAZl dne 22. 2.
Razstava Slovenski kozolec 1 vodno predavanje ob odprtju razstave v (.K orani hotela Korotan na Dunaju 19 6
Planšarske stavbe v slovenskih Alpah Predavanje v okviru društva l'\ llbris na Filozofski fakulteti v Ljubljani 15 9
Kozolec ' spoznavno znamenje Slovenije. Radijski intervju Radio Slovenija
1.	program. 15. 9.
Jurij Fikfttk
Škoromatija v Ohrovu od leta 1983 do današnjih dni. Osnovna šola, Ohrov. 20. 2.
Multimedija in etnologija - predavanje v okviru predstavitev računalništva na ZRC SAZl , Ljubljana, 1 i
Vizualna komponenta veČjnedstai -nosti v etnologiji, predavanje v okviru znanstvenega srečanja 40 let slov čilskega etnološkega filma. Ljubljana 6 <> Maske na Slovenskem na računalniku - Srečanje slovenskih pustnih skupin. Kostanjevica ob Krki, 20. ~
Večpredstavnost in etnologija. 3-Slovenski znanstveni festival, Ljubljana.
2.	H), (predajanje, posterji in računalniška predstavitev).
Večpredstavnost ■ Maske na Slovenskimi, Veliket Planina. Velenje 1lXX> - p rt" davan|e v okviru Infosa 96,26. 11. (predavanje, posterji in računalniška predstavitev).
82
G1ASNIK SED 36/1996, št. 1-2
POSTRŽEK
Za sodelavce Instituía za slovensko naiodopisjejtibil 1519. i. organizaran raOunalniski tecaj tW indi nvs 95 in Word ti ii Wmdi iv\ s); s p<»mocjii S I )rni>vsek je tecai vi >dil I Fikíak
Mtmiha Kropej
Preda van je Karel Sirefcelj in narodopisno délo itci le/ja A uto un Pega na i~ l ípare " Mrekljevi dnevi. Komen, 2;V 3-
Helena Lazar PntUogar, l'iedstuvitev knjige V adí enla snubih opuslu zeniti. Sy alheñe sege Ziljanos - Bistrica na Zilji. 15. 2.
y^í' nh fMi/jslx-ni déla /ximladne stge. rfedav anje na( rimnaziji Ni »votyiesit >.30. 3.
kiiki se sege <idmtafo r sloveuski uleu-tih'ii l'i >g< >vor z dijaki novotne.íke gimnazije, 30. 3
(.reinnuedel/ske halare IV 3. Dru-zinskt siudio 3| < ponovitev 2 9. I
Slm-enske sege in uarade r cvetnem lednu - RadioOgnjiScV. 31 3
Oh iztdn ku/if>e ¡Vika Karela Das lesthclw jahr der SloireueuA Mohorjeva z.iloíba i/ Cclovea). - Radio Ognjisce. Kulluriia paño ni nía 2f> 5.
N.i póvabilo oiganizalorja KKZ iz Ce-lovi.; i sodelovanje / diskiisijskun jiris-pe\ koin na Zablatnikovih dnevili v Bü covsu. 2^ 5
Vi predstavitv i v sel) knjig, kt jili te Dolenjska zalozbu izdala v lelu 19%, je go v orí la o knjigi 700 leí zupnije Novo 'tiesto Víjf//«'/avtorjcv M Drazumeric. ! Itarage in C ¡»lesea 12 12
Mojca Rttvuik
T'vija slopuna. pred,siavite\ doktor-Nki.- diserlacije na 3- pfOgmmu liadia
Movenija. 2. S
22, in 2 i |elula \ Kopru. Hrastovljah 'ti Zanigradu kjet je z ekipo TV Slove-tlija m nlelovala pi i Snemanju dokumen-1 a mega tilma / naslovom Zanigrad, rezija Bogdan Mrovlje. ki je iiil predva-K'n na T\ Slovenija 19. 12.
<>d 19. 31, je hila mentor ica et-111 'loske sktipme na Mladitiskem razis-koeahiew taboin tíenecija .96 v vasi Casera v s< iv i idcujski obcini. ki so ga Pi'iredili Odsek za zgodovinopii Narod-nt mi Studijski knjiznici, Drustvo mladih 1;,z.iskovalcev in I )i ust vo slovenskili '^hnikov in narav<islovcev Tone l'enko, ^1,1 iz 'lista in ('rorire.in < iibanje znanost ni,>'djnt i/ lnihliane. - 1 9 ¡r predaeala <> druztni in sorod-vaseh r Sbvenski Islri na medna-i,,lmií etnokíSki soli v Piranu in skupáj z ^'•'iliiie .Segalen a Iranaje\'otliLt ddavnia).
Marija Starami k
Slovenščina med domom in svetom. Perspektive slovenskega jezika, - Tinje (Tainacli) 3. 1.
SUjvenska naivčna /xx'zija. Mednarodni dialekti)lnški simpozij. Maribor 9. 2.
Slovenščina med domom in svetom. Žirovski duhovni večeri. - Muzejsko društvo Žiri, 2/f. 2.
Traditiones 24. - Cerkno 5 2 . Pivka 7. 2.. Beltinci fs. 2.. Komen na Krasu 2:i. 3-. SAZl Ljubljana 13. 5.
Slovenski! folklorno izročilo danes. Muzejsko društvoJesenice. - Jesenice IH, 'i.
Pokrajinski rii/ik slovenske slovstvene folklore. - n. Slo veni.stični dnevi Nova Gorica, 11. a
Terminologija slovenske slovstvene folklore ()b 50-leinici I 'pravno administrativno - ekonomske srednje šole Kranj, - Kranj, s S
Ponovitev televizijske oddaje o Glasovali v Slovenskem Mctgazinu, Televizija Slovenija I program, 2't S.
Rečenzentka nalr>ge in članica koini-sije na državnem tekmovanju /nanosi mladini. - Ljubljana 11 K).
Slavnostna oddaja ob $0-letnici Sb-venske zemlje r pesmi m besedi. Radio Slovenija, I. program, 22. 10.
Interpretaci/a in kottkordanca svetopisemskih motivov v Slovenski slovstveni folklori. Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma v Ljubljani, IM 9 Sveta gora 12 10.; Ljubljana, Narodna galerija t 12
Sinja 'Žemljic Golob
Kol članica Slovenskega etnološkega društva je aktivno sodelovala v Komisiji za etnološko bibliografijo, bila je članica nadzornega odboia. skupaj z Dušo Ki-nel I Imek pa je sestavila statut društva.
Karla Oder
KOROŠKI MUZEJ RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 1996
Koroški muzej Ravne s stalnimi zbir kaiui (metalurška, železarska z Mutc. 111 da is k a, gozdarska, lesarska) pred stavita tehnično dediščino in gospodarski razvoj Mežiške, Dravske in Mis-linjskc doline s poudarkom na Mežiški dolini. Lapidarij predstavlja arheološko zbirko; dimnico, kaščo in frnačo uvrščamo med etnološko zbirko, ki
predstavlja stavbno dediščino, bivalno kulturo in kmečko gospodarstvo. Med etnološko stavbno dediščino uvrščamo tudi Prežihovo bajto, ki ji dodatno razsežnost daje Rrežihov Voranc kol pisatelj, ki je s svojo literarno ustvarjal nosijo segel onkraj meja domovine. Tudi zbirki (rudarska in etnološka) v Črni predstavljata sobna nje različnih gospodarskih skupin. Forma vira. skulpturc umetnikov iz petnajstih držav sveta so simbolna vez med tradicijo železarstva in sodobnostjo, vez med industrijo in umetnostjo,
V Koroškem muzeju Ravne sla bih v letu 1996 zaposleni dve etnologinji: kustodinja etnologinja (Karla Oder) in kustodinja pedagoginja (Liljana Suhodolčan) V času od 6 5. do 17 5. 1996 je opravljala študijsko prakso študentka etnologije Zala i ras ki je inventarizirala 100 razglednic in podatke vnesla v računalnik Sodelovala je tudi pri postavitvi razstave Čipka kot okras in si ogledala maze/sko pot v Rudniku Mežica
Kustodinja etnologinja je \ preteklem letu opravljala redne dejavnosti ni si »delovala pri akcijah muzeja. pred\sem pri postavitvi razstav v prostorih likovnega salona na gradil Ravne
l Do 15. januarja je bila na Ogled razstava Dr. Franc Kotnik (W82-1953J, avtorice Karle Oder.
2.	Od 22. marca do 12. aprila 19% je gostovala razstava Muzeja novejše zgodovine iz Celja z naslovom Store, od agrarnega zaselka do industrijskega kraja. Avtorica razstav i je bila Iris i let lis. Istočasno smo v Koroškem muzeju postavili na ogled gradivo iz zgodovine Železarne Ravne z, naslovom Železarski utrinki z Raven na Koroškem.
3.	Od K», do 30. maja 1996 je bila pred stavljena razsta\ a Čipka kot okras, ki so jo pripravile članice študijskega krožka pod mentorstvom sodelavke in etnolo-ginje Karle Oder. Članice krožka, organiziranega v okviru dejavnosti Centra za socialno delo Ravne na Koroškem, so pripravile tudi manjši katalog.
t . Od S. novembra do 12. decembra so bile predstavljene Kašče v Mežiški dolini. Avtorica razstave je bila etnologinja Liljana Suhodolčan, ki je izvedla tudi natečaj Kašča r risbi, na katerega so se odzvali učenci osnovnih šol.
Razstave so bile dobro obiskane. Otvoritve je redno spremljala televizijska ekipa lokalne televizije iz Velenja.
Ob občasnih razstavah so si obis kovalci lahko ogledali naslednje stalne razstave: metalurško, železarsko (Mula), rudarsko, gozdarsko, lesnopredelov alno, etnološko, muzej na prostem, lupi-
GlASNíK5ED36/199ó, št. 1-2
83