Tedenska priloga „Slovenca" z dne 25. januarja 1925, štev. 20.
Stev. 5.
Ilustrirani Slovenec
Sloveneci naš čas stoji že pred durmi! Svoboda, ' poštenje, zakon in red čakajo, da smejo zopet
vstopiti« Dr. A. KoroSec v Mariboru dne 4.1.1.1.
Veliko zborovanje SLS dne 4. I. t L v Mariboru,
na katerem je govoril voditelj slovenskega naroda dr. A. Korošec.
Tiso^iava množica zapušča zborovanje
v palači Zadružne gospodarske banke v Mariboru dne 4. L 1925.
Prvaki opozicionalnih strank.
Nastas Petrovič,
>ivši notranji minister in vodja samostojnih radi-tolov,  ki  nadaljujejo politiko  umrlega Stojana Protića.
Stjepan Barié,
predsednik bratske >Hrv. pučke stranke«
Dr. Janko Šimrak.
glavni tajnik bratske >Hrv. pučke stranke«.
Anton Sušnik^ minister n. r. in kandidat SLS za krški okraj. (Ker se je slika v 2. štev. ponesrečila, prinašamo novo.)
Dr. Anton Gregorčič.
Dr. Anton gr%fimL, dolgoletni politični voditelj goriških Slovencev, je obhajal pred kratkim svoj zlatomasniški jubilej Rojen je bil 2. L 1852 na Vršnem. Ljudsko šolo, gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Gorici in dne 10. I. 1875 pel novo maso. Po kratkem kapelanovanju je šel v dunajski Avguštinej in v Nemčijo nadaljevat svoje nauke, nakar je vstopil v učiteljski zbor goriškega bogoslovja.
Zgodaj je stopil tudi že v javno življenje. L. 1882. je prevzel uredništv^o slc^ške >Soče<: in deloval v najrazličnejših slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih društvih. Ko se je 1. 1889. sloga razbila, je postal Gregorčič urednik »Nove Sočec, ki jo je vodil do konca, to je do 1. 1892., pozneje je bil pa duša »Gorice« in »Prf-morsk^a lista«. Dolga leta je zastopal goriške Slovence tudi v dunajskem državnem in goriškem deželnem zboru. Njegove zasluge za slovensko Primorje so nepre-gl^e, zato se mu ob njegovem jubileju klanjamo vsi v iskreni hvaležiosti in spoštovanju.
Nekdanja Prpiceva palača v Zagrebu, sedaj »Hrvatski seljački dom«.
Iz razpuščene narodne skupščine.
Poslanski klab »Jugoslovanske muslimanske oi^anizaeije^.
ki stoji pod vodstvom dr. M. Spahe čvrsto v boju m avtonomistično ureditev Jugoslavije. Zgoraj stoje (od leve na desno): Husein Čmnavie, Hasan Miljković in dr. Abdulah beg-Bukvica; v sredi stoje (od leve na desno): Edhem Mulabdić, Hilzi beg Gjumisić, dr. Šefkija Behmen, Ibrahim Dupovac, Mahmud b^ Krasnica, Hamid Kurbegovič, Salih Baljić; S5)odaj sede (od leve na desno): Ismet beg Gavran-Kapetanović, Husein Alic, Mustafa b^ Kapetanović, dr. Halid beg Hrasnica, dr. Atif Hadžikadić, dr. Mehmed Spaho in Hamzalija Ajanović.
Dr. Luther,
novi nemški državni kancler.
Herbette,
prvi francoski poslanik v sovjetski Rusiji, ki je prispel te dni v Moskvo.
Moderno staybarstro.
V industrijskem mestu Forsl v Lužicah (Nemčija) zgrade nov magistrat po načrtih stavbenika dr. Ktthna. Betonska, 16 nadstropna stavba bo kazala okroglo 75i) oken.
Poljski romanopisec Vladislav Reymont^
ki je doba zadnjo Noblovo nagrado za literaturo. Proslavil se je zlasti s svojim delom
>Kmetje<.
Celoten pogled na novi forstški magistrat,
katerem bodo poleg mestnih uradov nastanjeni tudi razni drugi uradi, podjetja,
razstavni prostori itd.
v večnem snegu in ledu I. (Južni tečaj).
Ledena gora se je zrušila.
V prezimovališču.
Naravna vrata v ledeni gori
Na potu k teeaju.
Prezimovališče pri rtu Evans.
Amundsenov šotor na Južnem teSaju.
Ekspedicija na potu.
Ladja Scottove ekspedicije ob ledeni gori.
Pingvini na Kerguelskih otokih,
ki Jih je Francija preglasila za »naravni park<.
Južni težaj (Antaittis) je začel zanimati človeštvo mnogo pozneje nego Severni in še dandanes je število njegovih raziskovalcev neprimerno manjše, nego njegovega severnega tovariša. Prvi se mu je približal sicer že Vespucci (L 1501./02.), toda šele Cook je 17. L 1773 presiceli južni polarni krog, za katerim se je potem tekom XIX. stoletja več pogumnih raziskovalcev, hajvec Američanov in Angležev, bolj ali manj bližalo tako zaželjenemu cilju ter ob tej priliki odkrivalo dotlej še nepoznane skrivnosti tega zagonetnega dela naše zemeljske površine.
Ozemlje južnega tečaja sestoji iz mnogih, deloma hribovitih in vulkanskih otokov, pokritih z večnim ledom in vec tisoč metrov debelimi ledeniki in tudi morje med temi otoki je v bližini tečaja na debelo zamrznjeno, čim bolj se mu pa oddaljuje, tem bolj je staljeno in po njem plavajo ogromne ledene gore, ki še daleč proti jugu (^rožajo potujoče ladje. V dolgi zimi doseže mraz nad —60** C, a tudi v kratkem poletju ne pride nikdar do O** C. Najnižje razvite rastline (mahovi itd.) se pojavljajo skoro v vsem polarnem ozemlju. Na kopnem živalstvu je južni tečaj mnogo revnejši nego severni, le kake ptice zaidejo do tja, pač pa je bogat na morskih živalih. Prebivalstva južni tečaj daleč naokrog nima nobenega.
Edina, ki sta doslej res dospela na svoj cilj, to je prav na tečajno točko, sta bila Amundsen 1. 1911. in naslednje leto R. F. Scott, toda slednji je poplačal svoj pogum z življenjem. Oba sta prodirala proti tečaju v smeri od Nove Zelandije. Po dveh letih šele so našle rešihie ekspedicije ostanke Scottove ladje ter bogato znanstv«io gradivo v slikah in spisih, ki ga je zbral ponesrečil junak. Naše slike so posnete po večini po Scottovih.
Kredarica s Triglavom pozimi.
Velika planina pozimi.
(Obe sliki je fotografiral znani amater g, Ivan Tavčar. Slike je dobiti tudi kot razglednice pri Tourist Office v Ljubljani.)
Iz ženskega sveta.
Moderne neveste.
>Konzaltiranie svobodne narodove volje« pod PP2.
Dne 8. februarja 1925..
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.