ÄS>w/%\ 3 00 WS 5 Delavski red za mestne delavce. § 1- Ta delavski red, kateremu se brezpogojno podvrže sleherni delavec, ki vstopi v delo, nadomešča pogodbo mej mestno občino ljubljansko in mej delavcem. Nikdo se ne more izgovarjati, da ne pozna delavskega reda. § 2. Določila tega delavskega reda veljajo za vse mestne delavce, naj si bodejo stalno ali le začasno nameščeni. § 3. Vsak delavec, ki vstopi v delo, mora predložiti svoje legitimacijske izkaze (delavske bukvice, domovnico i. t. d.) in morebitna delavska spričevala. § 4. Delavci morajo biti zdravi in za svoj posebni poklic sposobni. V dokaz, da so zdravi, se morajo dati zdravniški preiskati. Pri nestalnih delavcih lahko odpade zdravniška preiskava. § 5. Delavce vsprejemajo posamezni obratni načelniki. Vsak delavec je tako dolgo začasno nameščen, dokler se mu pismeno ali protokolarno ne naznani stalna namestitev. § 6. Vsak delavec mora pred vstopom ta delavski red prečitati in podpisati. S podpisom se obveže, da bode brezpogojno pripoznal delavski red in se tudi po njem natančno in zvesto ravnal. Vsakemu delavcu se vroči pri vzprejemu izvod delavskega reda. § 7. Mestni preddelavci in delavci so podrejeni načelniku mestne uprave, pristojnim obratnim načelnikom in vsakemu, kateri se je njim postavil za predstojnika. § 8. Z nastopom službe prevzame delavec dolžnost, da bode natančno izpolnjeval povelja svojih predstojnikov, da bode odkazano mu delo pridno in vestno vršil in da bode varoval in pospeševal koristi mestne občine ter se vsega ogibal, kar bi le-tej bilo v kvar. Pritožbe proti predstojnikom je naznaniti obratnemu načelniku, zoper katerega odločitev ni dopustna nikaka pritožba več. § io. Dobo delavnega časa za posamezne obrate določuje občinski svet. Razdelitev dnevnega delavnega časa na posamezne dnevne ure in odnosna določitev je stvar posameznih obratnih načelnikov. § H- V slučajih, v katerih se mora izjemoma delavni čas podaljšati, je delavec dolžan proti posebni plači (glej § 14.) delati tudi čez redni delavni čas. § 12. Ob nedeljah in praznikih opravljajo se le izvenredna dela in le v nujnih slučajih proti posebni plači (glej § 14.). V nekaterih mestnih obratih je iz obratno tehničnih ozirov upeljano tudi redno nedeljsko in praznično delo ob normalni mezdi. V tacih obratih paziti je na to, da se s primerno razvrstitvijo vsi delavci jednakomerno pritegujejo k delu, pri čemer pa veljaj načelo, da mora vsak iz njih vsako drugo nedeljo ali praznik imeti prosto. § 13. Mezda se dogovori mej obratnim načelnikom in mej delavcem. Minimalno dnevno mezdo določa občinski svet. § 14. Za delo čez določeni delavni čas (§ 11.) se plača (Z.,0 dnevne mezde za uro dela in 25% tako preračunjene urne mezde. Cas do .% ure se ne zaračunava; čas od % do % lire se zaračunava za pol ure in čas od % do 1 ure za celo uro. Za nedeljsko delo (§ 12.) in nočno delo, katero ne spada v delavni načrt, se plača razun primerne urne mezde (glej odst. 1.) še priplačilo 50% urne mezde. Za nočno delo velja vsako opravilo mej 10. zvečer in 5. zjutraj. § 15. Mezde se obračunavajo in izplačujejo redoma vsako saboto. V slučaju izstopa iz službe se izplača mezda na večer druzega dne po izstopu, če se ima kdo kaj pritožiti proti obračunu ali pa izplačilu, naj to stori takoj pri izplačevanji. § 16. Pri izplačilu se odtegnejo rednostne globe in doneski za bolniške blagajne, katere plačujejo delavci. § li- Kadar se stalno nameščeni delavci pokličejo k orožnim vajam, dobivajo njihove rodbine, ako nimajo nobenega druzega zaslužka, 14 dni mezdo svojega rodbinskega načelnika. § 18. Stalno nameščeni delavci se morejo le odpustiti, če se jim je 14 dni prej odpovedalo. V takem slučaji morejo se — ako to zahtevajo posebno tehtni oziri — proti plačilu štirinajstdnevne mezde takoj odstraniti od dela. Začasno nameščeni delavci in v nujnih slučajih najeti delavci se lahko odpuste proti enodnevni odpovedi. Isti roki veljajo tudi za delavce nasproti mestni občini. Brez odpovedi se lahko mestni delavec odpusti: 1. Ako je pri sklepanju delavske pogodbe, t. j. pri vzprejemu dotičnika, kateri ga je vsprejel, pokazavši mu ponarejene ali prenarejene delavske bukvice ali spričevala prekanil ali v zmoto spravil o obstanku kakega delavskega razmerja, katero delavca istodobno veže. 2. Oe zakrivi tatvino, poneverjenje ali kako drugo kažnjivo dejanje, zaradi katerega postane nevreden delo-dajateljevega zaupanja. 8. če samooblastno zapusti delo in trdovratno svoje dolžnosti zanemarja ali ostale delavce zapeljuje, da bi ne ubogali, da bi se uprli, da bi zanikerno živeli ali kaj nenravnega ali protizakonitega počenjali. 4. Če se dejanski loti svojih predstojnikov ali sodelavcev, če koga iz njih telesno pohabi ali mu preti, če kljubu opominom neprevidno z ognjem in lučjo ravna. 5. če se pokaže, da ni za delo, za katero je bil vsprejet. 6. Ge se uda pijančevanju in je bil večkrat brezuspešno posvarjen. 7. če kako poslovno ali obratno tajnost razodene in če se brez privolitve bavi s postranskim poslom in je ta njegovi službeni porabi na kvar; če je postal po svoji krivdi nesposoben za delo; če je črez 14 dni pridržan v zaporu ali če si je nalezel kako gnjusno bolezen. § 20. V določenem odpovednem roku 14 dni ali enega dneva sme delavce odpuščati le obratni načelnik. V smislu § 19. smejo delavce takoj odpustiti tudi drugi predstojniki delavcev s pridržkom poznejšega odobrenja obratnega načelnika, kateri se mora o takojšnji odpustitvi delavca čim preje obvestiti. Takoj odpuščenemu delavcu je povedati vzrok takojšnjega odpusta. Po odrejenem odpustu mora delavec brez odloga zapustiti delavni prostor. § 21. Delavec sme delo brez odpovedi popustiti: 1. Ako brez izkazane škode za svoje zdravje ne more dalje delati; 2. če se ga predstojnik dejanski loti ali če ga hudo razžali; 3. če ga predstojnik skuša zapeljati k nezakonitemu ali nenravnemu dejanju; 4. če se pogojeno plačilo nepristojno zadržuje ali katera drugih bistvenih določeb pogodbe prelomi; 5. če se delavcu zaslužka dati ne more. § 22. V slučaju krivične razveze delavske pogodbe izgubi delavec zastalo mezdo do 6 kratnega zneska v kraju navadne dnevne mezde. § 28. Vsak delavec mora biti točno ob določenem času pri svojem delu in ostati ondi do preteka delavnega časa. Delavec, ki se v delu vrsti z drugimi, tudi po preteku časa ne sme pred prihodom namestnikovim zapustiti dela. § 24. Kedar delavca bolezen ali posebne rodbinske razmere zadržujejo priti na delo, mora vzroke zadržka takoj naznaniti svojemu predstojniku. Za dopust je prositi pri obratnem načelniku najkasneje dan popred, predno se ga hoče nastopiti. § 25. Kedar se d lavec v obratu ponesreči, mora se to takoj prKl-dojniku naznaniti in preskrbeti zdravniško pomoč. § 26. V kolikor obstoje za posamezne obrate varnostni predpisi in so ti v obratnih prostorih nabiti, morajo se delavci po njih ravnati. § 27. Strogo je prepovedano med delom po nepotrebnem okrog hoditi, brez dela skupaj postajati in se pogovarjati, zasebna opravila opravljati, brati knjige, časnike i. t. d., sprejemati obiske in kaditi. § 28. Na delavnem prostoru je delavcem prepovedano kričati in preklinjati, nesramno in pohujšljivo govoriti ali kaj tacega storiti, se med seboj žaliti in pretepavati. Te prepovedi veljajo tudi za čas odmora pri delu, če ostanejo delavci na delavnem prostoru. § 29. Med delom se brez dovoljenja ne sme zavživati opojnih pijač. Pijani delavci se morajo odstraniti od dela. § 30. Delavci morajo vzdržavati njim izročeno orodje, materijalije in priprave v dobrem stanu in jih po možnosti varovati poškodbe. Tudi morajo delavci prostor vsak večer pospraviti in skrbeti za to, da se orodje čez noč shrani. Delavci ne smejo orodja ali materijala samovoljno seboj jemati. § 31. Za posamezne mestne obrate se morejo izdati še tudi posebni predpisi, katere pa morajo delavci ob nastopu službe podpisati. § 32. Prestopki delavskega reda se kaznujejo z denarnimi globami do polovice dnevne mezde. Dejanski napadi sodelavcev, znatni pregreški zoper nravnost in zoper predpise za vzdržavanje reda v obratih in v varnost obrata se kaznujejo z denarnimi globami do celega zneska dnevne mezde. § 38. Kazni izreče obratni načelnik, ki pa mora popred delavca in eventualne priče zaslišati. § 34. Izrečene denarne kazni se odtegnejo pri prvem izplačilu mezde.