GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — JUNIJ 1982 — ŠTEVILKA 6 Naloge po 9. kongresu ZK Slovenije - Gospodarska kriza, -kateri smo priča, ni značilna samo za našo državo, ampak svet kot celoto. Razlike med nerazvitimi in razvitimi se povečujejo. Udeležba nerazvitih v svetovni menjavi pada in dosega le še 1 odstotek celotne svetovne menjave. Tudi udeležba Jugoslavije v skupnem svetovnem izvozu je v upadanju. V svetu se povečuje brezposelnost. Popuščanje napetosti med velesilami gre v negativno smer. Krka, ki nastopa, bo dolgoročna. Vse našteto so dejstva, s katerimi moramo računati, ko govorim?) o realizaciji zaključkov kongresa. Komunisti moramo z delavci in občani o tem odkrito spregovoriti in jim zadeve stalno pojasnjevati. Politične usmeritve kongresa moramo prevesti v jezik sredin, ki o tem 'razpravljajo. Razprave ne smejo biti informativne ampak toopkrptne, govoriti moramo o lastnih problemih in nalogah, ki jih moramo opraviti. Pred kongresom so se pojavljala vprašanja o nadaljnji izgradnji samoupravnega sistema. Kongres je dal jasno usmeritev za nadaljnjo kontinuirano izgradnjo tega sistema. Kriza, v kateri [ smo oziroma v katero prihajamo, nas mora zresniti. Le tako bomo dosegli napredek sistema, ki ga gradimo. Iz krize moramo, priti's poglobljenim samoupravljanjem. Sistem samoupravne organiziranosti moramo' izpopolnjevati na vseh nivojih. Težiti moramo k integraciji ■ celotnega združenega dela, seveda na osnovi skupnih L vlaganj. S temeljnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in SIS j smo začeli iz temeljev spreminjati in snovati samoupravni sistem. I Komunisti moramo oceniti delo teh samoupravnih celic. Izhajati moramo iz dejstva, da smo TOZD ustanavljali z namenom na-[ daljnjega povezovanja, ne pa zaradi nekih samostojnih oblik delovnih organizacij, kar bi rade nekatere TOZD bile. Posebno pozornost moramo posvetiti dezintegracijskim težnjam, ki se tu in tam pojavljajo. Če gre pri tem za presnavljanje na.samoupravni podlagi, ki pomenijo večjo integracijo, je takim f težnjam potrebno dati podporo, če pa gre za drobljenje navzdol . ali rušenje sistemov in integracij, moramo tako'stvar obsgditi. Odpravljati moramo skupinsko-lastninske odnose in postaviti v ospredje odgovornost za upravljanje z družbenimi sredstvi. ' Vse procese integracij in dezintegracij je treba- Analizirati. Vztrajati moramo, da bo vsaka integracija imela program, v ka-: terem se vidi materialni interes delavcev. V vsako integracijo - morajo biti vključeni tudi politični činitelji, ki morajo ustvariti ustrezno klimo. !... Ekonomski stabilizaciji gospodarstva moramo posvetiti vso [ pozornost. Izhodišča po programu ekonomske stabilizacije so [ bila sprejeta na komisiji obeh družbenih zveznih svetov. Zaveda-I ti se-moramo, da so današnji gospodarski problemi tako globoki, . da jih ne moremo rešiti v krajšem obdobju. -"Zavedati sp moramo, da lahko v nadaljnjem razvojujračuna-mo le na lastne sile, lastno akumulacijo in lasten dohodek. Na, ! dodatno akumulacijo ne moremo xacunati, ker so dolgovi iz pre-| teklih let tako veliki oziroma visoki, da jih bomo lahko odplačevali le z velikimi težavami. ' ...> Izvozna usmeritev našega gospodarstva mora biti ključna usmeritev stabilizacijskih programov. V gospodarstvu moramo izkoristiti vse znanje in tehnologijo, ki ju imamo na razpolago, dodatno moramo angažirati tudi našo znanost. Upoštevati mo- «• ramo tudi kriterije svetovnih cen in svetovno tehnologijo, ki mora ^vplivati na naše bolj racionalno gospodarsko obnašanje. Ob vsem tem moramo paziti, da se nam delež sredstev, ki jih vlagamo v znanost, tehnologijo in kadre, ne bo zmanjšal. Odkrito moramo spregovoriti tudi o problemih nagrajevanja po delu, o delovni disciplini itd. Politično se moramo upreti urav- | nilovki. Tam, kjer še nagrajevanje po delu ni dovolj razčlenjeno, moramo aktivirati samoupravne- organe in DPO. Razviti samoupravni socialističntiodnosi in urejene razmere v kolektivih omogočajo tudi doslednejše uveljavljanje Socialističnega načela o nagrajevanju po delu. Zakonitost, moralno obnašanje in vrednote so sestavni del našega stabilizacijskega obnašanja. Odklanjati morimo taktiko'' iskanja raznih pomanjkljivosti v sistemu, zakonodaji ali politiki cen, to je, pomanjkljivosti, s katerimi se lahko pridobi boljši materialni položaj. Taka usmeritev je kratkoročna. Revizija srednjeročnih planov bo za nas vse velika preizkušnja. Morali bomo priti do spoznanja, da je potrebno plane prilagoditi resničnim materialnim in ekonomskim nujnostim. Ob nalogah, o katerih je govor, bo potekala bitka in pokazala se bo enotnost zveze komunistov. Aktivnost komunistov moramo graditi na dejstvu, da smo na začetku novega mandatnega obdobja delegatskih skupščin. V vodstvih DPO v občini, v KS, v TOZD in DO so bile velike kadrovske spremembe, ne nazadnje tudi v. samih OO ZK. Angažiranje komunistov je zato v vseh novih institucijah zelo pomembno. Veliko je bilo izvoljenih ljudi, ki do sedaj na širšem področju niso toliko delovali)- ki pa vnašajo v naše družbenopolitično delo mladost, osvežitev in verjetno tudi več, znanja. To pa seveda ne pomeni, da bomo sedaj delali vse drugače., V osnovnih organizacijah moramo izhajati iz tega, kar smo delali \dgslej.. To je, zagotoviti moramo kontinuiteto naše aktivnosti -in odgovornosti, , v delo pa vnesti tisto, kar je novo, kar zahtevajo usmeritve kongresa. Kakor je bilo dogovorjeno na sestanku sekretarjev je prva naloga. GO ZK, aktivov in akcijskih konferenc, da čim prej razpravljajo o uresničevanju usmeritev kongresa. Vs.ebinsko je tfe-ba aktualizirati sedanjo dejavnost in začrtane programske usmeritve. . > Vsebino, enotnost in impulz, ki ga je dal’9. kongres ZKS, moramo vnesti v dejavnost organizacij ZK, vodstev in posamez-\ nikov. Pri tem gre za to, da se ne bomo ukvarjati sami s seboj, ampak, kot je bilo rečeno, delati moramo na vseh področjih družbenega in političnega življenja občine. . Iz Uvodne besede na 3. konferenci ZKS Žalec ČLOVEKA SMRT POŽANJE. ČLOVEŠTVA NE; NAPREJ Z NJIM, KAR JE STORIL ZANJE, ŽIVELO BO VSELEJ Devetdeset let je minilo od rojstva našega predsednika Josipa Broza-Tita. Tako-'kot vsako leto so mu tudi. letos mladi Jugoslavije ponesli štafeto, ta simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Pred dvema letoma nam je kruta smrt iztrgala Tita. Izgubili, smo največjega človeka v državi. Le malo je narodov v zgodovini človeštva, ki so imeli voditelja, ki jim je. toliko- pomenil, kot je nam Tito. Prav zato se’nam je njegova smrt tako boleče zarezala v notranjost. Sedaj, ko ga ni več, se še bolj zavedamo veličine njegove Osebnosti in veličine njegovega dela, ki se odraža v naši vsakdanjosti. Tito je bil vodja naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja, z njim smo dosegli zmago, se osamosvojili in si ustvarili družbenopolitičen sistem, ki temelji na samoupravljanju in o-blasti delovnih ljudi. Več kot petdeset let je bil na čelu ko- munistov, petintrideset let je bil predsednik naše države. Njegova zasluga je, da je Jugoslavija znana po svetu kot socialistična država, ki se je vedno zavzemala za mirno reševanje zunanje političnih zapletov in utrjevanje mednarodnega sožitja. Izgubili smo ga v času, ko se ves svet srečuje s težkimi gospodarskimi in političnimi problemi. Danes bi nam bila njegova beseda, njegova moč in avtoriteta še kako potrebna. Toda ni ga več. Ostalo ,je le njegovo delo, v nas pa mora biti zavest in trdna odločenost, da ga bomo ohranjali in dograjevali, da bo-no ohranili to, kar smo ši z njegovo pomočjo težko izbojevali: neodvisnost, bratstvo f in enotnost v naši skupnosti. V Mas mora biti trdna odločenost, da po poti samoupravljanja prebrodimo tudi najhujše * gospodarske težave, da ne bomo nikdar krenili po poti nazaj, temveč iskali novo, boljše, še bolj napredno. M. K. Novo vodstvo 00 ZK in OOS SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK HMEZAD — KMETIJSTVO ŽALEC TOZD Kmetijstvo Petrovče — Laubič Frane TOZD Kmetijstvo Laikova vas — Tratnik Andrej DS Skupne službe DO — Dimič Dušan HMEZAD — KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE TOK- Kooperacija1 — Guna Stanka TOZD Profev. in storitve — Bokalič Brane TOZD Kmetijska preskrba — Sovič Edo HMEZAD — KZ DRAVA TOZD Prevoz Podvelka — Maimšde Marjan TOZD Gostinstvo Podvelka — Matninšic Marjan TOZD Kmetijstvo Radlje — Bukovnik Franc TZO Kmetovalec Vuzenica — Božic Mira ' Skupne službe DO— Puhnor Viktorija HMEZAD — KMETIJSTVO IL. BISTRICA — Dekleva Vivijana HMEZAD — SADJARSTVO MIROSAN — Markuš Stane HMEZAD — VRTNARSTVO CELJE — Benčina Jože HMEZAD — KZ SAVINJSKA DOLINA — Trobiš Rudi HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA TOZD PTOizv. ¡mesa id mes. .izd. — Dironjak Nenad TOZD Prodaja mesa in mes. izd. — Regoršek Branko . TOZD Maloprodaja — Terbovc Milan Skupne službe DO — Jevšnikar Silvester HMEZAD — CELJSKE MLEKARNE— Jeram Milan HMEZAD — EXPORT-IMPORT — Jeza Maks HMEZAD — STROJNA — Karo Anton HMEZAD — GOSTINSTVO — TURIZEM TOZD Samopostrežna restavracija — Steiner Franc TOZD Hotel Prebold — Kačič Ludvik HMEZAD — NOTRANJA TRGOVINA — Pirnat Jožica HMEZAD —MINERVA — Savongnani Tanja HMEZAD — KZ SLOV. BISTRICA — Majcen Irena HMEZAD — SKUPNE SLUŽBE SOZD — Košenina Slavko Koordinator ZK SOZD je Košenina Slavko. -PREDSEDNIKI OOS IN KONFERENC OOSS Hmezad — Kmetijstvo Žalec TOZD Kmetijstvo Petrovče — konferenca — Lokan Ivan konferenca OOS ©O — Vodlan Ivan Hmezad — Kmetijski kombinat Šmarje — Lorger Ivan Hmezad — Kmetijstvo Ilirska Bistrica — Limak Mirta Hmezad — KZ Drava — Stražišnik Anton Hmezad — Sadjarstvo Mirosan — Napotnik Simon Hmezad — Vrtnarstvo — Toplak Franc Hmezad — KZ Savinjska ¡dolina — Jelen Anton Hmezad —Celjska mesna industrija — Škoberne Boris Hmezad —- Celjske mlekarne — Rabuzim Franc ’Hmezad — expont-dmport — Korun fifih Hmezad -— Strojna — Breznik Romana Hmezad —- .Gostinstvo — turizem — Hribernik Majda Hmezad — Notranja trgovina — Jager Janez Hmezad — Minerva — žuža Marjan Hmezad — KZ Slov. Bistrica — Ačko Anica 'Hmezad — Skupne službe SOZD — Drobne Marjan • Hmezad — Interna- banka — Balon Brigita , Na konstitutivni ¡seji 15. 4 1982 je bil za predsednika- ko-. ordinacij skega odbora sindikata SOZD Hmezad izvoljen Vodlan Ivan. ' Imenovanja Po sprejetju nove organiziranosti delovne ' skupnosti Skupne službe SOZD in statutarnega sklepa,. ki se nanaša : na delavce s . posebnimi' pooblastili in odgovornostmi SOZD, j'e delavski svet SOZD na zadnji seji rmenoval-toVariša Jo-. žeta Breznika, dipl. kmet. inž. za pomočnika glavnega di- ? I rektorja SOZD za koordinacijo proizvodnje; tovariša Jožeta -/Cetino, dipl. kmet. inž. za pomočnika glavnega direktorja • SOZD za koordinacijo področja .organizacije, informatike : in ekonomike; tovariša Jožeta Janšeta, dipl. oec za pomoč- .■ nika glavnega direktorja za-koordinacijo področja razvoja in' investicij in tovariša Vladota Plaskana za pomočnika ;i glavnega direktorja-za koordinacijo odnosov v združenem • delu. , Tovariš Franc Mežnar, mag. oec. je bil imenovan za .; pomočnika glavnega direktorja za1 koordinacijo področja ’ komerciale že v letu 1980. Organi upravljanja delovne skupnosti Skupne službe č SOZD so imenovali naslednje: Tovariša Poldeta Škafarja; dipl. kmet. inž. za vodjo od-.J delka za izvedbo inženiringa in poslovnih .povezav; tovariša Ivana Glušiča, dipl. kmet. inž. za vodjo razvojnega oddelka; tovariša Lojzeta Kampuša, kmet. inž. za vodjo zem- _ I ljiškega oddelka in programerja razvoja zemljiških zmog- ;• ljivosti; tovariša Rudija Trobiša, kmet. inž. za koordinator- -ja zadružne kmetijske proizvodnje in mag. Ivana Goličnika, . dipl. živilskega tehnologa za programerja razvoja živilske , j predelovalne industrij e. Imenovanim želimo pri delu veliko delovnih uspehov. , Delavski svet SOZD Hmezad je imel 8. redno sejo v petek, 14. maja 1982. Dnevni red je bil precej obsežen in je vseboval: potrditev mandatov novih članov delavskega sveta SOZD, poslovanje v letu 1981 s sprejemom u-krepov za poslovanje v letu 1982, analizo izvajanja stabilizacijskih izhodišč v letu 1981 in. sprejem izhodišč ža leto 1982, gospodarski plan za leto 1982, izhodišča investicijske politike v letu 1982, sprejem programa izobraževanja v letu 1982, sprejem statutarnega sklepa SOZD, imenovanja in poročilo o delu odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Hmezad v letu 1981. Pri pregledu realizacije, sklepov 7. seje DS je bilo podano poročilo o izvedenem usklajevalnem postopku v KZ Savinjska dolina glede sprejema nove organizacijske zgradbe delovne skupnosti Skupne službe SQZD in ugotovitev, da je delegacija, ki šteje 10 članov v delavskem svetu,SOZD, sprejela predlog nove organizacijske zgradbe z večino glasov. Po posaméznih točkah dnevne-j ga reda so naslednji sklepi: I ..ti:',---:’'-.'':- I Potrdil je mandat novoizvolje-j nim delegatom v delavskem svfe-j tu in DO Minerva Karlu Rezcu in namestniku Milanu Zupancu, in iz KZ Slovenska Bistrica Stanku Leskovarju in Ivanu Raku. —0— Sprejel je zaključke in ugotovitve iz poslovanja SOZD za leto 1981 in ukrepe za poslovanje v letu 1982 za povečanje produktivnosti in izboljšanje ekonomičnosti-, zmanjšanje zalog, zmanjšanje angažiranih sredstev in obresti. Na osnovi'analiz, ki jih-je potrebno izdelati, bodo sprejete konkretne naloge. Sprejel je analizo izvajanja enotnih stabilizacijskih izhoditi SOZD v,letu 1981 in stabilizacij- Vključevanje združenih kmetov v zvezo sindikatov Slovenije Sadeks Predsedstvo republiškega sveta [ Zveze sindikatov Slovenije je na j predlog Statutarne- komisi j e republiškega sveta ZSS in republi-. šlsega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske • industrije sprejelo v novembru 1981 na t osnovi Statuta zveze sindikatov Slovenije, ki precizira, da se ra-| zen delavcev v združenem delu I v zvezo sindikatov vključujejo tudi drugi delovni ljudje, ki imajo' | podoben položaj • kot delavci v j združenem delu,- usmeritve in sta-1 lišča o včlanjevanju združenih kmetov v zvezo sindikatov. Na ta način se odpira zveza i sindikatov tudi za združene, kme-| te, ki bodo z včlanjanjem prido-| bili širše 'možnosti za vključevanje v družbenopolitično življenje ; in na ta način prispevali k uspešnejšemu reševanju svojih in širših družbenoekonomskih problemom ih potreb. S članstvom - bodo pridobili tudi možnost, da se še kot člani družbenopolitičnih or-ganizacij vključujejo, v politične aktivnosti KZ, TZO, TOK v zvezi z vsemi samoupravnimi odločitvami v temeljni organizaciji v kateri združujejo delo, zemljo Jn sredstva. Član zveze sindikatov lahko polistane na prostovoljni bazi le tisti kmet, Iti ima status združenega kmeta. Le ta pa mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da se v skladu s samoupravnim sporazumom o 'združevanju dela in sredstev s pismeno pogodbo dogovori z organizacijo združenih kmetov za določeno skupno proizvodnjo; 2. da združuje za potrebe skupne proizvodnje svoje delo, kmetijska zemljišča, delovna oziroma druga Sredstva. ali le svoje delo in del sredstev oziroma le svoje delo, če je član kmečkega gospodarstva ter' živi in dela na njem; 3.. ustvarja v organizaciji združenih kmetov dohodek, ki ga razporeja in deli po določbah zakona o združevanju kmetov; 4. deli rizikfflgo določbah zakona o združevanju kmetov. Ti štirje pogoji so po mnenju-Predsedstva republiškega sveta sindikatov Slovenije ' statutarni pogoji za pridobitev članstva. Kljub temu, da objektivno ne gre za enak status kot ga imajo delavci' v združenem delu, so pravice združenih kmetov, podobne pravicam delavcev v. delovnem razmerju, se združeni kmetje lahko včlanijo v zvezo sindikatov v osnovni organizaciji KZ, TOK, TZO kmetijske delovne organizacije skupaj z delavci, ki v tej organizaciji združujejo delo in ne oblikujejo svoje sindikalne skupile. Osnova za obračun članarine je za vse člane zveze sindikatov v SFRJ enotna ih znaša 0,60 % neto- osebnega dohodka. Združeni kmetje pa bodo najverjetneje plačevali sindikalno članarino od'katastrskega -dphodka, tisti ki tega' nimajo’, pa , od dohodka, ki ga ustvarjajo v pogodbenih odnosih z OZD, od osnove, ki je uporabljena za izrgčun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Akcijo,, za vključevanje .združenih kmetov v zvezo sindikatov bo usmerjal in usklajeval republiški odbor sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji, sodelovala pa bo tudi RS ZSS.. No-,, silec te. akcije v kmetijskih delovnih organizacijah pa naj bi prvenstveno bila sindikalna organizacija preko ostalihDPD in samoupravnih organov. B. V. S prvim januarjem, letos .se je V sklopu DO Notranja trgovina formirala nova TOZD Sadeks, ki je do sedaj bila organizirana kot DE kmetijski pridelki,' gozdni sadeži, zdravilna zelišča v okviru TQZD Veleprodaja. TOZD Sadeks ima v svojem poslovnem . predmetu, -registrirano kot glavno dejavnost: pridelavo in . dodelavo zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, jagodičevja in košičaštega sadja ter' -mehkužcev: Njuna stranska: dejavnost Odkup in trgovanje na debelo z zdravilnimi zelišči in gozdnimi sadeži ter mehkužci, vrtnanami, sadjem in njihovimi izdelki, industrijskimi rastlinami, jajci, perjem in divjačino. Odkup in trgovanje na drobno s kmetijskimi pridelki in repro-materiali za kmetijstvo, vrvafsko blago,. izdelki ; iz konoplje in jute, koža, sedlarsko in jermenarsko .blago in- potrebščine, izdelki iz gumija, v kavčuka, in plastičnih mas,. kmetijski stroji in 'kmetijsko orodje, umetna gnojila: in-sredstva za. varstvo rastlin, krmila, -semensko blago, žito"in mlev-ski izdelki, izdelki iz sadja, in zelenjave,. .. zdravilnimi- zelišči' in gozdnimi sadeži ter muhkužci, jajči, perjem in divjačino. Kooperacijska proizvodnja z individualnimi - proizvajalci v dejavnosti pridelovanja zdravilnih zelišč, jagodičevja in košičaštega sadja, industrijskih rastlin ter vrtnin. „ Zastopanje in predstavljanje TOZD Temeljna organizacija je formirana iz več poslovnih enot, in sicer :■ — PE Markovci pri Ptuju; (Nadaljevanje na 4. strani) ska izhodišča za leto 1982 z zadolžitvijo, da. DO sprejmejo akcijski program za izvajanje 1. dela izhodišč, ki obravnava izpol-. njevanje obveznosti do DO o u-resničevanju družbene usmeritve razporejanja- dohodka, ekonomičnost, fizični obseg proizvodnje in produktivnosti, kadrovsko politiko, zunanjo trgovino ih akumulacijo. Drugi del izhodišč obravnava oziroma določa naj višje zneske dodatkov iz OD, nadomestila, prejemke in sklada skupne porabe" ter izdatke v zvezi z delom. ' —0— V Sprejel- je gospodarski načrt za leto 1982 in za realizacijo zado-žil poslovodne organe na nivoju TOZD,. DO in SOZD. Delavski sveti morajo sproti ugotavljati realizacijo plana in odgovornost v primeru neizpolnjevanja obvez- • nosti. —0— V skladu's samoupravnim sporazumom- o temeljih plana srednjeročnega razvoja' SOZD Hmezad, je sprejel izhodišča investicijske politike za leto 1982 z obvezo upoštevanja globalnih prioritet, izdelavo programa sanacije investicijskih sredstev za izdelavo investicijskih programov. Pri najemanju investicijskih po- — St. 6 sojil 'bodo imele prioriteto naložbe v povečanje proizvodnje hrane in izvoza, pri realizaciji na-•ložb imajo, prednost .- tiste naložbe, ki se izvajajo na osnovi združevanja dela in sredstev. Pri 'izdelavi investicijskega plana Hmezada imajo prednost začete in ne7, izvedene naložbe iz preteklih let, kar se mora upoštevati v planih DO. —0— Sprejel je program izobraževanja in plan sredstev za leto 1982, izdelan na. osnovi predlogov DO, v višini - 6,446.425 din. . 0— Na 'osnovi določil Sas o združitvi v SOZD ’ Hmezad . in statuta SOZD Hmezad je sprejel statutarni sklep, s katerim so poleg glavnega direktorja SOZD določeni še delavci s posebnimi . pooblastili in odgovornostmi na delih in nalogah: — področje odnosov z javnost-. jo;,.. — koordinacija področja razvoja in investicij; — koordinacija .področja organizacije, informatike' ip ekonomike;' . —- koordinacija področja financ; — 'koordinacija; proizvodnega področja; —1 koordinacija področja komerciale; . koordinacija odnosov v zdni-žehem delu. Delavci na navedenih del}h in nalogah imajo status pomočnika glavnega direktorja SOZD, ž mandatno-dobo 4 leta, izpolnjevati pa morajo pogoje, določene v 40. členu 'statuta SOZD Hmezad. , ' —0^- Imenoval je pomočnika glavnega direktorja za koordinacijo razvoja in investicij, za koordinacijo proizvodnje, za koordinacijo organizacije, : ekonomike. in poslovne 'informatike in za koordinacijo odnosov v združenem delu. —0— V organe SOZD je imenoval: Poslovni odbor: Kurta Kindl-hoferja iz Minerve; Ireno,Majcen iz KZ Slovenska Bistrica, Ivana Goličnika iz CMI, Marijo Strmčnik iz GT in Borisa Skahna iz Skupnih služb SOZD. Za predsednika poslovnega, .odbora -predlaga Jožeta Medveda, iz VR, za namestnika, pa - Andreja' Nateka iz HM. Odbor za kordiiiacijo zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja Toneta Korenjaka iz KZ za predsednika, za člane pa Lojzeta: Lilija iz KIB, Vlada Kralja iz KZ Savinjska dolina, "Ignaca., Šeni-čarja' iz CMI in Mihaela' Golični-ka iz Interne banke. Za namestnika predsednika predlagaj Vlada Kralja: J Komisija za obveščanje: - Marijo Blagotinšek iz Minerve, Boruta Švaba iz KZ Slovenske Bistrice, Vojka Bizjaka iz. KZ Savinjska dolina, Milana' Lešnika iz CMI. : Sanacijski .odbor Celjske mesne Industrije: Jože. Cetina, za predsednika in člane: Andreja Culka iz. ČM, Andreja . Gorška,' Ivana' Gohčmka, Branka' Vižina, Avgusta .Cverlma in Vlada Jurančiča,,— vsi iz CMI ter Jožeta Brežriika iz DŠSS. V SIS za varstvo pred, požari zastopata interese DO SOZD z območja občine Žalec Vinko Jug iz KŽ- ' ih Ivan Pražnikar 'iz, HM. —G— . Sprejel je poročilo odbora samoupravne . delavske kontrole' SOZD Hmezad za leto 1981, odbore SDK TOZD in DO pa zadolžil,' da za samoupravne organe na teh nivojih pripravijo, ustrezno .poročilo o svojem delovanju. J. Ojdanič (D hmeljar STRAN 3 — JUNIJ Hranilno kreditna dejavnost v I. trimesečju letošnjega Dne 29. aprila je bila na sedežu Kmetijskega kombinata Šmarje 7. seja upravnega odbora HKS na kateri je bilo obravnavano zlasti:' — poročilo o poslovanju v prvem trimesečju, — najetje in odobritve kreditov, — določitey novih obrestnih mer, — druge zadeve iz tekočega poslovanja. Iz poročil in periodičnega obračuna je ugotovljeno, da je stanje hranilnih vlog v primerjavi s stanjem 31. 3. 1981 povečano-za 90,844.892 dinarjev ali za 45,5 % v čemer so posebej odraža lanska dobra letina oziroma obračun hmelja, vključitev odkupa lesa gozdnih posestnikov in druge aktivnosti oziroma stanovska pripadnost na področju varčevanja. Nad skupnim povprečjem so povečali hranilne vloge v PE KZ Savinjska dolina in KK Šmarje, slabše pa v PE Celje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica in v PE ostalih OZD. Od skupnega zneska vlog odpade na KZ Savinjska dolina 151,9%, KZ Celje 10%, KK Šmarje 11,2%, na Kmetijstvo Ilirska Bistrica 5% in na ostale OZD 11,9 %. Kljub zahtevnejšim pogojem gospodarjenja in večanju stroškov življenjskega standarda pa še obstojajo možnosti, da se pri nekaterih organizacijah vloge še povečajo-oziroma obdrži ustrezen nivo. Stanje posojil, ki jih je HKS odobrila, znaša 299,503.683 din, od katerih je pri KZ Savinjska dolina- 33,8 %, KK Šmarje 35,7 %, KZ Celje 10,8% Kmetijstvu Ilirska Bistrica 18,5 %, pri ostalih organizacijah pa le 1,2% Na kredite kmetom — kooperantom odpade skupaj 291,288.544 din, delavcem pa 8,215.139 din. Dejavnost kreditiranja HKS, ki jo prezentirajo navedeni podatki, je izredno pomembna in ti rezultati vidni v sami proizvodnji, čeprav neurejeni cenovni in nekateri drugi odnosi ne zagotavljajo, da bi se celotna proizvodnja realizirala v blagovnih tokovih znotraj SOZD oziroma v skupnem nastopanju na tržišču. Poslovni uspeh je v tem obdobju negativen, ker se večina obresti na posojila obračuna konec leta. (Nadaljevanje s 3. strani) — PE Sarajevo — Ilida z organizacijsko enoto Ilida in Doboj;. , — PE Žalec, ki vključuje komercialista predstavnika v Skopju in Svilanjcu; " — PE Prijedor z organizacijskimi enotami v Prijedoru in Sanskem' mostu. Poleg PE Žalec je v Žalcu tudi vodstvo TOZD s tehnološko službo. PE Markovci pri Ptuju vodi poleg komercialne obdelave svo-. jega terena, ki ni majhna, saj zajame večji del Slovenije, in Hrvaške istočasno, še zbirno bazo — centralno skladišče za vso blago, ki prihaja iz že-prej naštetih PE in drugih direktnih dobaviteljev. V Markovcih poteka tudi sortiranje, češčenje, pakiranje,, predelava in dodelava blaga predvsem za izvoz in tudi za domačo predelovalno industrijo. - PE Žalec ima organiziran odkup jagodičevja, gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč na področju SOZD . Hmezad preko članic SOZD, ki se z odkupom ukvarjajo, na ostalih terenih pa preko kmetijskih zadrug Komercialna predstavnika v Svilajncu in Skopili delata vsak na področje svoje . republike s tem, da sta organizacijsko vezana na PE Žalec. PE Prijedor ima kot organizacijski enoti formirani dve odkupni prodajni trgovini v Prijedoru in Sanskem mostu, kjer odkupu- ® hmeljar jemo gobe, zdravilna zelišča; vrtnine od nabiralcev oziroma proizvajalcev, istočasno pa v teh trgovinah prodajajo repromaterial,' orodje?' in mehanizacijo za kmetijstvo. . Preostali odkup v Bosni in delu Hrvaške opravljajo delavci PE Prijedor v glavnem preko kmetijskih zadrug in-kombinatov. PE Sarajevo — Ilida je organizirana v organizacijsko enoto Ilida pri Sarajevu, kjer je sedež PE in organizacijsko enoto Doboj, kjer smo letos odprli odkup-no-prodajno trgovino z isto dejavnostjo kot jev Prijedoru in Sanskem mostu. Poleg trenutno 35 redno zaposlenih delavcev / zaposluje TOZD Sadeks zlasti v Markovcih še 'pogodbene delavce, predvsem ženske za čiščenje, prebiranje, sortiranje blaga za . izvoz v posameznih sezonah odkupa. Delavci Sadeksa smo za % leto 1982 sprejeli naloge, pripraviti in . izvoziti zlasti preko DO Hmezad Export-import za 4 milijarde starih din blaga. Za začetek planiramo tudi kar precej visok ostanek čistega dohodka, kar je ne-obhodno potrebno, če hočemo ojačati sklade. Jasno nam je namreč, če hoč.emo v srednjeročnem obdobju doseči vse, kar smo planirali, moramo nujno .povečevati izvoz, - ker pričakujemo, da nas bo v teh naprezanjih podprla tudi družba. LEOPOLD JANEŽIČ V tem kvartalu je HKS vložila kreditne zahtevke bankam za najetje kreditov za investicije kmetov — kooperantov in sicer: Predračunska vrednost Bančni krediti — za KZ Savinjska dolina 37,109.730 12,689.410 — za KZ Celje ' 43,346.936 14,973.596 — za KK Šmarje • 55,311.427 26,185.942 — za Kmetijstvo Ilirska Bistrica — je v pripravi Do današnjega dne (21. 5.) še noben kreditni zahtevek ni bil rešen, ker vskladitev investicijskih, programov za družbeni in zasebni sektor v okviru celjske regije še ni bila opravljena, dopolnjevanju kriterijev ' v raznih združenjih kmetijstva in pomanjkanju bančnih virov za vse ■" načrtovane naložbe. Te procedure onemogočajo realizacijo planskih ciljev v naložbah in proizvodnji in vse to podražuje, kateri režim je potrebno korigirati v prid resolucijskim intencijam za povečanje proizvodnje hrane. Za področje KK Šmarje je predvideno najetje_,kredita Mednarodne banke v višini 136.000 USA S, ki naj bi delno nadomestili „ kredit domače banke. KZ Slovenska Bistrica, ki se je nedavno vključila v naš SOZD, je bil odobren kredit iz združenih sredstev HKS za investicije v govedorejo v višini 4,559.500 din, KK Smetje pa za investicije v perutninarstvo 8,000.000 din (pogojno na uskladitev s farmskim kompleksom Hajnsko), .: premostitveni obrtni kredit GG Celje 2,000^)00 din, KZ -Celje 1,550.000 -din in 600.000 din iz sredstev. Kmetijske zemljiške skupnosti SO Gel j e in še nekateri manjši krediti poslovnim enotam HKS. i” Glede na spremembe obrestnih mer, ki so jih sprejele Narodna banka in poslovne banke, je UO določil nove obrestne mere z veljavnostjo od 1. 3.- 1982, ki so naslednje: ZA HRANILNE VLOGE: — na vpogled 7,5 % vezane z odpovednim rokom —'na 13 do 24 mesecev 11,0% _ vezane z odpovednim rokom — na 25 do 36 mesecev 13,0% vezane z odpovednim rokom — nad 36 mesecev 15,0% Obrestne mere za vloge so enake kot pri poslovnih bankah. Upravni odbor priporoča varčeyalcem, da čim več sredstev vežejo na vezane vloge, s čimer si lahko bistveno povečajo obresti od’ privarčevanega denarja. Za posojila: — za melioracije in odkup kmetijskih zemljišč , 11 % :— za gradnjo objektov in nakup plemenskih živali za govedorejo, prašičerejo in konjerejo 11 % — naprava sadovnjakov (vključno jagodičevja), vinogradov in hmeljskih nasadov s pripadajočimi objekti, vlaganja v proizvodnjo vrtnin -11% — nakup kmetijske mehanizacije in* gradnja skladišč 12% — vlaganja v perutninarstvo in drugo primarno kmetijsko proizvodnjo. 13 % •—za dane kredite ustanoviteljem oz. članicam HKS 12% — za kredite namenjene za potr. kred. do IB 14 % -—- za ostale namene . 16 % Te obrestne mere veljajo za posojila, za jratera ne bo mogoče uvelja-viti nadomestila dela obresti iz sredstev republike, občin ali drugih virov. Ob upoštevanju nadomestila oziroma, za sredstva odobrena pri ban- kah pa bodo obrestne mere: ——— za melioracije in odkup kmetijskih zemljišč 3 % — za gradnjo objektov in nakup plemenskih živali za govedorejo, prašičerejo in konjerejo ■* ,g % i — naprava sadovnjakov (vključno jagodičevja), vinogradov in hmeljskih nasadov s pripadajočimi objekti, vlaganja v proizvodnjo vrtnin 10% — nakup kmetijske mehanizacije in gradnja skladišč 10%' Sprejet je bil tudi sklep, da bo HKS kreditirala tmdi kmete in delavce za stroške letnega dopusta in sicer za dobo 6 mesecev proti 40 % pologu. Stroški HKS znašajo 1 odstotek. Ob zaključku seje so predstavniki KK Šmarje izrekli posebno priznanje dejavnosti Hranilno kreditne službe od njihove vključitve v Hmezad, ker se je s temi in bančnimi sredstvi omogočil pomemben razvoj tega področja, ob tej priložnosti pa zlasti tovarišu Stanku Žagarju, vodji HKS od leta 1974, ki nas zapušča zaradi upokojitve. Ernest Marinc Organizacijske strukture ZORAN KRITER EOo UVOD Raziskovanje in projektiranje organizacije je,' kot posebna znanstvena disciplina, ena najmlajših znanstvenih disciplin s področja ekonomskih in organizacijskih ved. Zaradi potrebe* po razjasnitvi »teoretičnega instrumentarija« za uspešnejše reševanje problemov s področja organiziranja struktur v organizacijah združenega dela, smo pripravili nekakšen pregled oziroma analizo razpoložljivih organizacijskih struktur, predvsem z namenom razširiti znanje in spoznanje v pomenu organizacije za uspešnejše delovanje organizacij združenega dela. Celovita ocena, izbira in uporaba- določenih modelov pa bo prinesla konkretne rezultate. VPLIVNE RAVNI V ORGANIZACIJI .Učinkovitost združenega dela je močno odvisna od ustrezne organizacije, saj je organizacija smotrna človekova dejavnost, ki usklajuje vse potrebne prvine poslovnega procesa v usklajeno celoto in usmerja delovanje te celote k uresničevanju postavljenih ciljev. Čim uspešnejše bomo organizirali proces reprodukcije, tem višje rezultate lahko pričakujemo. Višji doseženi rezultati pa so osnova za povečanje življenjske ravni udeležencev v združenem delu, kot tudi za razširitev materialne osnove dela. ? Značilnost vseh razprav o ustreznejši organizaciji je enotno prepričanje, da bi samoupravnim razmeram poslovanja najbolj ustrezala hehierarbična organizacijska struktura, katere pa za enkrat še ne poznamo. Razvijanje splošno veljavne organizacijske strukture za vse oblike OZD je zapleteno, moramo pa vsekakor izhajati iz podmene, da je organizacijska struktura vselej odsev določene poslovite strategije, da izbiro ustrezne organizacijske strukture opredeljujejo razmere poslovanja ter da cilji in odločitve opredeljujejo uspešno rabo kake organizacijske strukture. POJEM ORGANIZACIJSKE STRUKTURE Organiziranje odnosov med nosilci potrebnih nalog je pomembna upravi j alsko-poslovodna funkcija. Ti odnosi opredeljujejo orga-- nizacijsko strukturo. Organizacijska struktura je rezultat organiziranja.. Za organizacijsko strukturo poznamo več opredelitev: ! — strukture so raznovrstne kombinacije ’sestavin, ki povezano tvorijo organsko celoto in so med seboj odvisne, — struktura je sredstvo za-'integralno uporabo obstoječih resu-sov- v organizaciji, — struktura je sistem odnosov med ljudmi, da se izvrši določeno delo, — s strukturo .označujemo Shemo organizacije, opisane vloge, predpise in druga določila. • Zaključimo to Navajanje opredelitev z ugotovitvijo, da je organizacijska struktura ustroj oziroma smotrna razporeditev organizacijskih zmogljivosti po različnih organizacijskih osnovah. Organizacijske zmogljivosti pa predstavljajo vse kadrovske, materialne, finančne,in druge razpoložljive resurse v organizaciji,'ki zagotavljajo uresničevanje poslovnih ciljev. . ■ Cilji organizacije morajo oblikovati njeno strukturo. Organizacijska struktura:je sredstvo za uresničevanje ciljev. Ker se cilji spreminjajo v času, moramo organizacijske'strukture prilagajati'spremenjenim ciljem. Organizacijsko strukturo oblikujejo nosilci nalog in njihova medsebojna razmerja; prikažemo jo % .organizacijsko shemo. ?Z vidika nadrobnosti oblikovanja in razporejanja organizacijskih zmogljivosti po različnih organizacijskih osnovah Točimo makro, mezo in mikro organizacijsko strukturo. _ Makroorganizacijska struktura je temeljna zgradba organizacijskih enot, ki prikazujejo grobo razčlenitev skupnega poslovanja organizacije glede na komplekse različnih poslov, vezanih na posebni predmet poslovanja npr. razvoj, nabavo, proizvodnjo, nadzor kakovosti, prodajo itd. Mezoorganizacijska struktura j,e smotrna zgradba organizacijskih enot na ravni skupin delokrogov z logično razporeditvijo nalog «n razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti po zasnovanih organizacijskih enotah. ' Mikroorganizacijska struktura je. logična razporeditev nalog po delokrogih znotraj organizacijskih enot, Zasnovanih v mezoorgani-zacijski strukturi, z vsemi odnosi med nosilci nalog znotraj organizacijske enote kakor tudi med različnimi organizacijskimi enotami. VPLIVNI DEJAVNIKI ZA ORGANIZIRANJE STRUKTUR SPLOŠNO Na izbiro, in upešno rabo določene organizacijske strukture vpliva vrsta dejavnikov, ki jih opredeljujemo kot zunanje in notranje. Poznavanje teoretsko opredeljenih organizaciskih struktur pomeni le polovico uspeha pri strukturiranju organizacije. Poznavanje in upoštevanje -vplivnih dejavnikov je prav tako pomembno za izbiro organizacijske strukture pri konkretnem strukturiranju notranjih odnosov v vsaki organizaciji. Najpofnembnejše vplivne dejavnike prikazuje slika: Globalne družbene vrednote Institucionalne razmere poslovanja Tržišče Razvoj znanosti in tehnike (Zunanji vplivni dejavniki) ZUNANJI VPLIVNI DEJAVNIKI Vsaka organizacija je v stalni interakciji z okoljem, v katerem deluje, ta interakcija pa povzroča določeno neravnotežje med organizacijo in okoljem. S prilagajanjem organizacijske strukture okolju želimo doseči čimvečjo ravnotežje med organizacijo in oko-ljem. . Najvažnejši vplivi okolja so: — globalne družbene vrednote — Vsak družbeno-ekonomski sistem ima svoj sistem vrednot in norm. Naš samoupravni organizacijski model združenega dela temelji na ideologiji delavkcga razreda in je sankcioniran z ustavo, zakoni, normativnimi akti ipd. Model združenega dela zlasti določa organizacijsko strukturo samoupravljanja, in poslovodenja. — institucionalne razmere — so splošne in objektivno dani pogoji dela za organizacijo, predvsem ekonomska politika in pozitivni predpisi, ki uravnavajo poslovanje proizvodnih indrugih'OZD. Institucionalne razmere poslovanja .omogočajo izgradnjo organizacij, določajo organizacijsko obliko in uravnavajo delovanje in odnose v organizacijah, določajo način vstopanja delavcev v medsebojna razmerja v združenem delu, njihov status, način uveljavljanja njihovih pravic in način uresničevanja samoupravljanja. — tržišče — vpliva s svojo širino in zahtevami glede kakovosti, cene, uporabne vrednosti in življenjske dobe izdelkov na vrsto, in obseg proizvodnega programa, na velikost serij, na proizvodne zmogljivosti, na stopnjo tehnične opremljenosti, kanale distribucije, na strategijo in intenzivnost inovacij itcL Tržna usmeritev odseva v organizaciji marketinga. — tazvoj znanosti in tehnike — Vse hitrejše izpopolnjevanje delovnih, tehničnih in transformacijskih procesov zahteva pogostejše spremembe in prilagoditve organizacijskih struktur. Krajša se čas od znanstvenega odkritja do njegove praktične uporabe. Skrajševanje časovnega razmaka pa zahteva drugačen odnos do tehničnega napredka, ki odseva v drugačni organizaciji znanstveno-raziskovalnega dela, NOTRANJI VPLIVNI DEJAVNIKI Na strukturiranje notranjih odnosov vsake organizacije vplivajo tudi njene posebnosti. ^ / Najpomembnejši notranji vplivni dejavniki | Za organiziranje struktur so: , ’ — strategija poslovanja — S sistemskim pritopom razmišljanja moremo strategijo obravnavati V povezanosti s filozofijo,- politiko in strukturo. Filozofija organizacije je miselno ozadje politike, je razglabljanje o splošnih, ža obstoj in razvoj organizacije pomembnih vprašanj. To razglabljanje je odvisno od nazorov in vrednot tistih, ki odločajo. Nazor je način mišljenja, vrednota pa kakovost želenega. Nazori in vrednote vodijo do spoznanja smotrov. Smotri vodijo do osrednje zamisli organizacije. Osrednja zamisel pa je že Vsebina politike organizacije. S politiko organizacije razumno aktivnost, s katero iščemo in določamo temeljne cilje neke dejavnosti in usmerjanje dejavnosti k ciljem. Usmerjanje k ciljem dosegamo s strategijo, strukturo in pravili ciljnega obnašanja. ' ' Naloga strukture je torej uresničitev strategije. Povezovanje strategije in strukture pa je naloga organiziranja. • — vrsta uporabljene tehnologije — Tehnologija določa strukturo nalog, struktura nalog pa določa strukturo organizacije. Organizacije, ki so ha približno enaki stopnji tehnološkega razvoja, imajo bolj podobne organizacijske strukture kot pa organizacije iste panoge z različno stopnjo tehnološkega razvoja. Višja stopnja tehnologije zahteva razvoj teatnskega dela, saj še manjša vpliv posameznikov. - (Nadaljevanje na 6. strani) Organizacijska “struktura Strategija poslovanja Vrsta uporabljene tehnologije JKadrovska struktura Vrsta “izdelkov Stepnja “diverzifikacije -Velikost -Lokacija Vodstvo -Tradicija (Notranji vplivni dejavniki) (Nadaljevanje s 5. strani) Tehnološki razvoj pa pogojuje tudi porast administracije. Stopnja tehnološkega razvoja ima glede na druge notranje dejavnike najmočnejši vpliv na organiziranje struktur. — kadrovska struktura — Kadri vplivajo na izgradnjo organizacijske strukture s svojimi znanji, usposobljenostmi in navadami. V sodobni 'organizacijski teoriji in praksi se vse bolj uveljavlja spoznanje, da je organizacijsko strukturo in organizacijske postopke potrebno prilagoditi znanju in sposobnostim ljudi, vendar pa se pri tem ne sme težiti za tem, da bi se zadovoljile osebne želje in ambicije posameznikov. — vrsta izdelkov — je prevladujoč notranji dejavnik za organizacijsko strukturiranje, ki je povezan tudi z vrsto uporabljene tehnologije. Vrsta izdelka opredeljuje način organizacije proizvodnje (posamična, serijska, množična), organizacijo priprave proizvodnje, način prodaje, itd. — stopnja diverzifikacije — zahteva prožnejšo, decentralizirano organizacijsko strukturo s sorazmerno samostojnimi organizacijskimi enotami (predvsem glede odločitev). Za vsako stopnjo specializacije proizvodnje pa je primernejša centralizirana organizacijska struktura z visoko stopnjo centralizacije funkcij in odločanja. Take organizacije imajo znatno manj problemov z usmerjanjem in usklajevanjem skupnega poslovanja. Tudi vodenje poslovanja in komuniciranje je v takšnih organizacijah enostavnejše. — velikost — ne glede na podrobnost poslovnih ciljev in proizvodnje so velike organizacije drugače organizirane kot majhne. V velikih organizacijah je stopnja diferenciacije funkcij večja kot pa v majhnih. , — lokacija — vpliva na izgradnjo organizacijske strukture zaradi koncentracije alidislokacije organizacijskih enot, organizacije v urbanih središčih imajo možnosti za proizvodno kooperacijo in poslovno sodelovanje, imajo večje možnosti, da zaposlijo ustrezne kadre, imajo višjo stopnjo delitve dela, organizacije izven mestnih središč pa vsega tega nimajo ali pa v manjšem obsegu. — vodstvena filozofija — z vodstveno filozofijo razumemo odnos vodij do ljudi in nalog v organizaciji. Vodstvo organizacije si izbere organizaicjsko strukturo, ki je v skladu z njegovo vodstveno filozofijo. Značilno je, da k ljudem usmerjeni vodje raje sprejemajo interakcijske organizacijske strukture, k nalogam usmerjeni vodje pa organizacijske strukture z avtoritativnim odločanjem. — tradicija — vpliv tradicije se kaže v pojmovanju, češ ker je tako »vedno« bilo, zakaj ne bi bilo tudi sedaj. Preveliko upoštevanje tradicije je posledica odpora proti novostim. Pri organiziranju struktur moramo upoštevati vse relevantne dejavnike. (Nadaljevanje prihodnjič) SEZNAM ISKALCEV ZAPOSLITVE, KI IŠČEJO MOŽNOSTI ZA VKLJUČITEV V PRIPRAVNIŠTVO PO STANJU 28. 4. 1982 Skupnosti za. zaposlovanje Naziv poklica Celje Laško Konjice Šentjur Šmarje 1 Žalec Skupaj kmetijski tehnik 1 1 _ 2 vrtnarski tehnik — — — — 1 . 1 kemijski tehnik i— • — - — 2 ‘ ' 2 strojni - tehnik 4 — — ‘1 1 1 7 elektrotehnik šibki tok — I—g — — 1 — 1 elektrotehnik 2 — — 1 . ’ - — 2 gradbeni tehnik 4 1 S _ 1 4 10 gradbeni tehnik nizke grad. — s —. .— . 2 ■ . ' — 2 geodetski tehnik — ¡588 — . — 1 — 1 strojni tehnični risar — — — — ■ ' 1 1 lesarski tehnik 1 — . — - ' ' — — 1 konfekcijski tehnik ' — — —-* — 1 1 zobotehnik 1 —- — — — — 1 administrativni tehnik — i i— — — jSŠ ’ 1 medicinska Sestra 1 i 1 | . — 3 ekonomski tehnik 2 SEaS — - - — — 2 gimnazijski maturant 6 2 - — \ 3 3 2 16 gimnazijski mat. ped. sm. ' ' ' —r 2 — 1 3 mat. srednje polit, šole ms • ■ 2— 1 - — 1 maturant vojaške gimnazije — — i — 1 — 1 ¡P l 1 SKUPAJ SREDNJE ŠOLE 21 5 1 10 13 9 59 kmetijski inž. — • ■ _— 1 : _ 1 inž. za vodni prom. — ; ' ' ' —- — 1 — 1 ekonomist — 1 1 1 1 4 pravnik i 1 — . — ' 2 predmetni učitelj i - —r ’ ' -- - i 1 vzgojitelj — — 1 ■i— — — 1 SKUPAJ VIŠJE ŠOLE 2 2 2 2 2 - 10 dipl. psiholog 1 ' — — ■ ■ — 1 prof. sociologije 1 — 1 , 1 pl 3 prof. biologije — — • — — 1 1 SKUPAJ VISOKE ŠOLE 2 ' — 1 —, 1 1 5 SKUPAJ SŠ, VIŠ, VŠ 25 7 4 12 16 10 -74 Javna licitacija nepremičnine v k. o. Kasaze, ki Obsega pare. št. 402/2 travnik v izmeri 246 m2' 402/3 travnik 5-407 m2 90 gospodarsko poslopje 268 m2, dvorišče 225 m2 kar predstavlja v naravi svinjski hlev, zemljišče v skupni • izmeri 1146 m2. Izklicna cena za hlev za svinje znaša din 124.238.— s 300 m2 funkcionalnega zemljišča; za gospodarsko poslopje 78.866.— din s 460 m2 funkcionalnega zemljišča ter 386 m2 funkcionalnega zemljišča v znesku 26.248.— din kar znese skupaj 229.352.— din. Javna licitacija bo v torek dne 15. 6. 1982 ob 8. uri v sejni sobi Hmezada v Žalcu, ul. Žalskega tabora 1/1. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine , ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dra-žitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadomestiti ev. razliko pri ponovni doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiškoknjižni prenos lastništva, geodetsko odmero in prometni davek od nepremičnin. Vse informacije lahko interesenti dobijo v Zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ul. 3/II. Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek in sredo. Gnojimo smotrno HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA Celje Komisija za ocenitev osnovnih sredstev Licitacija 1 kom Telefonska centrala TIP SATC. 4/30/4 ■ „20.000,00 ■ Večje število garder. omaric (kovinske) kom a 200,00 . 1 kom motorno trokolo s-komoro.— TOMOS 2.300,00 3 kom elektromotor 7.5. kW- pokvarjen ' 2.500,00 : 1 kom elektromotor 2 JcW — pokvarjen '. 1:000,00 1 kom elektromotor 4,2 KW 2.500,00 r: 2 kom elektromotor 1,1 kW- 1:000,00 1 kom elektromotor 2,2 kW— pokvarjen 500,00 ■. - i 'kom elektromotor 1 kW—pokvarjen 500,00 ; 1 kom elektromotor 0,33 kW — pokvarjen 500,00 , ■ 1 kom elektromotor 0,75 kW — pokvarjen • 500,00 i kom elektromotor 2,8 kW 1.000,00 - 1 'kom elektromotor 2 k\V ' i 2.000,00 3 kom hladilni kompresor z motefrjem ■ 3.000,00 1 kom hladilna omara 1000 1 komplet 5.000,00 ■ 1 kom reduktor . , 2.000,00 • Licitacija ho 7. junija 1982 v DO Celjska mesna industrija ob 10. uri. Gnojimo koruzo Koruznemu posevku mora biti za veliko količino organske snovi, ki jo je sposoben nakopičiti, dostopna izdatna zaloga hranilnih snovi v tleh. Ob začetnem razvoju koruze, ki je počasen, rastline ne potrebujejo veliko hranil. Pač pa se potreba po hranilih izredne poveča v drugi polovici junija, kb začno rastline bujno rasti, in traja skoraj do polne zrelosti. Na pomanjkanje hranil v tleh reagira koruza z dobro vidnimi znaki, ki pričajo o neustrezni prehrani. Če primanjkuje dušika, ostar ne jo rastline'majhne in oblikujejo le majhno listno površino. Listi so svetlo zelene d° rumenkaste barve, spodnji listi začenjajo odmirati od listnega vrha navzdol in se posušijo. Slabo se oblikujejo storži in nastavek zrn na storžih. Enaki ali podobni znaki se lahko pojavijo tudi pri hudi in dolgotrajni suši. Pomanjkanje dušika je najbolj pogosto na lahkih plitvih tleh, če obilno pomladansko ali zgodnje poletno deževje izpere dušik iz zalog v zemlji oziroma dušik, ki je bil pred setvijo ali ob setvi potrošen v obliki rudninskega gnojila. Pri pomanjkanju fosforja rastline počasi rastejo in ostanejo nižje, listi pa so škrlatno rdeči, storži so slabo oplojeni, zrnje ostane drobno. Najznačilnejši znak nezadostne prehrane s kalijem je odmiranje tkiva ob robovih listov. Tam se najprej pojavijo rumenkaste pege, ki se kasneje razširijo in spojijo ter zajemajo vso vrhnjo polovico lista, razen tkiva ob glavni: žili. Nekoliko več kalija rabi silažna koruza. Pri obilnem gnojenju z dušikom so rastline bujne in razvijejo široke temno zelene liste. Pretiravanje pri gnojenju z dušikom se pozna v zakasnelem dozorevanju in večji občutljivosti rastlin za bolezni. Količina gnojil je odvisna od naravne rodovitnosti tal in od ravni pridelka, ki jo omogočajo podnebni rastni dejavniki. Ob spomladanskem oranju damo 500 kg NPK 8-16-22 ali NPK 7-14-21, sostali dušik pa dogno-jujemo še v dveh obrokih. Ko ima koruza 5 do 6 listov, gnojimo s 30 % vsega potrebnega dušika v obliki KAN-a (200 kg na ha), preostali del dušika pa damo, ko ima koruza 8 do 10 Ge je le mogoče, pognojimo koruzo pred temeljno obdelavo z 200—300 q hlevskega gnoja na hektar. Če s* hlevskim gnojem ne gnojimo, povečamo količine hranil z mineralnimi gnojili, in sicer: 50 kg dušika in fosforja več na ha in 100 kg kalija več na ha. Potrebe koruze po čistih hranilih: listov v obliki uree (200 kg/ha). Dognojevanje z ureo, ki ima daljše delovanje, nudi'koruzi dovolj dušika v juliju in avgustu, ko le-ta najintenzivneje raste. Strokovna služba KZ Savinjska dolina Žalec Pride le k Dušik Fosfor Kalij zrnje 60—89 q 70—140 60— 80 100—140 zrnje nad 80 q 100—150 80—100 120—160 silaža -400—500 q 70—140 '60— 80 100-3-140 silaža nad 500 q 110—160 60—100 120—160 V novih kabinah je traktorist zavarovan pred škodljivimi vplivi škropiv. Ugotovljeno je, da z* dosedanjim pridelovanjem krme na travnatem svetu ne moremo biti zadovoljni niti s količino, še manj pa s kakovostjo pridelane krme. Za intenzivno travniško proizvodnjo moramo imeti na- razpolago travno rušo, ki bo sposobna proizvesti v rastni dobi -vsaj 4000— 5000 kŠE/ha. Da pa,bo dala tako hranilno vrednost, mora biti ruša, tudi'odličnega botaničnega se-' stava, sestavljena iz vrst tray in detelj, ki dobro, prenašajo gaze-» nje in. večkratno rabo! Proizvodnost traVne/ ruše močno zmanjšuje delež .zeli in plevelmh vrst trav. \: . . Ge bomo hoteli zadostiti vedno večjim potrebam, naše govedoreje po. .kakovostni in- ceneni voluminozni krmi, i se bomo morali lotiti obširne intenzifikacije travnega sveta,: saj nam dolgoletne strokovne, .raziskave kažejo, da je proizvodni potencial ‘našega travinja Vsaj 100 % večji od tega kar. nam travinje danes daje. . Raziskave so ‘pokazale, da pri-, delke na travnikih lahko hitro in močno povečamo- že z zadostnim gnojenjem-ter s pravilno in skrbno rabo. Močno uničeno rušo pa je potrebno obnoviti z minimalno .- površinsko-.-, obdelavo, . gnojenjem in setvijo semena ustrezne mešanice .Todovitnejših sort detelj in trav. - Izkušnje iz prakse r.as učijo, da Vsaka še tako kakovostna travna ruša ne :oštane dolgo kakovostna in’ visoko produktivna, če jo • primernone oskrbujemo in. pravilno me Izkoriščamo, Na stabo založenih tleh s bro--■ nili se hitro razširijo manj vredr, ne rastlinske vrste, ki iz ruše iz-^ rivajo kakovostne vrste- uretulj-' 'aic in trav. -Na površinah, kjer y dobre vrste še niso povsem izginile iz. travne''ruše, lahko , z ustreznim gnojenjem hitro povečamo pridelke, hkrati pa močno izboljšamo tudi botaničen sestav ruše.. Preprečevanje zaplevljenosti travne'ruše mora biti prav tako naša stalna skrb. To dosežemo s strokovna pravilnim izvajanjem - vseh agrotehničnih ukrepov (pravilno gnojenje, pravilna -obremenitev in tehnika paše ter košnje, setev pravilno izbranih traV pri zasajenih travnikih)..' S staranjem trave se vsebnost hranilnih, snovi v njej,- hitro ‘ zmanjšuje, zato. z .-zgodnejšo in pogostnejšo- košnjo predvsem izboljšamo kakovost pridelane krme. Strokovnjaki,; priporočajo košnjo 4 do 1 tednov stare 'trave, ker s takšnim načinom izkorišča-',nja travnikov, dosežemo naj večje ■ pridelke hranilnih snovi.' DOvolj . zgodnja prva|košnja-,, v fazi late-hja do začetka cvetenja, omogo-; ča, da, lahko na sedanjih dvokos-nih- travnikih pokosimo. tri, čelo štiri .- o.dkos,e,/'kakovostne krme... . Seveda pa. je .potrebno redno do-, gnojevanje. Po., vsakem odkasu potrosimo vsaj . 40—50 kg .čistega dušika na hektar! (to je 75—110 kg 27 %KAN-a). Čim prej kosimo, , toliko več surovih in prebavljivih beljakovin, in mineralnih snovi vsebuje krma. S poznejšo 'koš-, njo se ,v. krmi veča delež neprebavljivih snovi.' Na naravnih travnikih moramo prvič - kositi, ko so trave, ki prevladujejo, v‘ fazi laten#a ,do začetka Cvetenja. Deteljišča in trav-(Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7-. strani) nike z večjim deležem metuljnic. kosimo prvič med brstenjem in, začetkom cvetenja detelj. Zasejane trave in travno deteljne mešanice moramo kositi nekoliko prej kot naravne travnike, ker je njihova rast bujnejša. Kosimo, ko so glavne vrste trav v mešanici v fazi bilčenja do latenja. Na podlagi travniških poskusov je ugotovljeno, da je pri nas že ob. .srednje intenzivnem gnojenju (osnovno gnojenje s 40 kg N, 80 kg P2O5 in 10 kg K2O ter dognojevanje s 30 kg N/ha po Vsaki košnji) možno preiti z dvokosne na tri do štiri kosno rabo. S povečanjem števila ‘košenj se količina pridelka bistveno ne poveča, pač pa se močno poveča pridelek hranilnih snovi, saj vsebuje seno oh, dvokosni rabi le 8,0 % surovih beljakovin' in 312 ŠE, medtem ko mrva 3=—4-kratne košnje vsebuje v povprečju 12,7% .surovih . beljakovin in 404 ŠE. Največje pridelke hranilnih snovi lahko dosežemo s 5—^-kratno košnjo oziroma pašnjo. Travinje predstavlja veliko rezervo v beljakovinah. Medtem ko v letnem, obdobju na dobri paši ali pokladanju mlade zelene krme v hlevu dosežemo običajno ugodno preskrbo z beljakovinami, je v zimskem obroku manjko beljakovin v obroku za molzne krave ali pitance vedno bolj pogost in vedno težje rešljiv zaradi pomanjkanja močnih krmil in drugih dodatkov z visoko vsebnostjo beljakovin. JOŽE ERJAVEC — absolvent Biotehniške fakultete v .Ljubljani Pri večkratni košnji ali paši bi bilo potrebno vsaj del pridelka silirati, ker s sušenjem težko uspemo pospraviti vso travo v času ugodne prebavljivosti ter vi— šoke beljakovinske in energetske vrednosti. Siliramo, ko so trave v fazi latenja. Pridelek trave v fazi latenja je na dobro gnojenih travnikih že dovolj visok, razmerje med sladkorjem in beljakovinami pa tudi že v zmerno uveli travi dovolj ugodno, da je s stališča fermentacije trava v tej fazi primeF-na za siliranje. S cvetenjem trave se sicer tudi neuvela rezana trava dobro silira, vendar je prebavljivost, energetska vrednost in vsebnost/ beljakovin v krmi že prenizka. Strokovna služba KZ KOMASACIJA NA GOMILSKEM POLJU SLOVENIJA JE ALPSKA DEŽELA, KI IMA POLEG IRSKE IN ŠVICE V STRUKTURI.ZEMLJIŠČ NAJMANJ NJIVSKIH POVRŠIN V EVROPI. ZARADI HITRE URBANIZACIJE IN INDUSTRIALIZACIJE V POVOJNEM OBDOBJU PA ŠE NAPREJ UPADA DELEŽ KMETIJSKIH POVRŠIN. Da -bi tako izgubljena zemljišča nadomestili .in vsaj delno ohranjali fond kmetijskih površini smo regulirali potok Bolj-sko, ki je na področju gomil-skega polja ob dolgotrajnih nalivih poplavljal in/s tem. ogrožal kmetijsko proizvodnjo. Po regulaciji je ostala nezasu-r ta stara struga Boljske, ki jo je bilo potrebno zasuti, saj je s svojimi rokavi ’ zajemala. velik del neizkoriščenih površin. 1 Ob njej je rastlo grmičevje, vrba, jelša, topol in tudi drugo gozdno drevje. Sama- regulacija Boljske je razdelila lastnike kmetijskih površin na levo in desno stran reke Boljske. Da bi zemljišče usposobili, je bilo potrebno okrog' 45.000 ku-bnih metrov zemlje, potrebno je bilo planiranje zemljišč oz. zasipanje v dveh fazah, da je 6-stal gornji aktivni del humusa sposoben za‘kmetijsko proizvodnjo. Sama komasacija- zajema 167 ha zemljišč, , od tega 24 ha družbenih, - Potrebo po komasaciji so ču-, tili najbolj kmetje, saj se je zanjo odločilo 79 odstotkov lastnikov zemljišč.' Pred uvedbo komasacije je bilo na tem območju-589 parcel, po komasaciji pa je praviloma vsak od 180 lastnikov prejel po eno parcelo. Vzporedno z izvedbo komasacije so bile izdelane nove poti v , dolžini 12.500 m, tako da ima vsaka parcela svoj dostop.-Kmetje so delno sodelovali s prevozi, -dočim je ostala dela opravila težka mehanizacija. Vsa navedena dela so bia opravljena pozimi, tako ni bilo izpada na pr o-. izvodnji. Komasacijski postopek je izvedel Geodetski zavod Ljubljana, vse zemljiške operacije pa KZ Savinjska dolina Žale,c na podlagi elaborata Inštituta . za hmeljarstvo Žalec. Vsa dela, ki so izvedena v sklopu komasacije, agromelioracij in vseh. ostalih, agromelioracijskih postopkov, bodo omogočila na parcelah večjo in intenzivnejšo proizvodnjo, boljšo izkoriščenost strojev ih doseganje višjih pridelkov, kar bo dalo tudi večji dohodek združenim kmetom. Komasacije in ostale agrarne operacije zahtevajo v skladu z našo usmeritvijo nOve posege, da se omogoča boljša obdelava' •tudi v obrobnih hribovitih predelih. Strokovna služba KZ Savinjska dolina OGLAS Prodam obiralni stroj za hmelj znamke Alais. Informacije na telefonski številki 724-046, POSTOPKI Z GNOJEM IN UREJENOST GNOJIŠČ Po programu naj bi bilo na komasacijskem področju od 70' do 90 ha hmeljišč, in 7 ha zemljišč vključenih . V intenzivno poljedelsko proizvodnjo. Zemljišča se’ nahajajo v prvi pedose-kvenci in -so sposobna dajati visoke ' pridelke. Že v preteklem letu smo na teh površinah dosegli od 70 do 90 g koruze, kar nas- uvršča v sam jugoslovanski vrh. Živalski iztrebki so za živinorejo stranski proizvod, ki ga lahko koristno uporabimo v rastlinski proizvodnji. Rastline potrebujejo za svojo rast dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), žveplo (S) in mikroelemente (Fe...). Vse te snovi se nahajajo v živalskih iztrebkih, vendar v različnih količinah. Da pa bodo rastline z gnojem pridobile čimveč hranilnih snovi, je pomembno, kako gnoj skladiščimo ter kdaj in kako gnojimo. Pri napačnem ravnanju z živalskimi odpadki izgubimo namreč veliko hranilnih snovi, poleg tega pa lahko le-ti močno onesnažijo vodo in zrak ter tako kogrožajo zdravje ljudi in živali. Živalski iztrebki so lahko v različnih oblikah. Dodana jim je lahko stelja, voda in drugo. Za posamezne oblike se uporabljajo naslednji izrazi: — čvrsti ali hlevska gnoj ali kar gnoj s— so živalski iztrebki pomešani s steljo — gnojnica — je seč živali in tekočina, ki se izceja iz gnoja — gnojevka — mešanica živalskih iztrebkov, vode in malo ali nič stelje — tekoči gnoj — mešanica trdih živalskih iztrebkov in urina v naravnem razmerju Vsebnost hranilnih snovi v živalskih odpadkih je odvisna predvsem od oblike iztrebkov, od načina in vrste prehrane živali ter od vrste in količine nasti-' lja. Na naših zasebnih kmetijah močno prevladuje sigtCm čvrste-^ ga ali hlevskega gnojST Zato najprej poglejmo, kako je z vsebnostjo hranilnih snovi v hlevskem gnoju. Sveži goveji hlevski gnoj vsebuje približno' 25 % suhe snovi (SS), 0,6 °/p N, 0,7 % K in. 0,3 % P; sveži prašičji gnoj je bogatejši s fosforjem in ima manj kalija. Gnojev- % ka, ki vsebuje 10 % SS vsebuje približno 0,5 °/o N, 0,2 %> P, 0,5 °/o K., To se pravi, da je v 100kg. svežega hlevskega • gnoja približ-g no 6 kg’ čistega N,, 3 kg Čistega P in 7 kg čistega K; v 1000 kg sveže gnojevke, ki pa vsebuje več. vode, pa je 5 kg čistega N, 2 kg čistega P in 5 kg čistega K. V organskem gnoju je v.eč mikroelementov kot v umetnih gnojilih. Predvsem pa je za zemljo koristna organska masa, ki je v umetnih gnojilih ni. Humus namreč izboljšuje zračnost zemlje in njen kapilarni sistem ter tako blaži spremembe v vlažnosti in strukturi tal. Poleg tega je hpmus tudi izvor hranil za mikroorganizme, ki so v zemlji nujno potrebni. Pri tem moramo onjeniti še to, da imata fosfor in kalij iz organskega gnoja približno isto hranilno vrednost kot fosfor in kalij iz u-metnega gnoja. Dušik iz organskega gnoja se izkorišča le polovično tako dobro kot iz umetnih gnojil. Med skladiščenjem gnoja se hranilne snovi izgubljajo predvsem z izpiranjem in s plini. Večina gnojišč s čvrstim gnojem je na prostem. Tako padavine raztapljajo hranilne snovi, ki so v gnoju, če ni gnojišče urejeno tako, da bi tekočina, ki se izceja iz .gnoja, tekla . v gnojno jamo, izgubimo na ta način precej hranil, predvsem kalija. S plini se izgublja predvsem dušik. Le-ta lahko izhlapeva v obliki amoniaka ali kot sam plin dušik, če je gnoj dobro stlačen, m v debeli plasti, Se s plini izgubi malo hranil, če je gnojišče/ zrahljano, se te izgube lahko povečajo za tri do štirikrat. Pojeg tega pri gnojiščih brez gnojne jame odteka vsa gnojnica, ki je bogata predvsem ha kaliju in dušiku. Pri sistemu gnojevke ne pride do večjih izgub kalija in fosfora, če je jama vodotesna. Dušik se tudi tu izgublja z. izhlapevanjem, predvsem pfi mešanju gnojevke. Izgubam hranilnih snovi v-gnoju se v praksi ne' moremo izogniti, .lahko pa jih močno zmanjšamo s primerne u-'rejenim gnojiščem. Poleg velikih izgub, ki nastanejo pri urejenih: (Nadaljevanje na 9. strani) 1 .Í m* i-.......lilÉOB 1| ■ - . 1M • ■ iviP PEnsr IB .JMsng i Mb / JPKSHK 3Î !/ i 11---------------1 ., T -—¿ Pokladalec silaže inovatorja Vikija Podbregarja na Žovneku si je' ogledalo že več živinorejcev iz. Slovenije. Novosti zakona o delovnih razmerjih (Nadaljevanje z 8. strani) gnojiščih, lahko živalski odpadki močno onesnažijo vodo in zrak. Nevarnost okužbe je predvsem tam, kjer je gnojišče blizu izvira pitne vode, ali tam kjer večja količina gnojnice odteka direktno v potok. Iz gnojnice se namreč sprošča amoniak, ki je strup . za ljudi in živali. Poleg tega so tu še številni’mikroorganizmi, ki lahko povzročijo različne okužbe in obolenja. V letu 1981 sem na področju občine Šmarje pri Jelšah izvedel anketo o urejenosti gnojišč' in postopkih z gnojem. (Pri izbiri anketiranih kmetij sem izbral le tiste, ki. ima jo več kot 3 ha obdelovalne zemlje). Poglejmo nekaj rezultatov ankete: Velik problem je urejenost gnojišč. Zelo redke so kmetije, kjer sta gnojišče in gnojna, jami Urejena. Precej gnojišč sploh ni ograjenih ali obzidanih, ampak je gnoj razmetan na veliki površini, ne da bi bil zložen in stlačen. Kar 74 %> anketiranih kmetij nima gnojne jame, tako da gnojnica. odteka po travniku in v zemljo, ali v' potok. Okolja ne onesnažuje , 25 % kmetij, delno onesnažuje okolje 68% kmetij (skoraj tri četrtine anketiranih kmetij). Posebno močno o-nesnažuje 7 % kmetij. Pri teh so gnojišča ob precej prometnih lo-s kalnih cestah, tako da gnojnica zastaja v cestnem jarku ali celo teče po cestišču. V drugem primeru je *v bližini, gnojišča vodnjak, tako da je možna okužba vede. Posebej neprijetne je to, da gnojišča v - precej 'primerih niso urejena pri novih ali a-daptiranih hlevih. Ljudje gnojišču ne posvečajo dovolj pozornosti, zato z ureditvijo le-tega odlašajo. Nekateri pravijo, da je za ureditev gnojišča zmanjkalo denarja. Poleg tega, da taka gnojišča onesnažujejo okolje, z nepravilnim skladiščenjem gnoja in odtekanjem gnojnice izgubljajo gnojilne , substance, ki jih je treba nadomestiti z vse dražjimi umetnimi gnojili. Iz ankete sem izračunal," da je povprečno 12,6 glav velikih živali na kmetij p, če upoštevamo podatke iz literature, da ena glava velike živali izloči dnevno ,16 k^urina in urin vsebuje 0,6 odstotka N in 1 % K, je to 35 kg čistega N in'58,4 kg čistega K na leto tei 441 kg N in 735 kg K na kmetijo na leto. To je toliko kg dušika, kot ga jev.-1.633 kg KAN-a in v 3.392 kg gnojila NPK (13:10:12). Ta primer pove, da bi s. pravilnimi postopki z živalskimi odpadki lahko pridelali na kmetijah več gnojil, zraven tega pa bi zmanjšali onesnaževanje okolja.. I HMEZAD ŽALEC DO Kmetijstvo, ŽALEC TOZD Kmetijstvo Latkova vas — Prebold razpisuje LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva: —- trtoreznica inv. št. 23440 — zračni ogrej evalec Pekalo (peč za hmeljsko sušilničo) inv. št. 7728 SB 11 kom. ventilatorjev za sušilnice hmelj« (uporabni tudi za druge namene) Pred pričetkom, licitacije, morajo interesenti položiti 10% varščino, računano od izklicne cene: Licitama bo dne 25. junija 1982 ob 8. uri v prostorih skupnih služb TOZD Kmetijstva Laikova* vas. Podrobnejše informacije dobite na sedežu TOZD v Latkovi vasi. ■ (Nadaljevanje in konec) Uskladitev z določbami zakona o združenem delu in potrebe po zaostrovanju 1 delovne discipline narekuje spremembo zakona tako, da delavci morajo določiti obveznost'izrekanja disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja v primerih' neopravičenega izostajanja z dela. Delavci morajo določiti v samoupravnih splošnih aktih tudi druge primere, v katerih se mora izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v zvezi s taksativno naštetimi vrstami hujših kršitev delovne obveznosti v noveli, lahko pa določijo primere, za katere se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja iz: reče fakultativno. * V zvezi z zagotavljanjem čim boljše delovne discipline delavcev naj se določi, da v primerih kadar je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, lahko odloži izvršitev ukrepa le delavski svet. * Določbe o odškodninski odgovornosti je potrebno uskladiti z določbami zakona o združenem delu. Novela zakona določa, da obstoj škode in okoliščine, v katerih je nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil, ugotovi organ temeljne organizacije, določen v samoupravnem splošnehi aktu. Sele če delavec ne povrne škode, ugotovljene _na ta način, lahko uveljavljajo delavci temeljne organizacije odškodnino pri sodišču združenega dela. * Za učinkovitejše izvajanje suspenza naj se določi, da je suspendirani delavec lahko v času su-‘ spenza prerazporejen na katerakoli dela oziroma naloge v temeljni organizaciji združenega dela. * Sedanja zakonska ureditev omogoča, da gre delavcu, ki je odstranjena dela iz temeljne organizacije združenega dela in prejema v tem času nadomestilo osebnega dohodka, ki je enako polovici zneska povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih, pravica do izplačila razlike do polnega zneska osebnega dohodka tudi, če mu je izrečb* z. dokončno odločbo, disciplinski u-krep (razen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja), kar pa je v nasprotju z načeli kaznovalne politike in nagrajevanja po delu. Zato naj te pravice nima delavec, ki mu je izrečen z dokončno odločbo disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je bil odstranjen z dela iz temeljne organizacije. * Tudi delavcu, ki je neopravičeno izostal. z dela brez namena, da se še. vrne na delo v temeljno organizacijo združenega dela, po sedanjih predpisih preneha delovno razmerje z dokončnostjo disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, kar povzroča temelj- nim organizacijam velike težave. Zakon naj torej določi, da se šteje, da delavcu, ki neopravičeno izostahe z dela; delo.vno razmerje preneha z dnem, ko je nehal delati v temeljni organizaciji, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo. V cilju povečevanja možnosti za zaposlovanje mladih kadrov in za zviševanje izobrazbene strukture delavcev je predvideno, da pristoj-eni organ temeljne organizacije lahko da soglasje, da delavec, ki je izpolnil pogoje ža polno osebno pokojnino, nadaljuje delovno razmerje pod ppgojem, da ugotovi, da se na oglas oziroma javni razpis del in nalog, ki jih opravlja delavec, in ki so bile objavljene 3 mesece pred tem, ko le ta izpolni pogoje, ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Oglas ozir#-ma javni razpis morajo delavci ponavljati vsako leto,' dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje: * Zaradi potrebe po zmanjševanju vseh oblik pogodbenega dela in upoštevajoč Dogovor o uskladitvi temeljnih kriterijev za urejanje dopolnilnega dela je potrebno v zakonu predvideti, da se pogodba o delu lahko sklede z delavcem le ob pogoju, da je podano predhodno soglasje temeljne organizacije združenega dela, v kateri je le-ta zaposlen. Predvideva se tudi možnost, da se pogodba o delu lahko opravlja le 60 dni v posameznem koledarskem letu. ' * ' Največ pogodb o delu z upokojenci je bilo sklenjenih za opravljanje administrativnih, strokovnih in drugih pogodbenih del, za katere bi bilo mogoče zaposliti nezaposlene mlade kadre. Zato in zaradi uskladitve z zakonom o združenem delu, naj se opravljanje del po pogodbi o delu z upokojenci omeji tako, da bodo upokojenci lahko opravljali delo po pogodbi o delu pod enakimi pogoji kot delavci. Na začetku letošnjega leta- so bili z zgraditvijo skladiščne hale Notranje trgovine rešeni tudi poslovni prostori temeljne organizacije Veleprodaja, nove temeljne organizacije Sadeks in „delov-. ne skupnosti skupnih služb. 2 njihovo izselitvijo iz nadstropja blagovnice So bile sproščene mož-. nesti za razširitev prodajnih pro-_ štorov in obogatitev prodajnega programa obstoječih oddelkov DE Blagovnice, temeljne organizacije Maloprodaje, S tem ibo-kupcu dana možnost, da si bo bolj pregledno izbiral blago. , Adaptacijska, dela potekajo že tri mesece in bodo v kratkem zaključena. Letos mineva pet let od ' otvoritve Blagovnice. M. K. Kmetija je delovno mesto ÉLSM NT Čemu usmeritev SFRJ v izvoz (Povzetek iz priloge delegatskega • Poročevalca) Že ob sprejemanju družbenega plana Jugoslavije 1981-—1985 ¿e bilo očitno, da so plačilno bilančne ne devizno bilančne možnosti države poslabšane id' da bodo pogoji najemanja tujih kreditov- bistveno težji kot v prejšnjem planskem obdobju. Poleg trajne potrebe po večji vključitvi združenega dela JdlfOSlavije v - ekonomske odnose s tujino je to neposredno narekovalo, da so ekonomski odnosi s tujino objektivno postali ključni o-mejitveni dejavnik celotnega družbenoekonomskega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, To je predvsem izhajalo iz dejstva, da je izvoz blaga v preteklem srednjeročnem obdobju rasel bistveno počasneje od predvidevanj in da. je v zadnjih letih izvoz na konvertibilna območja realno padel Zmanjšani devizni priliv ni zadoščal za pokrivanje, znatno več-' jega uvoza, zaradi česar je v preteklih letih bistveno porasel deficit plačilne bilance, ki ga je -bilo potrebno pokrivati ž inozemskimi sredstvi. Čeprav smo z zmanjšanjem. uvoza plačilno bilanco relativno izboljševali (deficit. 3,7 milijarde § leta 1979 iz • 2,3 milijarde $ leta 1980) so se vzporedno izredno poslabšali pogoji ña tujih trgih kapitala. Vse to je povzročalo visok, porast zadolženosti Jugoslavije - od 2,35 milijarde $. v letu 1970 na 6,58 milijarde § v letu 1975, leta 1930 pa je dosegla 19 milijardi dolarjev. V obdobju -1976—1980 je dolg države torej rasel znatno hitreje od rasti družbenega - proizvoda in tekočega deviznega priliva. _ Ob sorazmerno večjem zadolževanju v tujini torej niso. bili doseženi ustrezni rezultati v povečevanju tekočega deviznega priliva in so se ta sredstva pretežno uporabljala za finalno potrošnjo na domačem trgu. V obdobju 1976—-1980 je bilo za pokritje deficita- tekoče, plačilne bilance in za plačilo dospelih .ob- , veznosti uporabljenih okrog J.6,6 milijarde $ inozemskih kreditov. V odnosu do sredstev - za razširitev materialne osnove združenega, dela je ta obveznost znašala okrog 47 odstotkov. Porast celotnega deviznega priliva od izvoza blaga in storitev ter neto priliv - nakazil iz tujine bo v letu 1981 in 1982 premajhen za odplačilo dospelih obveznosti za vračilo posojil. Če bi izvoz v letih 1983—1985 riedno naraščal za 8%; hi nadaljna odplačila angažirala okrog 84%'' letnega prirasta - deviznega priliva "od izvoza ter neto priliva nakazil. Zato v obdobju 1981—1985 ni mogoče računati, na neto . priliv sredstev iz-tujine,. Potrebno bo izpeljati . takšno dinamiko zadolževanja v tujini, ki bo stanje dolgov zmanjšala od približno 21,3 milijarde S v letu 1982 na približno 20,3. milijarde S v letu 1985. Tako bi še stanje zadolženosti letno zmanjševalo ■ za 1.% na točkb. Glede na dinamiko • dospelih obveznosti do tujine- in glede na stopnjo izpolnjevanja deviznb-bi-lančne projekcije v naslednjih letih, lahko pride celo do ogrožanja mednarodne' likvidnosti države. To nam torej -narekuje stalno povečevanje zvoza ob zmanjševanju uvoza. Edo Krajnik Novinarji po ogledu sejma na razgovorih o siiojnih skupnostih na kmetijski zbornici v Riedu. Kmetijski sejem v Riedu Sekcija kmetijskih novinarjev pri DNS in "Sekcija poljoprivrednih novinara Hrvatske sta organizirali-za svoje člane od 16. do 19. maja ogled mednarodnega kmetijskega sejma v Riedu, bližnjih kmetij in obisk gradiščanskih Hrvatov Gornjeavstrijska pokrajina Delček sejma — traktorji vseh vrst in firm Avstriji imajo hlev na odplakovanje. Travnike gnojijo z gnojevko. Ker je preveč dušika, se je regrat tako razbohotil, da je popolnoma prerasel travnike, ki so bili rumeni čez in čez. Takim travnikom manjka fosfor, ki ga na veliko propagirajo v želji popraviti zamujeno. SOZD HMEZAD ŽALEC DS Skupne službe po sklepu komisije za. delovna razmerja objavlja delitve in vrednotenja dela naslednja dela in naloge: 1. programiranje sistema Pogoji: — visoka šolska izobrazba ekonomske smeri, „ — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — poznavanje metod' de- la na področju delitve do-lodka in metodologije vrednotenja del. Kandidati naj pošljejo napisane^ prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: SOZD Hmezad Žalec, delovna skupnost Skupne službe — komisija za delovna razmerja Žalec, Žalskega tabora 1. Rok za prijav^ je 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku. ■ ' Sodelavcu v spomin Nepričakovano, po kratki toda. neizprosni bolezni, nas je . zapustil sodelavec Alojz'Brglez. Od pokojnika*, ki se je rodil *pred 70 leti v Babovem j>rl Ponikvi, smo se poslovili 16. aprila na Mestnem pokopališču v-, Celju. , . . V našo delovno organizacijo, takratno Mestno vrtnarijo, se je vključil leta 1949 kot obratni mizarski mojster. Štiriintrideset let, vše do prerane smrti, je deloval v naši delovni skupnosti. Med sodelavci je bil priljubljen, velik ugled pa si je pridobil predvsem s poštenim in vestnim delom. Čeprav visokokvalificiran v lesni stroki, dela ni izbiral. Bil je družaben in družbeno aktiven delavec, večkratni član samoupravnih organov in sindikalne organizacije. Redno je sodeloval v vseh delovnih akcijah in ostalih prireditvah. Za njegovo vzorno dolgo-letno delo v podjetju smo mu hvaležni. V spominu nam bo ostal kot vzoren, ustrežljiv in preudaren sodelavec in tovariš. Delavci Vrtnarstva Prvomajska nagradna križanka 590.- din Marica OZIS, Valentina Orožna 8 b, Šentjur pri Celju. 300.- din Cita BARDORFER, Hmezad export-import Žalec. 100.- din MaHka HRIBERŠEK, Hmezad, TOZD Tovarna krmil Žalec. Janca KORBER, KZ »Savinjska dolina« — DSSS, Žalec. Tatjana TEKAVC — brez naslova - Nagrade dvignite; v blagajni SOZD v Žalcu v juniju. Čestitamo! urednik OGLAS Prodam grebena in vrata za peč za hmeljsko sušilnico 16 m2. Puncer Jože, Sp. Gorče 11, Braslovče. ore « ■Leto je naokrog in že je -pred mladimi nova sezona .mladinskih delovnih akcij’ ali brigad; kot smo j im . rekli včasih, in- jim tudi .še danes največkrat''Akcije za pripravo so v polnem -teku, dela je dovoli, dovolj bo moralo biti' tudi pridnih. ro;kr pripravljenih prijeti za lopato, kramp in samokolnico — naj-pogostejše delovno orodje Brigadir j ev Bjrgadifji — nekdanji, sedanji in seveda bodoči — imamo tudi svoj praznik. To je' 1. april. Tega dne, leta 1946 se je uradno pričela, gradnja železniške ' proge' BrčkOr^Banoviči, pri ‘ kateri Vso množično sodelovali takratni mladinci — 'brigadirji. Vsa ta leta po •vojni se mladi ■ množično- udeležujejo delovnih akcij, zveznih, .republiških in lokalnih, ki nedvomno do-prinašajo velik delež' k hitrejši izr gradnji - najpomembnejših gospodarskih . objektov, prometnih poti,, mest, komunalnih objektov, nasipov itd. ... . . . športne, -ogledali smo si' mesto,- star ro tovarno,;'katere nove .temelje smo .gradili, ■nadalje- smo si ogle? dali spominski park. žrtvam N0B in še druge, zanimivosti. Organizirali smo"'razne' tečaje, tekmovanja'* in kulturne prireditve, v. naselju. -: O dr tečajev se spominjam, da smo, . organizirali, -tudi šoferskega, kjer smo se praktične!vožnj e učili kar na '3,5 t tovornjaku. Ob.'zaključku tečaj a je - vsak prej el. potrdilo in na’ -to potrdilo sem bila zelo ' po-:.; - nosna,- imela- sem se. že-za »ppl šoferja«, a od »ta pravega« izpita sem bila še'želo daleč-. En mesec je kar hitro minil; za marsikoga prehitro/Na železniški. : postaji; kjer srno!bili vsi zbrani in . čakali na vlake, -ki nas bodo odpeljali vsakega-v svojo smer, se je ob stiskanju rok marsikomu orosilo oko in utrnila solza. En mesec smo preživeli skupaj, delali .skupaj, bili. smo eno —• bili smo . bri- gadirji; Slovo ni bilo' lahko, tako • kot- n-obeno slovo' to ni.: . 1 Ob koncu še nekaj v spodbudo mladim, posebno »dekletom, ki imajo’flajbrž večje, težave s starši, prodno jih. pregovore in prepričajo, da se sprijaznijo 'z-njihovim odhodom v brigadBr-Takšne probleme smo;imeli ¡tudi včasih. Ko sem mami, prvič omenila- svojo želj oj da' bi šia ‘čez počitnice v brigado, o .tem sploh ni - hotela nič -slišati, Sčasoma se je z mojo odločitvijo sprijaznila in ko sem sg. vrnila je bila.' vesela,, .da sem še vrnila cela in zdrava; .Moje'roke so ji bile v dokaz, da se je- v brigadi zares delalo. Besede, ki sem jih zapisalav naslovu, naj bodo izziv kakšnemu ■mlademu Hmezadovemu brigadirju, da opiše brigadirsko življenje, se--danjega časa, se .pravi po 20-tih 'letih. -j* Pred dobrimi 20 leti sem tudi sama Sodelovala • v eni od; zveznih mladinskih delovnih akcij pri izgradnji temeljev velike tovarniške hale v Srbiji. Tudi'po'tolikih letih „se še vedno rada- spominjam takratnega brigadirskega 'življenj a, ki je bilo verjetno malce drugačno kot je sedaj. Odhod slovenskih brigadirjev je bil organiziran, .iz. Ljubljane, 'od. koder smo še odpeljali z vlakom do končne železniške .postaje,, od tu do brigadirskega naselja so -nas prepeljali s tovornjaki. Brigadirsko naselje je bilo-- kakšne' -pol ure peš hoje oddaljeno od inesta, v njem sta bili. dve leseni baraki, odprta pokrita jedilnica in šotori. V lesenih barakah smo bivala dekleta, v šotorih ,pa fantje' majhen privilegij za dekleta. Vsetuskupaj nas je bilo okrog 150 (točnega števila, se ne-spomnim). .Poleg slovenske brigade so bile tu še srbska, hrvaška in makedonska, od prvega dne smo bili vsi. skupaj; - brigadirji v; enakih.'' sivozelenih brigadirskih oblekah' in vsi pripravljeni .poprijeti za delo na' delovišču novega tovarniškega objekta. Kakšen je bil delovni dan v brigadi? Vstajati je .bilo treba zelo zgodaj in to ob pol petih zjutraj. w Športna dejavnost v KZ Drava Radlje Delavci KZ Drava se redko, udeležijo športnih manifestacij, v, Hmezadu, dokaj aktivni pa smo v okviru občinskih dogajanj, V letu 1981 smo prvič sodelovali na občinskih sindikalnih igrah, ki obsegajo 8 panog. Glede na to, da smo se delavci v KZ Drava še dokaj_ slabo poznali, smo v prvem letu.sodelovali v štirih panogah in zasedli med 31' ekipami solidno 10. mesto. Leta 1981 nam je dalo polet za bolj organizirano delo in sklenili smo, da bomo organizirano sodelovali v vseh panogah, ki bodo razpisane' v okviru sindikalnih športnih iger v občini. . Plod malo bolj organiziranega dela se je pokazal že v prvi panogi, smučanju, kjer smo v veleslalomu osvojili ekipno 1. mesto, pred;posamezniki v različnih starostnih kategorijah, ki so se uvrstili na različna dobra mesta. Ta uspeh pomeni dober zagon za druge panoge. Pomeni pa tudi da je v skupnosti-moč, ki stimulativno vpliva tudi na gospodarsko življenje v DO. Za leto 1982 načrtujemo tudi aktivnejše sodelovanje v športnem življenju SOZD z namenom, da se tesneje povežemo kot ljudje, ki pomenimo največjo kvaliteto v vsakem dogajanju. - Janez Hauser, ing. Po jutranji toaleti je šledila obvezna 15- minutna telovadba, to jjaj-bTŽ zato, da bi se dodobra zbudili. Sledili)' je pospravljanje, zajtrk, zbor, dvigovanje Zastave in odhod na delovišče. Delali smo intenzivno od 6 do 7 ur, če pa norma ni bila dosežena, tudi več. V začetku je bilo veliko žuljev ha rokah, kasneje so se 'nam dlani utrdile, ob vsakodnevnem ugotavljanju rezultatov — doseganju in, preseganju norme, smo tudi na' žulje kfhalu pozabili.‘V nas je vladal tekmovalni duh, kdo bo več naredil in ni-., hče ni hotel zaostajati. Spominjam se, da je bilo tisto poletju . zelo vroče in je bilo kar težko delati v takšni vročini, česar nismo bili vajeni, kljub temu smo zdržali in postavljeni plan tudi presegli. Ob Večerih smo po vsakodnevnem zboru običajno še malo posedeli skupaj, kakšno zapeli, poklepetali, ob 9. zvečer pa legli k počitku, kajti naslednji dan je bilo potrebno zopet zgodaj vstati, In prosti čas? Tega smo izkoristili za razne aktivnosti; kulturne, Razstava-Življenje okrog mene V . okviru praznovanja 113-let-niče Taborskih kulturnih dni je na naši šoli razstava • pionirske-grafike, na kateri sodeluje 56'šol iz Slovenije. Razstavljenih je 21S grafik. Kako lepo se znajo* otroci izražati na likovnem področju, prikazujejo številne grafike, s kute-1 rimi so šglarji hoteli prikazati' običaje, navade in življenje v svojih krajih. Učenci iz Savinjske doline so prikazali motive, ki so značilni le za ta del Slovenije. S kakšnim poudarkom in s koliko topline je prikazan hmeljj traktorji ter ljudje, ki obdelujejo to naše zeleno- zlato. Pregovor. pravi: »Na otrocih se učijo starejši«. -Morda je res, saj nihče od odraslih ne vidi tistega, kar opazi otroško oko in ustvari otroška roka. Priložnosti, kot je ta, ne bt bilo treba zapraviti, saj je tu še mnogo lepih grafik. Na primer tiste s kurenti iz Maribora,. pa liste z domačo obrtjo, najde pa se tudi kakšno tihožitje, morda pa tudi šolski pretep, šport in prijateljstvo. Učenci seveda niso pozabili ha številne poti partizanov in na druge dogodke iz NOB. Da, mnogo je stvari, ki jih ustvarijo malčki iz drugih in tretjih razredov in tistih, ki jih naredijo že starejši pionirji; občudovanja vredni so izdelki, ki si jih lahko ogledate na tej razstavi. Naši šoli in sploh Žalcu mnogo pomeni ta razstava, saj je del kulturnega življenja v našem kraju in seveda kratek opis naše lepe in z zanimivostmi polne Slovenije. Razstava je odprta vse leto v času pouka v osnovni šoli Peter Sprajc-Jur v Žalcu. Oglejte si jo! Vabijo otroci, ki vas lepo pozdravljajo. Sin je našel odeta Hmeljišče. Tri tisoč sadik drugoletnika. Štrefaaje. Delo, ki je za mnoge skoraj osovraženo. Trije so v hmeljišču: oče, dvajsetletni sin Tone in petnajstletna Epja. Čedno dekle, prsato in lepo raščeno. Temnih oči, gosti kostanjevi lasje segajo daleč v zatilje. Emina mati je invalid. Nekaj časa se je potikala po Nemčiji, staknila hudo revmo, ki ji je zvila roko in nogo. Nekdaj pa je bila na moč zapeljiva; nihče ne ve, kdo je Emin oče. Ko se bliža slabo vreme, takrat ostaja doma; revma naravnost pobesni, sliši, kako ji lomi kosti. Ob jasnih dneh pa rada gre iz koče na sosedove njive. . Dohodki so skromni. Zato sta njivica in vrt nadvse skrbno obdelana. Najraje gre po kak dinar k Zalesniku. Zalesnik je škrt, toda njegova žena Neža je dobrega srca. Zalesnik sicer toži, da mu peša vid, vendar je prvi opazil, da se med Emo in T.ončem nekaj godi. In ša ta večer ga je vzel v precep. — Fant, Ema je vendar otrok! Zakaj pa se Brišnikov! Lenki izmikaš? Grunt imajo, tvojih let je; In očeta ima. Za Emo pa živ bog ne ve... — Si pa spet pregloboko v glaž pogledal! se obregne žena. — Ti si samo nekaj izmišljaš! zarobanti sin. Tone nima na sebi kake posebne šar-mantnosti. V besedah pa zna. biti nežen. In ta nežnost je Emi segla v srce. Materi je kar naravnost povedala. — Mama, zaljubila sem se. Ne verjameš? — Verjamem. Tudi jaz sem se v tvojih letih. Pa ne v pravega. Kakor tudi ti ne. Zalasnikov Tone, kaj? — Mhm. Pravi, govori mi, da me ima rad in da bom nekoč njegova žena, — Smrklja! Jutri grem k socialni. Revica, saj niti osnovne šole nimaš. Zales-niki so bogati, midve pa Sva revni kot cerkvena miš. — Še dobra dva meseca in spričevalo osmega razreda bo v žepu. Na Zalesniko-vo bogastvo pa s,e požvižgam. Mama, časi - so se spremenili... Bilo je kak teden ali dva po prvemu maju, ko je Ema ljubemu potožila. — Tone, že drugi mesec nisem bolna... Joj, kaj bo z menoj!... — Odpravi. Poznam žensko, krtu dela. Plačam jaz. Ema! g — Nikoli! Zajoče in zbeži proti domu. K Zalesniku ne gre več, čeprav jo mati nehehno priganja. Tudi s Tonetom je nekaj narobe. Kar naprej je zdoma, čemeren in jezav je postal. Stari pa kot pravi lisjak v ženo. — Zonegavil se je, nič drugega! — Jaka, ne kliči vraga! Nekega jutra Toneta ni več. čakajo dan, dva, tri, mladega Zalesnika od nikoder. Hitijo v šolo, na milico, zaslišujejo; Ema ne prizna ničesar. Odgovor: odšel čez mejo s potrjenimi dokumenti. Vojsko je odslužil. Kaj Š8 hočete. — Kar si želela, to si dobila! je teren-tižila Emina mati. Je Zalesnikov? — Da, mati... V šoli so Emi govorili, naj gre naprej. Prav dober uspeh niso mačje solze. Bodo že staknili pomoč. Toda Ema ne verjame. Prerevna je, revež pa tudi danes nikamor ne pride. K Zalesniku ni hodila, raje je šla k Podkoritniku. Morala je zaslužiti , kak dinar. In cesto je pozno zvečer prišla Zalesnica. Prinašala je denar, hrano. Spomnila se je svoje mladosti. Lepa je bila in dvoje pridnih rok je imela. Ničesar drugega. Širom doline pa vik in krik: Žvajgarje-va Ema je noseča! Vsak čas bo rodila. Spet en pankrt več. Taka je današnja mladina. Seks, na seks je udarjena. Šlo >je na jesen, Tonča še vedno od nikoder, nekje daleč molči, Emi . pa je tre- , buh močno narasel; porod je zmeraj bliže. Zalesniku se posreči, ujame žvajgari-co, jo opijani s šmarnico in. nenehno sprašuje. — Mica, ali je naš? Povej! — Da, vaš... Naslednje jutro so našli Mico v Zales-nikcivem hlevu. Obešeno. Zalesnela je poskrbela za pogreb. Od KS ni nihče spregovoril besede. Pa se je oglasila Neža. Govorila je tako človeško, stavek za stavkom, besede so segale v srca, tekle so solze. — Mati! je kriknila Ema in se hotgla pognati v odprt grob; Neža jo je prestregla in med potjo domov ji govorila "same bodrilne besede, — Ema, zdaj si naša, slišiš, naša! Zalesniku je šlo na živce, ko so ljudje tako grdo. opletali z jeriki, doma pa tega ni pokazal; konec oktobri pa je postal stari oča in Ema najmlajša mati v dolini. Srčna Neža je vsem zavezala jezike. J Kako bo fantku ime? Tonček naj bo. Znenada pisanje iz Zahodne Nemčije. Pobegli sin sprašuje po novicah ¡8 domačem kraju. Kako je z Emo? je bil zadnji stavek; naslova ni pripisal. r— Ne bo se vrnil, je zvečer v postelji, mrmral Zalesnik. Ne bo+ ne bo,,. Neža je v temi poiskala obraz, rahlo ga je pogladila in dihala. — Jaka, vrnil se bo, mora se. Otroka ima. In mogoče ženo. Ali ni Ema lepo In pridno dekle? ' , Glasilo Hmeljar izdaja delavski syet SOZD -Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor:, predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge'za hmeljarstvo,-Vili Vybihal, kmet, inž. _ glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmežad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 22 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika — Ti že veš. Jaz pa bom ves hmelj ven zmetal in vse v deteljo. Crknil pa zaradi tega hmelja ne bom. Ne bom, Neža! Mine leto, mineta dva in Tonček je neverjetno prikupen fantek. Tudi Zalesniku je zlezel globoko v srce. In Ema, tako mlada, tako prikupna,.naravnost očarljiva mamica se ni premaknila od hiše. Saj-so prihajali snubci, Ema pa je po večerih, j ko sta bjla s sinkom v postelji, šepetala. • — Zrašel boš in šla bova iskat očka. Jaz svojega nikoli nisem poznala. Ti pa boš našel očeta, zares ga boš našel. Tonček, moj Tonček. Tretja pomlad. Hmeljišče spet kliče. Včasih se zagrizejo v grenko rožo kar vsi trije: gospodar, gospodinja in Ema. Ton- I ček se igra na ozarah ali pa teka med na- a sadi. Največkrat pa sta na njivi gospodar in Ema. Nista preveč zgovorna. Enkrat pa Zalesnik le vpraša. — Ema, ti je naš Tona nedolžnost vzel? Dekle molči. Le kje so njene misli? Potem se ojunači, oči se zaiskrijo. — U, kako ste nesramni! Kak teden po prvem maju, bilo je že pozna zvečer, ravnokar so povečerjali, ko J zaslišijo trkanje na vrata. — Kdo je? vpraša mati; bili so enkrat okradeni in odslej so bolj previdni. — Jaz. Tona. Oči' in mati sta hkrati hušknila k vratom, objemala postavnega sina, oba solznih oči in hkrati desetine vprašanj in tudi očitkov. — Kje je Ema? vpraša med podboji; ! Ema pa stoji sredi sobe in privija sinka j in mu tiho govori. — Tonček, očka, očka! Stopijo V hišo. Ema ne povesi oči. Mir- I no gleda shujšan obraz. Nepremično stoje, molčijo, besede nočejo z jezika. — Gcka! je Tonček pomahal z roko. | Mladi Zalesnik pa v jok. Plane k Emi, je- ! či in v tihem joku je čutiti globoko ke- I sanje. . . — Oprosti, Ema, brez pameti sem zdirjal v svet, brez pameti, to ti rečem. In sinek, kako si zrasel, kako velik si že. Moj sine! Dvigne ga v naročje, ga privija k sebi in solze v potočku lijejo po suhem ob- \ razu. — In kje je mati? pogleda Emo. — Na pokopališču... Tone! Čas je najboljši zdravnik, počeli še ta-, ko globoke rane. Tudi pri Zalesniku se je -vse spremenilo. Letos so spet sadili. Men- j da kar pet tisoč limeljskih sadik. Tonček že prime za volan novega traktorja, Emi-ca pa trga marjetice in se igra na ozarah. Drago Kumer * ZAHVALA Ob boleči, izgubi našega dragega moža -in očeta Alojza Brgleza * I se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Vrtnarstva Celje za. izkazano veliko spošto- ! vanje do pokojnika, ga darovane prelepe, [ vence in cvetje. Lepa hvala tov. Medvedu za | občutenje in tople poslovilne besede. Hvala tudi č. duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: . žena Nežka,s hčerki Marija in Milena z družinama Celje,' 10. maja 1982 Nežika MEDVED razlikovanji: hmeljnih kiltivaujlv v rasti Priznavalni postopek za. pridobitev in vzdrževanje matičnih hmeljišč rje osnovan na negativni selekciji. Tuje tipe, ki so pomešani med kultivarje, pa tudi z virozami obolele rastline izločujemo s pomočjo sistemičnega herbicida. Zaradi bolj ali manj znanih vzrokov je hmeljna populacija v nasadih precej pomešana. Posar snežne ^kultivarje je težko razlikovati med seboj. Vendar so razlike'^ določenih razvojnih fazah dovolj očitne tako že pred napeljavo, ob cvetenju in seveda v času ko rastlina oblikuje storžke. Da je uspeh negativne selekcije zadovoljiv je potrebno večkrat pregledati matične nasade. Ker- je v -maju že možno .razlikovati posamezne kultivarje, podajamo popis najpomembnejših razpoznavnih znakov. Sadike: Savinjski golding — sadike so. debele in obraščene. . • - Aurora — sadike so tanke ih srednje obraščene. Blisk — sadike so srednje debele in obraščene. • Bobek — sadike so najbolj drobne in malo-obraščene. Buket —-sadike so debele kot .pri savinjskem goldingu, a so malo obraščene; Savinjski golding — reliefni list Pred napeljavo: Savinjski golding—rima c§. 10 poganjkov na sadilno mesto, so zeleni, imajo, temnejše in robate robove. Poganjki so debeli. •Blisk — zelo nazobčan list — krpe se prekrivajo Aurora Ji- ima ca. 40 poganjkov na sadilno mesto, so šibki in temno vijolični, . Blisk — ima ca. 25 poganjkov rta sadilno mesto, so svetlo zeleni, pri zemlji vijoličasti. Poganjki se močno razraščajo in široko razprostirajo po' površini. Bobek — inia ča. 20 poganjkov na sadilno mesto, so- tanki in so temnejše vijoličasti-kot pri aurori-.. . v. .-j,". ■- j - -ji/j, Buket'—• ima ca. 20 poganjkov na. sadilno mesto, so zeleni, robovi'pa vijoličasti. Ob napeljavi: Savinjski golding — ima svetlozeleno, močno . ozobčano in -robato, debelo trto. Pri tleh je temnoželena, proti vrhu pa svetlo zelena, Auror.a — trta je tanka, vijoličasto rjava ali rdečevijo.ličasta, je' precej olistana. Listi so 1 in 3 krpati, spodaj, temnozeleni, , proti vrhu' pa ' ru-menozeleni: . v * Blisk—: trta je- svetlozelena, listi'šo pet-krpati, nežni, redko ožiljeni in svetlozelen-i V Bobek — trta je izrazito vijoličasta/ še temnejša od aurbre. Je tanka. Listi so ena,'tri in petkrpati, svetlozelem, globoko ožiljeni, so manjši, od savinjskega, goldinga in bolj razprti? Buket — trta je rahlo vijoličasta, a je svetlejša od bobka, ima pa temne robove. Interno-diji so dolgi. ¡Listi.so ena in trikrpati, grobi-, globoko ožiljeni, žile so redke, so široko razprti.- Cvetni nastavek: Sšvinjski gdlding— trta je xdébela, zelena, le rahlo vijoličasta,: Listna ploskev je reliefna, je na gosto prepredena z -žilami Gžiijenost. je izrazita. Listna površina je velika, zato-sorastline bujnega, videza. Aurora —- trta je. srednje debela, vijoličasta in malo zelena. Močno se razrašča tudi pri tleh. Listi so nežni, gladki, se svetijo, so manjši, niso ostro nazobčani, niti niso globoko ožiljeni, so pa odprti, Blisk — trta je zelena in srednje''debela, listi So značilno švetlozelene barve, so zelja-stega videza, pet do sedem krpati, močno 'nazobčani; zobci so veliki, sinusi pa globoki in se rahlo prekrivajo. Listna površina je velika. - Bobek — trla je zelena, malo vijoličasta in sivkasta,' je močno robata, listi:riso. petkrpati, namehUrjeni, globoko in gosto •ožiljeni, celotna rastlina daje bujen videz, - (Nadaljevanje na 2. strani) - Buket — srednje krpe še enkrat deljene . Buket :— trta je vijoličasta in ni groba. Iz tal ne-odganjajo poganjki za razliko od aurore. Listi so tri do pet krpati in svetlejši kot pri bobku. So srednje globoko ožiljeni, močno razprti, srednja krpa je včasih še enkrat deljena. Oblikovana rastlina: Savinjski golding — storžka so 'srednje veliki, svetli, lepo zaprti, a rahli, konice -krovnih lističev se lepo prekrivajo. Listi dobivajo že staro jesensko barvo, listna površina je velika, zato rastline niso. pregledne. Peclji se lahko odtrgajo od rastline'. Aurora — storžki imajo koničaste krovne liste,' so temnejši, manjši in bolj gosti kot pri savinjskem goldingu. Listi šo manjši in štrleči, pogosto se ob robovih sušijo. Ker so listi manjši, so rastline ¿bolj pregledne kot pri savinjskem goldingu. Peclji se težje odtrgajo od rastline. Trta ima veliko zalistnikov tudi pri tleh. Blisk — storžki so srednje veliki in napihnjeni. Zalistniki so tanki, se povešajo in imajo malo listja. Zato so tudi storžki bolj vidni. Listi so še vedno sveže zeleni. Trta je zelena. Bobek Ima zelo drobne,.strožke, a jih je izjemno veliko. Listi so manjši kot pri savinjskem goldingu, a so bolj odprti, namehurjeni. Zalistniki so tanki, močno razvejani, zato je tudi cilinder gost. Listi imajo že starikavo zeleno barvo. Trta je rahlo vijoličasta in malo sivkasta. Buket — storžki so veliki, podolgovati in jedri, jih je malo, so pa tudi ob trti in ne samo na zaldstniku. Listi imajo že staro jesensko barvo, zalistniki so neizenačeni, so na zgornji polovici rastline, spodnji del je gol. So grobi, štrleči in debeli. Internodiji so dolgi,, zato rastline niso goste. Z negativno selekcijo-lahko hmeljišče očistimo in ga usposobimo za vpis v register matičnih rastlin V dveh letih le, če ga 'temeljito pregledamo večkrat letno: Aurora — gladka svetlikajoča površina lista Janez ZUPANEC, dipl. ing. kem. Bobek — razprt list Instrumentalne kemične analize in hmeljarstvo Dokaz, da šo bili slovenski hmeljarji vedno napredni je tudi ta, da so med prvimi na svetu ustanovili inštitut, od katerega so in še pričakujejo znatno pomoč k svojemu delu. Iz teh ciljev izhaja tudi vloga oddelka za agrokemijo na tem inštitutu. Njegova osnovna naloga je, da s kemičnimi analizami pomaga ostalim oddelkom. Razumljivo je, da kvaliteta dela agrokemičnega oddelka vpliva tudi na kvaliteto dela ostalih oddelkov — predvsem sta tu mišljena oddelka za hmeljarstvo in oddelka za pivovarstvo. Znanost v svetu hiti naprej z velikimi koraki, tako da tudi analizna kemija doživlja velike spremembe, predvsem na področju instrumentalne tehnike. Menim, da je prav, da nekoliko osvetlim razvoj analitike in potrebe na področju naše dejavnosti. Vzemimo kemične analiz» hmeljskega storžka. Svoje čase je zadostovalo določiti irakcije lupulina po Wöllmerju in alfa kisline.- Sčasoma je postalo nujno imeti precizen Spektrofotometer, ki je že bolj kompliciran istrument, da bi lahko določili tudi količino beta kislin in staranje hmelja (oksidacijo alfa in beta kislin). Ali pa vzemimo določitev sestave eteričnih olj httelja s plinsko kromatografijo. Eterična olja vsebujejo mnogo različnih spojin, do sedaj so jih določili že okrog 200, ki pa jih lahko le s plinsko kromatografijo in masno spektrometri j o uspešno kvalitativno določimo, kar je že danes pomembno pri vzgoji novih hmeljnih kuitivarjev, O pomembnosti eteričnih olj za pivovarsko industrijo pa še ni Tbila izrečena zadnja beseda. Zakaj? Odgovor je preprost: ker do sedaj ni bilo na tržišču dovolj preciznih plinskih kromatografov, ki bi lahka v kombinacaja z masno-spektrometri j o natančno določili majhne količine posameznih komponent eteričnih olj v pivu. Prev v zadnjem času pa so raziskovalci v svetu, zahvaljujoč izboljšanim aparatom, objavili študijo o ostanku posameznih komponent eteričnih olj v pivu. Primerjava med'tipičnima predstavnikoma aromatičnega tipa (Hall^rtauermittelfrue) in grenkega tipa (Oregon Cascade) hmelja je dala rezultate, ki kažejo precejšnjo razliko v vsebnosti nekaterih komponent eteričnih olj teh dveh kuitivarjev v pivu. Pričakovati je, da bo imela sestava eteričnih olj hmelja vse večjo pomembnost za proizvajalce piva. Brez dobrega plinskega kromatografa pa ni mogoče določiti dovolj natančno sestavo eteričnih olj. Ker že omenjam plinsko .kromatografijo, ne bo odveč, da osvetlim ta pojem. Kromatografija je zelo uporabljen analizni postopek, ki temelji na ločitvi mešanice različnih spojin na osnovi njihovih različnih fizikalnih in kemičnih lastnosti. To je stara analitska tehnika', ki se je razvijala z vse večjim znanjem kemije, še bolj pa z razvojem druge veje tehnike, to je- elektrotehnike. Prav-zaradi razvoja elektrotehnike so sredi petdesetih let začeli množično uporabljati plinsko kromatogradijo, medtem ko se je tekočinska kromatografija uveljavila v začetku sedemdesetih let. Lahko bi vse kromatograf ske tehnike delili v dva razreda: v enega spadajo tiste, ki zahtevajo enostavnejšo aparaturo, veliko ročnega dela, so dolgotrajne * in e zadosti natančne — to sta papirna in ten-koplastna kromatografija; v drugega pa tiste, ki zahtevajo komplicirane in drage instrumente, manj ročnega dela, omogočajo hitre- ločitve (so torej tudi bolj produktivne), predysem pa so bolj natančne in z njimi je mogoče določiti zelo majhne količine spojin — to sta plinska in tekočinska kromatografija. Prav na področju instrumentalne kemične analize se kaže povezanost med različnimi vejami tehnike: če ne bi bilo takšnega razvoja elektrotehnike, kemiki ne bi imeli tako kvalitetnih instrumentov in nivo znanja kemije bi bil veliko nižji. Razvoj instrumentov za kemične analize je dejansko hiter, danes jim vgrajujejo mikroprocesorje (aparat sam vodi potek analize) in priključili so jim računalnike, tako, da so lansko leto na svetovnem kongresu o analizni kemiji razglasili novo obdobje, ki so ga imenovali . ČACH (computer aded chemistry — v prevodu kemija z uporabo računalnikov). Za pottebe našega inštituta računalnik še ne pride v por štev, ker je to draga investicija, ki jo opraviči le zelo veliko število serijskih analiz. Naš inštitut rabi zelo precizen plinski kromatograf, ki nudi široko uporabo (za analizo rastlinskih j materialov in za. analizo piva). Ker je razvoj teh instrumentov hiter, hitro zastarajo. Naš j plinski kromatograf, ki je bil kupljen pred pet-najstimi leti, je bil takrat kvaliteta, danes pa j takšnega y Sloveniji nihče .več ne' uporablja. Na njem ni mogoče več na zadovoljivem nivo- s ju določiti npr, sestave eteričnih olj, kar je prav v zadnjem času pokazalo sodelovanje z j ameriškimi strokovnjaki s področja hmeljarstva in tudi ni mogoče določiti spojin v zelo majhnih količinah (npr. za potrebe pivovarstva). Ce se povrnem nazaj k analizi hmelja, ne morem mimo tekočinske kromatografije. Tekočinska kromatografija nadomešča plinsko v primerih, ko hočemo' ločiti težko hlapne s.po- j jine (npr. sestavine lupulina) ali pa takšne, j ki pri malo višjih temperaturah že razpadejo (npr. vitamini). Tekočinsko kromatograijo sma-trajo za najperspektivnejšo tehniko na pod-fočju analize hmelja. Do danes so analitiki hmelja v svetu prišli že tako daleč, da lahko z eno - analizo ha tekočinskem kromatograiu hkrati določijo alfa in beta kisline (mi jih določimo po pretvorbi v lahko hlapne spojine na plinskem kromatograiu). V svetu z razvitč a-nalitiko hmelja že obstaja težnja, da bi za do- j ločitev kvalitete hmelja uvedli to tehniko kot obvezno, toda do tega. še ni prišlo, ker se zavedajo, da vsi na svetu še nimajo analitike na tem nivoju in upam, da jim ne bo treba čakati prav na nas. S tekočinsko kromatografijo so npr. določili spojine (antioksidante) v hmelju, ki verjetno vplivajo na obstojnost alfa in beta kislin in pričakovati , je, da bodo rezultati analiz dali odgovor na vprašanje, zakaj so nekateri hmeljni kidtivarji bolj skladiščno obstojni od drugih. Potem se tu pojavlja vloga taninov in polifenolov v hmelju itd., skratka v bodoče bo tekočinska kromatografija nepogrešljiva za a-nalizo hmelja. Na našem inštitutu imamo oddelek za pivovarstvo, ki je bil formiran kot logična posledi- ca povezanosti proizvajalcev hmelja s proizvajalci piva in ta oddelek brez analiz na plinskem in tekočinskem kromatografu ne more normalno in dovolj kvalitetno delati. Na kraju bi še enkrat navedel seznam aparatov, ki jih oddelek za agrokemijo nujno rabi za svoje normalno delo: — kvaliteten plinski kromatograf — kvaliteten tekočinski kromatograf — kvaliteten Spektrofotometer — konduktomer z rekorderjem in avtobreto Naloga oddelka za agrokemijo ni samo določevanje kvalitete hmelja in nuditi pomoč pri vzgoji novih hmeljskih kuftivarjev, ampak tudi braniti kulti var j e, ki jih gojimo na Slovenskem, pred svetom, kjer vlada močan komercialni, stroj, kar je nam vsem dobro znano. Bra-nimogjpa jih lahko le z ekzaktnimi dokazi o kvaliteti, Jci nam jih lahko da le zadosti visok nivo analitike. Upam, da sem bil s tem člankom dovolj jasen. Dr. Dragica KRALJ Proučevanje lastnosti moških rastlin za potrebe žlahtnenja hmelja (humulus lupulus 1.) UVOD IN PROBLEM 'Zlahtnitelji hmelja se soočamo s problemom izbire roditeljske generacije, posebno moške, ker nima gospodarske vrednosti. Pri moškem roditelju lahko odbiramo po fenotipu samo ci-mejeno število lastnostir njihovo vrednost kot roditeljev pa spoznamo le s 'progenim* testom. Ta postopek je dolgotrajen in drag, zato je vsaka metoda', ki poenostavlja selekcijij moških roditeljev, velikega pomena. Doslej so ugotovljene možnosti (H ar t le y, 1966} determinacije alia kislin . in eteričnih olj v-moških-cvetovih, za analizo pa je potrebna velika količina moškega socvetja. Ker niso mogli določiti korelativne zveze med alf a kislinami v žen&kem socvetju in alfa kislinami v meškem, na enodomnih rastlinah, je gbvla- j dalo mnenje, da za to fastnost moške rastline nimajo nobene vrednosti za žlahtnjenje. Pri določevanju eteričnih olj Hartley (1966) mnenja, da je tarnesen vedno odsoten v lupulin-skih žlezah hmeljnih listov in moškega- socvetja, medtem ko obstaja v nekaterih ženskih -socvetjih. Kromatografske analize moških rastlin v' naši kolekciji pa dokazujejo tudi farne-sen. Haunold (1972) poroča o samooplodni enodomni tetraploidni rastlini med triploidno prvo iilialno generacijo, medtem ko je znano, da je pelod pri dlploidnih enodomnih rastlinah sterilen. Isti autor (1974) poroča o uporabni vrednosti triploidnih meških rastlin za vzgojo hmelja. Po oprašitvi je količina semen v ženskem socvetju le neznatna, vzpodbujene pa so fiziološke reakcije, podobno kot pri normalni oploditvi. Razvijejo se veliki storžki za razliko od neoplojenega hmelja, kjer se v neugodnih klimatskih razmerah ne razvijejo popolnoma. , Pri izboru izvorne plazme za izboljšanje rastlin, so informacije o genetski vrednosti roditeljev, dragocene, zato smo si zadali nalogo, da poleg progenega testiranja, ki je dolgotrajno' in drago, ovrednotimo moške rastline s pomočjo drugih parametrov, pridobljenih p pomočjo ženske in moške populacije hmelja. METODA Hmeljna populacija, koriščena za to raziskovanje, vključuje divjo in vzgojeno populacijo ženskega in moškega .hmelja vsebuje 30 tradicionalnih kultivarjev (rezultat masovne in klonske selekcije) in 31 novih*(rezultat žltht-njenja s hibridizacijo), 12 divjih moških rastlin in 21 vzgojenih s križanjem ' ter 21 prvih iilialnih generacij, ki imajo po 60 do 200 in-dividumov. Ves raziskovalni material je zbran na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. Obravnavali smo naslednje lastnosti: .Alfa kisline (odstdtek), beta kisline (odstotek), alfa/beta, število Iupulinskih žlez ha enoto lista, humulen/čariofilen (H/C), število sto na enoto lista, velikost stom v n, število stom x p, občutljivost za peronošporo (0 do 5 točkj: število Iupulinskih žlez ha prašnikih, na cvetnem listu moškega cveta in v sredini cveta ter celotno število Iupulinskih žlez v moškem cvetu. Za skupini kultivarjev so določene ’ korelacije med naslednjimi parametri: skupne smole (odstotkov), alfa kisline (odstotkov), beta kisline (odstotkov), alfa/beta, aroma (1 do 5 točk, kjer je 5 najboljša ocena), občutljivost za pe-ronosporo (0 do 5 točk), občutljivost za uši . (0 do 3 točke), število Iupulinskih žlez na e-■ to lista, humalen/čariofilen (H/C), število stom 'kariofilen (H/C), pošthumulehi/kariofilen (Pi/C), humulen/kariofilen (H/Pt), število ftom na enoto lista, velikost stom v /z, število x. velikost stom. Za Pi generacije' so določene korelacije za jj naslednje parametre: pridelek kg zelenih storžkov, na rastlino), občutljivost na peronošporo (0 do 5 točk), oblikd rastlin (1 do 5 točk, 1 — paličasta, 2 — ozko cilindrična, 3 —^široko cilindrična, 4 — široko smrekasta, 5 — košasta), krpatost lista (1 do 3 točke, 1 — tri do pet krpat, 2 — pet do sedem krpat, S — več kot 'sedem krpat list), premer trte (1 do 3 točke, 1 tanka, 2 — srednje debela, 3 — debela), dolžina zalistnikov v} cm. Vpliv moških roditeljev na potomstvo je izračunan s pomočjo analize variance za 12 prvih iilialnih generacij. REZULTATI Lastnosti moških rastlin Povprečne vrednosti nekaterih lastnosti so pri moških rastlinah diferencialne glede na ženske, posebno pri kakovosti. Imajo namreč 11 do 15 krat . manj alfa in 4 krat manj beta kislin kot zenske in je tudi odnos med alfa/beta štirikrat manjši. Število Iupulinskih žlez in stom na listu je tudi nekoliko manjše, sto-me so tudi manjše in zavzemajo manjšo površino. Obstajajo tudi razlike med vzgojenimi moškimi rastlinami, ki so rezultat selekcije in med divjimi, saj imajo vzgojene za razliko od divjih-več alfa kislin, manj beta in s tem v zvezi tudi manjše razmerje alfa/beta. Večje je tudi število Iupulinskih žlez na listu, kakor tudi v c Vetu. Eterična olja imajo pri divjem moškem hmelju več humulena kot pri vzgojenem. Občutljivost na peronošporo' je pri vzgojenem moškem hmelju manjša. Korelacije med lastnostmi ženskih rastlin Pri moškem hmelju ni določljiva aroma niti ni določljiv pridelek, zato smo za te lastnosti poiskali korelacije pri kultivarjih ali ženskih rastlinah prve filialne generacije. Pozitivna korelacija arome s kvocientom H/C in H/Pi kaže, da je prijetna v primeru, če vsebujejo eterična olja veliko’ humUlena m malo posthumulena 1. Tako je humulen-pokazatelj dobre, ta posthumulen 1 slabe arome. Tudi fernesen je v pozitivni korelaciji z aromo. Pozitivne korelacije med habitusom rastlin (oblika, zalistniki, trta) kažejo, da je možno po videzu rastlin sklepati na pridelek.: Večji pridelek dajejo rastline s krepkejšo trto ih daljšimi zalistniki, ki oblikujejo širok cilinder. .Korelacije med lastnostmi moških "rastlin. Med lastnostmi moških rastlin so izračunane korelacije za obe skuptoi, za divje in za križance: ‘ . Smer in velikost"korelacijskih faktorjev variira, Zanesljivi pa- so v'primerih, kjer je za obe skupini siična. Pozitivna korelacija med alfa kislinami in številom Iupulinskih Žlez 'v-cvetu je dragocen pripomoček pri odbiri mos-kih Roditeljev na količino alfa smol. Korelacija med številom Iupulinskih žlez na. cvetnem listu oziroma na prašniku im med številom lupulin-. skeh žlez v cvetu Zagotavlja, da je za določitev količine Iupulinskih žlez oziroma alfa smol dovolj, če določimo število žlez samo na prašnih ali samo na cvetnem listu. Alfa kisline so- tudi v pozitivni korelaziji z beta kislinami, z odnosom alfa/beta in s peronošporo. Pozitivna korelacija med alfa kislinami in občutljivostjo na peronošporo je problematična pri odbiri moškega roditelja, ker z iskanjem, boljše kakovosti izbiramo sočasno večjo občutljivost. Zanimiva je korelacija med beta kislinami 'in kvocientom H/C, ki pojasnjuje, da imajo moške rastline i večjim odstotkom beta kislin več humulena. Nadaljnja pozitivna korelacija med številom oziroma velikostjo stom lista in med njihvo površino kaže, da imata tako velikost kot število enak vpliv na- površine stom. Delež moških roditeljev pri dedovanju lastnosti. Analiza variance kaže na pomen moških roditeljev /pri lastnostih potomstva. Iz razmerja med sredino kvadratnih odklonov mater in očetov je razvidno, da je vpliv moških roditeljev različen glede na ženske, za količino in kakovost pridelka. Moški roditelji imajo izrazito manjši Vpliv na zraščenost (48 krat), preraščenost storžkov (19 krat); na količino pridelka (10 krat) in alfa kislin (7 kratj: Enakovreden ženskim roditeljem pa je vpliv na dedovanje arome, za videz rastlin, dolžino vegetacije in adaptivnost rastlin, izraženo z občutljivostjo na peronošporo ih rumenenjem. DISKUSIJA Zlahtniteljski programi v svetu težijo v pri-dobivanje kultivarjev ž večjim pridelkom, s srednjo količino grenčičhih smol v enakem razmerju alfa/beta in s prijetno hmeljno aromo. Najpogosteje izkoriščajo. metodo križanja, kjer uporabljajo ženske roditelje, z znanimi lastnostmi, medtem ko so lastnosti moških roditeljev več ali manj malo znane, ali šele po dolgotrajnem in dragem progenem testu. Količina pridelka im aroma sploh nista določljiva. Prav tako pa so druge sicer določljive lastnosti -^— kakovosti izrazito manjše glede ha'ženske rastline in zato so mnogi 'raziskovalci mnenja (Hartley, 1966), da je njihov, vpliv, na dedovanje, posebno grenčičnih smol, zanemarljiv, Vendar rezultati raziskovanja na našem selekcijskem materialu kažejo, da je neglede na majhne vrednosti moških .roditeljev njihov vpliv upoštevanja vreden. Vredno je upoštevati habilus rastlin za pridelek, kot kaže pozitivna korelacija pri ženskih rastlinah, prav tako komponente eteričnih olj, ki so tudi določ-: (Nadaljevanje na 4. strani) 1 /¡'ve v moškem roditelju. Saj kaže velika pozitivna korelacija pri ženskih rastlinah, da sta humulen in iarnesen pozitivni komponenti za 'aromo, medtem ico je posthumulen 1 negativna. Prav aroma pa je-tista, ki je med lastnostmi kakovosti najmočneje odvisna od moškega roditelja. Prav tako je vredno upoštevat^pliv moških roditeljev na dedovanje alia in beta kislin, zato je dragocena, pozitivna korelacija med odstotkom teh komponent in med številom Iupulinskih žlez v cvetu, oziroma na prašnikih. Takšno štetje ni zamudno, je mnogo pripravnejše od dragih kemičnih analiz in je dovolj povedo, vsaj za preselekcijo. ZAKLJUČEK ' Testirali smo divjo in vzgojeno populacijo hmelja z namenom, da proučimo lastnosti in vpliv moških roditeljev na potomstvo. Moške rastline imajo za razliko od ženskih do petnajstkrat manj alta in štirikrat manj beta kislin, manj Iupulinskih žlez in manj tudi manjših -stom, ki .zavzemajo manjšo površino na listu.' Vzgojene moške rastjine imajo za razliko -od divjih več alia kislin, več beta, več lupulin-skih žlez na listu in v cvetu, manjšo občutljivost na peronosporo in manj humulena v ete-ričneih olju.- Korelacijski koeficient pri ženskih rastlinah dokazujejo določene zveze med lastnostmi, izrazito veliki in signilikantni vodijo do zaključkov, pomembnih za ovrednotenje moških rastlin. Aroma je v zvezi s sestavo eteričnega olja tako, da ima hmelj prijetne arome več.humulena in manj posthumulena 1, kar je izraženo z razmerjem HIPi in WC. V prvih iolialnih generacijah obstaja pozitivna korelacija med pridelkom in videzom rastlin. Ta odnos kaže, da je pridelek večji pri rastlinah cilindričnega habitusa. V moških rastlinah je večji odstotek alia in beta kislin takrat, ko imajo v cvetu Večje -število Iupulinskih žlez. Število Iupulinskih žlez ■ na prašniku je v pozitivni korelaciji -.s števi- ’ lom lupulinksih žlez v cvetu tako, da zadostuje štetje na prašniku za ovrednotenje moške rast- ■ line.- Genotipi, ki imajo večje število lupulln-skih žlez na cvetnih listih kot na drugih delih-cveta, imajo več beta kislih. Vpliv moških roditeljev je na dedovanje-lastnosti enakovreden ženskemu za videz rast-: lin (dolžina zalistnikov, debelina trte, krpalost listov, habitus), dolžino vegetacije, rumenenje. rastlin, občutljivost zor peronosporo,-pa tudi za aromo. Nekoliko manši, a tudi znaten je vpliv na dedovanje alia kislin in pridelka, medtem, ko je na dedovanje zraščenosti in preraščenosti storžkov vpliv ženskih .roditeljev prevalenten. Janko Petriček, dipl. ing. kemije . O FIZIOLOŠKIH LASTNOSTIH PIVA \ Na pobudo švedske pivovarniške zveze so bili v inštitutu za proučevanje alkoholnih pijač raziskani fiziološki vplivi piva na človeški organizem- Raziskave so obravnavale proučevanje encima, ki povzroča oksidacijo • alkohola v človeškem organizmu, fiziologijo okusa* fiziološki učinek alkohola na človeški organizem, vlogo alkohola V človeški družbi itd. Kot osnova za proučevanje teme »Konzumacija piva« so anketirali 15.000 statistično izbranih gospodinjstev. Rezultat tega je bil, da je okrog 30 °/o vseh gospodinjstev izjavilo, da redno u-živajo pivo, približno 60 % pa je navedlo, da kupi povprečno 6 steklenic piva na teden. Raziskave o diuretičnem vplivu piva so bile izvedene pod vodstvom kemika Bertil Josephsona. Glavna sestavina piva je voda in je seveda bilo zanimivo proučiti, kakšen učinek ima dovajanje vode na človeški organizem v zvezi s snovmi? ki jih vsebuje pivo s sladom, hmeljem in drugimi produkti,. ki nastanejo pri alkoholnem vrenju. Tudi, če je znano, da se z uživanjem piva poveča izločanje urina iz človeškega organizma, pa ne vemo, če ima uživanje piva večji učinek na diurezo (izločanje sečnine), kakor uživajo enake količine navadne vode, ali enake količine alkoholnih pijač z enako vsebino alkohola, kakor pijače iz slada brez alkohola. To še pravi, da je bilo treba pojasniti, če vsebuje pivo eno ali več snom,-ki pospešujejo delovanje ledvic. Te poizkuse so spremljale velike eksperimentalne težave že zaradi vpliva psiholoških faktor jev na diurezo in raznih motenj, ki izvirajo iz takih impulzov. Pri vrednotenju rezultatov je bilo treba izločiti vse omenjene vplive in motnje. Poizkusi -ha zdravih prostovoljno sodelujočih' osebah, ki so izmenoma?popili 2/3' litra piva (2,8 % alkohola) in- •2/3 litra vode so pokazali, da je bila tekom ene minute izločena količina urina po pivu dvakrat večja kot po pitju same vode. Iz tega sledi, da~ je diuretični učinek pripisati komponentam hmelja in snovem, ki nastanejo pri vretju pivine. Primerjalni testi pri katerih so uporabili pivo brez hmelja in mešanico alkohola z vodo so pokazali, da nista niti hmelj, niti al- kohol povzročila povečano izločanje urina nad normalof ki ustreza normalni količini vode. Iz tegfL sledi zaključek, da NASTANEJO DIURETSKE SNOVI V PIVU TEKOM VREDNEGA PROCESA Kemične analize urina so tudi pokazale, da vpliva pivo na IZLOČANJE NATRIJA skozi ledvice, ali drugače povedano: pivo ne izloča iz telesa samo vodo ampak tudi soli. Medicina pozna že dolgo časa mnpgo diuretikov, to je preparatov, ki delujejo na izločanje vode in soli.' Toda največ teh preparatov (v nasprotju s pivom) poveča tudi izločanje kalija. Po uživanju piva se zmanjša izločanje kalija v približno enaki meri kot se izloči natrij. Ta, dvojni učjnek piva ni znan pri nobenem drugem preparatu in je medicinsko zanimivo, ker pač izguba kalija povzroča motnje v raznih bioloških procesih. Dejansko je izguba kalija, kC'jd povzročijo drugi diuretični preparati nevarna pomanjkljivost leteli. Te preiskave so bile izvedene z dolgo serijo kliničnih poizkusov z ozirom na patološko fiziologijo ledvic pri abnormalno visokem krvnem pritisku,, kakor tudi v zvezi z mehanizmom regulacije vode ih soli v človeškem telesu. Rezultat preiskav je pokazal, da VPLIVA PIVA NA IZLOČANJE VODE IN SOLI, vendar v manj-ši\meri tako, da ne moremo smatrati pivo kot zdravilno, _ ampak je upravičeno, da ga priporočajo KOT DOPOLNILO k obedom tistim bolnikom, ki imajo težave s srcem in ledvicami in trpijo zaradi visokega krvnega pritiska — 'specialno ga priporočajo tistim, , ki niorajo uživati neslano hrano. Raziskave o vplivu piva in drugih alkoholnih pijač so pokazale zanimive podatke. Če se popije enaka količina alkohola v obliki piva (1) ali pa enaka količina alkohola v močni žgani pijači (2) je krivulja krvnega alkohola v primeru (1) znatno nižja-kot v primeru (2). Vsebina alkohola v krvi je v veliki meri odločilen faktor, ki vpliva' na učinek alkohola na možgane, to je na stanje večje ali manjše vinjenosti. Vzrok, da je pri uživanju piva alkoholni'nivo v krvi nižji, ni popolnoma pojasnjen. Poskusi so pokazali, da pijače, ki' so napravljene iz slada, upočasnijo iz-praznjévalni mehanizem želodca in to mogoče zaradi njihove zelo močne »puf erne« sposobnosti, to je zmožnosti neutralizirati en del v želodcu nastale solne kisline. Ta teorija pojasnjuje tudi opazovanje glede odnosa- med učinki, ki jih povzročajo razni tipi pijač iz slada. Nizko razmerje alkohola nasproti ekstraktu, npr. nizka stopnja povrelosti da nizki alkoholni nivo v /krvi in s tem manjši učinek, kot pa višja stopnja previelosti, tudi če je količina zaužitega alkohola enaka. Pivo z nizkim razmer jetri alkohol : ekstrakt in s slabo stopnjo preiirelosti ima relativno visoko »puferno« zmožnost. Pivo vpliva zavirajoče na hormone, ki uravnavajo proces izpraznjevanja želodca. » :Posebna skupina raziskovalcev je proučevala pojav utrujenosti pa uživanju piva z alkoholom in piva brez alkohola. Ugotovljena je bila splošna TENDENCA ZMANJŠANJA REKREACIJSKE ZMOŽNOSTI približno pri 0,35 gr/l ali 0,35 % - alkohola v krvi, in višje v človeškem telesu se alkohol oksidira potom encima (AD) al-koholdehidrogenaze pretežno v acetaldehid — ta proces- poteka v jetrih, pozneje pa acetaldehid razpade v ogljikov' dioksid in vodo. Pri drugih poizkusih so dajali ljudem ih živalim etilni al-koholf' pri katerem so markirali eden ali dva atoma ogljika. Večji del teh markiranih atomov so pozneje zopet našli v izdihanem ogljikovem dioksidu (CO2). Omenimo naj še, da je (ADH) alkohol — dehidrogenaza jeter. edén najbolj temeljito -proučenih encimov. Danes ga je mogoče proizvajati na lahek način v 'velikih količinah ih -ga je mogoče pod primernimi pogoj¥~skladiščiti tudi več let. Tudi ni ver jetnp da se ta encim tvori v jetrih samo zato, da spreminja alkohol v acetaldehid ampak vpliva tudi se na druge funkcije presnove v telesu. Omenimo naj . mimogrede, da so našli, ta encim tudi v mrežnici človeškega očesa, kjer opravlja določene funkcije in pretvarja re-tinehe'b vitamin A. če pa je motena normalna; funkcija presnove v telesu s tem, da1 mora encim poleg normalnega delovanja dan za dnem izpolnjevati še dodatno nalogo —'■ to je oksidacijo alko- hola v .acetaldehid je jasno, da more ta monja tekom daljšega ' časa povzročiti določene poškodbe. Kri vsebuje 83 % vode, urin pa okrog 99 %. Če se torej tvori urin v ledvicah, je vsebina alkohola' 1,2-krat večja od količine alko-: hola v krvi, če torej narašča ko- • ličinJa alkohola v krvi tem bolj se • zmanjšuje količina alkohola o ledvicah in obratno. Pri določevanju alkohola v urinu je mi ta način mogoče dola-: fiiti, kdaj je bil alkohol užit in . če je bila vsebina alkohola v. krvi' v naraščajoči ali, v pojemajoči fazi. Dve osebi z enako količino krvnega alkohola lahko drugače reagirata. Preiskali so vse tiste , voznike motornih vozil, ki so bili ¡j osumljeni, da so se opiti vsedli ' za volan, ne samo na količino krvnega alkohola, ampak tudi na stanje oziroma intenziteto opito- ■ sti. Izčrpna študija, ki je obsega- ■; la mnogo tisoč raziskovalnih re- • zultatov, je jasno pokazala, kako-malo se ujema razmerje med količino alkohola v krvi s simptomi stanja ■ pijanosti. Znano je namreč, da se učinek alkohola zelo močno stopnjuje, če še poleg ' alkohola uživa- nikotin, kofein-ih 'droge. ' / Človeško telo sestoji iz 40■—70 : odstotkov -vode — če paizgubipri-bližno 15 odstotkov vode, to po- ' vzroči smrt: Človeško telo ima~/ normalno tudi to -zmožnost, da -vzdržuje količino vode v telesu'/, na normalni višini z ozirom na -koncentracijo soli. Izločanje, vode skozi ledvici regulira hormon, ; ki nastaja, v možganih.. Žejo u- ' ravnava center za žejo v. mozga-: 1 nih t. i. hipotalamus, na katerega vpliva količina vode v telesu in; to na način, da ne vzbudi enake- , ga občutka žeje pri istočasni,iz-gubi*vode in soli kakor-pri izgubi / samo vode. V zavodu-za zdravljenje alkoholikov so izprašali vse paciente 1 o vrsti in količini alkoholnih pi-jač, ki so dovedle do alkoholiz- • ma. Največkrat so uživali, žgane ■ pijače. Določeno število pacien- » tov je izjavilo, da so poleg žga-nih pijač uživali še pivo in vino. Zanimiva- je tudi ugotovitev, kakšna je" bila uvrstitev anketi- ■ rančev z ozirom na njih družbeni položaj. Poročenih je bilo 55, ne-poročenih, 19, ločenih 21 in nič *. vdovcev. ' . 9 (D hmeljar PRILOGA — STRAN 4: