UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 85:31 Izobraževalni program osnovne šole s / GEOGRAFIJA / prilagojenim predmetnikom za / PREDMET 02 mešanem območju Prekmurja dvojezično osnovno šolo na narodno 25 . 9 . 4 2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje OBVEZNI PREDMET 1 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija UČNI NAČRT IME PREDMETA: geografija Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred 35 70 52,5 64 PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo; dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; dr. Mojca Ilc Klun, OŠ Mirana Jarca; Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca Kamnik; Matej Matkovič, OŠ Belokranjskega odreda Semič; dr. Blaž Repe, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Tomi Tomšič, OŠ Staneta Žagarja Kranj; Helena Verdev, OŠ Ljubečna; dr. Eva Konečnik Kotnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; dr. Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Jurij Senegačnik; Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper; Marjeta Hočevar, Škofijska klasična gimnazija, Zavod, sv. Stanislava; mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola Ljubljana; Ingrid Florjanc, Gimnazija Ledina; Mojca Kelbič Đajić, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Zavod Antona Martina Slomška; Matej Cizelj, Srednja elektro-računalniška šola Maribor; Doris Hrvatin, Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper; Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava Prilagoditve pripravili: Bojan Hozjan, Dvojezična osnovna šola I Lendava; Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava; Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Renata Vrčkovnik OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni- nacrti/Ucni-nacrti/2025/OS_DV_IS/Ucni_nacrt_geografija_2025.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 250577667 ISBN 978-961-03-1100-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji, dne 22. 5. 2025 določil učni načrt geografija za izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 11 Azija ............................................................. 39 Namen predmeta Avstralija z Oceanijo ..................................... 41 ......................................... 11 Temeljna vodila predmeta Severna Amerika .......................................... 42 ........................... 12 Obvezujoča navodila za učitelje Južna Amerika.............................................. 43 ................... 12 DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO Afrika ........................................................... 44 OBDOBJE .............................................. 13 Polarni območji ............................................ 45 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 14 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE I. ........................ 46 GEOGRAFIJA IN JAZ Geografsko raziskovanje in veščine I. ........... 46 .......................................... 15 EVROPA KOT CELINA ......................................... 48 Geografija in jaz ........................................... 15 ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU Evropa na zemljevidu ................................... 48 .......................... 17 Zemljevidi NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE 49 .................................................... 17 Površje Evrope ............................................. 50 Geografska lega in orientacija na zemljevidu 19 PLANET ZEMLJA Podnebje in rastlinstvo Evrope ..................... 51 ................................................ 20 Zgradba Zemlje in tektonika Naravni viri Evrope ....................................... 52 ......................... 20 Celine in oceani DRUŽBENI IZZIVI EVROPE ................................. 53 ............................................ 22 Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega Izzivi prebivalstva Evrope ............................. 53 površja ......................................................... 23 Izzivi v gospodarstvu Evrope ........................ 55 Vodovje ....................................................... 24 Trajnostni razvoj .......................................... 57 OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA ........ 25 GEOGRAFIJA MADŽARSKE ................................ 58 Osnove geografskega raziskovanja in veščine 25 Madžarska na zemljevidu in njene TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO naravnogeografske značilnosti ..................... 59 OBDOBJE .............................................. 27 Družbenogeografske značilnosti Madžarske . 61 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA Delitev Madžarske na pokrajinske enote ...... 62 .......... 28 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE II. ....................... 63 GEOGRAFSKA PISMENOST ................................ 29 Geografsko raziskovanje in veščine II. .......... 63 Geografska pismenost .................................. 29 SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU ......................... 65 GIBANJE ZEMLJE ............................................... 31 Slovenija v Evropi in svetu ............................ 65 Gibanje Zemlje ............................................. 31 Delitev Slovenije na naravnogeografske PODNEBJE ........................................................ 32 pokrajine ..................................................... 66 Podnebje, prsti in rastlinstvo ........................ 32 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI CELIN... 34 ......................................................................... 67 Poselitev in prebivalstvo .............................. 34 Površje, kamninska zgradba in prsti Slovenije Gospodarstvo .................................................................... 68 .............................................. 36 Podnebne spremembe Podnebje, vreme in rastlinstvo Slovenije ...... 69 ................................. 37 CELINE Vodovje Slovenije ........................................ 70 .............................................................. 38 Zavarovana območja Slovenije ..................... 71 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE AZIJA .......................................................... 88 ......................................................................... 72 AVSTRALIJA Z OCEANIJO ............................ 89 Prebivalstvo in poselitev Slovenije ............... 72 SEVERNA AMERIKA .................................... 89 Gospodarstvo Slovenije ............................... 75 Naravne nesreče v Sloveniji JUŽNA AMERIKA ........................................ 90 ......................... 77 Degradacija prostora v Sloveniji ................... 78 AFRIKA ....................................................... 90 NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE 79 POLARNI OBMOČJI .................................... 91 Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Evropa kot celina.......................................... 92 Slovenije ...................................................... 79 EVROPA NA ZEMLJEVIDU ........................... 92 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE III. ...................... 81 Geografsko raziskovanje in veščine III. Naravnogeografske značilnosti Evrope ......... 92 ......... 81 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH POVRŠJE EVROPE ....................................... 92 ...... 83 Geografija in jaz NARAVNI VIRI EVROPE ............................... 92 ........................................... 83 GEOGRAFIJA IN JAZ ................................... 83 Družbeni izzivi Evrope .................................. 93 Orientacija na zemljevidu IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE .................... 93 ............................ 83 ZEMLJEVIDI................................................ 83 IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE ............. 93 GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................. 93 ZEMLJEVIDU .............................................. 84 Geografija Madžarske .................................. 94 Planet Zemlja ............................................... 84 Geografsko raziskovanje II. ........................... 95 ZGRADBA ZEMLJE IN TEKTONIKA .............. 84 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. CELINE IN OCEANI ................................................................... 95 ..................................... 84 RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST Slovenija v Evropi in svetu ............................ 96 ZEMLJINEGA POVRŠJA ............................... 84 SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU .................. 96 VODOVJE ................................................... 85 DELITEV SLOVENIJE NA NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE .......... 96 Osnove geografskega raziskovanja ............... 85 OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN Naravnogeografske značilnosti Slovenije ...... 96 VEŠČINE ..................................................... 85 POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI SLOVENIJE .................................................. 96 Geografska pismenost .................................. 86 GEOGRAFSKA PISMENOST PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO ........................ 86 SLOVENIJE .................................................. 97 Podnebje ..................................................... 87 VODOVJE SLOVENIJE .................................. 97 PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO ........... 87 ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE ......... 98 Družbenogeografske značilnosti celin........... 87 Družbenogeografske značilnosti Slovenije .... 99 POSELITEV IN PREBIVALSTVO .................... 87 PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE ... 99 GOSPODARSTVO ....................................... 87 GOSPODARSTVO SLOVENIJE .................... 100 PODNEBNE SPREMEMBE .......................... 88 NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI .............. 101 Celine .......................................................... 88 Geografsko raziskovanje III. ........................ 102 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. ................................................................ 102 PRILOGE ............................................. 104 8 5 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 4 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Geografija kot obvezni šolski predmet celostno proučuje in razlaga naravne ter družbene sestavine, pojave in procese v pokrajini z namenom, da bi učenci razumeli svet in svoj življenjski prostor ter v njem kakovostno živeli. Učencem daje temeljno zavedanje, da se vse sestavine v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, kar jih vodi do zmožnosti premišljenega ravnanja v prostoru in vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. Geografija učence utrjuje v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj in kako počnemo v pokrajini oz. kako vanjo posegamo, da bodo njihova oz. naša dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem, regionalnem kot globalnem prostoru. Geografija učencem omogoča razumevanje celostnosti sveta, razvijanje kritičnega mišljenja in pridobivanje praktičnih veščin. Geografijo odlikuje usmerjenost na prepoznavanje in reševanje lokalnih, regionalnih in globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov, degradacija okolja, migracije in drugi. Geografska vzgoja in izobraževanje spodbujata interdisciplinarno sodelovanje, ki je potrebno pri obravnavi kompleksnih vprašanj, saj zahtevajo kombinacijo in večplastnost strokovnega znanja. Pouk geografije stremi k razvijanju učinkovite komunikacije, ki je pomembna za posredovanje rezultatov raziskovalnega dela in novih informacij širšemu občinstvu, vključno s splošno javnostjo, oblikovalci politik in strokovnjaki drugih znanstvenih disciplin. Pri pouku geografije razvijamo tudi bralno in digitalno pismenost z uporabo raznovrstnih virov in tehnologij, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), daljinsko zaznavanje in druge. Te tehnologije omogočajo nove vpoglede v prostorske vzorce in odnose med ljudmi in prostorom, njihova integracija pa zagotavlja inovativnost in sodobnost pouka geografije. Pri pouku geografije uporabljamo didaktične pristope izkustvenega, veččutnega, projektnega učnega dela, učenja z raziskovanjem in druge ter tako vključujemo različne kombinacije aktivnih učnih metod in tehnik glede na zadane cilje, zmožnosti učečih ter pogoje dela. Z aktivnimi metodami in oblikami dela spodbujamo aktivno učenje, ustvarjalnost in sodelovanje, kar je ključno za celostni razvoj mladih. Geografsko znanje je pomembno za oblikovanje odgovornih in ozaveščenih državljanov, ki so zmožni prispevati k trajnostni prihodnosti. Geografija ima ključno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih, saj jim omogoča pridobivanje znanj, veščin in vrednot, ki so nepogrešljivi za razumevanje sveta in odgovorno ravnanje v njem. Geografska znanja so uporabna in nujna v družbi, z njimi učenci razumejo vzroke in posledice pojavov in procesov ter se usposobijo za aktivno in odgovorno (so)delovanje v družbi in prostoru. Poleg tega geografska znanja omogočajo tudi opravljanje poklica geografa. Geografi zasedajo pestro paleto delovnih mest, še posebno tam, kjer je potreben interdisciplinaren in/ali problemski pogled na pokrajino in prostor. 11 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / 5 2 0 TEMELJNA VODILA PREDMETA 2 . 9 . 4 2 Temeljni vodili predmeta sta geografska vzgoja in izobraževanje, ki učečim se omogočata: » spoznavanje krajev in pokrajin, kar spodbuja željo po raziskovanju raznolikosti sveta ter spoštovanju in ohranjanju pestrosti živega in neživega okolja; » razumevanje strukture prostora in delovanja procesov znotraj prostora, kar vodi v razvoj geografskega mišljenja, ki je temelj za proaktivno delovanje in odgovorno odzivanje na aktualne dogodke, pojave in procese; » pridobivanje temeljne kartografske in prostorske orientacijske pismenosti, ki sta bistveni za življenje in delovanje v današnjem kompleksnem svetu; » razvijanje veščin za samostojno opazovanje in raziskovanje pokrajin oz. prostora in njegovih prvin z vključevanjem terenskega dela, ekskurzij in uporabo digitalnih tehnologij; » razvijanje zmožnosti celostne interpretacije prostora in komunikacijskih veščin, kar vključuje kritično vrednotenje prostorskih informacij, njihovo predstavljanje in posredovanje širši javnosti; » spodbujanje aktivnega osebnega in družbenega delovanja, s čimer mladim omogoča razvoj v odgovorne soustvarjalce našega skupnega sveta; » usposabljanje za opravljanje poklica in življenjskega poslanstva; » razvijanje veščin in kompetenc skupnih ciljev s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, podjetnosti, zdravja in dobrobiti ter digitalne kompetentnosti. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Obvezen del pouka geografije sta delo z različnimi zemljevidi in učenje na prostem. Učitelj mora pri pouku uporabljati zemljevide, saj ob njih učenec razvija prostorske predstave, ki so nujne v vsakodnevnem življenju. Učenje na prostem vključuje krajša terenska dela in/ali ekskurzije ter je obvezno za doseganje ciljev v temah, ki se navezujejo na t. i. geografsko raziskovanje. Pri izvedbi le-tega poudarjamo: » interdisciplinarno obravnavanje učnih ciljev, ki povezuje različna področja znanja in omogoča celostno razumevanje geografskih pojavov; » razvijanje kompetenc vseživljenjskega učenja; » uporabo različnih raziskovalnih metod in (digitalnih) pripomočkov, ki pripomorejo k bolj poglobljenemu raziskovanju in analizi geografskih tem; » osredotočenost na neposredno opazovanje in vrednotenje sestavin in procesov v pokrajini, kar vključuje aktivno udeležbo učečih; » vključevanje varne telesne aktivnosti, s čimer se krepi prostorska orientacija, motorika in zdravje učečih. 12 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija GEOGRAFIJA DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 8 5 : 3 1 / / / GEOGRAFIJA IN JAZ 5202.9.42 OBVEZNO OPIS TEME Geografija in jaz učence seznani z geografijo kot znanstveno vedo, poklicem geografa in z načini usvajanja geografskega znanja. Namen teme je, da učenci razumejo pomembnost geografije, geografskega poklica in geografskega znanja v vsakdanjem življenju. Ob tem se učenci zavedajo, kaj geograf počne, in spoznajo, da je poklic geografa resen poklic, ki ga lahko uspešno opravljamo celotno karierno pot. Obenem pa učenci krepijo zavedanje o součinkovanju naravnih in družbenih sestavin pokrajine ter s tem razvijajo občutek pomembnosti ohranjanja uravnoteženega ravnovesja med vsemi sestavinami pokrajine. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. GEOGRAFIJA IN JAZ CILJI Učenec: O: opredeli geografijo kot vedo in razume, da geografija celostno proučuje pokrajino; O: se zaveda medsebojnega součinkovanja naravnih in družbenih sestavin pokrajine; (2.1.3.1 | 1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: se zaveda posledic človekovega poseganja v pokrajino; (2.1.3.1 | 3.2.4.2) O: na primerih prepoznava poklic geografa in pomen geografskega znanja za življenje; (5.1.3.1) O: spoznava osnovna geografska učila. 15 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / 5 2 0 STANDARDI ZNANJA 2 . 9 . Učenec: 24 » pojasni, kaj je geografija in zakaj je pomembna; » s pomočjo slikovnega gradiva in domače pokrajine našteje glavne sestavine pokrajine ter sklepa o njihovi soodvisnosti; » s primeri pojasni uporabnost geografije v vsakdanjem življenju. TERMINI ◦ geografija ◦ pokrajina ◦ naravna sestavina pokrajine ◦ površje ◦ kamnina ◦ prst ◦ rastlinstvo ◦ živalstvo ◦ vodovje ◦ podnebje ◦ družbena sestavina pokrajine ◦ prebivalstvo ◦ naselje ◦ gospodarstvo ◦ geograf 16 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Orientacija na zemljevidu obsega skupino ciljev Zemljevidi in Geografska lega in orientacija na zemljevidu, ki obravnavata spoznavanje tiskanih in digitalnih zemljevidov ter njihovo branje. Namen teme je, da se učenci naučijo brati zemljevide ter na podlagi tega sklepajo o značilnostih določene pokrajine. Učenci se tudi urijo v opisovanju in določanju geografske lege s poznavanjem razporeditve vzporednikov in poldnevnikov. Krepitev tega znanja in veščin je osnova geografije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Pri skupini ciljev Geografska lega in orientacija na zemljevidu naj učitelj pri standardih, ki zahtevajo določanje geografske lege točkam na zemljevidu, od učencev ne zahteva izražanja s terminoma geografska širina in geografska dolžina. ZEMLJEVIDI CILJI Učenec: O: primerja različne načine upodabljanja pokrajine; O: na zemljevidu spoznava in uporablja različna merila; O: bere in proučuje različne zemljevide; O: s pomočjo tiskanih in digitalnih zemljevidov prepoznava njihovo uporabnost. 17 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Učenec: 2 . 9 . » primerja različne načine upodabljanja in prikazovanja pokrajine; 24 » s pomočjo zemljevida pojasni, ali je zemljevid splošni ali tematski; » bere zemljevide. TERMINI ◦ globus ◦ atlas ◦ zemljevid ◦ splošni zemljevid ◦ tematski zemljevid ◦ digitalni zemljevid ◦ merilo ◦ številčno merilo ◦ opisno merilo ◦ plastnica 18 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida spoznava sistem razporeditve poldnevnikov in vzporednikov; O: se orientira na zemljevidu in uri v določanju geografske lege točkam. STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše sistem razporeditve poldnevnikov in vzporednikov; » točkam na zemljevidu določi geografsko lego glede na oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika; » točkam na zemljevidu določi geografsko lego v stopinjah glede na oddaljenost od ekvatorja in začetnega poldnevnika. TERMINI ◦ geografska lega ◦ stopinjska mreža ◦ vzporednik ◦ poldnevnik ◦ ekvator ◦ začetni ali greenwiški poldnevnik ◦ polobla ◦ pol ali tečaj ◦ severni pol ali tečaj ◦ južni pol ali tečaj 19 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PLANET ZEMLJA / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Planet Zemlja obsega skupine ciljev Zgradba Zemlje in tektonika, Celine in oceani, Razčlenjenost in razgibanost Zemljinega površja ter Vodovje. Uvodoma učenci spoznajo notranjo zgradbo Zemlje in kako glavni notranji dejavniki vplivajo na izoblikovanost površja in razporeditev celin. Nato os pomočjo zemljevida usvojijo imena in geografsko lego celin in oceanov, v nadaljevanju pa se osredotočijo na razumevanje vplivanja zunanjih dejavnikov na preoblikovanje površja. V zadnjem sklopu učenci na primerih in ob zemljevidu prepoznavajo še glavne značilnosti vodovja ter krepijo uporabo ustrezne geografske terminologije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Za uresničevanje ciljev je pomembno, da se učitelj navezuje na predznanje učencev, pridobljeno v 1. in 2. VIO. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. ZGRADBA ZEMLJE IN TEKTONIKA CILJI Učenec: O: s pomočjo slikovnega gradiva razlikuje zgradbo planeta Zemlje; O: pojasnjuje premikanje litosferskih plošč in njegove posledice. STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo slikovnega gradiva poimenuje tri osnovne dele Zemljine notranjosti; » razloži, da Zemljo obdaja ozračje, ki je pomembno za obstoj življenja na Zemlji; 20 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » pojasni, da se litosferske plošče premikajo, in opiše posledice premikanj; 52/ 0 » .2 s pomočjo slikovnega gradiva poimenuje osnovne sestavne dele vulkana; 9 . 4 » 2 našteje posledice izbruhov vulkanov in potresov za življenje ljudi in pokrajino. TERMINI ◦ ozračje ali atmosfera ◦ notranja zgradba Zemlje ◦ Zemljino jedro ◦ Zemljin plašč ◦ Zemljina skorja ◦ notranji dejavnik ◦ tektonika ◦ litosferska plošča ◦ podrivanje litosferskih plošč ◦ razmikanje litosferskih plošč ◦ drsenje litosferskih plošč druge ob drugi ◦ vulkan ali ognjenik ◦ glavno žrelo ◦ magma ◦ lava ◦ potres 21 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / CELINE IN OCEANI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: na zemljevid umešča in na podlagi slikovnega gradiva prepoznava sedem celin in pet oceanov. (1.1.2.1 | 1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu poimenuje celine in oceane ter jim določi geografsko lego. TERMINI ◦ celina ali kontinent ◦ Evropa ◦ Azija ◦ Afrika ◦ Severna Amerika ◦ Južna Amerika ◦ Avstralija ◦ Antarktika ◦ ocean ◦ Atlantski ocean ◦ Tihi ocean ali Pacifik ◦ Indijski ocean ◦ Arktični ocean ali Severno ledeno morje ◦ Južni ocean ali Antarktični ocean 22 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST ZEMLJINEGA / 5 2 POVRŠJA 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Učenec: O: razume, da je Zemljino površje razčlenjeno in razgibano ter sestavljeno iz različnih reliefnih oblik; O: na zemljevidu, v naravi in s pomočjo slikovnega gradiva prepoznava različne reliefne oblike; O: sklepa o življenjskih razmerah v/na posamezni reliefni obliki. (5.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni, kako zunanji dejavniki vplivajo na preoblikovanje Zemljinega površja; » s pomočjo slikovnega gradiva in/ali ilustracij in/ali zemljevida prepozna in loči različne reliefne oblike; » s primeri opiše življenjske razmere v odvisnosti od reliefnih oblik. TERMINI ◦ razčlenjenost celine ◦ otok ◦ polotok ◦ zaliv ◦ morska ožina ◦ zunanji dejavnik ◦ Sonce ◦ veter ◦ padavine ◦ ledenik ◦ erozija ◦ reliefna oblika ◦ visokogorje ◦ gorovje ◦ gora ◦ hribovje ◦ hrib ◦ gričevje ◦ grič ◦ planota ◦ dolina ◦ kotlina ◦ nižina ◦ ravnina 23 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / VODOVJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: spoznava značilnosti vodovja in se zaveda nujnosti odgovornega ravnanja z vodnimi viri; (2.1.3.1 | 3.2.4.2 | 3.3.5.3) I: raziskuje glavne izzive, povezane z oceani, in išče rešitve zanje. (2.2.1.2 | 5.1.2.1 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida in/ali na podlagi različnih virov opiše značilnosti vodovja in ovrednoti njegov pomen za življenje. TERMINI ◦ morje ◦ vodni vir ◦ reka ◦ izvir ◦ izliv ◦ porečje ◦ jezero ◦ podzemna voda 24 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / OSNOVE GEOGRAFSKEGA / 5 2 0 2 RAZISKOVANJA . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelj načrtuje v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji ali pa cilje poljubno umesti v druge teme učnega načrta za 2. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN VEŠČINE CILJI Učenec: O: se uri v osnovah geografskega opazovanja in raziskovanja v izbrani pokrajini; 25 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / O: / se s kompasom in zemljevidom giblje v pokrajini; 52 (3.2.1.1 | 3.2.1.2) 0 2 . 9 O: . uporablja metode geografskega raziskovanja; 42 (3.2.1.3) O: praktično uporablja navigacijo na digitalnem zemljevidu; (4.2.6.1) O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (1.2.5.1 | 2.4.3.1 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira na zemljevidu in v pokrajini; » našteje metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ orientacija ◦ opazovanje ◦ merjenje ◦ kartiranje 26 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija GEOGRAFIJA TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 8 5 : 3 1 / / / GEOGRAFSKA PISMENOST 5202.9.42 OBVEZNO OPIS TEME Tema vključuje učna cilja in standarda znanja, ki ju učitelj povezuje z drugimi učnimi cilji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Tema omogoča razvijanje geografske pismenosti pri učencih na podlagi izkazanih veščin/spretnosti. Temelj za doseganje geografske pismenosti sta znanje in mišljenje, ki se uporabljata pri kartografski, bralni, naravoslovni in matematični pismenosti. Pri pouku geografije učenci razvijajo uporabo ustrezne terminologije ter sposobnosti opisovanja, pojasnjevanja ter sklepanja. Učenci se urijo v uporabi različnih vrst podatkov, kot so besedilni, količinski in simbolni, ter na podlagi različnih virov, statističnih podatkov in/ali digitalnih gradiv oblikujejo izvlečke, postavljajo sklepe in nakazujejo rešitve. Hkrati povezujejo usvojena vsebinska znanja z veščinami kartografskega opismenjevanja, kar jim omogoča boljše razumevanje geografskih procesov in pojavov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme vključuje k skupinam ciljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Umeščanje standardov te teme učitelju omogoča preverjanje in ocenjevanje znanja učencev na različne načine. Tako zagotovimo širšo in celovitejšo uporabo geografskih virov ter učence urimo v uporabi različnih vrst gradiv za razumevanje in analizo geografskih vsebin. Izjema se pojavi le pri minimalnih standardih znanja. Minimalnim standardom znanja, kjer je način ocenjevanja jasno določen, standarda te teme ne dodajamo. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. GEOGRAFSKA PISMENOST CILJI Učenec: O: bere, uporablja, proučuje in izdeluje zemljevide; 29 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / O: / se uri v veščinah geografske pismenosti. 52 (1.1.1.1 | 1.1.2.1 | 1.1.2.2) 0 2 . 9 . 4 2 STANDARDI ZNANJA Učenec: » bere, uporabi ali izdela zemljevide; » s pomočjo različnih virov, statističnih podatkov in/ali digitalnih gradiv oblikuje izvlečke, sklepe in nakaže rešitve. 30 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GIBANJE ZEMLJE / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Gibanje Zemlje nakazuje uvod v spoznavanje planetarnih zakonitosti, ki so osnova za razvrstitev toplotnih pasov in s tem povezanih drugih naravnogeografskih značilnosti planeta Zemlje. Učenci pri tej temi nadgradijo svoje vedenje o gibanju Zemlje in stopinjski mreži glede na predznanje, ki so ga usvojili v 2. VIO. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. GIBANJE ZEMLJE CILJI Učenec: O: opisuje osnovne zakonitosti lege in gibanja Zemlje v vesolju. STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni posledice vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca. TERMINI ◦ Osončje ◦ planet ◦ Zemlja ◦ vrtenje Zemlje ◦ kroženje Zemlje ◦ Sonce ◦ Zemljina os ali vrtilna os ◦ letni čas ◦ enakonočje ◦ Sončev obrat ◦ polarni dan ◦ polarna noč ◦ povratnik ◦ tečajnik 31 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBJE / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema Podnebje obsega skupino ciljev Podnebje, prsti in rastlinstvo. Namen teme je razumeti osnovne značilnosti toplotnih pasov, ki predstavljajo temelj za povezovanje nastanka podnebnih tipov, osnovnih značilnosti prsti in tipičnega naravnega rastlinstva. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO CILJI Učenec: O: razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; O: povezuje medsebojno odvisnost med podnebnimi dejavniki, podnebnimi tipi, značilnostmi prsti in naravnim rastlinstvom; (1.1.2.1 | 1.1.2.2 | 2.1.3.1) O: bere klimograme in podnebne tematske zemljevide. STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov in jih pokaže na zemljevidu; » našteje in razloži podnebne dejavnike; » pojasni vpliv podnebnih dejavnikov na nastanek osnovnih podnebnih tipov; 32 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » iz klimograma odčita podatke o povprečnih temperaturah in količini padavin po posameznih mesecih; 52/ 0 » .2 s pomočjo klimograma in/ali slikovnega gradiva sklepa o značilnostih podnebnih in rastlinskih tipov. 9 . 4 2 TERMINI ◦ toplotni pas ◦ tropski ali vroči toplotni pas ◦ subtropski toplotni pas ◦ zmernotopli toplotni pas ◦ subpolarni toplotni pas ◦ polarni ali mrzli toplotni pas ◦ podnebni dejavnik ◦ podnebni tip ◦ ekvatorialno podnebje ◦ savansko podnebje ◦ puščavsko podnebje ◦ sredozemsko podnebje ◦ oceansko podnebje ◦ celinsko podnebje ◦ hladno podnebje ◦ polarno podnebje ◦ klimogram ◦ rastlinski tip ◦ tropski deževni gozd ◦ puščavsko rastlinstvo ◦ savansko rastlinstvo ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ stepsko rastlinstvo ◦ tajga ◦ tundrsko rastlinstvo 33 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI CELIN . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema Družbenogeografske značilnosti celin obsega skupine ciljev Poselitev in prebivalstvo, Gospodarstvo ter Podnebne spremembe in je uvod v družbeno geografijo vseh celin, razen Evrope. Namen prve skupine ciljev je na podlagi različnih virov in gradiv vzročno-posledično razmišljati o spremembah števila prebivalstva, različni gostoti poselitve ter se zavedati raznolikosti svetovnega prebivalstva in nujnosti medkulturnega dialoga. V nadaljevanju učenci spoznavajo gospodarske panoge in jih povezujejo z naravno- in družbenogeografskimi danostmi, ki omogočajo njihov razvoj. Predmet obravnave so tudi odnosi med človekom in naravo, ki postajajo vse pomembnejši. Družbena geografija je ključna za študijo vpliva obsežnejših človekovih posegov v prostor in pri načrtovanju gospodarskega razvoja. Vezano na človeka se v zadnji skupini ciljev učenci osredotočijo na podnebne spremembe, njihove vzroke in posledice. Učenci ob tem krepijo odgovoren odnos do naravnih sistemov, gradijo na razumevanju njihove kompleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi sistemi. K izbranim podnebnim spremembam se pristopa celostno, pri čemer se upošteva povezanost okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. POSELITEV IN PREBIVALSTVO CILJI Učenec: O: s pomočjo različnih podatkov in grafov ugotavlja vzroke za spreminjanje števila svetovnega prebivalstva ter sklepa o posledicah; O: sklepa o vzrokih in posledicah različne gostote poselitve in ugotavlja možnosti za življenje ljudi; (2.1.3.1) 34 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / I: / na podlagi starostnih piramid opisuje sestavo prebivalstva izbrane države ter sklepa o bodočih spremembah; 520 O: 2 opisuje značilnosti staroselskega prebivalstva po izbranih celinah ter primerja njihov položaj v odnosu do .9 priseljenega prebivalstva; 42. (2.1.2.1) O: na osnovi izbranega primera konflikta/spora se zaveda raznolikosti svetovnega prebivalstva in nujnosti medkulturnega dialoga; (1.2.1.5 | 2.1.2.1 | 5.1.2.2 | 3.3.1.2) O: razvija vrednote, ki prispevajo k spoštovanju enakopravnosti vseh ljudi. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje in razloži vzroke za spreminjanje števila svetovnega prebivalstva ter sklepa o posledicah; » s pomočjo zemljevida pojasni vzroke in posledice različne gostote poselitve; » pojasni značilnosti staroselskega prebivalstva po izbranih celinah; » s primeri pojasni, kako migracije vplivajo na sestavo prebivalstva po celinah; » pojasni posledice raznolikosti svetovnega prebivalstva in razloži nujnost medkulturnega dialoga. TERMINI ◦ poselitev ◦ gostota poselitve ◦ dejavnik poselitve ◦ staroselec ◦ migracija ali selitev ◦ rasizem 35 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GOSPODARSTVO / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: spoznava gospodarstvo in s pomočjo različnih virov prepoznava z njim povezane pojme; O: analizira, kako naravnogeografski in družbenogeografski dejavniki vplivajo na gospodarski razvoj; (2.2.1.1) O: na podlagi podatkov o BDP na prebivalca utemeljuje svetovno razdelitev na gospodarsko razvite države in države v gospodarskem razvoju; O: prepoznava dejavnike, ki vplivajo na pojav revščine, ter ob primerih razmišlja o možnih načinih odprave revščine; (2.1.1.1 | 5.2.5.2) O: sklepa o posledicah gospodarskega razvoja na pokrajino in argumentira pomen trajnostnega gospodarstva kot edine vzdržne oblike gospodarskega razvoja. (2.3.1.2 | 3.3.5.3 | 5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži, kaj je gospodarstvo, in našteje gospodarske dejavnosti; » s pomočjo zemljevida sklepa o pomenu naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti; » s pomočjo kazalnika BDP opiše gospodarsko razvitost izbranih držav; » s pomočjo različnih virov izpostavi vzroke za pojav revščine in navede možne načine odprave le-te; » utemelji nujnost trajnostnega gospodarskega razvoja za sedanje in prihodnje generacije. TERMINI ◦ gospodarstvo ◦ gospodarska dejavnost ◦ kmetijstvo ◦ rudarstvo ◦ gozdarstvo ◦ industrija ◦ energetika ◦ promet ◦ storitvena dejavnost ◦ gospodarska razvitost ◦ BDP na prebivalca ◦ gospodarski razvoj ◦ gospodarsko razvita država ◦ država v gospodarskem razvoju ◦ skrajna revščina ◦ trajnostni gospodarski razvoj 36 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBNE SPREMEMBE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: se seznani s pojmom podnebne spremembe; O: iz različnih virov in gradiv pridobiva informacije o osnovnih vzrokih podnebnih sprememb, vključno z naravnimi dejavniki in vplivom človeških dejavnosti; (2.2.1.1 | 2.2.2.1) O: analizira konkretne posledice podnebnih sprememb na okolje, družbo in gospodarstvo ter išče ustrezne rešitve za njihovo blaženje; (2.1.3.1 | 2.4.3.1 | 5.2.2.1) O: kritično presoja kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbenih skupin v družbi, družbe na lokalni, regionalni, nacionalni ter globalni ravni. (2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži globalno segrevanje; » pojasni vzroke in posledice podnebnih sprememb; » poda predloge za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na podnebje. TERMINI ◦ podnebne spremembe ◦ toplogredni plin ◦ globalno segrevanje ◦ učinek tople grede ◦ neobnovljiv vir energije 37 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / CELINE / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema obsega skupine ciljev, kot so Azija, Avstralija z Oceanijo, Severna Amerika, Južna Amerika, Afrika in Polarni območji. Izhodišče za delitev celin izhaja iz njihove obravnave v 2. VIO, pri čemer se pri tej temi posebej ne izpostavlja Evrope. Pri vsaki skupini ciljev se učenci v začetku urijo v branju zemljevidov, kjer spoznavajo določene naravnogeografske enote, večje reke in jezera, polotoke, otoke in otočja ipd. V nadaljevanju se, zaradi predhodnih dveh tem Podnebje in Družbenogeografske značilnosti celin, ciljev, povezanih z navedenima temama, ne ponavlja oz. se jih ne uresničuje. Učenci so do sedaj že spoznali določene naravno- in družbenogeografske značilnosti sveta. Pri posamezni celini spoznavajo le konkretne primere naravno- ali družbenogeografskih značilnosti, ki izstopajo. Poleg navedenega pa učenci postajajo kritični presojevalci aktualnih izzivov posamezne celine. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Za posamezno skupino ciljev je določen seznam naravnogeografskih enot, večjih rek in jezer, polotokov, otokov in otočij, morij in oceanov za minimalni standard znanja: » Azija: Evrazija, Kavkaz, Himalaja, Tibetanska visoka planota, Sibirija, Mezopotamija, Veliko kitajsko nižavje, Velika arabska puščava, Arabski polotok, Dekanski polotok, Indokitajski polotok, Korejski polotok, Indonezijsko otočje, Filipinsko otočje, Japonsko otočje, Evfrat, Tigris, Ganges, Chang Jiang (Modra reka), Huang He (Rumena reka), Kaspijsko jezero, Perzijski zaliv, Indijski ocean, Tihi ocean/Pacifik, Severno ledeno morje/Arktični ocean; » Avstralija z Oceanijo: Veliko razvodno gorovje, Veliki koralni greben, Nova Zelandija, Mikronezija, Melanezija, Polinezija, Indijski ocean, Tihi ocean/Pacifik; » Severna Amerika: Skalno gorovje, Apalači, Osrednje nižavje, Priatlantsko nižavje, Aljaska, Kalifornijski polotok, Jukatan, Florida, Labrador, Grenlandija, Karibsko otočje, Mehiški zaliv, Misisipi, Reka sv. Lovrenca, Velika jezera, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik, Severno ledeno morje/Arktični ocean; » Južna Amerika: Andi, Brazilsko višavje, Amazonsko nižavje, Atakama, Amazonka, Ognjena zemlja, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik; 38 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » Afrika: Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kalahari, Sahara, Namib, Atlas, Etiopsko višavje, Vzhodnoafriško 52/ višavje, Kilimandžaro, Somalski polotok, Gvinejski zaliv, Madagaskar, Nil, Niger, Kongo, Zambezi, Viktorijino 0 2 . 9 jezero, Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Tihi ocean/Pacifik; . 4 2 » Antarktika: Južni/Antarktični ocean. Učitelj naj pri obravnavi aktualnih izzivov posamezne celine uporablja različne vire in gradiva, hkrati pa usmerja učence, da ob študiji primerov z različnih celin spoznavajo aktualne izzive sodobnega sveta, kot so prenaseljenost, oskrba z vodo, hrano, energijo, politična nasprotja. Glede na aktualnost lahko učitelj v šolskem letu število ur za posamezno celino, ki jo je opredelil v letni delovni pripravi, prerazporedi drugače. Pri uresničevanju ciljev o aktualnih izzivih posamezne celine, glede na tematiko, naj učitelj umesti tudi imena do največ treh držav posamezne celine. AZIJA CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Azije; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Azije; (2.1.3.1) O: opisuje monsunsko kroženje zraka nad Azijo; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Azije. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Azije ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večje reke in jezero, otočja, polotoke, zaliv in oceane; » opiše monsunsko kroženje zraka nad Azijo in pojasni vlogo Himalaje kot podnebne ločnice; » razloži vzroke in posledice demografske eksplozije; » s pomočjo zemljevida in slikovnega gradiva pojasni vzroke in posledice naravnih nesreč v Aziji; » pojasni pomen nahajališč energetskih virov in vpliv tehnološkega razvoja v Aziji; 39 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » na izbranem primeru ovrednoti vpliv človeka na pokrajino. 52/ 0 2 . 9 . 2 TERMINI 4 ◦ monsun ◦ monsunsko podnebje ◦ demografska eksplozija ◦ tropski ciklon ◦ cunami 40 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / AVSTRALIJA Z OCEANIJO / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Avstralije in Oceanije; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Avstralije in Oceanije; (2.1.3.1) O: se zaveda pomena Velikega koralnega grebena; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Avstralije in Oceanije. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Avstralije in Oceanije ter na zemljevidu pokaže in imenuje določeni naravnogeografski enoti, otočja in oceana; » razloži vpliv naravnogeografskih značilnosti celine na njeno družbenogeografsko podobo; » pojasni vzroke za edinstvenost biodiverzitete Avstralije ter pomen varovanja okolja in občutljivih ekosistemov; » ovrednoti pomen Velikega koralnega grebena in njegov vpliv na gospodarstvo; » pojasni pomen turizma in ribištva za majhne otoške države Oceanije. TERMINI ◦ biodiverziteta ◦ koralni greben 41 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / SEVERNA AMERIKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Severne Amerike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Severne Amerike; (2.1.3.1) O: povezuje vpliv izbranega območja ali države Severne Amerike na svetovno gospodarstvo; (2.2.1.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Severne Amerike; (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) I: razpravlja o ameriškem načinu življenja in sklepa o njegovih globalnih posledicah. (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Severne Amerike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večji reki in jezera, polotoke, otok, otočje, zaliv in oceane; » primerja tornado in tropski ciklon ter opiše posledice njunega delovanja; » pojasni vpliv priseljevanja na sestavo prebivalstva in gospodarstva Severne Amerike; » na izbranem primeru Severne Amerike utemelji prevladujočo gospodarsko dejavnost in ovrednoti njene posledice; » na primeru Panamskega prekopa pojasni pomen prekopov za svetovni promet. TERMINI ◦ kanjon ◦ tornado ◦ integracija ◦ asimilacija ◦ segreacija ◦ globalizacija ◦ prekop 42 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / JUŽNA AMERIKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Južne Amerike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Južne Amerike; (2.1.3.1) O: se zaveda pomena ohranjanja tropskega deževnega gozda za lokalno okolje in svet; (2.1.3.1 | 3.3.5.3) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Južne Amerike. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Južne Amerike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večjo reko, otočje in oceana; » našteje aktualne izzive, s katerimi se soočajo v Južni Ameriki, in predlaga možne rešitve; » na zemljevidu pokaže glavne naravne vire in analizira njihov vpliv na gospodarstvo, prebivalstvo in okolje; » pojasni pomen tropskega deževnega gozda za lokalno okolje in svet. TERMINI ◦ tropski deževni gozd ◦ krčenje gozdov ◦ favela 43 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / AFRIKA / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava naravnogeografsko in družbenogeografsko raznolikost Afrike; (1.1.2.2) O: sklepa o medsebojni povezanosti med naravnogeografskimi in družbenogeografskimi značilnostmi izbranega območja Afrike; (2.1.3.1) O: analizira vzroke in posledice migracij, ki so povezane z Afriko; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive Afrike. (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 5.3.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Afrike ter na zemljevidu pokaže in imenuje določene naravnogeografske enote, večje reke in jezero, otok in polotok, zaliv, morje ter oceana; » našteje aktualne izzive, s katerimi se soočajo v Afriki, in predlaga možne rešitve; » opiše povezavo med naravnimi viri in gospodarskim razvojem Afrike. TERMINI ◦ namakalno poljedelstvo ◦ samooskrbno poljedelstvo ◦ plantaža ◦ kolonializem ◦ širjenje puščav 44 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / POLARNI OBMOČJI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: spoznava geografsko lego in pogoje za življenje v polarnih območjih; O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne izzive polarnih območij. (2.3.1.2 | 2.2.1.1 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Arktike in Antarktike ter sklepa o pogojih za življenje; » sklepa o pomenu polarnih območij. TERMINI ◦ Arktika 45 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 I. . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa jih poljubno umesti v preostale teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE I. CILJI Učenec: O: se uri v osnovah geografskega opazovanja in raziskovanja v izbrani pokrajini; 46 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / O: / pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; 52 (4.2.6.1 | 4.5.3.1) 0 2 . 9 O: . uporablja metode geografskega raziskovanja; 42 (3.2.1.3) O: s pomočjo različnih virov zbira informacije; O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (2.4.2.1 | 5.3.1.1 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in poimenuje osnovne geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ merjenje ◦ kartiranje ◦ intervju 47 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / EVROPA KOT CELINA / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME V uvodni temi Evropa na zemljevidu učenci urijo svoje spretnosti v branju različnih zemljevidov Evrope, s čimer jo glede na predznanje umestijo na svetovni zemljevid, hkrati pa se seznanijo z imeni in lego evropskih držav. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. EVROPA NA ZEMLJEVIDU CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida sveta spoznava geografsko lego Evrope; O: s pomočjo zemljevida Evrope in drugih virov prepoznava evropske države. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Evrope; » na zemljevidu pokaže in imenuje vse države Evrope. TERMINI ◦ obmorska država ◦ celinska država 48 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / NARAVNOGEOGRAFSKE / / 5 2 0 ZNAČILNOSTI EVROPE 2 . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema obsega skupine ciljev Površje, Podnebje in rastlinstvo ter Naravni viri. Osnovni namen teme je, da učenci celostno spoznajo poglavitne naravnogeografske značilnosti Evrope. Pomembno je, da učenci razumejo medsebojno povezanost dejavnikov ter njihov vpliv na življenje človeka v pokrajini in na gospodarstvo. Ob tem je smiselno navezovanje na lokalno ali aktualno problematiko, ki se navezuje na obravnavane cilje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj se ob usvajanju vsebin navezuje na naravnogeografske enote (oz. ostale, ki so zapisane spodaj) in tako posamezne značilnosti (naravne in kasneje družbene) umešča na zemljevid. Pri skupini ciljev Površje je določen seznam naravnogeografskih enot, večjih rek, polotokov, otokov in otočij, morij in oceanov za minimalni standard znanja: » Skandinavski polotok, Pirenejski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok; » Britansko otočje, Islandija, Korzika, Sardinija, Sicilija, Kreta; » Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo, Skandinavsko gorstvo, Ural, Evropska sredogorja; » Panonska nižina, Vzhodnoevropsko nižavje; » Ren, Donava, Volga; » Sredozemsko morje, Jadransko morje, Črno morje, Severno ledeno morje/Arktični ocean, Atlantski ocean. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. 49 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / POVRŠJE EVROPE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov opisuje raznolikost površja Evrope; (1.1.2.2) O: na izbranih primerih razume nastanek različnih reliefnih oblik v Evropi. STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu pokaže in imenuje določene polotoke, otočje, otoke, naravnogeografske enote, večje reke Evrope ter morja in oceana; » na izbranih primerih razloži nastanek različnih reliefnih oblik v Evropi in jih umesti v zemljevid; » opiše delovanje ledenikov in njihove učinke na preoblikovanje površja; » na zemljevidu pokaže pomembnejša vulkanska območja; » opiše nastanek visokih in nizkih obal ter ovrednoti njihov pomen za prebivalstvo in gospodarstvo. TERMINI ◦ staro nagubano gorovje ◦ mlado nagubano gorovje ◦ rečna dolina ◦ erozija ◦ akumulacija ◦ poledenitev ◦ ledenik ◦ ledeniška dolina ◦ ledeniško jezero ◦ fjord ◦ klif ◦ polder ◦ gejzir 50 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: razume dejavnike, ki vplivajo na podnebje Evrope; O: interpretira klimograme in tematske zemljevide, povezane s podnebjem Evrope; O: sklepa o vplivu podnebja na življenje ljudi v Evropi; O: ugotavlja dejavnike, ki vplivajo na nastanek rastlinskih višinskih pasov. STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje in razloži dejavnike, ki imajo največji vpliv na podnebje Evrope; » s pomočjo slikovnega gradiva, klimogramov ali zemljevidov sklepa o značilnostih podnebja in rastlinstva; » sklepa o možnostih za življenje ljudi v posameznih podnebnih tipih; » razloži vpliv spremembe nadmorske višine na rastlinstvo v Alpah. TERMINI ◦ Severnoatlantski morski tok ◦ oceansko podnebje ◦ celinsko podnebje ◦ sredozemsko podnebje ◦ hladno podnebje ◦ gorsko podnebje ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ stepsko rastlinstvo ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ tajga ◦ tundrsko rastlinstvo ◦ rastlinski višinski pasovi ◦ ruševje 51 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / NARAVNI VIRI EVROPE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: spoznava pojem naravni vir; (1.1.2.2) O: s pomočjo različnih virov raziskuje pomen naravnih virov za razvoj Evrope; (2.2.1.1 | 5.2.3.1 | 5.3.5.3) O: krepi zavedanje, da so naravni viri omejeni in je potrebno z njimi skrbno ravnati. (2.3.1.2 | 3.3.5.3 | 4.4.4.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida našteje naravne vire Evrope; » sklepa, kako je raba naravnih virov vplivala na razvoj Evrope in njeno okolje; » s posameznimi primeri pojasni pomen naravnih virov za prebivalstvo in gospodarstvo. TERMINI ◦ obnovljiv naravni vir ◦ neobnovljiv naravni vir ◦ prst ◦ rudno bogastvo ◦ kritična mineralna surovina ◦ sončna energija ◦ vetrna energija ◦ geotermalna energija ◦ fosilno gorivo ◦ nafta ◦ zemeljski plin ◦ biomasa ◦ degradacija okolja 52 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DRUŽBENI IZZIVI EVROPE / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Družbeni izzivi Evrope je tema, ki obsega skupine ciljev Izzivi prebivalstva, Izzivi v gospodarstvu in Trajnostni razvoj. Namen teme je, da učenci spoznajo splošne družbene značilnosti Evrope in jih hkrati povezujejo z aktualnimi izzivi. Pri skupini ciljev Trajnostni razvoj učenci raziskujejo dva ali več ciljev in jih poglobljeno ovrednotijo z vidika družbe ali okolja. Ob tem je smiselno navezovanje na lokalno ali aktualno problematiko, ki se navezuje na obravnavane cilje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj cilje uresničuje tako, da jih navezuje na zemljepisna imena (zapisana v temi Naravnogeografske značilnosti Evrope), in tako posamezne družbenogeografske značilnosti umešča na zemljevid. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE CILJI Učenec: O: sklepa o vzrokih in posledicah različne gostote poselitve v Evropi in ugotavlja možnosti za življenje ljudi; O: se seznani z raznolikostjo prebivalstva v Evropi; O: povezuje med vzroki izbranega izziva in možnimi posledicami za prebivalstvo. (2.1.2.1 | 2.2.1.1 | 2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida pojasni razloge in posledice neenakomerne poselitve Evrope; 53 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » opiše raznolikost prebivalstva Evrope; 52/ 0 » .2 ovrednoti izbrani aktualni izziv prebivalstva Evrope. 9 . 4 2 TERMINI ◦ selitev ali migracija ◦ jezikovna skupina 54 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: na izbranih primerih opisuje značilnosti kmetijstva v Evropi; O: raziskuje izzive Evrope glede oskrbe z električno energijo; (5.1.1.1) O: presoja vpliv aktualnih razmer v svetu na evropsko industrijo ter njeno preobrazbo; (2.2.1.1) O: spoznava prometno povezanost Evrope in vpliv prometa na pokrajino; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov prepoznava večja turistična območja in razlikuje vrste turizma v Evropi; (2.2.1.1) O: sklepa o vplivu gospodarstva na pokrajino in okolje; (2.3.1.2) O: raziskuje aktualne izzive gospodarstva Evrope; (2.3.1.2 | 5.3.1.1) I: analizira, kako politika Evropske unije vpliva na gospodarstvo; O: na primerih spoznava vpliv globalizacije na gospodarstvo Evrope. STANDARDI ZNANJA Učenec: » razloži, kaj je intenzivno kmetijstvo, in pojasni njegove posledice; » opiše pogoje za raznovrstno pridobivanje energije v različnih delih Evrope; » na primeru ovrednoti vpliv aktualnih razmer na industrijo; » na izbranih primerih opiše notranjo prometno povezanost Evrope; » na zemljevidu pokaže glavna turistična območja; » s primeri pojasni, kako vsaka izmed gospodarskih dejavnosti vpliva na pokrajino in okolje. 55 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / TERMINI / 5 2 0 ◦ 2 intenzivno kmetijstvo ◦ ribištvo ◦ industrializacija ◦ hidroelektrarna ◦ termoelektrarna ◦ jedrska elektrarna . 9 ◦ vetrna elektrarna ◦ sončna elektrarna ◦ geotermalna energija ◦ industrija visoke tehnologije ◦ množični 42. turizem ◦ prelaz ◦ predor ◦ globalizacija 56 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: opredeli pojem in cilje trajnostnega razvoja; (2.1.1.1 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1 | 3.3.5.3) O: vključuje trajnostne prakse v svoje življenje in razume, kako lahko njegova dejanja vplivajo na okolje. (2.3.1.2 | 2.4.3.1 | 5.2.2.1 | 3.2.4.1 | 3.2.4.2 | 3.3.5.3 | 1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na primerih razloži pomen treh ali več ciljev trajnostnega razvoja za življenje. TERMINI ◦ trajnostni razvoj ◦ trajnostni življenjski slog ◦ trajnostna mobilnost ◦ krožno gospodarstvo 57 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFIJA MADŽARSKE / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema obsega skupine ciljev Madžarska na zemljevidu in njene naravnogeografske značilnosti, Družbenogeografske značilnosti Madžarske ter Delitev Madžarske. Namen teme je umestiti Madžarsko na splošni in politični zemljevid ter omogočiti, da učenci celostno spoznajo poglavitne naravno- in družbenogeografske značilnosti Evrope. V nadaljevanju pa Madžarsko razdelijo na posamezne pokrajinske enote in jih primerjajo med sabo. Učenci v tej temi tudi krepijo spretnosti branja in interpretacije različnih zemljevidov. Pomembno je tudi, da učenci razumejo medsebojno povezanost dejavnikov ter njihov vpliv na življenje človeka v pokrajini in na gospodarstvo Madžarske. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj geografske značilnosti Madžarske obravnava v obsegu 6 učnih ur. Posledično časovno razporeditev skupine ciljev znotraj teme Evropa kot celina učitelj prilagodi s svojo letno pripravo. Učitelj si cilje o Evropi časovno razporedi in prilagodi v svoji letni pripravi. Učitelj lahko določene cilje Madžarske uresničuje že pri ciljih Evrope, ki so si vsebinsko podobni. Pri skupini ciljev Madžarska na zemljevidu in njene naravnogeografske značilnosti se vsebinsko zajame geografska lega, površje, podnebje in vodovje Madžarske. Bolj podrobno se obravnavata reki Donava in Tisa ter Blatno jezero. Določen je seznam zemljepisnih imen, ki jih učenci pokažejo na zemljevidu in imenujejo za minimalni standard znanja: » Kékes, Hortobágy, Donava, Tisa, Raba, Zala, Sió, Blatno jezero, Keszthely, Tihany. Pri skupini ciljev Družbenogeografske značilnosti Madžarske se učenci seznanijo s prebivalstvom in naselji ter gospodarstvom Madžarske. Bolj podrobno se obravnava Budimpešta. Pri skupini ciljev Delitev Madžarske pa se obravnavajo pokrajinske enote Madžarske. Določen je seznam zemljepisnih imen, ki jih učenci pokažejo na zemljevidu in imenujejo za minimalni standard znanja: » Velika madžarska nižina: Szeged, Debrecen; » Mala madžarska nižina: Győr, Nežidersko jezero; » Prekodonavsko gričevje in Mecsek: Pécs, Kaposvár; » Predalpski svet: Sopron, Szombathely, Zalaegerszeg, Monošter, Porabje; » Prekodonavsko sredogorje: Veszprém, Székesfehérvár, Bakonjski gozd; » Severno sredogorje: Bükk, Mátra, Miskolc, Eger, Aggtelek. 58 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Učitelj naj se ob realizaciji vsebin navezuje na zemljepisna imena in tako posamezne značilnosti umešča na 520 zemljevid. 2.9.4 Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih 2 uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. MADŽARSKA NA ZEMLJEVIDU IN NJENE NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov analizira lego Madžarske v Evropi; O: s pomočjo zemljevida in drugih virov opisuje raznolikost površja Madžarske; (1.1.2.2) O: razume dejavnike, ki vplivajo na podnebje Madžarske, in opisuje njegove značilnosti; O: interpretira klimograme in tematske zemljevide, povezane s podnebjem Madžarske; O: ugotavlja povezanost tipa podnebja in površja z naravnim rastlinstvom; O: s pomočjo zemljevida prepoznava večje madžarske reke in jezera ter sklepa o njihovem pomenu; O: spoznava pomen podzemnih voda za prebivalstvo. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida ovrednoti pomen lege Madžarske v Evropi in določi njeno geografsko lego; » s pomočjo zemljevida in drugih virov imenuje in pokaže posamezne reliefne oblike; » razloži nastanek in izoblikovanje površja Panonske nižine; » pojasni vpliv podnebnih dejavnikov na podnebje Madžarske; » s pomočjo klimogramov sklepa o značilnostih podnebij; » pojasni vzroke za raznolikost rastlinstva Madžarske; 59 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » na zemljevidu Madžarske pokaže in imenuje določene večje reke in jezera ter pojasni njihov pomen za 52/ življenje ljudi 0 ; 2 . 9 » na podlagi slikovnega gradiva in drugih virov opiše geografske značilnosti Blatnega jezera. 4. 2 TERMINI ◦ državna meja ◦ Panonska nižina ◦ Panonsko morje ◦ ugrezanje površja ◦ puhlica ◦ vlažno celinsko podnebje ◦ stepsko rastlinstvo ali pusta ◦ termalna voda 60 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MADŽARSKE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: opisuje naravno gibanje prebivalstva in narodno sestavo prebivalstva Madžarske; I: sklepa o vzrokih neenakomerne poselitve; O: s pomočjo tematskega zemljevida opredeljuje območja, kjer živijo Madžari zunaj meja Madžarske; O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava značilnosti naselij s poudarkom na glavnem mestu; O: s pomočjo tematskega zemljevida in drugih virov spoznava naravne vire Madžarske in značilnosti industrije; O: sklepa o pomenu kmetijstva za gospodarstvo države in utemeljuje dejavnike, ki vplivajo na razvoj posamezne kmetijske panoge na določenem območju Madžarske. STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo podatkov razloži osnovne značilnosti naravnega gibanja prebivalstva in narodno sestavo prebivalstva Madžarske; » s pomočjo zemljevida pojasni razloge neenakomerne poselitve Madžarske; » na zemljevidu pokaže območja, kjer živi madžarska narodna manjšina; » na zemljevidu pokaže in imenuje določena večja mesta in opiše poglavitne značilnosti Budimpešte; » s pomočjo zemljevida našteje naravne vire na Madžarskem in ovrednoti pomen industrije; » ovrednoti pomen kmetijstva in sklepa o možnosti kmetijske dejavnosti na različnih območjih Madžarske. TERMINI ◦ naravni prirast ◦ narodna manjšina ◦ zamejski Madžari ◦ tanya ◦ rudno bogastvo ◦ strojna industrija ◦ "hungarikum" 61 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DELITEV MADŽARSKE NA POKRAJINSKE ENOTE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida razlikuje osnovno delitev Madžarske na pokrajinske enote; (1.1.2.2) O: s pomočjo slikovnega gradiva in drugih virov opisuje poglavitne geografske značilnosti posameznih pokrajinskih enot. STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu omeji in imenuje šest pokrajinskih enot Madžarske in jih primerja med sabo. TERMINI ◦ pokrajinska enota ◦ županija 62 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 II. . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Ure, pri katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa jih poljubno umesti v preostale teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. CILJI Učenec: O: se uri v geografskem opazovanju in raziskovanju v izbrani pokrajini; O: pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; 63 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / O: / s pomočjo različnih virov zbira informacije; 520 O: 2 uporablja metode geografskega raziskovanja; .9 (3.2.1.3) 4. 2 O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (2.4.3.1 | 3.3.3.1 | 3.3.5.3 | 5.3.1.1 | 3.1.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in opiše geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ kartiranje ◦ merjenje ◦ intervju 64 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU / 5 2 0 2 . 9 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Tema obsega skupini ciljev Slovenija v Evropi in svetu ter Delitev Slovenije na naravnogeografske pokrajine. Namen teme je umestiti Slovenijo na splošni in politični zemljevid, pri čemer se učenci osredotočijo na pomen njene geografske lege. V nadaljevanju pa Slovenijo razdelijo na posamezne naravnogeografske pokrajine. Učenci v tej temi tudi krepijo spretnosti branja in interpretacije različnih zemljevidov. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov analizira lego Slovenije in jo primerja z lego Madžarske; O: utemeljuje pomen in vlogo članstva Slovenije in Madžarske v različnih mednarodnih organizacijah; O: razvija vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi. (1.2.5.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo zemljevida ovrednoti pomen geografske lege Slovenije v Evropi. TERMINI ◦ Evropska unija ◦ OZN ◦ NATO 65 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DELITEV SLOVENIJE NA NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 POKRAJINE 0 2 . 9 . 4 2 CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida razlikuje osnovno delitev Slovenije na naravnogeografske pokrajine. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu omeji in imenuje pet naravnogeografskih pokrajin Slovenije. TERMINI ◦ Alpske pokrajine ◦ Predalpske pokrajine ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ Obpanonske pokrajine 66 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI SLOVENIJE . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Naravnogeografske značilnosti Slovenije zajemajo spoznavanje naravnih sestavin pokrajine, ki so ključne za razumevanje geografskih značilnosti Slovenije. Tema obsega skupino ciljev Površje, kamninska zgradba in prsti, Podnebje, vreme in rastlinstvo, Vodovje ter Zavarovana območja. Namen teme je, da naravnogeografske značilnosti učenci med seboj povezujejo in analizirajo njihovo medsebojno učinkovanje. S tem pristopom učenci celostno razumejo geografske procese in hkrati prispevajo k ozaveščanju o pomenu varstva naravnega okolja in kulturnih vrednot v Sloveniji. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj pri posamezni skupini ciljev obravnava tudi imena pokrajin, naravnogeografskih enot, rek, jezer in mokrišč. Pri skupini ciljev Površje, kamninska zgradba in prsti je določen seznam pokrajin in naravnogeografskih enot za minimalni standard znanja: » Alpske pokrajine: Karavanke, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Triglav, Planica, Triglavski narodni park, Pokljuka, Zgornjesavska dolina, Logarska dolina, Stol, Grintovec, Velika planina; » Predalpske pokrajine: Ljubljanska kotlina, Pohorje, Posavsko hribovje, Celjska kotlina, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Velenjska kotlina, Slovenjgraška kotlina; » Obsredozemske pokrajine: Goriška brda, Kras, Slovenska Istra, Vipavska dolina, Jadransko morje; » Obpanonske pokrajine: Goričko, Haloze, Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Pomurska ravnina; » Dinarskokraške pokrajine: Postojnska jama, Škocjanske jame, Nanos, Bela krajina, Snežnik, Kočevski rog, Trnovski gozd. Pri skupini ciljev Vodovje je določen seznam rek, jezer in mokrišč za minimalni standard znanja: » reke: Sava, Drava, Soča, Mura, Kolpa, Savinja, Dragonja, Krka in dve reki v domači naravnogeografski pokrajini; » jezera: Blejsko, Bohinjsko, Cerkniško, Ptujsko, Velenjsko; » mokrišča: Sečoveljske soline, Ljubljansko barje, Krakovski gozd in Lovrenška ali Pokljuška jezera. Za temeljni standard znanja učitelj lahko tudi razširi poznavanje zemljepisnih imen, a le v domači pokrajini. 67 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih 520 uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj 2.9 naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. .42 Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI SLOVENIJE CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov spoznava lego Slovenije glede na naravnogeografske enote Evrope; O: s pomočjo zemljevida in drugih virov opisuje površje Slovenije; (1.1.2.2) O: s pomočjo geološkega zemljevida prepoznava prevladujoče vrste kamnin v Sloveniji. STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu pokaže in imenuje Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonsko nižino in Sredozemsko morje; » na izbranih primerih razloži nastanek različnih reliefnih oblik, ki prevladujejo v posamezni naravnogeografski pokrajini; » na zemljevidu pokaže in imenuje določene pokrajine in naravnogeografske enote Slovenije; » primerja povezanost kamninske zgradbe z izoblikovanostjo površja, vodovjem in prstmi. TERMINI ◦ Alpe ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Sredozemsko morje ◦ nekarbonatna kamnina ◦ karbonatna kamnina ◦ sediment ◦ fliš ◦ apnenec ◦ preperevanje ◦ raztapljanje apnenca ◦ kraška oblika ◦ površinska kraška oblika ◦ podzemna kraška oblika ◦ vrtača ◦ kraško polje ◦ presihajoče jezero ◦ ponikalnica ◦ kraška jama ◦ kapnik ◦ plitva prst ◦ globoka prst ◦ geodiverziteta 68 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: razume povezavo med podnebnimi dejavniki in podnebnimi tipi v Sloveniji; O: interpretira klimograme in tematske zemljevide, povezane s podnebjem; O: interpretira poenostavljen vremenski zemljevid; O: izpostavi tipičen vremenski pojav v domači pokrajini; O: ugotavlja, da je v Sloveniji prevladujoč naravni rastlinski tip listopadni listnati gozd. STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni vpliv podnebnih dejavnikov na nastanek osnovnih podnebnih tipov v Sloveniji; » s pomočjo klimogramov sklepa o značilnostih podnebnih tipov v Sloveniji; » s pomočjo vremenskega zemljevida opiše vreme v Sloveniji; » pojasni razloge za nastanek prevladujočega vremenskega pojava v domači pokrajini; » pojasni vzroke za prevladujoč tip rastlinstva v Sloveniji. TERMINI ◦ zmerno sredozemsko podnebje ◦ zmerno celinsko podnebje ◦ podgorsko podnebje ◦ gorsko podnebje ◦ gorska pregrada ◦ vremenski zemljevid ◦ vremenski pojav ◦ sredozemsko rastlinstvo ◦ listnati gozd ◦ mešani gozd ◦ iglasti gozd ◦ rastlinski višinski pasovi ◦ ruševje 69 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / VODOVJE SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo zemljevida prepoznava večje slovenske reke in jezera ter sklepa o njihovem pomenu; O: interpretira hidrograme in ob njih/ob posameznih primerih sklepa o vzrokih za nihanje vodostaja; O: ozavesti pomen podzemnih voda za oskrbo prebivalstva; (2.1.3.1) O: presoja pomen mokrišč; (2.1.3.1) O: ozavesti pomen trajnostnega upravljanja z vodnimi viri. (2.2.1.1 | 2.4.3.1 | 3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Učenec: » na zemljevidu Slovenije pokaže in imenuje določene večje slovenske reke, jezera in mokrišča; » razloži strokovne termine porečje, povodje, razvodnica; » z izbranimi primeri razloži nastanek jezer; » s pomočjo hidrograma sklepa o vzrokih in posledicah nihanja vodostaja; » ovrednoti pomen podzemnih voda za oskrbo prebivalstva; » opiše značilnosti slovenskega morja; » opiše pomen mokrišč. TERMINI ◦ reka ◦ rečna mreža ◦ porečje ◦ povodje ◦ razvodnica ◦ vodostaj ◦ naravno jezero ◦ ledeniško jezero ◦ presihajoče jezero ◦ umetno jezero ◦ akumulacijsko jezero ◦ ugrezninsko jezero ◦ mokrišče ◦ podzemna voda 70 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: ozavešča pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe; (2.3.1.2 | 2.1.3.1) O: izpostavi pomen Triglavskega narodnega parka za Slovenijo; (2.2.1.1) I: spoznava zavarovana območja v domači pokrajini. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » opiše primere prizadevanj in ukrepov za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. TERMINI ◦ zavarovano območje ◦ narodni park 71 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DRUŽBENOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 ZNAČILNOSTI SLOVENIJE . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Družbenogeografske značilnosti Slovenije zajemajo spoznavanje družbenih sestavin, ki so ključne za razumevanje značilnosti slovenskega geografskega okolja. Tema obsega skupino ciljev Prebivalstvo in poselitev, Gospodarstvo, Naravne nesreče in Degradacija prostora. Namen teme je, da učenci družbenogeografske značilnosti povezujejo med seboj, hkrati pa jih navezujejo tudi na naravnogeografske značilnosti, ki so izpostavljene v temi Naravnogeografske značilnosti Slovenije. Učenci ob grafih in preglednicah razumejo problematiko staranja prebivalstva, poglobljeno raziskujejo in vrednotijo razvoj gospodarskih dejavnosti ter spoznavajo naravne nesreče, ki pomembno vplivajo na pokrajino, ter predlagajo rešitve za izboljšanje stanja v domači pokrajini. Na koncu pa na podlagi skupine ciljev Degradacija prostora na izbranih primerih presojajo vpliv človekovih posegov v okolje. Učenci preko celotne teme razvijajo vrednote, ki prispevajo k zanimanju za družbene potrebe in reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Pri skupini ciljev Prebivalstvo in poselitev je določen seznam večjih mest za minimalni standard znanja: » Alpske pokrajine: Kranjska Gora, Jesenice, Bovec; » Predalpske pokrajine: Bled, Kranj, Ljubljana, Celje, Velenje; » Obsredozemske pokrajine: Portorož, Izola, Piran, Koper, Nova Gorica, Ilirska Bistrica; » Obpanonske pokrajine: Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto, Krško, Lendava; » Dinarskokraške pokrajine: Postojna, Cerknica, Kočevje, Metlika, Črnomelj. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE 72 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / CILJI / 5 2 0 Učenec: 2 . 9 . O: 4 opisuje naravno gibanje prebivalstva in išče rešitve za posamezne ključne izzive, povezane s prebivalstvom; 2 O: razume pojme rodnost, smrtnost in naravni prirast; (1.1.2.2) I: s pomočjo statističnih podatkov domačega ali večjega bližnjega naselja opisuje naravno gibanje prebivalstva; O: spoznava starostno piramido; O: se seznani z izobrazbeno strukturo prebivalstva in razpravlja o pomenu izobrazbe za razvoj družbe; O: s pomočjo zemljevida prepoznava območja, kjer živijo narodne manjšine v Sloveniji; O: s pomočjo zemljevida prepoznava območja, kjer so Slovenci opredeljeni kot narodna manjšina; I: razlikuje problematiko narodnih manjšin v Sloveniji in slovenske narodne manjšine; (1.2.1.5 | 1.2.1.1) O: opisuje selitveno gibanje prebivalstva; O: s pomočjo tematskega zemljevida opredeli območja, kjer živijo Slovenci zunaj meja Slovenije; I: se seznani z aktualnimi izzivi notranjih in zunanjih selitev prebivalstva Slovenije; (2.1.2.1 | 2.2.1.2) O: razlikuje med mestnim in podeželskim naseljem; I: iz poselitve izbranega območja sklepa o dejavnikih, ki vplivajo na gostoto poseljenosti; O: spoznava osnovne značilnosti urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji. (1.1.2.2 | 2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » s pomočjo podatkov razloži osnovne značilnosti naravnega gibanja prebivalstva Slovenije; » razloži pojme rodnost, smrtnost in naravni prirast; » ovrednoti problematiko staranja prebivalstva; » na zemljevidu pokaže območja v Sloveniji, kjer živijo narodne manjšine; » na zemljevidu pokaže območja, kjer živi slovenska narodna manjšina; » razloži vzroke in posledice selitev; » s pomočjo zemljevida opiše značilnosti priseljevanja in odseljevanja v Sloveniji; 73 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » na zemljevidu pokaže in imenuje določena večja mesta; 52/ 0 » .2 na primeru pojasni razliko med mestnim in podeželskim naseljem; 9 . 4 » 2 s primeri pojasni vzroke in posledice urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji. TERMINI ◦ naravno gibanje prebivalstva ◦ rodnost ◦ smrtnost ◦ starostna piramida ◦ selitveno gibanje prebivalstva ◦ selitev ali migracija ◦ izseljenec ◦ priseljenec ◦ zdomec ◦ mestno naselje ◦ podeželsko naselje ◦ urbanizacija ◦ suburbanizacija 74 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GOSPODARSTVO SLOVENIJE / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: razlikuje skupine gospodarskih dejavnosti ter njihovo vlogo pri ustvarjanju blaga in storitev; (1.1.2.2) O: razume trenutni gospodarski položaj države; O: utemeljuje dejavnike, ki vplivajo na razvoj posamezne kmetijske panoge na določenem območju Slovenije; O: krepi zavedanje o pomenu kmetijstva za ohranjanje kulturne pokrajine, poselitve in prehranske samooskrbe ter sklepa o možnostih zaposlitve; (2.1.3.1 | 2.2.1.1 | 2.3.1.1 | 3.2.2.3) I: vrednoti pomen in raziskuje možnosti kmetijstva v lokalnem okolju; (1.2.3.1) O: razume vlogo naravnih virov za gospodarstvo ter sklepa o pomenu trajnostnega ravnanja z njimi; (2.2.1.1 | 2.3.1.2 | 3.3.5.3) O: razlikuje pogoje za razmestitev industrije v Sloveniji; O: presoja vpliv globalizacije in mednarodnega trgovanja na lokalno in globalno gospodarstvo; (5.2.4.1) O: vrednoti pomen prometa za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje; (2.1.3.1 | 2.2.1.1) O: s pomočjo različnih virov sklepa, katera so najpomembnejša turistična območja v Sloveniji; O: vrednoti priložnosti in nevarnosti razvoja turizma na izbranem območju; (2.2.1.1 | 2.3.3.1) O: prepoznava pomen podjetništva kot gonilne sile gospodarskega razvoja ter razume vlogo podjetništva pri ustvarjanju delovnih mest, inovacij ter spodbujanju gospodarske rasti. (5.1.2.1 | 5.2.5.3 | 5.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje poklice, ki so povezani s posamezno skupino gospodarskih dejavnosti; » ovrednoti pomen kmetijstva in sklepa o možnostih kmetijske dejavnosti v različnih območjih Slovenije; » pojasni pomen kmetijstva za ohranjanje kulturne pokrajine, poselitve in prehranske samooskrbe ter sklepa o možnostih zaposlitve; 75 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » s pomočjo zemljevida našteje energijske vire v Sloveniji in ovrednoti pomen energije za človeka in 52/ družbo 0 ; 2 . 9 » glede na razpoložljive energijske vire in vpliva le-teh na okolje sklepa o možnostih nadaljnje oskrbe z 4. 2 energijo; » na primeru iz domače pokrajine ovrednoti pomen industrije; » opiše prednosti in pomanjkljivosti posamezne vrste prometa glede na pomen za prebivalstvo in gospodarstvo ter onesnaževanje okolja; » na zemljevidu pokaže najpomembnejše prometne povezave v Sloveniji; » razloži vlogo in pomen storitvenih dejavnosti za družbo; » ovrednoti vplive turizma na družbo in okolje v posamezni naravnogeografski pokrajini Slovenije. TERMINI ◦ skupina gospodarskih dejavnosti ◦ primarna dejavnost ◦ sekundarna dejavnost ◦ terciarna dejavnost ◦ BDP ◦ prehranska samooskrba ◦ industrija visoke tehnologije ◦ hidroelektrarna ◦ jedrska elektrarna ◦ termoelektrarna ◦ vetrna elektrarna ◦ sončna elektrarna ◦ prometna prehodnost ◦ globalno gospodarstvo 76 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: s pomočjo različnih virov spoznava pogoste naravne nesreče, ki lahko prizadenejo Slovenijo; O: izbere in raziskuje vsaj eno izmed velikih naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenijo; O: s pomočjo različnih virov pridobiva informacije o eni naravni nesreči iz domače pokrajine. (2.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » našteje, katere naravne nesreče v Sloveniji imajo velik vpliv na pokrajino in človeka; » razloži vzroke in posledice za poplave, požare in sušo ter predlaga ustrezne rešitve za njihovo preprečevanje. TERMINI ◦ ujma ◦ poplava ◦ požar ◦ suša ◦ vetrolom ◦ snegolom ◦ žled ◦ plaz (zemeljski in snežni) ◦ skalni podor ◦ potres 77 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DEGRADACIJA PROSTORA V SLOVENIJI / 5 2 0 2 . 9 . 2 CILJI 4 Učenec: O: presoja vzroke in posledice degradacije prostora; (2.4.3.1) O: zavzema se za smotrno rabo prostora. (2.3.2.1 | 2.4.1.1 | 3.3.5.3 | 5.1.2.2 | 5.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: » pojasni, kaj je degradacija prostora, in našteje nekaj primerov iz Slovenije; » prepozna primere degradacije prostora v domači pokrajini in predlaga ustrezne rešitve za izboljšanje stanja. TERMINI ◦ degradacija prostora ◦ invazivna vrsta 78 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / NARAVNOGEOGRAFSKE / 5 2 0 2 POKRAJINE SLOVENIJE . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Tema Naravnogeografske pokrajine Slovenije obsega skupino ciljev Izzivi posamezne naravnogeografske pokrajine Slovenije. Namen teme je, da učenci povežejo vse svoje do sedaj usvojeno znanje v celoto, a hkrati razlikujejo med posameznimi naravnogeografskimi pokrajinami. V nadaljevanju pa raziskujejo aktualne izzive, ki so ključni in prepoznavni za posamezno pokrajino Slovenije. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. IZZIVI POSAMEZNE NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE CILJI Učenec: O: s pomočjo zemljevida in drugih virov prepoznava tipične značilnosti posamezne pokrajine in jih med seboj primerja; (2.1.3.1) O: s pomočjo različnih virov raziskuje aktualne in ključne izzive posameznih pokrajin. (2.1.3.1 | 2.2.1.1 | 2.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Učenec: 79 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / » s pomočjo zemljevida opiše vsaj dve naravnogeografski pokrajini Slovenije in ju med seboj primerja 52/ glede na naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti 0 ; 2 . 9 » analizira aktualne izzive posameznih naravnogeografskih pokrajin. 4. 2 80 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE / 5 2 0 2 III. . 9 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Geografsko raziskovanje je proces, s katerim učenci spoznavajo in poglabljajo celovito razumevanje sveta. Vključuje individualno ali skupinsko raziskovanje, ki se začne z geografskimi vprašanji in nadaljuje prek zbiranja, vrednotenja, analize in interpretacije informacij do razvoja zaključkov in predlogov za ukrepe. Raziskovanje se razlikuje po obsegu in geografskem kontekstu. Učne ure, v katerih bodo učenci razvijali veščine, predvsem pa odnos do opazovane pokrajine, učitelji načrtujejo v obliki terenskega dela v pokrajini in/ali na interdisciplinarni strokovni ekskurziji. Geografske veščine so tehnike, ki jih geografi uporabljajo tako pri terenskem delu kot pri pouku. Učenci se naučijo kritično razmišljati o metodah, ki se uporabljajo za pridobivanje, predstavljanje, analizo in interpretacijo informacij ter posredovanje ugotovitev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj cilje te teme lahko uresniči v enem dnevu na interdisciplinarni strokovni ekskurziji, ali pa cilje poljubno umesti v druge teme učnega načrta za 3. VIO. Ključno je, da izvede vse pedagoške ure v obliki terenskega dela v pokrajini. Kako bodo te ure razporejene v šolskem letu, učitelj opredeli v svoji letni delovni pripravi. Učitelj naj učence vseskozi navaja na slovnično pravilen zapis in uporabo geografskih terminov. Prav tako naj jih uri v geografskem izražanju, se pravi v opisovanju, razlaganju, pojasnjevanju, sklepanju in utemeljevanju. Učitelj naj bo pozoren na to, da razlaganje, pojasnjevanje in utemeljevanje zahtevajo vzročno-posledično mišljenje. Učitelj naj ob vsem tem učence spodbuja k pravilnemu tvorjenju povedi v svojih odgovorih. Uri jih tudi v opazovanju in opisovanju sestavin in procesov v pokrajini. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. CILJI Učenec: O: se uri v geografskem opazovanju in raziskovanju v izbrani pokrajini; O: pri geografskem raziskovanju uporablja različne pripomočke in aplikacije; 81 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / O: / s pomočjo različnih virov zbira informacije; 520 O: 2 uporablja metode geografskega raziskovanja; .9 (3.2.1.3) 4. 2 O: prepoznava procese v pokrajini; O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: razvija pozitivna čustva do Slovenije ter do njene naravne in kulturne dediščine; (2.1.3.1) O: krepi vrednote za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in javnem življenju. (2.3.3.1 | 2.4.1.1 | 2.4.3.1 | 3.3.3.1 | 5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Učenec: » predstavi rezultate geografskega raziskovanja pokrajine; » se orientira in interpretira geografske značilnosti pokrajine; » interpretira in vrednoti podatke, pridobljene z različnih virov; » uporabi metode geografskega raziskovanja. TERMINI ◦ opazovanje ◦ orientacija ◦ merjenje ◦ kartiranje ◦ intervju ◦ analiza prednosti in slabosti 82 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 2 VIRI IN LITERATURA PO 4 POGLAVJIH GEOGRAFIJA IN JAZ GEOGRAFIJA IN JAZ Rogelj, B., Ogrin, D., Cigale, D., Vintar Mally, K., Miklič Cvek, L., Krevs, M., Frelih, M., Bobovnik, N. (2020). Uvod v študij geografije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013. 2. izd. (str. 83–92). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj Premrl, E. (2017). Risanje zemljevidov učencev od 1. do 4. razreda. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ghc0403 Sirk, M. (2017). Uporaba zemljevidov pri pouku geografije in zgodovine v OŠ. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a19bpjj Cvetko, S. (2023). Geografska bralna značka. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb8uxij Uporabna geografija. (b. d). Zemljevidi. http://uporabna.geografija.si ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU ZEMLJEVIDI Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Hergan, I. (2013). Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lgsh2p1 Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka (str. 36–37). Zavod RS za šolstvo. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. 83 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Opentopomap. (b. d.) Topografski zemljevid.https://opentopomap.org/ 5202. Google Earth. (b. d.). https://earth.google.com 9.42 GEOGRAFSKA LEGA IN ORIENTACIJA NA ZEMLJEVIDU Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Hergan, I. (2013). Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lgsh2p1 Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka (str. 36–37). Zavod RS za šolstvo. PLANET ZEMLJA ZGRADBA ZEMLJE IN TEKTONIKA Čeč, D. (2020). Gospodarska in družbena kriza zaradi izbruha vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815. Zgodovina v šoli, 25 (1), 3–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qkhybw4 Triglav Čekada, M. (2015). 200-letnica izbruha vulkana Tambora – zadnji sunek male ledene dobe. Geografski obzornik, 4., 20–24. URL: go_2015_4.pdf (zrc-sazu.si) LIVESCIENCE. Earthquakes – News & Articles About Earthquakes. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pdst5u4 ARSO (b. d.). Potresi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jnrscle ARSO (b. d.). Močni potresi v preteklosti. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kco7xge CELINE IN OCEANI World Atlas. (b. d). Oceani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n12etpb World Atlas. (b. d). Celine. https://www.worldatlas.com/continents ILLSS. (b. d.). Border of seans and oceans. Border of seas and oceans in the earth(sea and oceans boundaries) – IILSS-International institute for Law of the Sea Studies (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hjlauyo) Perko, D. (2006). Koliko je oceanov? Geografski vestnik 78(2), 77–83. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fjmtlvo RAZČLENJENOST IN RAZGIBANOST ZEMLJINEGA POVRŠJA Stojilković, B., Polšak, A. (2021). Kjer se konča dolina in začne gora. Uvod v fizično geografijo gora. Geografija v šoli, 29(2), 42–53. Goslar, T. (2017). Stalna poselitev na veliki nadmorski višini. Geografski obzornik, 64(3–4), 48–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o69vf7c 84 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Gartner, M., Suvajac, M. (2019). Virtualni reliefni peskovnik. Geografija v šoli, 27(1), 24–30. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y4smh5x 2.9. VODOVJE42 GOV.SI (b. d.). Voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c7lpj3y Santoro, F., Tereza de Magalhães, A. V., Middleton, F., Buchanan, J. (2022). A new blue curriculum: a toolkit for policy-makers. IOC. Manuals and guides. UNESCO. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o9y7bd6 OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA OSNOVE GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN VEŠČINE Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., 85 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. 520 Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv )2.9. GEOGRAFSKA PISMENOST 42 ZRSŠ. (b. d.). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qqukngk). Lipovšek Lenasi, I. Bralna pismenosti in geografija. BP_ucni_jezik_clanek_LipovsekLenasi.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pbi5vxx). Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – didaktika pouka. Ljubljana. ZRSŠ. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Diplomsko delo. Maribor. ZRSŠ. (b. d.). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Geografija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gbqydfv. ZRSŠ. (b. d.). Akceleracija in drugi sodobni pristopi za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci in dijaki. https://www.zrss.si/pdf/akceleracija.pdf. ZRSŠ. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9mu82s. ZRSŠ. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vrednost povratne informacije za učenje in poučevanje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cxrnov7. GEOGRAFSKA PISMENOST Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli. Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qqukngk) Lipovšek Lenasi, I. (2011) Bralna pismenost in geografija. BP_ucni_jezik_clanek_LipovsekLenasi.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pbi5vxx) Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – didaktika pouka. Zavod RS za šolstvo. Mlakar, T. (2012). Uporaba kartografskih pripomočkov in kartografska pismenost učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Geografija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gbqydfv Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Akceleracija in drugi sodobni pristopi za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci in dijaki. https://www.zrss.si/pdf/akceleracija.pdf Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vodenje procesa ocenjevanja za spodbujanje razvoja učenja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e9mu82s Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Didaktika ocenjevanja znanja. Vrednost povratne informacije za učenje in poučevanje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cxrnov7 86 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBJE / 5 2 0 2 . PODNEBJE, PRSTI IN RASTLINSTVO 9 . 4 2 Polšak, A. (2022). Puščave. Geografija v šoli, 30(1), 59–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/njs5o20 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI CELIN POSELITEV IN PREBIVALSTVO Goslar, T. (2017). Stalna poselitev na veliki nadmorski višini. Geografski obzornik, 64(3/4), 48–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Ilc Klun, M., Vombergar, A. (2021). Predstave in odnos mladih do migracijskih procesov – primer ZDA in Slovenije. Dela, 55, 5–40. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/neg6jg2 Ilc Klun, M. (2017). Biografsko-narativni metodološki pristop za poučevanje in razumevanje vsebin slovenskega izseljenstva. Dela, 48, 61–76. Ilc Klun, M. (2019). The importance of individual memories of Slovenian emigrants when interpreting Slovenian emigration processes. Ars & Humanitas, 174–190. Kelbič Đajić, M. (2018). Migracije, integracija in diskriminacija pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26(3), 51– 55. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Rogelj, B. (2018). Miti in dejstva o »begunski krizi«. Geografija v šoli, 26(3), 26–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Župančič, J. (2018). Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske posledice. Geografija v šoli, 26(3), 8–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w GOSPODARSTVO STAT. (b. d.). BDP in nacionalni računi. https://www.stat.si/statweb STAT. (b. d.). Odpraviti vse oblike revščine. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b1wgj2y STAT. (b. d.). Mednarodni dan boja proti revščini. https://www.stat.si/statweb/News/Index/11419 OZN. (b. d.). Cilji trajnostnega razvoja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cezzq6s STAT. (b. d.). Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji Udruga Zelena Istra. (b. d.). Orodja za učenje. Orodja za trajnostni razvoj. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u87c6nc Polšak, A. (2020). Pridelava izbranih kmetijskih kultur na svetu. Geografija v šoli, 28(2), 30–39. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/30-39 Polšak, A. (2024). Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode = On global issues in textile and fast fashion industry. Geografija v šoli, 32(1), 14–25. https://dx.doi.org/10.59132/geo/2024/1/15-25 87 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / PODNEBNE SPREMEMBE / 5 2 UMANOTERA. (b. d.) 20 Izračunaj svoj ogljični odtis. https://kalkulator.umanotera.org/ .9. IZO. (b. d.). 24 Izračunaj ekološki odtis. Izračunaj ekološki odtis - IZO (https://izo.si/en/izracunaj-ekoloski-odtis/) Youth Europa. (b. d.) Trajnostni razvoj. Kaj so podnebne spremembe? Kaj so podnebne spremembe? | European Youth Portal (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pe0fws0) Društvo Humanitas. (b. d.). Zbirka globalni izzivi podnebnih sprememb. Prijava ‹ Društvo Humanitas — WordPress (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sf2bjnq) Kočar, J. (2012). Tuvalu in njegova ranljivost na dviganje morske gladine. Geografija v šoli, 21(3), 55–62. Kovačič, A. (2019). Ko se človek igra boga. Gea, september 2019, 6–12. Bercko, V., Kutin Lednik, A., Červek, U. (2019). Pljuča Zemlje se dušijo v dimu. Večer.com. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j91vzzl Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a5k4b5 Vrhovec, T. (2005). Oceani in spreminjanje podnebja. Geografski vestnik, 77(1), 67–77. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d0l6tf6 Hojs, A., Pohar, M., Perčič, S. (2018). Podnebne spremembe in zdravje. V Vrdelja, M., Kovač, N., Lampič, V. Podnebje, okolje in alergije (str. 8–9). NIJZ. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewme1bo Ogrin, D. (2012). Podnebni trendi po letu 1850. Geografija v šoli, 21(1–2), 72–82. IPCC. (2022). Podnebne spremembe 2022. Vplivi, prilagajanje in ranljivost. 2023_12- IPCC_AR6_WGII_SummaryForPolicymakers23_VERZIJA SLO.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ab6omce) Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2), 24–30. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/24-30 CELINE AZIJA Hayes, P., Tanter, R. (2015). Global Problems, Complexity, and Civil Society in East Asia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bjuuzez National Geographic Kids (b. d.). Asia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/90k1qtf National Geographic Slovenia (b. d.). Kavčuk na pohodu. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rwt1iqd LIVESCIENCE. Tsunamis – News and Scientific Articles on Live Science. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/60wpojh Svenšek, D. (12. 1. 2005). Cunami skozi oči fizika. Kvarkadabra. https://kvarkadabra.net/2005/01/cunami/ 88 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Bedrač, J. (2001). Bangalore – indijski Silicon valley. Geografski obzornik, 48(1), 9–14. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th 2.9.4 Fabjan, I. (2003). Singapur – sodobno mesto in istoimenska država. Geografski obzornik, 50 (1), 3–10. 2 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Lipar, M. (2006). Identiteta Gobija v Mongoliji. Geografski obzornik, 53(4), 10–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3fr6ss Lozinšek, M. (2005). Kašmir – od raja do vojne. Geografski obzornik, 52(3), 11–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Perpar, A. (2006). Japonsko podeželje – razvojna priložnost ali relikt preteklosti? Geografski obzornik, 53(3), 24–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra Senegačnik, J. (2000). Sarawak. Geografski obzornik, 47(4), 3–10. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f6cob14 Šijanec, K. (2012). »Mali Tibet« v indijski Himalaji. Geografski obzornik, 59(3), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mdta72w Šijanec, K. (2013). Tri mesta Radžastana. Geografski obzornik, 60(1/2), 28–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda Šijanec, K. (2015). Demografski in gospodarski razvoj Vietnama in Laosa. Geografski obzornik, 62(1), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6w29xz Županič, J. (2016). Guilinski kras. Geografski obzornik, 63(2), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xmrvj4p AVSTRALIJA Z OCEANIJO Kočar, J. (2012). Tuvalu in njegova ranljivost na dviganje morske gladine. Geografija v šoli, 21(3), 55–62. Podobnikar, T. (1996). Avstralija – odmaknjeni outback. Geografski obzornik, 43(2), 13–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bk2j0ef Senegačnik, J. (2002). Sydney. Geografski obzornik, 48(4), 16–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj SEVERNA AMERIKA Ilc Klun, M., Vombergar, A. (2021). Predstave in odnos mladih do migracijskih procesov – primer ZDA in Slovenije. Dela, 55, 5–40. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/neg6jg2 Kunaver, J. (2002). Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan. Geografski obzornik, 49(3), 3–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ndgn9zp Potočnik Slavič, I. (2009). Kanadske družbenogospodarske prelomnice. Geografski obzornik, 56(4), 9–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Repe, B. in Brus, R. (2012). Kalifornija. Založba ZRC. Senegačnik, J. (2008). Veliki kanjon. Geografski obzornik, 55(1/2), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8c0pdv2 89 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Stefanovski, S. (2021). Etnična in rasna segregacija v mestu New York. Geomix, 28(2), 30–34. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/upkbg6t 2.9.4 Stojilković, B. (2013). Sodobni razvojni procesi ob mehiško-ameriški meji. Geografski obzornik, 60 (4), 4–11.2 JUŽNA AMERIKA Bercko, V., Kutin Lednik, A., Červek, U. (2019). Pljuča Zemlje se dušijo v dimu. Večer.com. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j91vzzl Chalupa, P., Veselovský, J. (2018). Peru – dežela potomcev Inkov. Geografski obzornik, 65(3/4), 42–51. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dka3w1q Global citizen. Transforming Favelas: How This Group Is Working to End Poverty in Brazil. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/aos33a6 Infoamazonia. Deforestation in the Amazon: past, present and future – InfoAmazonia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hkyvslp Fabjan, I. (2000). Jamajka – otok reggaeja in ruma. Geografski obzornik, 47(2), 20–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Fabjan, I. (2000). Paragvaj. Geografski obzornik, 47(4), 16–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o7uynnt Furlan, U. (2012). Sonaravno življenje Majev. Geografski obzornik, 59(4), 12–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Kokalj, Ž. (2007). Kolumbija – primer pomena stabilnih političnih razmer za gospodarski in družbeni razvoj države. Geografski obzornik, 54(2), 12–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Novak, Ž. (2009). Vzpostavljanje demokracije v Latinski Ameriki: primer Argentine, Brazilije in Mehike. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w8i30so Petrović, L. (2010). Vpliv ZDA na gospodarstvo Latinske Amerike. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l0nwjnb Senegačnik, J. (2001). Nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija. Geografski obzornik, 48(2), 3–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/84occjy Stojilković, B. (2020). Izbrani primeri aktualnih procesov in dogodkov v Latinski Ameriki. Geografija v šoli, 28(1), 8–17. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/42-5 AFRIKA Ganna Mahmoud, D. (2021). Gorovje Atlas. Geografija v šoli, 29(2), 54–61. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/54-61 Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 90 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Zupančič, J. (2021). Nilska vojna za vodo. Ljubljansko geografsko društvo. 520 https://www.youtube.com/watch?v=S1r3xPY5QsA 2.9.4 Bufon, M. (2024). Konflikti brez skupnega demosa : veliko držav zaznamujejo različne stopnje notranjih sporov, 2 ki močno ovirajo državno enotnost in razvoj. Afrika: talka imperializma / 3. Primorski dnevnik, 80(131), 18. Bufon, M. (2024). Ozemlja nadzora in vpliva : od evropskega plenilnega kolonializma do nikoli dosežene družbene modernizacije. Afrika: talka imperializma / 2. Primorski dnevnik, 80(119), 25. Bufon, M. (2024). Pravo morje rud in prelite krvi : v Evropi so »afriške svetovne vojne« malo poznane, ravno tako razlogi za trajno konfliktnost v Kongu. Afrika: talka imperializma / 4. Primorski dnevnik, 80(143), 18. Bufon, M. (2024). Suženjstvu zapisan mozaik : celina, s katere je človek šel v svet, gosti celo morje etničnih skupnosti, tuje sile pa so jo dodobra izropale. Afrika: talka imperializma / 1. Primorski dnevnik, 80(107), 17. Geršič, M. (2016). Naravna dediščina Etiopije. Geografski obzornik, 63(1), 4–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Geršič, M. (2019). Kulturna dediščina Sudana. Geografski obzornik, 66(3), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/miloxio Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Pirc, J. (2017). Libija – od imigracijskega središča do območja prisilnih migracij. Geografski obzornik, 64(1), 23– 33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2016). Brez namakanja v Egiptu ne gre. Geografija v šoli, 24(2/3), 8–21. https://doi.org/10.59132/geo/2016/2-3/101-105 Vintar Mally, K. (2010). Maroko (2. dopolnjena izdaja). Založba ZRC. Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki – ključen razvojni izziv. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Zupančič, J. (2011). Nemirni afriški kontinent – geografski vidiki kriznih območij v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp POLARNI OBMOČJI AntarcticGlaciers.org. How much of the Antarctic Ice Sheet is below sea level? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e8tvqs0 Kunaver, J. (2010). Svalbard – arktični glaciološki in ekološki laboratorij Evrope. Geografski obzornik, 57(2), 4– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cuggm2r Nasa.gov. World of Change: Antarctic Ozone Hole. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g5lc45l Scientific Committee on Antarctic Research. https://scar.org 91 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Senegačnik, J. (2010). Antarktika – ledena celina z ozirom na globalno segrevanje ozračja. Geografski obzornik, 520 57 (3/4), 15–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr 2.9.4 Senegačnik, J. (2011). Turizem na Antarktiki. Geografski obzornik, 58 (2), 5–14. 2 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewdob1v EVROPA KOT CELINA EVROPA NA ZEMLJEVIDU Bufon, M. (2012). Združeni v različnosti. Oris evropskega družbenega prostora. Univerzitetna založba Annales. Krajc, G., Prebilič, V., Rebernik, D., Zupančič, J., Razpotnik, J., Najrajter, D. in Nečimer, V. (2010). EU v šoli : priročnik za učitelje z delovnimi listi. Rokus Klett. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. POVRŠJE EVROPE Rebernik, D. (2022). Osnove fizične geografije Evrope. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fabjan, I. (2002). Madeira – otok večne pomladi. Geografski obzornik, 49(2), 21–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Gumilar, A. (2003). Korzika – gorati sredozemski otok. Geografski obzornik, 50(1), 11–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Gradišar, P. (2000). Algarve – evropski »konec sveta«. Geografski obzornik, 47(1), 16–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/komel8c Kumer, P., Milost, J. (2011). Ciper – večni talec tujih interesov. Geografski obzornik, 57(3/4), 24–31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ik3t4sv Polšak, A. (2019). Visoke Ture, Veliki Klek in Pastirica. Geografija v šoli, 27(3), 56–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Polšak, A. (2024). Krimmlski slapovi. Geografija v šoli, 32(1), 56–59. Razpotnik, N., Urbanc, M., Nared, J. (2009). Prostorska in razvojna vprašanja Alp. Georitem, 12. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545567 NARAVNI VIRI EVROPE Europa. (b. d.). Critical raw materials. Critical raw materials - European Commission (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2sa9xtm) 92 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / DRUŽBENI IZZIVI EVROPE / 5 2 0 2 . IZZIVI PREBIVALSTVA EVROPE 9 . 4 2 Eurostat. (b. d). Explore data & tools. https://ec.europa.eu/eurostat OECD. (b. d). Data. https://www.oecd.org/ UNCHR. (b. d.). News and stories. https://www.unhcr.org/news-and-stories World Bank. (b. d.). Data. https://www.worldbank.org/ext/en/home Luminocirty. (b. d.). World Population Density Interactive Map. World Population Density Interactive Map (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c6ccdwl) Eurostat (b. d.). Demography of Europe. Demography of Europe – 2024 edition - Eurostat (europa.eu) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3wj8c67) Zupančič, J. (2017). Geopolitični vidiki evropske begunske in migracijske krize. Geografski obzornik, 64(1), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2013). Povojni demografski procesi v BiH. Geografija v šoli, 22(1), 57–66. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cdrh5y6 IZZIVI V GOSPODARSTVU EVROPE Flight radar. (b. d.). https://www.flightradar24.com/ (https://www.flightradar24.com/) Electricity map. (b. d.). https://app.electricitymaps.com/map Energymonitoring. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snhfwz0 Marine Traffic. (b. d.). https://www.marinetraffic.com/en/ais/home Polšak, A. (2008). Razvojni problemi kmetijstva v Bosni in Hercegovini in Hrvaški v luči pogajanj z EU – primer BiH. Geografija v šoli, 17(3), 49–57. Train radar. (b. d.). Radar24: Train Radar Tracking Live Map (https://radar24.net/train-radar/) Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2020). Spremembe rabe tal v Evropi v obdobju 2000–2018. Geografija v šoli, 28(2), 13–19. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/13-19 TRAJNOSTNI RAZVOJ Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2010). Izobraževanje za lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Dela, 34, 167–186. Ogrin, M., Ilc Klun, M., & Resnik Planinc, T. (2018). Trajnostna mobilnost v procesu izobraževanja. GeograFF 17. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3/4), 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M. (2007). Geografsko izobraževanje o vrednotah prostora za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Geografija v šoli, 16(3). 93 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Statistični urad RS. Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji 5202. Vovk, A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj? Geografija v šoli, 26 (1), 14–22. 9.4 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy 2 Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 OZN. (b. d.). Cilji trajnostnega razvoja. Sustainable Development Goals (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cezzq6s) UNESCO. (b. d). Mladinska platforma. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ulp05x5 SIO e-učbeniki. (b. d.).Trajnostni razvoj.https://eucbeniki.sio.si/geo1/2558/index.html European Education Area. (b. d.). Green education. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n59rozi OZN. (b. d.) Cilji trajnostnega razvoja. Združeni narodi - YouTube (https://www.youtube.com/unitednations/search) The World Largest Lesson. (b. d.). Discover resources. Resources | The World's Largest Lesson (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hyr8k3q) Circular economy. (b. d.). What si a circular economy? How to Build a Circular Economy | Ellen MacArthur Foundation (https://www.ellenmacarthurfoundation.org/) TED. (b. d.). Sustainability. sustainability | Search Results | TED (https://www.ted.com/search?q=sustainability) GEOGRAFIJA MADŽARSKE Nemzeti Köznevelési Portál. (b. d.). Magyarország földrajza/Magyarország természetföldrajza. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mrzcxq8. Nemzeti Köznevelési Portál. (b. d.). Magyarország földrajza/Magyarország népessége és települásei. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mrzcxq8. Nemzeti Köznevelési Portál. (b. d.). Magyarország földrajza/Magyarország gazdasága. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mrzcxq8. Jónás, I., Kovács, L., Vízvári, A. (2022). Földrajz 8, Közép-Európa és Magyarország földrajza. Mozaik Kiadó. Sulinet. (b.d). Magyarország földrajza. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n3266mj. Oktatási Hivatal (b.d). Földrajz 7-8. tankönv. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/adiyt9n. Hozjan, B. (2012). Naravno- in družbenogeografske značilnosti Madžarske, Dodatek k učbeniku za geografijo za 7. razred dvojezične osnovne šole. Zavod RS za šolstvo. 94 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE II. / 5 2 0 2 . GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE II. 9 . 4 2 Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv) Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5 Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x63dfv7 95 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU / 5 2 0 2 . SLOVENIJA V EVROPI IN SVETU 9 . 4 2 GOV.si. (b. d.). Slovenija kot članica Evropske unije. Slovenija kot članica Evropske unije | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l5rg157) EU in jaz (b. d.). EU & jaz. EU IN JAZ (https://op.europa.eu/webpub/com/eu-and-me/sl/) Evropska unija. (b. d.). Evropska unija. Vaš portal do EU, novice, poudarki | Evropska unija (https://european- union.europa.eu/index_sl) DELITEV SLOVENIJE NA NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. Geografija v šoli,22(2/3), 110–124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. (2004). Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. V V. Drozg (ur.), Teorija in praksa regionalizacije Slovenije (85–90). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE POVRŠJE, KAMNINSKA ZGRADBA IN PRSTI SLOVENIJE Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 Stepišnik, U. (2020). Kraška polja v Sloveniji. Dela, 53, 23–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l73wlr4 OGK. (b. d.). Osnovna geološka karta Slovenije. https://ogk100.geo-zs.si/ GeoZS. (b. d.). eGeologija. https://egeologija.si/ Eucbeniki. (b. d.). Kamninska zgradba slovenskega ozemlja. KAMNINSKA ZGRADBA SLOVENSKEGA OZEMLJA (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jm3vjgu) Uporabna geografija. (b. d.). Geološka karta SLO 1M. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o Lisec, A., Montanarella, L., Vrščaj, B., Kralj, T., Lobnik, F., Suhadolc, M., Prus, T., Mihelič, R., Rupreht, J., Zupan, M., Jaecks, G. S., Jones, A., Vidic, N. J., Grčman, H., Šporar, M. (2015). Tla Slovenije. S pedološko karto v merilu 1 : 250 000. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgk0b1 Atanackov, J. (2016). 70 geoloških zanimivosti Slovenije. Geološki zavod Slovenije. Agencija RS za okolje. (b. d.). Atlas okolja.Atlas okolja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf) Žebre, M., Stepišnik, U. (2018). Poledenitev Dinarskega gorstva v Sloveniji. Geografski obzornik, 65(2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a28k31x 96 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Erhatič, B. (2012). Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Geografija Slovenije 23. Založba ZRC. 520 https://doi.org/10.3986/9789612545895 2.9.4 Gabrovec, M., Hrvatin, M., Komac, B., Ortar, J., Pavšek, M., Topole, M., Zorn, M. (2014). Triglavski ledenik .2 Geografija Slovenije 30. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610503644 Ferk, M., Pavšek, M. (2012). Od ledeniške krnice do čelne morene. Planinski vestnik, 2, 10–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bzh8xx Lovrenčak, F. (2006). Prst – nenadomestljiv naravni vir. Geografski obzornik, 53(1), 4–7. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewvpfus Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. https://doi.org/10.4312/dela.34.143-166 Repe, B. (2015). 50 odtenkov rjave. Geografski obzornik, 62(2), 14–21. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g4bd5pi. Poglajen, M. (2022). Fitoindikatorji – rastlinski kazalci lastnosti prsti. Geografija v šoli 30(1), 53–58. Vovk Korže, A. (2020). Celovit pogled na prsti kot osnovo za kmetijsko rabo tal. Geografija v šoli, 28(2), 6–12. Stojilković, B., Stepišnik, U., Ferk, M., Breg Valjavec, M., Čonč, Š. (2023). Geodiverziteta – temelj vsega živega. Geografija v šoli, 31(2–3). PODNEBJE, VREME IN RASTLINSTVO SLOVENIJE Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L. Svetlin, D., Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz ali tudi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1p8vrck Urbančič, M., Simončič, P., Kutnar, L., Prus, T. (2005). Atlas gozdnih tal Slovenije. Gozdarski vestnik, 63(2–10). Vertačnik, G. (2017). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. 3, Značilnosti podnebja v Sloveniji. Agencija RS za okolje. Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., Lokošek, L., Medved, A., Vertačnik, G., Vlahović, Ž., Žus, A. (2018). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Agencija RS za okolje. Blatnik, M. (2013). Rastlinstvo na meliščih Kamniško-Savinjskih Alp. Geografski obzornik, 60(1/2), 14–21. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda Ogrin, M., Ortar, J., Sinjur, I. (2012). Topoklimatska pestrost Slovenije. Geografija v šoli, 21(1/2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zllwunz Ogrin, D. (2004). Oljka v Slovenskem Primorju : v primežu podnebja in trenutnih družbeno-ekonomskih razmer. Geografski obzornik, 51(2), 4–10. VODOVJE SLOVENIJE Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu 97 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Agencija RS za okolje. (b. d.). Atlas okolja.Atlas okolja (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf) 5202. Agencija RS za okolje. (b. d.). Kakovost podzemnih voda. Kakovost podzemnih voda 9.4 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fhssx0w )2 Agencija RS za okolje. (b. d.). Karta kopalnih voda. ARSO OKOLJE Karta kopalnih voda (beta verzija) (https://gis.arso.gov.si/apigis/KopalneV/) Agencija RS za okolje. (b. d.). Kakovost površinskih voda. Kakovost površinskih voda (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n6osucr) Agencija RS za okolje (b. d.). Vodno bogastvo Slovenije. Vodno bogastvo Slovenije (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jmhbmuk) Rman, N., Mozetič, S., Matoz, T. (2014). Simulacija toka podzemne vode v modelu vodonosnika. Geološki zavod Slovenije. https://www.youtube.com/watch?v=YkoxfiYOS4I Uradni list. (b. d.) Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ncs9sai Brečko Grubar, V., Kovačič, G. (2022). Geografsko raziskovanje in pomen poznavanja krajevnih vodnih virov. Geografija v šoli, 30(2). Brečko Grubar, V., Kovačič, G. (2019). Vpliv podnebnih sprememb na oskrbo z vodo v slovenski Istri. Geografija v šoli, 27(3), 35–41. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Brenčič, M. (2015). Podzemna voda. Proteus, 77(6), 246–254. Plut, D. (2003). Vodni viri Slovenije. Geografski obzornik, 50(3), 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h24zi40 Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2). Ogrin, D. (2018). Uvod v oceanografske razmere Tržaškega zaliva. V D. Ogrin (ur.), Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva (107–114). Geograff 12. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bie5g0y ZAVAROVANA OBMOČJA SLOVENIJE Mavri, R. (2021). Trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Geografija v šoli, 29(2), 24–33. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/24-33 Naravovarstveni atlas (b. d.). Naravovarstveni atlas. Naravovarstveni atlas (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pocka9j) ARSO. (b. d.). Zavarovana območja. Zavarovana območja | Okoljski kazalci (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yhfs64c) GOV. si. (b. d.). Zavarovana območja Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qbbl1nm GOV.si. (b. d.). Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uz4vpud) 98 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Brečko Grubar, V. (2023). Naravni rezervat Škocjanski zatok in njegov pomen. Geografija v šoli, 31(2–3). 5202. Erhatič, B., Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J. (2012). Krajinski park Ljubljansko barje – interpretacija 9.4 kulturne pokrajine. Geografski obzornik, 59 (3), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ghptqwv 2 Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Ribeiro, D. (2023). Institucionalni okvir ohranjanja narave v Sloveniji. Geografija v šoli, 31(2–3). Zdešar, A. (2018). Alpe niso le turistični cilj. Zavarovana območja narave v Alpah. Planinski vestnik, 10, 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g00qi5m Ogrin, M. (2011). Je trajnosten razvoj zavarovanih območij mogoč brez trajnostne mobilnosti? V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 127–137). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0oh72kr Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2023). Svetlobna onesnaženost na izbranih zavarovanih območjih v Sloveniji v letih 2013 in 2021. Geografija v šoli, 31(2–3). Primožič, T. (2022). Upravljanje trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Geografski obzornik, 69(3–4), 28–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bowb00t Vovk Korže, A., Sajovic, A. (2009). Območja Nature 2000 kot razvojna priložnost v času gospodarske krize. Geografski obzornik, 56(4), 21–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ifrd1cf Komac, B., Zorn, M. (2011). Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 113–125). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ele0rmx DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE PREBIVALSTVO IN POSELITEV SLOVENIJE SURS. (b. d.). STAT. SURS (https://www.stat.si/StatWeb/) SURS. (b. d.). STAT – Prebivalstvena piramida.https://stat.si/StatWeb/Population/Pyramid GOV.si. (b. d.). Zamejstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s6a3ygf ESPON. (b. d.). Atlas on quality of life in Slovenia. Atlas on Quality of Life in Slovenia (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6om2a5e) Ilc Klun, M. (2018). Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. Geografija v šoli, 26(3), 44– 50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Josipović, D. (2016). Migracije v Slovenijo iz (nekdanje) Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Geografija v šoli, 24(2-3), 44–50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 SiStat. Prebivalstvo – izbrani kazalniki po stopnji urbanizacije, Slovenija, letno. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df 99 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Vrečer, N. (2016). Razumevanje beguncev v Sloveniji. Geografija v šoli, 24(2-3), 24–31. 520 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 2.9.4 Zupančič, J. (2022). Slovenske manjšine v sosednjih državah . Razprave FF . 2  https://doi.org/10.4312/9789617128819 GOV.SI. (b. d.). Mesta in mestna območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Repina, R., Sedar Hren, L. (2016). Ekonomske migracije mladih in delovno aktivnega prebivalstva iz občin Pesnica in Šentilj v Avstrijo. Geografija v šoli, 24(2/3), 58–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 GOSPODARSTVO SLOVENIJE Polšak, A. (2009). Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva. V A. Žakelj (ur.), M. Borstner (ur.), Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju : zbornik povzetkov. Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2010). Nekatere možnosti obravnave kmetijstva pri pouku. V A. Polšak (ur.), Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi (str. 78–98). Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2011). Energijski viri in proizvodnja električne energije v Sloveniji. Geografija v šoli, 20(2), 11–16. Polšak, A. (2011). Mežiška dolina – do kdaj še posledice rudarjenja? Geografija v šoli, 20(3), 59–70. Polšak, A. (2011). Nekateri geografski vidiki hidroelektrarn s poudarkom na spodnji Savi. Geografija v šoli, 20(2), 32–47. Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, 26(1), 60–64. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy MKGP. (b. d.). Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG. MKGP - Portal (https://rkg.gov.si/vstop/) Stružnik, S. (2021). Planinsko pašništvo. Geografija v šoli, 29(2), 34–41. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/34-41 Polšak, A. (2022). Ribištvo v Sloveniji. Geografija v šoli, 30(2). Vrišer, I. (2000). Industrijska geografija.Učbenik. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. I feel Slovenia. (b. d.). Interaktivni pogled na turistični promet. Interaktivni pogled na turistični promet | I feel Slovenia (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ubj994i) Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2010). Izobraževanje za lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Dela, 34, 167–186. Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. in Repe, B. (ur.). (2018). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610600183 Polšak, A. (2022). Prostorsko širjenje Kopra in njegovega pristanišča = Spatial expansion of Koper and its port. Geografija v šoli, 30(1), 32–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/32-37 100 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / NARAVNE NESREČE V SLOVENIJI / 5 2 Atlas naravnih nesreč. 20 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j6trz5f .9. YouTube. (b. d.). 24 Živeti s poplavami – film o poplavni ogroženosti. Ministrstvo za okolje in prostor. Živeti s poplavami - film o poplavni ogroženosti (https://www.youtube.com/watch?v=xJIwrZ7iby8) Gov.si. (b d.). Poplave: po letu dni. Poplave 2023: Po letu dni | GOV.SI (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m52l87f) Natek, K. (2015). Poplave v mestih. Geografski obzornik, 62(4), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j162o22 Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), 13–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Vovk, A. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda. Geografija v šoli, 30(2). Braca, G., Bussettini, M., Lastoria, B., Mariani, S., Piva, F. (2023). Suša in vodna kriza v letu 2022. Geografija v šoli, 32, 93–102. GIAM. (2017). Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. Naravne nesreče 4. Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče | ZRC SAZU, Založba ZRC (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7ibhizl) Brečko Grubar, V., Kovačič, G., Kolega, N. (2019). Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja. Geografija v šoli, 27(3), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (2024). Spremembe rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo v Sloveniji. Geografija v šoli, 32(2). Čeč, D. (2020). Gospodarska in družbena kriza zaradi izbruha vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815. Zgodovina v šoli, 25(1), 3–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0705olp Sušnik, A., Moderc, A., Vlahovič, Ž., Žun, M. (2023). Suša leta 2022 v obsegu naravne nesreče v kmetijski pridelavi. Ujma, 37, 89–97. Vovk, A. (2024). Na naravi temelječe rešitve za zmanjšanje vplivov poplav. Geografija v šoli, 32(2). Komac, B., Zorn, M. (2007). Pobočni procesi in človek. Pobočni procesi. Geografija Slovenije 15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/njjz7u9 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Pagon, P. (ur.). (2010). Naravne nesreče 1: Od razumevanja do upravljanja. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545642 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pavšek, M. (ur.). (2011). Naravne nesreče 2: Neodgovorna odgovornost. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545710 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Ciglič, R.(ur.). (2014). Naravne nesreče 3: (Ne)prilagojeni. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.). (2017). Naravne nesreče 4: Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612549947 101 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Logar, E. (ur.). (2020). Naravne nesreče 5: Domači odzivi na globalne 520 izzive. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610502678 2.9.4 Gozd in gozdarstvo. Vetrolom. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lbg23qk 2 Saje, R., Šeber, R., Saražin, J. (2014). Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 72(4), 204–210. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7c83a6j Pavšek, M. (2002). Snežni plazovi v Sloveniji. Geografske značilnosti in preventiva. Geografija Slovenije 6. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545000 Agencija RS za okolje (b. d.). Ocena tveganja za sušo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/32q5gym Agencija RS za okolje. Sušomer: Ocena sušnih razmer v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/afm53ol (se dnevno posodablja) Kikec, T. (2015). Geografska tipizacija Pomurja glede na sušo in možnosti za prilagoditev pojavu. [Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vohk9i7 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE III. GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE IN VEŠČINE III. Resnik Planinc, T., Ilc Klun, M. (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/os669pz Konečnik Kotnik, E., Žiberna, I. (b. d.). Terensko delo pri pouku geografije v Sloveniji. LIFEdu. https://lifedu.upol.cz › IO › IO2_final_SLO.pdf (https://lifedu.upol.cz/IO/IO2_final_SLO.pdf) Mihelčić, N. (2017). Terensko delo pri pouku geografije – primer iz prakse. Geografija v šoli 25(1), 55–63. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yda9csp Metoffice. (b.d.). How do we measure the weather? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/70s719j YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=ySSyT44nma4 YouTube. (b. d.). Weather Instruments. https://www.youtube.com/watch?v=w2ZIPLSyxTU Vovk Korže, A. (2018). Od Maribora do Bele krajine. Priročnik za terensko spoznavanje Slovenije. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Golob, A. (2020). Terensko delo z uporabo mobilnih tehnologij pri pouku geografije. Geografija v šoli, 28(3), 52–56. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zjqxvc4 Gozd in gozdarstvo. (b. d.). Gozdne učne poti.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ukze1zf Kolega, N., Brečko, V., Kovačič, G., Koderman, M. (2018). Terensko delo kot del praktičnega izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d52qey9 Vovk, A., Lovrenčak, F. (2004). Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d4uq45h 102 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / Žigon, I. (2023). Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za 520 njihovo terensko prepoznavanje. [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. 2.9 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/st06zab .42 Uporabna geografija. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n89u8u6 Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Zavod RS za šolstvo. Bačnik, A., Slavič Kumer, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar Blagotinšek, A., Hajdinjak M., Hartman, S., Ivančič, S., Kljajić, S., Majer Kovačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., Vičič, T. (2022). Naravoslovna pismenost – opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. Naravoslovna_pismenost_gradniki.pdf (zrss.si) (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qnj9stv) Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymvm8w5 Zavod RS za šolstvo. (b. d.). Izobraževalni lističi Scientix NA-MA 2. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x63dfv7 103 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija 8 5 : 3 1 / / / 5 2 0 2 . 9 . 2 PRILOGE 4 104 Izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja | Geografija