^ejem Turizem in prosti čas Zanimanje za Vipavsko dolino ^ejem Alpe Adria Turizem in prosti čas, ki poteka zadnji januarski konec tedna na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, iz leta v leto pridobiva na veljavi. iz e nekaj let zapored se na njem M predstavlja tudi Smaragdna pot, ^^■ki združuje turistične kraje sever-n''Primorske regije. Pomembno mesto Usedata tudi obe zgornjevipavski obči-Ij1' Ajdovščina in Vipava oziroma oba 'C -a. košnji sejem je bil še posebno dobro 0k'skan, obiskovalci pa so največ poviševali po možnostih pohodništva, 0 t‘sarjenja in seveda vinsko - kuli-^rični ponudbi. Prvi dan sejma, v če-lttek, je na razstavnem prostoru pod ""aragdno barvo gostovala Lična hiša |2 Ajdovščine in obiskovalce navdu-evala z unikatnimi lutkami, posebej , danimi za predstavo Mrtvec v rde-etn plašču ob lanskem Klemenčičevem u- Turistično društvo Podnanos pa je Predstavljalo svoj kraj ter vabilo na tra-kionalne prireditve. T Petek se je predstavilo Turistično ruštvo Vinoreja iz Šmarij, Darko 01jšak s svojim zelenem in Damijan rel z domačim sirom sta odlično pred-s,avila svoj kraj in Vipavsko dolino na-SPkh, na vipavski stojnici pa je Vipavski hram rezal slasten pršut, za žejo pa je poskrbela še vipavska vinska kraljica Tina Trbižan s kraljičinim vinom iz društvo Vrhpolje predstavilo paleto .vin svojih vinarjev in vabilo na tradicionalni pohod med vrhpoljskimi vinogradi, ki bo konec meseca. V nedeljo je bil razstavni prostor še bolj živahno obarvan, saj je gostovalo društvo DOLI iz Lokavca s furmani ter njihove žene v tradicionalnih oblačilih, za želodce so skrbeli Černigojevi in Rebkovi, pravzaprav vsi, ki so uprizorili pravo malo osmico. Posebno presenečenje pa so pripravili mladi lokav-ški pritrkovalci, ki so med obiskovalci vzbudili veliko zanimanja. Kar dvakrat so zavzeli veliki oder Gospodarskega razstavišča, pridružil pa se jim je še rojak, operni pevec Zdravko Perger, ki je ob spremljavi zvonov zapel lokavsko družinske kleti Trta s Planine. Zavod za šport iz Ajdovščine je v soboto na stojnici na domiseln način seznanjala javnost s ponudbo bodočega mladinskega hotela, ki se gradiv Palah. Na vipavski stojnici je Vinarsko turistično himno Pod Čavnom visokim prebivam. Skratka, obiskovalci turističnega sejma so se lahko dodobra seznanili s ponudbo Vipavske doline. Če se po jutru dan pozna ... rl Po nagrado prišel iz Brazilije Ajdovščina, 21. januarja 2011 - Fotografsko društvo Veno Pilon je letos razpisalo drugi mendarodni natečaj pod naslovom Med nebom in zemljo, torej o letenju, ddoali pa so ji še svobodno temo. Odziv iz ^lega sveta je bil tudi tokrat izjemen. V Pilonovi galeriji so potem odprli razstavo najboljših fotografij ln ^zglasili zmagovalce po posameznih kategorijah. ^ivet je globalna vas in tako je v i^kAjdovščino 'priletelo' skoraj dva ti-^^soč fotografij, ki jih je posnelo več J 300 fotografov kar iz 50 držav. Letos namreč uvedli spletno prijavljanje in 01 plačevanje prijavnine preko sple-. portala PayPal. Vso to množico elkov je pregledala in ocenila trojica j^ntov (Vasja Doberlet, Bojan Radovič niavio Mosseti), ki je bila na splošno izredno zadovoljna s prispelimi stvaritvami. Pri splošni temi so se fotografi spopadli z vsemi možnimi žanri in zelo pestro palet ro tem - od arhitekture do naarbvoslovja , od humorja do portretov, od različnih življenjskih situacij do tihožitij. Veliko je bilo dobrih idej, prijemov, toda tudi lepih estetskih doživetji. Pri naslovni temi, torej o letenju, je sploh težko zamejiti, kaj vse sodi v temo, ki se dogaja 'med nebom in zemljo'. Vsekakor so prevladovali posnet- ki ptic, lahko bi sodelovali z njimi tudi na naravoslovnih natečajih. Letenje je čudovita tema tudi zato, ker je povezana s sanjami vsakega človeka, ki si je želel leteti, drseti skozi zrak svoboden kot ptica v letu. V tej temi, katere je sponzor je ajdovsko letalsko podjetje Pipistrel, je ponovno zmagal Mikhail Bondar iz Ukrajine z domiselno otroško igro, seveda pa tudi z dovršeno fotografsko obdelavo teme. Drugo mesto so prisodili Brazilcu Robertu Vieriri, ki si je celo vzel čas in iz Ria de Janeira prišel na podelitev v Pilonovo galerijo. V prosti temu, ki je potekala pod pokroviteljstvom Inštituta za varnost Lozej iz Ajdovščine, je prva nagrada odšla v Avstrijo, druga v Nemčijo, tretja pa v Vietnam. Delež nagrajencev iz Slovenije (medalje in trakovi FIAP in FZS) je bil tokrat skromnejši, z dvema nagradama pa je presenetil Matej Peljhan. rl Naši zbori pojo Kot vsako leto seje tudi letos v organizaciji Javnega sklada kulturnih dejavnosti odvijala revija pevskih zborov občin Ajdovščina in Vipava. 15. in 16. januar, sta bila dneva, ko so se na dveh revijah v Ajdovščini in Vipavi predstavilo kar 13 zborov. evija, ki že tradicionalno prite-gne veliko poslušalcev, je tudi ^L^WO priložnost, da na enem mestu slišimo vse zbore, ki se na vajah trudijo skozi vse leto. Vsak zbor se je predstavil s tremi skladbami po lastnem izboru, kot vsako leto, pa ja revijo spremljal tudi strokovni sodelavec Stojan Kuret. S partiturami pred seboj je pozorno poslušal zbore na obeh koncertnih večerih. Po vsaki reviji so imeli dirigenti oziroma umetniški vodje možnost pogovora s Kuretom, kjer so se še posebej seznanili s pomanjkljivostmi, pa tudi dobrimi platmi svojega nastopa. Ocena strokovnega sodelavca, ki jo vsak zbor kasneje dobi tudi v pisni obliki, je podlaga za razvrščanje zborov v posamezne kvalitetne skupine na nivoju občine, pa tudi priporočilo za morebitne nastope na tekmovanja na nivoju Slovenije. Tudi letos se je pokazalo, da imamo v obeh občinah kar nekaj kvalitetnih pevskih sestavov. Glavni problem pa je še vedno preveliko število majhnih pevskih skupin, ki se sicer vsak po svoje trudijo, veliko bolje pa bi bilo, da bi se poleg svojega 'prepevanja za dušo' vključili tudi v večje pevske sestave - zbore, kjer bi svoj talent, pevsko tehniko, interpretacijo..., pod vodstvom dobrih umetniških vodij nedvomno še veliko bolj nadgradili. Tako pa na račun majhnih pevskih skupin vedno bolj 'hirajo' kvalitetni in že uveljavljeni pevski zbori, ki iz leta v leto težje privabljajo v svoje vrste nove, mlade pevce. Na letošnjih dveh koncertnih večerih so se predstavili: MoPZ Vinograd Vrtovin, MoPZ Napev Batuje, MoPZ Janez Svetokriški, MePZ Podnanos, VS Šumljak, VS Grlica (na fotografiji), MoPZ Srečko Kosovel, ŽePZ DU Večernica, LPZ Zlatorog Vipava, Oktet Castrum, MePZ Primorje, MePZ Duri in DePZ Plejade. mk Kruh in sol za konje... Vipava, 26. decembra 2010 - Na svetega Štefana dan, zavetnika konj in vipavske fare, so izpeljali že 12. žegnanje konj. Konj v povorki je bilo tokrat nekoliko manj kot pred leti, pa tudi kakšen obiskovalec manj je bil, saj se temperature nikakor niso hotele dvigniti, pa še vleklo je zoprno. bred žegnanja je opravil vipavski ■ Bžupnik msgr. Franc Pivk, slav-nostni nagovor pa je pripadel Andreju Malniču, direktorju Goriškega muzeja, ki prireditvi strokovno stoji ob strani vse od obuditve tega prastarega običaja. Svetega Štefana slavi Cerkev kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in je skrbel za siromake. Pri tem je tako uspešno oznanjal Kristusov nauk, da so ga Judje obsodili na smrt in kamenjali. V srednji in severni Evropi je kmalu po pokristjanjevanju prevzel vlogo poganskih božanstev, ki so imela v principu enak namen - varovati živino in konje.Germanska plemena so poznala boga Froja, njegov slovanski vrstnik je bil Veles. Zakaj je žegnanje v zimskem času? Konji so kot delovna vprežna žival delali na poljih, v gozdovih, furali so po cestah . Zimski čas je zanje pomenil tudi oddih, ali vsaj malo manj dela. Stanje, ali ležanje v hlevih je konje spočilo in postajali so 'objestni'. Potrebno jih je bilo vsaj malo utrujati in jim ohranjati kondicijo za spomladanska dela. Zato je ježa in vožnja z vozovi po poljih imela tudi dodaten pomen. Čas, ko se na njivah in senožetih, travnikih in pašnikih ne dela škoda, je tudi odgovarjal. Običaji so se skozi zgodovino spremenili - konjem zdaj ponudijo kruh in sol, konjenikom pa kozarček rujnega, za kar so v Vipavi poskrbele lokavške žene v značilnih nošah. 0^1 Pravi naslov za kolesarje in mopediste Zgodovina slovenskega smučanja Velo d.d. - Avtohiša Ajdovščina, 28. januarja 2011 - Družba Velo d.d. se že od svojega nastanka v 50 - tih letih ukvarja s trženjem koles in mopedov, rezervnih delov in ustrezne opreme. Je gotovo družba z najdaljšo tradicijo na tem področju v Sloveniji. lavno dejavnost družbe Velo kaj pa jih je tudi plod lastnega razvoja in ■ »»predstavlja veleprodaja, v svoji sodelovanja z našimi in tujimi strokov-sestavi pa ima tudi šest trgovin njaki ter inovatorji s teh področij. Da je in štiri franšizne enote po Sloveniji, njihova usmeritevpravilna in z njo želja, Ponosno povedo, da prav trgovina v da osvojijo 10 - 15 % nacionalnega trga Ajdovščini (Avtohiša pri šturskem mo- električnih koles, so velike prednosti, ki stu), kljub neprijaznim časom, posluje jih ta kolesa nudijo. Omogočajo veliki zelo uspešno - prihodki naraščajo med skupini porabnikov (tudi gibalno ovi- 5 in 10 odstotki. Da želijo še povečati ranim) lažjo mobilnost, bolj privlačen delež dvokolesnega programa v struk- način prevoza. Električna kolesa niso športni rekviziti, ampak transportna sredstva, saj uporabnik pride na cilj spočit in nepreznojen, stroški 'goriva' pa so nepomembni (0,20 €/100km. Registracija in vozniško dovoljenje nista potrebna. Takšna vozila dosegajo hitrost do 25 km/h ter imajo doseg 40 do 60 kilometrov. Delujejo brez emisij škodljivih plinov, brez hrupa, parkiramo pa jih lahko na zelo majhnem prostoru. Baterije lahko napolnimo kjerkoli, kupcem pa pri nakupu pomagajo z 'zelenim' kreditom po posebno ugodnih pogojih. Skratka, več kot dovolj razlogov, da si kljub malo višji ceni privoščimo kolo turi prodaje, je bila dokaz tudi petkova na električni pogon. Da je vsemu na-predstavitev novih izdelkov. Predstavili štetemu res tako, smo se lahko prepri-so nam kolesa in motorje na električ- čali tudi s poskusno vožnjo, kjer smo ni pogon, ki v svetu vztrajno izpodri- kljub močni burji, ki je v petek pihala v vajo vozila s klasičnim pogonom. V Ajdovščini z lahkoto tudi v hrib prema-ta namen so združili moči z skupino govali razdalje. ViaVerde Group, ki ponuja izključno izdelke evropskih blagovnih znamk, ne- Marjan Krpan Avtohiša, Štrancarjeva 3, Ajdovščina, tel. 05 366 31 77, e-mail ; velo.ajdovscina@velo.si, www.velo.si Borut Batagelj: Izum smučarske tradicije Zakaj je smučanje slovenski šport, pa čeprav več kot pol države ne premore pametnega smučišča in se ponekod snega razveselijo le vsake kvatre enkrat? To se je najbrž že marsikdo vprašal, posebno mea Primorci in Prekmurci. Do odgovora seje skušal pretolči tudi mladi ajdovski zgodovinar Borut Batagelj - in to kar skozi svojo doktorsko disertacijo, ki jo je kasneje pripravil še za knjižno izdajo. Predstavitev knjige je bila januarja tudi v ajdovski knjižnici. Ae „.,lov kniig« je in.rig.h.en -Izum smučarske tradicije. Zakaj 4E»smo morali tradicijo izumiti? Kaj je nismo že imeli in doživeli - že od časa Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske, preko Bloudkove planiške velikanke in skozi Bojana Križaja, Jureta Franka do Tine Maže in Petre Majdič? Takšen je pač naš kolektivni zgodovinski spomin ... Ko je Cimerotič v svojih mladih le- tih nadaljeval kariero na Hrvaškem, so tamkajšnji mediji zapisali, da so jim Slovenci prodali slalomista - 'skijaša'. 'Fuzbal' je za Balkance, Slovenci so pač 'skijaši'! V turbulentnih letih oddaljevanja Dežele od ostale Juge smo se želeli na vse kriplje razlikovati od 'bratov' - priročen izgovor je bilo prav smučanje. Zelo poenostavljeno rečeno, kajti Batageljeva disertacija ponuja odgovore na 500 straneh! Avtor namreč kaj hitro demistificl ra fenomen bloškega smučanja, saj ga omeji na 'etnološko rariteto', ki nima ni kakršne povezave z modernim, tekmo valnim smučanjem (pa čeprav je v ura dnem grbu Smučarske zveze Slovenije)-Sodobno smučanje je k nam prišlo z Norveškega, pomembno vlogo pa P tem igrajo tudi državne ustanove - v°) ska in gozdarji (z Jarishem in posledično nadučiteljem Čibejem na Gori). Batagelj torej k problemu smučanja na Slovenskem na klasičen kulturno zgodovinski način. Široko zgodovin0 smučanja kot 'kulturne prakse' vpenja v širši družbeni in geografski kontekst obravnavanega časa. Njegov pristop je obenem tudi izviren, saj primerljivega dela pri nas še ni. Kakorkoli, če povza memo avtorja: »Smučanje seje dokaza kot pomemben del gradnje in zrcaljenja (samo)podobe slovenstva«. Nedvomno ga je k smučariji kot osre dnji temi raziskovanja 'zapeljalo 1 njegovo delovanje v starosvetni skupm > ki jo je ustanovil njegov oče Marjan, J dr. Borut Batagelj potrdil tudi na pre stavitvi v pogovoru z voditeljico Zden Žigon. , Anže Petrič za zgodovino Sprejem za rekorderja Gradišče pri Vipavi, 28. decembra - Vipavski župan mag. Ivan Princes je v kampu Tura pripravil sprej^111 za balinarja Anžeta Petriča, ki je v paru z Alešem Borčnikom postavil svetovni rekord v enournem štam tnem zbijanju. Sprejema seje udeležilo veliko Anžetovih sokrajanov z Gradišča in prijateljev balinanj z zgornjega konca doline. PCupan ni mogel skriti vzhičenja M nad dosežkom, saj se le redke JKaVtako majhne občine, kot je vipavska, ponašajo s svetovnim rekorderjem: »Dosežek je vreden najvišjega občinskega priznanja,« je še dodal. »Če bo Anže potegnil za sabo še druge, bo treba balinišče pokriti,« je še obljubil. V kampu Tura je namreč tudi štiriste-zno balinišče, kjer ob primernem vremenu Petrič trenira, zaradi vse večjega zanimanja za balinanje pa so že dogradili manjšo tribuno. Anže se je zahvalil vsem, ki so ga prišli v Šiško spodbujat in ki mu tudi sicer stojijo ob strani ter napovedal, da bosta z Borčnikom (ki je seveda tudi prišel na Gradišče) na svetovnem prvenstvu v Feltrah že letos naskakovala sam vrh. Zbrani so si ogledali še posnetek enournega dogajanja v Ljubljani, ko je padel svetovni rekord. Čudili so se, kako lahko tako na pogled drobcena športnika zmoreta toliko energije in seveda koncentracije, da v 60 minutah opravita kar 643 metov in zadeneta 586 krogel (35 več od prejšnjega rekorda), pri čemer ni zanemarljivo, da sta pretekla skoraj po deset kilometrov vsak. Anzetu nedvomno pri tem Pu“ ° dejstvo, da se je (ob igrah z žogo) vel' 0 ukvarjal prav s tekom in kondicija P njem ni bila nikoli vprašanje. V ba 1 nanje je zašel sorazmerno pozno, ) prej pri klubu Podskala Vipava, pa hitr° opozoril nase in se preselil k Hrastu v Kobjeglavo. Že praktično v prvi sezon je na državnem prvenstvu osvojil četrt0 mesto v hitrostnem zbijanju in km ^ prejel tudi povabilo v reprezentanco 23 let, kjer sta se spoznala z BorčnikoU1 in tudi ujela. Zdaj sta soigralca priv0 e či ekipi hrvaške lise iz Buzeta. Rudi Love« Pet let družbe Trgo ABC d.o.o. Pogovor z glavnim direktorjem mag. Matjažem Avscem. S pravo mero optimizma do novih ciljev eptembra 2005 ste na predlog lastnika Modra linija holding V^prevzeli vodenje nove družbe ^rgo ABC d.o.o. To je bil za .vas novi ’Zziv. Kako ocenjujete sedaj to petletno °bdobje? Cilji, ki smo si jih z združitvijo obeh ^ružb zastavili, so v veliki meri danes doseženi, družba danes in vse že od leta 2007 posluje pozitivno ter v okvirih, ki omogočajo razvoj in rast. Osebno sem Zelo zadovoljen, saj smo skupaj s sode-Wi z družbo rasli. ^edno se ob združevanju družb Poraja vprašanje sinergijskih učinkov, kako je bilo s Trgo ABC? Skozi racionalizacijo podpornih služb '0 optimizacijo procesov smo znižali broške poslovanja. Združenje nam je omogočilo, da ima-'Uo v celotnem prostoru Primorske kot Pooblaščeni prodajalec in serviser vo-Renault, Nissan in Dacia najboljšo Pr°dajno mrežo. Imamo p.et poslovnih et>ot v Novi Gorici, Kopru, Ajdovščini, Tolminu in Postojni in dve poslovalnici v Luciji in Šempetru pri Gorici. Na območju Idrije in Logatca smo prisotni z aŠentom. S tem imajo naše stranke zagotovljeno večjo dostopnost do kakovo-stnega vzdrževanja svojih vozil. ^ slovenskem prostoru je Renault v°dilna blagovna znamka. Znotraj ''heže Renault Trgo ABC zaseda dru-§o mesto - da obdržite ta položaj je Potrebno gotovo delati na kakovostnih st°ritvah. Globalizacija trga prinesla svoje, stranke želijo imeti celostno ponudbo »od nakupa do ključa v roke«, družba Trgo ABC d.o.o. vse to zagotavlja. V naših servisnih delavnicah vozila vzdržujejo in popravljajo izobraženi mehaniki na sodobni diagnostični opremi in vrhunskem orodju. Kakovostni nadomestni deli ohranijo zmogljivost in zmanjšajo pogostnost servisnih pregledov. Naše avtoličarske delavnice izpolnjujejo ekološke zahteve in vse druge standarde, ki so potrebni, kar omogoča visoko opravljeno storitev za stranko. Razvili ste tudi nove produkte, primerne za fizične in pravne osebe, katere bi poudarili? Center rabljenih vozil, s široko ponudbo vozil različnih blagovnih znamk. Za fizične osebe je pomembna Kartica zaupanja Trgo ABC, nudi popuste na servisne storitve, ki skladno s starostjo vozil znašajo do 35%. Razvili smo dve storitvi za pravne osebe, Trgo ABC Mobil - poslovni najem vozila s celovito trešitvijo in Renault Pro+ center-gre za storitev »po meri« zahtev stranke. Pravnim osebam za njihove dejavnosti izpeljemo tudi predelavo gospodarskih vozil za različne dejavnosti, ki jih opravljajo. Verjetno vam sedanja lokacija PE Nova Gorica vseh teh dejavnosti ne omogoča, razmišljate o selitvi? Za gradnjo novega centra na novi lokaciji, tudi v Kromberku, imamo že urejeno vso dokumentacijo. Začetek gradnje predviden v letu 2011, kar pa je odvisno tudi od administrativnih postopkov in pogojev na trgu. Tigo ABC Tema najinega pogovora je družba Trgo ABC, ampak menim, da morava omeniti še dve družbi, s katerima ste povezani prek lastništva. Modra linija Holding ima v lasti tudi PRIMORSKI AVTOCENTER d.o.o., ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mercedes Benz, Fiat, Honda in Volvo ter Avtofin d.o.o., ki opravlja marketinške storitve in bo z 2011 dopolnil dejavnost s produktom Avtofin Rent - kratkoročni najemi vozil. Trgo ABC je tudi družbeno odgovorno podjetje. Res je. Kolikor nam finančna situacija dopušča vsako leto, namesto novoletnih daril, poskrbimo za tiste, ki potrebujejo pomoč in tako rešijo nek problem, ki bo za celotno skupnost pomenil zelo veliko. Letos smo skupaj z ostalimi poslovnimi partnerji predali Zdravstvenemu domu Piran novi Nissan Qashquai, ki že služi za potrebe nujne medicinske pomoči. Tudi v športu smo z vozili Renault smo sponzor rokometne ženske ekipe Krim Mercator, Rokometne zveze Slovenije in Rokometnega društva Izola, spodbujamo pa tudi druge športne dogodke vsaj v skupnostih, kjer smo prisotni z našimi poslovnimi enotami ali poslovalnicami. Vaša odgovornost do družbe se kaže tudi skozi poslovanje podjetja. Vaš mandat direktorja vam bo potekel leta 2015, kaj bi ob začetku novega leta še povedali bralkam/cem, poslovnim partnerjem, strankam in zaposlenim? Povedati moram, da mi je v veliko zadovoljstvo napredek zaposlenih v družbi Trgo ABC d.o.o., ki smo ga skupaj dosegli. Ves čas vlagamo v izobraževanje kadra, kar pomeni za vsakega tudi osebnostno rast. Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem na vseh področjih dela v naši družbi, saj smo skupaj dosegli večina zastavljenih načrtov v letih 2005 - 2010, in seveda pričakujem tako uresničevanje in sodelovanje tudi v bodoče. PR Gradnja večnamenske stavbe na Ustjah krajevnem prazniku na Ustjah, 8. avgusta lani, so ob blagoslovu koprskega pomožnega škofa dr. ^Rija Bizjaka slavnostno položili 'vogelni kamen nove hiše', za gradnjo večnamenskega objekta sredi emeljni kamen za novo zgradbo je v bistvu portal prejšnje stavbe na tem mestu. Ob obstoječi letnici 1853 so vklesali še letnico 2010 (kamen je oblikoval domači umetnik Silvo Fakuč). Kamen bodo kasneje vgradili v fasado. Tedaj so napovedali, da __ bodo stavbo gradili v dveh fazah - v pritličju bo večnamenski prostor, avtobusna čakalnica in prostor za telekomu- nikacijsko centralo ter čajna kuhinja in sanitarije, tudi za potrebe bližnje mrliške vežice. V nadstropju pa naj bi uredili stanovanje, ko bodo zagotovili denar. Sicer je bila naložba ocenjena na 120.000 evrov. Gradbeno podjetje Elita Nagode iz Žapuž z deli lepo napreduje in v kratkem bodo zalili prvo ploščo. Ušani pa so zdaj prišli na idejo, da bi bilo smiselno stavbo že zdaj dvigniti in pokriti in se ne zaustaviti pri prvi plošči. Seveda bi to zahtevalo dodatni denar, toda glede na dober volilni rezultat župana na Ustjah, domačini računajo na njegovo naklonjenost. rl, foto Boštjan Stopar Nova LB - Dobra zvezda V okviru dobrodelne akcije Dobra zvezda, ki poteka pod geslom 'Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd', je skupina NLB obiskala tudi vipavski Center starejših Pristan. to akcijo želijo izboljšati kakovost ^^bivanja v domovih za starejše in za ^#to so namenili kar 52.000 evrov, ki jih bodo razdelili med dvanajst domov starejših po celi Sloveniji. V prijetnem vzdušju in prisotnosti varovancev doma starejših je direktorju Centra Pristan Martinu Kopatinu ček v vrednosti 4000 evrov izročila direktorica novogoriške podružnice NLB Nevenka Gorjup. NLB je že v lanskem letu z podobno akcijo podprla otroške oddelke vseh slovenskih splošnih bolnišnic, s podobnimi dobrodelnimi akcijami pa bodo nada- ljevali tudi v prihodnje. Slovesnost v Vipavi so popestrili tudi Rdeči noski, klovni iz društva za pomoč trpečim in bolnim pod vodstvom Eve Škofič Maurer. Peterica simpatičnih klovnov je vsem razdelila rdeče noske in nas vse skupaj s pesmijo in nastopom nasmejala in spravila v dobro voljo. Še posebej pa je bilo lepo slišati prebivalce doma, ki so zelo pohvalili delo in osebje, ki zanje skrbi v vipavskem domu Pristan in jim tako lajša življenje in tegobe, ki jih s seboj nosi tretje življenjsko obdobje. Marjan Krpan NLB Naložba Vita Multi Z NLB Naložbo Vita Multi pridobite več! ’ Zakaj investirati v investicijski paket NLB Vita Dinamični delniški v okviru nove NLB Naložbe Vita Multi? Ker gre za naložbo v delnice iz panog z nadpovprečnim dolgoročnim potencialom, kot sta tehnologija in farmacija. V podskladu so delnice izdajateljev, ki ne sodijo med največje v svojih dejavnostih in ki na kapitalskih trgih še zdaleč niso rekli zadnje besede. Kljub ožji usmerjenosti je podsklad dobro razpršen, saj sredstva nalaga v izbrane panoge s sedežem v Evropi in Severni Ameriki. Kakšen donos lahko pričakujete? Najmanj 25 % donosa v primeru, da je donos podsklada NLB Skladi - Dinamični delniški na dan dospetja paketa pozitiven. Ob uspešnem poslovanju podsklada lahko vaše premoženje postane občutno večje. Potencialne donose prikazuje primer. Informativni primer izplačila ob dospetju investicijskega paketa NLB Skladi - Dinamični delniški nn -100% 100% 0,0 % 100,0 % -50 % 100% 12,5% 112,5% 0% 100% 25,0 % 125,0% 50% 100% 37,5 % 137,5 % 100% 100% 50,0 % 150,0% 150% 100% 62,5 % 162,5% Kaj še nudi NLB Naložba Vita Multi? • Življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije, • 100-odstolno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa, • za plačilo do 18.3,2011 tudi dodatni popust na neto vplačano premijo. „ Katere so osnovne značilnosti paketa NLB Vita Dinamični delniški? | Minimalna premija je 1.000 EUR, enkratna vplačila so možna od 1.2. do 18.3.2011, naložba pa § traja 10 let in 7 mesecev. c ju Zagotovite si zaščito v paket vloženih sredstev in varnost vaših najbližjih z življenjskim f zavarovanjem. • ; tr Ob sklenitvi vas v vseh NLB Poslovalnicah čaka uporabno darilce. ? Za več informacij se oglasite v NLB Poslovalnici Ajdovščina, Tovarniška cesta 1, tel.: 05 / 365 85 50. I NLB® Vita • Življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98 Zavarovanje trži in sklepa zavarovalno NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pn tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčta. NLB Naložba Vta Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vta Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec. V primeru nastanka zavarovalnega primera NLB Vta, življenjska zavarovalnica d.d. ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalne vsote. MNENJA Aleksander Lemut Marijan Božič Pogine naj pes, trgovec! (2) šSr%e pomnite, tovariši! Jesen leta ^■^2007 in medijski pogrom nad tr-%si®govci, ki ga je tedaj sprožil sam predsednik vlade in nam na tiskovni konferenci ostro grozil. Vlada je pač morala preusmeriti pozornost in najti dežurnega krivca za tedanje noro 'divjanje' cen. Zgodovina se po slabih štirih letih očitno ponavlja. Le da seje za velemojstra 'manipulacije' tokrat izkazal kmetijski minister Dejan Židan (SD) in v mali žep pospravil gospodarsko ministrico Darjo Radič (Zares), ki naj bi ščitila nas trgovce. Kakšen 'blef' in kako uspešen! Minister je napovedal sprejem zakona o limitiranju marž, čeprav je vsakemu osnovnošolcu jasno, da je to v nasprotju z evropsko zakonodajo prostega trga. Še ena preprosta 'laž' o enormnih, do 90 % maržah trgovcev in 'duh' je ušel iz steklenice. Krivec je bil znan, obsodba pa enoglasna. Ponedeljkovi rezultati ankete v Delu to nesporno potrjujejo. Kar 72 % anketiranih je prepričanih, da so krivci za sedanje podražitve izključno in samo trgovci! Če bi to bilo res, bi imeli še najmanjši problem. Žal so problemi težji, globlji in sistemski. Zaslužke trgovcev pa si lahko praktično vsak pogleda na Ajpes-u ali I-bonu, kjer so javno objavljene bilance praktično vseh slovenskih trgovcev. Zaslužki - marže zadnja leta padajo! Nesporno! Ni mogoče namreč spregledati, da med tremi največjimi trgovci na trgu (Mercator, Spar in Tuš) divja 'cenovna vojna'. In tu so še Hofer, Lidli in Eurospin - tri izjemno močne diskontne multinacionalke, ki pa že priznavajo, da jim na slovenskem trgu ni lahko. Več ali manj so vsi trije pričakovali, da jih bo slovenski trg pričakal odprtih rok, po tistem znanem: »Prišel, videl, zmagal«! Še zdaleč ne! Slovenija ima po primerjalnih podatkih največ m2 trgovskega prostora na prebivalca v EU, trgovski centri so novi in z najmodernejšo tehnologijo. Kvaliteta postrežbe - trgovske storitve je nadpovprečna, na policah so proizvodi vseh najboljših svetovnih proizvajalcev in seveda domače prehrambene industrije, ki je po kvaliteti v samem svetovnem vrhu. Vse to uvršča slovensko trgovino izjemno visoko. Tu pa je še slovenski 'kupec', ki je odličen poznavalec, navajen na kvalitetne proizvode in dobro postrežbo. Vsak dan je bolj osveščen in še kako loči 'seme od plevela'. Tudi po zadnjih raziskavah na nivoju Evropske unije so cene 'prehrane' v Sloveniji pod evropskim povprečjem. In tako cene, kot cene, niso problem. Problem je v tem, da so še veliko bolj pod evropskim povprečjem osebni prejemki prebivalstva. Po 'kmečko', vsi skupaj imamo 'mi-zerne' plače in penzije. Bodimo realni in samokritični! Eden od pomembnih vzrokov za sedanje probleme sega v že nekoliko oddaljeno leto 1999. To je bilo leto, ko nismo uvedli samo DDV, ampak so bile izsiljeni tudi 'količinski' rabati oziroma rabati vezani na velikost odvzema blaga pri proizva- jalcu. Dejstvo je, da le-ti v tistem trenutku niso zaslutili nevarnosti in so pristali na nova pravila igre. Posledice so bile, vsaj po mojem, katastrofalne! 'Najboljši sosed' je bil vsak dan večji in vedno večji so bili tudi njegovi količinski rabati. Manjša 'občinska' trgovska podjetja so začela padati kot 'zrele' hruške, propadla so na vsa novo nastala zasebna trgovska podjetja in propadli so skoraj vsi podeželski družinski trgovci po vaseh. Tu in tam je preživel kakšen 'poslednji' Mohikanec, kot je vipavska Farna. Toliko o posledicah, ki pa niso bile prav vse negativne. Na trgu je ostal 'veliki' Mercator in hitro rastoča Tuš in Spar. Boj za kupce in tržne deleže je objektivno nižal cene na policah in dolga leta 'blagodejno' vplival na nižanje inflacije v državi. Vendar je to preteklost! Vrag je odnesel šalo! Čeprav je objektivno in realno glavni vzrok za sedanje višanje cen stanje na svetovnih borzah, pa je sedanja situacija razkrila vse stranpoti in zablode slovenske 'kmetijske' politike. Le ta je bila dolga leta 'fevd' ene in iste (?) politične stranke. Politika je v celoti 'sesula' lastno oškrbo z hrano. Obdelavo ©hišnice je opustilo na deset tisoče ljudi. Saj se še spomnite, njiva koruze, da se je vzredilo 'pujska' ali dva in nekaj kokoši, za sveža domača 'jajčka'. Propadlo je tudi na tisoče malih in srednjih kmetij. Biti kmet ali obdelovati zemljo, je bilo in je v naši družbi manjvredno in zaničevano početje. Samooklicani 'agrarni' ekonomisti v Ljubljani pomembnosti lastne oskrbe še vedno niso spoznali. Slovenija pa je danes posledično popolnoma nepomemben proizvajalec hrane in ostaja dejstvo, da moramo veliko večino hrane za naše potrebe uvažati. Naravne katastrofe, suše, poplave, požari v Rusiji, odpiranje Kitajske in Indije, žitarice za proizvodnjo biodizla in še in še, so vzroki, da so cene na borzah 'poletele' v nebo. Cene prehrane se povečujejo povsod po Evropi in svetu ter ne samo pri nas. To je neizpodbitno dejstvo! Če je bila lani cena tone pšenice na borzi 145 € in je letos preko 300 €, je to več, kot še enkrat toliko. Za tretjino pa so 'poskočile' borzne cene olja, sladkorja, riža in večine ostalih osnovnih surovin. Recimo bobu bob. Odpreš internet, pogledaš stanje na svetovnih borzah surovin in se zgroziš ob dejstvu, da cene še vedno rastejo, da vrh še ni dosežen. Vlada in kmetijski minister mora reagirati, vendar argumentirano in strokovno, ne pa da si izmišlja dežurne krivce in grešne kozle. Zavihati bo potrebno 'rokave'. Kratkoročno z intervencijo na trgu, dolgoročno pa moramo iskati prave in sistemske rešitve v smeri bistveno večje lastne oskrbe s hrano, usklajenih cenovnih razmerij v celotni verigi in nenazadnje tudi v smeri ponovnega razvoja in odpiranju trgovin na podeželju. Hrana je in bo, poleg vode seveda, osnovni strateški proizvod, ki se ga ne 'kupi' v trgovini, ampak 'pridela' na polju. Dobro bi bilo, če bi to vedel vsaj naš kmetijski minister. Če se prodaš, se nimaš več... "■FlFer si s tem prodal tudi svoje mi-sli, svojo dušo, svoja usta in tudi jL%*voje besede. Usedel si se na prodajno polico in si na čelo nalepil listek s ceno. Ljudje se različno cenijo. Nekateri se prodajo za drobne usluge, drugi za denar, tretji za čast ali oblast, ali pa za oboje skupaj. V vsakem primeru postanejo in ostanejo le lastnina nekoga drugega. »Hlapci ste, za hlapce rojeni,« je bentil Ivan Cankar v svoji satirični drami. Nikjer na svetu ne more biti drugače. Te dni lahko cel svet spremlja silne proteste v Egiptu. V mestu s piramidami v ozadju Egipčani odstavljajo svojega 'faraona'. Kakšnih trideset let nazaj pa ga je prav ta isti narod postavil na svoj tron ter mu v roke potisni bič, katerega je odtlej dolga leta čutil na svojem hrbtu. Te dni mu je prekipelo. Bič vihtijo vedno le slabiči! Še najb°) tisti, ki so hlapci lastnim strastem d0 sti in oblasti. Ko gledam televizijske prenose razjar jenih množic na ulicah Kaira, se sprašu jem, koliko jih je pripravljeno vse veli e ideale o poštenosti in pravičnosti za vse ljudi prodati za prvim vogalom. Koliko njih se bo prilizovalo bodoči oblasti in bodo postale site vrane, ki lačni ne ver jamejo. Če se prodaš, se nimaš več. In ko se pa gredo trgovino vsi in so na policij se kupujejo ter prodajajo, je kaos in propa neizbežen. Redni zaslužek, stalna služba in lastno stanovanje Tegobe današnje mladine Slovenija, januar 2011 - Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Interstat sta po naročilu Urada RS za mladino v okviru priprav na oblikovanje Nacionalnega programa za mlade opravila obsežno raziskavo, s katero sta prišla do zanimivih ugotovitev o stanju mladih v Sloveniji. aziskava Mladina 2010, ki je llMr potekala pod vodstvom prof. nflk^hJvIirana Lavriča iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je vključevala številne vidike življenja mladih med 15. in 29. letom starosti: od medgeneracijskega sodelovanja, izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja in podjetništva, politične participacije, prostovoljnih dejavnosti, kulture in prostega časa, zdravja, ekonomskega položaja in stanovanjskih razmer, globalizacije in mobilnosti, do vrednot in vizij prihodnosti mladih. Raziskovalci ugotavljajo, da se je število mladih v Sloveniji V primerjavi z letom 2000 zmanjšalo za 11 %, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da lahko v naslednjem desetletju pričakujemo kar 20 odstotni upad. Podatki kažejo, da je na ravni srednjih šol splošno počutje mladih v šoli zelo dobro. Slovenija se lahko pohvali tudi z najnižjim deležem osipnikov v okviru držav EU27. Zdi se, da je do mladih izrazito prijazen tudi sistem visokega šolstva; delež študirajoče populacije med 20. in 24. letom starosti je v Sloveniji namreč daleč najvišji v okviru EU27. Takšna rast števila študentov pa sovpada z upadanjem deleža BDP namenjenega terciarnemu izobraževanju, kar poraja dvom o vsebinski kakovosti izobraževanja. Če na eni strani mladi izražajo zadovoljstvo s slovenskim izobraževalnim sistemom, pa na drugi strani izražajo precejšnje nezadovoljstvo s slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in potrebami trga dela. Poleg obsežnega in do mladih prijaznega sistema izobraževanja, se mladi v povprečju zelo dobro počutijo tudi v svojih izvornih družinah. Po nekaterih raziskavah so slovenski mladostniki v okviru EU27 med tistimi, ki imajo najboljše odnose s starši. Položaj mladih v Sloveniji lahko v veliki meri opredelimo s kombinacijo močnih družinskih podpor in dolge vključenosti v (sorazmerno socialno naravnan in prijazen) izobraževalni sistem na eni, in izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani. Stanje na trgu dela je za slovensko mladino v evropski primerjavi izrazito nepredvidljivo. Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deležu začasno zaposlenih mladih. Delež mladih z redno zaposlitvijo za nedoločen čas je v zadnjem desetletju izrazito upadel. V 29. letu starosti je leta 2000 takšno zaposlitev imelo približno 60%, leta 2010 pa le še 48% mladih. Še posebej zaskrbljujoče je hitro povečevanje števila brezposelnih diplomantov. Če je leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost^ da se mladostnik znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela. V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so slovenski mladi med tistimi, ki se v okviru EU27 najkasneje odseljujejo od staršev. Poleg neugodnih pogojev na trgu dela in dolgega obdobja izobraževanja, pripomorejo k takemu trendu predvsem sorazmerno ugodni pogoji bivanja pri starših in nizka pripravljenost mladih na prevzemanje tveganja revščine v zgodnjem obdobju ustvarjanja la- stnega gospodinjstva. Rezultati kažejo, da drU^ beni okvirji danes mladim v Sloveniji otežujejo, predvsem pa časovno odmikajo dosega nje ključnih mejnikov odraslo sti, kot so redna zaposlitev, o selitev od staršev in ustvarjanje lastne družine. Glede na opisano stanje dej stvo, da se je mnenje mladih 0 političnih elitah v zadnjem de setletju občutno poslabšalo >n je v letu 2010 izrazito negahv no, ne preseneča. Mladi izraža jo zelo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva 'n se v. primerjavi s povprečjem EU27 bistveno manj zanimaj0 za politiko in politično part' cipirajo. Vendar pa rezultat* raziskave tudi razbijajo nekaj stereotipov o pasivnosti in ne zainteresiranosti slovenske mladine za družbene zadeve. Med mladimi se na mreč krepi protestni potencial in udej stvovanje v individualiziranih oblika politične participacije, predvsem tisti ki so povezane z informacijsko tehn° logijo. Proti tezi o družbeni apatično sti mladih govori tudi ugotovitev, da je slovenska mladina vedno bolj aktivna na področju prostovoljstva. V širšem smislu bi torej težko govorili o spl°*nl nezainteresiranosti mladih za družbene zadeve, vsekakor pa se kaže zelo nizka stopnja zaupanja v aktualne politične strukture. Kljub časovnim zamikom, negot0 vostim in težavam z vstopanjem v o raslost, ostajajo mladi v Sloveniji gle e osebne prihodnosti približno enako °P timistični, kot so bili pred petnajstim1 leti. Vendar tudi optimizem, značilen za obdobje mladosti, ni preprečil občut a nelagodja, ki mlade preplavlja ob mis1 na pomanjkanje denarja, stanovanjs problematiko in negotovost glede zap° slovanja, ki predstavljajo realnost dana šnje mladine. .. Zadeve bo (vsaj na nacionalni ravni reševal nacionalni program za mlade, bo v letošnjem letu sprejet v Državnem zboru. Istočasno se pa moramo zaveda da vseh težav povezanih z odraščanjem’ ne more reševati država, ampak je veli takšnih, ki jih lahko rešuje lokalna sku pnost. Tudi aktivnosti ajdovske mladine bodo v letu 2011 usmerjene v podajan) predlogov za reševanje stanovanjskeg in zaposlitvenega problema v a)d°v , , v. . občim. Novoletna zabava na Colu Veseli december December v Domu starejših občanov je bil tudi letos nadvse pester in zares vesel. Že na začetku meseca nas je obiskal Miklavž, ki je imel za vsakega drobno pozornost. Oskrbovanci so dobili pomaranče in čokoladnega miklavža. Col, 26. decembra 2010 -Trillek, društvo za ohranitev starih običa-Jsv, je pripravilo tradicionalno zabavno - glasbeno prireditev pred lovim letom. Rdeča nit dveurnega programa so bile šaljive zgodbice in skeči, s katerimi je organizator razveselil več kot 500 obisko-valcev. e več kot dve desetletji je zadnje nedeljsko popoldne starega leta na Colu rezervirano za smeh in Stasbo. Društvo Trillek, ki tudi sicer skr-^ za popestritev tovrstnega dogajanja, ie program prepletlo z nekaterimi ak-tllalnimi temami in na humoren način °švrknilo aktualne družbeno - politične ^godke. Tako so se na odru predstavili tajkuni, svoja vrata je odprla odvetniška Pisarna ... Premierni nastop je dočakala ^va domača vokalna zasedba, predsta-vili so tudi dve skladbi, ki sta nastali v društveni produkciji... Prvič se je na tem koncu Slovenije predstavil ansambel Sicer. Po običaju se je na odru pojavila še atrakcija večera, legendarna zasedba Trofenfeld jazz band s številnimi gosti in atraktivnim zaključkom ... Tradicionalno priznanje Colska gartroža je za svoj glasbeni opus prejel eolski rojak, skladatelj sakralne in posvetne glasbe Jože Trošt, ki pa ga je slabo vreme zadržalo v Ljubljapi. sš V petek 17. decembra so naš dom obiskali delavci Karitas in naše stanovalce obdarili z drobno pozornostjo ter jim prinesli košček življenja, ki diha izven naše hiše. Glasbe v domu ni manjkalo, saj je za pestro glasbeno dopoldne poskrbel najstarejši slovesnki DJ Ignac Stibilj. Vipavski vrabčki, pevski zbor, ki deluje v naši hiši je združil moči z zborom voditeljic skupin za samopomoč. Za božič smo gostili skupino Vsakič drugače. Seveda smo postavili jaslice - skavtom iz stega Ajdovščina - Šturje se iskreno zahvaljujemo, da so nam v tej hudi zimi nabrali mah. domu starejših na Gradišču pri Prvačini vsako leto decembra priredijo - tudi letos smo se je z veseljem udeležili. 'Sindikalno' silvestrovanje smo zaposleni v domu opravili že 10. decembra v ajdovskem hotelu, 15. decembra pa je bila osrednja novoletna zabava za stanovalce doma. Začeli smo že ob 17. uri in zabavo s plesom končali pozno zvečer. Dan so nam popestrili otroci iz Osnovne šole Ajdovščina, ki plešejo ljudske plese, mlada muzikanta Alen in Nikolaj ter gospa Marinka s svojo poetično dušo in prigodami iz svojega življenja. Zapel je hišni zbor pod vodstvom gospe Nives, za plesno glasbo pa je potem poskrbel še glasbenik Igor Hodak. Ob dobri hra- Pristan Vipava, vse najboljše za rojstni dan! Vipava, 21. januarja 2011 - Center starejših Pristan Vipava je praznoval prvi rojstni dan. Minilo je točno leto dni, odkar smo zaposleni v Center prvič stopili skupaj - kot ekipa, ki je bila izbrana, da poskrbi za dobrobit stanovalcev. Prvi stanovalec seje vselil 5. februarja in sledili so mu še mnogi. to pripomore k prijetnemu vzdušju ter razumevanju in spoštovanju med nami. Tako kot je v interesu vsake delovne organizacije, je tudi pri nas - da zaposleni optimalno opravljamo svoje delo, smo zanj motivirani in zadovoljni. K pozitivni delovni klimi prav gotovo pripomorejo tudi srečanja izven delovnega časa, na katerih vlada še posebej sproščeno in veselo vzdušje. Vse od odprtja se trudimo, da bi oskrbo kar najbolj približali potrebam in željam naših stanovalcev in njihovih svojcev ter da bi se pri nas vedno počutili dobrodošli. In prav to si želimo doseči tudi v prihodnjih letih in potrudili se bomo, da nam bo uspelo. ajbolj ponosni smo na zaupanje, ki nam ga izkazujejo stanovalci in njihovi svojci. O tem govorijo ankete, ki smo jih izvedli in v katerih nas ocenjujejo kot ustanovo, ki bi jo priporočili svojim prijateljem in ki ji zaupajo. Hvaležni smo za vse pohvale, predloge in pripombe, ki so za nas zelo dragocene, ter nam pomenijo hkrati potrditev in vzpodbudo za nadalnje delo. Prav na njihovi podlagi lahko marsikaj popravimo in izboljšamo. Vsak dan se trudimo z novimi idejami; postavljanjem vedno višjih standardov in prijaznostjo do stanovalcev zgraditi vezi, ki obrodijo zadovoljstvo in zaupanje na obeh straneh. Seveda ni pomembno samo zadovoljstvo in zaupanje med zaposlenimi in stanovalci, temveč tudi med samimi zaposlenimi. V Centru starejših Pristan smo zaposleni večinoma mladi, saj znaša povprečna starost 36 let. Morda prav Mojca Trdan, dipl. del.ter Poklon Mauriju in Rustji Maja na tekmovanje v Bratislavo Pevci zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine so se sešli na občnem zboru in ocenili, da je za njimi pestro leto. Čeprav niso sodelovali na kakšnem tekmovanju ali daljši turneji po tujini, so zabeležili veliko število nastopov, »ravno pravšnje, da smo koncerte opravili dovolj samozavestno,« je v poročilu dejal predsednik Franc Kodre. ^diko časa so prebili tudi na sne-m# manjih za novo ploščo, tokrat s ™ sakralno vsebino. Za ploščo s cerkveno glasbo, ki je tik pred izzidom, so se v zboru odločili kot logično posledico tekmovanja na Malti, kjer so si pripeli zlato plaketo. Tedaj je zborovodja Matjaž Šček pripravil program cerkvene glasbe iz različnih stilnih obdobji in celo iz različnih liturgij (katoliške, protestantske in pravoslavne). Škoda bi bila, da bi te tekmovalne skladbe odšle sčasoma v pozabo (vse so bile pri nas prvič izvedene). Toda za zgoščenko jih je bilo premalo, zato so program razširili z nekaterimi pri nas priljubljenimi skladbami. Svojevrstna posebnost zgoščenke pa je še krstna izvedba Maše za pokojne Štefana Maurija, ki so jo kosovelovci posneli že pred leti v cerkvi na Colu (in kasneje sodelovali tudi pri snemanju glasbenega filma z enakim naslovom). »Poleg stilske raznovrstnosti so na zgoščenki prisotne tudi različnosti zvoka iz kar treh cerkva, na Colu, v Vrhpolju in Logu pri Vipavi,« je dodal Matjaž Šček. Programsko je bilo leto zelo raznoliko, saj so kosovelovci z domoljubno in partizansko pesmijo letos sodelovali na številnih proslavah ob pomembnih jubilejih - so pač en od redkih moških zborov, ki še goji oziroma obvlada tudi to zvrst petja. Na 'klasičnih' koncertih pa so najbolj uspelim skladbam s plošče, ki so jo pred časom posvetili dvema primorskima skladateljema (Jerebu in Prelovcu), dodali še osvežene skladbe iz 'železne' zakladnice zbora. »Prav celovečerni koncerti so potrdili, da zbor kakovostno še raste, kar je nedvomno zasluga dirigenta Matjaža Ščeka. Zbor je uspel pritegniti kar nekaj mladih pevcev, pa tudi udeležba na vajah je s 85 odstotki za ljubiteljske zbore kar zgledna,« je bil z opravljenim zadovoljen Kodre. Toda na vajah bo treba v novem letu še krepko bolj zavihati rokave, saj je vodstvo zastavilo ambiciozen program. Dobre izkušnje s cerkveno glasbo so zbor vzpodbudile, da se bo konec maja udeležil tekmovanja v Bratislavi. Poleg tega bodo posneli še nekaj skladb avškega skladatelja Štefana Maurija za zgoščenko, ki bo izšla ob njegovi 80 - letnici. Vneto pa že vadijo cikel skladb domačega skladatelja in pesnika Mirana Rustje, ki jih je posvetil prav kosovelovcem. Prva je krstno izvedbo doživela že na letošnji medobčinski reviji. Hkrati pa se nezadržno bliža tudi 70 - letnica zbora, ki bi jo radi obeležili zares spektakularno - s koncerti na pomembnih postajah na poti zbora -od ustanovitve v taboriščih severne Afrike (leta 1942), preko Barija,, Visa, do Beograda in celo Pariza (versajska pogodba 1947) ter seveda vrnitve v Ajdovščino, kjer na bi bila osrednja slovesnost s krstno izvedbo kantate, napisane po'sebej v ta namen. Občni zbor je bil hkrati tudi volilni -pevci so predsedniku Francu Kodretu, podpredsedniku Marjanu Velikonji in tajniku Alešu Kogoju namenili nov štiriletni mandat, upravni odbor pa precej pomladili. Občni zbor je bil tudi primerna priložnost, da so se kosovelovci 'v pesmi in besedi' zahvalili Radu Likarju, ki je v zboru neprekinjeno prepeval kar 46 let. Rudi Lovec Knjižni prvenec Morlana Sare Puc Ajdovščina, 25. januarja 2011 - V Lavričevi knjižnici je bila predstavitev knjižnega prvenca Sare Puc, učenke 8. razreda eolske šole, doma iz Podkraja. Knjiga nosi naslov Morlana, kar je v Sarini domišljiji čudežni otok. ^^^rvo predstavitev svojega knjižne-H^rga prvenca je Sara Puc doživela Mm že na matični šoli v okviru prireditev Ta veseli dan kulture v začetku decembra. Izid knjige tako mlade pisateljice ni mačji kašelj, so menili na eolski šoli, in se odločili, da dogodek primerno obeležijo. Na zasneženi petkov večer so sorodniki, znanci, prijatelji in učitelji v šoli spremljali program, ki so ga oblikovali učenke in učenci dramskega krožka pod mentorstvom Nives Bratina Furlan in Ane Furlan - seveda je bila rdeča nit Morlana - z branimi, odigranimi in slikovno ter glasbeno podprtimi odlomki knjige. Podobna je bila predstavitev tudi v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, kjer smo izvedeli še, da je Sara s svojim pisanjem že lani opozorila nase, saj je zmagala na literarnem natečaju Beli zaklad nanoških planin, ki ga je razpisala prav ajdovska knjižnica. Sara, ki zase pravi, da zelo rada bere in uživa v vodi in na snegu, morda na prvi pogled deluje nekoliko zadržano, je pa sicer dovolj odločna, da je že kot osmošolka prišla do svoje prve knjige. Predvsem pa ji ne manjka domišljije in volje do pisanja ... Literarni čut je verjetno podedovala po očetu Marku, saj je njen mentor in učitelj slovenščine na eolski šoli Franc Černigoj v arhivskih izvodih šolskega glasila Javorjev list odkril Markove prispevke. Hčerko v literarnih prizadevanjih podpira tudi mama Nadja, ki je na predstavitvi poskrbela tudi za sladko 'logistično' podporo. rl Kulturni večer v ^^enski odbor OO SDS Ajdovščina Je v soboto, 22. januarja 2011, v ifcrfpočastitev bližajočega se kulturnega praznika v Domu krajanov Ajdovščina organiziral kulturni večer. S svojimi liričnimi in proznimi stvaritvami so ga oblikovale članice krožka ustvarjalnega pisanja, pod mentorstvom prof. Ivane Slamič, s plesnimi koreografijami pa so ga dopolnile in popestrile članice plesne skupine Ajda’ pod mentorstvom Elis Stojko Saliu. Obe skupini delujeta v okviru društva M°st - Univerze za tretje življensko obdobje' Uradnemu delu, ki nikogar od prisotIJ* ni pustil ravnodušnega, je ob domač dobrotah sledil še prijeten klepet. Slava vojvodine Kranjske Predstavitev v Pilonovi galeriji Ajdovščina, 26. januarja - Slava vojvodine Kranjske je delo nepre' cenljive vrednosti. Z njo je Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju na evropski zemljevid postavil majhno deželo Kranjsko. ■ ziku (leta 1689), je eden od sim-^^^bolov slovenstva, najpomembnejše znanstveno in umetniško delo naše preteklosti. Toda šele po tristo in več letih je Valvasorjeva mojstrovina doživela celovit prevod. Doslej smo v slovenščini namreč poznali le del obsežnega opusa, ki v izvirniku šteje 4500 strani velikega formata v petnajstih knjigah, vezanih v štirih delih, ponaša pa se še s 528 bakrorezi in ima 24 prilog. Pilonova galerija Ajdovščina in Lavričeva knjižnica Ajdovščina sta skupaj gostili predstavitev nove slovenske izdaje in tako je polna galerija z zanimanjem prisluhnila prevajalcema prof. Božidarju Debenjaku in Primožu Debenjaku, uredniku in vodji projek- ta Tomažu Čeču ter strokovnjakinj1 za antikvarno gradivo Stanki Golo Obiskovalci so dobili okviren vpogl® v vsebine (iz zgodovine, geografije, top0 grafije, medicine, etnologije, biolog1)®’ geologije in drugih ved), pa tudi o paste prevajanja iz starega nemškega jezika in zanimivih izkušnjah ob spoznavanju Janeza Vajkarda Valvasorja in njegoveg3 širokega znanja. Obsežnosti navkljub p3 Slava ni suhoparna enciklopedija, P ^ pa osebna izpoved, tudi hudomušna napeta, toda vseskozi znanstvena. V Pilonovi galeriji bosta do konca ® bruarja 2011 razstavljena L in 2-prevoda v meščanski in bibliofilsK daji, na dan predstavitve pa je Lavriče^3 knjižnica razstavila vse publikacij Valvasorja in o Valvasorju, ki jih hran^ m« ^eja in Ivo Bavčar - silvestrska zlatoporočenca Klub krščanskih izobražencev Iz Avstralije na zlato poroko v Ajdovščino zadnji dan daljnega leta 1960 sta se v Ajdovščini vzela Doroteja Pecelj in Ivo Bavčar. Natanko 50 let pozneje sta Bavčarjeva v cerkvi Sv-Janeza Krstnika zaobljubo ponovila. Zlata poroka pač, a se v njej shiva zanimiva življenjska zgodba. nfffeja in Ivo namreč že skoraj pol I stoletja živita v Avstraliji. Kmalu •Hb po silvestrski poroki sta mlado-P^očenca z ladjo odpotovala v deželo kengurujev. Danes 81 - letni Ivo je bil tedaj že dobro desetletje v Avstraliji, kamor je po vojni vihri sledil staršema ^fančiški in Ivanu. Toda mučilo ga je kudo domotožje in se je odločil obiskati Sv°j rodni kraj, pri čemer je imel v mi-sUh tudi resno zvezo s slovenskim dekletom. In res, iskrica je preskočila, ko Se je po maši skupina cerkvenih pevk (»led njimi je bila tudi Teja) oglasila pri Ivovi teti v ajdovskih 'gasah'. Teja sicer *2haja iz številčne družine Brecljevih, ki ie tedaj stanovala v delavskih blokih na tovarniški ulici (v t. i. Fabrških hišah). ‘Za deset let,« sta načrtovala, ko sta Pakirala kovčke za Avstralijo - pa sta °stala za vedno. Na največje avstralsko ^esto Sydney ju vežejo trije otroci in ttirje vnuki. Se pa pogosto vračata v ro-dflo Ajdovščino in zato sta tudi zlato po-r°ko sklenila obhajati v ajdovski cerkvi, s celo družino, tudi vnuki. Žal je sinu ^°gdanu hujša poškodba kolena pre-Prečila naporno pot v domovino staršev, Zato pa sta prišli hčerki Mirjam in Judita z družinama. Prvorojenka Mirjam je na ftvju celo nosila originalno poročno “kleko svoje matere (ki je tedaj tudi doda mesto med prtljago). Cerkveni obred je na zadnji dan sta-tega leta, ob imenitnem petju prav za to Priložnost okrepljenega cerkvene- ga pevskega zbora, vodil ajdovski župnik Alojz Milharčič, ob somaševanju patrov Francija Seničarja in Lovrenca Anžela, frančiškanov iz Kamnika, ki sta pred leti tudi službovala v slovenskem verskem središču Merrylands v Sydneyu. Zakonca Bavčar sta namreč med najmočnejšimi stebri slovenske verske skupnosti v največjem avstralskem mestu. Dobila sta tudi posebno priznanje za prostovoljca leta 2009, saj redno sodelujeta pri vseh dejavnostih v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu, v molitveni skupini, pri organizaciji raznih slovesnosti, že dolgo sta zadolžena za krašenje cerkve in dvorane, Teja pa po potrebi poprime tudi z kuhalnico v cerkveni kuhinji. Pri cerkvenih svečanostih sodeluje cela družina, tudi že vnuki. Flčerki sta prepevali na koru, Mirjam je po potrebi celo sedla za orgle. Vneta pevka v cerkvenem zboru je bila seveda tudi Teja, dokler ji je služil glas. Skoraj štiri desetletja pa Bavčarjeva spremljata patre k službi božji v Newcastlu, Ivo je za šoferja, Teja pa bere berila in prošnje. Ivo je prva leta delal po gozdovih zahodne Avstralije, potem pa si je služil kruh v tiskarni. Teja je bila v začetku zaposlena v nekem tekstilnem podjetju, kasneje pa je ostala doma in skrbela za otroke. Vseskozi sta Bavčarjeva dejavna v slovenskih društvih in z veseljem odpreta svoja vrata gostom iz svoje rodne dežele. Tudi ob lanskem gostovanju okteta Castrum iz Ajdovščine sta pevce spremljala prav na vseh nastopih v Sydneyu in hvaležno sprejemala vse novice o sorodnikih in znancih iz domačega kraja. Zato so ajdovski pevci živahna zlatoporočenca po maši presenetili z venčkom napitnic in sicer med slavnostnim kosilom na kmečkem turizmom na Brjah, kjer je vesela družba tudi dočakala novo leto. Rudi Lovec Jubilejni adventni večeri Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina in Karitas vipavske dekanije sta v Škofijski gimnaziji Vipava izpeljala jubilejne, že 20. tradicionalne Adventne večere. “STzredno slabe vremenske razmere so ■ sicer preprečile izvedbo prvega ve-JLčera, ko bi bil gost gledališki igralec Gregor Čušin z monodramo 'Jona, besni prerok'. Gost drugega večera je bil dr. Vinko Potočnik - izredni profesor na Teološki fakulteti. Spregovoril je na temo: »Nosite bremena drugih«. Po letu evharistije je letos v cerkvi na slovenskem leto dobrodelnosti in solidarnosti. Danes je na svetu 1,02 milijarde lačnih ljudi ter 300 tisoč ljudi žrtev trgovine. Najbolj ogrožene skupine so starejši, otroci, ženske, kronični bolniki, invalidi in brezdomci. Pri nas je več kot sto tisoč brezposelnih, velika je stopnja vseh vrst zasvojenosti. Premalo je medsebojnega zaupanja in zavedanja, daje naš krščanski Bog - Bog ljubezni. Naloga vsakega kristjana je, da tako' ljubezen uresničuje skozi telesna in duhovna dela usmiljenja. Gost tretjega adventnega večera je bil dr. Drago Čepar (na fotografiji), ki nam je iz dvajsetletnih lastnih izkušnjah predstavil temo 'Vera med javnostjo in zasebnostjo'. Spraševal se je: »Kaj je zasebno in kaj je javno?« Zasebnost je vrednota, pravica, dobrina, je nekaj pozitivnega. Slovenska ustava omogoča svobodno izpovedovanje vere v javnem in zasebnem življenju. Zatajitev je nasprotje javnega priznanja. Koliko sem v izpovedovanju vere res svoboden, je odvisno od svobode mojega srca. Če bomo samo nekaj slišanega znali prenesti v naše življenje in ga v tej smeri poskušali oblikovati in spreminjati, sta oba večera dosegla svoj namen. Niko Učen Božični koncert v Vrtovinu Vrtovin, 25. decembra 2010 - Na božični dan, tako kot pastirji, zbrani ob novorojenem Jezusu, smo se tudi mi zbrali v cerkvi Marije vnebovzete, da slišimo veselo sporočilo v božičnih pesmih kar treh zborov - Moškega pevskega zbora Janez Svetokriški, Dekliškega pevskega zbora Sv. Mihaela Kamnje in domačega Moškega pevskega zbora Vinograd. ‘■Prevci zbora Janez Svetokriški pod ||LjFvodstvom Petra Vidriha so zbra-JL ni iz cele Vipavske doline, največ pa iz okolice Vipavskega Križa, kjer so jim zatočišče ponudili bratje kapucini. Njihov repertoar so v glavnem cerkvene pesmi, radi pa zapojejo tudi narodne. Dekliški pevski zbor Sv. Mihaela Kamnje, pod vodstvom Nevenke Lozar, ki vodi tudi župnijski otroški zbor, šteje 10 deklet in skupaj prepevajo že štiri leta. Mladost in izbrani repertoar dajeta njihovim pesmim poseben čar. Zbor je na orglah spremljal Klemen Lozar. Za zaključek se je predstavil domači moški pevski zbor Vinograd. Štiri leta nazaj so se prvič zbrali in kot se za ime spodobi, so v hramu polni volje in želje kovali prve načrte za prihodnost. Sestava se je od prvotne nekoliko spremenila, celo nežnejši spol so povabili v svojo sredo. Z nastopi na Primorska poje, Naši zbori pojo in različnih prireditvah tako v domačem kraju kot izven njega so si nabrali kar nekaj izkušenj, tako da je prvotna trema nekako pošla, je pa še zmerom prisotna. Z novim vodjem, Petrom Vidrihom, imajo kar nekaj izzivov. In eden od teh izzivov je bil tudi božični koncert, ki so ga skupaj v vabljenima zboroma, pripravili, da so nam polepšali božični čas. V letošnjem letu se nam je pridružil tudi naš novi dušni pastir, gospod Rafko Klemenčič, krasen tenorist, katerega bi si želeli v zboru. Zaradi obilice dela in zadolžitev s svojimi farani pa tega ne zmore. Za konec pa so obiskovalke in obiskovalci skupaj z zbori zapeli Grubarjevo Sveto noč. Ta pesem je obudila spomine na lepe trenutke, na trenutke, ki so nam sveti. JC, foto Nevenka G. Toyota Auris. Za začetek ga odpeljite do 2.400 EUR ugodneje... V 2011 vas Toyota zapelje z ugodnostmi! Poleg izjemne finančne ponudbe vam sedaj ob nakupu Aurisa podarimo še enoletno brezplačno kasko zavarovanje.* Obiščite nas v Toyotinih salonih in se pripravite na razloge za zadovoljstvo. uiuiuj.tov/ota.si AVTO SELEC! Industrijska cesta 9, Kromberk, Nova Gorica (05)330 60 70 ... KASKO ZAVAROVANJE* 5-LETNA GARANCIJA* ZELENI MOTOR LETA 2010 poraba goriva: 3,8 -6,61/100 km; emisije CO; 89-153 g/km * velja ob nakupu s financiranjem Toyota kredit&leasing * §m a Today Tomorroui Toyota ....nssiit M1ABINSK! CENTER AiDOVttiNA H'l Z f) n-L A D-l H ZIMSKE POČITNICE 2011 BORDANJE & SMUČANJE V ZONCOLANU TOREK 22. FEBRUAR 2011 Z MC HIŠA MLADIH NA BORDANJE IN SMUČANJE VZONCOLAN! TOREK 22. FEBRUAR 2011 MC Hiša Mladih in TA Marco Polo, vabita vse, v torek, 22. februarja (zimske počitnice 2011) na Bordarsko & Smučarski dan v italijansko smučarsko središče Zoncolan. Štart avtobusa ob 06. uri, iz ajdovske avtobusne postaje, vožnja do Zoncolana, nato prosto smučanje. Odhod domov v popoldanskih urah, prihod v Ajdovščino okrog 20. ure. CENA; 32 eur Cena vključuje; prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, celodnevna smučarska vozovnica, skupno nezgodno zavarovanje potnikov, spremstvo in organizacija izleta. INFOIN PRIJAVE; do petka, 18. februarja emajl; mc.hLsamladih(ž)gmail.eom tel; 368-93-83 / (M1-945-392 'deifc 10/ , aj' /OT .ustvaril :nanjf .*•»- ,— - —a. NAPOVEDNIK LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA V februarju pričenjamo s tečaji: • ANGLEŠČINA - nadaljevalni • ŠPANŠČINA - začetni • NEMŠČINA - nadaljevalni . FRANCOŠČINA - začetni • Usposabljanje za življenjsko uspešnost -IZZIVI PODEŽELJA (brezplačno) • Usposabljanje za življenjsko uspešnost -MOST DO IZOBRAZBE (brezplačno) Program PUM V okviru programa PUM dnevno potekajo različne brezplačne delavnice za mlade. V februarju vabimo vse zainteresirane, da se pridružijo PUMovcem na sledečih delavnicah od lOh do 12h: 01. 02. 2011 - Risanje predmeta, ki ga ne vidim, temveč občutim 02. 02. 2011 - Izvajanje eksperimentov z vodo 04. 02. 2011 - Kako tujci vidijo nas - Slovence 07. 02. 2011 - France Prešeren in kulturni dan 09. 02. 2011 - Tudi mladi znamo kuhati - L del 11. 02. 2011 - Opazovanje videospotov in kritično ocenjevanje medijev 15. 02. 2011 - Zakaj Valentinovo in ne gregorjevo? 16. 02. 2011 - Tudi mladi znamo kuhati -2. del 17. 02. 2011 - Naučimo se šivati Prijave na mobitel: 051 419 119 ali telefon: 05/368 0508 Razstava Vabimo vas na ogled razstave pletenih izdelkov, ki so nastali v okviru študijskega krožka Pletemo skupaj. Razstava je na ogled v Mercator centru Ajdovščina od 1. 2. do 4. 2. 2011. Napovedujemo • ANGLEŠČINA - začetni več ... « Usposabljanje za življenjsko uspešnost -Moj korak (brezplačno) • Izdelovanje nakita iz gline • Zeliščna lekarna • Osnove lončarstva • Družinsko drevo • Krojenje in šivanje • Klasična ročna masaža • Tečaj ličenja Rok za pisni izpit iz slovenščine za tujce na osnovni ravni: • 6. 4. 2011 • 8.6.2011 Formalno izobraževanje Vabimo vas na informativni dan za novo šolsko leto, ki bo v sredo, 2. februarja 2011, med 8.00 in 18.00 uro, v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina, Cesta 5. maja 14. Predstavili vam bomo programe: Osnovna šola za odrasle, Administrator, Trgovec, Gastronomske in hotelske storitve, Gastronomija in turizem, Gastronomija in Ekonomski tehnik, NPK Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu. Novo!! Pripravljamo programe za pridobitev izobrazbe in pridobitev usposobljenosti za delo na področju osebne nege in okoljevarstva. Še je čas za vpis v sledeče programe formalnega izobraževanja: • Osnovno šolo za odrasle • Poklicna šola: program trgovec • Srednješolski program: ekonomski tehnik Za dodatne informacije in informativne prijave pokličite Heleno na tel. 366 4753 ali 366 4750. Zbiramo prijave za brezplačne programe: • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe, • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Jaz in moje delovno mesto, • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Beremo in pišemo skupaj, • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moj korak, • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Razgibajmo življenje z učenjem, • Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Knjige so zame, • Branje za znanje, branje za zabavo, «Računalniško digitalno opismenjevanje. Več informacij o programih lahko dobite na naši spletni strani www.lu-ajdovscina.si ali na telefon 05-3664 750. PONUDIMO O O X A S l I M KAKOVOSTNO 20«XA2lVANJ{ Za učenje ni nikoli prepozno. Dobimo se na Ljudski univerzi Ajdovščina. Vrtec Vrhpolje Sadje na rojstni dan prežene vse zle sile stran Rojstni dan je osebni praznik, ki ga posameznik proslavlja ob obletnicah na dan svojega rojstva. Je najbolj razširjen osebni praznik v mnogih kulturah, čeprav v nekaterih kulturah in religijah včasih ne sovpada z dejanskim dnem rojstva. ^^konavadi ga praznujemo v družini B^ali med prijatelji. Poleg prijetnih JL želja slavljenec navadno dobi tudi darilo in se posladka z rojstnodnevno torto. Po izročilu naj bi se rojstnodnev- na praznovanja začela v Evropi in sicer naj bi bili slavljenci najbolj dovzetni za obiske zlih sil prav na njihov rojstni dan, zato se ob slavljencu zbere cela družina in prijatelji, da zle duhove z veseljem in praznovanjem preženejo in tako obvar-jujejo slavljenca ter mu za naprej podarijo prijazne misli in želje. Prav gotovo je ponekod torta vrhunec rojstnega dne in vsak otrok čaka obiske, s katerimi se lahko poveseli, upihne svečke in se posladka. V našem vrtcu smo se odločili za malo drugačno praznovanje, saj imajo današnji otroci sladkarij dovolj (preveč) in zato smo rojstnodnevno zabavo malo priredili bolj zdravemu načinu posladkanja. Vsi otroci v našem vrtcu praznujejo rojstni dan na dejanski dan rojstva (poleti rojeni otroci pa v juniju pred zaključkom šolskega leta). Praznovanje obelodanimo na plakatu pred skupino in napišemo, da starejši - palčki ta dan praznujemo rojstni dan tega ali onega otroka. Vsak otrok, ki praznuje, je deležen rojstnodnevnega praznovanja s provizorično torto iz papirja, na kateri so svečke, ki jih seveda ob osebni želji upihne, skupina mu/ji zapoje pesmice, posladkamo pa se na zdrav način s sadnimi nabodalci na lesenih ježkih, saj se nam je zdelo sladkanje s sladkarijami nesmiselno, nezdravo in izpeto. Namesto prinašanja sladkarij slavljenec prinese v vrtec igračo, ki jo podari skupini za skupno igro, otroci pa mu/ji narišejo na risbice svoje portrete, iz ka' terih nastane plakat (hišica), ki jo nato slavljenec odnese domov. Poleg tega pa za darilo dobi še ljubkovalno igračo palčka (saj je ime skupine palčki), s katero lahko spi. Otroci iz skupine polžki (starost otrok je od enega do treh let) praznujemo rojstne dneve na podoben način kot otroci iz starejše skupine palčkov (kjer je sta' rost otrok od treh do šestih let). Plakat z imenom otroka, ki praznuje, se obesi na vrata igralnice in tako je vsem obiskovalcem vrtca na vpogled, kdo praznuj6 rojstni dan. Slavljenca/-ko ob provizorični torti iz stiroporja z ustreznim številom svečk fotografiramo in mu zapojemo toliko pesmi, kot je dopolnil let. Vsekakor pa ne izpustimo pesmi se najboljše zate’ in ne pozabimo na vošči- lo. Otroke tudi navajamo na primem0 rokovanje in očesni stik s slavljencem-Tudi polžki skrbimo za zdrav n®čin praznovanja. Posladkamo se s sadjem in se navajamo na zdrav način prehra njevanja. Ravno tako pri polžkih slavij6 nec prinese v vrtec eno igračo, ki nam ostane v vrtcu, mi pa jo/ga obdarimo z mehko blazino, na kateri je prišit otm kov znak - enak, kot ga ima v garderobi-Opažamo, da so tovrstna praznova nja zelo lepo sprejeta, otroci uživajo v sladkanju s sadnimi nabodali ali z na rezanim sadjem, darila so obojestran ska in gotovo lep spomin za vse. Tako s pesmijo in otroškim smehom gotovo preženemo vse zle sile, ki bi se utegni le pojaviti na ta dan ob slavljencu, če pa preženemo tudi trmo ali nagajivost, pa še ni dokazano. Ida, Andreja, Anja, Tadeja in Damjana ter otroci iz Otroškega vrtca Vrhp«Ue Dobro vam je tako blizu. |H VIPAVA MARKETI FAMA VIPAVA VABIJO Ovir ^nektar iz jabolk j t/anida*^, ^ J m* J m j-; dana S ^; aul um L_ MK20« Si, 1894 ) JABOLČNI NEKTAR 4X1L FRUC ČAJ BRESKEV 1,5 L VINO SAUVIGNON BOX 5L ^ ČAJ 1001 CVET ' -i.-x 'l'p«v»W £Xr/?A P/ŠČ. SALAMA 500g fet ’ s Šunko •^§Sr mrm RASTLINSKO OLJE 1L sladkor beli kristalni ■ ■ ■ ■ ■ ■ * i OLJČNO OLJE ROCHI1L ŠIBIOTI32, BB POLŽI 32 NET GEL 750 ml .-•OCOC-i-*-' SLADKOR BELI 1 kg IS VLOŽEK ZA ŠKOLJKO SSSBi ž^a0 COCCOLINO ^ 2L=22 PRANJ BEU Coccolino *i4 , XT >1 o CHAPPI DRV* 3 kg PER-ŽeB ^ * ^ iktet E v f kit KITEKET, 2 kg GOV-i i 10 latnilr I čtovilka 111 I 0^07 7011 Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina Cesarjevo popotovanje po predbožičnem Salzburgu Gotovo nas še poznate - smo ustvarjalci izjemno uspešne lanskoletne predstave 'Cesarjeva nova oblačila', nagrajeni s 1. nagrado na 15. srečanju srednješolskih gledaliških skupin - Palio Teatrale, Goriške pokrajine (Italija) in severnoprimorske regije. T^^enarno nagrado, 1000 evrov ■ smo podarili VDC Ajdovščina, ravnatelj, mag. Alojz Likar, pa nas je za vse naše delo nagradil z ekskurzijo v Salzburg. Naše potovanje smo začeli 17. decembra - pot skozi številne predore proti Avstriji smo večinoma vsi prespali, saj je bilo še zeloooooo zgodaj. Po prvem postanku pa so fantje postali bolj živahni. S seboj so imeli harmoniko in kitaro, z igranjem in petjem so poživili zaspano vzdušje na avtobusu in tistih pet ur vožnje je minilo, kot bi mignil. Preden smo prišli v prekrasno in kot v pravljici zasneženo vasico Hallein, nam je naš "vodič" in profesor Trošt povedal nekaj o sami vasici in rudniku, da smo imeli vsaj malo pojma, kam smo sploh prišli. Ta tako imenovana majhna vasica pa bi bila za slovenske razmere že pravo mesto ... v velikosti Nove Gorice, na primer. Tu smo si ogledali znameniti rudnik soli. Najprej smo se morali obleči v bele zaščitne obleke, šele nato so nas spustili naprej. V notranjost rudnika smo se zapeljali z vlakcem, naprej pa smo hodili in vodička nam je povedala marsikaj zanimivega, čeprav smo jo morali zelo dobro in zbrano poslušati, saj je imela njena angleščina zelo močan nemški naglas. Globlje v rudnik smo se spustili po posebnih toboganih. To, verjamem, je bilo vsem nam najboljše od vsega. Peljali smo se tudi čez slano jezero v notranjosti rudnika, pod zemljo smo prečkali tudi avstrijsko - nemško mejo. Preden smo se vrnili na dnevno svetlobo, smo dobili še vzorček soli. Slekli smo si bele obleke in se vrnili nazaj na avtobus, s katerim smo se (končno) zapeljali v Salzburg. Sprehodili smo se po zasneženem in lepo okrašenem starem mestnem jedru. Ogledali smo si vse tri stvari, ki jih je vredno videti in so nekakšna zapuščina nadškofa Wolfa Dietricha von Raitenaua - vrt oz. plačo, ki jo je zgradil svoji ljubezni, znameniti trg in pa cerkev. Presenetilo nas je dejstvo, da je ta nadškof imel kar 15 otrok. Videli smo trgovino, ki edina prodaja PRAVE Mozartove kroglice. Vstopili smo tudi v stolnico, ki je resnično vredna občudovanja, WAAAAAW!!! Potem pa smo imeli prosto, da smo se tudi sami lahko malo sprehodili med božičnimi stojnicami in si kaj malega kupili (kaj preveč ne, ker je vse tako presneto drago), si privoščili malo kuhanega vina, za katerega lahko iz lastne izkušnje rečem da je ZELO močno, pa seveda tudi dobro, kar dobro te pogreje. Ta čas, ko smo tako sami "blodili" naokoli, je minil še hitreje kot vse ostalo. Pohiteli smo na dogovorjeno zbirno mesto in se nato vrnili na avtobus, kjer se je naše "božično rajanje" nadaljevalo. Fantje so spet poprijeli za svoje instrumente in peli in igrali, mi pa smo jim seveda pomagali. Vremenske razmere so bile slabe, zato je vožnja trajala malce dlje, kot smo načrtovali, toda mi tega nismo niti opazili, oziroma nas ni kaj preveč motilo, saj seje tako čas za "zabavo" podaljšal. In kot pravijo, ko se imaš lepo, ti čas zelo hitro mineva. Z veseljem lahko rečem, da smo se imeli zelo, zelo, zelo 'fajn' in verjamem, da ne bi nobeden od nas prav nič nasprotoval, če bi tako potovanje še enkrat ponovili - bilo je res ČUDOVITO. Hvala vsem profesoricam, ki so vse skupaj s predstavo omogočile in so bile sedaj pripravljene iti z nami. Hvala profesorici Slejko, ki nas je zbrala skupaj in se trudila, da je bil ta izlet sploh izpeljan. Iskrena hvala tudi ravnatelju, ki nam je izlet omogočil in financiral. Sicer pa -saj smo si ga zaslužili, ker je naš 'Cesar' zmagal! Maja Plesničar, 4.d »Staro leto seje poslovilo ...« Staro leto je odšlo in odprlo vrata novemu. ^■^^rugošolci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ■smo v prednovoletnem času pripravili pri-reditev za starše, kjer smo se predstavili s pesmicami o zimi, plesom in pravljico. Po prireditvi smo se posladkali s piškoti in s sokom. Pri likovnem pouku smo z učenci izdelali novoletne vizitke in izdelke, katere so učenči po prireditvi odnesli domov. Predstavo smo ponovili še za otroke iz vrtca ter učence od 1. do 4. razreda. Razredničarke 2. razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Mali ajdovski folkloristi December je čas mnogih prireditev, nastopov, veselega druženja. V sredo, 15. decembra, so na prednovoletno prireditev v Dom starejših občanov povabili tudi otroke folklornega krožka iz OŠ Dani a Lokarja. ^TJP^rožek že nekaj let obiskuje-jo učenci od 1. do 5. razreda skupino poimenovali kar 'Powštrčki'. Učenci se učijo ljudskih plesov, pesmi, izštevank iz različnih koncev Slovenije ter tako obujajo stare običaje. Oblečeni v posebej zanje sešite obleke, kakršne so nosili otroci v starih časih, so se učenci predstavili s spletom plesov, pesmi in iger ob spremljavi har- monikarja Mihe, ki je že 3. leto sta n član skupine. Stanovalci doma in °se bje so otroke lepo in navdušeno spre jeli. Njihov trud so nagradili z veliki111 aplavzom. 'Powštrčki' se radi odzovejo va^0/^ na razne nastope in prireditve ter dokazujejo, da zanimanje za ljudski? še dolgo ne bo zamrlo. Mentorici Ksenija i"™1 Za Vas pripravimo projekt sončne elektrarne, ki vam bo dolgo služila, pa še zaslužili boste! Kako? Pokličite Vipavska cesta 4 5270 Ajdovščina Tel.: 05 364 41 61 WW.skapin.si info@skapin.S! Projekt 'Živi preprosto - v smeri Veselje z 'zimskimi podnebne pravičnosti' j/ mesecu novembru so učenci OŠ Dobravlje, podružnična šola Črniče, sodelovali v projektu Slovenske Karitas "Živi preprosto - v smeri podnebne pravičnosti". m*** je mednarodni projekt osve-I ščanja o problematiki podnebnih ■^L sprememb v povezavi z revščino v Afriki. V okviru projekta smo izvedli Kar precej delavnic, ob zaključku pro-jskta pa smo pripravili tudi šolsko raz-stavo z naslovom "Prihodnost je v naših r°kah". Vsi učenci so si ogledali animi-rano-dokumentarni film o problematiki Podnebnih sprememb ter se pogovarjali 0 vzrokih le-teh, posledicah in tem, kaj lahko mi storimo za boljšo in lepšo pri- hodnost. Tako so prvošolci, drugošolci in tre-tješolci izdelovali sklede iz starega papirja in ob tem ugotavljali, da lahko odpadne materiale ponovno uporabijo. Četrtošolci in petošolci pa so sodelovali v literarni delavnici "Pismo Nangiru". Preko resnične zgodbe o dečku Nangiru iz Kenije so se srečali s konkretnim primerom vpliva podnebnih sprememb na življenja ljudi v podsaharski Afriki. Skozi pisanje pisem so razvijali razmi- šljanje o varovanju in skrbi za okolje in vplivu posameznika na podnebje ter o posledicah, ki jih ta dejanja povzročajo prebivalcem najrevnejših dežel. Učenci 5. razreda so izdelovali tudi plakate po skupinah - vsaka skupina je v sliki in besedi predstavila po eno področje, ki je korak naprej v smeri podnebne pravičnosti: hodi, recikliraj, ugašaj in zmanjšuj. Izdelali so tudi tablice o varčevanju energije in vode, ki smo jih prilepili na ustrezna mesta v učilnicah, na hodnikih in v straniščih. Učenci 2. razreda so sestavili tudi EKO - budnico, pesmico o tem, kako bodo poskrbeli za prihodnost. Pri projektu so učenci sodelovali tudi v času podaljšanega bivanja. Učenci 2. in 4. razreda PB so izdelali planet Zemljo iz odpadnih materialov ter preko tega vzpostavili odnos do Zemlje in vsega, kar živi na njej. Učenci 3. in 5. razreda PB pa so izdelovali recikliran papir ter se naučili izdelati nov papir na preprost način, ki ga lahko uporabijo v vsakdanjem življenju. Ob zaključku projekta je nastala bogata razstava izdelkov vseh delavnic, ki smo jo naslovili "Prihodnost je v naših rokah". S tem smo poskušali učence, starše in ostale obiskovalce naše podružnice usmeriti v razmišljanje in tudi zavestno spreminjanje vsakdanjih navad, ki bi pripomogle k zmanjšanju podnebnih sprememb in k lepši prihodnosti naših potomcev. Tjaša V. Kenda Snnuči, sanke, krplje, drsalke ... Zimski športni dan ^ sredo, 12. januarja 2011, smo imeli na Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina zimski športni dan. Dijaki Smo lahko izbirali med smučanjem ali sankanjem na Krvavcu, krpljanjem in snežnim raftingom na voglu ter drsanjem na Bledu. Dijaki so se na pot odpravili tako zgodaj, kot bi prišli k pouku - ob sedmih ziutraj, le da veliko bolj sproščeno in v smučarski opravi. prijatelji Mesec december je čas veselja, pričakovanj in obdarovanj za večino ljudi, še posebej za naše najmlajše. V vrtcu na Colu smo že prve dni decembra skupaj z otroki okrasili prostore. Dneve smo si popestrili z raznimi dejavnostmi in prireditvami ter tako skušali pričarati čimbolj praznično vzdušje. TH^^osebno darilo za otroke naj bi ■^bilo tokrat naše skupno novole-JL tno srečanje, na katerem bi igrico zaigrali starši. Na najin predlog so se starši sprva odzvali nekoliko zadržano, potem pa so izziv sprejeli in se dela lotili hitro in resno. Dve mami sta poiskali pravljico, ki smo jo glasbeno obogatili in na drugem srečanju smo že določili vloge in prvič vadili. V dneh do tretjega srečanja so starši doma vztrajno vadili, šivali kostume in pripravljali rekvizite za sceno. V vrtcu smo veselo prepevali že znane in nove pesmi iz pravljice, še posebno tisti dan, ko nas je obiskala mama zborovodkinja in nas spremljala na klaviature. Na tretjem srečanju smo, kljub zelo hudi zimi, izvedli generalko. Do skupnega srečanja je minilo še ravno dovolj dni, da smo spekli pecivo za pogostitev. Na prvi dan zime pa smo se zbrali, ne v vrtcu, pač pa v avli šole na Colu, kjer je bilo dovolj prostora za vse: otroke iz vrtca, starše igralce, starše gledalce, bratce sestrice in stare starše. Kot že večkrat, nam je tudi tokrat šola prijazno posodi- la prostor. Nastopajoči smo pripravili prostor in sceno ter počakali na obiskovalce. Skupaj smo pričarali tišino in predstava seje začela. Zimski prijatelji, živali in snežaki iz tako imenovane pravljice, so nas popeljali v svet domišljije, snežinke so nas očarale in glasba prevzela; tako zelo, da so naši malčki kar malo pozabili na petje. Kljub temu pa so pesmi zvenele glasno in množično, saj so peli tudi starši in obiskovalci. Iskrive otroške oči so kazale navdušenje in neizmerno veselje, ko so v vlogah igralcev videli svoje starše. Predstavo smo zaključili s skupnim rajanjem. Sledila je pogostitev s pecivom in sokom. »Uspelo nam je,« smo se kar malce pohvalili v medsebojnem klepetu. Resnično zadovoljni in polni vtisov smo počasi odšli v zimsko noč. Dobra volja in pripravljenost staršev za sodelovanje sta, ob najini majhni spodbudi, otrokom pričarali nepozaben večer, verjameva pa, da tudi odraslim. Hvala vsem! Renata in Silvana ^Vmučarje je na Krvavcu pričakalo ^^sonce, obilo snega ter čudovit zim-V^ski razgled. Smučali so do enih pozidan, nato pa so izgubljeno energijo nadomestili s toplim kosilom. Večina se ,e nato še dve uri spuščala po belih strminah, tisi bolj izmučeni pa so ostali v °či ter se greli ob toplem čaju. Žal jo je Popoldan dijakom zagodla gosta megla. aradi slabe vidljivosti so morali biti na Stičišču zelo previdni in so se v dolino vHčali precej utrujeni, a zadovoljni. Na Krvavec pa so se podali tudi dija-*’ ki bolj kot smučem zaupajo sankam. SuPaj s smučarji so se sicer podali do Vrka smučišča, od tam pa so se morali sprehoditi še do proge za sankanje, na njen vrh pa jih je zapeljal tekoči trak. Prvi spust je tudi tiste bolj negotove navdušil, tako da je sledilo nekaj uric veselja, zabave in sankaškega užitka, ki ga niti megla ni mogla pokvariti. Sončen dopoldan so preživeli tudi dijaki na Voglu. Nič za to, če so morali tudi oni prehoditi del smučišča, da so prispeli do svoje proge - proge za raf-ting. Marsikdo se je s čolnom po snegu spuščal prvič. Ker pa je bila to tudi ena najbolj adrenalinskih oblik radosti na snegu, vodičeva uvodna navodila niso bila odveč. Dijaki so bili po vsakem spustu navdušeni. Raftingu je sledila še hoja s krpljami, ki je bila v primerjavi s predhodno dejavnostjo veliko bolj naporna. Morebiti se komu zdi, da hoja po novozapadlem, neprehojenem snegu ni nič nenavadnega, a vam dijaki, ki so tako prehodili okrog sedem kilometrov, lahko povedo, da temu ni tako, še zlasti če gre za hojo v hrib. Zares utrujeni dijaki so športni dan zaključili s kosilom, ki se jim je prav prileglo. Sledil je le še spust v dolino, in to z gondolo, kar je bilo za marsikoga spet posebno doživetje. Bolj umirjen dan, čeprav zabaven, so preživeli dijaki, ki so se odločili za drsanje na Bledu. Po dveh urah sproščenega drsanja v dvorani, kjer sicer ni šlo brez manjših padcev, so športni dan nadaljevali s sprehodom okoli jezera in ga zaključi v ne najbolj športnem stilu ... ob sveži blejski rezini. Neža Batagelj, 2. a Dedek mraz tudi v Ajdovščini Otroški program veselega decembra 2010 na MC Hiša mladih seje zaključil s prihodom Dedka mraza. Dvorano prve slovenske vlade smo v torek, 28. decembra, napolnili z glasbo in toplino. "•P ^se skupaj se je začelo z delav-nicami za otroke, kjer smo W v otroškem kotičku, skupaj z Društvom proti mučenju živali Ajdovščina, izvedli različne delavnice in animacije za najmlajše. Odrski program je bil pester in raznolik. Spremljali smo lahko vse od nastopov na klaviature, kitaro, do petja, animacij in predstav. Prostovoljke Rebeka, Andreja, Neža in Katja so posebej za to priložnost pripravile predstavo Govoreči snežak. uprizorilo lutkovno predstavo Babica Zima. Le ta je s seboj pripeljala tudi Dedka mraza, ki je otroke prijazno pozdravil in posladkal. Celoten program sta povezovali prostovoljki iz mladinskega centra Denise in Ana, pod budnim očesom mentorice Metke. MC Hiša Mladih se za uresničitev dogodka zahvaljuje Občini Ajdovščina, Mlinotestu, Društvu proti mučenju živali Ajdovščina za pomoč pri izvedbi delavnic, prostovoljkam Denise, Ani, Rebeki, Neži, Katji in Andreji za izvrsten animacijski program, Gregorju Humarju za vso tehnično podporo, mentorici Jasni Fratnik in dekletom, ki so nastopile na inštrumentih, ter seveda vsem otrokom in njihovim staršem, ki so nas obiskali in z nami preživeli radoživ torkov popoldan. Pripravila Polona, MC Hiša Mladih POTOPIS Latnik | številkam | 05.02.2011 Oman Tisoč in ena noč v nekaj dneh Sultanat, ki kraljuje na skrajnem vzhodu arabskega polotoka, je pravzaprav precej manj eksotična dežela, kot se na prvi pogled zdi. Zgodbe iz tisoč in ene noči se prepletajo s popolnoma modernizirano kulturo, ki je priključek z zahodnim svetom ujela v vsega 40 - ih letih. to je najbolj zaslužen zdajšnji sultan Bin Qaboos, ki je iz peska Jfcjfpostavil sodobno državo. Seveda mu je bilo v veliko pomoč črno zlato, ki ga v tem delu sveta ne primanjkuje, pa čeprav je Oman pri tej dobrini potegnil krajšo, saj ima v primerjavi z ostalimi arabskimi sosedami najbolj plitek bazen. Oman (uradno Sultanat Oman) pravzaprav nima ničesar, razen nafte seveda. Zato ne preseneča, da je obisk trgovine precej pusto opravilo, zelo podobno tistemu doma. Če odmislimo izdelke slovenskega porekla, je vse ostalo identično tistemu, kar ponujajo tudi naši trgovci. Police v modernih nakupovalnih centrih se šibijo pod pestro izbiro izdelkov vseh najmočnejših blagovnih znamk. Zlahka boste prepoznali logotipe najpopularnejših trgovinskih verig, ponudnikov hitre hrane ali zabavne elektronike, tudi če so le ti napisani v arabščini z desne proti levi. Česar v trgovini ne boste našli, je alkohol. Tudi v ponudbi gostinskih lokalov ga ni. So pa hoteli, ki ciljajo na ‘zahodne’ goste, dobro oboroženi s pijačami, ki niso primerne za otroke. Sobni minibar je bil dobro založen s pivom, vinom in žganimi pijačami. Tudi hotelsko osebje je vsak drugi dan na mizi pustilo pol litra francoskega vina ter sveže sadje za otroke (seveda brezplačno). Oman je med bolj liberalnimi državami na arab- skem polotoku, kaf pomeni, da je alkohol dostopen tudi domačinom, kljub temu, da jim vera pitje prepoveduje. Po besedah taksista (taksisti so na splošno odličen vir informacij) alkohol postaja resen problem predvsem med mladimi, ki po končani službi radi zavijejo v kakšen hotelski klub na kozarček ali dva. Vera je eden pomembnejših aspektov življenja Omancev. Islam je sicer uradna državna vera, vendar pripadniki drugih veroizpovedi nimajo nikakršnih omejitev. Muslimanov je 86 %, ki se delijo na sunite (večina) in šiite, med ostalimi je največ hindujcev (priseljenci iz Indije), nekaj malega pa je tudi kristjanov. Ženske so v javnosti pokrite. Koliko obraza bo nastavila sončni svetlobi, je njena osebna odločitev. Nekatere imajo pokrite samo lase, druge pač cel obraz. Globlje v puščavi imajo na obrazu posebno masko, ki je značilna prav za Oman in še najbolj spominja na beneško masko. Zaradi varnosti je vožnja s čimerkoli, kar ovira vidno pole, strogo prepovedana, tako da ženske vozijo samo z naglavno ruto. Zanimivo je, da se mlajša ženska populacija vse pogosteje odloča za najbolj radikalno obliko pokrivanja. Razlog je preprost: lahko se v miru družijo s svojimi vrstniki in hodijo na zmenke, ne da bi jih prepoznal kdo od družinskih članov. Z domačini se ne pogovarjajte o delovni dobi, ki jo morajo doseči, da se lahko upokojijo, saj vas bo to spravilo v slabo voljo. Taksist, ki je bil po moji oceni približno mojih let, je bil že upokojen in je gledal kot tele v nova vrata, ko sem mu povedal, da mene čaka vsaj še 35 let dela. V Omanu lahko delaš, kolikor časa te je pač volja, za polno pokojnino pa je dovolj že 12 let. Če ocenijo, da delaš več škode kot koristi, te lahko spravijo v penzijo tudi prej. Pokojnina znaša polovico plače, ki so jo prejemali na delovnem mestu. Večina se v penziji potem odloča za samostojno podjetništvo, saj pokojnino prejemajo ne glede na ostale dohodke. Kaj in koliko odvajajo od svoje bruto plače, ne vem, bi si pa mislil, da ne prav veliko, če sploh kaj. Šolstvo in zdravstvo sta brezplačna, pa tudi druge stvari niso pretirano drage. Za 1 evro boste natočili okrog 5 litrov bencina, posebna ugodnost pa je subvencioniran telefon do višine 40 evrov. Fizične osebe davka ne plačujejo, prihodki podjetij pa so obdavčeni različno, tudi z 0 %. V času, ko smo mi obiskali Oman, je ravno potekalo slavje ob 40. obletnici vladanja trenutnega sultana. Ugodnost, ki jo je tisti mesec prineslo praznovanje, je bila dvojna plača (ali pokojnina) in teden dni plačanega dopusta. Za razliko od sosednjih Emiratov Omanci pri svojih investicijah ostajajo bolj prizemljeni. Vse svoje sile so usmerili v sodobno infrastrukturo. Tako je skoraj sleherna vas povezna z avtocesto, seveda brezplačno. Imajo sicer eno največjih mošej na svetu (postavljeno kot darilo sultanu za njegovo 30. obletnico ‘navdihujočega’ vladanja), ki se lahko pohvali z največjo preprogo na svetu, pa tudi 60 tonski lestenec ni zanemarljiv. Preproga je tako velika, da so jo morali pred prevozom razrezati na 7 delov, da so jo lahko sploh prepeljali iz Irana. Za izdelavo je 600 žensk potrebovalo cela štiri leta. Trenutno zidajo novo letališče v prestolnici, saj obstoječe ni več dovolj reprezentativno, zraven pa nastaja tudi, po vzoru palme v Dubaju, umetno mesto The Wave, ki bo namenjeno predvsem bolj premožnim tujcem. Kljub, za puščavo, bogatim sladkovodnim virom. pitne vode primanjkuje, kar pa učinkovito rešujejo s predelavo morske vode. Zimski meseci so idealni za potovanje v to arabsko deželo. Povprečne decembrske temperature se gibljejo okrog 30 stopinj. Zaradi izjemno suhega ozračja so te visoke stopinje veliko bolj znosne kot pri nas. Dežja ne gre pričakovati, saj ga v glavnem mestu Muškat povprečno na mesec ne pade več kot dva milimetra. Nekoliko več moče je avgusta v južnem delu države, kar sočasno predstavlja višek turistične sezone, saj se turisti iz ‘puščavskih’ dežel zgrinjajo v okolico mesta Salalah, da bi ujeli nekaj dežnih kapelj. V poletnih mesecih temperature uradno nikoli ne presežejo 50 stopinj celzija, saj bi v nasprotnem primeru ljudje lahko izostali od dela. Za pot do Omana imate več možnosti. Na letališču v Muškatu pristajajo letala iz vseh večjih evropskih letališč, še več izbire ja za sosednji Dubaj. Mesti sta povezani z avtocesto, kar naj bi v praksi pomenilo štiri ure vožnje. Mi smo leteli iz Benetk preko Istanbula do Muškata. Lahko bi se odločili tudi za let iz Ljubljane, vendar je bila ta varianta dražja. Za vstop v državo potrebujete vizo, ki jo kupite kar na letališču in velja za obdobje 30 dni. Nekoliko dražje so hotelske nastanitve. Imam občutek, da si bolj kot masovnega turizma želijo petičnih gostov, ki bodo polnili ‘ni-da-ni’ resorte. Sultan Qaboos, s polnim imenom Qaboos bin Said al Said, je med svojimi podaniki izjemno priljubljen. Njegove podobe boste srečali na vsakem koraku, kar me je ves čas navdajalo z mislijo, da gre za potuhnjeno diktaturo (če ni sultanat že v osnovi diktatorski sistem). Sicer pa ‘svaka mu čast’ za to, kar je v 40 - letih vladanja dosegel - iz peska je postavil državo, ki se je ne bi sramovala nobena zahodna nacija. Zanimiva je tudi njegova pot do krone. Še kot najstnik je bil po- slan v vojaško šolo v London, v Angliji je dokončal tudi študij s področja lokalne samouprave, ob prihodu domov pa se je posvetil še študiju islama ter zgodovine in kulture Omana. Očitno dobro podkovan z vsem, kar je potrebno za dobrega državnega voditelja, je leta 1970 z vojaškim udarom s prestola vrgel - svojega očeta. Od tu naprej je Oman ena sama' zgodba o uspehu. Sultan je tudi ponosni lastnik barčice po imenu Al Said, ki je 3. največja jahta na svetu (večjo imata samo Roman Abramovič in dubajski šejk Mohamed) in je zasidrana v pristanišču Matrah v Muškatu. Sultan je sicer samski in brez otrok, kar je v zahodnem svetu vzbudilo govorice, da je verjetno gej. To je v Omanu tabu tema, kajti istospolna usmerjenost je v islamu strogo prepovedana. Za konec še nekaj praktičnih nasvetov, če se boste namenili v ta izjemno zanimiv košček sveta. Nikakor ne boste mogli skriti, da ste turist, zato pričakujte višje izhodiščne cene. S taksisti se za ceno dogovorite, še preden se usedete v avto. Barantanje kasneje ne bo obrodilo večjih sadov, le za kakšen omanski ria (približno 2 €). Druga pesem je suk (bazar, tržnica), na katerem se kar preizkusite v pogajalskih sposobnostih, vendar pozor - Arabci veljajo že od nekdaj za izjemne trgovce. Načeloma ste lahko oblečeni kot običajno, je pa za ženske priporočljivo’ da ne nosijo preveč izzivalnih oblači (predvsem iz spoštovanja do njihov« vere in kulture). Če niste muslimanka, se izogibajte pokrivanju z ruto, ker si s tem ne boste naredili nobene usluge (prej obratno). Bo pa ruta potrebna za obisk mošeje, obenem pa morate imet' pokrit sleherni košček telesa. To seveda ne velja za moške. V hotelskih bazenih so za ženske priporočljive enodelne ko palke, čeprav tudi tiste v bikinijih nis° imele nobenih težav. Izogibajte se kopa nju v morju na obljudenih območjih izven hotelskega kompleksa se oblecite v kopalke le, če ni nikogar od domačinov bližini, saj se boste tako izognili neprije tnim pogledom in negodovanju. Poz°r - tuširanje na javnem mestu je kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zapor na kazen. Sicer pa je Oman izredno varna drža va, z nizko stopnjo kriminala. Skoraj ne mogoče je, da bi vas oropali. Domacm so brez kakršnihkoli pomislekov pu ščali denarnice in mobilne telefone na mizi brez vsakršnega nadzora. Zagotovo je Oman zelo primeren za potovanje z otroci, kar potrjuje tudi uvrstitev na seznam najboljših destinacij za dru žine pri založniški hiši Lonely Planet-Naučite jih par osnovnih fraz v arah ščini (šukran = hvala), pa vam bodo na široko odprli vrata kamorkoli. Mi smo ekstremno svetle polti, zato smo bili po nekod prava atrakcija, še posebej hčer ci s svojimi belimi lasmi. Nekatere gosp6 so se jima celo na skrivaj približale, so se lahko dotaknile njunih las in ta 0 preverile, če morda ne gre za kaj ume Inega. Latnik | številkam | 05.02.2011 RAZNO ducat božjih in vinskih hramov Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne ^odnanos, 29. januarja 2011 - Skoraj poldruga stotnija pohodnikov od blizu in daleč je opravila približno 17 kilometrov dolgo pot iz Šmarij do Podnanosa, torej od rojstnega kraja Matije Vertovca, do kraja njegovega zadnjega počitka. osmi spominski pohod je iz-M peljalo Turistično društvo iz ^t*Podnanosa, ki skuša z njim poudariti vlogo tega kraja pri nastanku slo-Venske himne. Tedanji šembijski župnik Matija Vertovec je namreč v Novicah M leta 1843 'največjega med poeti' iz- .. $ 1?-Y * * iff {* burja 'ubila', pa je znala kaj zoprno povleči, tako da so se pohodniki dodobra zahomotali. Tudi zamrznjene luže so pričale na hladno jutro, toda po obisku Vertovčeve rojstne hiše v Jakulinih in spustu v Potok se je pot počasi začela dvigovati - tako vzpon kot sramežljivi sončni žarki, ki so prebivali kopreno oblakov, so kolono kaj kmalu ogreli. Do kapelice pod Ojstrim vrhom vodi pot po klasični trasi pohoda po Vertovčevih poteh (v nasprotni smeri), nakar zavije desno proti Gaberjam, na tamkajšnjo krožno pot. Po ogledu cerkve sv. Martina je sledil še najdaljši vzpon - do najvišje točke pohoda na erzeljskem Tabru (423 m), kjer se je kača z udeleženci pretrgala na več delov. Obe erzeljski cerkvici sta bili prav za to priložnost odprti in tako so si 2yal k hvalnici vinske trte. Prešernova Zdravljica dobi v Podnanosu vnovič domovinsko pravico na začetku prejšnjega st°letja, saj ji je obliko današnje slovenje himne vdihnil prav Šembic Stanko Pfemrl. Pohod je zaznamoval obisk skoraj du-Cata hramov, božjih in vinskih. Začelo Seje z mašo v šmarski cerkvi, kjer je bil ^ertovec krščen, za popotnico v ostro ■ Urjo pa so se pohodniki okrepčali v Postrani kleti Poljšakove brajde, kjer gospodar Darko že delal reklamo za gajski pohod med šmarenskimi griči, j-eprav bi pričakovali, da se bo v do-mici onstran Školja in Ojstrega vrha udeleženci lahko ogledali izjemno zanimivi notranjosti. Cerkev sv. Mihaela na vrhu griča je bila pozidana že sredi 15. stoletja in se ponaša s starinsko opremo, freske pa je v 19. stoletju poslikal Simon Ogrin. Nekoliko nižje pod taborskim obzidjem leži še ena gotska cerkev - sv. Lovrenca, katere posebnost so dvojni in vzporedni prezbiterijski loki iz lehnjaka in nenavadna poslikava (žal izropanega) oltarja, na stropu pa so se ohranile tudi freske iž 16. stoletja. Duhovno obogateni so se pohodniki spustili do Glavarjevega hrama družine Volk na Erzelju, kjer jih je pričakala pestra paleta žganjic in seveda tudi vin. Posvetnemu hramu je sledil še obisk zadnjega božjega hrama, cerkve Marije Snežne na idiličnem holmu Obelunec, kjer se je po tradiciji razlegla pesem Devici na čast. Pohodniki so zdaj že v kar prijaznem vremenu srkali čudovite poglede na vinogradniška vipavska brda in zasnežene vršace Nanosa in Trnovskega gozda. Osrednji postanek s tradicionalno 'pašto' izpod rok šembijskih kuharskih mojstric Damjane in Rine se je po spustu zgodil na Furlanovi kmetiji na Gočah, kjer se je spet oglasila pesem, tokrat seveda kot hvalnica vinski trti, katere blagodati je med žejne pohodnike pridno delila družina glavnega organizatorja pohoda, Stojana Vitežnika. Posvečeni so si lahko ogledali še 350 let staro in seveda obokano klet gospodarja Jožeta. Na Gočah, ki velja za tipičen primer primorske ruralne arhitekture (t. i. kraške renesanse), seje druščina ponovno združila in se potem (pod vodstvom izkušenega pohodnika Alfonza Rose) v strnjeni koloni proti Podnanosu podala po poteh med številnimi vinogradi, kjer je pozorno oko lahko spoznavalo zgodovino različnih vzgojnih oblik in načinov rezi vinske trte. Pred leti so ob zaključku pohoda pri podružnični cerkvi sv. Kozme in Damijana (ki slovi po razkošnih baročnih 'zlatih' oltarjih), skladno z Vertovčevimi navodili iz Vinoreje, posadili tri trte - domači sorti pinelo in zelen ter potomko najstarejše trte z Lenta, ki so jo prinesli pohodniki s Štajerske. Uradni viničar oziroma skrbnik teh trt je Franc Furlan, ki pa se je letos odločil, da bo namesto prikaza rezi pohodnike raje povabil v svojo klet globoko pod zemljo Županove domačije - na pokušino vin, ki jih prideluje v Zabricu, zavetni vinogradniški legi, kjer je imela šembijska župnija nekdaj svoj vinograd in kjer je bil marsikaterega vinogradniškega razsvetljenja deležen prav Matija Vertovec. Organizatorji so za zaključek pohoda udeležence v domači dvorani presenetili še z veseloigro domače dramske skupine 'Ga pihnemo', za katero veliko postori prav ena od gonilnih sil Turističnega društva Podnanos Marica Bratož. Rudi Lovec Klub upokojencev Nove KBM d.d., Področje Nova Gorica Zbornika ob srebrnem jubileju 25 let delovanja kluba je pomemben jubilej in v zborniku obeležujemo našo prehojeno pot. Tako smo delo včerajšnjega dne ohranili tudi za jutri. Z izdajo zbornika smo se zahvalili ustanoviteljem in članom kluba in vsem, ki so v klubu delovali, nam prisluhnili in pomagali. |*"2^bornik se začenja s kratkim opi- Mm som zgodovinske poti denar-if.,. Jfništva in bančništva, razvojem bančništva na Slovenskem, razvojem bančništva in naše banke na Goriškem, opisom Šempetra - zibelke bančništva na Goriškem. S svojim znanjem, izkušnjami, z nesebičnim in požrtvovalnim delom smo prispevali svoj delež h graditvi naše banke in h graditvi zaupanja naših varčevalcev in poslovnih partnerjev v našo banko. Klub je bil ustanovljen 6. 7. 1984 in je bil prva povojna organizacija bančnih upokojencev na Goriškem in četrta v Sloveniji. Ideja o ustanovitvi se je porodila že leta 1981 ob obisku upokojencev Ljubljanske banke na Goriškem. Ob novoletnem srečanju leta 1983 je bil sprejet dogovor, da se pristopi k organiziranju upokojenih sodelavcev banke in 10 članov je pristopilo k ustanovitvi kluba. V register društev smo bili vpisani šele leta 1987, ko nam je predsedstvo medobčinskega sveta SZDL dalo soglasje k ustanovitvi. Zelo dragocen je prispevek treh še živečih članov prvega predsedstva kluba: Mirka Gabrijelčiča, Mirka Lipuščka in Silvane Ožbot. V nadaljevanju so opisani organi kluba in njihovo delovanje, članstvo in aktivnosti kluba. Zbornik se končuje s prispevki in slikami članov, ki pričajo o bogatem in pestrem življenju v tretjem življenjskem obdobju. Klub dosega svoj namen, saj s svojo dejavnostjo ohranja medsebojne prijateljske vezi, nas druži, ohranja stike z našo banko in nam daje občutek, da smo še vedno del povezane celote. Ob koncu zahvala vsem, ki pomagate in sodelujete v klubu in vsem, ki ste nam pomagali in prisluhnili. Hvala bančnemu vodstvu, ki nam vsestransko pomaga in nas še vedno šteje za svoje. Hvala vsem, ki ste s prispevki, slikami in pričevanjem dali zborniku poseben pečat in ga obogatili. Ob jubileju iskrene čestitke vsem članom kluba. Mirjam Kolenc Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.bandelli.si infb@bandelli.si Porfido Fasadna opeka antik trm.. ci onstran Školja in Ojstrega vrha burja 'ubila', pa je znala kaj zoprno povleči, tako da so se pohodniki dodobra zahomotali. Tudi zamrznjene luže so pričale na hladno jutro, toda po obisku Vertovčeve rojstne hiše v Jakulinih in spustu v Potok se je pot počasi začela dvigovati - tako vzpon kot sramežljivi sončni žarki, ki so prebivali kopreno oblakov, so kolono kaj kmalu ogreli. Do kapelice pod Ojstrim vrhom vodi pot po klasični trasi pohoda po Vertovčevih poteh (v nasprotni smeri), nakar zavije desno proti Gaberjam, na tamkajšnjo krožno pot. Po ogledu cerkve sv. Martina je sledil še najdaljši vzpon - do najvišje točke pohoda na erzeljskem Tabru (423 m), kjer se je kača z udeleženci pretrgala na več delov. Obe erzeljski cerkvici sta bili prav za to priložnost odprti in tako so si udeleženci lahko ogledali izjemno zanimivi notranjosti. Cerkev sv. Mihaela na vrhu griča je bila pozidana že sredi 15. stoletja in se ponaša s starinsko opremo, freske pa je v 19. stoletju poslikal Simon Ogrin. Nekoliko nižje pod taborskim obzidjem leži še ena gotska cerkev - sv. Lovrenca, katere posebnost so dvojni in vzporedni prezbiterijski loki iz lehnjaka in nenavadna poslikava (žal izropanega) oltarja, na stropu pa so se ohranile tudi freske iž 16. stoletja. Duhovno obogateni so se pohodniki spustili do Glavarjevega hrama družine Volk na Erzelju, kjer jih je pričakala pestra paleta žganjic in seveda tudi vin. Posvetnemu hramu je sledil še obisk zadnjega božjega hrama, cerkve Marije Snežne na idiličnem holmu Obelunec, kjer se je po tradiciji razlegla pesem Devici na čast. Pohodniki so zdaj že v kar prijaznem vremenu srkali čudovite poglede na vinogradniška vipavska brda in zasnežene vršace Nanosa in Trnovskega gozda. Osrednji postanek s tradicionalno 'pašto' izpod rok šembijskih kuharskih mojstric Damjane in Rine se je po spustu zgodil na Furlanovi kmetiji na Gočah, kjer se je spet oglasila pesem, tokrat seveda kot hvalnica vinski trti, katere blagodati je med žejne pohodnike pridno delila družina glavnega organizatorja pohoda, Stojana Vitežnika. Posvečeni so si lahko ogledali še 350 let staro in seveda obokano klet gospodarja Jožeta. Na Gočah, ki velja za tipičen primer primorske ruralne arhitekture (t. i. kraške renesanse), seje druščina ponovno združila in se potem (pod vodstvom izkušenega pohodnika Alfonza Rose) v strnjeni koloni proti Podnanosu podala po poteh med številnimi vinogradi, kjer je pozorno oko lahko spoznavalo zgodovino različnih vzgojnih oblik in načinov rezi vinske trte. Pred leti so ob zaključku pohoda pri podružnični cerkvi sv. Kozme in Damijana (ki slovi po razkošnih baročnih 'zlatih' oltarjih), skladno z Vertovčevimi navodili iz Vinoreje, posadili tri trte - domači sorti pinelo in zelen ter potomko najstarejše trte z Lenta, ki so jo prinesli pohodniki s Štajerske. Uradni viničar oziroma skrbnik teh trt je Franc Furlan, ki pa se je letos odločil, da bo namesto prikaza rezi pohodnike raje povabil v svojo klet globoko pod zemljo Županove domačije - na pokušino vin, ki jih prideluje v Zabricu, zavetni vinogradniški legi, kjer je imela šembijska župnija nekdaj svoj vinograd in kjer je bil marsikaterega vinogradniškega razsvetljenja deležen prav Matija Vertovec. Organizatorji so za zaključek pohoda udeležence v domači dvorani presenetili še z veseloigro domače dramske skupine 'Ga pihnemo', za katero veliko postori prav ena od gonilnih sil Turističnega društva Podnanos Marica Bratož. Rudi Lovec Klub upokojencev Nove KBM d.d, Področje Nova Gorica Zbornika ob srebrnem jubileju 25 let delovanja kluba je pomemben jubilej in v zborniku obeležujemo našo prehojeno pot. Tako smo delo včerajšnjega dne ohranili tudi za jutri. Z izdajo zbornika smo se zahvalili ustanoviteljem in članom kluba in vsem, ki so v klubu delovali, nam prisluhnili in pomagali. ^■■Pbornik se začenja s kratkim opi- M som zgodovinske poti denar-4®«wsSništva in bančništva, razvojem bančništva na Slovenskem, razvojem bančništva in naše banke na Goriškem, opisom Šempetra - zibelke bančništva na Goriškem. S svojim znanjem, izkušnjami, z nesebičnim in požrtvovalnim delom smo prispevali svoj delež h graditvi naše banke in h graditvi zaupanja naših varčevalcev in poslovnih partnerjev v našo banko. Klub je bil ustanovljen 6. 7. 1984 in je bil prva povojna organizacija bančnih upokojencev na Goriškem in četrta v Sloveniji. Ideja o ustanovitvi se je porodila že leta 1981 ob obisku upokojencev Ljubljanske banke na Goriškem. Ob novoletnem srečanju leta 1983 je bil sprejet dogovor, da se pristopi k organiziranju upokojenih sodelavcev banke in 10 članov je pristopilo k ustanovitvi kluba. V register društev smo bili vpisani šele leta 1987, ko nam je predsedstvo medobčinskega sveta SZDL dalo soglasje k ustanovitvi. Zelo dragocen je prispevek treh še živečih članov prvega predsedstva kluba: Mirka Gabrijelčiča, Mirka Lipuščka in Silvane Ožbot. V nadaljevanju so opisani organi kluba in njihovo delovanje, članstvo in aktivnosti kluba. Zbornik se končuje s prispevki in slikami članov, ki pričajo o bogatem in pestrem življenju v tretjem življenjskem obdobju. Klub dosega svoj namen, saj s svojo dejavnostjo ohranja medsebojne prijateljske vezi, nas druži, ohranja stike z našo banko in nam daje občutek, da smo še vedno del povezane celote. Ob koncu zahvala vsem, ki pomagate in sodelujete v klubu in vsem, ki ste nam pomagali in prisluhnili. Hvala bančnemu vodstvu, ki nam vsestransko pomaga in nas še vedno šteje za svoje. Hvala vsem, ki ste s prispevki, slikami in pričevanjem dali zborniku poseben pečat in ga obogatili. Ob jubileju iskrene čestitke vsem članom kluba. Mirjani Kolenc Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.bandelli.si info@bandelli.si Porfido Fasadna opeka antik tmc mm ' ■■■HE '. Fasadna opeka peskana RUMENO ŽIVA <____________ ROZA J. RDEČA Fasadni umetni kamen Fasadne betonske obloge in zvočne izolacije ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE W/!K Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pridobivanje novih znanj v kmetijstvu V letošnjem letu že potekajo izobraževanja, ki jih vsako leto organiziramo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica v okviru Kmetijske svetovalne službe Ajdovščina. Aktualna znanja nam pomagajo k boljšemu gospodarjenju na kmetiji in uspešnejšemu trženju pridelkov, čeprav je gospodarski položaj iz dneva v dan slabši in kupna moč vsak dan manjša. - Predstavitev zahtev standarda za identifikacijo in registracijo živali na praktičnih primerih, NS: Tanja Valantič Širok. Primerna reja prašičev za pitanje -prehrana, REJ: Egon Volk. Etologija v prašičereji, REJ: Egon Volk. Sreda, 2. marca, Osnovna šola Dobravlje, ob 18.00 uri - Tehnologija pridelave oljk, IPS: Irena Vrhovnik. Vabljeni na izobraževanja, ki smo jih za vas pripravili z željo, da bi pridobili nova znanja in izkušnje pri našem vsakdanjem delu. Na izpostavi Ajdovščina zbiramo tudi prijave na tečaj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev! Pripravila: Marta Koruza Kultura ob trti V Vipavi bodo kulturni praznik obeležili kar ob trti. Že pred leti so namreč na Glavnem trgu posadili tri trte, značilne za vipavsko dolino. '■P Vpelji, da bi znali ceniti doma pri-1|||F delano hrano in jo uspešno trži-W ti, želimo tudi na Kmetijski svetovalni službi ponuditi dodatna znanja s področja kmetijstva. Z boljšo samooskrbo s kakovostno in ustrezno kontrolirano hrano na našem območju želimo poudariti in izkoristiti možnosti, ki jih imamo na področju kmetijstva. S tem želimo povečati zaupanja kupcev o kakovostni, doma pridelani hrani, za kar pa je nujno spremljati nove tehnologije in dopolnjevati z novimi znanji in izkušnjami v prireji, pridelavi ter tudi predelavi. Prav zato smo tudi letos organizirali predavanja, prikaze in delavnice na različnih področjih kmetovanja. Seznam predavanj v mesecu februarju in začetku marca 2011: Sreda, 9. februarja, Brje pri mostu, ob 10.00 uri - Praktični prikaz potrebnih tehno- loških znanj za koščičarje - zimska rez breskev, IPS: Ivan Kodrič. Sreda, 9. februarja, Bilje, sejna dvorana Sadjarskega centra Bilje, ob 16.00 uri - Reja drobnice, REJ: Andrej Škibin. Drobnici primerna reja, REJ: Andrej Škibin. Pitanje jagnet in kozličev, REJ: Egon Volk. Četrtek, 10. februarja, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, ob 16.00 uri - Nega parkljev, REJ: Egon Štrukelj. Minerali v krmi, REJ: Egon Volk. Kritične točke pri kontrolnih pregledih zahtev navzkrižne skladnosti, NS: Marta Koruza. Ponedeljek, 14. februarja, Osnovna šola Dobravlje, ob 18.00 uri - Tehnologija pridelave koščičarjev -češnja in marelica, IPS: Ivan Kodrič. Sreda, 16. februarja, Agroind Vipava 1894, ob 16.00 uri - Integrirano vinogradništvo in vremenske razmere (suša, pozeba, pre- komerne padavine, toča, bolezni), IVG: Mojca Mavrič Štrukelj. Pogoji in določila pogodbe SKOP/ KOP ter vodenje evidenc, IVG: Mojca Mavrič Štrukelj. Predstavitev standardov za fitofarmacevtska sredstva in za dobre kmetijske in okoljske pogoje, NS: Mojca Mavrič Štrukelj. Četrtek, 17. februarja, Poljedelsko -živinorejski dan, dvorana Zorana Mušiča, Bukovica, ob 9.00 uri - Vpliv kolobarja na zdravstveno stanje tal in poljščin (fuzarioze, škodljivci,...), IPL: Anka Poženel. Gnojenje rastlin v skladu s smernicami dobre kmetijske prakse pri gnojenju - primerjava različnih vrst gnojil, VVO: Dr. Rok Mihelič. Pelinolistna ambrozija - nov plevel, ST: Anka Poženel. Ob 13.00 uri "•P laično ograjenem 'trtniku' so se lepo obrasle in lani že tudi rodile (na fotogra-fiji), za novo letino pa jih je treba seveda ustrezno obrezati. To se bo zgodd° jf prav na kulturni praznik, torej 8. februarja ob 15. uri. Seveda bo strokovna rez tudi primerno 'zalita', saj so se pod vabilo podpisali Konzorcij zelen, TRG Vipava, Konjeniško društvo Sveti Štefan Vipava in Turisti^110 društvo Lanthieri Vipava. Poskrbeli bodo tudi za kulturni program. www.ng.kia.si |Kia pr°- c.ee Preverite ponudbo omejene količine vozil letnik 2010 po še posebej ugodnih cenah. Ponudba velja Do razprodaje zaloge! Venga "Navdihuje me arhitektura, umetnost, glasba... Všeč so mi stvari, ki niso povprečne in ljudje, ki sledijo lastni viziji." ^ KIA NOVA GORICA Ul, Vinka Vodopivca 8, Kromberk, 05/333-0303 KIA - Največ za Vaš denar! Pogoji garancije so na voljo na www.kia,si/alnu. Režija in scena: Sergej Verč, kopnina: 6 evr. ^ADICIONALNO srečanje ob I^EVU OŠ DOBRAVLJE :trtek, 17. februar ob 19.00 - OŠ b°br; 'avlje 'st večera bo nekdanji učenec Brane zbar. Z njim se bo pogovarjal Ivan erinolja Iče. Za glasbeno popestritev °8odka bo poskrbel MPZ Napev iz l‘uj pod vodstvom Matjaža Remca. Hijeni! ’23- bolšja tržnica °°ta, 19. februar ob 7.30 - Trg 1. '°venske vlade Ajdovščina “todošli prodajalci, nakupovalci, S|Hjno mimoidoči. Stojnice so ^•pravljene, najem posamezne - 5 eur. H: Društvo zbiralcev Ajdovščina -0va Gorica, 040 188 305 (Vladimir) Havanje AJDOVŠČINA - Gl.AVNt MfiSTo CONE B Mttek, 24. februar ob 19.00 - Dvorana |*tVe slovenske vlade Ajdovščina aovščino v povojnem obdobju bo Odstavila Daša Slokar. Vstop prost. vabljeni! ŠPORTNE PRIREDITVE: IZLETI PD AJDOVŠČINA Torek, 8. februar - Tradicionalni 17. zimski pohod na Čaven ob kulturnem prazniku - pohod poteka iz različnih smeri, vodi: UO Ajdovščina Sobota, 12. in nedelja, 13. februar -Kredarica, 2515 m, vodi: GRS skupina Nedelja, 20. februar - od Boljunca do Lipice - Kraški rob vodi: Mirko Soban Info: Planinsko društvo Ajdovščina, 041 759 773 XVI. FILIPOV TEK IN SPUST Torek, 8. februar - Športni park Tiha dolina na Predmeji Društvo Gora organizira že 16. tekmovanje š staro smučarsko opremo - Fjlipov tek in spust. Gre za rekonstrukcijo 1. smučarskega teka v srednji Evropi s staro smučarsko opremo. Ihfo: Društvo Gora, Rajko 031 701 409, www.drustvo-gora.si 5. BATUJSKI KROS Sobota, 12. februar ob 9.00 - Start na športnem igrišču v vasi Batuje 5. Batujski kros sodi v sklop primorskih tekmovalnih in rekreacijskih tekov - Primorski pokalni krosi 2010/2011. Prijava na športnem igrišču od 9.00 dalje, tekmovanje se začne ob 11.00. Startnina: odrasli 4 €, otroci do 18. leta starosti 2 €. Robert Krkoč 051 414 565, Jernej Krkoč 041 950 862, Simon Koron 051 667 013. ZMAJARSKA TEKMA - AEROS WINTERRACE Od 16. do 20. februarja - Baza v Pizzeriji Anja v Budanjah V drugi polovici februarja 2011 bo v Ajdovščini potekalo prvo zmajarsko jadralno tekmovanje v tem delu Evrope. Organizatorji računajo na lepo vreme med 16. in 20. februarjem, v primeru slabega vremena pa je rezervni termin od 23. do 27. februarja. Info: Ivan Brovč, 041 641 887, http:// hg.sffa.org/aeros_wr/ KOŠARKARSKA TEKMA med KK Marc Ajdovščina in KK Piama Pur Sobota, 19. februar ob 19.00 - Dvorana OŠ Šturje TRADICIONALNI ZIMSKI POHOD NA GOLAKE Nedelja, 20. februar ob 9.00 - Izhodišče -Športni park Tiha dolina na Predmeji Planinska sekcija Društva Gora vabi na tradicionalni pohod na Golake, vpis pohodnikov bo v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji med 8.00 in 9.00, krožna pot traja približno 6 ur. Info: Dušan Brus 05/36 49 016, 041 617 j 607, dusan.brus80@gmail.com, Tanja Velikonja 041 586 751; www.drustvo-gora.si TRADICIONALNI POHOD MED VRHPOLJSKIMI VINOGRADI Nedelja, 27. februar - Izhodišče in cilj je pred gasilskim domom v Vrhpolju Pot poteka okrog vasi Vrhpolje med vinogradi po poljskih poteh, mimo znamenitega gradu Zemono, Starega gradu nad Vipavo, po kanjonu hudournika Bele ter mimo sv. Ahacija se spusti nazaj v samo vas. Pohod je organiziran ob vsakem vremenu, pot je dobro markirana, traja od 3 do 5 ur, startnine ni. Info: BrankoTomažič; 041 707 534, kmetija.tomazic@siol.net ŠPORTNE DEJAVNOSTI: MIGETALNICA Vrata Migetalnice se ponovno odprejo v četrtek, 10. februarja 2011 v telovadnici 2. stavbe OŠ Danila-Lokarja Ajdovščina - 2. nadstropje - nad stopničasto učilnico: Info: migetalnica@gmail.com, 031 632 314 (Marko) Prvi smučarski koraki na enodnevnih srečanjih na Kaninu Ob sobotah - 5. in 12. februar, plačilo je 25 € / dan, v ceno je vključeno poučevanje otroka od 10.00 do 13.00. . Info: migetalnica@gmail.com, 031 632 314 (Marko) SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Zimske počitnice na smučišču JAVORNIK (od 21. do 25. februarja) Cena: 125 € (cena je preračunana za udeležbo 30 otrok) vključuje učenje smučanja pod vodstvom licenciranih učiteljev, zavarovanje otroka, smučarska vozovnica, avtobusni prevoz in topel obrok. Info: 031 585 445, erik.simonic76@ gmail.com (pon. - pet. med 18.00 in 19.00) PLESNI STUDIO MAXIM Plesna dvorana pod letališčem v Ajdovščini HIP - HOP za predšolske otroke ob ponedeljkih ob 16.00; HIP - HOP za šolarje in dijake ob ponedeljkih ob 17.00, DRUŽABNI PLESI - začetni tečaj ob ponedeljkih ob 19.30, nadaljevalni tečaj ob torkih ob 20,00 - uči Miša Cigoj! Info in prijave: 041 394 908 PLESNI VEČERI VIPAVA Vsako drugo in četrto soboto v mesecu v Kulturnem domu v Vipavi - 12. in 26. februar ob 20.00. Tečajnike plesnih šol vabimo, da se nam pridružijo na družabnih plesih s prijetno plesno glasbo. Info: Plesno društvo Vipava, Jurij Makovec 031 247 578 TEČAJ ARGENTINSKEGA TANGA Začetni tečaj argentinskega tanga poteka vsako nedeljo ob 18.00 v Domu krajanov v Ajdovščini. Cena tečaja na osebo (8 lekcij po 2 uri) je 70 €. Število mest je omejeno. Prijave in info: Tango VVajdušna 031 802 366, wajdusna.tango@gmail.com PLESNA ŠOLA MRAVLJICA Tečaji družabnega plesa potekajo v večnamenskem prostoru SŠ Veno Pilon Ajdovščina Info: 040 172 182, www.fitples-mravljica. net KARATE KLUB SHOTOKAN AJDOVŠČINA V klubu treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu. Informacije: 031 233 722, kksho.ajd® gmail.com, www.karateajd.si RAZSTAVE: PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA Do 5. februarja 2011- Razstava 2. mednarodnega natečaja MED NEBOM IN ZEMLJO 2010 Petek, 11. februar ob 19.00 - Odprtje slikarske razstave DVE, Klavdija Marušič, Jasna Samarin Petek, 25. februar ob 19.00 - MOSTOVA ČITALNICA, v sodelovanju s PGA bodo na tradicionalni prireditvi sodelovali učenci glasbene šole in članice literarnega krožka društva MOST pod mentorstvo prof. Ivane Slamič. Vabljeni! Info: Pilonova galerija, 05/368 91 77, www.venopilon.com GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Petek, 4. februar ob 19.00 - Fotografska razstava avtorja Sama Trebižana iz Lokavca Sprehod po Primorski, razstava bo na ogled do konca februarja. Info: TD Vipavski Križ, Iva Bandelj 031 481,187 LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA V Lični hiši poteka zbiranje prijav za grafično delavnico, ki se bo pričela v soboto, 5. februarja .Info: tel. 05/ 368 19 29 ali 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com AVLA DVORANE PRVE SLOVENSKE VLADE AJDOVŠČINA Do 13. februarja - Razstava 2. mednarodnega natečaja MED NEBOM IN ZEMLJO 2010. Vabi vas Fotografsko društvo Veno Pilon Ajdovščina. Info: Jadran Hreščak 041 478 243, jadran.h® siol.net OBVESTILA: MLADINSKI CENTER HIŠA MLADIH AJDOVŠČINA MC Hiša mladih je odprta vsak dan med 10.00 in 18.00. ZIMSKE POČITNICE (21. -25. februar.) Ponedeljek, 21. februar - dejavnosti na MC-ju (kreativa, turnirji, film, ipd.) od 10.00- 18.00 Torek, 22. februar - izlet v smučarsko središče Zoncolan (Odhod avtobusa iz AP v Ajdovščini ob 06.00. Cena 30 eur oz. 33 eur na osebo VKLJUČUJE: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, celodnevno smučarsko vozovnico, spremstvo, skupinsko nezgodno zavarovanje potnikov in organizacijo izleta. Sreda, 23. februar - obisk Zavoda za šport Ajdovščina (obisk notranjega bazena, dvorane, plezalne stene, fitnesa) od 13.00 do 18.00 Četrtek, 24. februar - tečaj digitalne fotografije v sodelovanju s fotografskim društvom Veno Pilon Ajdovščina od 14.00 do 17.00 Petek, 25. februar - tečaj digitalne fotografije v sodelovanju z fotografskim društvom Veno Pilon Ajdovščina od 14.00 do 17.00 Petek, 25. februar - Zimski Fotokros od 16.00 - 17.00 Vabljeni mladi od 13 - 29 leta starosti!! Info: MC Hiša Mladih Ajdovščina, 05/ 368 93 83 oz. 041 945 392, www.mc-hisamladih.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA USTVARJALNE DELAVNICE (likovne, kuharske, glasbene delavnice, lov na skriti zaklad, družabne igre) V Ajdovščini: Vsak dan od 21. do 25. februarja od 10.00 do 13.00 - sedež MDPM, Goriška 17 (park Šturje) ter v ponedeljek, 7. februarja od 10.00 do 13.00 - ustvarjalna delavnica v 'duhu' kulturnega praznika. v Vipavi: ponedeljek, 21. in torek, 22. februar ob 10.00 - OŠ Draga Bajca IZLET V ATLANT1S IN KOLOSEJ Četrtek, 24. februar ob 8.30 - odhod izpred ŠC Police Ajdovščina. Povratek okrog 18.30. (vključuje avtobusni prevoz, plavanje v Atlantisu, ogled filma in strokovno vodstvo). Prijave do torka, 22. februarja oz. do zapolnitve mest. TEČAJ SMUČANJA NA ČRNEM VRHU NAD CERKNIM Od ponedeljka, 21. do petka 25. februarja, dnevni odhodi iz Ajdovščine; cena: 206,00 € možna izposoja smučarske opreme; prijave do srede, 16. februarja; za več informacij pokličite na MDPM. BOWLING V NOVI GORICI Petek, 25. februar ob 10.30 - odhod izpred ŠC Police Ajdovščina Za otroke od 12. leta dalje, obvezne prijave, cena: 10€ (vključuje avtobusni prevoz, 2 uri bowlanja in strokovno vodstvo), prijave do petka, 19. februarja oz. do zapolnitve mest. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI Od 21. do 25. februarja: Smučanje, igre na snegu, ustvarjanje, zabavni večeri, druženje, nova znanja in spoznanja, cena: 2606 za 5 dni (vključuje penzione, učitelja smučanja, smučarska vozovnica in prevoz) Info in prijava: MDPM Ajdovščina 05/ 368 91 40 ali 041 490 360, info@mdpm-ajdovscina.si, www.mdpm-ajdovscina.si, uradne ure pon-pet: 9.00 - 15.00. DRUŠTVO UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA Sobota, 12. februar - popoldansko kopanje v IZOLI Sobota, 19. febr.uar - enodnevni izlet v MIRAMAR MERJENJE KRVNEGA PRITISKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina MERJENJE KRVNEGA PRITISKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. MERJENJE KRVNEGA PRITISKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00, na Cesti IX. Korpusa 1, tel.: 05/36 61 383. OBVESTILA OO ZZB NOB AJDOVŠČINA - VIPAVA Uradne ure pisarne ZB NOB Ajdovščina in Vipava, na naslovu Goriška 17 (Jochmannova vila):ob pon. in sre. med 9.00 in 12.00. tel.: 05/366 10 71 POSEBNA PONUDBA V FEBRUARJU PONUDBA VtUA OD I. 2. DO 28. 2. 201 f OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG Tudi to je statistika Leto je naokrog in prav je, da osvežimo nekaj statističnih podatkov iz območja Krajevne skupnosti Ajdovščina in Žapuže. Kdo smo, kje in kako živimo, koliko nas je, kaj nam Ajdovščina nudi... Ajdovščini so tri naselja: Grivče, Kožmani in Žapuže, imamo 38 ulic in tri trge. Na tem območju živi 7543 prebivalcev v 2883 gospodinjstvih. Poleg tega je v Domu starejših občanov še 151 oskrbovancev. Če še malo razčlenimo, tu živi 373 vdov (najstarejša ima 97 let), 68 vdovcev (najstarejši ima 98 let). Oseb starejših od 80 let je kar 297. Najštevilčnejši letnik je letnik 1940. Rojenih tega leta živi 97 oseb. Imamo 55 lovcev, najstarejši šteje 85 let. Najstarejši občan - moški je letnik 1913, ženska pa letnik 1914. Samskih fantov je 132 - naj starejši ima 79 let, samskih deklet imamo 107 - najstarejša ima 92 let. Tujih priimkov je tu 126. Najpogostejši priimek je Brecelj, saj ga ima kar 31 družin. Živalskih priimkov je 83, rastlinskih 38, priimkov, ki jih lahko takoj poješ (močnik, kruh, koren ...) pa je 9. Parov brez otrok je 65. V Ajdovščini imamo 35 gostinskih lokalov, 14 frizerskih salonov, 16 prodajaln z jestvinami, 14 trgovin s tekstilom, cvetličarn je 9, bank 7, zavarovalnic 5 in odvetniških pisarn 8. Na tem območju je 38 praznih hiš in preko 60 praznih stanovanj. Za vas je te zanimive podatke pripravil Danilo Polizzi OBČINSKI ODBOR SD - Socialni demokrati Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina VABI NA JAVNO TRIBUNO z naslovom »PRIDELATI, PREDELATI, PRODATI«, ki bo v četrtek, 24. februarja 2011, v Domu krajanov v Ajdovščini, s pričetkom ob 18.00 uri. ZAČETNE PREDSTAVITVE 1. mag. Delan Židan, Minister za kmetijstvo: Predstavitev Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov 2. Boris Jež, direktor GIZ meso in mesni izdelki: Predstavitev projektov Kranjska klobasa in Moje naj meso 3. Joško Ambrožič, dir. Agroind Vipava 1894: Poti in stranpoti pri prodaji vina 4. ga. Zgonik, Društvo za bio-dinamiko Ajda: Promocija biološko pridelane hrane Moderator: novinar, Edvard Pelicon VABLJENI! Nagrajenci iz prejšnje številke: Darilni paket v vrednosti 50,00 €: 1. Ivanka Šraj; Pot v Žapuže 24; 5270 Ajdovščina 2. Sonja Kompara; Kidričeva 12; 5270 Ajdovščina 3. Erik Bakaršič; Ivana Kosovela 13; 5270 Ajdovščina Darilni paket v vrednosti 20,00 €: 1. Pavla Furlan; Bevkova 7; 5270 Ajdovščina 2. UrškaMakovec; Vrtovče20; 5295 Branik 3. Maja Krapež; Jazne 36; 5282 Cerkno 4. Vida Durn; Lavričeva 56; 5270 Ajdovščina £ 5. Karmen S. Rondič; Slap 4; 5271 Vipava TsoS°™'S^ara''1' 6. Janja Fučka; Gregorčičeva 27a; 5270 Ajdovščina 7. Goran Uršič; Na Trati 2; 5270 Ajdovščina Rešitve križank do 22. 2. 2011 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina iz vipavske kleti SLAŠČIČARNA in PICERIJA Ambient dobrih, pravih slaščic. Od petka 11.2. do ponedeljka 14.2. vam ob obisku naše slaščičarne podarimo minjon ali semifredo iz lastne proizvodnje. Piškot je lahko tudi lepo darilo. V času Valentinovega Valentinovi piškoti zanjo in zanj. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič •Oblikovanje: NOVA NOVA d.o.o. .Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 .,e-mail: info.latnik@gmail.com