ZGODOVlNA lZ SPOMlNA TORTENELEM EMLEKEZETBOL ZGODOVINA IZ SPOMINA/ TORTENELEM EMLEKEZETBOL VILKO NOVAK POLEMIKA O KNJIGI TIBORJA ZSIGE MURAVIDEKTOL TRIANONIG / POLEMIA ZSIGA TIBOR MURAVIDEKTOL TRIANONIG CiMU KONYVEROL • ZALOŽBA ZGODOVINA IZ SPOMINA! TORTENELEM EMLEKEZETBOL Vilko Novak Polemika o knjigi Tiborja Zsige Muravidektol Trianonig 1 Polemia Zsiga Tibor Muravidektol Trianonig cimii kiinyveriil © 2004, Založba ZRC, ZRC SAZU Uredila 1 Szerkesztette Helena Ložar Podlogar in /es Oto Luthar Prevod v madžarski jezik 1 Magyar jorditas Julia Balint Ceh, Jutka M. Kiraly Jezikovni pregled 1 Lektordlta Erzsebet Fejes Prevod v slovenski jezik 1 Szlovenforditas Katarina Munda Hirnok, Renata Mejak, Julia Balint Ceh Oblikovanje 1 Graflkai tervezes Milojka Žalik Huzjan Založila 1 Kiadja Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika 1 Fe/etos kiad6 Oto Luthar Glavni urednik 1 F6szerkeszt6 Vojislav Likar Tisk 1 Nyomda Tiskarna Littera pieta d.o.o., Ljubljana Izid publikacije so financno podprli 1 A katet megjeleneset tamogattak Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3980/9010500341 CIP -Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 3 23.1 ( 497.4-188) NOVAK, Vilko, 1909-2003 Zgodovina iz spomina : polemika o knjigi Tiborja Zsige Muravidektol trianonig . Tortenelem emlekezetbol : polemia Zsiga Tibor Muravidektol trianonig ci mu k6nyver61 1 Vilko Novak; [prevod v madžarski jezik Julia Balint Ceh, Jutka M. Kiraly, prevod v slovenski jezik Katarina Munda Hirnok, Renata Mejak, Julia Balint Ceh].-Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 ISBN 961-6500-34-1 212939520 ZGODOVINA IZ SPOMINA TORTENELEM EMLEKEZETBOL VILKO NOVAK POLEMIKA O KNJIGI TffiORJA ZSIGE MURAVIDEKTOL TRIANONIG POLEMIA ZSIGA TIBOR MURAVIDEKTOL TRIANONIG ciMO KONYVEROL KNJIGA IZ SPOMINA Sedem let zatem, ko je Vilko Novak koncal svoj clanek Obtožujem! Napad na slovenstvo Prekmurja, in slabih pet potem, ko je napisal uvod za ponatis svojih clankov iz razprave, ki se je vnela po objavi tega teksta, izdajamo knjigo, ki je imela že v rokopisu prestižni status zgodovinskega dokumenta. V tem statusu se je besedilo z avtorjevo smrtjo, ki je za nekaj mesecev prehitela pripravo, prevod in postavitev knjige, samo še utrdilo. Nenazadnje pa tak status knjigi zagotavljajo tako prevodi njegovih besedil v madžaršcina kot tudi prevodi besedil njegovih kritikov v slovenšcino. Prepricani, da ne bo pripomogla samo k boljšemu razumevanju te polemike, temvec da bo vsem, ki jih zanima dinamicna zgodovina Prekmurja v casu, ki je odlocal o tem, ali bodo Slovenci v tem delu Slovenije dokoncno odkriti in prepoznani in ali bo ta del sploh prikljucen ostalim slovenskim pokrajinam, z izdajo knjige obeležujemo sedmo obletnico njenega nastanka in prvo obletnico avtory·eve smrti. Z njo je Zgodovino iz spomina žal doletela usoda knjige iz spomina. Pri pripravi knjige je z njej lastno skrbnostjo in vztrajnostjo sodelovala Helena Ložar Podlogar, ki ji za njeno delo izrekam polno zahvalo. EMLEKEK KONYVE Het evvel azutan, hog;y Vilko Novak befejezte "VADOLOM! Tamadas a prekmurjei szlovenseg ellen« cimii cikket, es alig ot evvel azutan, hog;y megirta bevezewjet a kotethez, amelyben megjelennek a temaval kapcsolatos ircisok, utjara bocsatjuk ezt a konyvet, mely mar ket.irat formajab(m torteneti dokumentumnak szamitott. A szerdi halalaval, mely nehciny h6nappal az el!Jkesziiletek, Jorditasok es szerkesztes el!Jtt kovetkezett be, val6ban azza is lett. A dokumentum erteket noveli Novak ircisainak mag;yar, kritikusai reagalcisanak szloven Jorditcisa. A konyv kiadasaval megemtekeziink az fras megjelenesenek hetedik, es a szerdi halcilcinak els6 evfordul6jar6l. Meggy6zifdesiink, hogy e konyv nemcsak a polirnia jobb megerteset szolgalja, kanem altala megismerhew lesz a Murantul dinamikus tortenete abban a korban, amely eldontotte, hogy a szloveneket az orszagnak ebben a reszeben vegiil Jelfedezik es megismerik-e, illetve a tobbi szloven tajegyseghez kapcsol6dhat. Ezzel a Torteneti emtekeket utoterte az emtekek konyvenek sorsa. A katet el!Jkeszitesenel a reci jellemzif gondossaggal es szorgalommal Helena Ložar Podlogar miikodott kozre. Munkajat hcilasan koszonom. Oto Luthar RAZIS KOV ALEC PREKMURJA IN PORABJA VILKO NOVAK (1909-2003) >>Ce receš Prekmurje in njega del Porabje, ki je na Madžarskem, si hkrati rekel Vilko Novak« -je v svojem poslovilnem nagovoru na pogrebu 13. oktobra 2003 ugotovil rojak, škof dr. Jožef Smej. V svojih delih si je prizadeval, da bi približal svojo slabo poznano Prekmurje (in tudi Porabje) ostali Sloveniji. Delo, ki gaje v zvezi s tem opravljal ni bilo samo etnološkega in jezikovnega, ampak tudi narodnoobramb­nega znacaja. Etnolog, filolog in prevajalec dr. Vilko Novak se je rodil 28. apri­la 1909 v Beltincih v Prekmurju. Ko je koncal ljudsko šolo v Bogojini in realno gimnazijo v Murski Soboti in Ljubljani, se je vpisal na slavi­stiko in diplomiral leta 1933. Kot srednješolski profesor je služboval v Mariboru, Murski Soboti, Kranju in Ljubljani do leta 1948. Leta 1944 je v Budimpešti doktoriral iz literature (Štefan Kuzmic, prekmurski prevajalec biblije). Ko je bill. 1940 ustanovljen oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,je zacel študirati etnologi­ jo in diplomiral l. 1946. Leta 1948 je doktoriral (Ljudska prehrana v Prekmurju) in nastopil mesto asistenta na oddelku za etnologijo. Leta 1955 je bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa prevzel vodstvo oddelka. Tudi po upokojitvi je predaval rednim študentom (1975-1978) in slu­šateljem tretje stopnje (do 1985). Objavljati je zacel od leta 1924 naprej. Iz bibliografije njegovih del (v zborniku Kolesar s filozofske, 2000, 21-73) bi zdaj opozorili le na tista, ki so povezana s Prekmurjem in Porabjem. Kot slavist je ure­dil zbornik Slovenska krajina ( 1935), priredil dva Izbora prekmurskega slovstva (1936, 1976) ter napisal vrsto razprav o delu in jeziku prek­murskih pisateljev. Za SAZU je sestavil Slovar stare knjižne prekmuršcine, ki pa caka na objavo. Pri zbiranju gradiva smo v 70. letih 20. stoletja sodelovali tudi porabski študentje v Ljubljani Marija Kozar, Francek Mukic in lbolya Doncec. Kot etnologje Vilko Novak napisal knjigo Ljudska prehrana v Prek­murju ( 194 7), razprave o loncarstvu, stavbarstvu, vinogradništvu, šegah in znacilnostih ljudske kulture v Prekmurju in Porabju. Med vec tujimi jeziki je zelo dobro govoril tudi madžarskega. Od vec kot dvesto njegovih publikacij je bilo vec objavljenih v madžaršcini. V teh je odkrival vzajemne vplive, skupne poteze slovenske in madžarske ljudske kulture. V slovenskih revijah je porocal o AMUMNTUL ESA SZLOvEN RABAVIDEKKUTATOJA VILKO NOVAK (1909-2003) >>Ha azt mondjuk Murantul es annak Magyarorszagra atnytil6 resze, a szloven Rabavidek, Vilko Novak neve jut eszunkbe« -mondta bucsubeszedeben 2003. oktober 13-an dr. Jožef Smej piispokur. irasaiban a kevesbe ismert Murantult (es a szloven Rabavideket) szerette volna kozelebbr61 megismertetni a Szlovenia mas videkein lak6kkal. Ezzel kapcsolatos munkassaga nemcsak neprajzi es nyelveszeti, han ema nemzeti identitast er6sft6 jellegu is volt. Dr. Vilko Novak neprajzkutat6, filol6gus es mUfordft6 1909. december 28-an szuletett a murantuli Beltinciben. A bogojinai elemi iskala befejezese utan Muraszombatban es Ljubljanaban jart · gimnaziumba. Ljubljanaban a szlav tanszeken szerezte diplomajat 1933-ban. Mariborban, Muraszombatban, Krar-Uban es Ljubljanaban volt kozepiskolai tanar 1948-ig. Kozben, 1944-ben, Budapesten doktoralt irodalomtortenetb61 (Kuzmics Istvan bibliafordft6). Amikor 1944-ben megalapftottak a ljubljanai bolcseszkaron a neprajzi tanszeket, beiratkozott es 1946-ban diplomat szerzett. Neprajzb611948­ban doktoralt (A muravidek nepi taplalkozasa.), majd a tanszek tanarsegedje lett. 1955-ben docensse, 1957-ben a tanszek vezet6jeve neveztek ki. El6adasait nyugdfjba vonulasa utan is megtartotta ( 1975­1978), s a posztgradualis kepzesben 1985-ig reszt vett. Publikalni 1924-ban kezdett. Munkainak bibliografiajab61 (Id. Kolesar s filozofske, 2000, 21-73) most csak azokat emelnenk ki, melyek a Murantulr61 es a szloven Rabavidekr61 sz6lnak. Szlavistakent szer­kesztette a Slovenska krajina (1935) cfmu kotetet, a murantuli irodalom valogatasat ket kiadasban (Izbor prekmurskega slovstva 1936, 1976)' illetve szamos tanulmanyt frt a murantuli fr6k munkair61 es azok nyelvezeter61. A Szloven Tudomanyos es Muveszeti Akademia (SAZU) felkeresere osszeallftotta a torteneti murantuli irodalmi nyelv sz6tarat (Slovar stare knjižne prekmuršcine), am ely meg megjelenesre var. Az adat­gyujtesnel az 1970-es evekben kozremukodtek a Ljubljanaban tanul6 rabavideki szloven egyetemistak is (Kozar Maria, Mukics Ferenc es Doncsecz lbolya). Neprajzkutat6kent Vilko Novak frt egy konyvet a taplalkozasr61 (Ljudska prehrana v Prekmurju, 194 7), ili etve tanulmanyokat ko zolt a fazekassagr61, epftkezesr61, sz616muvelesr61, szokasokr61 es a nepi kulturajellegzetessegeir61 a Murantulon esa szloven Rabavideken. madžarskih etnoloških raziskovanj ih, v madžarskih pa o rezultatih slo­venske etnologije (npr. Osnovna dela v etnološki literaturi južnoslovanskih narodov. Index Ethnographicus 1/2. 1956. 143-142; Planšarstvo v Slo­veniji. Muveltseg es hagyomany 1-11. 1980. 97-110). Ob etnoloških spisih je objavil pomembne razprave tudi s podroc­ja literarne zgodovine, zgodovine in filologije. Pisal je pesmi, novele, izdali so mu tudi prevode madžarskih literarnih del (Illis Endre, Illyes Gyula, Pust Milan). Najbolj kvaliteten je prevod Madachove drame (Tragedija cloveka), ki sta jo prevedla skupaj s Tinetom Debeljakom. Po mnenju madžarskega literarne ga zgodovinarja Istvana Szelija je ta pre­vod izmed vseh najboljši. Po trianonski mirovni pogodbi se je povecalo zanimanje Sloven­cev in Madžarov (predvsem politikov) za pokrajino med Muro in Rabo, za »prekmurske<< in >>rabske<< Slovence. Avtorji iz Slovenije išcejo v svojih spisih praslovanske in slovenske elemente v ljudski kulturi te pokrajine. Nekateri Madžari pa poskušajo dokazati neslovenski (npr. keltski) izvor prebivalstva in njihovega jezika. Vilko Novak je od 30. let 20. stoletja naprej najvec pisal o jeziku in izvoru prebivalcev med Muro in Rabo. Že l. 1931 je ugotovil: >>Pre­bivalci teh krajev imenujejo sami sebe. kakor obicajno povsod v Slo­venski krajini. s praobliko narodnega imena: Sloven, Slovenje, ena­ko kakor še Beneški Slovenci.<< V številnih spisih je obravnaval tudi t. im. >>vendsko teorijo<<, kate­re glavni zagovornik je bil Aleksander Miko la, fizik in matematik prek­murskega rodu. Mikola in madžarski slavist (slovaškega rodu) janos Melich sta v francošcini, nemšcini in madžaršcini napisanih brošurah dokazovala, da v pokrajini med Muro in Rabo živi poseben narod >>Ven­di<<, ki so ostanki Keltov. (Mikolaje od novembra 1920 do novembra 1922 izdajal v Budimpešti mesecnik za >>Vende<< z naslovom >>Domovi­na<<, toda s podnaslovom >>mesecne novine za slovenski narod<<.) Pokrajina med Muro in Rabo je bila v casu druge svetovne vojne prikljucena k Madžarski in s tem >>vendska teorija<< oživljena. Ponov­no so izdali brošuro Aleksandra Mikole o >>Vendskem vprašanju.<< Ko je Vilko Novak leta 1942 v budimpeštanskem katoliškem casopisu Elet objavil kratek clanek o slovenskem znacaju Prekmurja so ga najprej obsodili na taborišce, potem paje bil >>le premešcen<< v Sen to v Voj­vodini, kjer je bil pod stalnim policijskim nadzorom. V knjigi Izbor prekmurskega slovstva (1976) je Novak zapisal, daje evangelicanski duhovnikjanoš Kardaš (1801.1875) videl zagotovilo za obstoj evangelicanske manjšine znotraj katoliške slovenske manjši­ne v tem, daje podpiral madžarizacijske težnje v casu dualizma (1867). Tedaj je zacela prevladovati teorija, da živijo med Rabo in Muro »V end­ Tobb idegen nyelv mellett a magyart is kival6ari beszelteo Csaknem ketszaz publikaci6ja koziil tobb magyar nyelvenjelent mego Ezekben a szloven esoa magyar nepi kultura kolcsonhat:isait, osszefiiggeseit t:irta fe l. Szloven foly6iratokban szamot adott a magyar neprajzi kutat:isokr61, magyar foly6iratokban pedig a szloven nep raj z eredmenyeir61 (pl. Alap­vew mii vekea delsztav nepek neprajzi szakirodalmabano Index Ethnographicus 1/2, 1956, 143-142; Hegyi pasztorkodas Szloveniabano Muveltseg es hagyomany l-Ilo 1980, 97-llO)o Neprajzi tanulmanyai mellettjelent6s irodalomtorteneti, torteneti es filol6giai kutatasokat is vegzetto irt verseket, novellakat, s nehany jelent6s miifordftasa is megjelent (llles Endrewl, Illyes Gyulat6l, Pust Milant6[) o Legsikeresebb fordftasa Madach muve, Az ember tragediaja (Tine Debeijakkal kozosen) ami Szeli Istvan irodalomtortenesz szerint az osszes Madach-fordftas koziil a legjobbo A trianoni bekeszerz6des utan megn6tt a szlovenek esa magyarok ( els6sorban politikusok) erdekl6dese a Mura esa Raba kozott elteriil6 vide k, a >>murantuli<< esa »rabai<< szlovenek iran to A szloveniai szerz6k fr:isaikban az 6sszlav es szloven elemeket keresik a videk lak6inak nepi kulturajabano Egyes magyar kutat6k pedig szeretnek bebizonyftani, hogy nem szloven nemzetiseguek, anyanyelvuek (han em pl. keltak) o A Mura esa Raba kozott elok nyelver61 es szarmazasar61 az 1930­as evekt61 legtobbet Vilko Novak frt. Mar 1931-ben megallapftotta: "Az itteni telepiilesek-az eg es z vide k lak6i -a nepnev 6si kifejezesevel 'Sloven, Slovenje' nevezik meg onmagukat, akarcsak az olaszorszagi Venezia tartomanyban lako szloveneko<< Szamos frasaban foglalkozott az uo no >>vend kerdessel«, melynek f6 kepvisel6je Miko la Sandor mu ran tuli szarmazasu fizik us es matematikus volt. Miko la esa szlovak szarmazasu Melichjanos fran cia, nemet es magyar brossurakban pr6baltak bebizonyftani, hogy a Mura es a Raba kozott egy kiilonleges nep el, a »vendek<<, akik a keltak leszarmazottaio (Mikola 1920 novembere es 1922 novembere kozott egy >>Domovina (Haza)<< cfmu havilapotjelentetett meg Budapesten a »vendeknek<<, melynek alcfmeben viszont azt frta, hogy ez »havi lap a szloven nep szamara«o) A masodik vilaghaboru idejen a Mura esoa Raba kozotti videket Magyarorszaghoz csatoltak, s ekkor ujb61 el6keriilt az uo no »vend kerdes<>stari slovenski<< jezik ni isti jeziku kranjskih Slovencev. Evangelicanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepricani, da svojo evange­licansko vero lahko obdržijo le, ce na željo Madžarov postanejo »Ven­di, Vendski Slovenci« ali se asimilirajo. Po demokraticnih spremembah l. 1989 se na Madžarskem v jav­nosti ved1;1o bolj pogosto uporablja spet izraz »V end«. Ne samo v pu­ blicistiki, ampak tudi v »znanstvenih« razpravah, knjigah. Zaradi tega je leta 1991 Vilko Novak napisal nekaj prispevkov v prve številke mo­noštrskega casopisa Porabje. Razpravljal je o etnicnem imenu po­rabskih Slovencev; razclenil je razlicne izraze za poimenovanje po­rabskih Slovencev, kakor so se pojavljali v razlicnih zgodovinskih ob­dobjih. Še istega leta je opisal svoja srecanja s slovenskim Porabjem. Pisanje nas seznani s takratnimi težkimi narodnostnimi razmerami, ki so bistveno vplivale na nacin življenja in identiteto porabskih Slo­vencev. Leta 1992 je Vilko Novak za dolgoletno vzdrževanje slovensko­madžarskih stikov prejel madžarsko spominsko plaketo Pro cultura Hungarica. Madžarsko etnološko društvo mu je ob 90. rojstnem dne­vu podelilo spominsko plaketo Pro ethnographia minoritatum. S tem je želelo izraziti priznanje za vec desetletno sodelovanje profesorja No­vaka z madžarsko etnologijo, njegovo uspešno raziskovanje stikov slo­venske in madžarske ljudske kulture. Odlikovanje so v imenu Madžar­skega etnološkega društva profesorju Novaku 7.julija 1999 na jezers­kem v Sloveniji predali njegovi študentje Katarina Munda-Hirnok,Jože Hirnok in Marija Kozar-Mukic. Vilko Novakje bil profesor in mentor treh generacij prekmur­sko-porabskih Slovencev. Na predavanjih vedno strog profesor je bil ob srecanjih s Prekmurci in Porabci nežen, ganjen in duhovit. Pogo­varjal se je z njimi v narecju in madžaršcini. Novakovi med prvimi zapisani stavki o porabskih Slovencih (1931) veljajo še danes: »Zadovoljen bom, ce izve nekaj Slovencev za ta poza­bljeni kot naše zemlje, zakaj premnogokrat sem se imel priliko pre­pricati, da naši ljudje za rabske Slovence sploh ne vedo ... Še je cas, da nas le ne prehiti!« Marija Kozar 1976) cfmu konyveben Vilko Novak leirta, hogy Kardosojanos (1801­1875) evangelikus lelkesz az evangelikus kisebbseg fennmaradasanak lehet6seget a katolikus szloven kisebbsegen belu! abban latta, hogy tamogatnia kell a dualizmus koranak magyarosftasi torekveseit. Ekkor kezdett elterjedni az a nezet, hogy a Raba es a Mura kozott >>Vend­szlovenek« elnek, akiknek »Osi szloven« nyelve nem azonos a krajnai szlovenek nyelvevel. A Kardosjanost kovet6 evangelikus lelkeszek es hfveik a 19. szazad ve gen meg vol tak gy6z6dve arr61, hogy evangelikus vallasukat csak akkor gyakorolha.ak tovabb, ha a magyarok kfvansagara »vendek, vend-szlovenek<< lesznek vagy asszimilal6dnak. Az 1989. evi rendszervaltas ota Magyarorszagon ismet tobbszor hasznaljak nyflvanosan is a »vend« kifejezest. Nemcsak a sajt6ban, hanem »tudomanyos« tanulmanyokban, konyvekben is. Ezert Vilko Novak 1991-ben frt nehany cikket a szentgotthardi »Porabje« cfmu szloven ujsagba a rabavideki szlovenek kulonboz6 elnevezeser61 a torten el em folyaman. Visszaemlekezett a vide ken tett latogatasaira is, az akkori id6k nehez korulmenyeire, melyek nagy hatassal voltak a rabavideki szlovenek eletere es identitastudatara. Vilko Novak 1992-ben Pro cultura Hungarica elismerest kapott a szloven-magyar kapcsolatok sok eves apolasaert. A Magyar Neprajzi Tarsasag dr. Vilko Novaknako-90. szuletes napja alkalmab61 -a Pro ethnographia minoritatum emlekermet adomanyozta. A kituntetessel a magyar neprajztudomannyal val o tobb evtizedes kapcsolatat, a sz! oven es a magyar nepi kultura osszefuggeseit vizsgal6 eredmenyes tevekenyseget ismerte el. A kituntetest a Magyar Neprajzi Tarsasag neveben tanftvanyai, Hirnok Munda Katalin, Hirnok J6zsef es Mukicsne Kozar Maria adtak at 1999.julius 7-en a szlov.niaijezersko udul6helyen. Vilko Novak a murantuli es rabavideki szlovenek harom generaci6janak professzora es mentora volt. Az el6adasokon mindig szigoru professzor a murantuli es rabavideki szlovenekkel val6 talalkozaskor mindig elerzekenyult es szellemes volt. Nyehjarasban es magyarul beszelgetett vel uk. A rabavideki szlovenekkel kapcsolatban !ef rt els6 mondatai kozul ( 1931) az egyik ma is aktualis: "Meg les ze k elegedve, ha nehany sz! oven megismeri a szlovensegnek ezt az eldugott sarkat, mivel sokszor tapasztaltam mar, hogy a rabavideki szlovenekr61 meg nem is hallottak ... Van meg id6nk, csak el ne fogyjon!« Kozar Maria MIERT JELENT MEG EZ A KONYV Dr. Oto Luthar tortenesz es egyben a ZRC SAZU igazgat6ja jogos kivan­sagara a konyvben a muraszombati Vestnik 1997. evi nyolc szamaban (31­ 38. szam) megjelent cikkeim utannyomasa talalhat6, amelyekben Zsiga Tibor Muravidektiil Trianonig cimu konyvenek-a lendvai magyar muve16desi intezet adta ki 1996-ban-a tudomanyos merceknek nem megfele16 irasara mutatok ra. A konyv bemutatasava11997 aprilisaban Szombathelyen a szerz6 sajat tudomanyos eretlenseget, es ezzel a latsz6lag »tudomanyos es objektiv« irasanak ervenytelenseget bizonyitotta. Err61 tobbet a Vddolom! cimu cikkemben, melyet itt utannyomok, mert akkor a sz! oven uj sago k zorne nem akarta megjelentetni. Cikkem erthet6en eles es indulatos hangnemu volt, ugy ahogy egy olyan magyar cikk lenne, amely egy hason16, a muravideki magyarokr61 irt sz! oven konyvet itelne el. A lendvai magyar uj sag ki pr6balta gunyolni az erelyes koveteleseket es a konyv biralatat a szloven kozve­Iemenyben. Meg nem nevezett szloven »politikusok« nyilatkozataira hivatkozik, miszerint a dol og nem erdemel ilyen figyelmet, kivalt pedig nem biralatot. Ismetelten felhivom a Nepujsagot, nevezze meg ezeket a politi­kusokat, vagy miket is, hogy a szloven tortenelemismeretlikkel es »igazsagossagukkal«, mely egy idegen firkasznak megenged mindent, nekiink pedig nem engedi elitelni a szloven nemzet szegyeniteset, es engedelyezi barki tudomanytalan irasat, a tortenelembe keriiljenek. Barhogy is orditson dr. Goncz, hogy senki sem szegyeniti a szloveneket! A konyvben megjelentetesre keriil egy-egy ci kk Ivan Jericriil es Miška ( = Mihael) Kiiharr6l is, akiket a magyar firkasz betoresek sorozataval vadol, valamint egy ci kk dr. Matija Slavicr6l is, amelyben 6t Miko la Sandor szegyeniti meg -annak peldajakent, hogy mikent irtak embereinkr61 a »Vogrinok« (magyarok) es hogyan haborognak az igazsagot bemutatni pr6ba16 irasaink felett. Jeric hozzatartoz6i es Kuhar erintett ut6dai a lendvai kiad6t61 koveteltek a hazug allitasok megcafolasat a Nepujsagban, de ez az igeretek ellenere nem tortent meg. Nem feliink az igazsagt61, mert ami oldalunkon all. Gyuloljiik viszont az olyan hazugsagokat, amilyeneket ez a konyv tartalmaz es terjeszt. Legyen segedeszkoz azon ut6dainknak, akik talan harcolnak majd nemzetiik igazsagaert, az igazsagtalansagok eli en, melyekkel teli van ez a konyv. Legyen ez intelem a magyaroknak is, hogy tortenelmet nem igy kell irni. Egesz Eur6paban koztudott, hogy a szloveniai magyar ZAKAJ IN CEMU TA KNJIGA Ta knjiga vsebuje, na upraviceno željo dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU in prodornega sodobnega zgodovinarja, ponatis mojih clankov v soboškem VE?stniku v osmih številkah 1997 (št. 31-38), v katerih sem pokazal neznanstveno pisanje Tiborja Zsige v knjigi Muravidektol Trianonig (Od Pomurja do Trianona), ki jo je leta 1996 izdal lendavski madžarski kulturni zavod. Ko jo je pisatelj v aprilu 1997 v Sombotelu predstavil, je pokazal svojo znanstveno nedozorelost in s tem neveljavnost svojega navidez »znanstvenega in objektivnega« pisanja. O tem vec v mojem clanku Obtožujem!, ki ga tu ponatiskujem, ker ga niti vsi slovenski casniki tedaj niso hoteli objaviti. Moj clanek je bil razumljivo oster in razburjen, kakor bi bil madžarski clanek, ki bi obsojal podobno slovensko knjigo o prekmurskih Madžarih. Lendavski madžarski casnik je skušal smešiti ostre zahteve in obsodbo te knjige, ki naj bi jih doživela v slovenski javnosti. Sklicuje se na izjave neimenovanih slovenskih »politikov«, ceš da stvar ni vredna takega hrupa in sploh ne obsodbe. Pozivam Nepu}sag ponovno, naj navede imena takih politikov, ali kaj že so, da bodo ostala v zgodovini s svojim poznavanjem slovenske zgodovine in s svojo »pravicnostjo«, ki dovoljuje tujemu pisunu vse, nam pa ne dovoli obsojati sramotenja slovenskega naroda in neznanstveno pisanje kateregakoli Madžara, pa naj dr. Goncz še tako krici, da nihce ne sramoti Slovencev! Objavljamo v tej knjigi tudi clanka o Ivanu Jericu in Miški Kuharju, ki ju madžarski pisun dolži, da sta v lam ljala. Objavljamo clanek o dr. Matiji Slavicu, kakor ga je zasramoval Sandor Mikola. Za zgled, kako so pisali o naših možeh V ogri in kako se oni razburjajo nad našim pisanjem, ki skuša prikazati resnico. Jericevi sorodniki in Ki.iharjevi prizadeti potomci so zahtevali od lendavske založbe preklic teh lažnivih trditev z objavo v vestniku Nepujsag. To se kljub obljubi ni zgodilo. Mi se resnice ne bojimo, ker je na naši strani. Sovražimo pa take laži, kot jih vsebuje in širi ta knjiga. Naj bo pripomocek tistim zanamcem, ki se bodo mogoce tudi borili za resnico v svojem narodu -zoper neresnice, ki jih je polno v tej knjigi. Naj bo tudi svarilo Madžarom, da se zgodovina tako ne piše. Po vsej Evropi je znano, da ima madžarska manjšina v Sloveniji vse pravice in kljub temu si drzne neki nevednež pod pokroviteljstvom »kulturnega« zavoda v Lendavi in ministrstva v Budimpešti širiti take zgodovinske laži. Našim politikom na sramoto, ki si ne upajo oglasiti! 28. oktobra 1999 Vilko Novak kisebbsegnek hiztositva vannakjogai, s ennek ellenere egy tudatlan szemely batorkodik arra, hogy a Iendvai »muvel6desi« intezet es a budapesti miniszterium vednoksege alatt ilyen tortenelmi hazugsagokat terjesszen. Politikusaink szegyenere, akik nem mernek sz6lni! 1999. oktober 28-an Vilko Novak RECENZIJE IN POROCILA/ RECENZIOK ES ISMERTETESEK KNJIGA O SLOVENSKO-MADŽARSKI MEJI OD POMURJA DO TRIANONA* Marija Kozar V zacetku aprilaje v Sombotelu Laszlo Goncz predstavil najnovejšo publikacijo Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi (Muravidekt61 Trianonig). Knjiga sombotelskega avtorja Tiborja Zsige obravnava dogodke in dokumente v zvezi z nastankom slovensko­madžarske državne meje. Dr. Zsiga je strnil izsledke madžarskih in slovenskih raziskovalcev (predvsem na podlagi knjig: K6vago Laszlo, A magyarorsuigi delszltivok 1918-1919-ben. Bp., 1964., Vanek Šiftar, Prekmurje (1918-1920), CZN 1/1989, Mikola Sandor: A vendseg multja es jelene. b. 1.) ter jih dopolnil z nekaterimi rokopisnimi (predvsem: Strausz Antal-Strausz Florian, Als6lendva tortenete. Sombotelski škof. ski arhiv, Matija Slavic, Slovenska krajina. ln: Klekl iratok. Arhiv Železne županije) in arhivskimi podatki (Arhiv Železne županije, Državni arhiv v Budimpešti, Vojaški arhiv v Budimpešti). Že sam n.slov je anahronisticen, sajje.poimenovanje >>Pomurje­Muravidek<< nastalo po Trianonu (1920). Od takrat obsega ta regija razen Prekmurja še vzhodni del Slovenskih goric in Mursko polje - torej pokrajine na obeh straneh Mure. Avtor pa govori v svoji knjigi o pokrajini med Muro in Rabo, ki so jo Madžari pred trianonsko mirovno pogodbo imenovali Vendvidek, Totsag. Po l. 1920 pa je dobila slovensko ime Prekmurje. Avtor bi že na zacetku knjige moral razcistiti pojme, kijih velikokrat-žal nedoslednao-uporablja: Medžimurje­Murakoz, Prekmurje-Munintul, Pomurje-Muravidek, Slovenska krajina-Vendvidek. Prav tako nedosledna uporablja poimenovanje prebivalcev pokrajine: vend, szloven, vend (szloven), szloven (vend). Za >>Vendsko ljudstvO<< (vend nepek) imenuje celo vse Slovence, ki so živeli v avstrijskem delu Avstroogrske monarhije na Štajerskem, Kranjskem, v Gorici, Istri in županijah Vas ter Zala. Z vsem tem samo zmede bralce na Madžarskem in v Porabju. To pa pospešuje asimilacij o Slovencev na Madžarskem. Avtor je izbiral med dokumenti, ki osvetljujejo dogodke z vidika interesov države Madžarske. Predstavlja tudi osebe, ki so imele pri dolocanju slovensko-madžarske meje pomembno vlogo. S strani * Kot uvod objavljamo kritiko Marije Kozar, ki je kot prva opozorila slovensko javnost na sporno knjigo in tako sprožila vecmesecev trajajoco polemiko. Dodajamo dve porocili o knjigi izpod peresa madžarskih piscev. (Op. ur.) KONYV A SZLOvEN-MAGYAR HATARR6L MURAVIDEKTOL TRIANONIG Marija Kozar Aprilis elejen, Szombathelyen Goncz Uiszlo bemutatta a lendvai Magyar Nemzetisegi Mi.ivel6desi Intezet legujabb kiadvanyat (Muravidekt6l Trianonig). A szombathelyi szerz6 Zsiga Tibor konyve a szloven-magyar allamhatar letrejottevel kapcsolatos esemenyeket es dokumentumokat dolgozza fel. Dr. Zsiga osszedolgozta a magyar es szloven kutatasok eredmenyeit (els6sorban K6vago Laszlo, A magyarorszagi delszlavok 1918-1919-ben. Bp. 1964. Vanek Šiftar, Prekmurje (1918-1920), CZN l/1989, Mikola Sandor: A vendsegemultja es jelene. b. l.) es kiegeszftette azokat nehany kezirattal ( els6sorban: Stra us z An tal -Strausz Florian, Als6lendva tortenete. Szombathelyi Erseki Leveltar, Matija Slavic, Slovenska krajina. In: Klekl iratok Vas megyei Leveltar) valamint leveltari adatokkal (Vas megyei Leveltar, Orszagos Leveltar Budapest, Hadtorteneti Leveltar Budapest)o. Mar maga a cim is anakronisztikus, hiszen a >>Pomurje -Muravidek<< elnevezes Trianon (1920) utan keletkezett. Azota ez a re gi o Pre km urjen kfviil meg Slovenske gorice keleti reszet esoa Mursko polj et foglalja magaban, te hata Mura folyo mindket oldalan elterul6 teruletet. A szerz6 pe dig konyveben aM ura es a Raba kozotti teruletr6l beszel, amelyet a magyarok a trianoni bekeszerz6des el6tt Vend­videknek, Totsagnak neveztek. 1920 utan pedig szloven elnevezest kapott Prekmurje. A szerz6nek mara konyv legelejen tisztaznia kellett volna a fogalmakat, amelyeket -sajnos kovetkezetlenul -hasznal. Medžimmje-Murakoz, Prekmmje-MunintUl, Pommje-Muravidek, Slovenska krajinae-Vendvidek. Ugyanugy kovetkezetlenul hasznalja a terulet lakosainak elnevezeset is: egyszer >>vend<<, majd >>szloven<<, vagy >>Vend (szloven) <<, >>szloven (vend) <<. S6t >>Vend nepek<<-nek nevezi az osszes szlovent, akik az Osztrak-Magyar Monarchia osztrak teru leten eltek, Stajer, Krajna, Gorica, Isztra es Vas es Zala megyekben. Mindezzel csak osszezavarja az olvasokat Magyarorszagon es Raba­videken. igy a magyarorszagi szlovenok asszimilaciojat gyorsfga fel. A szerz6 ugy valogatott a dokumentumok kozott, hogy az esemenyeket a magyar allam erdeke szempongabol vilagfga meg. * A bevezet6ben k6z61jiik Kozar Maria kritikajat, aki els6kent hivta fei a szloven kozvelemeny figyelmet a konyv tevedeseire, es ezzel t6bb 116napig tart6 polemiat inditott el. Ket magyarorszagi recenzens ismerteteset is k6zze tesziik. Slovenije: Matija Slavicin]ože Klekl, s strani Madžarske pa Bela Obal in Sandor Mikola (vsi doma iz Pomurja). Namen knjige naj bi bil objektivno ocenjevanje dogodkov. Namesto objektivnosti pa se cuti avtorjeva negotovost. Enkrat trdi, da Slovenci med Muro in Rabo niso imeli nobenih stikov z ostalimi Slovenci, da se njihov jezik, »Ceprav ima veliko sorodnih elementov z okoliškimi Slovenci in Hrvati, bistveno razlikuje od njihovega<<. Drugic pa prizna, da so prebivalci med Muro in Rabo slovanski narod, so v sorodstvu s Slovenci onstran Mure. Pravi, da so Madžari sicer simpatizirali s Slovenci med Muro in Rabo, so jih podpirali -toda treba je priznati, da so se Madžari trudili, da bi preprecili tesnejše stike prebivalcev med Muro in Rabo z ostalimi Slovenci. Na sploh se cuti avtorjeva površnost. Problem, ki ga obravnava, je zelo zapleten in zahteva temeljitejše poznavanje, preucevanje tiskanih, ustnih in arhivskih virov. Knjiga v pred govoru nakazanega namena­objektivno razcistiti sporna vprašanja -ni dosegla. Iz nje odseva »trianonska nostalgija<<. Avtor je izbiral med dokumenti >>po svojem okusu<<, kakor je to priznal tudi na predstavitvi knjige v Sombotelu. Zaradi tega knjigo priporocamo samo strokovnjakom, ki jo bodo znali kriticno brati. V nobenem primeru pa je ne priporocamo -kot je navedeno v predgovoru-uciteljem, šolarjem in laicnim bralcem, ker bi jih ta knjiga samo zmedla. Porabje/Monošter, let. 7, št. 8 (24. 4. 1997), 2 Bemutatja azokat a szemelyeket is, akik a szloven-magyar hatar meghatarozasanal fontos szerepet jatszottak. Szloven felr61: Matija Slavic es Jožef Klekl, magyar reszr61 pedig Obril Bela es Mikola Sandor (mindannyian Prekmurjeb61 szarmaznak). A konyv celja az esemenyek objektiv ertekelese lenne. De objektivitas helyett a szerz6 bizonytalansagat lehet erezni. Egyszer azt allftja, hogy a szlovenoknak a Mura es a Raba kozott nem volt semmilyen kapcsolatuk a tob bi szlovennal, hogy nyelvuk » [ ... ] bar sok rokonsagot mutat a kornyez6 szlovenokevel, horvatokeval, megis lenyeges kerdesekben elter tole<<. Mas kor viszon t elismeri, hogy a Mura es a Raba kozott el6lakossag s zla v nemzet, es hogy rokonsagban vannak a Mura tuloldalan el6 szlovenokkal. Irja, hogy a magyarok ugyan szimpatizaltak a Mura es a Raba kozott el6 szlovenokkal, de be kell vallani, hogy igyekeztek megakadalyozni a Mura esa Raba kozott el6 lakos_:;ag szorosabb kapcsolatat a tob bi szlovennal. Altalaban, erezhet6 a szerz6 feluletessege. A problema, amellyel foglalkozik nagyon bonyolult es alaposabb ismeretek kovetel, a nyomtatott, sz6beli, es leveltari anyagok tanulmanyozasat. A konyv­az el6sz6ban kitiizott celto-hogy objektiven tisztazza a vitas kerdeseket -nem erte el. Bel6le >>trianoni nosztalgia<< tukroz6dik. A szerz6 >>saj at izlese szerint<< valogatott a dokumentumok kozott, ahogy ezt a konyv bemutat6jan, Szombathelyen be is vallotta. Ezert a konyvet, csak szakembereknek ajanljuk, akik azt kritikusan tudjak olvasni. Semmikeppen sem javasoljuk -ahogy ez az el6sz6ban szerepel ­pedag6gusoknak, diakoknak es laikus olvas6knak, me rt 6ket ez a konyv csak megzavarna.<< Porabje, 7. ef. 8. szam, (1997. aprilis 24.), 2. SENCA TRIANONA Gyula Petho Z dolocenimi obdobji preteklosti naše domovine in županije smo se, deloma zaradi zgodovinskih sprememb, deloma iz politicno­diplomatskih vzrokov, ali mogoce samo zaradi previdnosti, v zadnjih desetletjih komaj kaj ukvarjali. Takšne teme so bile mirovna pogodba po prvi svetovni vojni, ki je bila polna ozemeljskih vprašanj, sestava prebivalstva, ki je živela na odcepljen em ozemlju, raziskava usode tega prebivalstva in njegovih prizadevanj. Delo Dr. Tiborja Zsige-Muravidektol Trianonig-govori o obdobju med letoma 1918 in 1922. Te teme še ni nihce obdelal. V nekaterih razpravah ali knjižnih pogla.ih najdemo za to obdobje o Prekmurju, Medmurjuo-o južnih predelih Županije Vas in Zala-zelo pomembne podatke, nimamo pa celovitega, nepristranskega povzetka. Vecina prebivalstva soboškega okrožja zgodovinske Županije Vas govori vendskio-z današnjo definicijo, slovenski-jezik. Podoben je položaj v južnih predelih Županije Zala, kjer pa poleg Slovencev živijo tudi Hrvati. Knjiga na kratko predstavi zapletena in negotova razmerja po koncu prve svetovne vojne. Vojaški porazi in mednarodne politicno­oblastvene okolišcine so napovedali razpad oziroma razbitje zgodovinske Madžarske. 28. oktobra 1918 se je Hrvaška izrekla za odcepitev od Madžarske. Nato je nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je že dalo slutiti, poleg ocitnih zahtev, tudi namen pridobiti druga obmocja, kjer so živeli tudi Slovani. Po sporazumu o . premirju pri Padovi je novembra 1918 sledil podpis t. i. "beograjskega vojaškega sporazuma", ki seje nanašal tudi na Madžarsko. Sporazum je dolocil razmejitveno crto na jugu. V naši županiji in Županiji Zala se je ujemala s predvojne madžarsko-hrvaško državno mejo. Nova južnoslovanska država si je prizadevala, da zavzame Muravidek (Prekmurje) in obmocje med Dravo in Muro, tj. Murakoz (Medimurje), ki sta bila del Madžarske. Hrvaški in srbski oboroženi vojaki, ki so se vracali s front, so sestavljali svobodne cete, ki so vpadale v južne predele Županije Zala, kjer so vojaki ropali in ustrahovali prebivalstvo ter se, v imenu ljudskega sodišca, obnašali samovoljno. Madžarske oborožene sile so te enote, rekli so jim "zeleni kadri", pregnale in ostro nastopale proti osebam, ki so motile red. Usmrtitve TRIANON ARNYA Gyula Petho Hazank es megyenk multjanak voltak olyan idoszakai, amelyekkel -reszben a tartenelem valtozasai, reszben politikai-diplomaciai okok miatt vagy talan csak 6vatossagb61 -az elmult evtizedekben alig-alig mertunk foglalkozni. Ilyen volt az l. vilaghaborut lezar6, teruleti kerdesekkel terhes bekekates, az elcsatolt reszeken elo nepesseg asszetetele, sorsa, szandekainak, elkepzeleseinek vizsgalata. Dr. Zsiga Tibor munkajao-MuravidektiJl Trianonig-az 1918 es 1922 kazati idoszakot targyalja. Olyan temat, amelyet eddig meg senki sem dolgozott fel. Resztanulmanyokban, egy-ket katet nehany fejezeteben ebbol az idoszakb61 is talalhatunk a Muravidekrol, Murakazrol -Vas es Zala megyek deli teruleteirol -igen fontos adalekokat, de teljessegre tarekvo, indulatokt61 es eloiteletektol mentes asszegzest, nem. A tartenelmi Vas megye volt muraszombati jarasa lakossaganak nagyobb resze a vendo-mai meghatarozassal szloven -nyelvet beszeli. Hasonl6 a helyzet a szomszedos Zala megye deli jarasaiban, de otta szlovenek mellett horvatok is elnek. A katet raviden bemutatja az l. vilaghaboru vegenek bonyolult es bizonytalan viszonyait. A katonai asszeomlas, a nemzetkazi politikai­hatalmi helyzet elo re vetitette a tartenelmi Magyarorszag megszuneset, szetdarabolasat. 1918. oktober 28-an Horvatorszag kikialtotta 'a Magyarorszagt61 val6 elszakadast, s majd letrejatt a szerbek, horvatok, szlovenek allama. Ez a teny sejtetni engedte: az egyebkent nyilvanval6 igenyek mellett a szlavok altal is lakott mas teruletek megszerzesenek szandekat. A Padova melletti fegyverszuneti egyezmenyt kavette 1918 novembereben az lin. »belgradi katonai egyezmeny<< Magyarorszagra vonatkoz6 alairasa. Ez az egyezmeny jelalte ki a deli hatarszakaszra ervenyes demarkaci6s vonalat is. Megyenkre -es Zala megyere -vonatkoztatva ez azonos volt aha boru el otti magyar-horvat allamhatarral. Az uj delszlav allam arra tarekedett, hogy a Muravideket (Prek­murje) es a Drava-Mura kazatti teruletet, a Murakazt (Medimerje), am ely Magyarorszag resze volt, fennhat6saga ala vonja. A hadszinterek­rol hazatero, ill. k6borl6 horvat es szerb fegyveresekbol szabadcsapatok alakultak, amelyek betartek Zala megye deli jarasaiba, ahol fosztogattak, megfelemlitettek a lakossagot, s nepbiraskodas urugyen ankenyeskedtek. A magyar fegyveres erok kivertek ezeket a »zald­na podlagi postopkov naglih sodišc so, žal, znova izzvale k mašcevanju južnoslovanske enote, ki so se pripravljale, da bodo zavzele obmocje. V nadaljevanju avtor zmerno obravnava vendsko-slovensko vprašanje. V razpravi ne želi zavzeti stališca, temvec samo seznanja z dokumenti in razpravami iz zadnjih dvesto let. Druga zadeva je, da, žal, povecini uporablja samo madžarske vire. Novembra in decembra leta 1918 je bil južni del Županije Vas preplavljen z živahnimi letaki in besednimi bitkami. Brez Vendov/Slovencev, ki pravzaprav niso dali povodao-toda v njihovem imenu!-so prišli agitatorji in politiki, ki so bili kolovodje za zasedbo podrocja in za njegovo pridružitev novi državi. 28. decembra 1918 so zasedli Soboto, ki pa sojo madžarske enoteo-z dokajšnjo pomocjo lokalnega madžarskega in slovenskega prebivalstvao-3.januarja 1919 znova zasedle. Viri dogodek navajajo kot "soboško bitko". Knjiga podrobno obravnava tudi nacrte za avtonomijo, ki bi Prekmurju in Medmurju zagotavljala široke pravice, posreduje pregled razmerij v casu Republike Svetov, govori o t. i. Murski Republiki, ki jo je ustvaril Vilmos Tkalecz. Ta podrocja so v letih 1919-1920, v skladu s sporazumom o premirju, pripadala Madžarski, ceprav je južno­slovanska država to ozemlje ponovno zasedla. Prestop razmejitvene crte so pojasnili z izjavo, da so to storili na "prošnjo" tamkaj živecega prebivalstva, da bi jih zavarovali, vendar pa je bil njihov namen zgolj pridobiti ozemlje. To je cutiti tudi iz naslova poglavja "V imenu Prekmurcev, toda brez njih". Da bi pridobil cim obsežnejše ozemlje, je vladni komisar v Murski Soboti uporabil celo zelo ocitno in grobo krinko. Od obcinskih mož je zahteval podpis izjave v slovenskem jeziku, v kateri bi sami "prosili" za pridružitev svojih obcin jugoslaviji. Obcinski možjeo-vecina ni govorila slovenskoo-so najprej spontano, ko paje bilo besedilo že prevedena, pa že zavestno, odklonili podpis. Po jugoslovanski zasedbi je bilo nekaj nasilnih akcij z madžarske strani, ki pa so bile samo podlaga za ponovno mašcevanje. Nasilje, umori in aretacije so bili žal dnevni dogodki. Ob tem bi pripomnil, da o teh dogodkih avtor sporoca skoraj samo na podlagi madžarskih virov. Versko življenje odcepljenega vendsko-slovenskega prebivalstva se je oblikovalo svojevrstno. Zamenjava vendskih katekizmov s slovenskimi je izzvala veliko ogorcenje prebivalstva in val nasprotovanj je prišel celo do beograjskega parlamenta. Po trianonski mirovni pogodbi je madžarska stran veckrat prosila za dovoljenje, da izpelje plebiscitno odlocitev prebivalstva na spornem obmocju. Do tega ni prišlo. Natancna dolocitev mej je postala naloga razmejitvene komisije, kije nastala pri Svetu veleposlanikov. Posebni kader«-nek is nevezett osztagokat, s kem en yen felleptek a rendbon tok­kal szemben. A statarialis eljarasok nyoman torten o kivegzeseko-saj nos -gylilolette fajul6 revansra indftottak az ismetelt megszallasra kesziil6 delszlav alakulatokat. A tovabbiakban a szerz6 mertektart6 m6don foglalkozik a vend­szloven kerdessel. A vit:iban nem kfvant allast foglalni, esu pan ismerteti az ut6bbi ket evszazad erre vonatkoz6 frasait, tanulmanyait. Az mar mas do log, hogyo-saj noso-zommel es ak magyar Jorrasokat hasznalt. 1918 novembereben es decembereben a vasi delvidek elenk roplap-es sz6csatakt61 volt hangos. Az egyebkent nem kezdemenyez6 vasi vendek/szlovenek helyetto-de neviikben! -a Szloveniab61 erkezett politikusok, agitatorok vol tak a hangad6k a teriilet megszallasa es az uj allamhoz val6 csatolasa erdekeben. 1918. december 28-an meg is szalltak Muraszombatot, de magyar csapatok-nem kis mertekben a helyi magyar es szloven lakossag egyiittes segftsegevelo -1919. januar 3-an visszafoglaltak. Err61 »muraszombati csata<< neven emlekeznek meg a forrasok. Reszletesen ismerteti a konyv a Muravidekre, Murakozre vonat­koz6 es szeleskon1 jogo kat biztosft6 autonomia-terveket is. Attekintest nyujt a Tanacskoztarsasag alatti viszonyokr61, a Tkalecz Vilmos altal letrehozott un. Mura-Koztarsasagr61 is. E videkek 1919-1920-ban a fegyversziineti egyezmeny szerint meg Magyarorszaghoz tartoztak, bar a delszlav allam ismet megszallta a teriiletiiket. A demarkaci6s vonalon tuli bevonulast az ott elok >>keresevel<<, vedelmiik biztosftasaval indokoltak, noha kifejezetten teriiletszerzesre iranyult.J61 erzekelteti ezt a vonatkoz6 fejezet cime is: »A muravidekiek nelkiil, de neviikben.<< Ami nel nagyobb teru let bekebelezese erdekeben meg egy meglehet­6sen atlatsz6-s6t otromba-cselt61 sem riadt vissza a muraszombati kormanybiztos. Szloven nye lvii nyilatkozat alafr:isat igenyelte a kozsegi bfr6kt61, amelyekben 6k maguk »kertek<< volna telepiileseikjugoszla­viahoz torten6 csatolasat. A bfr6k -mivel tobbsegiik nem tudott szloveniil -el6szor osztonosen, a fordftas utan tudatosan tagadtak meg az alafrast. · Ajugoszlav megszallast kovet6en magyar reszr61 vol tak er6szakos akci6k, amelyek ismetelten alkalmat ad takoa megtorlasra. Atrocitasok, gyilkossagok, bebortonzesek sajnos napirenden voltak. Itt is meg­jegyzem: ezekr61 jobbara csak magyar forr:isok alapjan tajekoztat a szerz6. Sajatosan alakult az elcsatolt vend-szloven lakossag vallasi elete. A vend nyelvii katekizmusok szlovenra val6 kicserelese 6riasi felhabo­rodast valtott kia lakossag reszer61, s egeszen a belgradi parlamentig eljutott a tiltakozas hullama. A trianoni bekeszerz6dest kovet6en tobbszor is kerte a magyar dogodki in manifestacije, na katerih seje izražala podpora Madžarski, so spremljali pot komisije. Prebivalci, in to ne samo Madžari, so enoglasno izrazili željo, da pripadejo Madžarski. Pisec da cutiti, da so bili, ceprav brez privolitve v plebiscit, spon tani shodi in manifestacije skoraj enakovredne plebiscitu. Ucinek "shodov ob meji" je bil, da so omejili pretirane jugoslovanske ozemeljske zahteve (npr. Szentgott­hard-Monostor, obmocje Oriszentpeter itn.)o. Iz Prekmurja in Medmurja je tudi sicer 29 obcin s cisto madžarskim oziroma z vecinskim madžarskim prebivalstvom prišlo pod jugoslovansko oblast. Knjiga se izogiba vsakršnemu custvenemu izražanju in strogo, na podlagi dejstev, predstavi usodno obdobje na omenjenih geografskih obmocjih med letoma 1918 in 1922. Avtor je uporabil in pregledal zelo bogato gradivo in vire. Nekateri med njimi so kurioza, vsekakor pa bi lahko veckrat uporabil tudi slovenske in hrvaške vire (to sem pri nekaterih konkretnih primerih tudi že omenil). Škoda, da slog knjige ni enoten. Pisanje je ponekod prenagljeno, pretirano in prezapleteno. Veliko je tudi ponavljanj (npr. na straneh 34-35,42-42,47, 125-129). V besedilu je tudi nekaj nejasnih stavkov. Njegove ugotovitve vcasih sicer ucinkujejo kot novost, hkrati pa so tudi presenetljive. Na strani 56 piše, da je bitka pri Murski Soboti preprecila nastanek t. i. slovanskega koridorja. Že mogoce. Zemljevid na straneh 36-37 (T6tsagijaras ... ) ni dober! Iz kopije manjka ravno naslovno podrocje, zemljevid pa niti ni iz leta 1836, temvec iz leta 1835. V besedilu so napacno zapisana imena in datumi, kar je gotovo posledica nepozornosti, kljub temu pa gre za napake. Npr. na strani 22 Badoglio in ne Badogio; na strani 61 Berinkey in ne Berenkey (celo veckrat)o; na strani 65 ni Ferenc Lehar, temvec An tal Lehar. Napacno zapisana imena so navedena tudi v imenskem kazaluo! Na strani 73 Clemanceau ni bil francoski predsednik, ... itn. To so samo pripombe, saj to ni priložnost za podrobno analizo. Knjigi bi koristilo, ce bi po opombah imel bralec na razpolago tudi seznam literature. Ce povzamem, kljub navedenim (poudaljenim) težavam,je knjiga spoštovanja vredno, zmerno delo, ki je nepogrešljivo tudi za prebivalstvo, ki na tem obmocju živi, in za raziskovalce. Izbor teme je spodbudno, pogumno dejanje. Priloge, razen omenjenega zemljevida, zelo dobro prispevajo k razumevanju povedanega. Posebej koristni so predstavitev dokumentov in povzetki v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. Prirocno je tudi obsežno imensko in geografsko kazalo (ceprav ni povsem brez napak), ki je hkrati tudi stvarno. Smiselne ugotovitve predgovora, ki gaje napisal Laszlo Goncz, še bolj potrjujejo, da je bil izid knjige pomemben in vzoren za fel a vitatott ten1letek lak6i szamara a nepszavazas engedelyezeset. Erre nem ken1lt sar. A hatarok pontos kijelolese a Nagykovetek Tanacsa altal letrehozott hatarmegallapft6 bizottsag feladata lett. Kulonleges esemenyek, Magyarorszag melletti szimpatia tuntetesek kfsertek a bizottsag utjat. A lakossag -s nem csak a magyarok -egyertelmuen kinyilvanftottak, hogy Magyarorszaghoz kfvannak tartozni. A szerz6 j6l erzekelteti: bara nepszavazast nem engedelyeztek, a spontan felvonulasok, tuntetesek fc>lertek a Magyarorszag melletti nepszavazassal. Annyi haszna azonban megis lett a »hatarjarasnak<<, hogy a tulz6 jugoszlav teruleti igenyeket (pl. Szentgotthard, Oris zen tpeter tersege, stb.) visszaszorftotta. A Muravidekr6l es a Murakozb6l fgy is 29 szfnmagyar vagy magyar tobbsegu kozseg kerult jugoszlav fennhat6sag ala. A kotet mindenfajta erzelmi megkozelftest mell6z, s szigoruan a tenyekhez ragaszkodva tekinti ata ket emlftett foldrajzi egyseg 1918 es 1922 kozotti sorsfordft6 id6szakat. Igen gazdag-s6t, kuri6ziumnak is tekinthet6o-forras.nyagokat nezett at es hasznalt fel a szerz6, bara szloven es horvat forrasokb6l tobbet merfthetett volna. (Ezt egy-ket konkret esetbenjeleztem is.) Kar, hogy a konyv stflusa nem egyseges. Siet6s, elnagyolt s nehal korulmenyes es tul bonyolult a fogalmazas. Sok az ismetles is. (Pl. a 34-35., 42-42., 47., 125-129. oldalakon. Ertelemzavar6 mondatok is talalhat6k a szovegben. Vannak ujszeru, am meghokkent6 megallapftasai is. 56. p.: szerinte a muraszombati csata hiusftotta meg az. un. szlav korridor letrejottet. Elkepzelhet6. A 36-37. oldalon kozolt terkep -T6tsagi jaras ... nem j6! Eppen a hivatkozottjaras maradt lea masolatr6l, s nem 1836-bol val6 mint a szovegben frta, han em 1835-b6l. Olyan nev (es datum)-elfrasok is talalhat6k a szovegben, amelyeket csak figyelmetlenseg okozhatott, de hibanak szamftanak. Pl. 22. p.: Badoglio es nem Badogio; 61. p.: Berinkey es nem Berenkey (tobbszor is!); 65. p.: nem Lehar Ferenc, hanem Lehar An tal. E tevesen hasznalt nevalakok a mutat6ban is fgy szerepelnek! 73.p.: Clemanceau nem francia elnok volt ... stb. Mindezek csak jelzesek, nin es mod a reszletes elemzesre. El6nyere szolgalt volna, ha ajegyzetek utan a felhasznalt irodalomjegyzeket is attekinthetne az olvas6. Min dent osszevetve: az itt felsorolt (kiemelt) problemak ellenere tiszteletre melt6, mertektart6 munka, am ely nelkulozhetetlen mind a targyalt teruleten elok, mind a kutat6k szamara. Temavalasztasa inspiral6, bator cselekedetnek tekinthet6. Mellekletei, az emlftett terkept61 eltekintve nagyonj6l segftik a mondanival6 megerteset, az abban val6 eligazodast. Kulonosen hasznos a dokumentumok kozreadasa, s az osszefoglal6 szloven, horvat, nemet es angol nyelvu sodelovanje med manjšinskim madžarskim prebivalstvom in maticnim narodom. Vasi Honismereti es Helytorteneti Kozlemenyek, št. 2, Szombathely 1997 kozlese. Igen hasznos a b6seges, (<'im hibakt61 sem mentes) nev-es helynevmutat6, am ely-megnevezese ellenere-targymutat6 is. A Goncze . Laszlo altal irt, s gondolatgazdag Eliisz6 megallapftasai meg inkabb meger6sftik a kotet megjelentetesenek fontossagat, peldazva a kisebbsegi magyarsag es az anyanemzet eredmenyes osszefogasat. Vasi Honismereti es Helytorteneti Kozlemenyek, Szombathely, 2. szam, 1997, 87-89. ZSIGA TIBOR: MURAVIDEKTOLTRIANONIG. Zavod za kulturo madžarske narodnosti, Lendava, 1996. 210 str. Peter Kalocsai Dr. Tibor Zsiga v knjigi obravnava nastanek madžarsko-slovenske meje in dogodke ob odcepitvi dela županij Vas in Zala (Muravidek -Prekmurja ) po l. svetovni vojni. Trianonska mirovna pogodba in odcepitev sta še danes temi, ki v državah naslednicah in sosednjih državah izzivata mocan odmev na podlagi domnevne in resnicne prizadetosti na obeh straneh meje. Knjiga Tiborja Zsige, ki temelji na dejstvih, je brez predsodkov in nima namena razvneti custev, pa je kljub temu razburkala custva v Sloveniji. Avtor zacne svojo pripoved o odcepitvi Prekmurja, o mednarod­nem in madžarskem ozadju ob koncu l. svetovne vojne, o porazu centralnih sil z razpadom avstro-ogrske monarhije. Nova južnoslo­vanska država, ki se je deloma izoblikovala na ruševinah monarhije, si je prizadevala, da pridobi ozemlje z vecinoma južnoslovanskim prebivalstvom v Županijah Vas in Zala. Delo podrobno obravnava hrvaško in slovensko zasedbo tega ozemlja, ki pa ni imela trajnega uspeha: soboško bitko 3. januarja 1919, s katero so Madžari znova zasedli podrocje; nacrte za avtonomijo; zgodovino tega podrocja do trianonske mirovne pogo.be in po njej do leta 1922 ter veckratna neuspešna prizadevanja Madžarov, da bi o usodi Prekmurja odlocili na referendumu. Z odcepitvi jo Prekmurja je južnoslovanska država dobila 29 madžarskih obcin oz. obcin z vecinskim madžarskim prebivalstvom. Tibor Zsigaje s svojo raziskavo opravil pionirsko delo, saj nastanka madžarsko-slovenske meje po prvi svetovni vojni, zgodb o odcepitvi obravnavanih obmocij, do zdaj še ni nihce obdelal. Avtor se povecini opira na madžarske vire (dokumenti iz arhiva, tisk, spomini). Zaradi znacaja teme bi moral uporabiti vec tujih (slovenskih, hrvaških, srbskih, francoskih) arhivskih virov. Iz knjige ni razvidno, ali je bila ovira nedostopnost, unicenost virov, ali so bile ovire za raziskovanje v tujih arhivih jezikovne ali financne narave. Uporaba vec tujih virov in njihova primerjava z domacimi bi vsekakor prispevala k temeljitejšim rezultatom. Avtor se v knjigi dosledno sklicuje na uporabljene vire. Pri bibliografskem opisu knjig sem našel nekaj nedoslednosti: urednik je vcasih naveden (npr. Ki ajovcmek vet magoto-Kdor poseje seme za prihodnost, glavni urednik Janos Racz), v vecini primerov (npr. ZSIGA TIBOR: MURAVIDEKTOL TRIANONIG. Magyar Nemzetisegi Miivelodesi Intezet, Lendva, 1996. 210 old. Peter Kalocsai Dr. Zsiga Tibor e konyveben a magyar-szloven hatar kialakulasanak, Vas es Zala megyek egy resze (Muravidek) I. vilaghaboru utani elcsatolasanak tortenetet dolgozta fel. A trianoni be ke, az elcsatolasok meg napjainkban is olyan tema, amely veit es val6s serelmek alapjan elenk visszhangot valt ki hatarainkon beliil es azon tul, az ut6d-, illetve a szomszedos allamokban. Zsiga Tibor tenyekre epiil6, el6fteletekt61, erzelem-es indulatkeltest61 mentes konyve is felkorbacsolta a kedelyeket Szloveniaban. A Muravidek elcsatolasanak tortenetet a nemzetkozi es magyar­orszagi hatternek, az I. vilaghaboru befejezesenek, a kozponti hatalmak veresegenek, az Osztrak-Magyar Monarchia felbomlasanak vazolasaval kezdi a szerz6. A reszben a monarchia romjain alakul6 uj delszlav allam arra torekedett, hogy Vas es Zala megyek tobbsegiikben delszlav lakossagu teriileteit is megszerezze. A mii reszletesen mutatja be e teriiletek horvat, majd szloven megszallasat, amelyek nem jartak tart6s sikerrel; az 1919. januar 3-i muraszombati csatat, amelynek reven a magyarok visszafoglaltak a terseget; az auton6mia-terveket; e teriiletnek el6bb a trianoni bekeig, majd az 1922-ig tart6 tortenetet; a magyarok tobbszori, sikertelen torekveset arra, hogy a Muravidek hovatartozasar61 nepszavazas dontson. A Muravidek elcsatolasaval 29 magyar, illetve magyar tobbsegii kozseg keriilt a delszlav allamhoz. Zsiga Tibor kutatasaval uttor6 munkat vegzett, hisz a magyar­szloven hatar I. vilaghaboru utani kialakulasat, s a sz6ban forg6 terseg elcsatolasanak tortenetet ez ideig senki sem dolgozta fel. A szerz6 miiveben nagyreszt magyarorszagi forrasokra (level tari dokumentumok, sajt6, visszaemlekezesek) tamaszkodott. A tema jellege miatt sziik­segesnek tartottam volna tobb kiilfoldi (szloven, horvat, szerb, francia) level tari forras felhasznalasat. A konyvb61 nem deriil ki, hogy a forrasok hozzciferhetetlensege, megsemmisiilese gatolta-e ezt, esetleg nyelvi vagy anyagi akadalyai voltak a kutatas kiilfoldi levelotarakra val6 kiter­jesztesenek. Tobb kiilfoldi forras felhasznalasa, a hazaiakkal torten6 egybevetese alaposabb feltarast eredmenyezhetett volna. A szerz6 konyveben pontosan hivatkozik a felhasznalt forrasokra. A szerkesztett konyvek bibliografiai lefrasaban kovetkezetlenseget tapasztaltamo: a szerkeszt6t neho! feltiinteti (pl. Ki ajov6nek vet magot Vasvarmegye -Županija Vas, Magyar Tortenelmi kronol6gia -Madžarska zgodovinska kronologija, itn.) pa ne. Pri sklicevanju na clanke iz dnevnega casopisja se mi zdi potrebno navesti tudi naslov ter avtorja clanka, ce je podpisan. To pri tem delu manjka (npr. opomba 17 in 170 itn.). Tudi pri sklicevanju na pravne predpise in zakone ni sprejemljivo, da vir ni naveden (npr. opomba 114). Struktura in koncept monografije sta dobra in logicna. Fotograf.e, zemljevidi in kopije dokumentov popestrijo in olajšajo obdelavo teme. Žal pa je nekaj napak, ki zmanjšujejo vrednost knjige. Pri zemljevidih, npr., manjka na strani 37 ravno zemljevid T6tsaga ("T6tsagijaras"). Podatki o izdaji tega zemljevida na staneh 36 in 37 so si nasprotujoci: 1836 (pravilen datum) oziroma 1835. Bolj posrecen o bi bilo urediti imensko kazalo, ki je hkrati tudi stvarno, tako, da bi bila osebna in zemljepisna imena navedena loceno. Kazalo zemljepisnih imen je nedosledna. Informacije v zvezi z Ljubljano lahko najdemo pod tem imenom in pod imenom Laibach (smotrno bi bilo pri Laibach oznaciti: glej Ljubljana)o. V primeru Maribora (Marburg) in Muraszombat (Murska Sobota) pa so strani navedene na enem mestu. Verjetno je zaradi premajhne pozornosti prišlo do nekaterih napacnih zapisov, npr. Badogio, pravilno Badoglio, v Berenkey-kormany (Berinkey), Pap-Vamberi Elemerne (Papp-Vary Elemerne). Takšne napake bi lahko preprecili s skrbnimjezikovnim pregledom. Na koncu knjige so povzetki v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku. Platnice knjige je estetsko in duhovito opremil Laszlo Meszelics. Vasi Szemle, št.5, Szombathely 1997 ... f6szerk. Racz Janos), az esetek tobbsegeben (pi. Vasvarmegye, Magyar Torten elmi kronol6gia stb.) viszont nem. Sziiksegesnek tartom a napilapok cikkeire val6 hivatkozas eseten is megadni a cimet, s ha megallapfthat6, akkor a szerz6t is. Ez emu ben elmaradt (pl.17-es, 170­ es jegyzet stb.). J ogszabalyra, torvenyre val6 hivatkozas ese ten is elen­ gedhetetlen a lel6hely megnevezese (pi. 114. jegyzet). A monografia szerkesztese, felepftese j6, logikus. Kepek, terkepek, dokumentum-masolatok teszik szfnesebbe, konnyebben feldolgozhat6­va a tema feldolgozasat. Kar hogy nehany hi ba csokkentheti a mu erteket. A terkepek eseteben pl. a 37. oldalon lev6r61 eppen a targyalt >>T6tsagi jaras« hianyzik. E terkep megjeleneser61 a 36. es 37. oldalon ellentmond6ak az adatok: 1836 (a helyes datum), illetve 1835. Szeren­csesebb lettvolna nevmutat6t, amely targymutat6 is, kiilon szemelynev­es kiilon foldrajzi nevmutat6kent elkeszfteni. A foldrajzi nevek mutat6zasa kovetkezetlen. Ljubljanara vonatkoz6 informaci6t talalhatunk e nev es Laibach alatt is. (Celszenlbb lett volna Laibachoz utalast frni: lasd Ljubljana!) Maribor (Marburg), Muraszombat (Murska Sobota) eseteben pedig egy helyre gyujtottek ossze a vonatkoz6 oldalszamokat. Figyelmetlensegb61 ad6dhatott nehany elfras: pl. Badogio, helyesen Badoglio, Berenkey-kormany (Berinkey), Pap-Vam­beri Elemerne (Papp-Vary Elemerne). Ezeket a hibakat a konyv koriiltekint6 lektoralasa is kikiiszobolhette volna. A konyvet szloven, horvat, nemet es an gol nyelvu osszefoglal6 zarja. Az esztetikus es otletes borft6 Meszelics Laszlo munkaja. Vasi Szemle , Szombathely, 5. szam, 1997 ODMEVI NA KNJIGO / VISSZHANGOKA KONYVRE OBTOŽUJEM! NAPAD NA SLOVENSTVO PREKMURJA!* Vilko Novak Obtožujem pred slovensko javnosgo in oblasgo, politicno ter sodno, Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi (za izdajo knjige odgovoren Laszlo Goncz, tiskano v Pecsu) zaradi izdaje in širjenja knjige: Tibor Zsiga, Muravidekt/Jl Trianonig, Lendava 1996,o209 str.o, tisk podprlo madžarsko Ministrstvo za kulturo in prosveto.o-Naj nekdo zakrici!e-je nekoc zapisal pokojni profesor, filozofJanezJanžekovic. In to velja tudi danes posebej za to knjižuro, ki lažnivo, pod znanstvenim videzom piše neresnico o >>dogodkih in do kumen tih v zvezi z nastankom slovensko­madžarske državne meje« -tako, da >>pospešuje asimilacijo Slovencev na Madžarskem<<, kot oboje piše porabska Slovenka, etnologinja Marija Kozar v casopisu Slovencev na Madžarskem -Porabje, Monošter 24. aprila 1997, štev. 8. po predstavitvi imenovane knjige >>V zacetku aprila v Sombotelu<<, kot sama pravi v clanku. Moja nekdanja diplomantka na ljubljanski filozofski fakulteti, zaslužna raziskovalka življenja in kulture v Porabju v vec knjigah, kustosinja muzeja Savaria v Sombotelu v Železni županiji, zelo mirno in stvarno poroca o tej knjigi ter koncuje svoje porocilo: >>Zaradi tega knjigo priporocamo samo strokovnjakom, (podcrtala M. K.), ki bodo znali kriticno brati. V nobenem primeru paje ne priporocamoo-kot je to v predgovoru-uciteljem, šolarjem in laicnim bralcem, ker bi jih ta knjiga samo zmedla.<< Zadnji stavek pa podpisani trikrat podcrtujem in ga spreminjam ter dopolnjujem z ostro zahtevo, da je treba knjigo umakniti iz prodaje in knjižnic ter uvesti pravni postopek proti izdajatelju ter njegovemu zastopniku! Vodstvo madžarske narodnosti in skupnosti v Prekmurju -obenem s poslanko Marijo Pozsonec -pa pozivamo, da pojasni in skuša opravicitio-ker zares opraviciti se ne da!! -izdajo te knjige v založbi Zavoda ... z denarjem tudi iz slovenske državne blagajne! Še huje, daje tudi madžarska vlada podprla izdajo te docela iredentisticne knjige, ki dokazuje >>nepravicno, nasilno pridružitev slovenskega Prekmurja Sloveniji in njega odcepitev od Madžarske! * Prispevek je prva ogorcena reakcija Vil ka Novaka na knjigo. Kot odlicen poznavalec zgodovine in kulture svoje širše in ožje domovine, tisti, kije svoje življenje posvetil svojemu Prekmurju, kije sam živel usodo naroda, je bil tako prizadet, daje svoje ogorcenje moral izliti iz svoje duše -takoj, ko je še žgalo, brez odlašanja. ln zgodilo se je: vse užaljene reakcije na kritiko se nanašajo prav na ostre besede, zapisane v tem protestu, med njimi pa ni vsebinskih argumentov. VADOLOM! TAMADAs A PREKMURJE! SZLOvENSAGRA! * Vilko Novak Vadolom a szloven kozvelemeny, a politikai valamint bfr6i ha tal om el6tt a Magyar Nemzetisegi Miivel6desi Intezetet Lendvan, Zsiga Tibor Muravidektiil Trianonig, (Felel6s kiad6 Gon cz Laszlo, nyomtattak Pecsett) Lendva 1996. 209 oldal, konyvenek kiadasaert es annak terjeszteseert. A kiadvanyt a magyar Miivel6desugyi es Kozoktatasi Miniszterium tamogatta.o-Valaki kiaJ.tson fel!e-frta valamikor az elhunyt professzor, a filoz6fus Janez Janžekovic. Ez ma is ervenyes kulonosen erre az iromanyra, amely hamisan, tudomanyos alca alatt fr val6tlansagokat >>esemenyekr61 es dokumentumokr61 a szloven-magyar allamhatar letrejottevel kapcsolatban<< -olyan m6don, hogy ,,felgyorsftja a magyarorszagi szlovenok asszimilaci6jat<<, ahogy a Raba-videki szloven neprajzkutat6 Marija Kozar Irja a magyarorszagi szlovenok lapjaban -Porabje, S zen tgotthard, 1997. april is 24, 8. szam, a fen ti konyv bernu ta to­ ja utan >>aprilis elejen Szombathelyen<<. Egykori tanftvanyom a Ljubljanai Egyetem en, aki nalam ved te meg diplomamunkajat, tobb konyvben is elismert kutat6ja a Raba-videki eletnek es kulturanak, a Vas megyei, szombathelyi Savaria Muzeum tudomanyos munkatarsa, nagyon nyugodtan es targyilagosan nyilatkozik err61 a konyvr61 esa kovetkez6keppen fejezi be beszamol6jat: >>Ezert a konyvet, csak szakembereknek .anljuk, (alah li zta K M.), aki k kri tik us an tudjak olvasni. Semmikeppen sem javasoljuko-ahogy ez az el6sz6ban szerepel-pedag6gusoknak, diakoknak es laik us olvas6knak, me rt 6ket ez a konyv csak megzavarna.<< Az utols6 mondatot, alulfrott, haromszor alahuzom es megvaltoztatom, valamint kiegeszftem azzal a hatarozott kovetelessel, hogy a konyvet ki kell vonni a forgalomb61 es eltavolitani a konyvtarakb61, valamint jogi eljarast inditani a kiad6 es annak kepviseloje ellen! A magyar nemzetiseg es kozosseg vezet6seget Prekmurjeben -Pozsonec Maria kepvisel6asszonnyal egyiitt -pedig felkerjuk, hogy indokolja meg es kfserelje meg megmagyarazni -de erre val6jaban mentseget talalni nem lehet!o! -ennek a konyvnek a kiadasat az Intezet kiadasaban ... esa szloven allampenztarb61 is szarmaz6 * Az in\ s Vilko Novak els6 felhaborodott reakci6ja a konyvvel kapcsolatban. Hazaja es sziikebb patriaja tortenelmenek es kulttirajanak kitiin6 ismer6je egesz eletet sziil6f6ldje, a Muninttil, kutatasanak szentelte. Maga is atelte nepe sorsfordul6it. Annyira felhaborodott, hogy azonnal ki kellett ontenie a lelket. Es mi tortent: a kritikajaban leirt nehany er6sebb kifejezesre reagalt mindenki. Egyetlen, a tartalmat erint6 erv sincs ezekben az inisokban. Nerad moram v svojem 89-tem letu opravicevati pred nekaterimi nepoznavavci svojo pravico do javne, najostrejše obtožbe: danes upokojeni redni, zadnja leta tudi zaslužni profesor filozofske fakultete univerze v Ljubljani, sem vec pisal od leta 1930 o Madžarih kot vsi Sloveci skupaj; prevajal knjige iz madžaršcine in že leta 1940 dobil od madžarskega Centra PEN odlikovanje za prevod prve madžarske kvalitetne kr.jige v slovenšcino: Madticheve Tragedije cloveka, ki je pri nas petdeset let bila nedostopna v NUK. V zadnjih letih sem dobil od madžarskega ministrstva za kulturo odlikovanje Pro cultura hungarica; sem castni clan Madžarskega etnološkega društva v okrilju Madžarske 'akademije znanosti itn. Pisal sem z najvecjim priznanjem o madžarski kulturi in posebej literaturi in že kot študent 1932 ocenil Mikolovo brošuro, ki jo uporablja avtor knjige Zsiga kot svoj vir kot lažnivo, neznanstveno propagando proti slovenstvu in osvoboditvi Prekmurja. Matije Slavica razpravo Prekmurske meje v diplomaciji,-ki jo Zsiga tudi navaja, toda skriva avtorja in vir -, sem izdal v samozaložbi 1935 kot profesorski pripravnik v Mariboru v zborniku Slovenska krajina, zaradi cesar so me madžarske zasedbene oblasti 1941 takoj po prihodu klicale na odgovor, ceš da sem pisal proti Madžarski. Predhodnik dr. Zsige, soboški profesor Bela Balint, sije med madžarsko zasedbo dal prevajati od dijakov moje spise in jih prirejene objavljal v madžarskih publikacijah kot lastno odkrivarUe Prekmurja, v korist madžarske zasedbe. Ker sem sam leta 1942 v budimpeštanskem katoliškem casopisu El et objavil kratek clanek o slovenskem znacaju Prekmurja -edini javni nastop proti okupatorju v legalnem tisku! -so me madžarski mogocniki v Soboti obsodili na taborišce, cesar me je rešil rajni kancevski župnik Franc Faflik, ki ni bil Slovenec in sem bil premešcen v Sento v Vojvodini, kjer sem bil pod stalnim policijskim nadzorom. V casu, ko se najvišji predstavniki obeh držav ponovno pogovarjajo, kako je vse v najlepšem redu glede naših manjšin itn., pa lendavska madžarska skupnost izda knjigo, ki 1996. trdi, da prekmurski Slovenci do osvoboditve leta 1919 (ne 1918, kot marsikdo piše!) niso imeli nobenih stikov z ostalimi Slovenci, tedaj živecimi v Avstriji. Kratko sem že 1935 povzel v imenovanem svojem zborniku Kulturne stike do osvobojenja (str. 40-45) od prekmurskih protestantskih pisateljev Mihaela Severja 1747 in Števana Kuzmica 1771, ki sta zajemala besede iz Dalmatina in poudarjala sorodnost s »Kranjci<< in >>dolnjimi Štajerci<< -danes vemo, da so za Martjansko pesmarico konec 16. in v zacetku 17. stoletja priredili Dalmatinove in Trubarjeve pesmi v prekmuršcino!! Od 18. stoletja vemo za koroškega pisatelja Ožbalta Gutsmana in štajerskega Ivana Žigo Popovica, da sta brala Kuzmica; Kopitar je leta 1808-09 v naslovu svoje slovnice oznacil Slovence na zahodrem penzeszkozokkel! Ami meg rosszabb, hogy a magyar kormany is tamogatta en nek az irredenta konyvnek a kiadasat, am ely bizonyiga >>a szloven Prekmurjenek Szloveniahoz val6 igazsagtalan, er6szakos csatlakoztatasat es ann ak elszakadasat Magyarorszagt61! « Nem szfvesen indoklom, 89 eves koromban, nehany ertesiiletlen szemely el6tt, a jogomat a nyilvanos esa legelesebb ftelethez: nyugdijas, kinevezett, az ut6bbi evekben a Ljubljanai Egyetem Bolcseszettudomanyi Karan ak erdemes professzoraken t, 1930 ota tob bet frtam a magyarokr61 mint az osszes szloven egyiittveve; magyar nyelvr61 konyveket fordftottam es mar 1940-ben a magyar PEN Klubb61 elismerest kaptam Madach Ember tragediajanak, az els6 magyar konyv nagyszeru mUfordftasaert szlovenra, am ely nalunk otven even keresztiil elerhetetlen volt aNem zeti Egyetemi Konyvtarban (NUK). Az elmult evekben a magyar Muvel6desi Miniszteriumt61 a Pro cultura hungarica [Magyar Kulturaert ford.] elismerest kaptam; a Magyar Tudomanyos Akademia egisze alatt mukod6 Magyar Neprajzi Tarsasag tiszteletbeli tagja vagyok, stb. A legnagyobb elismeressel frtam a magyar kulturar61, kiilonosen az irodalomr61 es mar egyetemi hall ga token t 1932-ben ertekel tem Mi kola brosurajat, amelyet a konyv szerz6je Zsiga forraskent hasznal hazug, tudomanyos alapokat nelkiiloz6 propagandajahoz a szlovenok es Prekmurje felszabadftisa ellen. Matija Slavic Prekmurske meje v diplomacij'i (Prekmurjei ha tarok a diplomaciaban) cfmu ertekezeset-amelyet Zsiga szinten idez, bar eltitkolja a szerz6t esa forrast-magankiadasban ad tam ki 1935-ben, tanarsegedkent Mariborban a Slovenska krajina (Szlovenvidek) gyujtemenyes kotetben, amely miatt a magyar megszall6 hatalmak 1941-ben, rogton a bevonulas utan elbeszelgetesre hfvtak be azzal, hogy Magyarorszag ellen frtam. Dr. Zsiga el6dje, a sobotai (muraszombati) Balint Bela tanar, a magyar megszallas alatt diakjaival lefordftatta frasaimat es azokat valtoztatasokkal megjelentette sajat, Prekmurjer61 sz616 kutataskent magyar kiadvanyokban, a magyar megszallas hasznara. Mivel 1942-ben a budapesti katolikus lapban, az Eletben rovid cikket jelentettem meg Prekmurje szloven jelleger61-az egyetlen nyilvanos fellepes volt a megszall6 ellen legalis kiadvanybano!­a magyar hatalmasok, Sobotaban (Muraszombatban) munkataborra fteltek, amely el61 ane hai kancevci plebanos Franc Faflik mentett meg, aki nem volt szloven es athelyeztek Sentaba, Vajdasagba, ahol alland6 rend6ri feliigyelet alatt all tam. Mostanaban, amikor mindket allam legmagasabb kepvisel6i arr61 beszelgetnek, hogy mennyire rendben van minden a kisebbsegeket tekintve stb. , a lendvai magyar kozosseg kiadja azt a konyvet, amely azt allfga 1996-ban, hogy a prekmurjei szlovenoknak az 1919-es evi felszabadulasig (nem az 1918-asig, ahogy j6 nehanyan frjak!) nem volt Ogrskem kot del slovenskega naroda; stike so imeli Vraz, Cop, Kozler, Raic, Trstenjak in mnogi drugi; pisali o >>ogrskih<< Slovencih, jezikoslovec Škrabec jih je imenoval kar >>pomurski<< Slovenci itn. Kako so prihajale mohorske knjige iz Celovca v tisocih primerkov v 19. in 20. stoletju med prekmurske Slovence, o tem je bilo že veckrat pisano, tudi v Slavicevem spisu, ki ga Zsiga navaja in pomen tega podcenjuje -toda on ne zna slovenski in ni sam vsega tega prebral, zato nima pravice o teh stvareh pisati, ker jih napacno prikazuje >>po lastnem okusu<<, kakor je docela nestrokovno i.avil na predstavitvi knjige v Sombotelu (M. Kozar). Še huje! Zsiga trdi, da se jezik prekmurskih Slovencev bistveno razlikuje od jezika (slovenšcine!!) ostalih Slovencev in da so le v >>sorodstvu s Slovenci onstran Mure<>znanstvene<< trditve je že odgovoril M. Slavic leta 1935 v mojem zborniku. In to je placala slovenska vlada z denarjem slovenskih državljanov, to so izdali v Lendavi, Republiki Sloveniji 1996! Zato pricakujem interpelacijo o tej knjigi v Državnem zboru Republike Slovenije, pricakujem odlocen nastop Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Univerze v Ljubljani in Mariboru, nastop in odlocanje obcinskega sveta v Lendavi in drugih obcin v Prekmurju, da enkrat za vselej preprecijo take napade na slovenstvo Prekmurja, na resnicno preteklost našega naroda, tak škodljiv pojav, ki pospešuje raznarodovanje Slovencev v Republiki Madžarski!! Moral bi napisati knjigo ali dolgo razpravo, da bi vsaj v glavnem zavrnil in popravil napake, ki jih je zagrešil pisun te knjige, ki je docela neznanstvena! Odrekam vam kvaliteto doktorata zgodovine, g. Zsiga, jaz, ki sem doktoriral >>Z najvišjo pohvalo<< (uradno: summa cum laude) na univerzi Petra Pazmanya v Budimpešti, pod predsedstvom tedaj najboljšega madžarskega zgodovinarja, Gyule Szekfuja! Moram to navesti, ker ga hvali v predgovoru Goncz, kako objektivno piše itd. Vi pa morate najprej v slovensko ljudsko šolo, da se naucite jezika, v katerem boste našli literaturo, ki jo zdaj prezirate. Kot Slavicevo >>najpomemb­nejše delo o tej tvarini<< navajate >>Hatalomvaltas Mariborban<< (= Sprememba oblasti v Mariboru), ne poveste pa, kje in kdaj je bilo to delo objavljeno. Niti Slovenski biografski leksikon, niti sam, ki sem njega in njegovo delo dobro poznal, ne poznamo takega dela. Vaš predhodnik Balint si je vsaj dal prevesti od mojih dijakov zares glavna spisa o tej stvari, ki sem ju pa izdal jaz, podpisani irr ju tudi Slovenski biografski semmilyen kapcsolatuk mas szlovenokkal, az akkor Ausztriaban elokkel. Mar 1935-ben rovid osszefoglal6t keszftettem az emlftett Kulturni stiki do osvobojenja [Kulturalis kapcsolatok a felszabadulasig] kotetben ( 40-45 alda!) a prekmurjei protestans fr6kt61, Mihael Severtol1747 es Števan Kiizmictol1771 kezdve, akik Dalmatin tol vettek at szavakat es hangsulyoztak a »Krajnaiak« rokonsagat az »als6 Stajerokkal<>Vendi<< so mu vsi prebivalci Slovenije (enkrat str. 36) itd. Vsi, ki so delali za osvoboditev Prekmurja pred 1919, so mu sovražniki madžarstva -knjiga je taka, kot bi bila napisana med madžarsko zasedbo 1941-1945!! Kar primerjajte jo s tedanjimi spisi in z glavnim njenim idejnim virom, Mikolovo brošuro iz 1928 (tega avtor ne ve!), ki blati vse slovensko. Obtožujem ponovno in pozivam, da uradno sestavimo vse krivicne, obsodbe vredne trditve v knjigi! Ljubljana 3. 5. 1997 Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 20, ( 15. 5. 1997), 3 Konyvet vagy hosszu ertekezest kellene frnom, hogy legalabbis nagyjab61 megcafoljam es kijavftsam azokat a hibikat, amelyeket ennek a teljes egeszeben tudomanyos alapokat nelkiiloz6 konyvnek a firkasza elkovetett! Ketsegbe vonom a tortenelemtudomanyi doktoratusanak a min6seget, Zsiga Ur, en akia >>legmagasabb elismeressel« (hivatalosano: sum ma cum lau de) doktoraltam a Pazmany Peter Tudomanyegyetemen Budapesten, az akkori legjobb magyar tortenesz Szekfu Gyula elnoksege alatt! El kell ezt mondanom, mert az El6sz6ban Goncz (Goncz Laszlo igazgat6) dicseri a szerz6t, hogy milyen objektiven fr, stbo On nek pedig legel6szor szloven nepiskolaba kellene jarnia, hogy megtanulja azt a nyelvet, amelyben megtalalja azt az anyagot, amelyet pillanatnyilag semmibe ves z o Slavic » legjelent6sebb il yen targyU munkajakent<< emlfti a »Hatalomvaltis Mariborban<< (Sprememba oblasti v Mariboru) muvet, nem arulja azonban el, hol es mikor jelen t az me go Semoa szloven Eletrajzi lexikon, sem magam, aki 6t es munkajat nagyon j61 ismertem, nem tudunk ilyen munkajar61. Az on el6dje, Balint legalabb lefordfttatta diakjaival azokat a val6ban jelent6sebb frasokat ezekr61 a dolgokr61, amelyeket kiadtam, es melyeket a szloven Eletrajzi lexikon sem ismer: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev [A Prekmurjeiek nemzetisege es felszabadulasa] a Slovenska krajina [Szloven videk] gyujtemenyben, szerkeszt6 Vilko Novak, Beltinci 1935, magankiadas (!), 46o-820 oldal, valamin t: Prekmurske meje v diplomaciji [A prekmurjei ha tarok a diplomaciaban], ugyanabban agylijtemenyben, 83o-1070 oldal-kerem, szamolja meg hany oldal van abban es hasonlftsa ossze azzal, amit on fr, Zsiga Ur, a haborus esemenyekr61 19180 decembereben, majd azzal, am it dr. Mo Slavic fra gyujtemenyes kotetemben, ahonnan Onnek valaki lefordftotta a szoveget, amelyet csak rejtve, a 14, 35, 37, 43 labjegy­zetekben tiintet fel es megoa o oo »Vas megyei Level tar Szombathely Klekl iratok, (igy az eredetiben, valaszt6jelek nelkiil) Matija Slavic cikke -cfm nelkiil! -Slovenska Krajna (igy! krajina helyett) 40 po (mitjelent ez?!) (fordftis) oo o<< alatt. Uram, fogalma sincsen a tudomanyos munkak­b61 val6 idezesr61, ilyen hianyosan nem ideziink, egyeso! Vanek Šiftar cikket is idezi, amely a »Casopis za zgodovino in narodopisje 1/1989 oo o 37-38 pojelent mego-mitjelent az 1 szam?o! Hol szerepel az evfolyam?! Esa foly6irat megjelenesenek helye?! Eleg az ilyen tud6sb61, aki hazudik, amikor azt allftja, hogy a prekmurjei szlovenok onmagukat vendnek neveztek (36)o' aki alland6an osszekeveri Prekmurjet Medmurjevel, amelyeta konyv egyik resze tirgyal; osszekeveri kiilonosen az 1919-rol sz616 reszben MedmurjetoPrekmurje­vel, nem tud egy sz6t semoa prekmurjei evangelikus irodalomr61o1715­t61, es bizonyftekok nelkiil allftja, hogy Prekmurjet megszalltak (a Parizsi Bekekonferencia Legf6bb Tanacsa utasftasa alapjan, Uram!) es azutin Besedilo je bilo objavljeno tudi v: Porabje, Monošter, let. 7 (22. 5. 1997). Družina, let. 46., št. 21 (25. 5. 1997). Delo, let. 39, št. 122 (29. 5. 1997), 16. (Književni listi). Szloveniahoz csatoltik a lakossag kivansaga ellenere -melyikenek? Aki nem olvasta el Slavicnal, hogy a nemzetkozi hatirmegallapft6 bizottsag el! ena lutheranus lelkeszek al tal felbiztatottak tiintettek nehany faluban7 stb. Szamara »vend<< Szlovenia egesz lakossaga stb. Mindenki, aki Prekmurje felszabadulasaert tevekenykedett 1919. el6tt, szamara a magyarsag ellensegeo-a konyv olyan jellegii, mintha a magyar megszallas alatt 1941-1945 kozott fr6dott volna!! Hasonlitsak csak ossze az akkori iratokkal esa f6 eszmei forrassal Miko la brosur>Obtožujem!<>Vadolom!«-ra (Obtožujem!) adott valaszaban hiszen Pomurje csak az utobbi evtizedekben jelen ti Prekmurjevel egyutt Prlekija-nak (Slovenske gorice) egy reszet, amely nemoe konyv targya. A masik nev a cfmben, a szlovenok szamara kevesbe ismert Trianon Parizs mellett. A konyv borftolapjan ugyan ujszeruen raj zolt a nev, bar alig olvashatoan, kfgyokent tekereg a cfmlapon, emlekeztetve az allamhatarok terkepen valo jelolesere. Szamomra szimbolikus jelen tesli, ahogy burkoltan, ravasz modon kozvetftett a konyv tartalma is, amelyet az utolso nyomtatott oldalon harom nyelven is feltuntetnek: >> ... a szerz6 ... hi teles dokumentumokra tamaszkodva mutatja be azt a fegyveres harcot is vallalo kuzdelmet, amelyet az erdekelt lakossag tobbsege (Prekmurje a bekekotes utan 1918-ban, az el6z6 mondatbol, V. N.) folytatott sajat onrendelkezesert, ahogy kialakultak az uj allamhatarok<< (209. oldal). Ennek a mondatnak ajelenteset a konyv tartalmarol szolo, itt kovetkez6 ertekezes fogja megvilagftani. A kiado kepvisel6je az El6szoban a >>bekediktatum<< igazsagossa­ganak kerdeses voltarol beszel, amely az els6 vilaghaboru utan a >>tortenelmi<< Magyarorszagtol elvontjelent6s, tobbnyire nem-magyar lakosu teruleteket. Ezekkel a >>kimutathatoan igazsagtalan hatar­megallapftasokkal<< az erintett kisebbsegek allftolag nem foglalkoz- * Konyviinkben a Vestnik c. ujsagb61 csak nyolc folytatast forditottunk le. A tobbi a Zgodovinski casopis foly6iratban es a Stopinje evkonyvben megjelent cikkek roviditett valtozata. zgodovinarjem, marvec tudi pedagogom, dijakom in laicnim zainteresirancem. Delo služi le »dejstvu resnice, nepristranosti<< in >>ne nasprotuje nikomur«. Toda ne moremo soglašati z zadnjim stavkom, ceš da >>smo dolžni zahvalo (pisatelju) v imenu prekmurskega madžarskega in nemadžarskega prebivalstva« -kvecjemu v našem imenu zato, da se je odkrilo neko prizadevanje na tej in oni strani meje, ki ga bo potrebno pazljivo zasledovati, ker se pojavljajo na Madžarskem spisi z geslom: Vse nazaj, kar nam je odvzel krivicni Trianon. In zato, da smo spoznali površnost, nestrokovnost nekaterih >>znanstvenikov«, ki skrbijo za >>napredek« zgodovinske znanosti. Zakaj ta in taka knjiga prav danes? Na slovenski strani je nadrobno opisal dogodke od 1918 do 1924, ko je razmejitvena komisija podpisala razmejitveni akt o meji med jugoslavijo in Madžarsko, dr. Matija Slavic na podlagi lastnega sodelovanja na pariški mirovni konferenci kot izvedenec za Prekmmje v jugoslovanski delegaciji, na podlagi uradnih aktov, pricevanja ocividcev in tedanjih casnikov. Predvsem v dveh razpravaho: Narodnost in osvoboditev Prekmurce-v v zborniku Slovenska Krajina (uredil Vilko Novak, Beltinci 1935, 46-82) in Prekmurske meje v diplomaciji, prav tam, 83-107. Že prej paje isti avtor pisal o Prekmurju v Mladi ki 1924 (ur. F. S. Finžgar), predvsem pa obširjene v celotnem mariborskem politicnoupravnem obmocju, ki se je tedaj imenovalo s srbskim izrazom: oblast, v spisu: Prevrat v mariborski oblasti v jubilejnem zborniku >>Slovenci v desetlegu 1918-1928« (Leo nova družba v Ljubljani, 1928, 215-.69). Naslov tega spisa so avtorju obravnavane madžarske knjige slabo prevedli kot: >>Hatalomvaltis Mariborban« (=Sprememba oblasti v Mariboru, Zsiga 41) in imenuje v opombi oM. Slavicu ta spis: >>Najpomembnejše njegovo delo o tem predmetu«-pa ga kljub temu nikjer ne navaja, ker ga pac ni videl; ne navaja pa naslovov prej navedenih njegovih razprav, ker jih pozna iz druge roke, iz slabega madžarskega prevoda gimnazijcev v Soboti med madžarsko zasedbo. Ne pozna Slavicevega življenja in dela: da je bil profesor teološke fakultete in rektor Univerze v Ljubljani ter ne >>raziskovalec biblije«, kot piše v opombi, marvec prevajalec skoro celotne Stare zaveze iz hebrejšcine. Zsiga kot zgodovinar takole prvic v opombi 14 na str. 175 dokumentira svojo predstavitev M. Slavica: >>Arhiv Železne županije (v nadaljnjem: Vam. L.) Szombathely Kleklovi spisi (ali: o Kleklu), clanek (ni clanek, marvec razprava-katera?) Matije Slavica Slovenska Krajna 4. p. (prevod) (v nadaljevanju: Slavicev clanek)o"· Tako brez potrebnih locil. P = pagina = stran prevoda in brez navedbe, kdaj navaja iz prve navedene in kdaj iz druge razprave. Zs. informatorji tudi ne vedo, dajeM. Slavic napisal prvo knjigo o Prekmurju: Prekmurje. Ljubljana 1921, str. 111.-Vsi ti naslovi, kakor tudi naslovi francoskih, hattak az ut6bbi id6kig, amikor is megteszi ezt, ez a mu szakszeru tortenelmi ertekeiessei »rendkfviili pontossaggal<<, objektfvan, ezert az El6sz6ban a muvet nemcsak torteneszeknek, han em pedag6gusoknak, diakoknak es laikus erdekl6d6knek is ajanlja. A munka csupan >>az igazsag, az objektivitas tenyetszolgalja<< es >>nem iranyul senki ellen sem<<. Bar nem ertiink egyet az utols6 mondattal, hogy >>koszonettei tartozunk (az fr6nak) a muravideki magyar es nem magyar lakossag neveben<>tu dos« feliiletesseget es szakszerutlenseget, aki k a torteneiemtudomanyok »haladasat<< szolgaljak. Miert ilyen ez a konyv es most? A szloven dr. Matija Slavic Irt reszletesen az 1918 es 1924 kozotti esemenyekr6l, amikor a hatarkijelol6 bizottsag alafrta a hatarmegallapft6 okmanyt a Magyarorszag es Jugoszlavia kozotti hatarr6l. Tette ezt a parizsi bekekonferencian val6 reszveteie alapjan, Prekmurje szakert6jeken t ajugoszlav delegaci6ban, hivatalos okiratok, szemtanuk vallomasa es akkori ujsagok alapjan. Els6sorban ket tanulmanyabano: a Narodnost in osvoboditev Prekmurcev [A prekmurjeiek nemzetisege es feiszabadulasa] cfmuben, a Slovenska Krajina [Szloven videk] kotetben (szerkeszt6 Vilko Novak, Beltinci 1935, 46-82) es a Prekmurske meje v diplomaciji [Prekmurjei hatarok a diplomaciaban] ertekezesben, ugyanott, a 83­107 oldalon. Ugyancsak 6 frt mar el6bb is Prekmurjer6l a Mladika ujsagban 1924-ben (szerk. F. S. Finžgar), meg reszletesebben pedig a teljes maribori politikai-igazgatasi teriiletr6l, ameiyet akkor szerb kifejezessel >>oblast<<-nak neveztek, a Prevrat v mariborski oblasti frasaban, ajubileumi emlekkonyvben Slovenci v desetletju 1918-1928 [Szlovenok az 1918 es 1928 kozotti evtizedben] (Leon Tarsasaga, Ljubljana, 1928, 215-269). Ennek az frasnak a ef meta targyaltmagyar konyvszerz6jenek rosszul fordftottak lea kovetkez6keppen: »Hatalomvaltas Mariborban« (=Sprememba oblasti v Mariboru, Zsiga 41) esa M. Slavicra vonatkoz6 labjegyzetben ezt az frast »Legjelent6sebb ilyen targyli munkaja<<-kent nevezi -ennek ellenere sehol sem tiinteti fei, mert hiszen nem latta azt; nem tiinteti fei az el6bb emlftett ertekezesek cfmeitosem, mertoazokat masodkezb6l ismeri, a sobo tai (muraszombati) gimnazium diakjainak rossz fordftasab6l a magyar megszallas alatt. Nem ismeri Slavic ele tet es munkait: hogy a Ljubljanai Egyetem rektora volt esa teol6giai fakultas professzora es nem »bibliakutato<<, ahogy a labjegyzetben szerepei, de 6 fordftotta le majdnem a teljes Oszovetseget heber nyeivr6l. Zsiga torteneszkent fgy els6kent a 14-es labjegyzetben a 175. oldalon dokumentalja M. Slavic bemutatasat: »Vas megyei level tar (a angleških in madžarskih spisov do 1935 o Prekmurju in delu mirovne konference (Cree, Chervin itn.) so navedeni v moji Bibliograf.i o Slovenski krajini v navedenem zborniku 1935, 116-133. Slavic navaja tudi iz clankov Jožeta Godine o dogodkih 1918­1919, na voljo pa nam je tudi pricevanje IvanaJerica v rokopisu: Moji spomini (283 str.), kije pred tiskam. Madžarska stran ima o dogodkih v zvezi z >>odcepitvijo<< in osvobajanjem Prekmurja poleg splošnih madžarskih del o mirovni konferenci, ki jih navaja T. Zsiga, predvsem docela nekriticno, tendencno in iredentisticno brošuro Sandorja Mikole: A vendsegemultja es jelene, Budapest ( 1928), str. 46, ki sem jo ocenil v Casopisu za zgodovino in narodopisje, 27, Maribor 1932, 57.o-Naš rojak iz Gornjih Petrovec (r. 1871, u. v Veliki Kaniži 1945, gl. Slovenski biografski leksikon II, str. 123), profesor matematike in fizike in pozneje ravnatelj na Evangeli­canski gimnaziji v Budimpešti,je izdajal v prekmuršcini in nekoliko tudi V madžarŠCini iredentisticni mesecnik »Za slovenski narod<< (!) od 1920-1922. Svojo brošuro mi je daroval l. dec. 1938. v svojem stanovanju v Budimpešti s posvetilom: » ... z resnicnim prijateljstvom Mikola<<. Ko sem mu razložil razmerje prekmuršcine do slovenskega jezika, ki ima nad štirideset narecij in do slovenskega knjižnega jezika, je to z razumevanjem sprejelo-on, kije v brošuri in clankih trdil, daje prekmuršcina »celo sorodna slovenšcini<<, o katere glasovnem bogastvu v narecjih ni imel pojma. Ob prihodu me je po predstavitvi burno pozdravil: »Oni so tiste knige vodali?<< -onikal me je po spoštljivi prekmurski navadi; mislil je na moj zbornik s Slavicevimi razpravami, ki jih je dobro poznal in v katerih je zelo negativno ocenjen. Med zasedbo 1941 sva se po madžarski navadi kot kolega tikala in so ga docela odrinili od odlocanja v prekmurskih stvareh, saj jim je celo predlagal, da naj na zacetku poucujemo na soboški gimnaziji v knjižni slovenšcini, ceš da si drugacnega pouka ne more zamišljati. In pod .egovim predsedstvom so maturanti v juniju 1941 odgovarjali v knjižni slovenšcini. Avtor tu obravnavane knjige nekriticno prevzema vse Mikolove trditve, obširneje pa govori o njegovih prizadevanjih v zvezi z mirovno konferenco na str. 102 sl. Madžarska stran pa ima tudi bolj objektivno delo o Prekmurju v letih 1918-1919, ki ga T. Zs. sicer navaja, toda ne sledi njegovemu prizadevanju za stvarnostjo: Laszlo K6vago: A magarorszrigi detszlrivok 1918-1919-ben (Madžarski Južni Slovani v letih 1918-1919), Budapest 1964, ki sem ga ocenil v Naših razgledih. Najhujša napaka v njegovi knjigi je trditev, da so gajico uvedli v tednik Novine boljševiki leta 1919, v resnici]. Kleklo1913 v vse katoliške tovabbiakban: Vam. L.) Szombathely Klekl iratok, Matija Slavic cikke (nem cikk, hanem tanulmany -melyik?) Slovenska Krajna 4. p. (fordftas) (a tovabbiakban Slavic cikke) «. Igy a kotelez6 valaszt6jelek nelkiil. P= pagina = fordftas oldala es anelkiil hogy feltiintetne, mikor ide z az els6 es mikor a masodik emlitett ertekezesb61. Zs. informatorai azt sem tudjak, hogy M. Slavic irta az els6 konyvet Prekmurjer61: Prekmury·e. Ljubljana 1921, 111 ol dal. Min den cim, ahogy a fran cia, angol es magyar muvek cimei is 1935-ig Prekmurjer61 es a bekekonferencia munkajar61 (Cree, Chervin stb.) szerepelnek a Slovenska krajina-ra vonatkoz6 Bibliografiamban az emlitett gyujtemenyes kotetben 1935, 116-133. Slavic idezjože Godina cikkeb61 is az 1918 -1919-as esemenyekr61, rendelkezesiinkre all Ivan jeric vallomasa is keziratbano: Moji spomini [Emlekeim] (283 ol dal), am ely hamarosan megjelenik. A magyar felnek Prekmurje ••elszakadasar6l<< es felszabadulasar61 az altalanos magyar munkakon kiviil, amelyeket Zsiga T. feltiintet, meg van egy, minden kritikat nelkiiloz6, tendenci6zus es irredenta brosuraja Mi kola Sandort61: A vendseg multja es jelene, Budapest ( 1928), 46 oldal, amelyet a Casopis za zgodovino in narodopisje [Tortenelmi es neprajzi foly6irat], 27, Maribor, 1932, 57. foly6iratban ertekeltem. Gornji Petrovcib61 szarmaz6 honfitarsunk (sziil. 1871. + Nagykanizsan 1945. , lasd Slovenski biografski leksikon [Szloven eletrajzi lexikon] II, 123. oldal), matematika es fizika szakos kozepiskolai tanar, kes6bb a Budapesti Evangelikus Gimnazium igazgat6ja, prekmurjei nyelv­jarasban es res z ben magyarul ad ta ki az irreden ta havilapjat a »szloven nep szamara« (!) 1920-1922 kozott. Brosurajavalol938. december l­en ajandekozott meg buda pesti lakasaban, dedikaci6kent azt frta: »igaz baratsaggal Mikola<<. Amikor kes6bb elmagyaraztam neki a prekmurjei nyehjaras viszonyat a szloven nyelvhez, amelyben negyven felett van a nyelvjarasok szama, ezt megert6en fogadta -6, aki fiizeteben es cikkeiben azt allapftotta meg, hogy a prekmurjei nyelv »a szloven nyelvvel meg rokonsagban is all<<, es amelynek hanggazdagsagar61 a nyehjarasokban fogalma sem volt. Erkezeskor a bemutatkozas utan izgatottan udvozolt ··On ad ta ki azt a konyvet?<>Knjigo lahko razumejo (kot negativno, V. N.) tako le tisti, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne morejo sprejeti zgodovinskega dejstva in so si zadali za cilj ustvarjanje konfliktnega vzdušja« (v KL, v Porabju 19. VI. 1997, v Družini). Kdo naj bi želel ustvariti >>konfliktno vzdušje«? Podpisani zagotovo ne. Knjiga pa ne govori le »O oblikovanju trianonske slovensko-madžarske crte<<, marvec sem jasno povedal že v prvem porocilu o njej, kaj trdi avtor Zsiga o jeziku Prekmurja: ,, ... ceprav kaže mnogo sorodnosti z jezikom sosednih Slovencev, Hrvatov, vendar se v bistvenih vprašanjih razlikuje od njega<<; da so >>S Slovenci onstran Mure v sorodstvu«-torej ne isti narod; da prekmurski Slovenci do 1919 niso imeli skoro nikakih stikov s Slovenci onstran Mure; da so se prekmurski Slovenci sami imenovali >>vend<<; daje v napacno prikazanem slovstvenem delu v Prekmurju v celoti izpušceno delo evangelicanov; da so Jugoslovani zasedli 1919 Prekmurje proti volji prebivalstva itn. O vsem tem bomo v naslednjem nadrobno govorili. V zadnjem stavku pa Založniški odbor želi, da bi >>Nesporazumi takšnega znacaja morali biti predmet razprav zgodovinarjev in jih ne bi smeli uporabljati za zavajanje javnosti<<, Avtor in zastopnik lendavskega zavoda sta knjigo predstavila v zacetku aprila v Sombotelu, javnoo-torej imamo vso pravico, kot pri vsaki drugi knjigi, govoriti o njej v javnosti. Knjigo širijo med madžarskim prebivalstvom Lendave in okolice, z njeno vsebino, zlasti s tem, kako krivicno so bili odcepljeni od Madžarske in z vsemi lažmi in napakami, ki so v njej zapisane o Slovencih -o posameznikih in prekmurskih ter vseh v celotio-bodo seznanjeni ucenci vseh šol itn. Oni bi pa radi, da bi »zgodovinarji<< pisali o njej v casopisih (strokovnih revijah), kijih nihce od Madžarov ne bi bral in malokdo od Slovencev. Ne zavajamo nikogar, pac pa trdim, da knjiga hote ali nehoteo-zaradi nestrokovnosti -zavaja tako Madžare kot Slovence. Knjiga vsebuje osemnajst poglavij, seznam »dokumentov<< in opombe. V našem primerku manjka stran 146. Po našem mnenju tako skladno z naslovom knjige kot z dejstvi, ki so pretežno obravnavana v njej, ne sodi vanjo obravnavanje dogodkov v Medmurju (hrv. allitasait, reszletesebben beszel torekveseirol a bekekonferenciaval kapcsolatban a 102. oldalon. A magyaroknak van egy objektfvebb munkaja is Prekmmjerol az 1918-1919 evekrol, amelyet Zs. T. ugyan feltuntet, de nem veszi at val6sagra val6 torekvesei t: Kovag6 Laszlo: A magyarorsuigi delszliwok 1918­1919-ben, Budapest 1964, am el yet a Naši razgledi foly6iratban ertekeltem. A legnagyobb tevedes konyveben az az allftas, hogy a gajicat a Novine hetilapban vezettek be 1919-ben a bolsevikoko-val6jaban mar ]. Klekl 191o3-ban azt hasznalta minden katolikus publikaci6ban, miko z ben nehany konyvben mar fgy frtAgustic l. 1876-ban a Prirodopis­ben [Termeszetrajz] es Prijatellapjaban, Klekl az imakonyvben 1910­ben, stb. Kovag6 szerb nepiskolat vegzett es tanarkepzot, ezert hasznalhatott szloven frasokat es mivel Jugoszlaviaban elt (Magyar­orszagra val6 tavozasaig a Kominform alatt), j6zanabbul tekintett mindezekre a kerdesekre. Az emlftett munkaval doktoralt Budapesten. Miert volt szukseg uj konyvre Prekmurje elszakadasar61 es annak a szerbek, horvatok es szlovenok uj allamahoz val6 csatolasar61? A Magyar Nemzetisegi Muvelodesi Intezet Kiad6 Bi.ottsaga Lendvan elso kritikaink kapcsan kijelentette: >>a konyvet csak azok ertelmezhetik (negatfvan, v. N.), akik barmilyen okb61 nem tudjak elfogadni a tortenelmi tenyeket es celjuk konfliktus hangulat teremtese« (KL, Porabje, 1997. aprilis 19. , Družina) Ki akar >>konfliktus hangulatot teremteni<>szloven-magyar trianoni von al meghatarozasar61 << beszel, hanem, mint mar elso beszamol6mban vilagosan megfrtam, hogy mit allft Zsiga, a szerzo Prekmurje nyelverol: ,, bar sok rokonsagot mu tat a kornyezo szlovenokevel, horvatokeval, megis lenyeges kerdesekben elter tole<<; es hogy >>rokonsagban all a Mura masik oldalan elo szlovenekkel<>vend<<­nek neveztek; hogy a tevesen bemutatott prekmurjei irodalmi alkotasokb61 teljes egeszeben kimaradt az evangelikusok munkaja; hogy a jugoszlavok 1919-ben a lakossag kfvansaga ellenere foglaltak el Prekmurjet. Ezekrol a dolgokr61 reszletesen beszelunk a kovetkezokben. Az utols6 mondatban pedig a Kiad6 Bizottsag azt kfvanja, hogy az >>ilyen jellegu felreertesek<< a torteneszek vitatargyat kell hogy kepezzek, de semmikeppen a nyilvanossag felrevezeteset.<< Aszerzo esa lendvai intezet kepviseloje a konyvet april is ban mutatta be Szombathelyen, nyilvanosan -tehat jogunkban all, hogy mint birm ely mas konyvrol, arr61 nyilvanosan beszeljunk. A konyvet Len dva es kornyeke magyar lakossaga kozott terjesztik es tartalmat, kulonosen azt, hogy milyen igazsagtalanul szakadtak el Magyarorszagt61, es az osszes hazugsagot es tevedest, amelyek szerepelnek benn a szlovenokr61 ­ Medumurje, madž. Murakoz, str. 95 do 99 in še vmes), ki kljub trditvi Predgovora niso povezani s Prekmurjem. Knjiga se zacenja s pogla.em »Poraz in razsulo«, ki seznanja na svoj nacin z južnoslovanskimi politicnimi prizadevanji konec prve svetovne vojne (npr. slovenske udeležbe l. decembra 1918 v Beogradu ne pozna) ter s položajem na Madžarskem. V zvezi z »nasiljem<< in ropanjem v Beltincih v novembru 1918 omenja tudi smrtno obsodbo Jožeta Klekla pred vojaškim sodišcem in njegovo oprostitev ter njegovo nedokazano udeležbo na ljutomerskem taboru 3. novembra 1918. Poleg Miko love brošure iz 1928 osporavamo še bolj drug pisateljev vir: do kumen te iz let madžarske zasedbe Prekmurja 1941-1945, ki jih avtor ne navaja posamezno, marvec kar poprek kot Vas megyei Level tir ... Szombathely Klek! iratok ... " (kot najprej v op. 14. Pod tem naslovom so tako razlicni spisi kot Kleklov >>Zagovor ... << v madžaršcini: ... >>A vas es zalamegyei szlovenvidek fontosabb esemenyei 1914. aug. 20.-tol 1941. aprilis 25-ig<<, obtožnica proti Kleklu, Ivanu Jericu in Mihaelu Kuharju ter oprostilna razsodba okrožnega sodišca v Gyoru pod štev. 14205, ki jo navaja avtor v op. 32 na str. 176, ne pove pa, zakaj gre. Ti »dokumenti<< iz zasedbenih let so docela nezanesljivi, celo lažnivia, kot _a bomo pokazali, avtor pa jih nekriticno sprejema kot resnicne in veljavne. V tem pogla.u omenja, da je naglo sodišce zaradi ropanja v Medmurju v novembru 1918 obsodilo na smrt 20 oseb,a->>obstoje pa tudi podatki, ki postavljajo število usmrcenih na 37 ljudi<< (str. 21). Ivan Jeric kot prizadeti pricevalec iz tistih dni v »Mojih spominih<<, str. 49 piše: >>V Gornjem Lakošu se mu je (Vilmosu Tkalcu) s svojimi lendavskimi narodnimi stražarji pridružilJožefKiraly. Skupaj sta odšla v Medžimurje, kjer je bilo hujše nego v Prekmurju. Tkalec in Kiraly sta skupaj z madžarskimi orožniki v Medžimurju postre ljala in pobesila 280 mladih Medžimurcev, kakor seje s to številko pohvalil Kiraly, ko sem bil še v Lendavi župnik. Tudi madžarski uradni krogi so priznavali to število poklanih ljudi. Madžari sami so bili preseneceni nad tem številom poklanih ljudi, zato sta se Tkalec in Kiraly morala odstraniti iz Medžimurja.<< V tem pogla.u piše avtor tudi, ne da bi prej o tem govoril: >>Tiste, ki so v Beltincih zagrešili nasilje, so prijeli in odvedli v Lendavo. Tu jim je sodilo naglo sodišce. Vec oseb so obsodili na smrt, med njimi tudi Jožefa Kle kla, tedaj upokojenega duhovnika. Na posredovanje vodstva lendavske obcine in nekaterih splošno spoštovanih oseb so Jožefa Klekla naslednji dan pustili na svobodo.a-Jožefu Kleklu so razen nasilja, povzrocenega v Beltincih, ocitali tudi to, da se je 3. novembra 1918 skupno z vec osebami udeležil slovenske slavnosti v Ljutomeru. konkret szemelyekr61 es prekmmjeiekr61 valamint mindannyiukr61 ? az iskolak tanul6ival ismertetik, stb. Ok pedig azt szeretnek, hogy » torteneszek<< frjanak a konyvr61 ujsagokban (szakmai foly6iratokban)' amelyet senki sem olvasna el a magyarok kozul es a szlovenok kozul is kevesen. Nem vezetunk felre senkit, ha azt allftom, hogy a konyv akarva vagy akaratlanul -szakszen1tlensege miatta-felrevezeti mind a szlo­venokat, mind a magyarokat. A konyv tizennyolc fejezetet tartalmaz, a >>dokumentumok« jegyzeket es ajegyzeteket. Ami peldanyunkban hianyzik a 146. oldal. Velemenyiink szerint a konyv cfmevel es a tenyekkel osszhangban, amelyek f6leg a targyat kepezik, nem tartoznak ide a Murakozi esemenyek (hrv. Medumurje, szlovenul Medmurje, 95-99 es elvetve), amelyek az el6sz6 allftasa ellenere nincsenek kapcsolatban Prekmurje­vel. A konyv a Vereseg es osszeomlas fejezettel kezd6dik, amely a maga m6djan ismerteti ajugoszlav politikai torekveseket az els6 vilaghaboru vegen (pl. nem ismeri a szloven reszvetelt 1918. december l-en, Bel­gradban) valamint a magyarorszagi helyzetet. A beltinci >>er6szakossag­gal« es rablasokkal kapcsolatban 1918. novembereben megemlftiJože Klekl halalra fteleset is a katonai (statarialis) bfr6sag el6tt es szabadon bocsatasat, valamint aanem bizonyftott reszvetelet a ljutomeri 1918. november 3-i tomeggyulesen. Mikola 1928-as brosurajan kfvul megkerd6jelezzuk az fr6 masik forrasat: a prekmurjei 1941-1945 kozotti magyar megszallas eveib61 szarmaz6 do kumen tum okat, amelyeket a szerz6 nem tun tet fei kulon­kulon, hanem >>Vas megyei Leveltar [ ... ] Szombathely Klekl iratok« alatt (ugyanfgy legel6szor a 14. labjegyzetben. Ez alatt a cfm alatt olyan egymast61 kulonboz6 iratok talalhat6k, mint Klekl "Vediibeszedje (Za­govor), magyar nyelven: >>A vas es zalamegyei szlovenvidek fontosabb esemenyei 1914. aug. 20-t61a1941. aprilis 25-ig«, a Klekl, Ivan Jeric es Mihael Kuhar elleni vadirat, valamint a gy6rijarasi bfr6sag felment6 ftelete 14205. szam alatt, amelyet a szerz6 a 32. labjegyzetben feltuntet a 176. oldalon, nem mondja el azonban mir61 sz61. Ezek a >>doku­mentumok« a megszallas eveib61 teljesen megbfzhatatlanok, s6t nem szavahihet6k, mikent ezt be is mutatjuk, a szerz6 azonban minden kritika nelkul elfogadja azokat igazkent es hiteleskent. Ebben a fejezetben emlfti, hogy a statarialis bfr6sag a Murakozben (Medmurjeben) tortent rablasok miatt 1918 novembereben 20 szemelyt ftelt halalra,a->> vannak olyan ada tok is, amelyek a kivegzettek szamat 37 f6re teszik« (21a. oldal)a. Ivan Jeric ezekr61 a napokr61 atel6kent az emlekirataiban (Moji spomini), a 49. oldalon fgy fr: >>Fels6lakosban (Gornji Lakoš) csatlakozott hozza (Vilm os Tkilechoz), Kiraly Vilmos a lendvai nemzet6rokkel egyutt, es fgy mentek el Medžimurjebe, ahol meg rosszabb volt a helyzet, mint Prekmurjeben. Nato je agitiral za jugoslovanske koristia-za zedinjenje Južnih Slovanov v samostojno državo« (21). V opombi 14 nava ja kot vir »Kleklove spise<< v Arhivu Železne županije. Že Slavic je vedel, da so Klekla >>obdolžili<<, daje on kriv, da so šli Prekmurci na jugoslovansko slavnost v Ljutomer 3. novembra 1918. I. Jeric, najožji Kleklov sodelavec, pa prica (n. d.a, str. 53): »Klek! st. je poslal veliko udeležencev na zborovanje in resolucijo, v kateri zahteva v imenu prekmurskih Slovencev prikljucitev Prekmur ja k Jugoslaviji in prosi slovensko vlado, naj pošlje na mirovno konferenco eksperta za severne prekmurske meje. Resolucijo je na zborovanju precita!JožefCigan iz Crensovec (Novine, 7. 8. 1938.).a­Nekatere udeležence so madžarski orožniki hudo pretepli. V pogla\ju »Zacetek zasedbe« obširno govori o usodi Medmurja, vec kot o Prekmurju; mimogrede omeni, da so »okupatorji<< prišli cez Muro 25. decembra, kar se je pa po pricevanju sodelujocega Jožefa Godine dogodilo dan prej (M. Slavic, Slovenska Krajina, 61). Meša srbsko zasedbo s hrvaško in prekine porocanje z novim poglavjem: Vendvidek, Muravidek (36-46), ki bia-v drugacni oblikia-moralo biti izhodišcno pogla\je o pokrajini in ljudstvu, o katerem naj bi knjiga govorila. >>Vendska krajina<< je bila madžarska oznaka za današnje Prekmurje, kot so Slovence na Ogrskem imenovali na splošno >>vend, množ. ven de k<< (samostalnik in pridevnik)a. Drugo ime: Murska krajina, pravi avtor, ne pokriva istega ozemlja, ceprav obe imeni uporabljajo v mnogih primerih za isto ozemlje. Pisatelj ne poskuša pojasniti imena »vend<< in ne zavzame stališca do njega, saj podajaa-brez navedbe kakršnegakoli viraa-tole nemogoco oznako: »Vendska ljudstva, sodeca v skupino južnoslovanskih ljudstev (ne narodov! V. N.) so živela do konca prve svetovne vojne, do razpada Avstro-Ogrske monarhije, v deželah pod avstrijsko oblas.o Štajerski, Kranjski, Goriški, Istri (izvirno: Steier, Krajna, Gorz, Istria, V. N.) in vjugozahodnih županijah Vas, Zala. Njihov pojav na tem ozemlju postavljajo v VI. stole.e<< (str. 36)a. Z besedo ne omeni Zs. , da so to Slovenci (tudi v nemšcini in podobno v drugih jezikih, V. N.) Njegovo poimenovanje vseh Slovencev z »vendi<< soglaša s clankom v »Meyers Konversations­Lexikon<<, kar je objavil že naš Franc lvanocy kot osmošolec v casniku Vasmegyei Kozlony 17. marca 1878, št. 11, da bi pokazal pripadnost svojega ljudstva na jugu Madžarske k prebivalstvu v naštetih avstrijskih pokrajinah. Prekmurske Slovence poveže z njihovimi sorodniki s stavkom: »Ven di na Madžarskem so tiho živeli v jugozahodni polovici države, skoraj loceno od svojih štajerskih bratov, živecih na avstrijskem ozemlju.<< Za meje Prekmurja »in njega glavne znacilnosti<< navaja kot vir monograf.o o Železni županiji »Vasvarmegye<< v reprintu iz 1989, ne Tkalec es Kiraly a magyar fegyveresekkel egyutt Medžimurjeben lel6ttek es felakasztottak 280 fiata! medžimurjeit, ezzel a szammal dicsekedett Kiraly, amikor meg Lendvan plebanos volt. A magyar hivatalos korokben is elismertek a meggyilkoltak szamat. A magyarok maguk is meglep6dtek a meggyilkoltak ilyen magas szaman, ezert Tkalecnek es Kiralynak el kellett hagyniuk Medžimurjet.<< Ebben a fejezetben fra szerz6 arr61 is, anelkul hogy el6tte megem­lftene: ••A Belatincon er6szakossagokat elkovet6ket elfogasuk utan Als6lendvara (Lendava) szallftottak. Itt ftelkezett felettuk a statarialis bfr6sag. -Tobb szemelyt halalra fteltek, koztuk Klek! J6zsef akkor nyugalmazott lelkeszt is. Als6lendva (Lendava) eloljar6saga es nehany koztiszteletben all o szemely kozbenjarasara Klek! J 6zsefet szabadon engedtek. -Klek! J6zsefnek a Belatincon (Beltinci) elkovetett er6szakossagok mellett, felr6ttak azt is, hogy 1918. november 3-an Luttenbergben (Ljutomerben) a szloven unnepelyen tobb szemellyel egyutt reszt vet t. Azt kovet6en jugoszlav erdekek-a delszlavok 6nall6 allam ba val o egyesftese -mellett agitalt (21) ·'' A 14-es labjegyzetben forraskent tunteti fei a Vas megyei Leveltarban talalhat6 ••Klek! iratokat<<. Mar Slavic is tudta, hogy Kleklet ••megvadoltak<< azzal, hogy az 6 vetke, hogy a Prekmurjeiek 1918. november 3-an, reszt vettek a jugoszlav tomeggyulesen. Klek! legkozelebbi munkatarsa I. Jeric, a kovetkez6kr61 tanuskodik (i. m. , 53. oldal): »Klek! sok resztvev6t kuldott a gyulesre es egy hatarozatot, amelyben a prekmurjei szlovenok neveben koveteli Prekmurje Jugoszlaviahoz val o csatolasat es felkeri a szloven kormanyt, hogy kuldjon eszak prekmurjei hatarszakert6t a bekekonferenciara. A rezoluci6t a gyulesen a Crenšovci bol val o Cigan Jožef olvasta fei (Novine, 1938. augusztus 7.) -Nehany resztvev6t a magyar fegyveresek sulyosan bantalmaztak. A »Megszrilltis kezdete<< fejezetben reszletesen kifejti Murakoz sorsat, b6vebben beszel err61, mint Prekmurjer61; mellekesen megemlfti, hogy a ••megszallok<< december 25-en keltek ata Muran, ez a resztvev6 Jožef Godina vallomasa szerint egy nappal el6bb tortent (M. Slavic, Slovenska Krajina, 61). Osszekeveri a szerb megszallast a horvattal es megszakftja a beszamol6t egy uj fejezettel: Vendvidek, Muravidek (36­ 46)a' amelynek mas formaban -bevezet6 fejezetkent kellett volna szerepelnie, arr61 a tajr61 es nepr61, amelyr61 a konyv sz61. A »vendvidek<< magyar kifejezes volt a mai Prekmurjere, ahogy a szlovenokat Magyarorszagon csak altalaban ••vendnek, tsz. vendeknek« neveztek (fon ev es melleknev). A masik nev Muravidek, a szerz6 szerint, nem fedi ugyanazt a teruletet, bar mindket elnevezest sok esetben ugyanannak a teruletnek az elnevezesere hasznaljak. Az fr6 nem is probalja megmagyarazni a >>Vend« elnevezest es nem foglal ro la allast, hiszen hozzateszi -mindennemu forras feltuntetese nelkul -azt a da bi bil navedel letnico izida: 1898 in ne pozna podobnega dela tudi v županiji Zala v isti zbirki -da ne govorimo o številnih madžarskih spisih, ki seznanjajo s Prekmurjem (Bellosics, Gonzi, Košic itn.). Po opisu meje Prekmurja »ve« pisatelj knjige: >>Na tem ozemlju živece prebivalstvo se je imenovalo »vend<< in v XX. stoletju tudi »Slovenec<< (szloven) ''·aBrez natancnejše casovne dolocitve nadaljuje, da so jih sosednji Madžari imenovali >>tot<< (kot splošno Slovane, posebej pa Slovake, V. N.) in »bomhecze<< (slovenski homec, bojnec­iz bogme, V. N.)a. Niti z besedo ne poskuša oznaciti njihovega razmerja do slovenskega naroda. Šele v zacetku oznake njihovega >>kulturnega razvoja« zapiše dvoumen stavek: »Njegov (=Prekmurja, V. N.) jezik, ceprav kaže mnogo sorodnosti z jezikom sosed. ih Slovencev, Hrvatov (!), se vendar v bistvenih vprašanjih (?) razlikuje od njega, kar je povzrocalo razumljivo težavo« (39). Zato, da so njihovi duhovniki »morali v prekmuršcino (»vendre<<) prevajati hrvaške in slovenske cerkvene knjige ...a... -in nicesar ne ve o evangelicanskih (luteranskih) prekmurskih knjigah od 1715 dalje, prirejenih po nemških (prva: Luthrov Mali katechismus ... V. N.) in Števana Kuzmica Nouvi zakon iz gršcine. In 1747 je Miha! Sever zapisal: Lublenomi slovenskomi narodi ... Števan Kuzmic pa 1771: »Slovenskoga ... pisma . .. «in >> med našim Slovenskim narodome« itn. , nihce pa nic o »Vendih<<. Prekmurski Slovenci se v slovenšcini nikoli niso imenovali »vend<<, kar dokazuje tudi njihovo slovstvo. Tako so se imenovali le, ce so govorili madžarski, toda le manj zavedni, pod vplivom šole, uradov. Že v 19. stol. je Franc Ivanocy v madžarskih sombotelskih casnikih Vasvarmegye in Szombathelyi Uj sag pisal clanke, v katerih je dokazoval neupravicenost naziva »vend« v madžaršcini in zahteval rabo »szloven« -o vsem tem smo obširno razpravljali v zborniku o Ivanoqjevem simpoziju v Rimu 1984. Daje Prekmurje (pri pisatelju »Vendvidek<< 38) imelo gospodarske in trgovske zveze pred 1919 »izkljucno z Madžarsko ni res, ker je še za naših dni bilo živo izrocilo, kako so vozili npr. žito v Radgono in od tam razne predmete. Prav tako so trgovali z Ljutomerom, nekoliko tudi z Gradcem. Ce ni bilo nobenega mostu cez Muro, pa so bili brodovi in vozili so se z ladjami, tako da se niso vozili le prek Radgone »po ovinku« k Slovencem na Štajerskem in Kranjskem. Teh rednih starih stikov ne dokazujejo le letna romanja k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, na Ptujsko ali Crno goro, na Sladke gore, k sv. Jožefu v Celju, kamor so hodili na duhovne vaje, o cemer govori]. Klek! na raznih mestih. Obiskovali so tudi gimnazijo v Ljubljani (npr. Mihael Kuhar, Mihael Erjavec, Štefan Vereš, lazaristi Contala, Jožef Godina s Srednje Bistrice). Jehetetlen megjegyzest, hogy: ,,A delszlav nepek (nem nemzetek! V. N.) csoportjaba tartoz6 vend nepek az elso vilaghaboru befejezeseig, az Osztrak-Magyar Monarchia felbomlasaig, az osztrak fennhat6sag alatt all6 Steier, Krajna, Gorz, Istria tartomanyokban es Vas, Zala megyek delnyugati megyeiben el tek. E teru! eten val6 megjelenesuket aVI. szazadra teszik<< (36. alda!)a. Egyetlen egy sz6val sem emlfti Zsiga, hogy ok szlovenok (nemetul es hasonl6keppen mas nyelveken is. v. N.) Az altaJa minden szloven »vendnek<< nevezese, osszhangban van a "Meyers Konservations-Lexikon << cikkevel, ame! yet mar Franc lvanocy megjelentetett nyolcadik osztalyoskent a Vas megyei Kozlony 1878. marci us 17-i, 11-es szamaban, hogy bebizonyftsa a Magyarorszag deli reszen elo nepenek a felsorolt osztrak videkekhez val6 tartozasat. A prekmurjei szlovenokat rokonaikkal a kovetkezo m6don kapcsolja ossze: »a magyarorszagi vendek csendesen eltek eletuket az orszag delnyugati feleben, szinte elkulonulve az osztrak teruleten elo steier testvereiktoJ.,, A prekmurjei hatarra »es fobb jellegzetessegeire<< vonatkoz6an forraskent a Vas megyerol sz616 monografiat adja meg »Vasvarmegye<< reprintben 1989-b61, anelkul hogy feltuntetne a kiadas evet 1898-at es nem ismeri a Zala megyerol sz616 hasonl6 munkat ugyanabban a konyvben -hogy ne is emlftsunk szamos magyar frast, amelyek bemutatjak Prekmurjet (Belosics, Gonczi, Košic stb.). Prekmurje hatarainak lefrasa utan a konyv szerzoje »tudja<<, hogy »Az e teruleten elo lakossag onmagat »vend<<-nek es a XX. szazadban »szloven<<-nek egyarant nevezte<<. Pontosabb idobehatarolas nelkul folytatja, hogy oket a szomszedos magyarok »t6t<<-nak neveztek (mint altalanosan a szlavokat, kulonosen a szlovakokat V. N.) es »bomheczek<<-nek (szloven bomec, boj neca-a bogme sz6b61, V. N.). Egyaltalan nem kfserli meg megjelolni a viszonyukat a szloven nemzethez. Csak a »kulturalis fejlodesuk<< bemutatasanak elejen fr Je egy ketertelmu mondatot: »Nyelve (=Prekmurjenek, V. N.), bar sok rokonsagot mu tataa kornyezo szlovenekevel, horvatokeval (!)' megis lenyeges kerdesekben (?)el ter tole, ami megertesi nehezseget okozott<< (39)a. Ezert papjaiknak »horvat es szloven nyelvu konyveket vendre (prekmurjei nyehjarasra) kellett fordftani<< ... Semmit sem tud az evangelikus (Jutheranus) prekmurjei konyvekrol 1715-tol, amelyek nemet kiadasok alapjan keszultek, (az elso: Luther: Mali katechismus [Kis katekizmus] ... V. N.) es Štefan Kuzmice Nouvi zakon iz gršcine [Az Ujszovetseg gorog nyelvrol] muverol. 1747. Miha! Sever fgy irt: Lublenomi slovenskomi narodi ... [A szeretett szloven nemzetnek ... ], Štefan Kuzmic pedig 1771-ben Slovenskoga ... pisma .. . [Szloven levelek] es »med našim Slovenskim narodom<< [Szloven nemzetunk kozott], stb. , de senki sem frt semmit a »vendekrok A prekmurjei szlovenok szlovenul soha sem neveztek magukat Pravtako so bili razviti tudi kulturni stiki. Že knjige slovenskih protestantov so prihajale v Prekmurje in omenjali so jih prekmurski pisatelji ter zajemali besede iz njihovih del že Mihael Sever 1747, nato Števan Kuzmic. V Martjansko pesmarico so prevzeli v 17. stol. Trubarjeve, Dalmatinove in Klinceve pesmi. Vsi slovnicarji in jezikoslovci v 18. in 19. stol. so obravnavali prekmuršcino kot sestavni del slovenskega jezika in prekmurske pisatelje kot del slovenskega slovstva (gl. V. Novak, Kulturni stiki do osvobojen ja, Slovenska Krajina, 1935, 40-45, isti, Izbor prekmurskega slovstva, 1976)a. >>Slovence na Ogrskem<< so obiskovali in opisovali Peter Kozler od 1849 in jih je vnesel na prvi zemljevid slovenskega ozemlja, k Zedinjeni Sloveniji sta jih zahtevala Oroslav Caf in Matija Majar. Obširno jih je opisoval Božidar Raic od 1863 dalje; Anton Trstenjak paje ponovno prepotoval vse prekmurske vasi do Monoštra in pisal v mnogih clankih o šegah in s lovstvu prekmurskih Slovencev. In za njim dolga vrsta jezikoslovcev in slovstvenih zgodovinarjev, ki so v svojih preglednih delih pisali tudi o prekmurskih pisateljih in jeziku >•ogrskih Slovencev«. Ko so 1903 ustanovili v Mariboru Zgodovinsko društvo, so vzeli v njegov delovni program tudi preucevanje zgodovine in ljudskega življenja Slovencev na Ogrskem. Najvidnejše delo s tega podrocja je bilo Števana Kuharja Narodno blago vogrskih Slovencov (1910-1914), ki gaje uredil in z opombami opremil tedanji vodilni slovenski jezikoslovec, dr. Karel Štrekelj, ki je v svoji zbirki Slovenske narodne pesmi objavil tudi Kuharjeve zapise prekmurskih pesmi. Vec o tem v knjigi Š. Kuhar, Ljudsko izrocilo Prekmurja (Pomurska založba 1988) .Jožefa Košica, ki ga madžarska knjiga niti ne omenja, rokopis Starine železnih ino salajskih Slovenov, je v Casopisu 1914 objavil J. Gruden. Košic je bil tudi sicer pomemben za medsebojne stike, saj je v svoji knjigi Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov i Rabov Cok. 1848) priredil dele iz Slomškove vzgojne knjige Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842)a. O vsem tem je bilo že toliko pisanega, da bi moral nekdo, ki piše o vplivu Madžarov na prekmursko slovstvo, o katerem navaja enega samega pisatelja z mnogimi napakami in stalno oznako >>vend« (sedemkrat na str. 39)a, vse to dobro poznati, preden bi upal soditi o vseh teh vprašanjih. Madžarski avtorji, predvsem publicisti, ki sploh ne poznajo ne prekmurskega ne splošno slovenskega tiska, menijo, da v slovenskih knjigah kar mrgoli nekega njim nejasnega >>slovanskega obcutja«, ki ga potem >>nekateri duhovniki« širijo kot sredstvo za odcepitev Prekmurja od Madžarskega. In taka oznaka, ki je obenem obsodba, se potem ponavlja pri omembi vseh naših kulturnih delavcev, zacenši z Ivanocxjem in]. Kleklom. Nam zelo cudno, kar smešno zvenijo take fraze, ki niti ne vemo, kaj je natanko z njimi madžarski pisec mislil: >>Samostojno >>vendnek<<, err61 tanuskodik irodalmuk is. igy csak akkor neveztek magukat, ha magyarul beszeltek, te hata kevesbe ontudatosak, az is ko lak, hivatalok befolyasa alatt. Mara 19. szazadban Franc Ivanocy a magyar, szombathelyi ujsagokban, a Vasvarmegyeben es a Szombathelyi Ujsagban cikkeket frt, amelyekben bizonyftotta az indokolatlansagat a »vend<< elnevezesnek a magyar nyelvben es kovetelte a »szloven<< hasznalatata-err61 reszletesen sz6ltunk a R6maban, 1984-ben tartott Ivanocy szimp6zium emlekkonyveben. Az, hogy Prekmurje (a szerz6nel »Vendvidek<< 38) gazdasagi es kereskedelmi kapcsolatot »kizar6lag Magyarorszaggal<< folytatott 1919 el6tt, nem igaz, mert meg a mi id6nkben is elt a hagyomany arr61, hogyan szallftottak, pl. a gabonat Radgonaba es annan pedig kulonboz6 eszkozoket vissza. Ugyanfgy kereskedelmet folytattak Ljutomerrel is es valamennyit Grazcal. Ha nem is volt semmilyen hfd a Muran, voltak kompok es haj6val mentek, fgy nem utaztak csak Radgonan keresztul »kerul6vel<< a szlovenokhoz a stajer es krajna tartomanyba. Ezeket a rendszeres re gi kapcsolatokat nemcsak az even te torten6 zarandokutak igazoljak a Sv. Trojicahoz (Szentharomsag) a Slovenska goricak-ba, Ptujska vagy Crno gora-ra, Sladka gorara, Sv. Jožef templomahoz Celjeben, ahova lelki gyakorlatokra is jartak, amit]. Klekl is emlft kulonboz6 helyeken. Latogattak a ljubljanai gimnaziumot is (pl. Mihael Kuhar, Mihael Erjavec, Štefan Vereš, a lazarianusok Contala,JožefaGodina Srednja Bistricab61). Ugyanfgy fejlettek voltak a kulturalis kapcsolatok is. Mar szloven protestans fr6k konyvei is erkeztek Prekmurje be es emlftettek is 6ket a prekmurjei fr6k, merftettek munkajukb61, pl. Mihael Sever 1747, utana Štefan Kuzmic. A Martjanska pesmaricaban [M. enekeskonyv] atvettek a 17. szazadban Trubar, Dalmatin es Klinc verseit is. Minden nyelvtortenesz es nyelvesz a 18. es 19. szazadban a prekmurjei nyelvjarast a szloven nyelv szerves reszenek tekintette esa prekmurjei fr6kat a szloven irodalom reszekent ... (lasd. V. Novak, Kulturni stiki do osvobojenja [Kulturalis kapcsolatok a felszabadulasig], Slovenska Krajina, 1935. 40-45. ua. , Izbor prekmurskega slovstva [Valogatas a prekmurjei irodalomb61], 1976)a. »A magyarorszagi szlovenokat<< meglatogatta es frt is r6luk Peter Kozler 1849-tol es jelolte 6ket a szloven terulet els6 terkepen. Az Egyesult Szloveniaba (Zedinjena Slovenija) tartoz6nak vel te 6ket Oroslaf Caf es Matija Majar. Reszletesen frt r6luk Božidar Raic 1863-t61; Anton Trstenjak pedig ismet beutazta az osszes prekmurjei falvat Szentgotthardig es tobb cikkben frt a prekmurjei szlovenok szokasair61 es az irodalmukr61. Ezutan pedig nyelveszek es irodalomtorteneszek hosszu sora kovetkezik, akik osszefoglal6 munkaikban frtak a prekmurjei fr6kr61 es a »magyar szlovenok<< nyelver61. Amikor 1903-ban Mariborban megalapftottak a Torteneti prizadevanje slovanskih naziranj je sprejel ... Temu sledec je postavil ves svoj cas in možnosti v službo slovanskega gibanja ... Za denarni temelj slovanskih prizadevanj je ustanovil v Crenšovcih zadrugo. -Po prvi svetovni vojski je bil v Prekmurju odlocujoca osebnost v slovanskih prizadevanjih ... « itn. V tem smislu. Kdor pa bere tisk tistih casov, bo komaj kje našel besedo o tej tu prekipevajoci >>slovanskosti<<, Z omembo moherskih knjig, ki so prihajale med prekmurske Slovence, poudarja njihov vpliv na >>prebujanje zavesti pripadnosti južnoslovanskim ljudstvom<<, našteje -z napacnimi krstnimi imeni, kar ponavlja veckrat poznejea->>nekaj katoliških duhovnikov<<, ki so bili zastopniki >>slovanske narodne zavesti<< v moherskih knjigah, kar so hoteli prepreciti >>madžarski vladni organi in cerkveni voditelji<<. Po njegovem, ki nicesar ne ve o slovstven em delu v 19. stoletju, se je sedaj ponovno razmahnilo slovstvo v prekmuršcini itn. Obširna opomba oJ. KI eklu ponovno govori o njegovem širjenju >>slovanskega (szlav) prizadevanja, nazorov<<, saj avtora-po stari madžarski navadia­ne razlikuje med slovenskim in slovanskim, v cemer vidijo neko panslovansko strašilo, naperjene proti sebi. Avtor priznava madžarsko oviranje >>tesnejših vezi z drugimi slovanskimi ljudstvi<<. Ko omeni majniško deklaracijo, uvede z mariborskim narodnim svetom njegovega zastopnika za Prekmurje, dr. Matijo Slavica. Poleg vec njegovih >>Clankov<< (brez naslovov) omenja njegovo neznano >>najpomembnejše delo o tem predmetu<<: Sprememba oblasti v Mariborua-tudi brez kake navedbe o objavi. In 'a ga tudi sam v knjigi ne uporablja-zakaj?! Omeni kat. duhovnike, ki so mu pomagali pri »pridružitvi k prihodnji slovenski državi, ... podpiraj oci slovansko idejo<<-zopet z napacnimi krstnimi imeni (Baša Istvan, nam. Ivan, Kuhar J6zsef, nam. Istvan). Pisatelj ne navaja naslovov dveh glavnih Slavicevih razprav o teh vprašanjih: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev ter Prekmurske meje v diplomaciji, oboje v zborniku Slovenska Krajina (ur. V. Novak, Beltinci 1935, samozaložba, str. 46-107), ki ju sicer navaja v opombah 14, 35, 37, 43 skrito kot: Arhiv Županije Vas Szombathely Kleklov spis Matije Slavica clanek Slovenska Kraj na (!) 4. (prevod)<>Prekmurskega (vendvideki) madžarskega prosvetnega društva<< v Soboti 20. okt. 1918, kjer so organizatorji manifestirali za madžarstvo Prekmurja in so jim ugovarjali klici: Slovenci smo in Za Jugoslavijo. Omenja številno udeležbo Prekmurcev na Kleklovo Tarsasagot (Zgodovinsko društvo), programjaba beveW.k a magyarorszagi szlovenok tortenelmenek es a neprajzanak kutatasat is. A legismertebb munka err61 a teruletr61 Štefan Kuhar, a Narodno blago vogrskih Slovencov [A magyar sz! oven o k nepha_gyomanya] ( 1910­1914), amelyet az akkori ismert sz! oven nyelvesz, K Stre ke lj ·szerkesztett es latott el jegyzetekkel, aki a Slovenske narodne pesmi [Szloven nepdalok] gyiijtemenyeben Kuhar prekmurjei enekeinek lefrasat is megjelentette. Tobbet err61 a konyvr61 Š. Kuhar, Ljudsko izrocilo Prekmury·a [Prekmurje nephagyomanya] (Pomurska založba 1988) konyveben, esJožefKošic, akit a magyar konyv nem emlft, kezirataban Starine železnih ino salajskih Slovenov [Vasi es zalai szlovenok regisegei], amelyet a Casopis-ben,]. Gruden jelentetett meg. Košic amugy is fontos szemely volt az egymas kozotti kapcsolatok kialakftasaban, hiszen a konyveben a Zabrisan Sloven i Slovenka med Miirov i Rribov [A miivelt szloven ferfi es n6 a Mura es Raba kozott] (1848 korul) reszleteket dolgozott fei Slomšek nevel6 je liegu miiveb61 a Blaže ino Nežica v nedeljski soli [Blaže es Nežica a vasarnapi iskolaban] (1842)a. Err61 mar annyit frtak, hogy az, aki a prekmurjei irodalomra gyakorolt magyar befolyasr61 fr, amelynek soran egyetlen fr6t emlft, sok hibaval es az alland6 »vend« jelz6vel (hetszer a 39. oldalon), mindezt ismernie kellene, miel6tt ftelkezne ezekr61 a kerdesekr61. A magyar szerz6k, els6sorban a publicistak, akik egyaltalan nem ismerik sem a prekmurjei, sem a szloven kiadvanyokat, azon a velemenyen vannak, hogy a sz! oven konyvekben hemzseg valamilyen szamukra nem vilagos >>szlav erzulet<<, amelyet azutan >>nehany pap<< terjeszt Prekmurje Magyarorszagt61 val6 elszakadasanak eszkozekent. Ez a megjeloles, amely egyben ftelkezes is, ez ismetl6dik minden kultura! is munkatarsunk emlftesenel, kezdve Ivan6cyval es J. Kle kile!. Szamunkra nagyon furcsan, s6t nevetsegesen hangzanak azok a frazisok, amelyekkel nem is tudjuk mit akart a magyar fr6: »A szlav nezetek 6nall6 torekveset elfogadta { ... ] Ezt kovet6en minden idejet es lehet6seget a szlav mozga! om szolgalataba allftotta [ ... ] A torekvesek penzugyi alapjanak megteremtesere Crenšovciban hitelszovetkezetet alapftott.a-Az els6 vilaghaboru utan Prekmurjeben, a szlav torekvesek meghataroz6 szemelye volt<< stb. Igy es ehhez hasonl6an ... Aki az akkori kiadvanyokat olvassa, alig talal egy-egy sz6t err61 az itt tulcsord ul6 >>szlavsagr61 <<. A prekmurjei szlovenok koze erkez6 Mohor konyvek emlftesenel, kiemeli azok befolyasat a >>delszlav nepekhez val6 tartozas ebredese<<­re, felsorol -hibas keresztnevvel, amit kes6bb tobbszor is ismetel ­>>nehany katolikus papot<< akik a Mohor kiadvanyokban a >>szlav nemzeti erzulet<< kepvisel6i vol tak, am ita >>magyar kozigazgatasi szervek es egyhazi vezet6k<< akartak akadalyoztatni. Az 6 velemenye szerint, aki pobudo na taboru v Ljutomeru 3. nov. 1918, ki jo imenuje avtor >>zakonito<<, in izjavo za zedinjenje Slovencev na obeh straneh Mure. Nedokazano omenja Kleklovo navzocnost, zlasti paje obsodbe vredna trditev, da >>se je vzporedno potekajocih nemirov v Beltincih udeležil Klekl sam<< ( 43), cemur dodaja šele na str. 66, da sta se Ivan Jeric in Mihael Kuhar (brat zapisovalca ljudskega izrocila Števana) -poznejša legionarja 'V Ljutomeru->>pridružila nemirom in ... izropan ju grofov Zichy v Beltincih<< ter nato pobegnila cez Muro. Trditev je težko obrekovanje obeh, saj sta mirila ljudi, ki so napadli grad in židovske trgovine v Beltincih. Obširen popis je namenjen demokraticnim prizadevanjem madžarske vlade v tem casu, ki je imenovala evangelicanskega teo loga dr. Belo Obala za odposlanca -sporno ga imenuje >>dobrega poznavalca ... po Slovencih naseljenega ozemlja -, ki naj bi preucil razmere v Prekmurju in organiziral tam narodnostno avtonomijo. Avtor obširno obravnava tako poskus madžarske strani, da bi pridobili prebivalstvo Prekmurja za svoj predlog avtonomije, kakor tudi nacrt, ki gaje na slovenski strani sestavilJožefKlekl st., mogoce nekoliko v sodelovanju s svojim bratrancem, Jožefom Kleklom ml. , župnikom v Velikih Dolencih, ki je bil v tistem casu tudi urednik tednika Novine, kar vsi, ki pišejo o tistih casih, pozabljajo in prisojajo njegovo pisanje Kleklu starejšemu. Na slovenski strani ni bilo kaj vec pisanega o tem >>nacrtu avtonomije<<, obširno pa o njem piše Ivan Jeric v svojih še nenatisruenih spominih. On je tudi prepisal besedilo tega nacrta iz Novin 2. februarja 1919. V madžaršcini je objavil ta nacrt tudi soboški madžarski list Muraszombat es videke, kije tudi objavil izjavo bogojanskega in crenšovskega župnika, da v tej ob_liki tega nacrta ne poznata in ga zato ne odobravata. Tudi avtor obravnavane knjige prisoja (str. 59) ta nacrt štirim župnikom, ki jih zopet napacno imenuje, Cacica celo Csarics. Kar je avtor prekinil v tretjem pogla\ju (29) z omembo prihoda hrvaške vojaške enote v Prekmurje, to nadrobno nadaljuje v pogla\ju >>Soboška bitka<< (47 sl.). Zmedeno meša Medmurje in Prekmurje ter dogodke v obeh pokrajinah konec decembra 1918. V glavnem se naslanja na porocilo Jožefa Godine (Ferdovega starejšega brata, poznejšega lazarista), tajnika v ZDA Mihe Kreka (po Slavic evi objavi v omenjenem zborniku 1935)a. Primerjava med tem porocilom in pisateljevimi madžarskimi viri bi bila zelo obširna. Poleg navedbe železniške postaje Markišavci (prav: Puconci), ki je ni bilo, je vprašljivo sodelovanje madžarsko cutecih prekmurskih rojakov z madžarsko vojsko v napadu naJurišiceve hrvaške cete itd. S poglavjem >>eBrez Prekmurcev, toda v njihovem imenU<< se zacenjajo semmit sem tud a 19. szazadi irodalomr61, ismet fellendult a prekmmjei (»vend nyelvii<<) irodalom. AJ. Kleklr61 sz616 terjedelmes labjegyzet ismetelten ann ak »szlav torekveseir61, nezeteir61 << beszel, hiszen a szerz6 -regi magyar szokas szerint-nem tesz kulonbseget a szloven esa szlav kozott, amelyben nehanyan panszlav ellenuk iranyul6 fenyegetest latnak. A szerz6 elismeri, hogy akadalyoztak a »mas szlav nepekkel a kapcsolat szorosabbra fiizeset<<. A majusi nyilatkozat emlitesenel bemutatja a mari bori nemzeti tanacsot, es annak prekmurjei kepvisel6jet dr. Matija Slavicot. Tobb >>cikke<< mellett (cimek nelkul) emliti ismeretlen »legjelent6sebb ilyen targyli munkajat<< Sprememba oblasti v Mariboru-anelkul hogy feltuntetne barmit annak megjeleneser61. Es maga sem hasznalja a konyveben -miert? Emliti »a szlav eszmet tam ogatO<< katolik us lelkeszeket, akik segitettek neki »a maj dani szloven allamhoz val6 kapcsolas<< -ra val6 torekvesekben -ismet teves keresztnevekkel (Baša Istvan, Ivan helyett, KuharJ6zsef, Istvan helyett.) Az ir6 nem emliti Slavic ket f6 ertekezeset ezekr61 a kerdesekr61: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev [A prekmurjeiek nemzetisege es felszabadulasa] valamint Prekmurske meje v diplomac.·i [A prekmurjei ha tarok a diplomaciaban], mindkett6 a Slovenska Krajina gyiij temenyben talalhat6 (szerk. V. Novak, Beltinci 1935, magankiadas, 46-107 oldal), a 14, 35, 37, 43labjegyzetben ugyan felsorolja azokat, rejtve: Vas megyei Leveltar Szombathely Klek! ira tok, Matija Slavic cikke Slovenska Krajna ( !) 4. (forditas) << -igy valaszt6jelek nelkul. Rendelkezesere allt valamilyen keziratos forditas a megszallas idejer61 es sajat hasznara forditotta; nem reszletezi azonban, ami kedvez6tlen a magyar, Prekmurjet illet6 banasm6dban es az 6 helyzetukre. Ebben a fejezetben a szerz6 terjedelmesen beszel a magyarosit6 »Prekmurjei (»vendvideki<<) Magyar Kozmuvel6desi Egyesulet<< 1918. oktober 20-i gyiileser61 Muraszombatban, ah ola rendez6k manifesztaltak Prekmurje magyarsagat, amelyet megvet6ztak a »Szlovenok vagyunk es Jugoszlaviaert!<< felkialtasok. Emliti a prekmurjeiek nagyszamu reszvetelet, Klek! inditvanyozasara, a ljutomeri nagygyulesen 1918. november 3-an, amit a szerz6 »torvenyesnek<<-nek nevez, es sz61 a nyilatkozatr61 »a Mura ket partjan el6 szlovenek egyesitesere<<. Bizonyitekok nelkul emliti Klekljelenletet, kulonosen kifogasolhat6 az a kijelentes, hogy »a parhuzamosan foly6 zavargasokban maga Klek! is reszt vett Belatincon<< ( 43), amihez hozzateszi meg a 66. oldalon, hogy Ivan Jeric es Mihael Kuhar (a nephagyomanyokat gyiijt6 Števan testvere)a­kes6bbi ljutomeri legionariusok -»csatlakoztak Bela tin cona zavargasokhoz es ... a Zichy gr6fok kifosztasiliOZ<<, ezutan a Murin tul ra szoktek. Az allitas mindket szemely sulyos ragalmazasa, hiszen 6k csillapitottak az embereket, akik megtamadtak a varat esa beltinci zsid6 bol tokat. Terjedelmes leiras talalhat6 a magyar kormany demokratikus pogla\ja knjige, ki obravnavajo diplomatsko borbo za Prekmurje. >>Prekmurci<< (Muravidekiek) tu ne pomeni le slovenskih prebivalcev tedanjega ozemlja današnjega Prekmurja, marvec tudi in predvsem madžarske, ki se cutijo v tej knjigi še danes prizadete, da so jih brez njihove volje pridružili državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avtor pribija, da »SO ti madžarski in mednarodni dogodki (formiranje vlade iz socialistov in komunistov, zacetek mirovne konference v Parizu, ki so ji nasledstvene države predložile svoje ozemeljske zahteve do Madžarske, V. N.) odlocilno vplivali na medmurske dogodke. Posebni dogodki so se vršili v Prekmurju, v sosednih avstrijskih deželah Štajerski in Kranjski« (63)a. Poroca o tridnevni »Murski republiki« v maju 1919, ponavlja že prej obravnavani avtonomisticni nacrt štirih »slovenskih duhovnikov« -zopet z napacnimi imenia-, ki so poslali v Ljubljano k Narodni vladi odposlanca, da bi jo seznanili s svojimi nacrti ter da bi zvedeli za njene namene s Prekmurjem. Tu obširneje predstavlja ta dva odposlanca, brez navedbe slehernega vira; predstavlja ju v najslabši luci: Jeric naj bi se v novembru 1918 »pridružil v Beltincih nemirom, izropan ju grofov Zich)jev,je bil pozneje dekan v Turnišcu. Pred obtožbo je pobegnil cez Muro, v Ljutomer. Odslej je bil aktiven organizator odcepitve Prekmurja. Pozneje ... -Namesto župnika Florjana Strausza, ko je bil zavoljo svoje madžarske usmerjenosti (cutenja) prisiljen zapustiti Lendavo, so imenovaliJerica.a« (66). Vir za te trditve more biti le obtožnica, ki »jo je sprožila madžarska oblast (v zasedbenih letih 1941-1945, V. N.) proti (Kleklu) in njegovim tovarišem (Ivan Jeric, Mihael Kuhar ... ) zavoljo veleizdaje, zaradi prestopka proti casti madžarskega naroda in drugih zagrešenih zlocinov. Toda glede na dolgo dobo -vec kot dvajset let -preteklo po zagrešitvi zlocinov -so kazenski pregon ukinili« ( 40). V opombi 32 je naveden vir: Arhiv Železne županije Szombathely. Spisi Jožefa Klekla odlocba štev. 14205.a-Tako Jeric kot Kuhar sta mirila v Beltincih ropajoce ljudi in obvarovala grofovsko pristava (marof) pred izropanjem, za kar so se grašcinskiJericu posebej zahvalili in ga pozvali k vrnitvi iz Ljutomera, kamor je pobegnil pred madžarsko vojsko, ki jo je vodil V. Tkalec. Madžari so menili, da je ropanje v Beltincih in drugih prekmurskih vaseh narodnostni upor, ki ga vodi prav Jeric, ki govori o tem obširneje v svojih spominih. Prav tam govori tudi o tem, kako je zagovarjal narodnostne pravice Madžarov v Lendavi, ko je bil tam župnik, govori pa tudi o svojem predniku Strauszu, katerega spomine Zsiga ponovno navaja kot vir za opis dogodkov v Lendavi. Strausz ni bil prisiljen zapustiti Lendave, marvec se je župniji odpovedal, potem ko je deset let neovirano deloval tudi kot vikar sombotelskega škofa. Jeric piše o njem: »Moj prednik F. torekveseir6l ebben az id6ben: dr. Obal Bela evangelikus teol6gust neveztek ki kormanybiztosnaka-vitathat6 az a megallapftas, hogy »a vendek (szlovenok) lakta teriilet [ .... ]jo ismer6je« -,aaki tanulmanyozta a prekmurjei viszonyokat es ott nemzeti auton6miat szervezett. A szerz6 b6vebben vizsgalja azokat a magyar fel reszer61 torten6 kfserleteket, amelyek soran Prekmurjet megnyernek a saj at auton6mia javaslatukhoz, valamint azt a tervet, amelyet szloven reszr61 id. Jožef Klekl allftott ossze, talan egyiittmiikodesb_en unokaocsevel, ifj. Jožef Klekl nagydolanyi (Veliki Dolenci) plebanossal, aki abban az id6ben a Novine hetilap szerkeszt6je is volt, amir61 mindenki, aki arr61 az id6r61 fr elfeledkezik es frasait id. Jožef Kleklnek tulajdonftja. A szloven oldalon nem volt mas fras err61 az »auton6mia-tervr6l<<, terjedelmesen sz61 r6la, azonban Ivan Jeric a meg kiadatlan emlekirataiban. 6 frta at ennek a tervnek a szoveget az 1919. februar 2-i Novineb61. Magyarul ez a terv a muraszombati magyar lapban a Muraszombat es videkeben jelent meg, amelyben megjelent a bogojinai es crenšovci plebanos nyilatkozata is, hogy ebben a formaban nem ismerik a tervet es ezert nem ertenek azzal egyet. A targyalt konyv szerz6je is ezt a tervet (59. oldal) a negy plebanosnak tulajdonftja, akiket ismetelten helyteleniil nevez meg, s6t Cacicot Csaricsnak. Amit a szerz6 megszakftott a harmadik fejezetben (29) a horvat katonai egysegek Prekmurjebe val6 erkezesevel, reszletesen folytatja >>A muraszombati csata<< (47. old.) fejezetben. Felcsereli Murakozt (Medmurjet) es Prekmurjet valamint a mindket videken vegbemen6 esemenyeket 1918. decembervegen. F6legJožefGodina (Ferdo baryja, kes6bbi lazarianus, az USA-ban Miha Krek titkara) jelentesere tamaszkodik Slavic nyoman az emlftett konyvben 1935. Ennek a jelentesnek az osszehasonlftasa az fr6 magyar forrasaival tulsagosan terjedelmes len ne. A Markišavci (Markushaza) vasutallomas emlftese mellett, amely nem letezett (helyesen: Puconci), kerdeses a magyar erziiletii prekmurjei honfitirsak egyiittmiikodese a magyar hadsereggel Jurišic horvat csapataira val6 tamadaskor. »A muravidekiek nelkul, de nevukben<< fejezettel kezd6dnek a konyvnek azon fejezetei, amelyek a Prekmurjeert torten6 diplomaciai harcot targyaljak. A »muravidekiek<< kifejezes ittanem jelen ti csak az akkori teriilet, a mai Prekmurje szloven lakosait, han em, es els6sorban a magyarokat is, akik ebben a konyvben meg ma is sertettnek erzik magukat, hogy akaratuk ellenere a szerbek, horvatok es szlovenok allamahoz csatoltak 6ket. A szerz6 hozzateszi, hogy »ezek a magyar es nemzetkozi esemenyek (a szocialistakb61 es kommunistakb61 all6 kormanyalakftas, a Parizsi bekekonferencia kezdete, amelyen az u t6dorszagok el6terjesztettek a teriileti koveteleseiket Magyarorszag fele, V. N.) voltak meghataroz6 hatassal a murakozi tortenesekre. Sajatos S. je bil aristokrat. Od doma zelo bogat. Zase odlicen gospodar in malomaren dušni pastir. Verouka ni ucil, pridigal je letno samo enkrat, na Novo leto. V maticne knjige je v svoji dvajsetletni službi v Lendavi zapisal le nekaj podatkov. Cerkve in gospodarskih poslopij ni popravljal. -Njegova last je bila vecina delnic tovarne dežnikov in Lendavske hranilnice. Kak škrtunje bil, se vidi iz tega, da sem mu bil dolžan neko vsoto denarja dvanajst dni in sem mu moral za teh 12 dni placati obresti<< (157-158)a. Mihael Kuhar iz Bratonec, brat zapisovalca ljudskega izrocila Števana, je v Ljubljani pred prvo vojsko dokoncal šest razredov gimnazije. Tudi on je miril v Beltincih ropajoce. Zsiga >>Ve«, daje tudi on pobegnil in »bil dejavni udeleženec odcepitve ozemlja« (66) in da sta v Ljubljani zjericem obiskala >>Berjet« ... predsednika ljubljanskega deželnega zbora ter vec clanov deželne vlade ter v narekovajih pristavlja, da sta jih seznanjala s tam živecimi >>Slovenci«a-ceš, saj to niso bili. Kot Zsiga napacno piše ime Brejca, tako piše z napakami dolgo vrsto slovenskih imen -poleg že ponovno omenjenih štirih duhovnikova-: Blazsic (Blažic, 48), Ozmez (Ozmec, 67), Srb Portic (Protic, 67), Mulcek (Mulacek, 77), Žogler (Žolger, 74) dvakrat, Litorg (Ritlop, 88), Lajnsic (Lanjšic, 88), Bodižar (Božidar, 88), Avstrijec Kamiker (Kamniker, 114), Kuhar je bil med madžarsko zasedbo dvakrat nekaj mesecev v zaporu v zvezi z obtožnico proti Kleklu in njegovim sodelavcem, koncno pa z isto razsodbo oprošcen. Zsiga obravnava v tem pogla\ju isto, o cemer govori bolj podrobno M. Slavic v razpravi Prekmurske meje v diplomaciji v: Slovenska Krajina (1935), 83-107, le da Slavic natancneje razclenjuje madžarske spomenice mirovni konferenci in izpodbija njihove zahteve, da Prekmurje ostane pri Madžarski. Naslednje pogla\je: Zasedba Prekmurja (75-80). Kot opravicilo za cimprejšnjo zasedbo Prekmurja po koncnoveljavnem sklepu Vrhovnega sveta mirovne konference l. avgusta 1919, ki ga avtor v tem pogla\ju ne navaja, Zs. obširno govori o >>kaoticnem stanju«, kije nastalo na Madžarskem v prvih dneh avgusta 1919, nakar v enem odstavku kar trikrat napacno imenuje Prekmurje >>Murakoz«, enkrat pa pravilno >>Muravidek«, kar ponovi na sledeci strani, ceš da so >>vojaške oblasti uradno naznanile zasedbo >>Murakoz«-a (tj. Medmurja, V. N.) in mu spremenile ime v Prekmurje« (77). V resnici so uporabljali ime že na mirovni konferenci, predvsem v francoskih aktih (>>le Prekmourje«) in na slovenskih brošurah. Avtor še kar naprej govori o >>zunanjem vojaškem nastopu«, kije doletel Prekmurje, o tem, da >>V primeru zasedbe niti misliti ni bilo moc na madžarski vojaški nastop« (79); da so iz vojnega ministrstva esemenyek zajlottak le Muravideken, a szomszedos volt Steier es Kraj na osztrak tartomanyokban<< (63)a. Jelentest tesz a haromnapos >>Mura Koztarsasagrol<< 1919. majusaban, ismeteli a mar targyalt negy >>sz! oven pap<< auton6mia-tervezetet-ismet hi bas nevekkela-aki k futart kuldtek Ljubljanaba a Nemzeti kormanyhoz sajat terveik ismertetesere, valamint, hogy megtudjak annak Prekmurjevel kapcsolatos terveit. Itt reszletesebben bemutatja a ket kuldottet, min den forras emlftese nelkul; a legrosszabb fenyben tunteti 6ket fei: Jeric allft6lag 1918 novem bere ben >>csatlakozott Bela tin conaa zavargasokhoz, a Zichy gr6fok kifosztasahoz, kes6bb esperes volt Bantornyan. A felel6segrevonas el61 a Murin tulra, Luttenbergbe (Ljutomerbe) szokott. Ett61 kezdve Muravidek elszakftasanak aktfv szervez6je lett. Kes6bb [ ... ] -Strausz Florian plebanos helyebe, miutan magyar erzelmuseg miatt kenytelen volt elhagyni Als6lendvat,Jericet neveztek ki<< (66). Ennek az allftasnak a forrasa csakis a vadirat lehet: >>a magyar hat6sagok (a megszallas eveiben 1941-1945, V. N.) ellene (Klek! ellen) es tarsai ellen (Ivan Jeric, Mihael Kuhar) felsegsertes, a magyar nemzet megbecsulese elleni es mas buncselekmenyek elkovetese miatt eljarast indftottak. Azonban a cselekmenyek ota eltelt hosszu id6re val6 tekintettela-tobb mint husz evre -a buntet6 eljarast megszuntettek<< ( 40)a. A 32-es labjegyzetben talalhat6 a forrasmunka: Vas megyei level tar Szombathely. Klek! iratok 14205 sz. hatarozat. -Jeric is es Kuhar is csillapftottak a Beltinciben fosztogat6 embereket es vedtek a grafi szallast (Marof) a kirablas el61, amiert a varbeliek k ul on koszonetet mondtakJericnek es felkertek terjen vissza Ljutomerb61, ahova elmenekult a magyar katonasag el61, amelyet Vilmos Tkalec vezetett. A magyarok ugy veltek, hogy a Beltinciben es mas falvakban vegbemen6 fosztogatasok nemzeti felkelestjelentenek, amelyet eppenJeric vezet, aki err61 reszletesebben sz61 emlekirataiban. Arr61 is, mikent vedte a lendvai magyarok nemzetijogait, amikor ott volt plebanos. El6djer61 Strauszr61 is beszel, aki nek az emlekiratait Zsiga forraskent tun teti fei a lendvai esemenyek lefrasakor. Strausznak nem kellett elhagynia Lendvat, han em lemondott a plebaniar61, miutan tfz evig akadalyok nelkul dolgozott szombathelyi puspoki helynokkent.Jeric err61 fgy fr: >>El6d6m F. S. arisztokrata volt. Gazdag csaladb61 szarmazott. Saj at dolgainak kitu no gazdaja volt, de hanyag lelkipasztor. Hittant nem tanftott, evente csak egyszer predikalt, ujevkor. Az anyakonyvbe huszeves Lendvai szolgalata alatt csak nehany adatot vezetett be. A templomot es gazdasagi epuleteket nem ujftotta fe l. -Tulajdonaban volt az eserny6gyar legtobb reszvenye es a lendvai hitelszovetkezete. Hogy milyen fosveny volt, abb61 is latszik, hogy ad6sa voltam egy osszeggel tizenket napig es erre a 12 na pra kamatot kellett fizetnem<< (157-158)a. Mihael Kuhar Bratonci bol, Štefan nephagyomanyokat gyujt6 ba .:)ja, Ljubljanaban az els6 vilaghaboru alatt a gimnazium hat osztalyat fejezte obvestili antantine pooblašcence v Budimpešti<< in spraševali, ali je bila zasedba Prekmurja upravicena<< itn. -kljub jasnemu obvestilu Vrhovnega sveta v Parizu madžarski vladi že 2. avgusta 1919. Madžari niso ostali le pri >>protestih<< proti jugoslovanski zasedbi, marvec so celo 29. novembra 1919 od strani Redicsa lahkomiselno napadli jugoslovansko posadko v Lendavi »S pol stotine mejnih stražarjev<< in povzrocili smrt štirih ljudi in zapor vec lendavskih obcanov. Avtorju pa so ta in nekateri poznejši manjši napadi v okolici Lendave dali priliko za posebno pogla\je >>Lendavska bitka<< na petih straneh s posebnim zemljevidom (81-86)e. V naslednjem pogla\ju >>Po zasedbi« (87-94) nacenja vprašanje, kako so razlicne prizadete strani pravno pojmovale >>zasedbo<< Prekmurja. Pravilno se mu zdi razumevanje osrednje vlade države SHS, dajo je mirovna konferenca dovolila za zagotovitev splošnega reda tega ozemlja, v korist varnosti tamkajšnjega slovanskega (vend) prebivalstva. Seveda nevarnosti za slovensko (vend)· prebivalstvo ni bilo, to je bil le ra'zlog in je bil pogoj za dovolitev<< (87)e. Navaja glede tega odlocbo haške konference iz 1907. Poudarja, da je dobila pooblastilo za zasedbo »jugoslovanska federativna država<< in ne »katera bližnja zvezna dežela, Slovenija ali Hrvatska<<. Po avtorju >>je bilo od obeh teh strani mocno prizadevanje za pridružitev njihovemu ozemlju<< (87). Odkod Zsigi trditev, daje »l>S to zahtevo popo tovalo odposlanstvo k beograjski vladi<<, da je notranji minister sdglašal z njihovo zahtevo in >>dal ustrezna navodila ljubljanski deželni vladi<>ker ni bilo od tam odgovora na protest proti razdelitvi Prekmurja na hrvaški in slovenski del<< (Slovenska Krajina, 80)e. >>Nato je takratni notranji minister ... odredil, da ima celo Prekmurje enotno slovensko upravo.<< Toži, da so odpušcali madžarske upravne uradnike -kaj so pa delali Madžari pri nas 1941? Cudna in nejasna je tudi trditev, da je bila v šolah >>glavna sprememba pouk slovenskega jezika namesto prekmuršcine (vend) << 90. Iqe in kako se je v šolah poucevala prekmuršcina in ali se je poucevala v njej, ne pove in nas zelo zanima, odkod mu tak podatek. Na tem gradi svojo naslednjo trditev: >>S tem se je zacelo pretapljanje prekmurskega (>>vend<<) prebivalstva v slovensko<< ... Posebno skrb je namenil avtor verskim razmeram, pri cemer se mu je dogodila neodpustna zamenjava, da imenuje 10 >>reformiranih<< (kalvinskih) cerkvenih obcin in nobene evangelicanske. Zelo be. 6 is csillapftotta a beltinci fosztogat6kat. Zsiga »tudja« hogy 6 is elmenekult es >>a terulet elszakftasanak tevekeny resztvev6je volt<< (66) es hogy Ljubljanaban Jeric-csel felkerestek >>Berjet [ ... ] a ljubljanai tartomanyi gyiiles elnoket, majd a tartomanyi kormany tobb tagjat<< valamint idez6jelben hozzateszi, hogy tajekoztattak 6ket az ott elo >>szlovenekr6l<< -mintha azok, nem azok lettek volna. Ahogy Zsiga, Brejcet hibasan frja, ugy hasznalja a szloven nevek egesz sorat hibasana­a mar emlftett negy lelkipasztoron kfviila-Blazsicz (Blažic, 48), Ozmez (Ozmec, 67), a szerb Portic (Pro tie, 67), Mulcek (Mulacek, 77), Žogler (Žolger, 74) ketszer Litorg (Ritlop, 88), Lajnsic (Lanjšic, 88), Bodižar (Božidar, 88), az osztrak Kamiker (Kamniker, 114), Kuhar a magyar megszallas alatt ketszer nehany h6napig bortonben volt a Klekl es tarsai elleni vadirat kapcsan, vegul ugyanazzal az ftelettel felmentettek. Zsiga ebben a fejezetben ugyanarr6l beszel, amir6l reszletesebben M. Slavic a Prekmurske meje v diplomaciji ertekezeseben, in: Slovenska Krajina (1935), 83-107, csak Slavic pontosabban reszletezi a magyar emlekiratokat a bekekonferenciar6l es visszautasftja kovetelesuket, hogy Prekmurje Magyarorszag resze maradjon. A kovetkez6 fejezet a: Muravidek megszallrisa (75-80). Prekmurje miel6bbi megszallasara, amely a Bekekonferencia Legf6bb Tanacsanak vegervenyes hatarozata alapjan 1919. augusztus l-en megtortent, amit a szerz6 ebben a fejezetben nem emlft, Zsiga terjedelmesen kiter es mentsegkent hozza fel arra azt a >>kaotikus allapotot<<, amely 1919. augusztus 1-e utan alakultki Magyarorszagon. Kozben egyabekezdesben Prekmurjet haromszor >>Murakoznek<< nevezi hibasan, egyszer pedig helyesen >>Muravideknek<<, amit a kovetkez6 oldalon megismetel, azzal, hogy >>a katonai hat6sagok hivatalosan bejelentettek Murakoz (ez Medmurje, V. N.) megszallasat esa nevetPrekmurjere valtoztattak« (77)a. Val6jaban ezt az elnevezest mara bekekonferencian hasznaltak, els6sorban a francia okiratokban (>>le Prekmourje<<) es szloven brosurakban is. A szerz6 tovabbra is >>kuls6 katonai behatasr6l<< beszel, amely Prek­murjet sujtotta, arr6l, hogy a >>megszallas eseteben gondolni sem le­hetett magyar katonai fellepesre<< (79); hogy a honvedelmi miniszte­riumb6l ertesftettek a budapesti antant megbfzottakat es >>afel6l erdek­l6dtek,jogos-e Muravidek megszallasa<<, stb.a-a Parizsi Legf6bb Tanacs, mar 1919. augusztus 2-an, a magyar kormanynak tett vilagos ertesftese ellenere, a magyarok nem maradtak csak a >>tiltakozasnal<< ajugoszlav megszallas ellen, hanem 1919. november 29-en Redics fel6l >>felszazad­nyi magyar hatar6r<< konnyelmuen megtamadta a jugoszlav legenyseget Lendvan es negy ember halalat okozta es tobb lendvai lakos bortonbe zarasat. A szerz6nek ez, es nehany kes6bbi kisebb tamadas Lendva kornyeken alkalmat nyujtott kulon fejezet megnyitasahoz: Az als6lend­vai »iitkozet« cfmmel, ot oldalon keresztul, kulon terkeppel. (81-86)a. pomanjkljivo poznavanje razmer in tendencnost dokazuje taka trditev: »Dvoje društev je bilo ustanovljenih za slovansko vplivanje na prebivalstvo, kije bilo pod madžarskim vodstvom« (91). To sta bila Orel in Sokol, ki ju po svoje oznaci in tudi »Ve<<, da >>v verskem obmocju nobeno ni postalo priljubljeno«. Zsiga se cudi, da so morali napise obrtnikov in trgovin zamenjati s slovenskimi, da so uvedli slovenska ulicna imena. Poudarja, da so na madžarski strani pravilno dojeli zacasnost zasedbe in da bi v smislu mednarodnih pogodb morali obdržati madžarsko upravo na tem ozemlju. Nato na dolgo opisuje, kako so >>nanovo organizirali« upravo na sosednih madžarskih ozemljih. Z imeni navaja tiste madžarske uradnike, ki so ostali v Prekmurju in jih je Liga za obrambo ozemlja gmotno podprla. Našteva tudi prestopke jugoslovanskega vojaštva proti obmejnemu prebivalstvu in priznava >>da so v zacetni dobi z madžarske strani streljali« (94). Tudi v tem poglavju piše enkrat >>Murakozben« (v Medmurju) nam. Muravideken. Poglavje >>Za Medmurje« nas ne zanima, pac pa sledece " Trianonska mirovna pogodba« ( 100-106). Izvemo nadrobno, da je Vrhovni svet v imenu mirovne konference 15. januarja 1920 izrocil madžarski delegaciji mirovne pogoje, na katere je le-ta naslednji dan mogla odgovoriti. V celoti jih je odbila ter predlagala za rešitev ozemeljskih vprašanj plebiscit, cesar prizadete države -tudi SHS -niso sprejele. Madžari so dobili petnajst dni za izdelavo podrobnih odgovorov. Odgovor je sprejela vlada in so ga izrocili mirovni konferenci 12. februarja 1920. Navajal je bistvene zgodovinske in gospodarske vzroke v prilog pripadnosti Prekmurja in Medmurja Madžarski, predvsem pa zahteval plebiscit. Avtor podrobno navaja vsebino >>dveh nadrobnih prilog« svojemu odgovoru. Podpisala sta ga Janos Melich, profesor slovanskega jezikoslmja v Budimpešti, in Sandor Miko la, prekmurski rojak, srednješolski profesor matematike in fizike, izvedenec madžarske delegacije za Prekmurje pri mirovni konferenci. Prva brošura se po Zsigi imenuje >>A vend kerdes« (Vendsko vprašanje), Slavic (n. d. 88) pa navaja njen francoski naslov: Quelques remarques sur la brochure intitulee: La question du Prekmurje etudiee et presentee parM. Slavic. Par I. Mel ich et S. Mikola. Budapest -1919 (8°, 15 str.). Zsiga pravi, daje bila »razprava znanstven odgovor na Slaviceve ... pisane trditve« (1 02)a. Toda knjižica nikakor ni znanstvena, ker govorita o razmerju prekmurskega narecja -po njunem >>vendskega jezika«a-do slovenskega jezika, ki ga slabo poznata. Ne vesta, da ima slovenšcina nad štirideset narecij, ki se od knjižnega jezika vsa bolj ali manj razlikujejo, nekatera mnogo bolj kot prekmuršcina. Zato trdita, da se le-ta razlikuje od >>slovenšcine« tako A kovetkezo fejezetbena->>A megszallas utan« (87-94) -felteszi a kerdest, hogy a kulonbozo erintett felek, mikent ertelmeztekjogilag Prekmurje >>megszallasat<<. Helyesnek tunik szamara a SzHSz allamanak kozponti kormanyanak ertelmezese, >>hogy azt, a bekekonferencia a terulet kozrendjenek biztositasara, az ott elo szlav (vend) lakossag biztonsaga erdekeben engedelyezte. Termeszetesen a szloven (vend) lakossag veszelyeztetettsege nem allt fenn, csak indok volt es az engedelyezes feltetelekent szerepelt<< (87). Ezzel kapcsolatban a hagai konferencia 1907. evi rendelkezeset emliti. Hangsulyozza, hogy a megszallasra val6 felhatalmazast a >>jugoszlav foderativ allam<< es nem »valamelyik kozeli szovetsegi tartomany, Szlovenia illetve Horvatorszag<< kapta. A szerzo szerint mindket >>reszrol egyarant eros torekves jelentkezett a teruletukhoz csatolasert<< (87)a. Honnan szarmazik Zsiganak az az allitasa, hogy a >>Klekl-Slavic csoport az auton6miaert kuzdott. 6nall6ak akartak maradni a szloven tartomanyon bel ul<< (88) es hogy »ennek kovetelesere kuldottseg utazott a belgradi kormanyhoz,,, hogy a belugyminiszter egyetertett kovetelesukkel es >>ennek megfelelo utasitast adott ki a ljubljanai tartomanyi kormany fele«? M. Slavic, akit Zsiga is a kuldottseg tagjakent tun tet fei, irja, hogy a kuldottseg Belgradba ment, >>mivel annan nem erkezett valasz a tiltakozasra Prekmurje horvat es szloven reszre val6 felosztasa ellen« (Slovenska Krajina, 80). >>Erre az akkori belugyminiszter [ ... ] elrendelte egesz Prekmurje egyseges szloven kozigazgatasat.« Panaszkodik, hogy elbocsatottak a magyar hivatalnokokata-de mit kerestek a magyarok nalunk 1941-ben? Furcsa es nem vi lagos az az allitasa, hogy az iskolakban >>a fo valtozast a vend helyett a szloven nye lv oktatasa jelentette (90)a. Hol es mikor oktattak az iskolaban a prekmurjei nyehjarast, vagy tanitottak a nyehjarasban, nem arulja el, nagyon erdekel bennunket, honnan vette ezt az ada tot? Erre epi ti kovetkezo kij elen teset is: >>Ezzel kezdetet vette a vend lakossag szlovenba val6 olvasztasa.« Kulon figyelmet szentelt a szerzo a vallasi viszonyoknak, amelynel vis zont megbocsathatatlanul felcserelt dolgo kat, ami kor 1 O >>reformatus« (kalvinista) egyhazkozosseget nevez meg es egyetlenegy evangelikust sem. Nagyon hianyos helyzetismeretrol es reszrehajlasr6l tanuskodik az az allitas, hogy »A magyar iranyitas alatt all6 vallasos lakossag szlav befolyasolasara k et szervezet is letrejott« (91). Ezek az >>orel« (sas) es a >>sokol« (s6lyom) vol tak, amelyeket a maga m6djan megjelol es szinten >>tudja« hogy >>Vallasi berkekben egyik sem lett nepszerii.« Zsiga csodalkozik, hogy a kisiparosoknak es a kereskedoknek a felirataikat szlovenra kellett cserelniuk es hogy szloven utcaneveket vezettek be. Hangsulyozza, hogy a magyar fei, helyesen, ideiglenesnek tekintette a megszallast, es hogy a nemzetkozi szerzodesek ertelmeben kot francošcina od italijanšcine. Tudi nista hotela priznati, da se prebivalci Prekmurja imenujejo samo Sloven, Slovenje, Slovenec, Slovenci. Še manj je znanstveno, kar je Miko la skontruiral o keltskem izviru prekmurskih Slovencev, sklicujoc se na ruskega slavista Šachmatova, ceš da odtod izvirajo v prekmuršcini glasovi o, ii, ki da jih slovenski jezik ne poznaa-pa še koliko, že sosednji Prleki govorijo ii. Polno nestvarnosti in netocnosti je tudi v drugih trditvah te knjižice. O vsem tem je pisal že M. Slavic v navedeni razpravi 88 sl. Omenjena je tudi druga knjižica »A vendek emlekirata<< -Spomenica Vendova-ki so jo predložili mirovni konferenci in Zs. ne navaja njenega francoskega naslova, pac pa naivno pristavlja, da »njeni podpisniki niso znani, kar je tudi umljivo, saj bi podpisnik mogel resnicno racunati z mašcevanjem<< (102-103) .Jasno je, dajo je napisal sam Mikola in je ni podpisal zaradi videza, ceš daje brošura nastala v Prekmurju. Njena vsebina pa je enaka prej obravnavani francoski brošuri, posebno pa Mikolovi brošuri iz 1928. Po predstavitvi Prekmurja postavlja tri zahteve mirovni konferenci: l. naj pošlje nepristransko komisijo, ki bo raziskovala pokrajino in njeno ljudstvo; 2. ukaže naj plebiscit pod nadzorstvom nevtralne države; 3. naj da priložnost predstavnikom naše pokrajine, da tudi ustno in nadrobno razložijo svoje stališce, preden se dokoncno odloci njihova usoda. Avtor trdi, da so >>prisiljeni<< mirovno pogodbo z Madžarsko podpisali 4. junija 1920 v versajski palaci Mali Trianon, Slavic pa, da v Grand­Trianonu (n. d. 92), medtem ko uradni francoski vodnik po versajskih palacah piše, daje bila podpisana v hodniku, ki veže obe palaci. V poglmju Ucinki »Sprem nega pisma« ( 107-116) v publicisticnem slogu pripoveduje o upanju, ki ga je na Madžarskem vzbudilo Spremno pismo (francoski Lettre d'Envoia-Zsiga piše: Letter 104) k mirovnim pogojem francoskega predsednika Milleranda, ki je razmejitveni komisiji dovoljevalo >>mejo tudi popraviti, ce bi našla kake narodopisne, gospodarske ali kake druge potežkoce s trianonsko mejo<< (Slavic, n. d. 93). Kljub zelo omejenim možnostim, kijih je to pismo dovoljevalo za spremembo dolocene meje, so razvili veliko propagando, kije vodila >>tudi do nezaželenih atrocitet<< (Zsiga 108) z napadom mejne straže v Krcici na mejno stražo v Somorovcih, kar je izzvalo aretacijo vec moških, ki so se pridružili napadalcem, v obravnavani knjigi pa celo stran z imeni >>junakov<<. Na sledecih straneh poroca avtor o napadih na orožniške postaje v Prekmurju, o porocilih raznih tujih casnikova­med njimi >>Corix<< ugledni francoski list, je verjetno La Croix -o >>malem vendskem narodu<<, ki želi svojo svobodo; o ameriških >>Vendih<< in o skrivnih pogajanjih Madžarske s Francijo, o rapallski pogodbi itn. Osrednji predmet pogla\ja pa je >>proti razumskim in magyar kozigazgatist kellett volna fenntartani ezen a teriileten. Ezutin hosszasan kifejti, hogyan >>szerveztek ujra« a kozigazgatist a szomszedos magyar teriileteken. Nev szerint tiinteti fei azokat a magyar hivatalnokokat, akik Prekmurjeben maradtak es 6ket a Teriiletved6 Liga anyagilag tamogatta. Felsorolja a jugoszlav katonasag visszaeleseit is a hatirmenti lakossag el! en es elismeri, hogy >>a kezdeti id6szakban magyar reszr61 vol tak atlovesek« (94)a. Ebben a fejezetben is egyszer a >>Murakozben« megnevezest (Medmurje) hasznalja a >>Muravideken« helyett. Nem foglalkozunk a >>Murakozert« fejezettel, hanem az azt kovet6 » A trianoni bekeszerz!Jdes<< cfmiivel ( 100-106). Reszletesen megtudjuk, hogy a Legfels6bb Tanacs a bekekonferencia neveben 1920. januar 15­en a magyar delegaci6nak atnylijtotta a bekefelteteleket, amelyekre annak kovetkez6 nap va!aszolnia kellett. Teljes egeszeben visszautasftotta azt, es a teriileti kerdesekre nepszavazast javasolt, amelyet az erintett o rs zago k-koztiik a SZHSZ-nem fogadott el. A magyarok tizenot na pot kap taka valaszok reszletes kidolgozasara. A valaszt a kormany elfogadta es azt 1920. februar 12-en atnylijtottik a bekekonferencianak. Lenyeges tortenelmi es gazdasagi indokokat sorolt fei Muravidek es Murakoz Magyarorszaghoz val6 tartozasanak indokakent, mindenekel6tt pedig nepszavazast kovetelt. A szerz6 reszletesen ismerteti a valaszhoz csatolt >>ket reszletes melleklet<< tartalmat, amelyet Janos Melich a szlav nyelveszet budapesti professzora es Mikola Sandor frt ala, prekmurjei honfitars, matematika es fizika szakos kozepiskolai tanar, a magyar delegaci6 Prekmurje szakert6je a bekekonferencian. Az els6 brosura elnevezese Zsiga szerint »A vend kerdes<<, Slavic (i. m. 88) pedig a francia cimet tiinteti fei: Quelques remarques sur la brochure intitulee: La question du Prekmurje etudiee et presentee paraM. Slavic. Par I. Melich et S. Mikola. Budapesta-1919 (80, 15. oldal)a. Zsiga azt allftja, hogy >>a tanulmany tudomanyos valasz volt a Slavic altaJ osszeallftott ... frasos allftasokra<< (102)a. A konyvecske semmikeppen sem tudomanyos, mert a prekmurjei nyehjarasnak -szerintiik vendnek -a szloven nyelvhez val6 viszonyar61 beszelnek, amelyet rosszul ismernek. Nem tudjak, hogy a szloven nyelvben tobb min t negyven a nyehjarasok szama, amelyek az irodalmi nyelvt61 tobbe­kevesbe elternek, nemelyiksokkaljobban minta prekmurjei nyehjaras. Ezert azt allftjak, hogy az kiilonbozik a >>szloven nyelvt6l<< ugy mikent a francia nyelv az olaszt61. Nem akartak azt sem elismerni, hogy Prekmurje lakosai csak Sloven, Slovenje, Slovenec, Slovenci -nek nevezi magukat. Meg kevesbe tudomanyos, amit Mikola konstrualt a prekmurjei szlovenok keita mivoltar61, hivatkozva az orosz szlavistara Sachmatovra, hogy onnan szarmaznak a prekmurjei o, ii, hangok, amelyeket a szloven nyelv nem ismer -de meg mennyire, mar a szomszed Prlekija lakosai is ii hangz6kat hasznalnak. Tele vannak pravnim razlogom« sprejeti zakon o mirovni pogodbi v madžarskem parlamentu 15. novembra 1920 z zacetkom: >>Glede na prisilno stanje, nastalo za Madžarsko zavoljo nesrecnega izida svetovne vojne ... «, kar naj bi tudi prihodnjemu rodu dobro razpoznavno izražala nasprotujoce si stališce državnega zbora<< (113) -menda eden od vzrokov za nastanek pricujoce knjige. Med posledicami uzakonitve madžarske mirovne pogodbe naj bi v Prekmurju bila na prvem mestu uvedba izraza >>mažaronstvo<<, kar naj bi oznacevalo tudi tiste, >>ki so priznali delo Mikloša Kiizmica, prevajalca prvega prekmurskega (>>vend<<) katekizma« (114)a-žal je to bil že 1715 Franc Temlin, toda Zsiga nicesar ne ve o protestantskih pisateljih od 1715 do 1780, kakor tudi ne o tem, da vsi tisti, ki priznavamo celotno prekmursko slovstveno delo z M. Kiizmicem vred, nikoli nismo bili oznaceni z >>mažaronstvom<<. Slabo informirani pisec piše ime casnika >>Prekmurski Glasnyk<< po neznanem viru (114), ime Kamiker nam. Kamniker kar trikrat na isti s"trani. Voditelj socialnih demokratov mu je Krišton (115, 116) nam. Kristan in Kuharjeva Verstvena strankao-verska (vallasi, 115, 116) nam. gospodarska. V pogla.u Priprave za razmejitev (117-124) izvemo poleg tistega, kar natancno opisuje Slavic, n. d. 92-107, obširno vse o madžarskih pripravah in sodelovanju v razmejitveni komisiji. Prav tako Slavic nadrobno opisuje vsebino naslednjega pogla.a Prekmurski >>plebiscit<< (125-135). Tu beremo, da so >>Novine<< dnevno porocale o vlomih, krajio-toda bile so le tednik. Poleg razdelitve zemlje priseljencem v okolici Lendave so opisane aretacije, pretepanja lendavskih obcanov. Ivan Hribar, namestnik osrednje vlade,je postal Andrej in na neum ljiv nacin >>pozneje vodja lendavske politicne uprave<< ( 128). Andrej Karlin ni bil vec tržaški škof, ko je bil v avgustu 1921 povabljen na slavnost v Lendavi, marvec mariborski. Pri opisu poti razmejitvene komisije v septembru 1921 po Prekmmju so (dvakrat) navedena imena madžarskih deklet, ki so metala cvetje na avto madžarskega delegata ... V gorickih vaseh so demonstrirali za Madžarsko, nakar so oblasti zaprle vecje število ljudi, med njimi tudi evangelicanske duhovnike, ucitelje, ki so pripravili demonstracije. Osrednje vprašanje knjige je naslov sledecega poglavja: Ali v znamenju pravice (resnice) ali mocie? Razumljivo, da so se Madžari znašli pred pretresljiva resnicnostjo. Premalo so se zavedali, da so kot država bili v vojni na strani premagan cev in da je v njihovi državi živelo toliko in toliko milijonov nemadžarskih narodov, delno brez vseh narodnostnih pravic, obsojeni na pomadžarjevanje. Saj so to priznali še med zadnjo zasedbo. Avtor v tem poglavju krivi spremembo francoske politike nasproti Madžarski, ki med drugim ni ugodila val6tlansaggal es pontatlansaggal a konyvnek egyeb allftasai is. Mindezekr61 a kerdesekr61 mar frt M. Slavic is az idezett ertekezesben. Emlfti a masik konyvecsket >>A vendek emlekirata<<-t (Spomenica vendov), amelyet benyujtottak a bekekonferencianak es Zs. nem tun teti fei annak francia cfmet, hanem naivan hozzateszi, hogy >>alafr6i nem ismertek, ami erthet6, hisz az alafr6 meltan szamfthatott retorzi6ra<< (102-103)a. Vilagos, hogy azt maga Mikola frta es azert nem frta ala, hogy meg6rizze azt a latszatot, hogy az Prekmurjeben keszult. Tartalma megegyezik az el6bb targyalt francia brosuraval, kulonosen Mikola 1928-as brosurajaval. Prekmurje bemutatasa utan harom, a bekekonferenciahoz intezett kovetelest ad meg: l. Kuldjon partatlan bizottsagot, am ely tanulmanyozna a videket es annak nepet, 2. Rendeljen el nepszavazast, semleges allam ellen6rzese alatt, 3. Adjon a videk kepvisel6inek alkalmat arra, hogy allaspontjukat sz6ban es reszletesen kifejthessek, miel6tt veglegesen dontenek sorsukr61. A szerz6 azt allftja, hogy >>a kenyszerftettek<< a Magyarorszaggal val6 bekeszerz6dest 1920. junius 4-en alafrtak a versailles-i Kis-Trianon palotaban, Slavic pedig, hogy a Nagy-Trianonban (i. m. 92), mikozben a hivatalos franciaorszagi, a versailles-i palotar61 sz616 bemutat6konyv azt frja, hogy azt a ket palotat 6sszekot6 folyos6n frtak ala. A kish6level hattisai Jejezetben ( 1 07-116) publicisztikai stil us ban beszel arr61 a remenyr61, amelyet Magyarorszagon ebresztett a francia elnok Millerand Kfser6levele (franciaul Lettre d' Envoia-Zsiga Letter-nek frja, 104) a bekefeltetelekhez, amely a hatarmegallapft6 bizoattsagnak engedelyezte >>aha tar korrigalasat, ha talalna valamilyen neprcyzi, gazdasagi vagy mas nehezseget a trianoni hatarral<< (Slavic, n. d. 93)a. A nagyon behatarolt lehet6segek ellenere, amelyeket ez a level felvetett bizonyos ha tarok megvaitoztatasara, nagy propagandaba kezdtek, am elya,, nem kfvant atrocitasokhoz is vezetett<< (Zsiga 1 08) a kercai hatar6rsegnek a szomor6ci hatar6rsegre val6 tamadasakor, am ely tobb, a tamad6khoz csatlakoz6 ferfi letart6ztatasat von ta maga utan, a targyalt konyvben azonban teljes oldalt foglal ela,, h6sok<< felsorolasa. A kovetkez6 oldalakon a szerz6 bemutatja a prekmurjei fegyveres 6rsegre tortent tamadasokat, kulfoldi lapokb61 beszamol6kat kozola-koztuk a >>Corix<< tekintelyes francia lapb61, amely val6szfnuleg aLa Croixa-a »kis vend nepr6l<<, amely szabadsagot akar, az amerikai >>vendekr6l<< es a Magyarorszag es Franciaorszag kozotti titkos targyalasokr61, a rapall6i-szerz6desr61, stb. A fejezet kozponti targya pedig >>min den esszeru es jogi erv ellenere<< torvenybeiktatni a bekeszerz6dest a magyar parlamentben 1920. november 15-en azzal a bevezet6vel, hogy >>Tekintettel a kenyszerhelyzetre, mely Magyarorszagra nezve a vilaghaboru szerencsetlen kimenete folytan el6allott<< [ ... ] >>a nemzetgy(iles ellentetes allaspontjat a jovo nemzedeke el6tt is j61 felismerhet6en kifejezte<< ( 113). Val6szfnuleg ez a konyv letrejottenek egyik oka. madžarski ponudbi, da bi Francija prevzela v najem za 90 let njene železnice. Do konca so se borili za tako pojmovanje »Spremnega pisma<<, ki bi ugodilo kar vsem njihovim zahtevam. Trditev avtorja: »Tako v vprašanju Prekmurja (Muravidek) niso dobili glavne vloge vidiki pravice, marvec trenutne koristi moci« (137), pozablja na vsa dolga pogajanja na mirovni konferenci, ki so pretehtala razloge ene in druge strani ter na podlagi tega dolocila meje, ki so veliko vecino prebivalstva Prekmurja dodelila državi, kamor po svojem narodnem znacaju sodi. O izjavah slovenskega prebivalstva pred razmejitveno komisijo je bolje molcati, saj je dovolj casa trajala njihova prevzgoja v clane enotnega >>državnega« naroda in preprecevanje stikov s slovensko kulturo, kije je bil predvsem južni del Prekmurja vsaj v majhni meri deležen. Avtor skuša prikazati, da je le del katoliške duhovšcine bil »slovansko« osvešcen in deloval za združitev s slovensko narodno celoto. Tako nje kot njihove laicne sodelavce skuša prikazati v cimbolj neugodni luci, z obsodbami v dobi zasedbe 1941-1945, ko nas tudi nihce ni vprašal, ali si želimo nemško in madžarsko gospostvo, kakor tudi porabskih Slovencev niso vprašali, ali želijo ostati v madžarski državi. Naša resnica in pravica je bilo naše slovenstvo vseh stoletij, v jeziku, custvovanju, mišljenju, v vseh izrazih ljudske kulture in v delih naših pisateljaev. In vsi prihodnji rodovi, ki so bili že obsojeni na potujcenje, danes pa živijo svoje po naravnem-pravu dano jim življenje. Naš Epilog je vprašanje: kako more -poleg drugih napacnih narodnostnih oznak v knjigia-v slovenskem povzetku te knjige biti ponovno zapisano: >> ... v Prekmurju pa so živeli predvsem Vendi (Slovenci) ... « (181),a-»Prekmurje in njenoa(!) vendsko prebivalstvo ... « ( 182)a. Isti izraz najdemo v hrvaškem, nemškem (»wendischer«) in angleškem (»Vends«) povzetku. Nikjer pa ni v knjigi jasnega stavka o tem, zakaj so si zavedni prekmurski izobraženci prizadevali, združiti se z ostalimi Slovenci in daje to bila pravtako njihova pravica, kot so imeli svoje pravice prekmurski Madžari, zavoljo katerih je bila knjiga napisana. Vestnik, Murska Sobota, let. 49, v 8 nadaljevanjih od št. 31 do 38 (31. 7. do 18. 9. 1997) A magyar bekeszerz6des torvenybeiktatisanak kovetkezmenye lett volna Prekmurjeben els6 helyen a »mažaronstvo« kifejezes bevezetese, amely jelolne azokat is >>akik elismertek Kiizmics Mikl6snak, az els6 vend katekizmus fordit6janak munkassagat<< (114) -sajnos az els6 mtlfordit6 mar Franc Temlin volt 1715-ben, de Zsiga semmit sem tud a protestins ir6kr611715-t611780-ig, ahogy arr61 sem, hogy mindazok, akik meltanyoljuk ate lj es prekmurjei irodalmat M. Kiizmic-csel egyiitt, semmikor sem voltunk megjelolve »mažaronstvo« kifejezessel. A rosszul informalt ir6 a »Prekmurski Glasnyk« ujsagnevet hasznalja ismeretlen forras u tan ( 114), a Kamiker nev et Kamniker helyett haromszor is ugyanazon az oldalon. A szocialdemokratak vezet6jet Krištonnak nevezi (115, 116) Kristan helyett es Kuhar parga szamara vallasi (115, 116) gazdasagi helyett (Verstvena strankaa-verska). A hatarmegallapitas eliJkesziiletei fejezetb61 (117-124) megtudunk, reszletesen mindent a magyar el6kesziiletekr61 es a hatarmegallapit6 bizottsaggal val6 egyiittmlikodesr61, mindamellett, amit Slavic pontosan lefr (n. d. 92-107). Ugyancsak 6 ira kovetkez6 fejezet tartalmat kepez6 muravideki »nepszavazasr61« (125-135)a. Itt azt olvashaguk, hogy a ,, Novine« na ponta tud6sitott a betoresekr61, lopasokr61a-de csak hetilap volt. A fold betelepiil6knek val6 felosztasan ki viii Len dva kornyeken, ir a lendvai lakosok letart6ztatasair61, megfenyiteser61. Ivan Hribar a koz­pon ti kormany helytart6jaAndrejja valt es erthetetlen m6don >>kes6bb Als6lendva kozigazgatasi vezet6je« lett (128)a. Andrej Karlin nem volt mar trieszti piispok, amikor augusztusban meghivast kapott a lendvai iinnepsegre, hanem maribori. A hatarmegallapit6 bizottsag uganak leirasakor 1921 szeptembereben Prekmurjeben (ketszer) feltiinteti azok­nak a magyar lanyoknak a nevet, akik a magyar delegaci6 gepkocsijaba viragot dob tak .a. . A gorick6i falvakban Magyarorszagert tiintettek, mire a hat6sagok nagyobb szamban zartak be szemelyeket, koztiik evangelikus lelkipasztorokat, tanft6kat, akik a tiinteteseket el6keszitettek. A konyv kozponti kerdese a kovetkez6 fejezet cime: Az igazsag, vagy a hatalom jegyeben ?Erthet6, hogy a magyarok megraz6 val6sag el6tt talal tik magukat. Nem tudatositottak elegge, hogy allamkent a haboruban a legy6zottek oldalan vol tak es hogy allam uk ban ennyi es ennyi milli6 nem magyar elt, reszben min den nemzetisegi jog nelkiil, magyarositasra itelve. Hiszen ezt meg az utols6 megszallas alatt elismertek. A szerz6 ebben a fejezetben a franciak magyarorszagi politik>Prekmurje es annak vend lakossaga<< (182)a. u gyanezt a kifejezest tal alj uka horvat, nemet ( »wendischer<<) es an gol (>>Vends«) osszefoglal6ban is. Sehol sincsen azonban a konyvben egy vilagos mandat arr61, vajon miert torekedett minden ontudatos prekmurjei muvelt ember, a tobbi szlovennal val6 egyesftesre es hogy ez ugyanugy jogukban allt, mint ahogy a prekmurjei magyaroknak is megvoltak a magukjogai, akikert ez a konyv fr6dott. Vestnih, Murska Sobota, 49. ef., 31.-38. szam, 8 folytatasban ki:izi:ilve (1997.julius 31. -1997. szeptember 18.) A rovider nj ole tovabitas Vestnik-bol megjelent a: Zgodovinski casopis, Ljubljana, 51. ef., 1997,3. szam, 428-430. Zsiga Tibor, Muravidekwl Trianonig, Lendava: Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet., 1996,a209. Stopinje 1998. Pomursko pastoralno podrocje, Murska Sobota, 42-46 . . Prekmurje in trianonski mir v madžarski luci (Vilko Novak)a. O CEM NAJ RAZPRAVLJAMO V CASOPISIH?! Ob vsej množici napacnih trditev naj clovek ne bi bil prizadet in naj ne bi ostro, brezobzirno odgovoril? Vilko Novak Gospa Marija Pozsonec, poslanka DZ,je izjavila za Vecer (št. 116, 22. maja 1997), da obžaluje, da je madžarska knjiga Tiborja Zsige o nastajanju in dolocitvi državne meje med Madžarsko in Prekmurjem podpisanega >>tako zelo prizadela<<, Veseli me njena izjava, da pri nastajanju knjige ni sodelovala, iz cesar tudi vidimo, da sta med madžarskim vodstvom v Lendavi (Prekmurju?) vsaj dve skupini -in tudi zato je ta knjiga nevarna, ker so tudi na Madžarskem skupine, ki pišejo knjige o krivicni trianonski meji z geslom: Vse nazaj! Gospa poslanka pravi, >>da ima ... vsaka stran svoj prava-zato ni prav, da o tem razpravljam o po casopisih ... « Iz naslednjih njenih besed sledi, da bi s tem >>zrušili vrednote (sožitja), zaupanje med narodnostmi«. Sprašujem se, ali knjiga T. Zsige ne ruši tega sožitja z neresnicnimi trditvami (slovenski jezik se bistveno razlikuje od prekmuršcine, prebivalstvo seje imenovalo »Vende«, poznejši dekan Jeric in železniški uradnik M. Kuhar sta se udeležila ropanja Zichyjevega gradu v Beltincih 1918-da, skušala sta ljudi odvracati od tega,jih pomiritia­in da sta zato pred madžarsko oblastjo pobegnila v Ljutomer, pa še dolga vrsta neresnic do uporabe dveh Slavicevih razprav, ki sem ju leta 1935 sam založil, v madžarsko korist, z nenavedbo vira itd. itd. Vse to bo prišlo na vrsto cim prej (v Književnih listih Dela, v kaki reviji, v prekmurskih Stopinjah)a. Vse to, kako krivicna je bila odcepitev madžarskih vasi (kdo pa je Porabske Slovence kaj vprašal?), kako zvito so pridružili Prekmurje ostali Sloveniji itn. Naj le berejo madžarski šolarji in vsi drugi, naših odgovorov pa seveda ne bodo brali -to je tista fraza iz politike: prepustimo to zgodovinarjem ... torej pajcevini, travi, ki preraste vse. Ob vsej tej množici napacnih trditev naj clovek ne bi bil prizadet in naj ne bi ostro, brezobzirno odgovoril? Nisem smel odgovarjati v letih 1914-1945 in 1956, zdaj menda smem, ceprav Delo še ni našlo prostora za moj clanek. Vecer, Maribor, vol. 53, št. 188 (24. 5. 1997), 4. MIROL VITATKOeZZUNKeAZ lJjSAGOKBAN?! A helytelen illitasok ilyen mennyisegenei ne erezze magat megbantva az ember es ne vruaszoljon elesen, kimeletlenill?! Vilko Novak Pozsonec Maria orszaggyulesi kepvisel6 asszony a Vecer ujsagnak azt nyilatkozta (116. sz. 1997. majus 22.), hogy sajnalja, hogy Zsiga Tibor magyar konyve a Magyarorszag es Prekmurje kozotti allamhatar letrejotter61 es meghatarozasar61 az alulfrottat >>annyira megbantotta<<. Orulok a nyilatkozatanak, hogy a konyv letrejotteben nem vett reszt, amib6lalathatjuk, hogy Lendvan (Prekmurjeben?) a magyar vezet6seg koreben legalabb ket csoport van -es ez a konyv azert is veszelyes, mert Magyarorszagon is vannak csoportok, akik az igazsagtalan trianoni hatarr61 frnak Mindent vissza! jelsz6val. A kepvisel6 asszony szerint »mindegyik felnek megvan a maga igaza ... -ezert nem helyes, hogy err61 az ujsagokban vitatkozunk ... << Tovabba a szavaib61, az kovetkezik, hogy ezzel » lerombolnank (abe kes egyuttlet) a bizalom ertekeit a nemzetek kozott<<. Felteszem a kerdest, hogy Zsiga Tibor konyve nem rombolja-e a bekes egyuttelest, val6tlan kijelenteseivel: a szloven nyelv lenyegesen kulonbozik a prekmurjeit61, a lakossag magat >>vendnek<< nevezte,Jeric kes6bbi es peres esaa vasuti tisztvisel6, M. Kiihar reszt vettek a Zichyvar fosztogatasaban Beltinciben 1918-bana-igen, pr6baltak az embereket elterfteni ett6l, es csillapftottak azokat -es hogy ezert a magyar hat6sagok el61 Ljutomerbe szoktek. Ezeken kfviil meg val6tlansagok h.sszu sora szerepel a konyvben, es Slavic ket ertekezeset, amelyeket 1935-ben magankiadasban adtam ki, magyar erdeki szempontokb61 hasznalja fel, a forras feltuntetese nelkul, stb. Mindezekre a kerdesekre hamarosan sort ke rf tun k ( a Delo napilap Književni listi mellekleteben, foly6iratokban, a prekmurjei Stopinjeben)e. Mindez, milyen igazsagtalan volt a magyar falvak elszakftasa (ki kerdezte meg a Raba-videki szlovenokat?); milyen ravaszul csatoltak Prekmurjet Szloveniahoz, stb. Olvassak csak a magyar iskolasok es inasok is, ami valaszainkat pedig termeszetesen nem olvashatjaka-ez, az a politikai frazis: hagyjuk ezt a torteneszeknek ... tehat a p6khal6nak, amely besz6 mindent. A helytelen allftasok ilyen mennyisegenel ne erezze magat megbantva az ember, es ne valaszoljon elesen, tapintatlanul? Nem valaszolhattam az 1914a-1945 kozotti evekben es 1956-ban, most talan mar szabad, bar a Delo meg nem talalt helyet a cikkemnek. Vecer, Maribor, 53. ef. 118. szam, (1997. majus 24.), 4. KDO JE ROPAL NOVEMBRA 1918 V BELTINCIH? Vilko Novak Na moj clanek Obtožujema! Napad na slovenstvo Prekmurja, ki so ga blagovolili objaviti le nekateri slovenski casniki, so takoj povsod odgovorili najprej zastopnik Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, nato pa še založniški odbor istega zavoda. Na moje nekatere ocitke ,in obtožbe (sledilo jih bo še vec!) niso stvarno odgovorili, marvec s takimi splošnimi trditvami: ... torej strokovne pomanjkljivosti ta publikacija vsekakor ima ... << -pricakuje od mene »konkretna dejstva<>na zavajajoc nacin ocrniti prekmurske Madžare, njihove organizacije in institucije<<. Meni, ki sem med drugim madžarske knjig. daroval tudi Lendavi (menda šoli), madžarskemu društvu Petofi v Ljubljani in madžarskemu lektoratu na tukajšnji Filozofski fakulteti, tega pac ne more nihce ocitati, ker tudi sicer nisem nikoli pisal proti prekmurskim Madžarom. Vsi poudarjajo, da »govori knjiga o oblikovanju trianonske slovensko­madžarske mejne crte<<, kaj paje natreseno po njej drugega slabega o prekmurskih in drugih Slovencih, kar smo že našteli v clanku in bomo še, to je zanje le: »V terminološkem in strokovnem (!) o zi ru se vsebina publikacije morda (podcrtal V. N.) nekoliko(!) razlikuje od slovenskega zgodovinskega nazora (kaj pomeni ta izraz tu?)<<. Trdim, da knjiga Zsige Od Prekmurja do Trianona, izdana prav zdaj, ko na Madžarskem izhajajo množice knjig, ki prikazujejo krivicnost trianonskega miru za Madžarsko (npr. Ern6 Raffay, Magyar tragedia. Trianon 75 eve, Budapest 1995), sovražno in krivicno govori o vseh, ki so si na slovenski strani drznili delovati za »odtrganje (odcepitev) Pekmurja<< od blage »svetoštefanske krone<<, kjer smo tako srecni »mirno<< živeli. O tem natancneje drugic. En tak primer lažnega KI FOSZTOGATOTT 1918 NOVEMBEREBEN BELTINCIBEN? Vilko Novak A Vadolom! Tamadas a Prekmurjei szlovensagra cfmu cikkemre, amelyet kegyesen csak nehany szloven ujsagban jelentettek meg, azonnal · mindenhol valaszoltak, el6szor a lendvai Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet kepvisel6je, ezutan pedig az Intezet Kiad6 Bizottsaga. Nehany kifogasomra es vadamra (amelyeket meg tobb fog kovetni!) nem valaszoltak tenylegesen, han em csak nehany altalanos megjegyzessel: [ ... ] tehat a kiadvany mindenkeppen tartalmaz szakmai hianyossagokat [ ... ] «-t6lem >>konkret tenyeket<< varnak ela-azonban nem valaszolnak, arra a megjegyzesemre, hogy a konyv a >>vendekr61<< besze! Stajer, Krajna tartomanyban stb.a-es egy sz6val sem arulja el, hogy 6k szlovenok. S6t azt allftja, hogy a prekmurjei szlovenok 1919 el6tt nem alltak semmilyen kapcsolatban a tobbi szlovennal es, hogy · nyelviik lenyegesen kiilonbozik a >>tobbi<< szloven nyelvet61. A sz6szaporftas vas tag kodfelh6je moge rej tia legsulyosabb vadat, hogy milyen durvan frt a magyar szerz6r61. Kerdezem, vajon milyen kedvesek es baratsagosak lennenek 6k, ha hunoknak neveznek 6ket, magyar helyett es olyan ostobasagokat frnanak r6luk, mint amilyenek Zs. T. fr r6lunk. A Kiad6 Bizottsag azt is megengedte maganak, hogy azt mondja: ,,felrevezet6 m6don a muravideki magyarsag, valamint annak szervezetei es intezetei befeketftesere<<· toreksziink. Ezt nekem, aki tobbek kozott magyar konyveket ajandekoztam Lendvan (allft6lag az iskolanak), a Pet6fi Sandor Magyar Klubnak Ljubljanaban es az itteni Bolcseszettudomanyi Karan a magyar lektoratusnak, nem r6hatja fei, mert amugy sem frtam soha a prekmurjei magyarok ellen. Mindenki hangsulyozza, hogy >>a konyv a trianoni ha tar szloven-magyar szakaszanak alakulasaval<< foglalkozik, ami rossz pedig elsz6rva szerepel benne a prekmurjei es a tobbi szlovenr61, amir61 maraa cikkben beszeltiink es sz6lunk r6la meg, az pedig szamukra csak: >>Terminol6giai es szakmai (!) jellegu szempontok tekinteteben a kiadvany tartalma valamennyire (!) (alahuzta V. N.) a szloven tortenelemszemlelett61 (mit ert ez alatt a kifejezes alatt? V. N.).<< Allftom, hogy Zs. T. konyve a Muravidekt61 Trianonig, am ely eppen akkor jelent meg, amikor Magyarorszagon konyvek sokasaga lat napvilagot, amelyek a trianoni bekekotes igazsagtalansagat bizonygatjak Magyarorszagra nezve (pi. Raffay Ern6, Magyar tragedia. Trianon 75 obrekovanjaa-najmileje receno, da ne bom spet grob ... -nav;:Uam zdaj in sprašujem lendavske pravicnike, kako bi se oni vedli in odgovarjali, ko bi kdo obdolžil -brez navedbe pisanega ali ustnega dokazaa-njihovega oceta, brata, strica ali prijatelja, daje leta 1918 ropal lendavske trgovine ali v Beltincih grad ali kjerkoli. Vaša knjiga pa na str. 66 piše:a,, ... IvanJeric, ki seje udeležil prve svetovne vojne kot clan skupne armade. Po zlomu v novembru 1918 seje v Beltincih pridružil nemirom, plenjen ju (ropanju) grofov Zichy, pozneje je bil dekan v Turnišcu (še prej v Lendavi, V. N.). Pred klicanjem na odgovornost je pobegnil cez Muro, v Ljutomer. Odslej je postal aktivni organizator odtrganja (odcepitve) Prekmurja od Madžarske (po »zgodovinskem nazoru<< pisca knjige in drugih Madžarov, V. N.) ...a. Kot priznanje za njegovo dejavnost v slovenskem gibanju (madž. »panslavisticno<< strašilo za vsa slovanska gibanja, V. N.) po prvi svetovni vojni so ga odlikovali z redom sv. Save (katere stopnje, ne pove, V. N.)a. Skupaj z Jožefom Kleklom je postal clan skupšcine (državnega zbora).<< Brez navedbe kakršnegakoli vira, po vsem drugem v knjigi sklepam, daje to >>odkritje<< povzeto iz obtožnice proti lvanuaJericu med madžarsko zasedbo Prekmurja 1941-1945. Jeric sam govori o tem v rokopisnih spominih, ki bodo kmalu natisnjeni in starejši poznamo to zgodbo iz pripovedi pric: 4. novembra 1918, ko seje vrnil s soškega bojišca, je beltinski župan poslal ponj, naj pride na pomoc, ker razbijajo židovske trgovine. Koje miril ljudi pred tedaj še trgovino Petra Osterca, mu je nekdo grozil s sekiro, ceš da brani Žide. Ko je ljudi pomiril, so se razšli. Naslednji dan, ko je šel v Beltince na sejem, so ga grajski uslužbenci na pristavi (grofov Zichy) prosili pomoci, ker so jim neki ljudje plenili živino. Enega navaja z imenom. Jeric jim je pomagal, da so jih pregnali. Vilm os Tkalec, tedaj madžarski castnik, je imel to dogajanje za »narodno vstajo<<, kijo »vodi<< Jeric! Tega so obvestili, daje odšel v Ljutomer. Tja so mu grašcinski že cez dva dni poslali obvestilo, da se je dogodila pomota, da se mu zahvaljujejo, in v zahvalo poslali vino iz svojega vinograda Kal ec v Slovenskih goricah. Beltinski grad paje rešila-po Jericevem pisnem pricevanjua-isti dan pred vdorom sejmarjev narednik Smej iz Beltinec, ki se je tudi vrnil z bojišca. Kdo bo dal zadošcenje Jericevim necakom in necakinjam in nam še živim prijateljem in sodelavcem?! To je bil kulturnik, sodelavec Števana Kuharja ...a. Sprico pocasnosti naših sodišc nima smisla tožiti izdajatelja knjige, ker pisec tako ni dosegljiv. Enako velja za Mihaela Kuharja, ki je koncal v Ljubljani pred prvo svetovno vojno šest razredov gimnazije, ko -po »objektivni<< knjigi nismo imeli nikakih stikov s Slovenci onstran Mure. Bilje brat velikega eve, Budapest 1995), ellensegesen es igazsagtalanul sz61 mindenkir61, akiaa szloven oldalon munkalkodni mert »Prekmurje elszakadasaert (levalasaert) << a jambor »szentistvani koronat61<<, ah ol mindannyian boldogan >>bekeben<< eltunk. Err61 reszletesen legkozelebb. Egy peldat idezek a ragalmazasra -finoman sz6lva, hogy nehogy me gin t durva legyek ... -es felteszem a kerdest a lendvai igazsagosoknak, hogyan viselkednenek 6k es valaszolnanak, ha valaki megvadolna -mindennemu frasos vagy sz6beli bizonyftek feltuntetese nelkul -az apjukat, testveruket, nagybatyjukat vagy baratjukat, hogy az, 1918-ban boltokat fosztogatott Lendvan, vagy Beltinci bena varat vagy egyebet. A konyv 66. oldalan azt frja: >>Jeric Ivan, aki resztavett az els6 vilaghaboruban a kozos hadsereg tagjakent. Az osszeomlas utan, 1918 novembereben csatlakozott Belatincon a zavargasokhoz, a Zichy gr6fok kifosztasahoz, kes6bb esperes volt Bantornyan (el6tte meg Lendvan, V. N.). A felel6ssegrevonas el61 a Muran tulra, Luttenbergbe (Ljutomerbe) szokott. Ett61 kezdve Muravidek elszakftasanak [ ... ] aktfv szervez6je lett. (a konyv szerz6je es mas magyarok >>tortenelemszemlelete<< szerint, v. N.) [ ... ] a szlav mozgalomban (magy. >>panszlav<< madarijeszt6 minden szlav mozgalomra) kifejtett tevekenysege elismeresekent >>Szent-Szava­rend<<-del tuntettek ki (azt, hogy milyen fokozattal, nem arulja el, V. N.). Klekl J 6zseffel egyiitt a skupšcina ( orszaggytiles) tagja lett. << Mindennemu forras feltuntetese nelkul, a konyvben frtak alapjan, arra kovetkeztetek, hogy ezt a »felfedezest<< az Ivan Jeric elleni, a prekmurjei 1941-1945 kozotti magyar megszallas alatt keszult vadiratb61 vette at. Jeric maga is sz61 err61 a keziratban maradt emlekirataiban, amelyek hamarosan kiadasra kerulnek es mi id6sebbek ismerjuk ezt a tortenetet a tanuvallomasokb61: 1918. november 4-en, amikor az isonz6i frontr61 hazatert, a beltinci polgarmester tole kert segftseget, mert zsid6 boltokat tortek-zuztak. Amikor bekftgette az embereket Peter Osterc boltja el6tt, valaki baltaval megfenyegette azert, hogy a zsid6kat vedi. Amikor megnyugtatta az embereket, azok szetszeledtek. A kovetkez6 nap, amikor Beltincibe ment a vasarra a varbeli szemelyzet a (Zichy) gr6fi szallason a segftseget kerte, mert nehany szemely elhajtotta a j6szagukat. Egy szemelyt a neven is megnevez. Jeric segftsegukre sietett, hogy elkergessek a fosztogat6kat. Tkalec Vilm os, akkori magyar tiszt, a torteneseket »nemzeti felkelesnek<< vel te, amelyetJeric »vezet<>Objektivni<< madžarski zgodovinar pa piše na isti str. 66: >>Kuhar se je podobno udeležil beltinskih nemirov in ropanja. Pred pozivom na odgovornost je tudi on pobegnil in je bil dejavni udeleženec odcepitve ozemlja (Prekmurja, V. N.) ... <>prijazno<< opisuje, kako so ti zlocinci delovali kot prekmurski legionarji v Ljutomeru, kar je vse popisal že dr. Matija Slavic in objavil Vilko Novak 1935. Kaj naj receta na to Kuharjeva še živeca hci arhitektka Irena Drevenšek in njegov sin?! In v tem tonu gre naprej v vsej knjigi, ker so nekaterim dovoljena vsa sredstva. Slovenski politiki pa bodo molcali še naprej in najbrž soglašali s poslanko DZ Marijo Pozsonec, da nikar ne pišimo o teh stvareh v casnikih, pustimo to zgodovinarjem -po receptu slovenske dnevne politike ...a. France Bevk je nekoc zapisal v pesmi: Laj ajmo, laj ajmo, dragi otroci ... (ker ne smemo govoriti slovensko), mi pa morda recimo: Molcimo, molcimo, ponižni Slovenci -drugi naj nas crnijo, ker pravijo, da živimo v demokraticni državi. Varuh clovekovih pravic, kje si? Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 29 (17. 7. 1997), 3. aki szinten a harcterr61 tert haza. Ki ad elegteteltjeric unkaoccseinek es unokahugainak es nekunk, meg el6 banitainak es munkatarsainak?a! Kulturmunkas volt, Števan Kuhar munkatarsa ... A bir6sagaink lassusaga miatt nincs ertelme a kiad6t perelni, mert a szerz6 amugy sem elerhet6. Ugyanez ervenyes Mihael Kuharra is, aki az els6 vilaghaboru alatt Ljubljanaban fejezte be a gimnazium hat osztalyat, amikora-az >>objektiv« konyv szerint-nem volt kapcsolatunk a Mura tuloldalan el6 szlovenokkal. A nephagyomanyokat gyujt6, Bratoncib61 szarmaz6, hires Števan testvere volt, akinek Karel Štrekelj professzor ur maga segitett a Casopis za zgodovino in narodopisje kiadvanyban val6 megjelentetesben az 1910-1914-es evekben. Mihael meg6rizte Štrekelj leveleit es egyeb anyagokat, igy azokat felhasznalhat­tam a konyvben (Pomurska založba 1988)a. Az objektiv magyar tortenesz pedig ugyancsak a 66. oldalon azt irja: >>Kuhar hasonl6an reszt vett az 1918. novemberi belatinci zavargasokban, a fosztogatasban. A felel6ssegrevonas el616 is elmenekult, a terulet elszakitasanak tevekeny resztvev6je volt (Prekmurjenek, V. N.) [ ... ]" A megszallas alatt ketszer borton ben volt! Ezu cin Zs. » baratsagosana" leirja, miken t dolgoztak ezek a gonosztev6k prekmurjei legionariuskent, minderr61 mar irt dr. Matija Slavic es kiadta Vilko Novak 1935-ben. Mit sz6ljon ehhez Kuhar meg el6 lanya Irena Drevenšek epiteszmernok asszony es a fia?a! Ilyen hangnemben ir6dott a konyv tob bi resze is, mert egyesek min den eszkozt megengedhetnek maguknak. A szloven politikusok pedig tovabbra is hallgatni fognak es val6szinuleg egyetertenek Pozsonec Maria orszaggyulesi kepvisel6asszonnyal, hogy ne irjunk err61 ujsagokban, hagyjuk ezt a torteneszekneka-a szloven napi politika recepge szerint ... France Bevk frta egyik verseben: Ugassunk, ugassunk draga gyermekeim [ ... ] (mert nem beszelhetunk szlovenul), mi pedig azt mondhaguk: Hallgassunk, hallgassunk, alazatos szlovenoka-maso k hadd feketitsenek be minket, hiszen azt mondjak demokratikus allamban elunk. Emberijogok biztosa, hol vagy? Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 29. mim, (1997,julius 17), 3 DR. ZSIGA NE PIŠE RESNICE! Vilko Novak Dr. Tibor Zsigaje v >>Porabju<< št. 22, dne 6. novembra 1997, v clanku »Namesto popravkov<< odgovoril Mariji Kozar Mukic na njeno oceno njegove knjige Od Prekmurja do Trianona v istem listu. Obenem pa odgovarja tudi meni, ceprav poudarja, da mi ne želi odgovoriti »iz vec razlogov<<. Zato naj mu kratko odgovorim na njegove trditve, saj sem o neresnicah (lažeh) in napakah njegovega dela nadrobno pisal v soboškem Vestniku od št. 31 dne 31a. 7. 1997 do št. 38 dne 18. 9. 1997 v osmih nadaljevanjih. 1/ Zsiga trdi v zadnjem clanku ponovno, da »SO se prebivalci te pokrajine ob dogodkih, ki so sledili po prvi svetovni vojni, tudi sami imenovali »Ven di«. Pove naj, kje in kdaj, najbrž v Mikolovih brošurah, in ce je kak nezaveden clovek govoril madžarsko. 2/ Zsiga trdi, da mu v svojem prvem clanku Obtožujem! ocitam, »da se na njegova dela ne sklicujem<<. Naj navede ta neresnicnistavek!a! 3/ Namesto »znanstvenih argumentov ... je ... zacel navajati argumente in /iz/? vsakdanje politike<<. Prosim dokaza! 4/ »Clanek ne vsebuje dejstev, torej nimam o cem razpravljati<>A cikk nem tartalmaz tenyeket, tehat nincs mir61 ertekeznem<>ropanje« Ivana Jerica in Mihaela Kuharja v Beltincih itn. Na vse te dokaze naj Zs. odgovori. Pa bomo videli, kdo ••ponareja zgodovino<<. Neresno in neznanstveno je tudi izmikanje v zadnjem clanku o njegovi uporabi imen za Prekmurje in Medmurje, kar smo mu že dokazali, le da resnice nocejo videti in priznati ne on ne njegovi lendavski pajdaši. Resnici na ljubo bi omenila le, da tudi v madžaršcini objavljena >>mnenja, pozitivne ocene« ocitajo avtorju, da je >>uporabljal vecinoma le madžarske vire/zommel csak magyar forrasokat hasznalt« in tudi pri tehje >>nedosleden/kovetkezetlen« (gl. Vasi Szemle 5/1997 in Vasi Honismereti es Helytorteneti Kozlemenyek 2/1997)a. Marija Kozar Porabje, Monošter, 1997, let. 7, št. 23 (20. 11. 1997), 6. 6) hogy a prekmurjei szlovenok onmagukat vendnekneveztek; 7) a prekmurjei irodalom emlftesenel a teljes evangelikus irodalmat kihagyta 1715-tol, a tobbit pedig rendkfviil hianyosan mutatja be; 8) allftasa, hogy az osszes szloven vend volt, stb. Az emlftett fras ban a Vestnikben pontosan ideztem megaa tobbi durvasagot is, fgy Ivan Jeric es Mihael Kuhar >>fosztogatasat« Beltinci ben. Ezekre a konkretumokra valaszoljon Zsiga! Es lathatjuk, hogyan >>alakftja at a tortenelmet<<. Komolytalan es tudomanytalan a kibuv6ja a legut6bbi cikkeben Prekmurje es Medmurje never61, amit mar bizonyftottunk, de az igazsagot nem akarja la tni es bevallani sem 6, sem pe dig lendvai bara tai. Az igazsag kedveert megemlftenem, hogy a magyar nyelven megjelen t >>velemenyek, pozitiv ertekelesek<< a szerz6nek felr6jak, hogy >>zommel csak magyar forrasokat hasznalt<< es hogy ezeknel is >>kovetkezetlen<< (lasd. Vasi Szemle 1997 5 es Vasi Honismereti es Helytorteneti Kozlemenyek 1997 /2)a. Marija Kozar Porabje, Szentgotthard, 7. ef. 23. szam, (1997. november 20), 6. Doživetja in razocaranja. KNJIGE SO ŽE NAPISANE! Vilko Novak O knjigi T. Zsige in njeni kritiki z naše strani je bilo napisanega toliko cudnega in nerazumljivega, da bi bilo spet potrebno napisati dolg odgovor. Tako pravi inženir: Ce dr. Novaku knjiga ni všec, pa naj napiše novo in nato naj neka submešana (?) komisija ugotavlja, kdo ima in kdo nima prav. No, po taki logiki bi nobena ocena nobene knjige ne bila dovoljena, ker bi inženirji in mogoce tudi drugi vedno terjali kar-novo knjigo ... Prvic slišim in berem kaj takega in menim, da sem v dosedanjih clankih v Vestniku dovolj povedal, kaj ni prav in zakaj ne, ceprav bi bilo mogoce še kaj dodati. Nekaterim pa tudi ni jasno, kot kažejo pogovori v Nepujsagu. Nje je smela naša ostra kritika osup(n)itia-nas pa ne bi smela osup(n)iti, še manj prizadeti Zsigova izmišljotina, da se prekmuršcina (ali prekmurski jezik, po njegovem kar >>a Vendvidek ... nyelve<<) v »bistvenih vprašanjih razlikuje od slovenšcine ... <<. Kaj, ce bi kdo zapisal, da se lendavska vogršcina ali madžaršcina »bistveno razlikuje od »magyar nyelv-a<< ali madžaršcine ali peštanske ali hortobagyske ali vsake druge madžaršcine? Bi se le prijazno nasmehnili? In ce bi še kdo napisal, da so se prekmurski Madžari imenovali še (!)av 19. stoletju >>V6grok<< ali kara-hunok?! Ali mogyeri, ungeri? Bi smeli danes na Madžarskem kaj takega tiskati brez protesta, pa recimo bi kaj takega izdala Zveza Slovencev na Madžarskem?a! Knjige o vsem tem so na naši slovenski strani že davno napisane: Abeczedarium Szlowe(n)szko ... 1725; M. Sever piše 1747: Liiblenomi szlovenszkomi Narodi ... Števan Kuzmic 1771: Nouvi Zakon ... na sztari szlovenszki jezik obrnyeni (Zsiga teh imen in del ne pozna); Mikloš Kuzmic ... Okroglineeszlovenszke ... paJožefKošic, ki bi mogel Vogrom toliko povedati, piše >>od naše slovenšcine ... << itn. pa do Mokolove Domovine 1920. 1922 v Budapešti: novine za szlovenszki narod itn. In ta slovenšcina, recimo v prekmurski obliki, je moja in nas vseh materinšcina. In ko bi nam kdo mater opsoval, kako bi mu odgovorili? Najbrž ogorcena in lendavski neobcutljivi kritiki bi nam rekli, da smo grobi (»durva hangvetelu), ne tistemu nesramnežu, kije psoval. Ce kdo rece, da se moja materinšcina razlikuje od slovenšcine, je zame grob in vse podobno. In knjige premnoge in razprave so napisane o našem slovenskem Elmenyek es csal6dasok. A KONYVEKET MAR MEGIRTAK! Vilko Novak T. Zsiga konyver61 es annak altalam frt kritikajar61 annyi furcsa es erthetetlen dolgot frtak, hogy ismet hosszu valaszra lenne szukseg. A mernok szerint: ha dr. Novaknak a konyv nem tetszik, frjon masikat es azutan valamilyen »Szubvegyes« bizottsag (?) derftse ki, kinek van igaza es kine k nin es. Nos, il yen logika szerin t semmilyen konyvrecenzi6 sem lenne megengedett, mert a mernokok es val6szfniileg masok is, min dig uj konyvet kovetelnenek ... El6sz6r hall o k es olvasok ilyesmir61, es az a velemenyem, hogy eddigi cikkeimben a Vestnikben eleget sz6ltam arr61, mi helytelen es miert, bar lehet hogy lenne meg hozzatenni val6. Nemelyeknek mar ez sem volt vilagos, erre utalnak a Nepujsagban szerepl6 beszelgetesek. Oket eles kritikank megdobbenthette -bennunket azonban nem kepeszthet el, meg kevesbe banthat meg Zsiga kitalaci6ja, hogy a prekmurjei nyelv (az 6 velemenye szerint a »Vendvidek ... nyelve<<) >>lenyeges kerdesekben eltera szlovent6l...<<. Mi lenne, ha valaki azt frna, hogy a lendvai magyar nyelv »lenyeges kerdesekben elter<< a »magyar nyelvt6l<<, vagy hogy a magyar nyelv a pestit61 vagy a hortobagyit61 vagy barmely mashol beszelt magyar nyelvt61? Csak kedvesen elmosolyodnanak? Vagyhavalaki aztfrna, hogya prekmmjei magyarokata 19. szazadban meg >>ugornak<< vagy >>hunoknak<< neveztek?! Vagy mogyerinak, ungerinak? Lehetne-e ilyesmit kinyomtatni Magyarorszagon tiltakozas nelkul, vagy peldaul kiadna-e ilyesmit a Magyarorszagi Szlovenok Szovetsege (Zveza Slovencev na Madžarskem)?! Konyvek minderr61, a szloven oldalon mar regen napvilagot lattak: az Abeczedarium Szlowenszko 1725-ben; M. Sever 1747-ben A szeretett szloven nemzetnek irt, Štefan Kuzmic munkaja pedig 1771-ben az Ujszdvetseg ... 6szloven nyelvre Jorditva (Zsiga ezeket a neveket es miiveket nem is meri). Mikloš Kuzmic a Szloven vilagr6l [Okrogline szlovenszke]e, Jožef Košic pedig, akia magyaroknak annyi mindenr61 meselhetett, a >>mi szloven nyelvunkr6l<< fr, stb. egeszen Mikola 1920-as, 1922-es budapesti Domovina [Szul6fold] cfmii ujsagaig a szloven nemzetnek. Ez a szloven nyelv prekmurjei nyehjarasban, az en es mindannyiunk anyanyelvee. Es ha valaki az edesanyjukat szidna, hogyan felelnenek neki? Val6szfniileg megbotrankozva es az erzeketlen lendvai kritikusok narodu, o njegovem imenu in njegovi zgodovini. Vsi pravijo, da smo bili in smo Slovenci, Slovenje, in mi to verujemo, za tem stojimo. Ce pa kdo, ki ne pozna teh knjig in razprav, zdaj trdi, da smo nekaj drugega -naj molcimo? Zakaj? Na vse izmišljotine nepoznavalcev jezika, zgodovine, življenja ljudstva, njegovega prepricanja lepo ponižno molci, ne bodi nekulturen, kot da živiš pred tridesetimi ali štiridesetimi leti; ne bodi balkanski, poslušaj modrost iz Lendave, ki še danes kljub vsemu trdi: >> ... sam se nagibam k temu, da (tu živeci Slovenci; kot pravi prej, V. N.) jih imam za neke vrste prehod med zahodnim in južnim slovanstvom .. . «. Glej ga, ucenjakao-kje je pa študiral slavistiko in zgodovino -v Pešti pri Melichu ali Kniezsi ali celo pri pokojnem lendavskem rojaku Hadrovicsu, ki bi se že dobro obregnil ob vse te 'modrijaše'? Samo za prehod nas ima in nikakor za prave Slovence. G. Kozmao-in koliko vas je še? Joj nam! Knjige so sicer napisane in razprave z opombamio-te pa niso pomembne, pravijo v Nepujsaguo-ampak resnice zanje ni ... Tudi mi najbrž nimamo prav, ce vemo in trdimo, da Ivan jeric in Mihael Kuhar nista ropala in razbij alao-ne, prav so imeli v letih 1941 do 1945 preljubi okupatorji, ki so sestavljali lažne obtožnice, iz katerih prepisuje današnji zgodovinar in ne pove tega v opombah, ki ne navajajo naslova spisa, iz katerega zajemajo -tak ocitek je njim >>smešen« in vsa naša obcutljivost >>nedostojno grob ton<<. Glavni tajnik Madžarske akademije znanosti, univ. prof. dr. Janos Melich, mi je dejal v oktobru 1942, ko so me pregnali iz Sobote: >>Novak, le ostanite dober Sloveneec.« In je napisal nekaj del o Slovan ih in Madžarih in je znal nekaj jezikov. Vestnih, Murska Sobota, let. 49, št. 48 (27. 11. 1997), 10. nekiink mondhatjak, hogy >>durva hangvetelen<< sz6lunk, nem pedig annak a szegyentelennek, aki r6lunk mond rosszat. Ha valaki azt mondja nekem, hogy az anyanyelvem elter a szloven nyelvtol, az szamomra durva es az elobbihez hasonlfthat6. Sok-sok konyvet es ertekezest frtak mar szloven nemzetiinkrol, nevero! es tortenelmerol. Mindannyian azt mondjak, hogy Slovenci, Slovenje vagyunk, es mi ebben hisziink, kiallunk emellett. Ha valaki, aki ezeket a konyveket es ertekezeseket nem ismeri, most azt allftja, hogy vaJami masok lennenk -hallgassunk? Miert? Nyelviink, tortenelmiink, nepiink eletenek es meggyozodesenek nem ismeroje kitalaci6jara hallgassunk csak, ne legyel kulturalatlan, mintha harminc­negyven evvel ezelott eltel volna; ne legy balkani, hallgasd a lendvai bolcsesseget, amely meg ma is mindenek ellenere azt allftja » ... j6magam hajlok arra, hogy egyfajta atmenetnek tartsam (az itt elo szlovenokat, akikrol beszel, V. N.) a nyugati esa deli szlavsag kozott ... <<. Nezd, a tud6sto-hol hallgatta a szlavisztikat esoa tortenelmeto-Pes ten Melichnel vagy Kniezsanal vagy az elhunyt lendvai honfitarsnal Hadrovicsnal, aki ha elne mar alaposan raformedt volna ezekre a bolcsekre? Csak egy atmenetnek tart minket es semmikeppen sem val6di szlovennak? Jaj nekiink! A konyveket es a labjegyzetekkel is ellatott tanulmanyokat ugyan megfrtak -de ezek nem fontosak, mondjak a Nepujsagban-igazsag szamukra nem letezik ... Val6szfm1leg nekiink sincs igazunk, ha tudjuk es allftjuk, hogy Ivan Jeric es Mihael Kuhar nem fosztogattak es tortek-zuztak. Nem, igazuk volt a kedves megszall6knak 1941 -1945-ig, akik hazug vadiratokat szerkesztettek, amelyekbol a mai tortenesz is merfthet es ezt nem kozli a labjegyzetben, nem tiinteti fei az iratok cfmet, amelyekbol merito-ez a szemrehanyas szamukra val6ban »nevetseges<< es minden erzekenysegiink » ... durva hangvetel<<. A Magyar Tudomanyos Akademia fotitkara, dr. Melich Janos egyetemi professzor, 1942 okt6bereben, azt mondta nekem, amikor ehiztek Muraszombatb61: »Novak, csak maradjonj6 szloven.e<< Es frt nehany munkat a szlavokr61 esa magyarokr61, es beszelt nehany nyelven. Vestnih, Murska Sobota, 49. ef, 48. szam, (1997. november 27.), 10. KRITIKA MADŽARSKE KNJIGE O PREKMURJU Vilko Novak O knjigi dr. Tiborja Zsige, o kateri smo v Vestniku podrobno kriticno pisali, pišejo tudi na Madžarskem. -Žal tamkajšnji zgodovinarji ne poznajo slovenskih virov in literature o teh vprašanjih. Zato npr. Peter Kalocsai v Vasi Szemle 1997, št. 5, pravi, da se avtor >>natanko sklicuje na vire<<, ocita pa mu nedoslednosti v bibliograftii. Pravilno pa pripominja, da >>se je pisatelj povecini naslanjal na madžarske arhivske vire<< in da bi bilo >>zavoljo znacaja predmeta potrebno, da bi uporabil vec tujih (slovenskih, hrvaških, srbskih, francoskih) arhivskih virov<>zmerno<< obravnava »vendskoo= slovensko vprašanje<< in da navaja >>vse spise in razprave (!) o tem iz zadnjih dvesto let<< -obema se niti ne sanja o tem, kaj je bilo npr. v slovenšcini in tudi madžaršcini (npr. Endre Angyal) napisanega o tem. Ocenjevalec tudi obžaluje, da je pisatelj uporabljal v glavnem madžarske vire -pravzaprav literaturo. Tudi o pridružitvi Prekmurja k novi južnoslo­vanski državi kritik nima pravega pojma, ker meni, da so >>iz Slovenije prišli politiki in agitatorji<< -kdo, kdaj, kje? -in bili odlocilni za to pridružitev. Tudi muje neznano, daje jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje 12. in 13. avgusta 1919 po nalogu pariške mirovne konference in da ta pokrajina v tem casu nikakor ni pripadala Madžarskio-in kdaj jih (!)je potem »ponovno zasedlajužnoslovaska država<>p.ontosan hivatkozik a forrasokra<<, viszont kovetkezetlenseget r6 fel neki a bibliografiai lefrasban. Helyesen allapftja meg, hogy >>a szerz6 ... nagyreszt magyarorszagi leveltari forrasokra tamaszkodott<< es hogy >>a temajellege miatt sziikseges lett volna tobb kiilfoldi (szloven, horvat, szerb, francia) leveltari forras felhasznalasa. << Zsiga, ugymond, nem hasznalt fel egyetlenegy szloven level tari forrast sem, es csak ugy, atalakftva, a megszallas ideje bol val6 magyar leveltari anyagb61 idez! Mi tobb: a teljes szloven anyagot fel sem tun teti belyesen. A kritikus kifogasolja, hogy a szerz6 nem arulja el mi ennek az o ka, mi akadalyozta meg ebben, pl. a nyelv nem tudasa -hiszen szlovenul egyaltalan nem ert. Ugyanannak a konyvnek a masik recenzense Petho Gyula a Vasi Honismereti es Helytorteneti Kozlemenyekben, 1997. 2. sz. , 87o-89 oldal, , helyteleniil azt allftja, hogy ezt a temat meg senki sem dolgozta fel -lehet, hogy reszint fgyvan a magyaroknal, de feldolgoztak a szlovenok. Helytelen az az allftasa is, hogy 1918 vegen a harcterr61 hazaerkez6 katonak fosztogattak Zala megye deli reszen. A legrosszabb viszont az, hogy a kritikusnak az a velemenye, hogy a szerz6 >>mertektart6 m6don foglalkozik a vend-szloven kerdessel<< es >>ismerteti az ut6bbi ket evszazad erre vonatkoz6 frasait, tanulmanyait(!)<>indijanarsko<< prikazano stanje po osvoboditvi z umori, nasiljem, ter >>velikanskim razburjenjem prebivalstva<< zavoljo katekizmov. Kritik ponovno zapiše, da pisatelj poroca o vsem tem povecini na podlagi madžarskih virov. Prav tako je neresnica, daje >>prebivalstvoo-in ne le Vogri -enoglasno izjavilo, da želi pripadati Madžarski<< -pred razmejitveno komisijo. V nasprotju z resnico je, da >>se knjiga izogiba vsakršnega custvenega izražanja in strogo na podlagi dejstev<< poroca o dogajanju. Kritik zopet pravilno ponavlja, da >>bi mogel pisatelj vec zajemati iz slovenskih in hrvaških virov« -ker pac cuti pristranskost Zsigovega porocanja. Ocita mu tudi ponekod prezamotano pisanje, prenagljeno, pretirano (!) pisanje, mnogo ponavljanja, stavka brez jasnega smisla, da zemljevid >>T6tsaga<< ni dober in je oznacen z napacno letnico, površno in napacno so pisana imena evropskih politikov, tudi madžarskih, napake so tudi v seznamu oseb in krajev. Vidimo, da se iz kritika oglaša tudi sposoben in objektiven zgodovinar, ki pa žal ne pozna tudi slovenskih dognanj, sicer ne bi z nekriticnim vogrskim nacionalizmom hvalil dela kot celote. Pravicno oceno, tako z vogrske kot slovenske strani, v strokovnih casopisih pa še nujno pricakujemo! Razveseljivo je, da je sombotelski dnevnik Vas Nepe 23. decembra 1997 v celoti objavil v treh stolpcih clanek podpisanega ••Moje mnenje o neki casniški diskusiji<< kot odgovor na clanek G. Kozma v istem dnevniku 28.junija 1997. V svojem odgovoru sem v glavnem pojasnil napacne trditve nekaterih lendavskih ocenjevalcev mojega clanka »Obtožujem!<< in zahteval imena tistih politikov v Ljubljani, ki ne vidijo v tem nikakršnega »vprašanja<<. Vem da tega odgovora ne bo, saj naši politiki ne znajo rešiti niti najnujnejših gospodarskih in socialnih težav, o cemer beremo in slišimo vsak dan. Opomnil sem na to, daje Zsiga docela zamolcal vecji del evangelicanske in katoliške književnosti in da trdi neresnice v zvezi s to književnos.o. Poudaril sem, da uporablja nekriticno krivicne in lažnive obtožnice iz okupacijske dobe proti Ivanu Jericu in Mihaelu Kuharju. Poudaril pa sem tudi docela nepravilno avtorjevo navajanje virov in literature o predmetu, o katerem piše, kar ni jasno tudi njegovim madžarskim zagovornikom v Lendavi. Pošteno je, da je casnik v tujini objavil moj odgovor, nasprotno pa lendavski Nepujsag doslej ni objavil protesta otrok M. Kuharja in sorodnikov I.Jerica, ki so mu ga poslali, kar je omenjeno tudi v tem mojem clanku. Vestnik, Murska Sobota, let. 50, št. 9, (26. 2.1998), 9. akkor mikor »szallta meg ismeta delszlav allam<>indian<< m6don kerul bemutatasra a felszabadulas umni helyzet a gyilkossagokkal, er6szakossagokkal valamint >>a lakossag felhaborodasaval<< a katekizmusok miatt. A kritik us ismet lefija, hogy a szerz6 job bara csak magyar forrasok alapjan tajekoztat ezekr61. Ugyanugy val6tlansag az, hogy a >>lakossago-s nemcsak a magyaroko­egyertelmuen kinyilvanftottak, hogy Magyarorszaghoz kivannak csatlakozni<>a katet mindenfajta erzelmi megkozelftest me116z, s szigoruan a tenyekhez ragaszkodva<< tijekoztat a tortentekr61. A kritikus ismet helyesen megismeteli, hogy >>a szerz6 szloven es horvat forrasokb61 tobbet merithetett volna<< -mivel erzi Zsiga tajekoztatasanak reszrehajl6 vol tat. Felr6ja neki a nehol tul korulmenyes, siet6s, elnagyolt ( !) fogalmazast, a sok ismet! est, a vilagos jelentes nelkuli mondatokat, hogy a >>T6tsag<< terkepe nemj6, es helytelen evszammal jelolt, a feluletesen es hibasan irtoeur6pai politikusok nevet, a magyaroket is, es a nev-es helysegnev mutat6ban talalhat6 hibakat is. Latjuk, hogy a kritikusb61 megsz61al a tehetseges es objektiv tortenesz, aki azonban nem ismeri a szloven torteneseket, kulonben magyar nacionalizmussal nem dicseme a muvet mint egeszt. Igazsagos ertekelest mindenkeppen varunk meg a szakmai lapokban magyar vagy szloven reszr61o! Orom teli, hogy a szombathelyi Vas Nepe 1997. december 23-an teljes egeszeben, harom hasabban kozolte >>Velemenyem egy sajt6vitar6J,, cimu cikkemet, valaszkent Kozma G. cikkere, ami ugyanabban a napilapban jelent meg 1997. junius 28-an. Valaszomban ravilagitottam nehany lendvai ertekel6 helytelen allitasara az »Obtožujem<< cikkemr61 es kertem azoknak a ljubljani politikusoknak a nevet, akik nem latnak ebben >>ugyet<<. Tudom, hogy val as z erre nem lesz, hi s zen politikusaink surg6sebb je liegu gazdasagi es szocialis gondokat sem tudnak megoldani, amir61 mindennap olvasunk es hallunk. Megjegyeztem, hogy Zsiga elhallgatta az evangelikus es katolikus irodalom legnagyobb reszet, es azt is, hogy val6tlansagokat allit err61 az irodalomr61. Hangsulyoztam, hogy kritikatlan, igazsagtalan es hazug vadakat hoz fei a megszallas idejeb61 Ivan Jeric es Mihael Kuhar ellen. Hangsulyoztam a szerz6 teljesen helytelen forras idezeset es az irodalom felhasznalasat, arr61 a targyr61, amelyr61 ir, ami nem vilagos a lendvai vedelmez6inek. Tiszteletre melt6, hogy a magyar ujsag megjelentette valaszomat, ezzel ellentetben viszont a lendvai uj sag nem kozolte M. Kuhar gyermekeinek es Ivan jeric rokonainak a tiltakoz61evelet, amelyet elkuldtek nekik, de ezt a tenyt emlitettem fen ti cikkemben is. Vestnik, Murska Sobota, 50. ef. 9. szam (1998. februar 26.), 9. IZ SPOMINOV IN DOŽIVETIJ / EMLEKEKESeELMENYEK Iz spominov in doživetij. KDO JE BIL DR. MATIJA SLA VIC? Vilko Novak V Prekmurju je vedno vec šolanih ljudi, najvec tehnikov, inženirjev vseh vrst in ekonomistov. Srecanje z njimi pa prica, da skoraj nic ne poznajo ne zgodovine ne kulturne preteklosti svoje dežele, naših starih pisateljev, ki so nam ohranili slovenstvo. Tako se tudi ne zavedajo pomena boja za ohranitev slovenstva v Prekmurju in za pridružitev Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1919. Ker bo 27. septembra t. l. ( 1997 op. ur.) v Križevcih pri Ljutomeru simpozij o dr. Matiji Slavi cu, brez katerega bi mi danes ne bili v svobodni Sloveniji, zacnimo z njim v Vestniku vrsto clankov o naših pomembnih ljudeh. Matija Slavic se je narodil 27. januarja 1877 v Bucecovcih pri Križevcih nad Ljutomerom. Tega priimka drugod v Sloveniji ne najdemo in verjetno so bili njegovi predniki -to dokazujeta tudi njegova temna polt in izrazita glava-priseljenci s hrvaškega Balkana kot Aleksici, Skoki, Herici itn. Po osnovni šoli v Križevcih in Radgoni -tu se je srecal s Prekmurci in z madžaršcinao-je obiskoval klasicno gimnazijo v Mariboru in po maturi 1897. prav tam študiral bogoslmje do 1901. , toda bil zavoljo dobrih uspehov v študiju posvecen že leto prej. Bil je kratek cas kaplan v Hocah, nakar so ga poslali študirat teologijo na Dunaj, kar je bilo namenjeno le najbolj nadarjenim. Vmes je bil nemški pridigar v Celju. Tu je bil na podlagi disertacije o nauku o Kristusovi osebi v Pavlovih pismih Efežanom in Kološanom, ki je bila pohvaljena in nagrajena, 1911. promoviran za doktorja teologije. Za visokošolskega profesorja se je habilitiral s spisom v latinšcini: Povzetek biblicne arheologije (Maribor 1912). Tako je postal najprej nadomestni, 1912. provizorni, 1916. pa pravi profesor za biblicne znanosti stare zaveze na bogoslovnem ucilišcu v Mariboru. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je 1930. postal izredni, naslednje leto pa redni profesor stare zaveze na teološki fakulteti. Tu je delal do upokojitve (zavoljo oslabelega vida) 1951. , nato pa še šest let predaval. Umrlje v Ljubljani 25. oktobra 1958, pokopali pa so ga v domacem kraju. Ali se bo zbralo na njegovo letošnjo obletnico smrtnega dneva ob njegovem grobu vsaj zastopstvo iz Prekmurja? Strokovno se je Slavic izpopolnjeval s potovanji po Egiptu in Palestini 1913. in 1927. Po prvem potovanju je nastala knjiga V deželi faraonov (Maribor 1914), z drugega pa je objavil vec clankov v Emlekek es elmenyek. KI VOLT DR. MATIJA SLAVIC? Vilko Novak Prekmurjeben egyre tobb az iskolat vegzettek s zama, legtobben koziiliik technikusok, mema kok es kozgazdaszok. Ave luk val6 talalkozas azonban arr61 tanuskodik, hogy szinte egyaltalan nem ismerik semoa tortenelmet, sem hazajuk kulturalis mul tj at, regi fr6inkat, akik meg6riztek szamunkra szlovensagunkat. Ezert nincsenek tudaciban a szlovensag fennmarada­saert kiizdott harcnak sem es a Szloven-, Horvat-es Szerb Kiralysagahoz val6 csatlakozasnak 1919-ben. Az iden szeptember 27-en lesz Ljutomer mellett Križevci ben egy szimp6zium dr. Matija Slavicr61, aki nelkiil nem lennenk most a szabad Szloveniaban, ezert vele kezdjiik a jelent6s szemelyisegeinkr61 sz616 cikksorozatot a Vestnikben. Matija Slavic 1877.januar 27-en sziiletett Bucecovciban, a Ljutomer melletti Križevci kozeleben. Ezt a vezeteknevet sehol sem talaljuk Szloveniaban, el6djei val6szfnuleg -ezt bizonyftja sotet szfnu bore es karakterisztikus fejformajao-a horvat Balkanr61 vandoroltak be, mint az Aleksicek, S ko kok, Hericok, stb. A križevci es radgonai al talan os iskola elvegzese ucin-az ut6bbiban talalkozott a prekmmjeiekkel esa magyar nyelvvelo-klasszikus gimnaziumba jart Mariborban, es az erettsegi utan 1897-ben ugyanott hallgatott teol6giat 1901-ig, de a tanulmanyaiban ele rt sikerei miatt mar egy evvel azel6tt felszenteltek pappa. Rovid ideig volt kaplan Hoce ben, azutan pedig a teol6giara kiildtek Becsbe, ez csak a tehetsegesebbek erdemeltek ki. Kozben neme tul predikalt Celjeben, ahol Krisztus tanftasair61, Pal apostol az Efezusbeliekhez es a Kolossebeliekhez frott leveleiben temaju disszertaci6ja alapjan, amely dicseretet es jutalmat kapott, 1911-ben a teol6gia doktorava avatcik. Az egyetemi professzori cfm eleresere latin nyelvu tanulmannyal palyazott: A Biblia-regeszet osszejoglal6ja (Povzetek biblicne arheologije, Maribor 1912)o. Igy el6szor ideiglenes, 1912-ben megbfzott, majd 191o6-ban a bibliai 6szovetseg tudomanyainak a kinevezett professzorava valt Mariborban a teol6gian. ALjubljanai Egyetem megalapftasa ucin, 1920-ban el6szor megbfzott professzorkent dolgozott, a kovetkez6 evben pedig az 6szovetseg kinevezett professzora lett a teol6gia fakultason. Itt dolgozott 1951-ig nyugdijazasaig, (megromlott latasa miatt)' ezutan hat evig meg el6adott. Ljubljanaban hunyt el 1958. oktober 25-en, de sziil6helyen temettek el. Vajon halala napjanak evfordul6jan osszegyulik-e legalabb egy kepvisel6 csoport Prekmurje bol? Finžgarjevi reviji Mladika 1923-1927. Na biblicnem inštitutu v Rimu je študiral leta 1922. Na fakulteti je bil dekan v letih 1930-1931 in 1937-1938, na univerzi pa kar dvakrat rektor, kar prica o njegovem ugledu med tedanjimi rednimi profesorji: 1932-1934 in 1939-1940, v najtežjih casih slovenske univerze, ki ji je mnogo pomagal prek svojega prijatelja in rojaka ministra dr. A. Korošca. V svoji stroki in celotni slovenski javnosti ter kulturi si je Matija Slavic pridobil neminljivo ime s svojim prevodom svetega pisma stare zaveze: petero Mojzesovih knjig injozuetova knjiga (1939), po vojni pa preostale knjige brez malih prerokov in grških knjig, ki so jih prevedli drugi (Maribor, 1959-1961). Pisalje že 1915. o n.celih in metodi prevajanja sv. pisma. Toda za nas prekmurske in vse Slovence je Slavic gotovo še bolj zaslužen kot borec za osvoboditev Prekmurja. Narodna vlada za Slovenijo ga je 1919. leta poslala kot izvedenca (eksperta) za Prekmurje na mirovno konferenco v Parizu. Nihce tedaj ni bil bolj pripravljen na to s svojim poznavanjem Prekmurja, z zvezami s prekmurskimi narodnimi duhovniki, s svojo izobrazbo, znanjem jezikov, z vztrajnostjo in gladkim vedenjem v diplomatski mednarodni družbi. Dokaz tega so njegovi neminljivi uspehi in njegovi spisi o njegovem prizadevanju za osvoboditev Prekmurja. Mnogo so mu pri tem pomagali veržejski rojak dr. Franc Kovacic, izvedenec za slovensko Štajersko, dr. Karel Verstovšek in vodja slovenske delegacije prof. in minister dr. Ivan Žogler. Napisal je dve francoski boršuri z jedrnatimi podatki o življenju Prekmurja in upravicenosti njegove pripadnosti k preostalemu slovenstvu v isti državi. V njih je tudi uspešno pobijal neresnicne trditve madžarskih izvedencev, ki so trdili, da npr. jezik prekmurskih Slovencev ni slovenšcina, da nikoli niso imeli kulturnih in gospodarskih stikov s preostalimi Slovenci itn. Kot danes! Slavic je napisal tudi prvo slovensko knjigo: Prekmurje (Ljubljana, 1921), v kateri na kratko seznanja z lego, zgodovino in nacinom življenja »ogrskih<< Slovencev ter z bojem za osvoboditev izpod ogrske oblasti na mirovni konferenci. Prav tako je leta 1923 poljudno seznanjal s Prekmurjem v Finžgarjevem mesecniku Mladika. Boje za severno mejo sploh je opisal ob desetletnici osvoboditve v zborniku Slovenci 1918-1928 (Ljubljana, 1928). Najpomembnejši pa sta za nas dve Slavicevi razpravi, ki obsegata skupaj 80 strani v zborniku Slovenska krajina (uredil V. Novak, Beltinci 1935, samozaložba). V prvi: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev pobija zaletelost nekaterih hrvaških publicistov ok. leta 1925, ki so v nepoznavanju razglašali, da je Prekmurje hrvaško, da govorijo tam staro hrvaški dialekt itd. V nadaljnjem pa opisuje nesrecni, nepremišljeni vdor hrvaške vojske pod vodstvom kapetanajurišica v južno Prekmurje Szakmailag Egyiptomban es Palesztinaban val6 utazasai alatt kepezte magat 1913-ban es 1927-ben. Els6 uga utanjelentmeg Aftira6k foldjen ci mu konyve (V deželi faraonov, Maribor 1914), a masodikr6l tobb cikket jelentetett meg Finžgar foly6irataban a Mladi kaban, 1923-1927 kozott. A R6mai Bibliai Intezetben tanult 1922-ben. A fakultason dekan volt 1930-1931 es 1937-1938 kozott, az egyetemen pedig ketszer is rektor, 1932-1934 es 1939-1940 kozott, ami bizon yi ga te kin tel yet az egyetem akkori kinevezett professzorai kozott, az egyetem legnehezebb id6szakaban, amelynek sokat segftett, baraga es honfitarsa, dr. A. Korošec miniszter kozbenjarasaval. Szakmajaban es az egesz szloven kulturalis kozvelemeny el6tt Matija Slavic halhatatlansagot szerzett a szentfras 6testamen tum an ak: a m6zesi ot konyvnek esJ6zsue-konyvenek mUfordftasaval (1939)o' a hiboru utan pedig a tobbi konyvet is lefordftotta, a kisebb apostolok konyvei es a go rog konyvek nelkiil, amelyeket maso k fordftottak le (Maribor, 1959­61). Mar 1915-ben frt a szentfras fordftasanak elveir6l es m6dszereir6l. Szamunkra, a prekmurjeiek es a szlovenok szamara Slavic, ketsegkfvul Prekmurje felszabadftasanak harcosakent szerzett sok erdemet. A Nemzeti Kormany 1919-ben Prekmurje szakert6jekent ( expertus) kuldte a parizsi bekekonferenciara. Erre a fe lada tra senki sem voltjobban felkeszulve, a nemzetkozi diplomaciai korokben, mint 6, a Prekmurjer6l val6 ismeretek tudasa, a prekmurjei nemzeti papokkal val6 kapcsolata, iskolai vegzettsege, nyelvtudasa, kitartasa es kellemes modo ra alapjan. Ennek eleviilhetetlen bizonyfteka, sikere es a Prekmurje felszabadulasara val6 torekveseir6l sz6l6 frasai. Sokat segftettek ebben veržeji honfitarsa dr. Franc Kovacic, a szloven Stajerorszag szakert6je dr. Karel Verstovšek, es a szloven delegaci6 vezet6je a professzor es miniszter dr. Ivan Žolger. Ket brosurat frt francia nyelven Prekmurje eleter6l; konkret adatokkal es hangsulyozva a szlovensaghoz val6 tartozasat, ugyanabban az orszagban. Ebben sikeresen elharftotta a magyar szakert6k val6tlan allftasait, hogy pl. a prekmurjei szlovenok nyelve nem szloven nyelv, es hogy nem volt semmilyen kulturalis es gazdasagi kapcsolatuk a tobbi szlovennal, stb. Ugy, mint ma! Slavic frta meg az els6 szloven konyvet: Prekmurje ci mm el (Ljubljana, 1921), amelyben roviden bemutaga a »magyar« szlovenok elhelyezkedeset, tortenelmet es eletm6djat valamint a magyar fennhat6sag al6l val6 felszabadulasert folytatott harcot a bekekonferencian. 1923-ban nepszeruen mutaga be PrekmurjetFinžgar havilapjaban a Mladikaban. Az eszaki hatarokert val6 harcr61 a felszabadulas tizedik evfordul6jan megjelen tA szlovinok 1918-1928 kozott (Slovenci 1918-1928, Ljubljana, 1928) gylijtemenyes kotetben irt. Szamunkra legfontosabb Slavic ket ertekezese, amelyek osszesen konec decembra 1918, ki nam je le škodoval in povzrocil smrt vec vojakov ter ujetništvo za druge. V drugi razpravi: Prekmurske meje v diplomaciji opisuje potek mirovnih pogajanj v Parizu 1919, ko so Madžari z vso silo želeli obdržati Prekmurje in ozemlje, ki so jim ga odvzeli za Ceškoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Natancno opisuje prizadevanje slovenske delegacije ino' svoje delo, težave, s katerimi so pridobili tuje diplomate zmagovitih držav, da so šli z mejo cez Muro, ki so jo prvotno dolocili. Opisal je tudi delo razmejitvene komisije v letih 1920 in 1921, delo v okviru Društva narodov v Londonu v juliju 1922, kamor je moral tudi Slavic kot strokovnjak za Prekmurje; koncno pa še postavljanje mejnikov med državama, kar je segalo v leto 1924. Slavicev spis je nenadomestljiv vir tako za poznavanje mirovnih prizadevanj kot za poznavanje Prekmurja v narodnostnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Od nas terja, kot vse njegovo delo, polno hvaležnost, kar naj se pokaže predvsem v tem, da bomo njegove spise, ki bodo kmalu objavljeni, spoznavali. Prav tako nas bo zbornik s predavanji na njegovem simpoziju vsestransko seznanil z njegovim življenjem in delom. Namesto smjetskih vojakov pa postavimo v soboškem parku dostojen spomenik Matiji Slavicu in newyorškemu profesorju Johnsonu, ki je predlagal današnjo mejo z Madžarsko in k cemur nas je pozval dr. Slavic že leta 1935. Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 39, (25. 9. 1997), 7. 80 oldalt tesznek kioa Slovenska krajina gyiijtemenyes kotetben (szerk. Vilko Novak, Beltinci 1935, magankiadas). Az els6ben Narodnost in osvoboditev Prekmurcev [A prekmurjeiek nemzetisege es felszabadulasa] kivedi nehany horvat publicista tulkapasait 1925 koriil, akik tajekozatlansagukban azt hirdettek, hogy Prekmurje horvat, hogy ott 6-horvat dialektusban beszelnek stb. A kovetkez6kben pedig a horvat katonasag szerencsetlen, meggondolatlan betoreser61 fr,Jurišic kapitany vezetese alatt del Prekmurjebe 1918 decembereben, amely csak kart okozott nekunk es katonak halalat es fogsagba eseset. A masik ertekezesben: Prekmurske meje v diplomaciji [Prekmurjei hatarok a diplomaciaban] lefrja az 1919-i parizsi bekekonferencian tortenteket, amikor a magyarok minden er6vel pr6baltak Prekmurjet, valamint azokat a teruleteket megtartani, amelyeket elcsatoltak t6luk Csehszlovakiahoz, Romaniahoz es Jugoszlaviahoz. Pontosan lefrja a szloven kuldottseg torekveseit es sajat munkajar, es a nehezsegeket, ho gyan sikerult a gy6ztes o rs zago k diploma tait meggy6zni, arr61 hogy a hatart, az el6z6leg kijelolt, Mura foly6n tulra helyezzek. Beszamol a hatarmegallapft6 bizottsag munkajar61 is az 1920-1921-es evekben, a Nemzetek Szovetsege kereteben Londonban, 1922 juliusaban, ahol Prekmurje szakert6jekent Slavic is reszt vett; es vegul a hatarok kijeloleser61 az allam o k kozott, amely 1924-re fejez6dott be. Slavic frasa p6tolhatatlan forras a bekekotesr61 es Prekmuljer61, nemzeti, gazdasagi es kulturalis szempontb61. Megkoveteli t6lunk, mint egyeb munkai is, a teljes haJat, amely els6sorban abban mutatkozzon meg, hogy frasait, amelyek hamarosan megjelennek, ismerjuk me g. U gyanfgy a r6la sz616 szimp6zium el6adasait magaba foglal6 gyiijtemenyes katet is sokoldaluan bemutaga eletet es munkajat. A szmjet katonak emlekmiive helyett, allftsunk emlekmiivet a muraszombati parkban Matija Slavicnak es lehetne mega NewYork-i professzornakjohnsonnak is, akijavasolta a mai hatarokat Magyarorszaggal, es minderre mar 1935-ben felhfvta a figyelmunket dr. Slavic. Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 39. szam, (1997. szept. 25.) 7. Iz spominov in doživetij. ŠE O DR. MATIJI SLA VICU-Z MADŽARSKEGA VIDIKA Vilko Novak V spisu o Zsigovi knjigi smo govorili, kako pomanjkljivo piše o Slavicu in ga izrablja v svoje namene, ne da bi ga poznal v izvirni ku. Naj sedaj še opomnimo na nepravilno pisavo njegovega imena v tej zloglasni knjigi, kar navaja tudi dr. J. Smej v svojem referatu v imenovanem zborniku, da Zsiga piše enkrat na str. 49 Slavicic, kar je mogoce prevzel iz vira, ki ga navaja. Drugic ne smemo pozabiti, daje oM. Slavicu zelo sovražno in krivicno pisal že v casu mirovne konference madžarski izvedenec za Prekmurje Sandor Mikola, petrovski rojak. Tako je ob izidu Slaviceve knji ge Prekmurje 1921 napisal v svojem iredentisti cnem listicu Domovina, Meszecsne novine za szlovenski narod, 22. septembra 1921, num. 10, polštiri strani obsegajoc uvodnik, ki se zacenja: »Tisti clovek, ki je dvajset let spletkaril proti »vendstvu« (tj. Prekmurju, V. N.) in kije imel zasluga, da je Prekmurje prišlo pod kranjsko samodrštvo, Kleklov zaupni prijatelj,je sedaj napisal knjigo o »vendstvu<<. Knjigaje spisana v >>kranjskem slovenac<< jeziku in zato jo bo bralo zelo malo prekmurskih ljudi. Menimo, da delamo v korist našega ljudstva, ko seznanjamo s knjigo, naj ljudstvo vidi množico pacenja, krivic in laži in malenkostno podle, hinavske in perfidne poti, s katerimi so delovali kranjski >>osvoboditelji«. Znanstvena oblika knjige je le videz, ker zakriva resnicnost, hoce zavesti, na vsaki strani se trudi, da bi prekmursko (>>vend<<) ljudstvo prebarval s >>kranjsko-slovenac<< barvami. Ta njegova spacenka iz >>slovenski, Slovenec<< se stalno ponavlja. Imenuje ga -»velikega slovanskega sanjaca<<, ko se norcuje iz ideje o >>koridorju med Jugoslavijo in Ceškoslovaško<<. Znanost mu rabi za to, da opravicuje svoje nizkotne roparske namene. >>Dokazuje z vsako vrsto, da je prekmursko (>>vend<<) ljudstvo isto s >>slovenac ljudstvom<<. To spacenko je menda prvi uvedel v madžaršcina iz tedanjega žargona, da v hrvaško­srbski obliki zanicljivo oznacuje Slovence. Z dolgo vrsto zanicljivk in smešecih besed mu ocita, kako se bori proti izrazu >>vend<<, ki ga ljudstvo niti v besedi niti v pisanju nikoli ni uporabljalo. Slavic dosledno govori o prekmurskem jeziku, prekmuršcini in knjižnem jeziku, cesar M. noce razumeti. Slavicevo prizadevanje, da bi pojasnil razmerje med obema, imenuje otrocje. Emlekek es elmenyek. DR. MATIJA SLAVICROL ISMET-MAGYAR NEZOPONTBOL Vilko Novak Zsiga konyver61 sz616 frasunkban beszeltiink arr61, milyen hianyosan fr Slavicr61, akit sajat celjaira hasznal fei, anelkiil hogy ismerne az eredeti dokumentumokat. Megemlfthetjiik meg nevenek helyteien frasm6djat is ebben a rosszhfn1 konyvben, amit idez dr. ]. Smej is referatumaban az emlftett gyujtemenyes kotetben, azt hogy Zsiga a 49. ol dal on egyszer Slavicicot hasznal, am it talan az 6 altala feihasznalt forrasmunkab61 vett at. Nem szabad eifeledkezniink arr61, hogy M. Slavicr61 nagyon ellensegesen es igazsagtalanul frt a bekekonferencia id6szakaban Mikola Sandor, a magyar Prekmurje szakert6. igy Slavic konyvenek megjeienesekor (Prekmurje 1921), irredenta lapjaban a Domovinriban, Meszecsne novine za slovenski narod [Sziil6fold, A szloven nemzet havilapja], a kovetkez6ket frta 1921. szeptember 22-en, a 10. szam, harom es fei oldalas bevezet6jeben: >>Az az ember, aki husz even keresztiil a >>vendseg<< ellen (Prekmurjer61 van sz6, V. N.) fondorkodott es kinek az erdeme, hogy Prekmurje krajnai onrendeikezes ala keriilt, Kle ki bizalmas bara tja, megfrta konyvet a >>vendekr6k A konyv ,, krajnai slovenac<< nyelven fr6dott ezert nagyon keves prekmurjei fogja elolvasni. Az a velemenyiink, hogy nepiinkjavara dolgozunk, amikor bemutatjuk ezt a konyvet, lassa a nep a torzftasok, igazsagtalansagok es hazugsagok b6seget es az enyhen alantas, kepmutat6 es hutlen utat, amelyen a krajnai ,,feiszabadftok<< dolgoztak.<< A konyv tudomanyos formaja csak latszat, mert eirejti a val6sagot, felrevezetni akar, minden egyes oldalon igyekszik, hogy a prekmurjei (»vend<<) nepet atfesse >>krajnai-slovenaC<< szfnekkel. Ez a >>slovenski, Slovenec<< szavakb61 kepzett kifejezes alland6an ismetl6dik. >>Nagy szloven almodoz6nak<< nevezi, amikor csufot liz a >>jugoszlav es Csehorszag kozotti korridorr6k A tudomanyossag csak arra szolgal, hogy megalapozza alantas rabl6 szandekait. >>Minden sorral igazolja, hogy a prekmurjei (>>vend<<) nemzet ugyanaz, mint a >>slovenac nep<<. Ezt a sz6t Miko la val6szfnuleg eis6ken t vezette be a magyar nyelvbe az akkori zsargonb61, hogy a horvat-szerb-szeru sz6alakkallenez6en jelolje a szlovenokat. Lekicsinyl6, gunyos szavak hosszu soraval r6ja fei Slavicnak, mikent harcol az a »vend<< kifejezes ellen, amelyet a nep sem sz6ban, sem frasban nem hasznalt soha. Slavic kovetkezetesen a Slavi cu se je nekoc v naglici zares zapisalo, da v vsem Prekmurju ni bilo vec kot štirih duhovnikov, ki so razumeli knjižno slovenšcino. Bila je še vrsta salezijancev, lazaristov in njihovih dijakov, ki so obiskovali slovenske šole. In nekatere redovnice. Razumeli pa so knjige in casopise, casnike v glavnem tudi mnogi drugi. M. si dovoljuje ocitati Slavicu, kako je mogel kot univ. profesor zapisati toliko (za Mikolo pac) nasprotij, ocita mu strast, zaslepljenost. Moti ga vse, kar piše Slavic o uporabi madžarskega crkopisa -'-Mikola ne pozna gajice v prekmurskih tiskih -in kar piše o madžarskem zatiranju ogrskih Slovencev. Pojma nima o razširjenosti in znacaju mohorskih knjig in trdi, da v Prekmurju ni petdeset ljudi, ki bi vedeli, kaj so Mohorjeva družba in njene knjige. No, kar v naši družini jih je bralo deset, moj ded je imel samo v Beltincih pred sto leti sto petnajst narocnikov nanje. In Škafarjeva statistika iz 1937. dokazuje, da je bilo od 1868. do osvoboditve v obeh dekanijah 884 7 narocnikov (221 tudi v monoštrski dekaniji), ki so dobili okoli 52 tisoc knjig! V letih, ko jeM. to pisal,je bilo 1721 narocnikov. Kakor M. nima pojma o vsebini mohorskih knjig, tako drzno trdi, da so le-te pod verskim videzom širile le politicno propagando (Slovenske vecernice. Zgodovina sveta in slovenskega naroda, pesniške zbirke, gospodarske knjige itd.) -da, plemenito jezikovno in narodnostno propagando, ki nas je pomagala rešiti! Sam se jim imam mnogo zahvalitio! Nikjer ne najdemo na navedeni str. 35 Slaviceve trditve, da Prekmurci nikoli nismo imeli lastnega slovstva. Tam govori celo B. Raic o ••vilinski lepoti prekmuršcine«. Noce priznati nikakega madžarskega pritiska ali celo zatiranja-ker pac ni živel med Slovenci ... Slavi ca zmerja v vec odstavkih z zacetkom: »Ta clovek, ki ... << in mu tudi ocita, da hvali Kleklovo delo, kije prav tako pod pretvezo vere »ubiral kranjske strune ... služil kranjskim ciljem ... s ponarejanjem in potvarjan jem ... tako umazan posel ...o. V nebo vpijoci primer kranjskega hinavskega, lažnega obtoževanja ... Kdor je to napisal (Slavic), ta ni navaden tihotapec, branjevka, žepar, marvec univerzitetni profesor, še vec, posvecen duhovnik, ki se vsak dan spoveduje (odkod to ve luteran Miko la?). Kako si drzne z licemersko dušo prihajati pred Gospodov oltar?<< Madžarom M. ocita, da »SO zagrešili nasproti prekmurskemu ljudstvu pac tedaj, ko so dovolili Kleklu list ... << itn. Kot neresnico oznacuje Slavicevo pisanje o navdušenju Prekmurcev za Jugoslavijo na zborovanjih v Ljutomeru in Radgoni 1918., zaradi cesar so jih sodili še med zadnjo zasedbo! Itn. Moji spoštovani lendavski kritiki naj preštejejo Mikolove zmerljivke, pretehtajo njih težo in primerjajo moje »grdo pisanje<< o Zsigovi knjigio-ki mu je eden od virov prav Miko lova knjižura iz 1928. prekmurjei nyelvr61 es irodalmi nyelvr61 beszel, amelyet Miko la Sandor nem akar megerteni. Slavic torekveseit, a kett6 kozotti viszony magyarazatara, gyerekesnek nevezi. Slavic valamikor sebteben val6ban lefrta, hogy egesz Prekmurje­ben nem volt tobb mint negy lelkipasztor, akik az irodalmi nyelvet ertettek. Szalezianusok, lazaristak es tanftvanyaik sora volt meg, akik szloven iskolakba jartak. Es nehany apaca. Ertettek a konyveket, az ujsagokat es ujsagfr6kat so kan maso k is. Mikola megengedi magan ak, hogy szemere hanyja Slavicnak, hogyan frhatott le egyetemi professzorkent annyi (Mikola szamara) ellentmondast, felr6ja neki szenvedelyet, elvakultsagat. Zavarja minden, amit Slavic a magyar betiivetes hasznalatar61 -Mikola nem ismeri a gajicat a prekmurjei nyomtatvanyokban -es a magyarok elnyomasar61 fr a magyar szlovenokat illet6en. Fogalma sin esa Mohor konyvek elterjedtseger61 es azok jelleger61, es azt allfga, hogy Prekmurjeben nin es otven ember, aki tudna mi az a Mohor Tarsasag es annak kiadvanyai. Nos, csak ami csaladunkban tfzen olvastak ezeket, nagyapamnak csak Beltinciben, szaz evvel ezel6tt, szaztizenot el6fizet6je volt a konyvekre. Škafar 1937­es statisztikaja bizonyfga, hogy 1868-tol a felszabadulasig, mindket esperessegben 8847 megrendel6je volt (221 a szentgotthardi esperessegben is), akik osszesen kori.ilbeli.il 52 ezer konyvet kaptak! Azokban az evekben, amikor Mikola ezt frta 1721 megrendel6 volt. Ahhoz kepest, hogy Mikolanak nincs fogalma a Mohor konyvek tartalmar61, olyan mereszen allfga, hogy ezek vallasos alca alatt politikai propagandat terjesztettek (Slovenske vecernice [Szloven vecsernyek], Zgodovina sveta in slovenskega naroda [Vilagtortenelem es a szloven nemzet tortenelme], verses kotetek, gazdasagi konyvek stb.) -igen, nemes nyelvi es nemzeti propagandat, amely segftett megmentesi.inkben! Magam sokat koszonhetek nekik! Sehol sem talaljuk a 35. oldalon idezett Slavic allftasat, hogy a Prekmurjeieknek nem volt sajat irodalmuk. Meg B. Raic is a »prekmurjei nyelv ti.inderi szepseger61 beszek Nem akar elismerni semminemii magyar nyomast vagy elnyomast -mert hat nem a szlovenok kozott elt ... Slavicot szidja tobb bekezdesben, a kovetkez6 bevezet6 szavakkal: »Ez az ember, aki [ ... ] << , azt is felr6ja neki, hogy Klek! munkajat dicseri, aki eppen ugy a vallasi alca alatt >>krajnai hurokon pendi.ilt [ ... ] krajnai celokert munkalkodott [ ... ] meghamisftasaval es [ ... ] ilyen piszkos munkat [ ... ] Egbekialt6 peldaja a krajnai kepmutat6, hazugvadolasnak [ ... ] Aki ezt frta (Slavic) nem egyszerii csempesz, kofa, zsebtolvaj, hanem egyetemi professzor, mi tobb, felszentelt pap, aki mindennap gy6n (honnan tudja ezt a lutheranus Miko la?). Hogy mer (Slavic) v istem duhu, kjer Slavica ponovno žigosa, manj z imenom kot navajanjem istih trditev kot v oceni njegove knjige v Domovini. Slavic je Miko lo v svojem spisu zmotno imenoval univ. prof. in clan akademije znanosti. Prvo nikoli ni postal, drugo šele po svojih »zaslugah<<, ko je ustvaril nov narod >>Vendov<<, kar pa Madžarski ni koristilo, ceprav nekateri to >>teorijo<< še danes pogrevajo. Slavic paje s svojim stvarnim in mirnim porocanjem o položaju prekmurskih Slovencev pridobil ugled in uspeh sebi in še bolj vsem Slovencem. Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 43, (23. 10. 1997), 9. kepmutat6 lelekkel azUr oltara ele jarulni?« A magyaroknak Miko la felr6ja, hogy >>a prekmurjei nep ellen jartak el, amikor Klekl lapjat engedelyeztek ... « stb. Val6tlankentjeloli meg Slavic frasat a prekmurjeiek lelkesedeser61 Jugoszlaviaert a ljutomeri es radgonai tomeggyulesen 1918-ban, amiert ftelkeztek felettuk mara legut6bbi megszallas alatto! stb. A tisztelt lendvai kritikusok szamoljak csak ossze Mikola szitkait, merettessek meg azok sulyat es hasonlftsak azt ossze az en >>durva frasommal<< Zsiga konyver61, akinek egyik f6 forrasa, eppen Mikola · iromanya 1928-b61, ugyanabban a szellemben, amelyben Slavicot ismetelten megbelyegzi, kevesbe nevvel, minthogy ugyanazoknak az allftasoknak az idezetevel, amelyek a Slavic konyver61 frt ertekelesben szerepeltek a Domovinaban. Slavic frasaban tevesen, Miko lat egyetemi professzornak nevezte es a tudomanyos akademia tagjanak. Az els6 sohasem lett, a masodik pedig csak a haborus >>erdemei« utan, amikor uj >> vend« nemzetet teremtett, ami Magyarorszagnak ugyan nem hasznalt, bar nemelyek ezt az >>elmeletet« meg ma is felmelegftik. Slavic pedig targyilagos es nyugodt beszamol6javal a prekmurjei szlovenok helyzeter61 sikereket ert el es tekintelyt szerzett maganak, de meg inkabb minden szlovennak. Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 43. szam, (1997. oktober 23.), 9. KDO JE BIL MIHAEL KUHAR? PREPUSTIMO VSE TO ZGODOVINARJEM! Vilko Novak -Halo, tu smo zgodovinarji, ki znamo oba potrebna jezika za raziskovanje slovensko-madžarskih stikov in razmerij, kajti cez desetletja takih zgodovinarjev po vsej verjetnosti ne bo! Torej poglejmo, kaj trdi in »ve<< madžarska stran v osebi >>zgodovinarja<< T. Zsige v knjigi o Prekmurju in Trianonu-o nekem Mihalyu Kuharju. On, Zsiga, nikakor ne sramotio-skupaj z lendavsko kulturoo-Slovencev, le lažeo-hote ali nehote, iz zgodovinarskega neznanjao-o Slovencih, ki so se borili za odcepitev Prekmurja 1918-1919 od tedanje kraljevine Ogrske ... Eden teh je bil Mihael Kuhar, le petkrat pocašcen v tem veledelu, ki se za pravilno pisanje imen in citiranje prav nic ne zmeni. Najbolj nazorno in >>stvarno<< na 66. strani: >>Drugi odposlanec je bil Mihael Kuhar (zJericem v Ljubljano k narodni vladi, V. N.). Kuhar se je podobno (kot Jeric, V. N.) udeležil v novembrskih beltinskih nemirih, v ropanju (trgovin, grašcine, V. N. , gl. o Jericu isto na isti strani, V. N.). Pred pozivom na odgovornost je tudi on pobegnil, bil je delaven udeleženec za odtrganje ozemlja (Prekmurja od Ogrske, kot legionar, V. N.). Po ukinitvi naglega sodišca seje vrnil v Prekmurje (kdaj?)o. Pomagal je v tujini organizirajocim se pri od trgovanju (odcepitvi) Prekmurja<< (kje? komu? V. N.). Isto o po begu v Ljutomer na 67. str., na 68. str. je omenjen kot udeleženec posveta z generalom Maistrom v Ljutomeru na zacetku maja 1919 in koncno na 70. str., da je >>vstopil tudi M. Kuhar<< v >>prekmursko prostovoljno legijo ... kije imela nalogo nekaj mesecev kasneje zasesti Prekmurje<< (tu navaja vir: Kleklovi spisi p. 5 in V. Šiftar). V Bratoncih 1893. rojeni Mihael Kuhar, mlajši brat ljudsko izrocilo zbirajocega Števana (gl. Š. Kuharo-V. Novak, Ljudsko izrocilo Prekmurja, Pomurska založba 1988) ,je že pred prvo svetovno vojno, ko po vedenju g. Zsige ni bilo nikakih stikov Prekmurja s Slovenci onstran Mure, dokoncal v Ljubljani, tedanji Avstriji, šest razredov gimnazije, kot tudi (pri Zsigi navedeni Mihael Erjavec z Bratonec in še drugi), postal železniški uradnik v Ljubljani, nato v Soboti, kjer gaje zajela zasedba 1941. Še isto leto je tožilstvo sprožilo kazenski postopek predvsem zoper Jožefa Klekla, obenem pa zoper IvanaJerica, Mihaela Kuharja, M. Erjavca, Marka Godino in še pet drugih clanov delegacije, ki je šla v Beograd, ki jih naštevaM. Slavic v razpravi v mojem zborniku Slovenska KI VOLT MIHAEL KUHAR? HAGYJUNK MINDENT A TC>RTENESZEKRE! Vilko Novak -Hall6, torteneszek vagyunk, akik beszeljuk a szloven-magyar kap­csolatok es viszonyok kutatasahoz, szukseges mindket nyelvet, tiz ev mulva ilyen torteneszek val6szinuleg mar nem lesznek! Vizsgaljuk meg, mit tud a magyar fei Zsiga T. >>tortenesZ<< szemelyeben a Prekmurjer61 es Trianonr61 sz616 konyvben-egy bizonyos Kuhar Mihalyr61. Zsiga semmikeppen sem gyalazza -a lendvai kulturaval egyutt -a szlovenokat, csak val6tlant allit-akarva, vagy akaratlanul, tortenelmi tudatlansaga miatt -a szlovenokr61, akik Prekmurje elszakadasaert hare ol tak az akkori magyar kiralysagt61 1918-1919 koz ott ... Egyikuk Mihael Kuhar volt, akit otszor tisztelnek meg ebben a nagy muben, amely a nevek helyesirasara es a forrasmunkak feltuntetesere nem sokat ad. Legszemleletesebben es »targyilagosan« a 66. oldalon: »A masik futar Kuhar Mihaly volt Qericcsel a nemzeti kormanyhoz Ljubljanaba, V. N.). Kuhar Qerichez) hasonl6an reszt vett az 1918. novem beri bela tin ci zavargasokban, a fosztogatasban (bol tok, urasagi birtok, V. N. lasd Jericr61 ugyanez ugyanazon az oldalon, V. N.). A felel6ssegrevonas el616 is elmenekult, a terulet elszakitasanak tevekeny resztvev6je volt (Prekmurjenek Magyarorszagt61, legionaruskent, V. N.). A statarium megszuntetesevel visszatert Muravidekre (mikor?). Segitseget nyujtott a kulfoldon szervezked6knek (mikor? kinek?) Muravidek elszakitasaban« (elszakadasaban). Ugyanigy sz61 a Ljutomerbe val6 menekulesr61 a 67. oldalon, a 68. oldalon pedig a Maister tabornokkal val6ljutomeri tanacskozas resztvev6jekent emliti, 1919. majus elejen, es vegul a 70. oldalon: »Belepett Kuhar Mihaly is« a »muravideki onkentes Jegioba« ... ameJynek >>SZerepe jutott par h6nappal kes6bb Muravidek megszallasaban.« (feltunteti a forrast: Klek! iratok 5 p. es Vanek Šiftar). 1893-ban Bratonciban szuletett Mihael Kuhar a nephagyo­manyokat gyujt6 Štefan occse (lasd Š. Kuharo-Vilko Novak, Ljudsko izrocilo Prekmurja [Prekmurje nephagyomanyai], Pomurska založba 1988). Mar az els6 vilaghaboru el6tt, ami kor Zsiga ur tudomasa szerint Prekmurjenek nem volt semmilyen kapcsolata a Mura tuloldalan elo szlovenokkal, befejezte Ljubljanaban, az akkori Ausztriaban, a gimnazium hat osztalyat, (ahogy a Zsiga al tal emlitett Mihael Erjavec Bratoncib61 es masok is), ezutan vasuti tisztvisel6 lett Ljubljanaban, krajina (Beltinci, 1935) -da, ta rdece vezana knjiga (kak izziv za nepismene bike, kot rdeca krpa! V. N.) je ležala povsod, od tožilca do preiskovalca sodnika in do vrhovnega sodišca v Gyoru. Obžalujem svojo nehotena krivdo, da sem Slavicevi razpravi objavilo-toda ves postopek zavoljo »Žalitve velicanstva, zlocina proti madžarski državi<< itn. , kije trajal od 1941 do 1944 razen konfinacije za Klekla in dvojnega prisilnega dela za Mihaela Kuharja, skupno kar 309 dni v letih 1943 in 1944, ni prinesel hujše obsodbe, ker se je moral ustaviti zavoljo zastarelosti dejanj in pomanjkanja dokazov pri nekaterih. Toda madžarski zgodovinar je v knjigi, izdani 1996 v Lendavi z našim denarjem, >>dognal<< brez natancne navedbe vira, daje tudi M. Kuhar iz Bratonec 1918 ropal v Beltincih, ceprav so tako zanj kot za z njim sodelujocega IvanaJerica price že tedaj potrdile, da >>sta mirila in odvracala ljudi od ropaqja<<. Toda o ljudeh; ki so delali za »krivicno<< odcepitev Prekmurja od Ogrske, je treba zapisati cimvec laži, umazanostio-kako grde besede uporabljam ... -,ker to ni nikak napad na slovenstvo Prekmurja, ne delovanje proti integriteti Republike Slovenije, ki bi ne smela po pravici dobiti tega svojega dela od imperialisticne in potem fašisticne države Madžarske! Kdo se bo opravicil za to sramotenje Kuharjevima otrokoma, Ireni, dipl. inž. gradb. , in sinu ekonomistu, kdo se jima bo vsaj opravicil v imenu lendavske založbe, ker avtor knjige ne ve, kaj dela, direktor založbe pa noce priznati nikake neresnice. Mogoce se bo opravicil g. Balask6?! Bil sem Kuharjev prijatelj, pomagal mi je zbirati zapušcino, ki se nanaša na bratova delovanje (madžarski historik pripisuje to neobstojecemu beltinskemu župniku Jožefu (!) Kuharju, v resnici Štefanu, ki z bratonskima ni bil niti v sorodu, zato kot njegov prijatelj ostro obsojam, kljub moralnim naukom lendavske gospode, tako pisarjenje »na pamet<< ali iz fašisticne zasedbene madžarske zaloge, ki ni znala niti brati nit pisati). In njihovi zagovorniki danes v Lendavi nocejo priznati, daje to in vse podobno napad na slovenstvo, ne le v Prekmurju, marvec v vsej Republiki Sloveniji, kar vse naše poslance in ministre prav nic ne zadeva ... Napad na žive ljudi, zdaj že pokojne, toda njihove žive otroke,Jericeve necake in necakinje, pranecakinje in-na vse nas, I.ihove prijatelje in sodelavceo! Gospodje in gospe v Lendavi, po zaslugi Števana in Mihaela Kuharja so iz Ljubljane v tistih letih okoli 191 O-ko ni bilo med nami nikakih stikov! -pošiljali v Prekmurje razne slovenske liste, ki so jih madžarske pošte vracale z napisi: >>Ne sprejme, nazaj<< in podobno. Dokler ni v dunajskem parlamentu slovenski poslanec dr. Janez Ev. Krek (da, tisti Krek od Majske deklaracije! V. N.) ostro zavpil na ogrskega notranjega ministra, kakšna svoboda je to itd.-toda bilo je majd Sobotaban, ahol a megszallas 1941-ben erte utol. Ugyanabban az evben, az ugyeszseg buntet6 eljarast indftott els6sorbanJožefKlekl ellen, ugyanakkor Ivan jeric, Mihael Kuhar, M. Erjavec, Marko Godina es a Belgradba tart6 delegaci6 tovabbi ot tagja ellen, felsorolja 6ket M. Slavic a Slovenska krajina gyiijtemenyes kotetemben megjelent ertekezeseben (Beltinci, 1935) -igen, ez a vo ros be kotott konyv (micsoda kihfvas az frastudatlan bikaknak, voros rongykent! V. N.) fekudt mindenhol, az ugyeszsegt61 es vizsgal6bfr6t61 kezdve a legfels6bb bfr6sagig Gy6rben. Sajnalom akaratlan bunomet, hogy Slavic ket ertekezeset megjelentettem -bar az egesz eljarast »felsegsertes, a magyar nemzet megbecsulese elleni es mas buncselekmenyek<< miatt stb. , am ely 1941-t611944-ig, Klekl bezarasan es Mihael Kuhar ketszeres kenyszermunkajan kfvlil, osszesen 309 napig tartott, 1943 es 1944-ben nem kovette sulyosabb fteletet, mert azt a torten tek elevulese miatt, valamint bizonyftekok hianyaban le kellett zami ... Dea magyar tortenesz ebben a konyveben, amelyet 1996-ban ad tak ki Lendvan ami penzunkb61, >>megallapftotta« a forrasok pontosabb feltuntetese nelkul, hogy a bratonci M. Kuhar is, 1918-ban fosztogatott Beltinci ben, bar r6la es a vele egylittmukod6 Ivan Jericr61 is, mar az akkori tanuk bizonyftottak, hogy >>CSillapftottak az embereket es elvontak azokat a fosztogatast61«. De azokr61, akik Prekmurje Magyarorszagt61 val6 >>igazsagtalan« elszakftasaert dolgoztak, minel tobb hazugsagot, piszkot kell frnio-micsoda rut szavakat hasznalok ... -hiszen ez nemjelent tamadast a prekmurjei szlovensagra, sem pedig a Szloven Koztarsasag integritasa elleni tevekenyseget, amely igazsag szerint nem kaphatta volna meg ezt a teruletet az imperialista es a kes6bb fasiszta Magyarorszagt61o! Ki ker bocsanatot a ragalmazasert Kuhar gyermekeit61, az epft6mernok Irenat61, es a kozgazdasz fiat61, ki ker majd legalabb elnezest a lendvai kiad6 neveben, mert a konyv szerz6je nem tudja mit csinal, a kiad6 igazgat6ja pedig nem akar bevallani semminemii val6tlansagot. Talan Balask6 ur?! Kuhar bara tja voltam, segftett batyja hagyatekanak gy(ijteseben (a magyar tortenesz ezt anem letez6 beltinci plebinosnakjožef (!) Kuharnak tudja be, aki val6jaban Štefan, esoa bratonciakkal nem volt rokonsagban sem, ezert baratjakent melysegesen elftelem, a lendvai urak erkolcsi tanusaga ellenere, ezt a fajta »kutf6b61 val6« vagy a fasiszta, olvasni-frni nem tud6k altal keszftett, megszallasbeli magyar forrasokb61 merft6 iromanyt)o. Ma Lendvan vedelmez6ik nem akarjak bevallani, hogy ez es az ehhez hasonl6k tamadasjelentenek a szlovensagra, nemcsak Prekmurjeben, hanem az egesz Szloven Koztarsasagban, amely kepvisel6inket es že prepozno, svetovna vojna je to »demokracijo<< zbrisala in prinesla novo, ki je prinesla svobodo tudi nam, vsaj do 1941. , ko smo zacasno spet morali poslušati tuljenje volkov iz daljnih step. Cast in priznanje poštenjaku Mihaelu Kuharju, ki sta ga popljuvala (o, kakšna grda beseda iz mojega stroja!o! V. N.) madžarska zgodovina dvajsetega stoletja in Zavod za madžarsko kulturo v Lendavi, vzdrževan s slovenskim denarjem in podprt pri madžarski vladi, ki ne ve, kaj dela. Vestnik, Murska Sobota, let. 49. št. 46 ( 13. 11. 1997). minisztereinket egyaltalan nem erin ti ... Tamadas az el6kre, ma mar holtakra, de el6 gyermekeikre,Jeric unkaoccseire es unokahugaira, ukunokahugairao-barataikra, munkatarsaikra es valamennyiunkre! Lendvai urak es holgyek, Števan es Mihael Kuhar j6voltab61, Ljubljanab61 azokban az evekben, 1910 korulo-amikor koztunk nem letezett semmilyen kapcsolat?o! -Prekmurjebe kul6nb6z6 szloven lapokat kuldtek, amelyeket a magyar posta >>Nem veszi at, vissza<< es hasonl6 feliratokkal kuldott vissza. Amig a becsi orszaggyulesen a szloven kepvisel6 dr. Janez Ev. Krek (igen, az a Krek a Majusi nyilatkozatnalo! V. N.) elesen ra nem formedt a magyar belugyminiszter­re, micsoda szabadsag ez stb.o-de mar tul kes6 volt, a vilaghaboru ezt a >>demokraciat<< eltorolte es uj at hozott, amely elhozta a szabadsagot szamunkra is, legalabbis 1941-ig, amikor ideiglenesen ismet hallgatnunk kellett a farkasok uvolteset a tavoli sztyeppekr61. Tisztelet es elismeres a becsuletes Mihael Kuharnak, akit lekopott (oh, micsoda csunya sz6 az ir6gepemb61!! V. N.) a 20. szazadi magyar tortenelem es a lendvai Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet, amelyet szloven penzb61 tartan ak fenn es tamogatja a magyar kormany, amely nem tudja mit csinal. Vestnik, Murska Sobota, 49. ef., 46. szam, (1997. november 13.) KDO JE BIL IV AN JERIC? Vilko Novak Madžarska knjiga o »krivicnem Trianonu« obremenjuje tudi Ivanajerica nic manj kot roparja židovskih trgovin in gradu v Beltincih v novembru 1918. O njem pravi na str. 40 v opombi o jožefu Kleklu: >>Med drugo svetovno vojno, po prikljucitvi Prekmurja Madžarski, so proti njemu (Kleklu) in njegovim tovarišem (Ivan jeric, Mihael Kuhar ... ) madžarske oblasti sprožile proces zavoljo nespoštovanja madžarskega naroda in drugih zagrešenih zlocinov. Toda glede na dolgo dobo, preteklo po zlociniho-vec kot dvajset let-, so kazenski proces ukinili.<< V knjigi T. Zsige (Lendava 1996) nastopajericevo ime kar šestkrat. Ivan jeric seje rodil v Dokležmju v kmecki in mlinarski družini leta 1891, matije bila Zverova iz Beltinec. Med deveterimi otrokije bil tretji po vrsti; posestvo je prevzel starejši brat, zato je sam pomagal doma pri delu, delal je tudi pri gradnji železniške proge Sobota­Hodoš, v elektrarni v Lebringu v Avstriji in pri regulaciji Mure, zato je hotel postati vodni mojster, za kar sta bila potrebna dva razreda srednje šole. Uciteljišcnik in sosed Štefan Poredoš mu je svetoval, naj se vpiše v lendavsko mešcansko šolo, naj se uci doma in opravlja izpite. V enem letuje naredil izpit za oba razreda. Nato se je seznanil s Štefan om Kiiharjem iz sosednjih Bratonec, ki je po maturi 17 let doma bolehal za jeti ko, zapisoval ljudske pesmi, pripovedke in pravljice. Ta je bil devet let starejši od njega. On ga je nagovoril, daje ucenje nadaljeval, tako daje v naslednjem letu opravil še 3. in 4. razred mešcanske šole, nakar se je zacel uciti latinšcine in botanike, da bi se lahko vpisal v višjo gimnazijo. Toda 1913. so ga vpoklicali k vojakom v Sarajevo, kjer so ga sprejeli v vojaško telegrafsko šolo. Ko seje zacela vojna,je moral najprej na srbsko, nato pa na soško fronto, kjer je bil komandir telegrafskega voda, ki je povezoval prve cete s štabom v ozadju. Dobil je tri odlikovanja za hrabrost, kar je med zasedbo moral pokazati Madžarom, ki so ga med drugim dolžili take neumnosti, da je 1917. prejel od srbske vlade na Krfu denar, da bi deloval za odcepitev Prekmurja od Madžarske ... Še krave bi se smejale! Vmes seje ucil in jev Monoštru opravil izpite za 5. in 6. gimnazijo. Na soškem bojišcu je iskal stike z domacini, duhovniki in kmeti. Obiskovali so se še po vojni. O položaju so ga obvešcali Cehi v njegovem vodu, tako je zvedel za Wilsonovo in Masarykovo delovanje. KI VOLT IVAN JERIeC? Vilko Novak A magyar konyv >>az igazsagtalan Trianonr61<< nem kisebb dologgal vadolja Ivan Jericet, mint a beltinci zsid6 boltok es az urasagi birtok fosztogatasavalo1918 novem bere ben. A 40. oldalon aJožefKleklr61 sz616 labjegyzetben fgy sz61 r6la: »A masodik viiaghaboru alatt Muravidek Magyarorszaghoz csatolasa uran vele es tarsaival szeinben (Ivan Jeric, Kuhar Mihaly ... ) a magyar hat6sagok felsegsertes, a magyar nemzet megbecsiilese elleni es mas buncselekmenyek elkovetese miatt eljarast inditottak. Azonban a cselekmenyek ota eltelt hosszu id6reo-tobb mint husz evre-val6 tekintettel a biintet6 eljarast megsziintettek.« Zsiga T. konyveben (Lendva, 1996) Jeric neve hatszor keriil emlitesre. Ivan Jeric Dokležmjeben sziiletett, paraszt es molnar csaladban 1891-ben, anxja neve Zver, 6 Beltincib61 szarmazott. Kilenc gyermek koziil a harmadik volt a sorban; a foldet batxja vette at, ezert 6 a haz koriili munkakban segitett, dea Sobota-H6dos vasutvonal epftesenel is dolgozott, es Ausztriaban a lebringi villanyer6muben, valamint a Mura foly6 szabalyozasanal. Viziigyi mester szeretett volna lenni, amihez a kozepiskola ket osztalyara volt sziikseg. Szomszedja, Štefan Poredoš, tanft6kepz6s hallgat6 azt tanacsolta neki, iratkozzon be a lendvai polgari iskolaba, otthon kesziiljon fei es tegye le a vizsgakat. Egy even beliil tette le mindket osztaly vizsgait. Ezutan ismerkedett meg Števan Kiiharral a szomszedos Braton­cib61, aki az erettsegi utan 17 even keresztiil otthon betegeskedett tiid6baja miatt, es nepdalokat, elbeszeleseket, meseket gyiijtott. Kil ene ewel volt id6sebb nala. Rabeszelte, hogy folytassa a tanulast, igy a kovetkez6 evben elvegezte a polgari iskola 3. es 4. osztalyat is, majd latin ul kezdett tanulni, de novenytant is tanult, hogy beiratkozhasson a gimnazium fels6bb osztalyaiba. 1913-ban behfvtak katonanak Szarajev6ba, ahol a katonai tavkozl6 iskolaba vettek fei. Amikor ki tort a haboru, el6szor a szerb, majd az isonz6i frontra kellett mennie, ahol a tavkozl6 szakasz parancsnoka lett, amely a csapatokat a hatterben levo vezerkarral kototte ossze. Harom kitiintetest kapott batorsagaert, amelyeket a megszallas alatt be kellett mutatnia a magyaroknak, akik olyan ostobasaggal vadoltak, hogy 1917-ben a szerb kormanyt61 Korfun penzt kapott azert, hogy kozremukodjon Prekmurje Magyarorszagt61 val6 elszakadasaban. Mega tehenek is nevetnenek! Kozben tanult es Ko se je prve dni v novembru 1918. vrnil iz vojske, so ga klicali v Beltince, ker so nekateri napadli židovske trgovine in grad. Bilje še v uniformi, odlocen, vešc vojaškega nastopa, zato je hitel napadenim na pomoc. Židovske trgovine so bile že raz bi te, rešil je le nekdanjo Weisovo, kijo je pred tednom le-ta prodal škofjeloškemu Ostercu in njegovi ženi iz Radgone. Pomagal je spoditi roparje iz grofovskega marofa, nakar so ga obvestili, da ga madžarska vojska išce in dolži, da je sodeloval z napadalci. Iskal gaje zloglasni ucitelj V. Tkalec. Zato se je umaknil v Ljutomer, kamor so grajski že cez dva dni poslali nekoga z vabilom, naj se vrne, ker je zmota pojasnjena. V zahvalo so mu poslali tudi >>kalecko<< vino. G. Z siga pa mirno piše na str. 66, da se je Jeric >>V Beltincih pridružil nemirom, ropanju grofov Zichyjev (se je zato grofica Zichy pozneje pogosto vozila k njemu v Turnišce na obiske?), pozneje je bil dekan v Turnišcu (da je bil prej v Lendavi, kjer je branil jezikovne pravice Madžarov pred slovenskimi birokrati, in je zavoljo madžarskih nadlegovanj odšel v Turnišceo-o tem ne vedo lendavski informatorji dr. Zsige nicesar!). Pred klicanjem na odgovornost je pobegnil cez Muro v Ljutomer. Odtlej je deloval kot aktiven organizator odcepitve Prekmurja ... « In tako naprej, neumnost za neumnostjo. Ne moreš dostojneje govoriti o delu, ki mu je vir bedasta obtožnica iz let 1941-45. .e boste to preklicali in se opravicili Jericevim sorodnikom, g. Laszlo Goncz?o! Bomo vse to >>prepustili zgodovinarjem«o-ga. poslanka Pozsonec?! Saj ste si menda prebrali vse »zgodovinske resnice« v zadnjih številkah Vestnika?o! Jerica jeJ. Klekl priporocil ljubljanskemu škofu Jeglicu, ki je ustanovil prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidu pri Ljubljani, da gaje 1919 sprejel vanjo, kjer je opravil še zadnja razreda z maturoo-kot prvi Prekmurec. Jeric je bil narodno zelo zaveden, z doma, kjer so brali mohorske knjige, iz katerih je mati znala na pamet Gregorciceve in Stritarjeve pesmi. Pomagal je Kuharju zbirati ljudske pesmi in sta jih 1913. skupaj izdala (uredništvo Marijinega lista) v zbircici Narodne pesmi vogrskih Slovencov. Zato se je samoumevno pridružil z mnogimi drugimi rojaki prekmurski osvobodilni legiji, ki so jo na pobudo generala Maistra ustanovili 1919. v Ljutomeru. Jeric je bil med njenimi voditelji in tudi v stiku z dr. Matijo Slavicem, ki je v Parizu zastopal naše narodne pravice. Tako je doživel 12. avgusta 1919 osvoboditev. Po šentviški maturi se je prijavil v mariborsko bogoslmje in bil posvecen za duhovnika 1924. leta. Služboval je kot kaplan v Ljutomeru in Soboti, kjer je bil tudi urednik Novin, v katerih je zastopal koristi naših ljudi. Tam je postal leta 1927 tudi poslanec na listi Slovenske ljudske stranke in se boril za popolno gimnazijo v Soboti, za ustanovitev Szentgotthardon a gimnazium 5. es 6. osztalyat is befejezte. Az isonz6i fronton kereste a kapcsolatot a helyiekkel, a lelkesozekkel es a parasztokkal. A haboru utan is fel-felkerestek egymast. A helyzetr61 a szakaszaban levo csehek ertesftettek, fgy szerzett tudomast Wilson es Masaryk tevekenyseger61. Ami kor 1918-ban november els6 napjaiban hazatert a harcmez6r61, Beltinci be hfvtak, mert egyesek ratamadtak a zsid6 boltokra es a varra. Meg egyenruhaban volt, hatarozott, katonas fellepesu, ezert a megtamadottak segftsegere sietett. A zsid6 boltokat mar osszetortek, csak az egykori Weisetsikeriilt megmentenie, aki egy hettel azel6tt eladta boltjat a škofja lokai Ostercnak es radgonai felesegenek. Segftett a fosztogat6kat elkergetni a gr6fi birtokr6l, azutan pedig ertesftettek, hogy a magyar katonasag keresi es azzal vadolja, hogy egyiittmukodott a tamad6kkal. A rosszhfru tanft6 V. Tkalec kereste. Ezert visszavonult Ljutomerbe, ahova a varbeliek ket nap mulva erte kiildtek valakit, azzal hogy hf\ja vissza, me rt tisztaztak a tevedest. Koszonetiik jeleiil »kal eci« bort kiildtek neki. Zsiga ur pedig nyugodtan fr arr6l a 66. oldalon, hogy Jeric >>csatlakozott Belatincon a zavargasokhoz, a Zichy gr6fok kifosztasahoz (azert latogatta kes6bb gyakorta Bantornyan Zichy gr6fn6?), kes6bb esperes volt Bantornyan (arr61, hogy azel6tt Lendvan volt, ah oloa magyarok nyelvi jogait ved teoa sz! oven biirokratak el6tt, esoa magyar tamadasok miatt ment Bantornyabao-err61 Zsiga lendvai informatorai semmit sem tudnak!) A felel6ssegrevonas el61 a Muran tulra, Luttenbergbe (Ljutomerbe) szokott. Ett61 kezdve Muravidek elszakftasanak aktiv szervez6je lett ... «Es fgy tovabb, butasag butasagra halmozva. Nem lehet illemtud6an beszelni egy olyan munkar61, amelynek forrasa az egyiigyu vadirat az 1941-45-os evekb61. Ho! fogja ezt visszavonni es hogyan fog bocsanatot kerniJeric rokonait61, Goncz Laszlo Ur?o! >>Hag;juk ezt a torteneszekre<< -Pozsonec orszaggyulesi kepvisel6 asszony?! Val6szfnuleg elolvastak »a tortenelmi igazsagokat<< a Vestnik utols6 szamaiban?! JericetJ. Klek! ajanlotta be Jeglic ljubljanai erseknek, aki az els6 szloven gimnaziumot alapftotta Št. Vidben Ljubljana mellett, fgy felvettek 1919-ben, ahol az utols6 ket osztalyt is befejezte es erettsegi vizsgat tetto-els6 prekmurjeikent! Jeric fejlett nemzeti ontudata meg otthonr61 szarmazott, ahol a Mohor konyveket olvastak, amelyekb61 edesan)ja Gregorcic es Stritar enekeit fejb61 tudta. Jeric segftett Kiiharnak a nepdalgyujtesben es 1913-ban kozosen kiadtak azokat (a Marija Lap szerkeszt6sege) a Magyar szlovenok nepdalai gyujtemenyben. Azutan magat61 erthet6en csatlakozott, sok prekmurjei honfi tarsaval egyiitt, a prekmurjei felszabadft6 Iegi6hoz, amelyet Maister tabornok kezdemenyezesere okrožnega sodišca in za pravice naših sezonskih delavcev. Po letu 1930 je postal župnik in dekan v Lendavi ter obema narodoma priznaval enake pravice. Cez pet letje prevzel turniško župnijo, dalje je opravljal tudi dekansko službo in veljal za najuglednejšega duhovnika zaradi svojega lepega nastopa in govorjenja. Odlocno je nastopal po zacetku madžarske zasedbe 1941, tako pred škofom kot pred civilno oblastjo, ki ga je ponovno obtožila takih smešnih laži, kot smo jih nekaj že navedli. Brata in dva druga duhovnika so Madžari zaprli zavoljo neu_mnosti tistega glavnega organizatorja OF, ki sije zapisoval imena in pogovore z vsemi, ki jih je obiskoval, da so jih pri njem našli. Po osvoboditvi so ga skušali odstraniti nekateri domaci domišljavci, pa se jim je spretno izogniL Koncno je postal duhovni pomocnik v Soboti ter župnik v Bakovcih, kjer je popolnoma oslepel umrl 21. dec. 1975. Ostal nam je vzor resnicnega in pokoncnega rodoljuba ter ljudskega duhovnika. Knjiga njegovih obširnih in zgodovinsko pomembnih spominov bo objavljena cez nekaj mesecev. Vestnik, Murska Sobota, let. 50, št. 9, (26. 2. 1998), 8. 1919-ben alapitottak meg Ljutomerben.Jeric a vezet6i koze tartozott es kapcsolatban allt dr. Matija Slaviccsal is, aki Parizsban kepviselte nem zeti jogainkat. igy el te meg 1919. augusztus 12-en a felszabadulast. A šentvidi erettsegi utan a mari bori teol6giara jelen tkezett es 1924­ben szenteltek fei pappa. Kaplankent dolgozott Ljutomerben es Muraszombatban, ahol a Novine szerkeszt6je is volt, amelyben kepviselte embereink erdekvedelmet. Ott valt 1927-ben a Szloven Neppart listajan kepvisel6ve, es harcolt az onall6 gimnazium letrehozatalaert Muraszombatban, a keriileti bir6sag megalapitasaert es a beresek jogaiert. 1930 utan plebanos es esperes lett Lendvan es mindket nemzet egyelo jogait hirdette. 6t ev mulva atvette a bantornyai plebaniat, tovabbra is vegezte es peresi munkajat esa legtekintelyesebb lelkipasztor volt jo fellepese es beszedkeszsege miatt. Kival6an lepett fei a magyar megszallas kezdete utan 1941-ben is, az ersek el6tt es a pol gari hat6sagok el6tt is, amelyek ismet megvadoltak olyan nevetseges hazugsagokkal, mint amilyeneket mar felsoroltunk. Az occset es ket lelkipasztort a magyarok bezartak az OF (Felszabadit6 Front) f6 szervez6je meggondolatlansaga miatt, aki leirta mindazok nevet, akiket felkeresett, es a beszelgeteseket is, amelyeket megtalaltak nala. A felszabadulas utan nehany helyi meggondolatlan alak el akarta tavolitani, de iigyesen kitert el6liik. Vegiil lelkipasztorseged volt Muraszombatban es plebanos Bakovci ban, ahol teljesen megvakult. 1975. december 21-en hunyt el. Peldakep maradt szamunkra, igaz es gerinces ember, aki szerette a hazajat es a nep igazi lelkipasztora volt. A tortenelmileg fontos emlekiratait tartalmaz6 terjedelmes konyv nehany h6napon beliil jelenik meg. Vestnik, Murska Sobota, 50. ef., 9. szam, (1998. februar 26.), 8 POGOVOR/ INTERJU RAZNARODOVANJE RODILO »SRECNE« SADOVE ]. Votek Ob taki knjigei imam pravico zakricati in ji s polno odgeovornostjo ocitati nezanesljivost in neznanstvenost Imajo tako rekoc vse inštitucije, ki so potrebne za delovanje nekegea naroda ali narodnosti, in zageotovljen politicni vpliv prek narodnostnegea poslanca, ne bi pa rad jemal poguma na smrt obsojenim porabskim Slovencem Profesor dr. Vilko Novak se je v prejšnji številki Vestnika z vso ostrino odzval na knjigo Od Pomurja do Trianona, ki jo je v madžaršcini izdal Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava. Kot pravi, ga je knjiga tako razburila, da je moral reagirati tako osebno kot je, brez obvladovanja custev. Glede na površinskost in strokovno nedoslednost knjige drugace tudi ni mogel,je še dodal v našem pogovoru, v katerem poskušamo osvetliti nekatera dejstva, še posebno kar se tice položaja Prekmurcev in slovenske narodnosti na Madžarskem. Ocitno je, da vas je knjigea, o kateri je govora, prizadela osebno in kot strokovnjaka, ki ocitno ne pristaja na prilagajanje zgodovinskih dejstev potrebam dnevne politike ali posameznih skupin, ki jim je v interesu prozaicno prirejanje dejstev za potrebe svoje uveljavitve. Novak: Ne vem, ali je imel Zavod takšen interes. Toda ce ob prebiranju knjige upoštevam samo svoja raziskovalna dognanja in zanemarim vse drugo, potem na to površinsko in strokovno pomanjkljivo pisarijo ne morem pristati in se z njo strinjati. Kajti moje raziskovalno delo od študentovskih let naprej je bilo usmerjeno v raziskovanje slovstva, potem jezika Prekmurja od dosegljivih casov, vsaj od 18. stoletja. Potem me je to privedlo do raziskovanja celotne ljudske kulture, ki sem jo razširil na vso Slovenijo in še naprej pri raziskovanju knjig od 1715. naprej, o cemer ta prizadeta knjiga nicesar ne ve, saj se naše slovstvo ne zacenja s katoliškim Kuzmicem, protestantsko literaturo pa kar zanemari, sicer ne vem, zakaj. Pri svojem raziskovanju sem trcil na dvoje plasti vprašanj. Prva prekmurska knjiga ni bila prevedena iz madžaršcine, kot trdijo nekateri, ampak je bil to Lutrov Mali katekizem. Naprej sem zadel na kajkavsko plast in kajkavske vire, ki jih slovenska literarna zgodovina A NEMZETIETLENfTitS MEGHOZTA >>BOLDOG« GYUMOLCSET ]. Votek Ilyen konyvnel jogom van Jelkialtani es teljes Jelelosseggel megbizhatatlansagot es tudomanytalansagot Jelr6ni Minden intezmenyiik megvan, amely sziikseges egy nemzet vagy nemzetiseg miikodesehez, es biztositott szamukra a politikai bejolyas is nemzetisegi parlamenti kepviseliJjiikon keresztiil, nem szeretnem azonban a halalraitelt Raba-videki szlovenok kedvet szegni Dr. Vilko Novak professzor ur a Vestnik el6z6 szamaban elesen nyilatkozott a Muravidekt61 Trianonig cimu konyvr61, amelyet magyar nyelven a Magyar Muvel6desi Intezet adott ki Lendvan. Azt mondja, a konyv annyira felzaklatta, hogy kenytelen volt fgy, ennyire szemelyes hangon reagalni, anelkul, hogy erzesein uralkodott volna. A konyv feluletessege es szakmai kovetkezetlensege miatt, mashogy nem is tudott, tette meg hozza beszelgetesunk folyaman, amelyben megkfserlunk megvilagitani nehany tenyt, kulonosen a prekmurjei szlovenok es a magyarorszagi szlovenok helyzetet illet6en. Nyilvanval6, hogy Ont a sz6ban Jorg6 konyv, szemelyesen es szakemberkent is erintette, aki nyilvanval6an nem ert egyet a tortenelmi tenyek napi politikahoz vagy egyes csojJortok sziiksegleteihez val6 igazitasaval, amelyeknek erdekiik a tenyek mindennapos alakitasa sajat ervenyesiilesiik erdekeben. Novak: Nem tudom, vol t-e ilyen erdeke az Intezetnek. De ha a konyv olvasasakor figyelembe veszem saj at kutatasi eredmenyeimet es minden mast elhanyagolok, akkor ezt a feluletes es szakmailag hianyos iromanyt nem tudom elfogadni es nem tudok vele egyeterteni. Hiszen kutat6munkam, egyetemi tanulmanyaimt6l kezdve, az irodalomkutatasra iranyult, majd Prekmurje nyelvenek kutatasara az elerhet6 id6szakt61, legalabb a 18. szazadt6l kezdve. Majda teljes nepi kultura kutatasa fele vettem az iranyt, amelyet egesz Szloveniara kiterjesztettem es az 1715­tol megjelent konyvekre, amelyekr6l a sz6ban forg6 konyv semmit sem tud, hiszen irodalmunk nem a katolikus Kuzmiccsel kezd6dik, a protestans irodalmat pedig elhanyagolja, bar nem tudom miert. Kutat6munkam soran ket p6lusu kerdesekkel talaltam magam szemben. Az els6 prekmurjei konyvet nem magyarr61 forditottak, ahogy nehanyan allfgak, han em az Luther Kis katekizmusa volt. El6szor in jezikoslmje nista upoštevala. Prekmurje je delno, predvsem južno, s štirimi župnijami v celoti pripadalo zagrebški škofui, ki je imela narodni jezik kajkavšcino, kije sorodna in se ponekod pokriva z našo prekmuršcino. O tem bo vec povedanega v Martjanski pesmarici, ki sem jo uredil in napisal opombe. Ta knjiga prinaša besedila že iz šestnajstega stoletja, celo posvetne ljubezenske pesmi, v glavnem pa je to evangelicanska cerkvena pesmarica in delno katoliška. Iz vira kajkavskega slovstva, ki je zelo bogato, so zajemali naši prvi pisatelji. Temlin od leta 1715 naprej in Štefan Kuzmic. Pomemben je še študij madžarskih virov o prekmuršcini. Avgust Pavel, moj prijatelj,je napisal celo knjigo o glasoslmju cankovskega narecja, ki jo je izdala Madžarska akademija znanosti prav v letu mojega rojstva, leta 1909. To me je vodilo k poglabljanju v madžarsko zgodovinsko literaturo in v slovstveno zgodovino in jezikoslovje in moj greh je, da sem tam doktoriral, cesar mi tukaj niso priznali, s Štefanom Kuzmicem, prevajalcem slovenske biblije. Madžarski kulturi sem priznaval najvišjo raven in jo spoštoval, sem pa proti vsakemu nacionalizmu, zlasti pa šovinizmu, ki smo ga bili deležni v najhujši obliki med okupacijo. V sporni knjigi se omenja avtor, ki ga vi niste omenili? Novak: Da, gre za Sandorja Mikalo in njegovo brošuro ter še nekatere druge, iz katerih crpa Zsiga, avtor sporne knjige. Ob tem zanemarja, da je Miko la v casu mirovnega sporazuma v Parizu zastopal madžarske koristi in Prekmurje prikazoval kot sestavni del Madžarske. Toda med okupacijo so ga Madžari še bolj odrinili kot mene. Ceprav je bil preprican, da bo imel pri Madžarih visoko ceno. Kljub vsemu ste do madžarske kulture ves cas, kot sami pravite, gojili pozitiven odnos in ste to v svojem pismu tudi poudarili. Novak: Do madžarske kulture sem imel in imam pozitiven odnos. Navsezadnje sem tudi veliko prevajal. Kljub vsemu sem kriticno spremljal tudi protislovenske pojave na Madžarskem, kot je bila Miko lova brošura iz leta 1926. O tej knjigi sem leta 1932 napisal ostro kritiko, saj sanjari o nekih keltskih izvirih prekmuršcine in prekmurske narodnosti itd. Pisec te problematicne knjige gradi na tem temelju in ne upošteva nasprotnih virov in literature. Po drugi vojni se je odnos Madžarov do Slovencev aktualiziral predvsem skozi odnos do naše manjšine v Porabju. Novak: O Porabju sem pisal od leta 1930, ko meje Avgust Pavel vodil po njem in sem ga ves cas spremljal ter opozarjal na premajhno zanimanje za našo manjšino na slovenski strani in nekriticni odnos a kajkavski n':tegre bukkantam esa kajkavsk(forrasokra, amelyeket a szloven irodalomtortenet es nyelveszet nem vett figyelembe. Prekmurje reszben, els6sorban deli resze, negy plebaniaval, a zagrabi puspokseg ala tartozott, amelynek nemzeti nyelve a kajkavšcina volt, amely rokonsagban all, es nehol egybeesik a prekmurjei nyehjarasunkkal. Err61 tob bet sz6lunk majd az enekeskonyvben [Marganska pesmarica], amelynek a szerkeszt6je es a kiser6szoveg szerz6je voltam. Ez a konyv mar a 16. szazadb61 val6 szovegeket tartalmaz, s6t vilagi szerelmes enekeket is, de els6sorban evangelikus egyhazi enekeskonyv es csak reszben katolikus. A kajkavski irodalmi forrasokb61, amely rendkiviil gazdag, ir6ink is meritettek. Temlin 1715-tol es Štefan Kuzmic. Fontos a prekmurjei nyehjarasr61 sz616 magyar forrasok tanulmanyozasa is. Avgust Pavel baratom, konyvet irt a cankovai nyehjaras hangtanar61, amelyet a Magyar Tudomanyos Akademia adott ki, mar szuletesem eveben 1909-ben. Ez vezetett engem is a magyar tortenelmi irodalomban, az irodalomtortenetben es a nyelveszetben val6 elmelyiileshez. Az en bunom, az hogy ott doktoraltam Števan Kuzmic, a szloven bibliafordit6b61, es ezt itt nem ismertek el. A magyar kulturat nagyra ertekeltem, es azt tisztelem, ellene vagyok azonban mindenfajta nacionalizmusnak, kulonosen a sovinizmusnak, amelynek a legsulyosabb formajaban reszesultunk a megszallas alatt. A vit(lS konyvben ugye van egy szerziJ, ak it nem emlitett? Novak: Igen, Mikola Sandorr61 van sz6, es a brosurajar61, illetve egyebekr61, amib61 Zsiga, a vitatott konyv szerz6je merit. Elhanyagolja ugyanakkor, hogy Mikola a Parizsi bekekonferencia idejen a magyar erdekeket kepviselte es Prekmurjet Magyarorszag reszekent mutatta be. A megszallas alatt, 6t a magyarok meg jobban eltaszftottak magukt61, mint engem. Bar bizonyos volt benne, hogy a magyaroknal j6 erdemeket szerzett. En nek ellenere a magyar kulturahoz, ahogy on mondja, pozitiv viszonyt alakitott ki, es ezt leveteben is hangsulyozza. Novak: A magyar kultura irant pozitiv volt es most is ilyen a viszonyom. Vegul is sokat forditottam. Ennek ellenere kritikusan kovettem az ellentmond6 jelensegeket Magyarorszagon, mint amilyen Mikola brosuraja volt 1926-ban. Err61 a konyvr61 1932-ben frtam eles kritikat, hiszen a prekmurjei nyehjaras valamifele keita eredeter61 almodozik, stb. A problematikus konyv szerz6je erre ala poz, nem veszi figyelembe az ellenkez6 forrasokat es irodalmat. A masodik vilaghaboru utan a magyarok viszonya a szlovenokhoz, els6sorban a Raba-videki nemzetisegi kisebbsegiinkhoz val6 viszonyon keresztiil realizal6dott. Novak: A Raba-videkr61 (Porabje) 1930 6ta irok, amikor Avgust do madžarske strani, kar se tice Porabja. Zato se mi zdi, da imam ob taki knjigi pravico zakricati in ji s polno odgovornostjo ocitati nezanesljivost in neznanstvenost. Ne gre samo za površnost, kot bodo to morda poskušali opravicevati nekateri. Ce je avtor izjavil, daje zbiral vire po svojem okusu,je to absolutno neznanstveno. Tragedija je, da knjiga dela škodo. Na drugi strani pa imamo tudi madžarsko manjšino pri nas, ali je primerjava položaja ene in druge sploh mogoca? Novak: Ves ta cas po letu 1919, odkar so porabske vasi ostale na Madžarskem, je primerjava z Madžari v Prekmurju kocljiva. Porabski Slovenci so imeli svojo trdno narodno zavest, o cemer pricajo tudi drugi raziskovalci, npr. prof. dr. Tine Logar, kije raziskoval narecja, in tudi drugi, ki so imeli teh stikov še vec kot jaz. In kolikor sem obceval z župnikomjanošem Kuharjem, so bili odlocni in zavedni. Sledil pa sem postopnemu raznarodovanju, ki je bilo tudi zaradi politicnih razmer (železna zavesa). Po drugi vojni leta 1956 sem prvi prišel uradno na Madžarsko in v Porabje in tam govoril slovensko v našem narecju, sodeloval sem namrec pri odprtju kulturnega doma Avgusta Pavla, ko sem predstavil delo Avgusta Pavla. Zato sem bil napaden v domacem prekmurskem okolju. Temu je sledila dveletna disciplinska preiskava, ki mi ni mogla dokazati nic slabega. Me je pa ovirala pri mojem strokovnem napredovanju. Dejstvo je, da se slovenskega položaja v Porabju ne da primerjati z madžarskim v Sloveniji. V šolah v Porabju je bil en sam ucbenik, in sicer nekakšna citanka, in verouk, ki je bil v narecju. Zato se raznarodovanju ni bilo mogoce upirati. V nekaj desetletjih je raznarodovanje rodilo »srecne« sadove. Šlo je tako dalec, da je bilo ustanovljeno neko društvo Vendov, ki naj bi dokazovala vendstvo porabskih Slovencev. Ali gre za strokovno javnost? Novak: Strokovna javnost ne govori o vendstvu. Vcasih uporablja ta izraz, delno tudi pod poli tic no prisilo. Zgodovinarji in jezikoslovci so uporabljali >>hazai sloven«, ki bi ga lahko prevedel kot domaci Slovenci. Locevali so jih le od Slovencev, ki so živeli pod avstrijskim okriljem. Zadeve so bile zaostrene lev casu obeh vojn. Tuje v ospredju omenjeni Mikolov konstrukt, da je lahko zagovarjal pripadnost Prekmurja madžarski državi, in ga kvalificira kot poseben narod, ki naj ne bi imel stikov s preostankom slovenskega naroda. Današnje stanje madžarske manjšine je povsem drugacno, saj ima tako rekoc vse inštitucije, ki so potrebne za delovanje nekega naroda ali narodnosti, in zagotovljen politicni vpliv prek narodnostnega Pavel elvezetett oda es vegig kovettem 6t, es felhfvtam figyelmet a tul kis erdekl6desre a nemzetisegiink inint a szlovenok reszer6l esa kritikitlan viszonyra a magyar fei inint a R:iba-videkkel kapcsolatban. Azert ugy hiszem, hogy jogom van felsz6lalni ilyen konyv ellen es minden felel6sseggel felr6ni a megbfzhatatlansagat es tudomanytalansagat. Nemcsak feliiletessegr6l van sz6, ahogy esetleg nehanyan majd mentsegiil felhozzak. Ha a szerz6 aztjelentette ki, hogy saj at fzlese szerint valogatta a forrasokat, akkor abszolut tudomanytalan is. A tragedia az, hogy a konyv kart okoz. Mrisreszt el nalunk magyar nemzetiseg, lehetseges-e az egyik esea mrisik nemzetiseg helyzetenek osszehasonlitasa? Novak: 1919-tol kezdve, ami6ta a Raba-vide ki falvak Magyarorszagon maradtak, kenyes az osszehasonlftas a Prekmurjeben el6 magyarokkal. A Raba-videki szlovenoknak hatarozott volt a nemzeti ontudata, ahogy mas kutat6k, peldaul dr. Tine Logar kutatasai is bizonyftjak, aki a nyehjarasokat vizsgalta, es maso k is akiknek meg tobb kapcsolatuk volt, mi nt nekem. Amennyire Janos Kuhar plebanost6l tudom, hatarozottak vol tak es ontudatosak. Kovettem azonban a fokozatos elnemzetietlenf­test, amely a politikai viszonyok (vasfiiggony) miatt is bekovetkezett. A masodik vilaghaboru utan 1956-ban mentem el6szor hivatalosan Magyarorszagra esa Raba-videkre es ott szlovenul beszeltem, nyehjara­sunkban, kozremukodtem ugyanis az Avgust Pavel Muvel6desi Haz megnyitasan, Avgust Pavel munkajanak bemutatasaval. Ezert az otthoni prekmurjei kornyezetben tamadasok ertek. Ezt egy keteves fegyelmi vizsgalat kovette, amelynek soran semmi rosszat nem tudtak ram bizonyftani, de ez akadalyozott szakmai el6releptetesemben. Teny, hogy a szloven helyzetet Raba-vide ken nem le het osszehasonlftani a magyaro­keval Prekmurjeben. A Raba-videki iskolakban egyetlenegy tankonyviik volt, valamifele olvas6konyv, es hittan, amelyet nyehjarasban frtak. Ezert az elnemzetietlenftesnek nem lehetett utjat allni. Nehany evtized alatt ez meghozta >>boldog<< gyiimolcset. Oly messzire ment, hogy egy >>vend« tarsasagot is alapftottak, amely a Raba-videki szlovenok >>vendseget« akarja bizonyftani. Szakmai kozvelemenyr6l van sz6? Novak: A szakmai kozvelemeny nem beszel vendekr6l. Neha hasznalja ezt a kifejezest, reszben politikai nyomas alatt is. A torteneszek es a nyelveszek a >>hazai szloven« kifejezest hasznaltak. Csak az Ausztriaban el6 szlovenokt6l kiilonboztettek meg 6ket. A dolgok kielesedtek a ket haboru kozott. Itt el6terben Mikolanak az emlftett terve all, hogy partfogolhatta Prekmurjenek a magyar allamhoz val6 tartozasat, es kiilon nemzetkent min6sfti el6ket, akiknek nem lett volna kapcsolata a szloven nemzet tob bi reszevel. poslanca, in se v prispodobi povedano kricece razlikuje, ceprav ne bi rad jemal poguma na smrt obsojenim porabskim Slovencem. Porabcem na najvišji ravni trobijo, da imajo vse pravice, a dodajmo, da na papirju, in jih ne morejo uveljaviti. In tudi »naravne<< možnosti uveljavljanja so omejene, npr. mešani zakoni, ki so opravili svoje pri raznarodovanju. Prav tako je nesmisel govoriti, da bi bilo s strani Madžarov iz Slovenije karkoli storjeno za izboljšanje položaja Slovencev v Porabju. To, kdaj so zaceli opozarjati in recimo primerjati svoj položaj s slovenskim in kako je vlada na Madžarskem reagirala, bi bilo zanimivo videti. V teh nekaj desetih letih raznarodovanja, ki so obsodila porabske Slovence na smrt, kot sami pravite, so ostali tudi brez intelektualcev. Tu se jim je poskušalo pomagati, ali ni bilo prepozno? Novak: Res je bilo kar nekaj študentov in prva diplomantka Kozarjeva. Toda tudi sami smo premalo storili za te študente, ki so se med študijem porazgubili. Resnica je tudi, da smo mi Slovenci premalo bojeviti v primerjavi z Madžari. Po povedanem sem za sodelovanje, toda po vsem tem, kar se dogaja in seje zgodilo, sem za reciprociteto. Kaj pa radgonski kot, ali je bil kdaj predmet vašega zanimanja. Novak: Ne, posebej se s tem nisem ukvarjal, tam sem bil nekajkrat z dr. Trstenjakom, in sicer na Potmi v rojstni vasi Avgusta Pavla. Njihov položaj je bil nesporno hujši, sajjih uradno niti niso priznavali. KUub nestrokovnosti in enostranskemu škodUivemu odslikavanju dejstev v sporni knjigi je potrebno nekaj povedati o »prisilni« prikUucitvi Prekmurja Sloveniji. Novak: Z madžarsko strokovno javnostjo sem imel intenzivne stike, recimo Hadrovicem, ki še živi, iz Lendave, in ki ne odobrava te površnosti. Stike sem imel z literati, npr. Vorosem. To sodelovanje pa zahteva poznavanje materije, in, ce hocete, kulture nekega naroda. Toda v knjigi, s katero imamo opravka, gre za površnost in nepoznavanje. To zaide v obtoževanje, da se recimo Prekmurci niso prištevali k Slovencem in so se z odporom prikljucili k državi jugoslaviji. Res je, da posebnega navdušenja morda ni bilo, kar je razumljivo. Poznavanje Slovenije onkraj Mure je bilo preslabo. Rekel bom tako, dolnje Prekmurje je imelo osebne stike z osrednjo Slovenijo. Vsi, ki so se odlocali za šolanje, so to poceli v Ljubljani, celo pred prvo vojno. Lahko bi jih naštel celo vrsto. Tudi Mohorjeve knjige niso bile nepomembne. Moj stari oce jože Baša, kmet, kar poudarjam,je imel pred sto leti v beltinski župniji okrog 1 OO clanov slovenske Mohorjeve A mai magyar nemzetiseg helyzete teljesen mas, hiszen minden intezmenyuk megvan, amely szukseges egy nemzet vagy nemzetiseg miikodesehez, es biztosftott szamukra a politikai befolyas is a nerrizetisegi parlamenti kepvise16n keresztul, es ez szembetiin6en kulonbozik a halalraftelt Raba-videki szlovenoket61, akiknek nem szeretnem a kedvet szegni. A Raba-videkieknek a legmagasabb szinteken azt hangoztatjak, hogy megvan minden joguk, de tegyuk hozza, hogy csak papfron, es azokat sem tudjak ervenyesfteni. A »termeszeteS<< ervenyesulesi lehet6segeik is behataroJtak, pJ. a vegyes torvenyek, amelyek elvegeztek a maguket az nemzetietlenftesben. Eppugy nincs ertelme azt mondani, hogy a szloveniai magyarok barmit is tettek volna a Raba-vide ki szlovenok helyzetenek javftasaban. Azt, hogy mikor kezdtek el figyelni rajuk es mikor kezdtek hasonlftani saj at helyzetuket a szlovenokeval es erre hogyan reagalt a magyar kormany, erdekes lenne megvizsgalni. Ez alatt a nehriny evtizedes nemzetietlenites alatt, amely a Rriba-videki szlovenokat halrilra itelte, ahogy on mondja, hisz rniivelt reteg nelkul maradtak. Itt pr6briltak s egi teni nekik, de vaj on ni nes-e tul kesa? Novak: Val6ban volt nehany egyetemi hallgat6, es els6kent Marija Kozar szerezte meg diplomajat. De mi magunk is tul keveset tettunk ezekert az egyetemi hallgat6kert, akik a tanulmanyaik soran eltunedeztek. Az is igaz, hogy mi szlovenok kevesbe vagyunk harcias termeszetiiek a magyarokkal osszehasonlftva. Az elmondottak utan az egyuttmiikodes mellett vagyok, de mindazok utan, ami tortenik es tortent csak a kolcsonosseg elve alapjan. A Regedei-hriromszog (Radgonski kot) is kepezte-e erdekliJedesenek trirgyrit valamikor? Novak: Nem, ezzel kulonosebben nem foglalkoztam, jartam ott neha.nyszor dr. Trstenjakkal, a Potrnan, Avgust Pavel szul6falujaban. Az 6 helyzetuk ketseg kfvul rosszabb volt, hiszen hivatalosan nem ismertek el 6ket. A vitatott konyv szakmai hirinyossrigrinak es benne a tenyek egyoldalu kriros ribrriezolrisrinak ellenere, szukseges lenne nehriny dologr6l sz6lni Prekmurje »kenyszerii ,, csatlakozrisrir6l Szlovenirihoz. Novak: A magyar szakmal kozvelemennyel intenzfv kapcsolataim voltak, pi. a lendvai Hadroviccsal, aki mar nem el, es aki nem ertett egyet ilyen feluletesseggel. Kapcsolataim voltak irodalmarokkal is, peldaul Veres Peterrel. Az ilyen jellegii egyuttmiikodes pedig anyagismeretet kovetel meg, ha ugy tetszik, egy nemzet kulturajanak ismeretet. De a konyvben, amellyel foglalkozunk, feluletessegr61 van sz6, es tajekozatlansagr61. Ez atmegy vadaskodasba, hogy peldaul a prekmurjeiek nem tartottak magukat szlovennak, es ellenerzessel csatlakoztakjugoszlaviahoz. Igaz, nagy lelkesedes talan nem volt, ami erthet6. družbe in vsak je dobil pet knjig. Te hiše so v tistih casih obiskovali orožniki. On je ucil ljudi brati in jim je knjige >>prevajal«, vzemiva >>tudi<<, to je po naše >>tudi« ipd. Knjige so segale v Porabje do župnije na Gornjem Seniku, kjer je bil Košic naš prvi zgodovinar. Ker je Dolnje Prekmurje od Lendave do Beltinec do leta 1777 pripadalo zagrebški škofJji,je to vplivalo na naš položaj. Na drugi strani je bila-cesar si skoraj ne upam reci, ker sem se jim menda zameril, toda ne vem s cim -evangelicanska stran, katoliški bogoslovci so bili povezani na nacin, ki sem ga omenil, s Slovenijo, ki ni imela zaledja na slovenski strani v notranjosti, bilo je žal tako in zato jaz nisem kriv. Usmerjeni so bili v Sopron, kjer so imeli gimnazijo, in to je nanje vplivalo raznarodovalno. Tako se je uspešno koncalo evangelicansko obdobje v vsem dobrem v 18. stolegu s Kuzmicem in Bakušo konec 19. stolega. Rezs6 Cipot, puconski evangelicanski duhovnik,je zapisal: >>Skoro bode ono vreme, da mo vsi v en on jeziki to je vogrsko slavili boga.« S tem casom je verjetno povezano spreminjanje priimkov iz prekmurskih v madžarske? Novak: O tem je neprijetno govoriti. Toda tako je bilo. V zacetku tega stole ga prevzema iniciativo katoliška publicistika, ki se je zacela s koledarjem 1904. To je vplivalo na osvešcanje ljudi. V teh casopisih je bila uvedena gajica že v letih 1913 in 1919. Po mojem prepricanju je ravno pomanjkanje tega izobraževalnega zaledja, o katerem sva govorila, predvsem vplivalo na usmeritev evangelicanskih duhovnikov in morda na njihovo prizadetost ob prikljucitvi Prekmurja Sloveniji. Toda kljub vsemu to nima nobene povezave s prekmursko identiteto kot slovensko identiteto in te ne more nihce zanikati na nobeni ravni. Ob izobraževanju je pomembno tudi gospodarstvo. Novak: Gospodarske in trgovske vezi (ven videg) Prekmurja naj bi po tej knjigi pred letom 1919 tekle izkljucno proti Madžarski, to pa ni res. Glavno trgovsko središce je bila Radgona, kamor so s konji vozili žito, zatem Ljutomer, ceprav ni bilo mosta, so pa bili brodovi. In ce se povrnem h kulturi, je tragedija, da ni nikjer omenjen Štefan Kuzmic, ki ima visoko mesto v mednarodni strokovni slavisticni javnosti. To je paradoks in še enkrat ponavljam, gre za napad na evangelicane in Prekmurje kot celoto, kajti le gre za literaturo Slovencev in Prekmurcev, zame je to eno, ki se zacenja z Miklošem Kuzmicem, in tudi tu je glaven poudarek na odvisnosti Mikloša Kuzmica od škofove dobrote, seveda gledano z ocmi njihove »Širokogrudnosti«. Posredno to lahko poveževa s politicnimi odnosi med Slovenijo Szloveniat a Mura tuloldalan rosszul ismertek. Ugy mondom, als6 Prekmurjenek kozvetlen kapcsolatai vol tak Szlovenia kozponti reszevel. Mindazok, akik tovabbtanulas mellett dontottek, azt Ljubljanaban folytattak, meg az els6 vilaghaboru el6tt is. Felsorolhatnam 6ket. A Mohor konyvek sem voltakjelentektelenek. NagyapamnakJožefBaša, parasztembernek, hangsulyozom, szaz evvel ezel6tt a beltinci egyhazkozossegben mukod6 szloven Mohor Tarsasagnak korulbehllo1 OO tagjaval volt kapcsolata es mindannyiuk ot konyvet kapott. Ezeket a hazakat abban az id6ben fegyveresek kerestek fei. Tanitotta az embereket olvasni es »forditott<<, vegyiik peldaul a >>tudi<< [is] sz6t, amely nalunk >>tudi<< stb. A konyvek Raba-videkre is elkerultek, Gornji Senikig (Fels6szolnok), ah ol Košic volt az els6 torteneszunk. Mivel Dolnje Prekmurje (Als6 Prekmurje) Lendvat61 Beltinciig 1777-ig a zagrabi puspokseghez tartozott, ez befolyasolta helyzetunket. A masik oldalon volto-amelyr61 szinte nem merek sz6lni, mert megharagudtak ram emiatt, bar nem tu dom miert-az evangelikus ol dal. Katolik us lelkeszeik Szloveniaval olyan m6don all tak osszekottetesben, amelyr61 beszeltem, amelynek nem volt hattere a szloven oldalon, a bels6bb teruleteken, sajnos igy volt es ezert nem en vagyok a hibas. Sopronnal volt kapcsolatuk, ah ol gimnaziumuk volt es ez raj uk elnemzetlenit6en hatott. Az evangelikus korszak igy fejez6dott be sikeresen, a 18. szazadban Kuzmiccsel es Bakosaval a 19. szazad vegen. Rezs6 Cipot, puconci evangelikus lelkesz, azt irta: >>Nemsokara eljon az id6, hogy mindannyian ugyanolyan nyelven, magyarul, fogjuk dics6iteni az Istent<< Ezzel az idiivel van osszefiiggesben a vezeteknevek vriltoztatrisa is prekmurjeibOl magyarrae? Novak: Err61 nem kellemes beszelni. Bar igyvolt. A szazad elejen a katolikus publicisztika veszi at a kezdemenyezest, amely az 1904-es kalendariummal kezd6dott. Ez befolyasolta az emberek ertesultseget. Ezekben az ujsagokban vezetik be a gajicat mar 191o3-ban es 1919­ben. Meggy6z6desem szerint eppen a muvelt hatter hianya, amelyr61 beszeltunk, hatott els6sorban az evangelikus lelkeszek iranyultsagara es talan sertettsegukre is Prekmurje Szloveniahoz val6 csatlakozasakor. Mindezek ellenere nincs kapcsolata a prekmurjei identitastudattal, a szloven identitastudattal, es ezt semmilyen szinten nem tagadhatjak. A miivewdes mellett Jontos megea gazdasrig is. Novak: Prekmurje gazdasagi es kereskedelmi kapcsolatai e konyv szerint 1919 el6tt kizar6lagosan Magyarorszag fele iranyultak, de ez nem igaz. A f6 kereskedelmi kozpont Radgona volt, ahova lovakkal szallitottak a gabonat, utana Ljutomer, bar nem volt hid, vol tak azonban kom pok. Ha visszakanyarodunk a kulturahoz, tragedia, hogy sehol sem emliti Štefan Kuzmicet, akinek kiemelked6 helye van a nemzetkozi szakmai in Madžarsko, ki so na videz najboljši, toda ce se pojavijo take špranje, kot je položaj Slovencev na Madžarskem, in ce dava to v mednarodni kontekst in primerjava s položajem Slovencev v Avstriji, potem so to že nevarne razpoke, ki jih nekdo zlorablja, in ena od takih je ta knjiga. Na tak nacin, kot je to storjeno s to knjigo, ne smemo pristajati, kajti še enkrat poudarjam, da gre za napad na slovenstvo. Gre za odnos do nekega pojava v dolocenem krogu, kije za nas nevaren in ki potvarja naša zgodovinska dejstva. Tu ne gre za takšno ali drugacno razumevanje, ki naj bi bilo povezano z demokracijo. V tem casu bi clovek pricakoval, da bi se dejstva obravnavala kvecjemu strokovno bolj dosledno in strokovno pošteno. Ali lahko to ponazoriva še z Martjansko pesmarico, ki ste jo že omenili in ste jo uredili in napisali strokovno študijo. Delovno gradivo je vezano in ga vidim na vaši knjižni polici. Novak: Ta pesmaricaje zacela nastajati in je po pisavi to mogoce ugotoviti že v 16. stoletju v evangelicanski skupnosti v Martjancih. Prve pesmi so pesmi cerkvenega leta od božica, novega leta, preko viizma do rusalovo-rusalski ali risalski svetki, beseda izhaja iz latinske besede rozalija, ki je poganski praznik rož. Pesmarica ima globoke stike s kajkavskimi pesmaricami na ozemlju zagrebške škofue in po moji oceni še širše, kar kaže tudi jezik, saj se srecujemo s starimi oblikami govmjaše, pridojaše. Na Hrvaškem imamo Pavlinsko pesmarico, kije bila izdana pred šestimi leti. Martjanska pes marica je nevelj etno obsežna. Nedeliška je nastala v Nedelicu in jo je našel pokojni profesor Maucec. Te pesmi imajo stik s slovensko knjigo 16. stoletja, saj v njej najdete Trubarjeve priredbe pesmi Ta stara velikonocna pjesen, Ta lejpo božicno pjesen, Dalmatinov pasijon. Imen Trubarja in Dalmatina ni in ne morem dokazati, kako je to prišlo v Prekmurje. Prve pesmi pa so stare katoliške velikonocne. Nekatere pesmi pa so tudi prevedene iz madžaršcine, kar je dokaz, daje to prekmurska pesmarica. In kar je pomembno, tudi tu so naši evangelicani umolknili, saj ni evangelicanskega prepisa. V roke so jo namrec dobili katoliški organisti. V casu od 18. do 19. stoletja se pojavijo Pertocka pesmarica in Senicka iz 1718. leta, ki sta obe dokaj obsežni. Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 21, (22. 5. 1997), 8. szlavisztikai kozvelemenyben. Ez paradox es meg egyszer ismetlem, az evangelikusokra val6 timadasr6l van sz6 es Prekmurjere, mi nt egeszre, hiszen megiscsak a szlovenok es prekmurjeiek irodalmar6l van sz6, ez szamomra egy, amely (nala) Mikloš Kiizmiccsel kezd6dik es itt is a f6 hangsulyt Mikloš Kiizmicnek a magyar piispok j6sagat6l val6 fiigg6segere helyezi, termeszetesen, az 6 >>nagylelk(i,, szemszogeb6l. Kozvetetten osszekothetjiik ezt a Szlovenia es Magyarorszag kozotti politikai viszonyokkal is, amelyek latszatra a legjobbak, de ha valamilyen hasadek keletkezik, mint a szlovenok helyzete Magyarorszagon, es ha ezt nemzetkozi viszonylatokba helyezziik es hasonlftjuk a szlovenok helyzetevel Ausztriaban, akkor mar veszelyes resekr61 van sz6, amelyeket nehanyan kihasznalnak, koztiik van ez a konyv is. Oly m6don, ahogy ezt ezzel a konyvvel tettek, nem erthetiink egyet, meg egyszer hangsulyozom, hogy a szlovensag elleni timadasr61 sz6l. Egy jelenseghez val6 viszonyr6l van sz6 egy bizonyos korben, amely szamunkra veszelyes es amely elferdfti a tortenelmi tenyeket. Itt nem ilyen, vagy olyan ertelmezesr6l van sz6, amely a demokraciaval osszefiiggne. Most az ember elvarna, hogy a tenyeket inkabb tudomanyosan, kovetkezetesen es szakmailag tisztessegesen dolgozzak fei. Beszelhetiink-e a Martjanci enekeskonyvr6l, amelynek On vegezte a szerkeszteset valamint tanulmtinyt irt hozzti. A munka kesz, latam az on konyvespolctin. Novak: Az enekeskonyv keletkezesenek kezdeteit a 16. szazadra tehetjiik vissza-am ire az frasm6db6llehet kovetkeztetnio-a Martjanci evangelikus egyhazkozossegben. Az els6 enekek az egyhazi ev karacsonyi, ujevi, husveti enekei, a piinkosdig. Az enekeskonyvnek szoros kapcsolata van a kaj-enekeskonyvekkel a zagrabi piispokseg teriileten es ertekelesem szerint meg tavolabb is, amelyre a nyelv is utal, hiszen a govorjaše, pridojaše regi sz6alakokkal talalkozunk. Horvatorszagban letezik a Pav li ni enekeskonyv, am el yet hat ewel ezel6tt ad tak ki. A Martjanci enekeskonyv hihetetleniil terjedelmes. A Nedeliška enekeskonyv, Nedelišceben keletkezett es az elhunyt M. Maucec professzor talal ta meg. Ezek az enekek kapcsolatban allnak a 16. szazadi konyvvel, hiszen megtalalhat6k benne a Trubar altal atdolgozott ene kek Ta stara velikonocna pesem [Egy regi husveti ene k], Ta lejpa božicna pejsen [Egy szep karacsonyi ene k], Dalmatin passi6ja. Trubar es Dalmatin neve nincs feltiintetve es nem tudom bizonyftani, hogyan keriiltek Prekmurjebe. Az els6 enekek regi katolikus husveti enekek. Nehany eneket pedig magyarr6l fordftottak, ami bizonyftja, hogy ez prekmurjei enekeskonyv. Es ami fontos, az evangelikusaink itt is elhallgattak, hiszen nincs evangelikus valtozat. Katolikus kantorok kap tak kezbe. A 18. szazadt6l a 19. szazadig a Pertocka enekeskonyv es a Senicka enekeskonyv 1718-bol,jelennek meg, mindkett6 eleg terjedelmes. Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 21. szam, (1997. majus 22), 8. >>NISEMJEZICEKNA TEHTNICI<<, Trianon je bolecina narodnosti. S poslanko Marijo Pozsonec o asfaltu v bazi, Trianonu, ustavnih sporih in mejnem prehodu v Pincah ]. Votek Danes ste lahko zadovoljni, saj sta bila v minulih dneh odprta dva mejna prehoda v Prosenjakovcih in Kobilju in je s tem prišlo do uresnicitve enega vaših nacrtov. Kakšne zasluge si pripisujete in kaj je s prašno cesto do Prosenjakovec, za katero so bila zagotovljena sredstva, pa kljub vsemu ni bila asfaltira na? Pozsonec: Povedala bi, da to ni samo moja zasluga, ceprav sem veliko naredila, tako sem oštevala na Madžarskem njihove vladne organe pa tudi pri nas sem odprla prenekatera vrata, daje prišlo do uresnicitve. Prepricana sem, daje pokrajina, predvsem Goricko, s tem dobila razvojno možnost. Ko sem na otvoritvi mejnega prehoda postavila vprašanje o asfaltu državnemu sekretarju Žaretu Preglju, mi je ta hudomušno odgovoril, daje v asfaltni bazi, zato sem ga opozorila, da ne bi želela postavljati naslednjega poslanskega vprašanja o asfaltu v bazi. Sredstva za cesto so zagotovljena in upam, da bo lokalna skupnost asfaltiranje tudi izpeljala. Boj za ta sredstva je bil hud, kajti cesta od Martjanec naprej ni kategorizirana. V pripravi je zakon o kategorizacijah, s katerim pa ministrstvo ne hiti, saj bi s tem moralo prevzeti vzdrževanje kar nekaj tisoc kilometrov cest. Z mejnimi prehodi ste uspeli predvsem na obmocjih, kjer živi madžarska narodnost, koliko pa ste pri tem zagreti, ko gre za komunikacyo naše vecine z matico v Porabju? Pozsonec: Ne bi se strinjala z besedami predsednika države, daje s tem koncano neko obdobje, saj je uresniceno le tisto, kar je bilo dogovorjeno in podpisano z meddržavnim sporazumom leta 1992, iz tega sporazuma pa še ni uresnicen prehod v Domanjševcih, dala pa bom še pobudo za prehod v Genterovcih. Vzporedno s tem sem ves cas podpirala odprtje mejnih prehodov na obmocju, kjer živi slovenska narodnost na Madžarskem. Sama sem prepricana, daje uspeh mogoc le, ce narodnosti na tej in oni strani vlada vzajemno podpira. Zato bom še naprej >>gnjavila<< vlado z mejnim prehodom v Markovcih in Domanjševcih. Kakšen je vaš pogled na položaj narodnosti v tem kontekstue? Pozsonec: Pridobljene narodnostne pravice nam je uspelo ohraniti. >>NEM VAGYOKA MERLEG NYELVE.<< Trianon a nemzetisegek fajdalma. Pozsonec Maria orszaggyiilesi kepviselovel az aszfaltburkolatr61, Trianonr61, az alkotmanyos vitakr61 es a pincei hataratkel6helyr61 ]. Votek Most eligedett lehet, hiszen az elmult napokban nyitottak meg ket atkeliJhelyet Prosenjakovciban es Kobiljeben es ezzel megval6sult egyik terve. Milyen erdemeket tulajdonit maganak es mi a helyzet azzal a paros uttal, amely Prosenjakovciba vezet, amelyre biztositottak ugyan a penzugyi fedezetet, de azt megsem aszjaltoztak? Pozsonec: El kell mondanom, hogy ez nemcsak az en erdemem, bar sokat tettem, megoa magyar kormanyszerveket is megkritizaltam, de nalunk is sok ka put nyitottam meg, hogy megval6sulhasson. Biztos vagyok benne, hogy fgy, ez a teriilet, els6sorban Goricko lehet6seget kapott a fejl6desre. Amikor a hataratkel6hely megnyitasakor feltettem a kerdest Žare Pregelj allamtitkarnak az aszfaltozasr61, 6 erre trefasan azt valaszolta, hogy aszfaltburkolatban van, ezert figyelmeztettem, hogy nem szeretnem a kovetkez6 kepvisel6i kerdest az aszfaltburkolatnak szentelni. A beruhazasi eszkozok biztosftottak az litra es remelem, hogy a helyi kozosseg az aszfaltozast is megval6sftja. A hare ezekert a penziigyi eszkozokert kemeny volt, hiszen Martjancit61 az ut nem kategorizalt. El6kesziiletben van a torveny az ut kijeloleser61 es min6sfteser61, amellyel azonban a miniszterium nem siet, hiszen azzal vallalnia kellene tobb kilometeres utszakasz karbantartasat. A hataratkeliJkkel els6sorban azokon a teruleteken ert el sikereket, ahol a magyar nemzetiseg el, mennyire heves, amikor a tobbsegi nemzet Raba-videkkel val6 kommunikaci6jar6l van sz6. Pozsonec: Nem ertenek egyet az allamelnok ur szavaival, hogy ezzel lezarult egy id6szak, hiszen az keriilt megval6sftasra, amir61 megallapodas tortent es amit az allamkozi egyezmenyben, 1992-ben alafrtak, ebb61 az egyezmenyb61 viszont meg nem val6sult meg az atkel6hely nyitasa Domanjševciben es javaslatot teszek meg a Genterovci atkel6helyre is. Parhuzamosan ezzel, vegig tamogattam a hataratkel6helyek megnyitasat azon a teriileten, ah ola szloven kisebbseg el Magyarorsza­gon. Bizonyos vagyok benne, hogy csak akkor lehetseges a siker, ha a nemzetisegek ezen es a masik oldalon is kolcsonosen tamogatjak azt. Ezert tovabbra is >>gyotrom<< a kormanyt a Markovci es Domanjševci hataratkel6hellyel. Ho gyan teki nt a nemzetisegek helyzetere ebben az osszejuggesben? Pozsonec: Az ele rt nemzetisegi jogo kat sikeriilt meg6rizniink. Sok Veliko energije je bilo potrebne, da smo te pravice »vgradili<<, ceprav je kolektivne pravice težko vnesti v zakone. Skrbijo me ustavni spori, ki se vrstijo. Ob tem je res, da zakonskih možnosti še ne izkorišcam o v vsakdanji praksi. Žal so pravice vredne toliko, kolikor jih lahko uresnicimo, to pa je tudi odvisno od vecinskega naroda, s katerim živimo. Pravice so nekaj vredne, ce jih podpirajo tudi tu živeci Slovenci. Omenili ste ustavne spore, kakšno je vaše stališce do vložene ustavne presoje o dvojni volilni pravici? Pozsonec: Gre za pozitiven pristop do uresnicevanja narodnostnih pravic in je najmocnejša. Pravica pomeni priznavanje subjektivitete narodnosti, še posebno ce ji je dana možnost enakopravnega vkljucevanja v zakonodajno oblast, kjer lahko neposredno skrbi za zašcito svojih interesov. Sama se veliko gibljem po svetu in ta naša rešitev dobiva podporo v mednarodni politicni in strokovni javnosti. Je pa res, da v takšni obliki kot pri nas ta pravica ni uresnicena .še nikjer. To je najbolj demokraticna pravica, ki jo zagotavlja ustava narodnosti, in ki jo imam za ustavno kategorijo s podlago v ustavi, zato ustavni spor ni utemeljen. Pri tej rešitvi pa gre nesporno za dobro voljo slovenskega naroda, ki nam je to pravico priznal. Glede na sedanje odnose med državama so morda realna pricakovanja, da doseže slovenska narodnost podobna zašcitna izhodišca, kot jih imate vi pri nas? Pozsonec: V stikih z madžarskimi oblastmi nenehno poudarjam, da pomeni boljši odnos do narodnosti tudi boljši odnos do narodnosti na drugi strani. Pomembno pa je tudi, da se je slovenska oblast zacela zavedati, da ima narodnost na Madžarskem, saj jo je bilo na to v preteklosti potrebno opozarjati. Za slovensko manjšino je pricakovati boljše case. Ce ne na državni ravni, pa imajo na lokalni ravni nekatere zadeve bolje zastavljene, kot so pri nas, predvsem narodnostno lokalno samoupravo. Obstanek paje predvsem odvisen, tako kot pri nas, od gospodarskega razvoja in intelektualnega potenciala. Na lokalni ravni imate kljub vsemu zagotovljen dolocen vpliv. Na državni ravni ga dosegate, kot kaže pogled od dalec, predvsem po zaslugi provladne usmerjenosti in navsezadnje ste pomemben glas za vladajoce koalicije. Pozsonec: Dolocene rezultate sem dosegla v prejšnjem mandatu, ko v tistem glasovalnem stroju moj glas ni imel pomembnega vpliva. Naj vas spomnim na zacetek gradnje kulturnega doma, zatem doma starejših obcanov, rezultati so tudi na podrocju cestne infrastrukture. Sama se pri podpori Drnovšku nisem odlocala za podporo LDS-u, ampak predvsem vladni ekipi, v katero sem imela doloceno zaupanje energiara volt sziikseg, hogy ezeket a jogokat »beepftettiik<<, bar a kollektfv jogokat nehez belesz6ni a torvenyekbe. Aggasztanak az egymast kovet6 alkotmanyi vitak. Igaz, hogy a torvenyben nytijtott lehet6segeket meg nem hasznaljuk ki a mindennapos gyakorlatban. Saj nos ajogok annyit ern ek, amennyit bel6liik megval6sftunk, ez pedig a tob bse gi nemzett6l is fiigg, amellyel egyiitt eliink. A jogo k akkor ernek valamit, ha azokat az itt el6 szlovenok is tamogatjak. Emlitette az alkotmanyos vitakat, milyen az on allaspontja a kettiJs valasztasi jogr6l, amelyet alkotmanyos elbiralasra nyujtottak be? Pozsonec:: A nemzetisegi jogok megval6sftasahoz val6 pozitiv hozzaallasr61 van sz6 es ez a legfontosabb jog. A nemzetisegek szubjektivitasanak elismereset is jelenti, kiilonosen, ha adott az egyenjogu bekapcsol6das a torvenyhoz6 hatalomba, ahol azok kozvetleniil kepviselhetik erdekeik vedelmet. J omagam so kat utazom es tapasztalom, az effajta megoldast a nemzetkozi politikaban es a szakmai kozvelemenyben is tamogatjak. Igaz az is, hogy il yen formaban, mint nalunk, ez ajog meg sehol sem val6sult meg. Ez a legdemokra­tikusabb jog, amelyet az alkotmany a nemzetisegnek biztosft, es alkotmanyos kateg6rianak tartom alkotmanyos alapokkal, ezert az alkotmanyos vi tat nem erzem megalapozottnak. Ennel a megoldasnal ketsegkfviil a szloven nemzet j6indulatar61 van sz6, am ely elismerte ezt ajogunkat. A jelen legi viszonyokat tekintve a ket allam kozott, realisak-e a varakozasok, hogy a szloven nemzetiseget hasonl6an vedjek, mint ahogyan mi az itt eliJ nemzetisegeket? Pozsonec: A magyar allammal val6 kapcsolatok soran alland6an hangsulyozom, hogy a nemzetisegekhez val6 jobb viszony a masik oldalon elo nemzetiseghez val o jobb viszonyt is jelen t. Fon tos az is, hogy a szloven allam tudatosftja, hogy nemzetisege van Magyarorszagon, hiszen a multban erre figyelmeztetni kellett. A szloven kisebbsegre jobb id6k varnak. Ha nem allami szinten, de helyi szinten kidolgozottabb nehany dolguk, mint nalunk, els6sorban a nemzetisegi helyi onkormanyzat. A tob bi dol og, pedig ugy, mint nalunk, fiigg a gazdasagi fejl6dest61 es ajelenlegi intellektualitas szellemi lehet6segeit61. Helyi szinten, mindezek ellenere, bizonyos befolyasa biztositva van. Allami szinten ez ugy nez ki, hogy els6sorban a kormany-partisagaval tiri el, es veg;Ul is Jontos szavazati voksot jelent a hatalmon levo koalici6nak. Pozsonec: Bizonyos eredmenyeket az el6z6 mandatumom alatt ertem el, akkor abban a szavazati gepezetben a voksomnak nem voltjelent6sebb befolyasa. Emlekeztetnem a muvel6desi haz epftesenek kezdeteire, majd az oregek otthonara, eredmenyeket ertiink el az ut infrastruktura megteremteseben is. Magam, Drnovšek tamogatasakor, nem az LDS in za katero sem bila prepricana, da lahko vodi državo. Sama nimam in ne morem imeti strankarskih pretenzij, kajti moja volilna bazaje široka in mi ne dovoljuje strankarskega deklariranja. Na ravni lokalne samouprave ste bili vneta zagovomica t. i. narodnostne obcine, ste še naprej pri tem stališcu? Pozsonec: Sem pri stališcu, naj obcina nastane tam, kjer ljudje hocejo, saj gre za obcutljiv problem, ki se ga ne da vsiljevati z dekreti, in so te povsem neodvisne od moje volje, sem pa zato, da tu prisluhnemo interesom ljudi na lokalni ravni. Sedaj je bila storjena velika napaka, ker pri dolocanju novih obcin niso obveljale strokovne podlage in predlagane obcine, ki so jih ljudje verificirali. Ob tem je še dejstvo, da se v manjših obcinah, kjer je stopnja konsenza višja, denar tudi racionalneje troši. Kje vidite razlog, da v sedanjem predlogu reorganizacije nekaterih obcin na ministrstvu ni bila akceptirana nobena od pomurskih pobud, ceprav sta bila Dobrovnik in Grad med tistimi, ki jima je bilo to obijubh'eno, in izpolnjujeta kriterije za ustanovitev? Pozsonec: Tole je predlog ministrstva in ni dokoncen, saj bo predloge in oceno podala komisija za lokalno samoupravo, sama pa bom naredila vse, da bosta Dobrovnik in Hodoš dobila pozitivno oceno, saj ne gre za ustanavljanje obcine po 13. in 13. a clenu, ampak gre za obcino s posebnim pomenom, ki jo zakon dovoljuje. Ob tem pa mora biti izražena ljudska volja. Svojcas ste bili aktivni kot podpredsednica svetovne madžarske organizacije, podobne svetovnemu slovenskemu kongresu, ste še aktivistka tega združenja? Pozsonec: Nisem bila podpredsednica, bila sem clanica predsedstva, in to nisem vec. Recem lahko, da z nostalgijo mislim na to, in ce bi še enkrat imela to možnost, bi jo sprejela. Gre za organizacijo s pozitivnimi cilji. Navsezadnje smo ustanovili tudi Duna Televizijo. Spoznala sem tudi življenje Madžarov v diaspori po vsem svetu. Znotraj te organizacije kot tudi na Madžarskem je bilo potrebno kar nekaj truda, da so nas s svojo specifiko majhnosti v primerjavi z vecjimi manjšinami v drugih državah sploh zaceli obravnavati kot pomurske ali slovenske Madžare, kajti v preteklosti in tudi še nedavno od tega so nas dajali v isti koš z jugoslovanskimi Madžari. Še po samostojnosti Slovenije so nas prikljucevali podravskim Madžarom, torej hrvaškim Madžarom. Ne postavljam veleposlanika Do sedaj smo imeli veleposlanika na Madžarskem pripadnika narodnosti, ali tamogatasa mellett dontottem, hanem els6sorban a kormany mellett, amelyben bfztam es biztos vol tam, hogy vezetheti az allam o t. Nem volt, es nem is lehet part-elkotelezettsegem, hiszen a szavaz6bazisom szeleskorii es nem engedi megoa par.ellegii megnyilvanulasokat. A helyi onigazgatas szintjen heves vediije volt az un. nemzetisegi korzetnek, meg mind ig ilyen az allaspontja? Pozsonec: Az a velemenyem, hogy a kozseg maradjon ott, ah ol az emberek akarjak, hiszen kenyes kerdesr61 van sz6, amelyet nem lehet dekretumokkal er6ltetni, es ezek teljesen fiiggetlenek az en akaratomt61, de azert vagyok, hogy meghallgassuk azem bere k erdekeit helyi szinten. Nagy hi ba tortent, mert az uj kozsegek meghatarozasakor nem ervenyesiiltek a szakmai szempontok es a javasolt kozsegek, amelyeket az emberek hitelesftettek. Teny az is, hogy a kisebb kozsegekben, ahol a kozos megertes szin.e magasabb, a penzt is esszeriibben koltik. Miben latja az okat, hogy nehriny kozseg atszervezeser6l sz6l6 jelenlegi javaslatban, a miniszteriumban nem vettek figyelembe semelyik pomurjei kezdemenyezest sem, Mr Dobrovnik es Grad allit6lag azok kozott van, akiknek ezt megigirtek, es meg is fe lel nek a kozsegalapitas felteteleinek? Pozsonec: Ez a miniszterium javaslata, am ely nem vegleges, hiszen a javaslatokat es az ertekelest a hel yi onkormanyzat bizottsaga ad ja meg, magam pedig megteszek mindent, hogy Dobrovnik es H6dos pozitiv ertekelest kapjon, hiszen nema 13. es 13. a) cikk szerinti kozseg letrehozasr61 van sz6, hanem olyan kozsegr61, amelynek kiilon jelent6sege van, es amelyet a torveny j6vahagy. Ennel pedig a nep akaratanak kifejezesre kell jutnia. Valamikor a Magyarok Vilagszervezetenek alelnokekent aktivan dolgozott, ez hasonl6 a Szloven Vilagkongresszushoz (Svetovni slovenski kongres), meg aktivist aja en nek a szervezetnek? Pozsonec: Nem voltam alelnok, hanem az elnokseg tagja, es mar nem vagyok az. Elmondhatom, hogy nosztalgiaval gondolok erre, es ha meg ad6dna alkalom, ujra elfogadnam a megbfzast. Olyan szervezetr61 van sz6, amelynek pozitfvak a celjai. Vegiil is, letrehoztuk a Duna Televfzi6t. Megismertem a magyarok eletet is a diaszp6rakban, az egesz vilagon. Ezen a szervezeten belu!, mint ahogy Magyarorszagon is, el eg sok faradozasra volt sziikseg, hogy benniinket a specifikus kicsisegiink miatt, a nagyobb nemzetisegekkel osszehason­!ftva a tobbi orszagban, egyaltalan pomurjei vagy szloveniai magyar­okkent kezdjenek kezelni, hiszem a multban es meg nemregen is a jugoszlaviai magyarokkal egy kosar ba helyeztek min ke t. Meg Szlovenia onall6va valasa utan is a Drava-menti magyarokhoz, tehat a horvatorszagi magyarokhoz soroltak benniinket. pricakujete, da se bo tradicija nadaljevala, bolje receno, ali že imate kandidata, za katerega lobirate? Pozsonec: No, take moci ravno nimam. To, da je bil g. Hajos imenovan za veleposlanika na Madžarskem, je bila lepa gesta takratnega ministra Rupla in tudi izkazano spoštovanje narodnosti, da lahko naš predstavnik na Madžarskem zastopa celotno Slovenijo. V preteklosti ste se angažirali z zahtevo po znanju madžarskega jezika v zdravstvu, sedaj ste s poslanskim vprašanjem naceli problem sodnikov in znanja madžaršcine, ali s tem Slovencev z drugih obmocij ne postavljate v podrejen položaj, hkrati pa ugotavljate kadrovski deficit? Med pripadniki narodnosti je precej priseljencev, kjer se lahko postavi obratno vprašanje, namrec njihovo znanje slovenskega jezika? Pozsonec: Zahteva ni radikalna, saj gre za zakonsko osnovo, kjer je jasno, da sta na narodnostno mešanem obmocju oba jezika enakopravna. Zato je logicna uporaba obeh jezikov, kajti kako sicer uresniciti jezikovno enakopravnost. Ne glede na vse tega ne kaže obravnavati samo na akademski ravni, kajti na prakticni ravni ljudi po vaseh je še kako aktualen. Za te ljudi je pomembno, da lahko komunicirajo v svojem jeziku. Pri sodstvu je podobno, ceprav je bilo v preteklosti to najbolj upoštevano, a se je v zadnjem obdobju mocno spremenilo. Ne da ni dvojezicnih, ampak ni nobenih sodnikov, pravna država pa ne more delovati brez tretje veje oblasti. Zato moje zahteve niso radikalne, ampak dosledne, ceprav dosledno niso uresnicene. Zaradi migracijskih tokov smo izpostavljeni mocni asimilacij i. Kar se pa priseljencev tice, mislim, da obvladajo slovenski jezik, ce ne, paje treba od njih to zahtevati. Kaj pa pomeni novela o sodni praksi? Pozsonec: To pomeni zacasno omilitev pogojev za opravljanje te službe. Kaj pa osebni dokumenti in osebne izkaznice? Pozsonec: Osebna izkaznica naj bi bila v slovenšcini in francošcini ali anglešcini, in ce to ne bo nikogar motilo, ga ne bi smela tudi madžaršcina, in to na dvojezicnem obmocju. Upam, da smo že toliko tolerantni, da to ne bi smel biti problem. Ste narodnostni politik z najvišjo stopnjo legitimnosti. Pozsonec: To je res, toda nekateri naši ne mislijo tako, ceprav so volitve marsikaj postavile na svoje mesto. Zato sem hvaležna pripadnikom narodnosti, da so mi izkazali tako zaupanje. Nem nevezem ki a nagykovetet Eddig a magyarorsuigi nagykovetunk nemzetisegi suirmazasu volt, szamit-e arra, hogy a hagyomany Jolytat6djon, jobban mondva, van-e jelOltje, akiert lobbizik? Pozsonec: Nos, ez nem az en hataskorom. Az, hogy Hajos urat neveztek ki magyarorszagi nagykovetnek, szep gesztusa volt az akkori miniszternek, Rupelnek, esa nemzetisegek irant kimutatott tisztelet jele, hogy 6 kepviseli Szloveniat Magyarorszagon. A multban elkotelezte magat a magyar nyelv tudcisa irdekeben az egeszsegiigyben, a kepvise1iii Jelsz6lalasaban irintette a bir6k gondjait es a magyar nyelv tudasanak kb-deset. Vajon ezzel a mas teruletekr6lszarmaz6 szlovenokat nem helyezi-e alcirendelt helyzetbe, ugyanakkor pedig szemelyzeti hianyr6l beszel? A nemzetisegek kepvise1iii kozott sok az itt letelejJedett is, igy feltehetik az ellenkeziJ kirdest is, a szloven nyelv tudasar6l. Pozsonec: A kovetelmeny nem er6szakolt jellegu, hiszen torvenyben is megfogalmazott, amelyb6l vilagosan kitunik, hogy a nemzetisegi teruleten mindket nyelv egyenjogu. Ezert logikus mindket nyelv hasznalata, hiszen amugy, mikent lehetne megvalositani a nyelvi egyenjogusagot. Ezert, nemcsak akademiai szinten kellene foglalkozni a dologgal, hiszen a gyakorlatban, a falvakban, meg nagyon is aktualis a kerdes. Ezeknek az embereknek fontos, hogy sajat nyelvukon kommunikalhatnak. A birosagnal hasonlo a helyzet, bara multban ez kerult el6terbe, de az utobbi id6szakban a helyzet er6sen valtozott. Nemhogy nincs ketnyelvu, de semmilyen biro sincs,jogallam pedig nem mukodhet a hatalom harmadik aga nelkul. Ezert koveteleseim nem radikalisak, hanem kovetkezetesek, de sajnos kovetkezetesen nem megvalosftottak. A migracios folyamat miatt eros asszimilacionak vagyunk ki teve. Ami az itt letelepedetteket illeti, ugy gondolom, hogy beszelnek szlovenul, ha pedig nem, ezt meg kell kovetelni t6hik. Mit je lent a bir6sagi gyakorlatr6lasz6l6 torvenym6dositas? Pozsonec: Ez ideiglenesen a feltetelek enyhftesetjelenti, amelyek ennek a munkakornek a betoltesehez szuksegesek. Miaa helyzet a szemelyi okmanyokkal, esaa szemelyi igazolvannyal? Pozsonec: A szemelyi igazolvany szlovenul es franciaulolenne, vagy angolul, es ha ez senkit sem zavar, nem zavarna a magyar nyelv sem, f6leg a ketnyelvu teruleten. Remelem, hogy vagyunk annyira toleransak, hogy ez ne jelentsen gon dot. On nemzetisegi politikus a legitimitas legmagasabb fokaval. Pozsonec: Ez igaz, de nem mindenki fgy gon do lja, baroa szavazasok sok mindent a helyiikre tettek. Ezert halas vagyok a nemzetisegieknek, hogy kimutattak bizalmukat. V zacetku ste dobro funkcionirati skupaj s samoupravno interesno skupnostjo narodnosti in lendavskimi narodnostnimi inštitucijami, zatem pa je prišlo do razkola, kje so razlogi? Pozsonec: Da, dokler sem bila predsednica sveta, potem pa so se stvari obrnile, ceprav so volitve v tem casu nekatere stvari postavile na svoje mesto. Za ucinkovito delovanje sveta skupnosti bi po moji oceni predsednika morali voliti neposredno, ceprav s pobudo nisem uspela. O ozemeljskih apetitih Znotraj kulturnega centra je prišlo do nekaterih zadev, kot je izid sporne knjige s potvarjanjem zgodovinskih dejstev. Hkrati je prišlo na državni ravni do podpisa tristranskega sporazuma o sodelovanju, ki povzroca med Slovenci precej nelagodja, saj nekateri to povezujejo z ozemeljskimi apetiti tako Itaz.·anov kot Madžarov in je njihov strah glede na zgodovinsko izkušnjo upravicen. Do knjige ste se distancirati kot clovek, ki nima nobenega vpliva na izdajo knjige, nikjer pa ni bilo zaslediti distance do njene vsebine, ali se potemtakem z njo strinjale? Pozsonec: Nesporno mora o tem svoje povedati stroka. Povedala sem, da je Trianon bolecina narodnosti, zato je kakršno koli pogrevanje obcutljiva zadeva, ce pa že,je potreben resen pristop. Zato bi bila potrebna pred izidom ali ob sprejemanju odlocitve o izidu knjige strokovna recenzija. Sama tega, da se knjiga pripravlja, sploh nisem vedela. Ta afera in medijsko napenjanje nam gotovo ne koristita. Žal ni nobenega sodelovanja med mano in kulturnim centrom, to pa ni odvisno od mene. Sama delam za pripadnike narodnosti, zato je tudi denar, ki ga dobimo za kulturno dejavnost, last vseh pripadnikov ali v Kotu ali pa na Hodošu, ne pa ozke skupine, zato želim, da imajo vsi možnost delovanja za ohranjanje kulture narodnosti. Reagiram na izraz potvarjanje zgodovinskih dejstev. Prav tako nihce ne ocenjuje novega sporazuma kot ozemeljskih apetitov. Sporazum izraža gospodarski in prometni interes treh dežel. Da bi imela omenjena knjiga kakršen koli vpliv v tem smislu, pa je precenjevanje pomena te knjige. Kako potem ocenjujete reakcijo dr. Novaka na omenJeno knjigo? Pozsonec: Povedala sem že, da dr. Novaka izredno cenim, saj je veliko storil tudi za zbliževanje dveh kultur. Že leta 1932 je izdal pomembno madžarsko delo v slovenšcini. Toda vprašanje, ki se mi odpira,je, alije ta medijska polemika primeren nacin, da se zadeve razrešujejo. Da ne bom napak razumljena, s tem ne mislim, da bi morali resnico zamolcati. Normalno se mi zdi, da se zadeve pojasnijo, in ljudem je treba povedati, za kaj gre oziroma za kajje šlo. Ne nazadnje Kezdetben j6l funkcionriltak egyutt az onigazgatrisi nemzetisegi erdekkepviseleti csoporttal es a lendvai nemzetisegi intezmenyekkel, majd elszakadrisra kerult s or, mi en nek az o ka? Pozsonec: Val6ban fgy volt, amfg a tanacs elnoke voltam, majd megvaltoztak a dolgok, bara valasztasok, ebben az id6szakban helyre tettek nehany dolgot. A kozsegi tanacs eredmenyes miikodese erdekeben, velemenyem szerint, az elnokot kozvetlenul kellene valasztani, bar ezzel az indftvannyal nem ertem el sikert. A teriileti etvagyr61 A miivel!Jdesi kozponton belul nehriny olyan dologra keriilt sor, mint a tortenelmi tenyeket ritalakit6 vitris konyv megjelenese. Ugyanakkor rillami szinten hriromoldalu egyezmenyt irtak ala, amely a szlovenok kozott meglehet6sen kenyelmetten erzest okozott, hiszen vannak, akik ezt, az olaszok valamint a magyarok teruleti etvrigyrival hozzrik osszejuggesbe es jelelmuk a tortenelmi tapasztalatokat Jigyelembe vf:ve megalapozott. A konyvt6l trival tartotta magrit mint, akinek nincs semmilyen befolyrisa a konyv kiadrisrira, sehol sem lehetett azonban Jellelni, hogy annak tartalmrit6l is tav ol tartotta volna magrit, va jon egyetert-e azzal? Pozsonec: Err61, ketseg kfvul, a szakmanak kell velemenyt nyilvanftania. Mond tam, hogy Trianon a nemzetisegek fajdalma, ezert annak barminemii felemlegetese kenyes ugy, ha pedig mar fgy van, kom oly hozzaallasra van szukseg. Ezert a konyv megjelenese el6tt, vagy a konyv megjeleneser61 val6 dontes elfogadasakor szakmai recenzi6ra lett volna szukseg. J omagam, azt hogy ez a konyv el6keszuletben van, egyaltalan nem tudtam. Ez a nezetelteres esa mediakban val6 feszegetese nekunk nem hasznal. Sajnos nincs semmilyen egyiittmiikodes koztem es a miivel6desi kozpont kozott, es ez nem t6lem fugg. Magam a nemzetiseghez tartoz6kert dolgozom, ezert az a penz is, amelyet a kulturalis tevekenysegre kapunk, mindannyiunk tulajdona, K6tban vagy H6doson, nem pedig sziik ko roke, ezert azt kfvanom, hogy mindenkinek legyen lehet6sege a nemzetiseg kulturajanak meg6rzeseert folytatott tevekenysegre. Reagalok a tortenelmi tenyek atalakftasa kifejezesre. Senki sem ertekeli az uj egyezmenyt teruleti etvagykent. Az egyezmeny a harom allam, gazdasagi es kozlekedesi erdekeit fejezi ki. Az, hogy az emlftett konyvnek barmilyen befolyasa lenne ebben az ertelemben, az a konyv jelent6segenek tulbecsulese. Hogyan ertekeli akkor dr. Novak reakci6jrit a konyvre? Pozsonec: Elmondtam mar, hogy dr. Novakot nagyon tisztelem, hiszen so kat tett a ket kultura kozeledeseert. Mar 1932-ben egy jelent6s magyar miivet adott ki szlovenul. Bara kerdes, amely bennem felmerul, hogy vajon ez a mediakban megjelen6 polemia megfelel6 m6dja-e bi nam to lahko rabilo, ce bi seveda šlo za strokovno argumentiran pristop, za uveljavljanje narodnostnih pravic. Toda za to ne potrebujemo sporne knjige cloveka z one strani meje. Vprašh"iva je uporaba proracunskih sredstev na RTV, kaj pa delovanje medijev, tudi tu ste omenjali neugoden materialni položaj? Pozsonec: Casopis izhaja v okviru samostojnega zavoda, ki pa ni trobilo, kot se mi je ocitaJo, saj se jim v tem casu po volitvah ni zdelo umestno, da bi me poprosili za pogovor. Kljub vsemu pa ga imam za soliden in avtonomen casopis. Pri radiu in televiziji je položaj nekoliko drugacen, saj naj bi delovala kot samostojna programska enota, zaradi odnosa RTV-hiše, ki ne uresnicuje zakonskih dolžnosti, ki so tudi namensko financirane iz proracuna in ne samo iz narocnine. Imamo pravico do polurnega dnevnega televizijskega programa, a nikogar ne moti, da to ni uresniceno. Ce RTV ne bo spremenila svojega odnosa in ne bo zacela izpolnjevati svojih zakonskih obveznosti ter ne bo uporabila namenskih sredstev za narodnost, ki jih dobiva že dve leti, bom zacela z resno razpravo o upravicenosti do teh proracunskih sredstev. V tem trenutku je ponovno aktualna vinska klet, za katero ste nekoc iskali sredstva za polnilno linijo. Ali sedaj to obcinsko podjetje nastaja in ali je deležno financne podpore pri zagonu kot narodnostno podjetje, saj vemo, da je v veUavi poseben odlok, ki zagotav9"a narodnostnim podjetnikom dolocena razvojna sredstva pod izredno ugodnimi pogoji? Pozsonec: Ne, za vinsko klet teh sredstev niso dobili, saj za sredstva iz tega sklada niso prosili. Sklad tvori 2,5 odstotka kupnine iz naslova lastninjenja za krepitev materialne podlage gospodarstva narodnosti. To je bil precej smeli predlog, ki je bil podprt. NejevoUo povzroca soustanoviteh"stvo narodnosti pri nekaterih javnih zavodih, postavUa se vprašanje, zakaj se tretirajo kot dvojezicne ustanove tudi enote zunaj narodnostno mešanega obmocja. Pozsonec: Naš interes je bil, da imamo soustanovitelje na narodnostno mešanem obmocju, nikakor pa ne zunaj tega obmocja, in to tudi ne more biti problem. Nelogicnosti ne zahtevamo. Pince podpisal Kra.c Kaj jm sedanji preobrat pri avtocesti, ko je naenkrat spet aktualen mejni prehod Pincea? Pozsonec: Mislim, da se vsaka država pri takih posegih obnaša racionalno. Madžarska je izkoristila podpisan sporazum o mejnem annak, hogy a dolgokat megoldjak. Hogy ne ertsenek rosszul, ezzel nem arra gondolok, hogy a val6sagot el kellene hallgatni. Normalisnak tartom, hogy az ugyet tisztazzak, es az embereknek szukseges megmondani, hogy mir61 van sz6, illetve mir61 volt sz6. Nem utols6sorban hasznat vehetnenk, a val6di szakmai erveknek, amelyek kozrejatszanak a nemzetisegi jogo k ervenyesulesenel. Bar ehhez nin es szuksegunk aha tar tul oldalan elo szemely vitas konyvere. Kerdeses az allami k0ltseguetesb6l szarmaz6 eszkozok felhasznalasa is az RTV-n, ami a mediak miikodeset iZleti, itt is kedvez6tlen anyagi helyzetr6l beszelt? Pozsonec: Az uj sag egy onall6 in tezmeny keretein bel ul jelenik meg, amely azonban nem sz6cs6, ahogy azt felr6ttak nekem, hiszen abban, a szavazasok utani id6szakban nem tartottak helyenval6nak, hogy felkerjenek beszelgetesre. Ennek ellenere szolid es onall6 ujsagnak tartom. A radi6nal es a televizi6nal a helyzet valamennyire elter6, hiszen onall6 programegysegkent kellene mukodniuk, ez az RTV-haz hozzaallasa miattvan, am ely nem val6sftja meg torvenybeli kotelessegeit, amelyet rendeltetesszeruen finanszfroznak a koltsegvetesb61 es nem csak az el6fizetesi dijakb61. J ogunk van napi fel6ras televfzi6s program ra, de sen kit sem zavar, hogy ez nem val6sult meg. Ha az RTV nem valtoztatja mega viszonyat, es nem kezdi el megval6sftani torvenybeli kotelessegeit, valamint nem rendeltetesszeruen hasznalja fel a penzugyi eszkozoket, amelyet mar ket eve foly6sftanak, a nemzetiseg erdekeben, komoly ertekezesbe fogok kezdeni a koltsegvetesbeli eszkozokhoz val6 jogosultsagot illet6en. jelen leg ismet akt ua lis a pinceszet ugye, amelyhez valamikor penzugyi Jorrrisokat keresett a palackozasra. Vajon ez a kozsegi vallalat kialakul6ban van-e, es reszesedik-e nemzetisegi vallalatkent penzugyi tamogatasban az inditasnal, hiszen ismert, hogy hatalyos egy kulon rendelet, amely a nemzetisegi vallalkoz6knak kulonosen kedvez6 Jeltetelekkel biztosit bizonyos Jejlesztesi eszkozoket. Pozsonec: Nem, a pinceszethez nem kaptunk ilyen tamogatast, hiszen nem is kervenyeztunk ebb61 az alapb61. Az alap a vetelar 2,5 szazaleka, privatizaci6 ci men, a nemzetisegi gazdasag anyagi alapjanak er6sfteset szolgalja. Ez eleg mereszjavaslat volt, amelyet tamogattak. Nemtetszest okoz nehany kozintezmeny eseteben a nemzetisegek reszesedese az alajJitasban. Felmerill a kerdes, miert szamitanak ketnyelvii intezmenynek a nemzetisegi teruleteken kivul talalhat6 intezmenyek is. Pozsonec: Ami erdekunkben az allt, hogy a nemzetisegi teruleten vegyenek reszt az alapftasban, semmikeppen sem ezen a teruleten kfvul, es ez nem isjelenthet gondot. Logikatlansagot nem kovetelunk. prehodu in sticišcu avtocest s takratnim ministrom Kranj cem v Pincah, ki je tudi oznacen v vseh mednarodnih dokumentih. S tem so se Madžari izognili gradnji dodatnih 18 kilometrov avtoceste. Pri nas so bile Pince aktualne, dokler je bila v igri južna varianta, ko pa je bila aktualna severna varianta, smo podpirali Dolgo vas. Sedaj ko so Pince potrjene, pa je verjetno nesmisel, da delamo cesto cez Turnišce in Radmožance, in je racionalna revizija tega dela trase od Kroga do Pinc. Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 35 (28. 8. 1997), 8. Pincet ahiirta Kranjc Es a mostani Jordulat az aut6prilyrival kapcsolatban, amikor egyszerre ismet akturilissri vrilt a hatrirritkeliJhely Pincenel? Pozsonec: Ugy gondolam, hogy minden allam racionalisan gondolkodik az ilyen jellegu beavatkozasoknal. Magyarorszag kihasznalta a hataratkel6helyr6l es az aut6palyak talalkozasar6l, Kranjc akkori miniszterrel alafrt egyezmenyt Pinceben, amelyet minden nemzetkozi dokumentumban emlftenek. Ezzel a magyarok kikenlltek plusz 18 kilometeres aut6palya kiepiteset. Nalunk Pince volt aktualis addig, amig a deli variaci6 volt a terv, amikor pedig az eszaki valtoztat valt aktualissa, tamogattuk HosszUfalut (Dolga vas). Most pedig, amikor ismet meger6sitettek Pincet, val6szinuleg ertelmetlen, hogy Turnišcen es Radmožancen keresztul epitsunk utat, es racionalis a felulvizsgalata az utszakasz e reszenek Krogt6l Pinceig. Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 35. szam (1997. augusztus 28.), 8. ODMEVI NA KRITIKO / A KRITIKA VISSZHANGJAI SLOVENSTVA NIHCE NE NAPADA! Laszlo Goncz Spoštovani gospod profesor dr. Vilko Novak! Knjiga >>Muravidekt61 Trianonig<< (Od Pomurja do Trianona-tako bi lahko prevedli naslov omenjene publikacije Tiborja Zsige) nikakor ne napada ne slovenstva v Prekmurju ne slovenskega naroda. Knjiga govori o nastanku slovensko-madžarske meje po I. svetovni vojni, torej o vprašai""Uu, ki je dolgo veljalo za tabu temo v celotnem srednje­evropskem prostoru tako v strokovnih krogih kakor tudi v vsakdanjem življenju. V casu, ko nas ob izoblikovanju kakšne vrednote oz. segmenta v kontekstu sožitja narodov v dolocenem okolju prevzame posebno zadovoljstvo (predvsem še zaradi tega, ker lahko vsak narod ohrani znacilnosti svoje lastne jezikovne in kulturne identitete, vendar še zmore dovolj moci za ustvarjanje multikulturnih vrednot), nas zelo preseneti tako razmišljanje in tendenciozno obtoževanje, kot smo ga zasledili v clanku dr. Vilka Novaka v Vestniku z dne 15. 5. 1997 pod naslovom OBTOŽUJEMo! (Podnaslov: Napad na slovenstvo Prekmurja). Clanek nas dejansko crni v oceh slovenskega naroda, ne da bi bili za to krivi. Tovrstne >>Crne lise<< paje zelo težko izbrisati. Zato bi bilo mnogo bolje, ce bi podobna obcutljiva vprašanja pred >>sodbo<< samo temeljito pretehtali. Znanstvenik in intelektualec z bogatimi kršcanskimi in kulturnimi vrednostmi, z odlicnim poznavanjem zgodovine tega prostora in madžarskega jezika nikakor ne bi smel tako ostro ino-po naši oceni­nepravicno nastopiti v zvezi z omenjeno publikacijo. Kot strokovnjaku vam je prav gotovo jasno, daje zgodovina znanstvena disciplina, ki se ob novih dognanjih in spoznanjih nekoliko >>spreminja<<, se oblikuje -dobiva vedno bolj verodostojno podobo. Zato je med negovan jem te dejavnosti potreben stalen dialog, kije seveda lahko zelo kriticen, nikakor pa ne sme biti pregrob, še manj pa žaljiv in zavajajoc. Gospod profesor, v vašem clanku ste cloveka, avtorja omenjene knjige, zaznamovali s takšnimi prispodobami, ki v nobenem primeru niso na mestu, še posebno ne v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, ko naj bi demokraticni procesi prispevali k temu, da se tudi razmišljanje vsakega posameznika usmeri v pozitivno smer. Zelo me A SZLOvENSAGOT SENKI SEM TAMAr> JA! Laszlo Goncz Tisztelt dr. Vilko Novak Professzor Ur! A >>Muravidekt61 Trianonig<< (Od Pomurja do Trianonao-ahogy a Zsiga Tibor emlitett publikaci6janak cimet fordithatnank) ci mu konyv semmikeppen sem tamadja, sem a prekmurjei szlovensagot, sem a szloven nemzetet. A konyv a szloven-magyar hatarvonal kialakulasar61 sz61 az els6 vilaghaboru utan, tehat arr61 a kerdesr61, amely hosszu ideig tabu temanak szamitott a kozep-eur6pai tersegben, valamint szakmai korokben es a mindennapi eletben is. Ebben az id6ben, amikor az ugyanabban a tersegben el6 nemzetek kozotti j6 egylitteles olyan erteketjelent, am ely kulon megelegedesunkre szolgal (mindenekel6tt azert is, me rt min den nemzet meg6rizheti nye lvi es kulturalis identitasanak jellegzetessegeit, ugyanakkor elegend6 az ereje a multikulturalis ertekek megteremtesehez is)o, nagyon meglep bennunket az a gondolkodasm6d esa tendenci6zus vadl6 hang, amellyel dr: Vilko Novak cikkeben talalkoztunk a Vestnik ujsag 1997. majus 15­ei szamaban, Vadolom! cimmel es Tamadas a prekmurjei szlovensagra alcimmel. A cikk tenylegesen befeketit minket a szloven nemzet el6tt, bar nem vagyunk hibasak. Az ilyen >>fekete foltokat<< pedig nehez eltuntetni. Ezert lenne lenyegesen jobb, ha a hasonl6 erzekeny kerdeseket, az >>itelet<< el6tt alaposabban atgondolnak. Egy tudomanyos kutat6nak es ertelmiseginek, gazdag kereszteny es kulturalis ertekekkel, a terseg tortenelmenek es a magyar nyelv kival6 ismeretevel semmikeppen sem szabadna ilyen elesen -ertekelesunk szerint-igazsagtalanul fellepnie az emlitett publikaci6val kapcsolatban. Szakert6kent bizonyara vilagos onnek is, hogy a tortenelem, tudomanyos diszciplina, amely az uj felfedezesek es megismeresek utan valamennyire >>megvaltozik<<, atalakul es mindinkabb hi teles alakot on t. Ezert szukseges egy alland6 dial6gus,o. amely lehet nagyon kritikus, semmikeppen sem lehet azonban tul durva, meg kevesbe bant6 es megteveszt6. Professzor ur! Cikkeben a konyv szerz6jet olyan hasonlatokkal illette, amelyek semmilyen esetben sem helyenval6ak, kulonosen a huszadik szazad kilencvenes eveiben, amikor a demokratikus folyamatok preseneca, da vi kot ugledna osebnost in znanstvenik, ki v socialisticnem režimu v nikakršnem smislu niste popustili takratni oblasti, danes napišete clanek v slogu tako imenovanega vzhodno­evropskega realsocializma iz petdesetih let. Strinjal bi se z vami, ce bi s konkretnimi dejstvi do.azali marsikatero pomanjkljivost omenjene knjige. Take, torej strokovne pomanjkljivosti ta publikacija vsekakor ima. Avtor je konkretno pri t. i. >>vendskem vprašanju<< velikokrat zelo površen, ni se dovolj poglobil v vsebino tega vprašanja, vendar pa to še ne pomeni, da prikazuje slovenstvo oz. slovenski narod (v Prekmurju in nasploh) v negativni luci. Ocenjuje le, kakšen je bil v dolocenem zgodovinskem obdobju po njegovi oceni pristop takratnega pomurskega življa (slovenskega in madžarskega) do nekaterih politicnih vprašanj. Danes verjetno že ne more biti sporna trditev, da prav posebnega navdušenja nad prikljucitvijo k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev v tistem obdobju ni bilo, kar je tudi v veliki meri razumljivo. Zaradi tega Slovenec v Prekmurju ni nic manj vreden kot Slovenec kjer koli drugje v Sloveniji oz. na svetu. Bile so pac drugacne okolišcine, ki jih danes že ni potrebno predstavljati v drugacni luci. V tem kontekstu je seveda mogoce zagrešiti tudi marsikatero napako tako pri trditvah kot pri hipotezah, vendar je pomembno poudariti, da avtor v knjigi le omenja, ne pa tudi govori o t. i. >>vendskem vprašanju<<. In v tem-torej v samem znacaju in vsebini obravnavanja tega vprašanjao-je velika razlika! Kljub temu se za morebitne napake v imenu založnika knjige opravicujemo, toda mi smo izdajo te publikacije podprli predvsem zato, ker govori o vprašanju, o katerem je naše prebivalstvo dobilo v preteklosti le enostranske informacije. Še enkrat poudarjam, podprli smo izdajo knjige zaradi obravnave nastanka t. i. »trianonske meje<< na našem obmocju. O izvoru slovenstva Prekmurja pa govori ta knjiga Je posredno. Ni razloga, da danes ne bi sprejeli dejstva, da je prikljucitev Prekmurja k južnoslovanski državi slovenska populacija tega obmocja doživljala drugace kot madžarska. Menimo, da imamo ob koncu 20. stoletja pravico spoznati tudi take poglede na to vprašanje, ki bi v preteklih desetletjih -nepravicno -veljali za protidržavno propagando. Poudarjamo, da opis dogodkov z vidika madžarskega naroda (kamor sodimo v narodnem in kulturnem oziru tudi prekmurski Madžari) nikakor ni uperjen proti novi slovenski državi in še manj proti slovenskemu narodu. Dejstvo je namrec, da madžarskega življa Prekmurja v letih 1918-1920 nihce ni vprašal za mnenje. Postavljeni so bili pred dejstvo, da so jih odcepili od maticnega hozzajarulnanak ahhoz, hogy mindenki gondolkodasm6dja pozitiv iranyvonalat oltson. Nagyon meglep, hogy on, akia szocialista rezsim alatt semmilyen ertelemben sem hajlott meg az akkori hatalom alatt, tekintelyes szemelykent es tud6skent ma az otvenes evekbeli, ligynevezett kelet­eur6pai realszocializmus stflusaban ir cikket. Egyetertenek onnel, ha konkret tenyekkel bizonyitana az emlitett konyvben fellelhet6 hianyossagokat. Mivel, ebben a publikaci6ban, tenylegesen talalhat6k szakmai hianyossagok. A szerz6 peldaul konkretan a »vend kerdesben« tobbszor nagyon feluletes, nem elegend6en merult el ennek a kerdesnek a tartalmaban, de ez meg nem jelenti azt, hogy a szlovensagot, vagy a szloven nemzetet (Prekmurjeben es egyaltalan) negativ szinben tunteti fel. Csupan azt ertekeli, hogy egy bizonyos tortenelmi id6szakban, megitelese szerint, milyen volt az akkori muravideki lakosok (szlovenok es magyarok) hozzaallasa nemely politikai kerdeshez. Ma val6szinuleg mar nem lehet vitas az az allitas, hogy abban az id6szakban nem volt nagyobb a lelkesedes a Szerb­Horvat-Szloven Nlamhoz val6 csatlakozas irant, ami nagyreszt erthet6 is. Ezert a prekmurjei szloven ember semmivel sem kevesebb, mint a szlovenok barhol mashol Szloveniaban. Masok voltak a korulmenyek, amelyeket ma mar nem kell mas fenyben feltuntetni. Ebben a kon textusban termeszetesen hi bat is kovethetunk el, ugyanligy az allitasoknal, mint a hipoteziseknel, de fontos hangslilyozni, hogy a szerz6 a konyveben csak megemliti, de nem beszel az lin. »vend kerdesrol« Es ebben »tehat eppen kerdes termeszeteben es annak tartalmi megvitatasaban<< nagy a kulonbseg! En nek ellenere az esetleges hibakert a konyvben a kiad6 bizottsag neveben elnezest kerunk, de a publikaci6 kiadasat els6sorban azert tamogattuk, me rt olyan kerdessel foglalkozik, amelyr61 a lakossagunk a mliltban csak egyoldalli informaci6kat kapott. Meg egyszer hangslilyozom, tamogattuk a konyv kiadasat a teruletunkon hliz6d6 lin. »trianoni hatar« keletkezesenek targyalasa miatt«. A konyv a prekmurjei szlovensag eredeter61 csak kozvetetten sz61. Nin es o k arra, hogy ma ne fogadjuk el azt a tenyt, hogy Prekmurje hozzacsatolasat ajugoszlav allamhoz a szloven lakossag maskent elte at, mint a magyar. Az a velemenyiink, hogy a huszadik szazad vegen jogunk van ebb61 a nez6pontb61 is megismerni a kerdest, amely az elmlilt evtizedekben >>igazsagtalanul« allamellenes propagandanak min6sult volna. Hangslilyozzuk, hogy a tortenteknek a magyar nemzet nez6pontjab61 val6 leirasa (amelyhez mi, prekmurjei magyarok nemzeti es kulturalis szempontb61 tartozunk) semmikeppen sem naroda. O tem dejstvu je bilo potrebno molcati precej desetletij tako v našem primeru kakor tudi v podobnih primerih drugih narodnih manjšin (tudi slovenskih) v širšem geografskem prostoru. Teh vprašanj v današnjem kontekstu ne moremo predstaviti in predstavljati tako, da se o njihovih segmentih ne spregovori tudi v tonu in razpoloženju obravnavanega obdobja. O tem vprašanju lahko poveste vi veliko vec kot mi, ki spadamo k mlajšim rodovom. Prav zaradi interesov oblasti ene ali druge strani ste doživeli marsikatero nevšecnost, zatiranje, zato nas preseneca, da v dandanašnjem casu, v obdobju, ko demokraticna javnost o morebitni novi spremembi meja in o dominaciji narodov že dolgo ne govori vec -ker za to v novi Evropi tudi ni nobene potrebe-, reagirate na predstavljene dogodke z >>madžarske strani« (pri cemer je seveda navzoca tudi subjektiviteta avtorja) tako ostro, kakor da bi šlo za neposreden napad na tukajšnje slovensko prebivalstvo oz. , kot vi pravite, »na integriteto slovenskega naroda in države«. Potrebno je poudariti, da madžarska narodna skupnost z vsemi svojimi pozitivnimi znacilnostmi to državo bogati, hkrati pa posreduje tudi vse lepote in dobrote slovenske pokrajine in države tudi na druga obmocja Srednje Evrope. To pocnemo s spoštovanjem do vecinskega slovenskega naroda, cigar narodnostna politika temelji na pozitivni diskriminaciji do avtohtonih narodnih manjšin. Slovenski model predstavljamo najveckrat kot vzor oz. primer za uspešno reševanje narodnostne politike in problematike. Sem pa sodi seveda tudi sprejemanje drugacnega razmišljanja, ki pa nikakor ni uperjeno proti nobenemu prebivalcu dolocenega obmocja, še najmanj pa proti porabskim Slovencem, s katerimi zelo tesno sodelujemo na najrazlicnejših podrocjih. Asimilacijaje žal navzoca tako pri njih kot pri nas, s tem da je položaj v Porabju v dolocenem smislu še bolj negotov. Prav zaradi tega tudi mi, Madžari v Sloveniji, našo maticno državo velikokrat opozarjamo, naj približa raven narodnostne politike do porabskih Slovencev slovenskemu modelu. Nikakor pa se ne morem strinjati s hipotezo, da prav ta knjiga pospešuje raznarodovanje najmanjše slovenske narodne skupnosti. Vzroki za to so veliko globlji. Strinjamo pa se s tem, da na strokovni ravni skupaj razcistimo tista vprašanja, ki so v tej knjigi morebiti neustrezno ali pomanjkljivo obravnavana, kakor tudi vsa ostala vprašanja, ki mecejo slabo senco na sicer vzorno sožitje slovenske vecine in madžarske manjšine v Pomurju. Glede odvracanja mladine in drugega prebivalstva od prebiranja te publikacije pa postavljam naslednje vprašanje: Ali so nekatere knjige Mohorjeve družbe pred letom 1918, ki so bile s strani takratne oblasti podobno ovrednotene, kot ste vi ocenili knjigo Tiborja iranyul a szloven allam ellen, meg kevesbe pedig a szloven nemzet ellen. Teny, hogy a prekmurjei magyaroknak a velemenyet, azokban az evekben, 1918 es 1920 kozott, senki sem kerdezte meg. Kesz teny ele allitottak 6ket, azzal, hogy elszakftottak az anyanemzett61. Err61 a tenyr61 tobb evtizedig hallgatni kellett, ugy a mi esetunkben, mint hasonl6an mas kisebbsegek (a szlovenok eseteben is) mas foldrajzi tersegben. Ezeket a kerdeseket a mai kontextusban nem kepzelheguk el, es nem mutathaguk be ugy, hogy reszleteir61 nem sz6lnank a targyalt korszak t6nusaban es hangulatanak megfelel6en. Ezekr61 a kerdesekr61 on tobbet mondhatna, mint mi, akik a fiatalabb korosztalyhoz tartozunk. Ep pen aha tal om egyik vagy masik oldalanak erdekei miatt, on is sok kellemetlensegen ment keresztul es elnyomast ert meg. Ezert lep meg bennunket, hogy ma, ebben a korszakban, amikor a demokratikus kozve!emeny a hatarok esetleges megvaltoztatasar61 esa nemzetek dominans szereper61 mar regen nem beszel, mert az uj Eur6paban erre nincs szuksego-a »magyar szempontb61<< bemutatott esemenyekr61 (amelynel termeszetesen jelen van a szerz6 szubjektivitisa is) annyira eles hangvetelben sz61, mintha az itteni szlovensagra, vagy az on szavaival: »a szloven nemzet es allam integritasara<< val6 kozvetlen tamadasr6lolenne sz6. Szukseges hangsulyozni, hogy a magyar nemzeti kozosseg min den pozitfv jellegzetessegevel gazdagfga ezt az allamot, ugyanakkor kozvetfti a szloven taj es orszag szepseget Kozep Europa mas tersegeibe is. Ezt a szloven tobbsegi nemzet iranti tisztelettel tesszuk, amelynek nemzetisegi politikaja a pozitfv diszkriminaci6n alapul az 6shonos nemzetisegi kisebbsegek irant. A szloven modellt mintakent, illetve legtobbszor a nemzetisegi problema sikeres kezelesenek modelljekent mutaguk be. Ide tartozik termeszetesen a masfajta gondolkodas elfogadasa is, am ely semmilyen esetben sem iranyul egy meghatarozott teruleten el6lakossag ellen, meg kevesbe pe dig a Raba-vide ki szlovenok ellen, akikkel szorosan egyiittmukodunk kulonboz6 teruleteken. Az asszimilaci6 sajnos letezik naluk is es nalunk is, bar a Raba-videken a helyzet bizonyos ertelemben meg bizonytalanabb. :Eppen ezert, mi, Szloveniaban el6 magyarok is tobbszor figyelmezteguk az anyaalla­munkat, hogy kozelftse nemzetisegi politikajat a Raba-videki szlovenokkal kapcsolatban a szloven modellhez. Semmikeppen sem tudok egyeterteni azzal a hipotezissel, hogy eppen ez a konyv gyorsfga fei a legkisebb szloven nemzetisegi kozosseg elnemzetleniesedeset. Az okok sokkal melyebbek. Egyetertunk azzal, hogy szakmai szinten tisztazzunk nehany kerdest, amelyeket ebben a konyvben nem megfelel6en vagy hianyosan Zsige, slabo vplivale na narodno identiteto slovenskega naroda? Prav gotovo ne! Ne zgodi se nic slabega, ce si pri oblikovanju dolocenih spoznanj lahko pomagamo z razlicnimi gradivi. Le v obdobju enopartijskega sistema je veljalo, da je pravilno in sveto le tisto, kar potrdi in odobri centralni komite. Ti casi pa so, hvala bogu, že mimo. Vsaj upamo, daje tako! Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 21 (22. 5. 1997), 3. targyaltak, ugyanugy mas kerdeseket is, amelyek arnyekot vetnek a szloven tobbsegi nemzetnek es a magyar kisebbsegnek, amugy mintapeldaju egyiittelesere Muravideken. A fiatalsagnak es a lakossagnak a konyv olvasasat6l val6 eltantoritasaval kapcsolatban, a kovetkez6 kerdest teszem fei: Vajon a Mohor Tarsasag konyvei 1918 el6tt, amelyeket az akkori szloven hatalom hasonl6keppen ertekelt, mint ahogy on tette Zsiga Tipor konyvevel, rossz hatassal vol tak-e a szloven nemzet identitas-tudatara? Biztos, hogy nem! Nem tortenik semmi rossz, ha nehany felismeres kialakitasanal kiilonboz6 anyagokkal segitjiik ki magunkat. Csak az egypartrendszerben volt ervenyes, hogy csak az a helyes es a szent, amit a kozponti bizottsagj6vahagy es meger6sit. Ezek az id6k pedig halaistennek mar elmultak. Legalabbis remeljiik, hogy igy van! Vestnik, Murska Sobota, 49. evf. 21. szam, (1997. majus 22.), 3. KAJ JE SPROŽILA KNJIGA MURA VIDEKTOL TRIANONIG (OD POMURJA DO TRIANONA) ALI: MADŽARSKI ,,NAPAD« NA SLOVENSTVO PREKMURJA? Branko Žunec Upokojeni prof dr. Vilko Novak: »Knjigo je treba umakniti iz prodaje, uvesti pravni postopek proti izdajatelju in sprožiti interpelacijo v državnem zboru!« -Direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava: "Jzdajo knjige smo podprli zaradi obravnave nastanka trianonske meje na našem obmocju, o izvoru slovenstva Prekmurja pa govori le posredno!« Del prekmurske intelektualne javnosti, predvsem pa predstavnike madžarske narodnosti, je v zadnjih dneh vznemirilo daljše besedilo uglednega etnologa, upokojenega profesorja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Vitka Novaka, po rodu iz Beltincev, ki ga je pod zgovornim naslovom Obtožujem! in podnaslovom Napad na slovenstvo Prekmurja objavil v najnovejši, 20. številki tednika Vestnik, 15. maja. Vsebina, predvsem pa slog Novakovega odmeva, ki zadeva nedavni izid knjige madžarskega avtorja dr. Tiborja Zsiga pod naslovomaMuravidektiil Trianonigali Od Pomurja do Trianona pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, spominja na sloviti j'accuse francoskega pisca Emi la Zola ja v aferi Dreyfus ob prelomu stoletja. Je za ucitelje, šolarje in laicne bralce knjiga na >>indeksu<>TAMADAs,, A PREKMURJE! SZLOvENSAGRA? Branko Žunec Dr. Vilko Novak nyugdijas professzor szerint: » a konyvet ki kell von ni a Jorgalomb6l es eltavolitani a konyvtarakb6l, valamint jogi eijarast kelt inditani a kiad6 es annak kepviseliJje ellen, es interpellaci6t inditani az Orszaggyiitesben!« -A lendvai Magyar MuveliJdesi Intezet igazgat6ja: »A konyv kiadasat tamogattuk a teriiletunkon huz6d6 trianoni hatar keletkezesenek targyalasa miatt, a konyv a szlovensag eredeterol csak kozvetetten ir!« A prekmurjei intellektualis kozvetemeny egy reszet, elsosorban a magyar nemzetiseg kepviseliJit, az elmult napokban Jelizgatta a Beltincib6l szarmaz6 ismert neprajzkutat6, a Bolcseszettudomanyi Karanyugdijas professzoranak dr. Vilko Novaknak a terjedelmes irasa, amely a magaert sz6l6 »Obtožujem« [Vadolom] cimmel, es Tamadas a prekmurjei szlovensagra alcimmel jelent meg a Vestnik legut6bbi, 20. szamaban, majus 15-en. Novak eszreveteleinek tartalma es elsosorban stilusa, dr. Zsiga Tibor konyverol, amely a lendvai Magyar MuveliJdesi Intezet kiadasaban jelent meg nemregen Muravidekt6l Trianonig cimmel, emlekeztet Emil Zola Jrancia ir6 ismert irasara a j'accuse-ra a Dreyfus-ugy kapcsan a szazadfordul6n. lndexen van-e a konyv a pedagogusok, iskohisok es laikus olvas6k szamara? A faradhatatlan, 88 eves prekmurjei tortenesz a levelet a kovetkez6keppen kezdi >>Vadolom a szloven kozvelemeny, a politikai valamint bfr6i hatalom el6tt«, az emlftett lendvai intezmenyt es Goncz Laszlo igazgat6t a konyv ,, kiadasaert es teijeszteseert«. A kiadast a magyar Miivel6desugyi es Kozoktatasi Miniszterium tamogatta. Novak professzor velemenye, hogy >>az iromany hamisan«, tudomanyos alca alatt fr val6tlansagokat >>esemenyekr61 es dokumentumokr61 a sz! oven-magyar allamhatar letrejottevel kapcsolatban«-olyan m6don, hogy >>felgyorsftja a magyarorszagi szlovenok asszimilaci6jat«. Ezzel kapcsolatban hivatkozik arra az ertekelesre is, amely a MuravidektiJl Trianonig cfmii konyvr61 a magyarorszagi szlovenok lapjaban, a Porabje 8. szamaban, april is 24-en jelent me g. Szerz6je Maria Kozar, aki Novak professzornal ved te meg diplomajat, Raba-videki kutat6, a Vas megyei Savaria Muzeum tudomanyos munkatarsa. A konyvet >>csak szakembereknek<< ajanlja, pravni postopek proti izdajatelju ter njegovemu zastopniku<<. Terja pojasnilo in opravicilo vodstva madžarske skupnosti in narodnostne poslanke Marije Pozsonec, saj naj bi denar za knjigo šel tudi iz slovenske blagajne. Od leta 1976 upokojeni redni profesor za etnologijo navaja študije in raziskave, s katerimi se je ukvarjal v dolgoletni znanstveni in raziskovalni karieri, predvsem pa opozarja na zbornik Slovenska krajina iz leta 1935, v katerem je bila objavljena ena kljucnih razprav pod naslovom Prekmurske meje v diplomaciji Matije Slavica. Razclenjuje stike prekmurskih Slovencev z ostalimi Slovenci pred >>osvoboditvijo leta 1919«, poudarja pomen Mohorjevih knjig, ki so prihajale iz Celovca med Prekmurce, in odlocno zavraca Zsigovo trditev, >>da se jezik prekmurskih Slovencev bistveno razlikuje od jezika (slovenšcine!) preostalih Slovencev in da so le v sorodstvu s Slovenci onstran Mure­torej niso niti isti narod!« Prof. Novak pricakuje >>interpelacijo o tej knjigi v državnem zboru« in >>odlocen nastop« Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, obeh univerz ter obcinskega sveta v Lendavi in ostalih obcin v Prekmurju. Dr. Zsigi >>odreka doktorat iz zgodovine« in s Kozarjevo opozori na nedosledna rabo pojmov, kijih uporablja avtor, denimo Medžimurje-Murakoz, Prekmurje-Murantul, Pomurje-Muravidek, Slovenska krajina-Vendvidek, kar povzroca veliko pojmovno zmedo. Nic vec tabu v srednjeevropskem prostoru? Na Novakov Obtožujem! se je prvi odzval direktor omenjenega zavoda Laszlo Goncz, 37-letni zgodovinar in pisatelj iz Lendave, kije na univerzi v Pecsu sredi priprav doktorske disertacije o madžarski manjšini v Sloveniji. Goncz odlocno zanika, da bi knjiga, ki >>govori o nastanku slovensko-madžarske meje po prvi svetovni vojni, torej o vprašanju, ki je veliko casa veljalo za tabu temo v srednjeevropskem prostoru«, napadala slovenstvo v Prekmurju in slovenski narod. Goncz >>poucuje« prof. Novaka, da >>je zgodovina znanstvena disciplina, ki se ob novih dognanjih in spoznanjih nekoliko spreminja, oblikuje in dobiva vedno bolj verodostojno podobo« in daje zato >>potreben stalen dialog, ki je lahko zelo kriticen, nikakor pa ne sme biti pregrob, še manj pa žaljiv in zavajajoC<<. Zgodovinar prof. Goncz poudarja, da so na lendavskem zavodu »podprli izdajo knjige zaradi obravnave nastanka tako imenovane trianonske meje na našem obmocju« in da Zsigovo delo le omenja »vendsko vprašanje« ter >>le posredno govori o izvoru slovenstva Prekmurja«. Trdi, da >>danes verjetno že ne more biti sporna trditev, da v tistem obdobju ni bilo prav posebnega navdušenja nad prikljucitvijo ••akik kritikusan tudjak olvasni<<, semmikeppen sem javasolja »pedag6gusoknak, diakoknak es laik us olvas6knak, me rt 6ket ez a kcmyv csak megzavarna.<< Dr. Novak hozzateszi, hogy a kcmyvet >>ki kell vonni a forgalomb61 es eltavolftani a kcmyvtarakb61, valamint jogi eljarast indftani a kiad6 es annak kepvisel6je ellen.<< Magyarazatot es mentseget ker a kcmyvre a magyar kozosseg vezet6seget61, es Pozsonec Maria nemzetisegi kepvisel6 asszonyt61, hiszen a konyvkiadasra szant penz a szloven allampenztarb61 is szarmazik. Az 1976 6ta nyugdijas neprajzszakos egyetemi tanar tanulmanyok­b61 es kutatasokb6l idez, amelyekkel hosszu tudomanyos es kutat6i palyajan foglalkozott. Mindenekel6tt pedig felhf\ja a figyelmunket az 1935-ben megjelent Slovenska krajina gyiijtemenyes kotetre, amelyben Matija Slavic kulcsfontossagu ertekezese jelent meg Prekmurske meje v diplomaciji cfmen [Prekmurjei hatarok a diplomaciaban]. Elemzi a prekmurjei szlovenok kapcsolatait a tobbi szlovennal ••az 1919-es felszabadulas<< el6tti id6szakban, hangsulyozza a Mohor konyvek jelent6seget, amelyek Celovecb61 erkeztek a prekmurjeiekhez es hatarozottan elutasftja Zsiga allftasat, hogy a ••prekmurjei szlovenok nyelve lenyegesen kulonbozik a tobbi szloven nyelvet61 (a szloven nyelvt61!) es hogy azok es ak » rokonsagban all ( nak) a Mura masi k oldalan el6 szlovenekkeJ,,o-tehat nem ugyanaz a nemzetlo<< Novak professzor interpellaci6t var az Orszaggyulesen err61 a konyvr61, a ljubljanai Nemzetisegi Kerdesek Intezetenek (Inštitut za narodnostna vprašanja) mindket egyetemnek, es a lendvai kozsegi tanacs valamint a tob bi mas prekmurjei kozseg »hatarozott fellepeset<<. »Ketsegbe vonja<< Dr. Zsiga tortenelemtudomanyi doktoratusanak a min6seget es Marija Kozarral egyutt figyelmezteti a szerz6t, nehany fogalom kovetkezetlen hasznalatara, pi. Medžimurje-Murakoz, Prek­murje-Murantul, Pomurje-Muravidek, Slovenska krajina-Vendvidek, amelyekjelent6s fogalomzavart okoznak. Semmi sem tabu a kozep-europai tersegben? Novak Obtožujem ef mu cikkere el6szor az emlftett intezet igazgat6ja Goncz Laszlo, a 37 eves lendvai tortenesz es fr6 valaszolt, aki a pecsi egyetem en most frja do kto ri disszertaci6jat, am ely a Szloveniaban elo magyar kisebbsegr61 sz61. Goncz hatarozottan tagadja, hogy a konyv, amely »a szloven-magyar hatarszakasz kialakulasar61 sz61 az els6 vilaghaboru utan, arr61 a kerdesr61, am ely hosszu ideig tabu temanak szamftott a kozep-eur6pai tersegben<< tamadna a szlovensagot Prekmurjeben es a szloven nemzetet. Goncz »kioktatja<< Novak professzort, hogy »a tortenelem tudomanyos diszciplfna, amely az uj felfedezesek es megismeresek utan valamennyire megvaltozik, atalakul k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev« in da zato »Slovenec v Prekmurju ni nic manj vreden kot Slovenec kjerkoli drugje v Sloveniji ali po svetu<<, Zanj je nesporno dejstvo, >>da madžarskega življa Prekmurja v letih 1918­1920 nihce ni vprašal za mnenje« oziroma >>so bili postavljeni pred dejstvo, da so jih odcepili od maticnega naroda. O tem dejstvu je bilo treba vec desetletij molcati tako v našem primeru kot v podobnih primerih drugih narodnih manjšin (tudi slovenskih) v širšem geografskem prostoru«. Presenecenje nad Novakovo ostrino in dodaja, da madžarska narodna skupnost spoštuje vecinski slovenski narod, >>cigar narodnostna politika temelji na pozitivni diskriminaciji do avtohtonih narodnih manjšin« in da >>slovenski model predstavljamo najveckrat kot zgled za uspešno reševanje narodnostne problematike«. Svoj odgovor prof. Goncz sklene z vprašanjem: >>Ali so nekatere knjige Mohorjeve družbe pred letom 1918, ki so bile od takratnih oblasti podobno ovrednotene, kot ste vi ocenili knjigo Tiborja Zsige, slabo vplivale na identiteto slovenskega naroda?« In odgovori: >>Prav gotovo, da ne!« Vecer, Maribor, let. 53, št. 115 (21. 5. 1997), 1/5. es mindinkibb hiteles alakot ont<< es ezert >>sziikseges egy alland6 dial6gus, amely lehet nagyon kritikus, semmikeppen sem lehet azonban tul durva, meg kevesbe bant6 es megteveszt6<<. A tortenelemtanar Gon cz hangsulyozza, hogy a lendvai intezetben >>tamogattak a konyv kiadasat a teriiletiinkon huz6d6 trianoni hatar keletkezesenek targyalasa miatt<< es hogy Zsiga munkaja csak megemlfti a >>vend-kerdest<< valamint >>csak kozvetetten sz61 a prekmurjei szlovensag eredeter6k Allftja, hogy »ma val6szfniileg mar nem lehet vitas az az allftas, hogy abban az id6szakban nem volt nagyobb a lelkesedes a Szerb-Horvat-Szloven Allam irant<< es hogy ezert >>a prekmurjei szloven ember semmivel sem kevesebb, mint a szlovenok barhol mashol Szloveniaban vagy a vilagon<<. Szamara ketsegtelen az a teny >>hogy a prekmurjei magyaroknak a velemenyet, azokban az evekben, 1918 es 1920 kozott, senki sem kerdezte meg<< azaz »a kesz teny ele allftottak 6ket, azzal, hogy elszakftottak az anyanemzett61. Err61 a tenyr61 tobb evtizedig hallgatni kellett ugy ami esetiinkben, mint hasonl6an mas kisebbsegek (a szlovenok eseteben is) mas foldrajzi tersegben.<< Meglepi Novak eles hangvetele es hozzateszi, hogy a magyar nemzetisegi kozosseg tiszteletben tartja a tobbsegi nemzetet, >>amelynek nemzetisegi politikaja a pozitiv diszkriminaci6n alapul az 6shonos nemzetisegi kisebbsegek irant<< es hogy »a szloven modellt legtobbszor a nemzetisegi problema sikeres kezelesenek modelljekent mutatjuk be<<. Valaszat Goncz azzal a kerdessel fejezi be, hogy >>Vajon a Mohor Tarsasag konyvei 1918 el6tt, amelyeket az akkori szloven hatalom hasonl6keppen ertekelt, mint ahogy on tette Zsiga Tibor konyvevel, rossz hatassal voltak-e a szloven nemzet identitas-tudatara?<< Valasza: >>Biztos, hogy nem!<<. Vecer, Maribor, 53. ef., 115. szam, (1997. majus 21.), 1/5. >>VSAKA STRAN IMA SVOJE SPOMINE IN BOLEeCINE!« Poslanka Marija Pozsonec o madžarskem delu Od Pomurja do Trianona Branko Žunec Narodnostna poslanka Pozsonceva obžaluje, da je upokojenega prof dr. Vitka Novaka tako zelo prizadel izid knjige dr. Tiborja Zsige Muravidekt61 Trianonig, saj izjemno ceni Novakovo živ0"enjsko delo. Od leta 1994 se Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi z njo ni posvetoval o nobeni zadevi. Tudi slovenski katoliški tednik Družina je v najnovejši, 21. številki povzel pismo upokojenega univerzitetnega profesorja dr. Vilka Novaka, ki seje v 20. številki tednika Vestnik, 15. maja, izredno ostro odzval na izid knji ge MuravidektiJ l Trianonig (Od Pomurja do Trianona) madžarskega avtorja dr. Tiborja Zsiga. O tem smo vceraj porocali tudi v Veceru. Dr. Novak se med drugim zavzema, daje treba knjigo, ki obravnava nastanek trianonske meje v Prekmurju, >>umakniti iz prodaje in kr-Uižnic ter uvesti pravni postopek proti izdajatelju in njegovemu zastopniku<<; to je Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi oziroma njegov direktor, zgodovinar in pisatelj dr. Laszlo Goncz. Ker ugledni znanstvenik, po rodu iz Beltincev, med drugim pricakuje >>interpelacijo o tej knjigi v državnem zboru<< in ker terja pojasnilo in opravicilo vodstva madžarske skupnosti in narodnostne poslanke Marie Pozsonec, saj naj bi bil denar za knjigo tudi iz slovenske blagajne, nas je zanimal komentar poslanke Pozsonceve. Poslanka obžaluje, daje delo dr. Zsiga tako zelo prizadelo prof. Novaka, saj ga izredno ceni zaradi njegovega življenjskega dela in deleža, ki ga ima v približevanju madžarske in slovenske kulture. Pozsonceva poudarja: >>Nisem sodelovala pri nastajanju knjige. Še vec. Od leta 1994 se Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, na žalost, o nobeni zadevi ni posvetoval z mano. Zato se v slog in vsebino knjige ne bom poglabljala. Menim, da ima pri tako obcutljivi temi vsaka stran svoj prav, svoje spomine in bolecine, zato ni prav, da o tem razpravljamo po casopisih. Sožitje, ki vlada med tukaj živecimi Slovenci in Madžari, je vrednota, kijo moramo cuvati, saj je Prekmurje vsem nam edini in dragi prostor, ki ga želimo ohraniti in prepustiti našim potomcem. Zrušiti vrednote je lahko, težje pa je znova zgraditi zaupanje med narodnostmi<<, koncuje razmišljanje o odmevu prof. dr. Novaka na »MINDEGYIK FELNEK MEGV ANN AKA MAGA EMLEKEI ESA FAJDALMAI!« Pozsonec Maria kepviseloasszony a Muravidektiil Trianonig cimii magyar miirol Branko Žunec Pozsonec nemzetisegi orszaggyiilesi kepviseliJ assszony sajnalja, hogy a nyugdijas dr. Vilko Novak professzort annyira megbantotta dr. Zsiga Tibor konyvenek megjelenese, a Muravidekt61 Trianonig, hiszen rendkiviil tiszteli Novak eletmiivet. A Lendvan miikodif Magyar Nemzetisegi MiiveliJdesi Intezet 1994 6ta semmilyen iigyrifl nem tanacskozott vele. A szloven katolikus hetilap a Družina (CsaLid), a legutobbi, 21. szamaban kozolte dr. Vilko Novak nyugdijas egyetemi professzor levelenek lenyeget, amelyben a Vestnik hetilap, majus 15-en megjelent 20. szamaban, rendkfviil elesen reflektal a magyar szerz6 Dr. Zsiga Tibor Muravidekt!Jl Trianonigakonyvenek megjelenesere. Err61 tegnap hfrt adtunk a Vecerben is. Dr. Novak tobbek kozott allast foglal amellett, hogy a konyvet, amely a prekmurjei trianoni hatar letrejottevel foglalkozik >>ki kell vonni a forgalombol es eltavolftani a konyvtarakbol, valamint jogi eljarast indftani a kiado es annak kepvisel6je ellen<<; ez a Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet Lendvan illetve annak igazgatoja, a tortenesz es fro dr. Goncz Laszlo. A tekintelyes tudos, aki Beltincib6l szarmazik, tobbek kozott >>a konyvr6l interpellaciot« var >>az Orszaggyulesen«, magyarazatot es mentseget a konyvre a magyar kozosseg vezet6seget61, es Pozsonec Maria nemzetisegi kepvisel6asszonytol, hiszen a konyvkiadasra szant penz a szloven allampenztarbol is szarmazik, ezert erdekelt minket Pozsonec Maria velemenye. A kepvisel6asszony sajnalatat fejezte ki, hogy dr. Zsiga munkaja dr. Vilko Novak professzort annyira megbantotta, hiszen rendkfvlil tiszteli eletmuvet es munkassagat a magyar es a szloven kultura kozeledeseben. Pozsonec hangsulyozza: >>Nem vettem reszt a konyv kiadasaban. S6t. 1994 ota, a Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet Lendvan, sajnos, semmilyen ugyben sem tanacskozott velem. Ezert a konyv stflusaba es annak tartalmaba nem szolhatok bele. Az a velemenyem, hogy ilyen kenyes temanal mindegyik felnek megvan a maga igaza, megvannak a maga emlekei es fajdalmai, ezert nem helyes, hogy err6l az ujsagokban vitatkozunk. Az a bekes egyuttlet, amely az itt el6 szlovenok es magyarok kozott fennall, ertek, amelyet 6riznunk kell, hiszen Prekmurje mindannyiunk knjigo Od Pomurja do Trianona madžarskega avtorja dr. Tiborja Zsiga narodnostna poslanka Marija Pozsonec. Vecer, Maribor, let. 53, št. 116 (22. 5. 1997), 5. szamara az egyetlen es kedves teriilet, amelyet szeretnenk meg6rizni es ut6dainknak atadni. Lerombolni konnyii az ertekeket, nehezebb azonban uj ra epi teni a bizalmat a nemzetek kozott«, zarja gondolatait Pozsonec Maria orszaggyiilesi kepvisel6 asszony dr. Novak professzor eszreveteleir6l a Muravidekt6l Trianonig cfmii konyvr6l. Vecer, Maribor, 53. ef. 116. szam, (1997. majus 22.), 5. PREKMURCI SO SLOVENCI! Drago Kuhar Govoriti in pisati, celo izdajati knjige o tem, da Prekmurci niso cisto krvni Slovenci, ni samo zmotno, ampak je skrajno norcavo pocetje, ki se mu zagotovo lahko rece, da je noro, brez zdrave pameti in z mrtvim spominom, kajti vseh mogocih dokazov, da so Prekmurci pravi Slovenci že od vekomaj,je toliko, da se o njih lahko napiše kupe knjig. In navsezadnje je teh za nekaj knjižnih polic, samo v roke jih je treba vzeti in pred nami se bo razgrnila bogata slovenskost Prekmurca, prekmurstvo Slovencev med Muro in Rabo. Ne obremenjujmo se prevec z letnicami, imeni in naslovi, ampak se prepustimo živemu toku nepokvarjene kmecke pameti in mimogrede se zapeljemo v carobnost in darežljivost Prekmurca, Prekmurcev kot ljudstva. Stopimo med narod! Razna znanstvena premišljevanja in razlicni strokovni premisleki nedvoumno dokazujejo, da so Prekmurci po vseh kriterijih Slovenci. So res nekaj samosvojega in cisto posebnega, kar se jim nikakor ne more šteti v slabo, ampak jih je prav prepoznavna drugacnost delala mocne v življenju in jim je dala neomajno voljo za ustvarjalno ohranjanje in samozavedanje, zato je vsako prištevanje Prekmurcev k nekemu neslovenskemu narodu ali iskanje narodnostne identitete s povsem novim oziroma starim kletviškim, manjvrednostnim poimenovanjem ne samo škodljivo za sožitje ljudi, narodnostnih manjšin in narodov, ampak je zelo bolec šovinizem, kugasti nacionalizem, kije lahko nalezljiv za genocidne politicne populiste, nemarne karieriste. Naj omenimo samo prekmursko besedo, prekmurski jezik in knjige, napisane v njem, pa smo lahko še tako slepi, vendar ne moremo spregledati, da gre za slovenski jezik, da gre za slovensko knjigo. Ce pa kdo tega noce videti, se naj vsaj javno ne oglaša, ker žali bit in bistvo tako prekmurstva kot celotnega slovenstva, saj odrekati nekomu njegovo vsestransko izrekljivo avtohtonost in avtonomnost, ni zgolj neodpustljivi greh, ampak je grobo pljuvanje po narodovem obrazu. Prekmurci so navsezadnje dobili v roke prvo slovensko knjigo in prvi prevod biblije skorajda v istem trenutku kot drugi Slovenci in so se trudili hrano razumeti, kar seveda ni bilo lahko, zato so vse blaženosti vredni osameli poskusi pisanja v prekmuršcini kot narecju, ki se je A PREKMURJEIEK SZLOvENOK! Drago Kuhar Beszelni es frni arr61, s6t konyvet kiadni, hogy a prekmurjeiek nem szlovenok, nemcsak teves, hanem szels6segesen meggondolatlan kezdemenyezes, amir61 nyugodtan azt is mondhatnank, hogy o k ton di es esztelen, hiszen reges-reg6ta leteznek mindennemii lehetseges bizonyftekok arr61, hogy a prekmurjeiek szlovenok. A rendelkezesre all6 anyag mennyisege akkora, hogy egesz sor konyvet lehetne frni err61 a temar61. Vegul is, a mar letez6 konyvek is j6 nehany , konyvespolcot betoltenenek, csak kezbe kell ven ni 6ket es elenk taru! a prekmurjei ember gazdag szloven mul tja, a Mura es Raba foly6 kozti szlovenok prekmurjei volta. Ne terheljuk magunkat nagyon az evszamokkal, nevekkel, cfmekkel, hanem engedjuk at magunkat a romlatlan paraszti gondolkodasm6dnak, es mellekesen ismerkedjunk megoa prekmurjei ember esoa nep varazsaval es b6kezusegevel. Men junk hozzajuk! Kulonboz6 tudomanyos elmelkedesek es szakmai ervek ketsegkfviil bizonyftjak, hogy a prekmurjeik mindenkeppen sz! oven o k. Val6ban egyediek es teljesen kulonlegesek, amit semmikeppen sem r6hatunk fei nekik, de eppen ez a felismerhet6 kulonboz6seguk er6sftette meg 6ket az eletben es adott rendfthetetlen kedvet az alkotashoz, es ontudathoz. Ezert a prekmurjeiek mindennemu besorolasa a nem szloven nemzethez vagy a nemzeti identitas meghatarozasa teljesen uj vagy regi, becsmerl6, alacsonyabb renduseget sugall6 elnevezesekkel, nemcsak karos hatasu az emberek egyuttelesere, a nemzetisegi kisebbsegekre es a nemzetekre, hanem egyben faj6 sovinizmus is, pestises nacionalizmus, am ely megfert6zheti a genocid, politikai nepszeruseget hajhasz6kat, a nemtor6dom karrieristakat. Sz6ljunk a prekmurjei sz6r61, a prekmurjei nyelvr61 esa konyvekr61, amelyek ezen a nyelven fr6dtak, es barmilyen elvakultak is vagyunk, nem hagyhatjuk figyelmen kfviil, hogy sz! oven nyelvr61 van sz6 es sz! oven konyvekr61. Ha pedig val aki ezt nem akarja bela tni, legalabb nyilvanosan ne hangoztassa azt, mert serti ugy a prekmurjeiek, mint a szlovensag letet es lenyeget. Hiszen annak mindenoldalu, kimondhat6 6shonos­ sagat megkerd6jelezni, nemcsak megbocsathatatlan bun, hanem a nemzet durva arcul utese is. Vegul is a prekmurjeiek majdnem zelo skrbno in strokovno premišljeno spreminjalo v knjižni jezik, saj je ogromno vzrokov, da so se Prekmurci bili, ce so se hoteli ohraniti kot Slovenci, prisiljeni izpovedovati, pripovedovati, zapisovati in uciti v svojem maternemjeziku, v prekmuršcini, in prav s tem ustvarjalnim pocetjem so neizmerno veliko prispevali k bogatenju materinšcine, slovenšcine in k vsem Slovencem razumljivemu knjižnemu jeziku, za katerega je nedvoumno res, da se ga vsak narod mora uciti in da se v njem predvsem pisno izraža, ceravno ima tudi svojo govorno razlicico. Prvi veliki korak k celostnemu samozavedanju in k dolocljivi narodni zavesti so prispevali prekmurski -slovenski protestantski pisci, saj seje najbolj ucinkovito dalo ubraniti tujinstva, zlasti madžaronstva, prav s knjižnimjezikom in knjigo, ukom in pridigo v njem. Madžaroni, žal tudi med Prekmurci, so bili in kot se da videti, so še danes nesramno nasilni, saj so bili in so ocitno še danes pripravljeni pohoditi vse, kar jim je v napoto za uresnicitev njihovih ciljev, ki so vsaj v tem trenutku le redko komu razumljivi, saj prinašajo grozno zlo. Slovensko­prekmursko književno delo so zelo uspešno nadaljevali katoliški pisci, saj so protestantski za hipec zaspali, ceprav so s slovstveno aktivnostjo nadaljevali in so se po nekaj letih spet postavili na krepostnejše noge. Tudi posvetnih knjig v prekmuršcini kot knjižnem jeziku je nastajalo iz leta v leto vec. Slovenski knjižni jezik postane za Prekmurce jezik za šolo, za doma in za cerkev! Madžarizacija je segla do korenin po rabskim Slovencem, pa ja ne bo še švigala po Prekmurcih?! Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 22 (29. 5. 1997), 3. ugyanakkor kaptak az els6 szloven konyvet esa bibliafordftast, mint a tob bi szloven. Igyekeztek a lefrtakat megerteni, ami nem volt konnyu. Ezert is aldott minden maganyos frasbeli kfserlet a prekmurjei nyehjarasban, amely lassan, gondosan es szakszeruen valtozott at irodalmi nyelwe. Rengeteg oka van annak, hogy a prekmurjeiek, ha szlovenokkent akartak fennmaradni, kenytelenek voltak sz6lni, meselni, frni es tanulni az anyanyelvukon, a prekmurjei nyehjarasban, es eppen ezzel az alkot6tevekenysegukkel merhetetlenul sokban jarultak hozza az anyanyelv, a szloven nyelv, es a minden szloven szamara erthet6 irodalmi nyelv gazdagftasahoz. Amelyre ketseg kfviil ervenyes, hogy minden nemzetnek el kell sajatftania azt, es hogy irodalmi nyelven els6sorban fras ban fejezi ki magat, bar letezik annak a sz6beli valtozata is. Az els6 nagyobb lepest a teljes ontudatra ebredeshez esa nemzeti identitas kifejezesere a prekmurjeio-szloven protestans fr6k tettek meg, hiszen leghatasosabban vedekezhettek a kulfoldi hatasok els6sorban a »madžaron<< befolyas ellen, eppen az irodalmi nyelwel es konyvekkel, tanftassal es predikalassal. »Madžaronok<<, sajnos a prekmurjeiek kozott is vol tak, es ahogy latszik, meg ma is szegyen tel en ul er6szakosak, hiszen keszek vol tak es ma is azok, hogy keresztul gazoljanak mindenen, ami celjaik megval6sftasanak utjaban all. Ez, most, csak nehanyunknak erthet6, akik mar tudjuk, hogy mennyi rossz kovetkezhet ezutan. A szloveno-a prekmurjei irodalmi munkat sikeresen folytattak a katolikus fr6k, hiszen a protestansok elhallgattak egy id6re, bar az irodalmi alkot6munkat kes6bb folytattak es nehany ev utan ujrakezdtek. Vilagi temaju konyv prekmurjei nyehjarasban es irodalmi nyelven is evr61 evre egyre tobb keletkezett. A szloven irodalmi nyelv a prekmurjeiek szamara az iskolai, otthoni es az egyhazi nyelwe valt! A magyarosftas a Raba-videki szlovenok gyokereig ert, nehogy megoa prekmurjeieket is erintse! Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. , 22. mim, (1997. majus 29.), 3. OBŽALOVANJA VREDEN SPIS OB NEKEM NAPADU Lajos Bence Obtožujemo, razcetverimo, prepovemo! -takšne in temu podobne pripombe (z grožnjami) so ne tako dolgo nazaj odmevale v slovenskih medijih, v lokalnih in centralnih casopisih (Vestnik, Vecer, Družina itd.) in v radiu, ki ima zmeraj apetit po senzacijah. Po Mariji Kozar in Vilku Novaku zaceti plaz (Od Pomurja do Trianona. Porabje, 24. 4. 1997 in Obtožujem! Vestnik, 16. 5. 1997) in razburjanje na visoki stopnji je casovno sovpadalo z vrenjem politicnega stanja, kije v državi potekalo. Sovpadalo je s casom, ko je pridružitev k EU oziroma ratifikacija zakona cakala na odlocitev ustavnega sodišca. Izbruh nenavadne arogance in glas obtožb ob knjigi Tiborja Zsige nas ni spomnil na Evropo, temvec na balkansko politicno kulturo (nekulturo). Ukinitev knjige in prepoved iz prometaje madžarski inteligenci obudil javno stanje tridesetih let, ko so bili svobodni produkti svobodne misli obsojeni na smrt na grmadi. (Nekoga in nekatere še zmeraj zelo boli pravica druge strani). Pri takem polemicnem vprašanju kot je trianonski mirovni diktat -njegovo kritiko je že izrekla Proletarska Internacionala in je posredno tudi balkanska vojna »izoblikovala mnenje o njem«o-obstaja vec pravic. Izmed strank, ki so bile poklicane na dejanje oz. na >>vzklik« -slovenski parlament (Maria Pozsonec), ljubljanska in mariborska univerza, Pomurska samoupravna skupnost madžarske narodnosti ter sveti prekmurskih obcin in še nekateri -so manjkali samo organi za notranje zadeve in slovenska vojska. Clanki so v nas obudili obdobje po drugi svetovni vojni, obdobje >>obracuna<< z notranjim sovražnikom, kije sodeloval z okupatorjem. Evidentni cilj tega clanka je zamolcanje dozdaj neznane vsebine v zvezi s spremembo meje, ki je bila obravnavana kot tabu tema. Izmed navedenih obtožb je morda omembe vredno vprašanje terminologije. Madžarski raziskovalec je gotovo v negotovosti pred takšnimi, po Trianonu nastalimi (narejenimi) pojmi kot so Pomurje, Prekmurje, Medžimurje. Ti pojmi so lahko zavajajoci, in še danes sugerirajo težnjo nasilne centralizacije (centralizem-Ljubljana). Še za prekmurskega obcana (z zdravo miselnostjo) s slovenskim poreklom bi bilo žaljivo, ce bi ga imenovali za cloveka iz Pomurja. On namrec ne živi na strani cez Muro, temvec na tej strani. To vprašanje, ki je SAJNALKOZO IRAs EGY TAMAnAs KAPCSA.N Lajos Bence Megvadoljuk, felnegyeljiik, bevonjuk! -ilyen es ehhez hasonl6 fenyeget6 megjegyzesekkel visszhangzott nem is olyan regen a sz! oven media, a lokal is esa kozponti lapok (Vestnik, Vecer, Družina stb.), a mindig szenzaci6ehes radio. A Marija Kozar es Vilko Novak altaJ elindftott lavina (Od Pomurja do Trianona, Porabje, 1997. IV. 24. es Obtožujem! Vestnik, 1997. V. 16.) es a nagyfoku felhaborodas az orszagban zajl6, amugy is megbolydult (forrong6!) politikai helyzet id6szakara esett. Akkora, amikor az Uni6hoz val6 csatlakozas, illetve a torveny ratifikalasa az alkotmanybfr6sagi dontesre vart. A Zsiga Tibor konyve nyoman kirobban6 szokatlan arrogancia es vadaskod6 hang nem Eur6pat, han em sokkal inkabb a balkani politikai kulturat (kulturalatlansagot!) juttatta esziinkbe. A konyv megsem­misftese, forgalomb61 val6 kivonasa pedig a harmincas eve k kozallapotait idezte fei a magyar ertelmisegben, amikor a szabad gondolat szabad termekei maglyahalalra voltak ftelve. (Valakinek es valakiknek ebben az orszagba meg min dig nagyon fajhat a masi k fei igazsaga.) Az olyan vi tis kerdesekben, mint a trianoni bekediktatum-melynek kri tikaj ata Proletar Internacionalizmus is kimondta mar, s kozvetve a delszlav ha boru is »velemenyt formalt fel6le<>felkialtott<< fe lek-a sz! oven orszaggyiiles (Pozsonec Maria), a Ljubljanai esa Mari bori Egyetem, a MMNOK, valamint a lendvai kozsegi tanacs, a muravideki kozsegi tanacsok es meg valakiko-koziil csupan a beliigyi szervek es a sz! oven hadsereg hianyzott. A masodik vilaghaboru utani, az okkupatorral konspiral6 bels6 ellenseggel val6 >>leszamolas<< id6szakat juttatta esziinkbe a ci kk, melynek nyilvanval6 celja az volt, hogy a tabutemakent kezelt hatarmeghuzas eddig ismeretlen es feledes homalyaban levo tartalmait elfeledje. Hogy a palackb61 kiszabadult szellemet a palackba visszagyomoszoljoe. Ami a felhozott vadak koziil esetleg emlftest erdemelne, az a terminol6gia kerdese. Egy magyarorszagi kutat6 nyilvanval6an ertetleniil all az olyan, Trianont kovet6 id6szakban keletkezett (csinalt) fogalmakkal mint a Pomurje, Prekmurje, Medžimmje. Mert felreve­zet6ek lehetnek, s az er6szakos kozpontosftas (Ljubljana-centrizmus) torekveseit sugalljak ma is. Egy egeszseges lelkiiletii szloven navidez preprosto,je lahko izvir nadaljnjih komplikacij, cim zacnemo uveljavljati tudi vidike prekmurskega madžarstva. Tako bo na tem podrocju imela zgodovina še kaj storiti. To je zgolj vprašanje aspekta, toda zaradi tega, da bi se izognili podobnih obtožb, je bistvenega pomena. Lahko bi služilo za temo znanstvene konference, kakor tudi omniozno in »zimzeleno«, »vendsko<< vprašanje. Skrb vzbujajoce stanje slovenskega zgodovinopisja osvetljuje tudi govorjenje z »visokega konja<<, kar je razvidno pri stilu obeh avtorjev, kar nas spet spominja na >>vojne case<<. V tem primeru na obdobje, imenovano >>ne želimo si tujega, svojega ne damo<<, kot da bi kdo imel namen z izrabo sredstev pisane besede storiti podobno. Strah avtorjev, po katerih bi knjiga Zsige (njegovo ime seje v vec primerih posrecilo na Szigo) pripomogla k asimilaciji porabskih Slovencev, je neutemeljen. Kljub temu, ne glede na morebitne zaplete glede knjige, knjigo upam priporocati slehernemu treznemu bralcu, to pa zato, ker še cutim kancek upanja, da se bo po branju knjige bodoca inteligenca prekmurskih Madžarov zavedala, da njihovi predniki niso prišli v Prekmurje, na podrocje ob madžarski meji po drugi svetovni vojni, tudi ne z valom beguncev l. 1956, temvec po nepravicni politicni odlocitvi. Ce je bilo potrebno-upoštevajoc samoodlocbo narodovo­so se tudi borili za Prekmurje. Zato bi zamenjal v naslovu omenjen glagol >>Obtožujem!<< z glagolom >>Obžalujem<<. Ker to bolj ustreza današnjemu politicnemu stanju, to želi od nas naše evropejstvo in trezna razsodnost. Nepujstig, Lendava, let. 41, št. 21 (29. 5. 1997), 5. nemzetisegu muravideki polgar szamara is sert6 lenne, ha 6t murantulinak neveznek. 6 ugyanis nem a Muran tUli reszen lakik, hanem azon innenin. Ez a latsz6lag egyszeru kerdes tovabbi bonyodalmak forrasava valik, mihelyt a muravideki magyarsag szempongait ervenyesfteni kezdjiik. igy e teren lesz meg mit elvegezni a tortenelemtudomanynak. Szemleleti kerdes csupan, de a hasonl6 vadaskodasok elkeriilese vegett igen fontos szereppel bir. Akar egy tudomanyos ertekezlet temajaul is szolgalhatna, akarcsak az omin6zus es orokzoldnek szamfto >>Vend<< kerdesben. A szloven tortenelemtudomany aggaszt6 helyz.tere vilagft ra az a fajta >>magas 16r61<< val6 beszeles is, amely mindket szerz6 stflusaban tapasztalhat6, mely ismet a »haborus id6ket<< juttaga esziinkbe. Nevezetesen a >>maset nem kfvanjuk, a sajatunkat nem adjuk<< ­id6szakot, mintha valakinek is szandeka lett volna az frott sz6 eszkozeit kihasznalva hasonl6ra folyamodni. A szerz6k felelme, mely szerint a Raba-videki szlovenek asszimilaci6jat segftene el6 Zsiga (akinek a neve legtobb esetben Szigara sikeredett) konyve, a legb61 kapott allftassal egyenl6. Hogy ett61 fiiggetleniil, esetleges bonyolultsaga ellenere is merem ajanlani minden j6zan olvas6nak, az azert van, mert meg erzek csoppnyi remenyt arra, hogy elolvasvan a konyvet a leend6 muravideki magyar ertelmisegi talan radobben arra, hogy 6sei nem a masodik vilaghaboru utani, s6t nem is az 56-os menekiiltaradattal keriiltek a Mura videkere, a magyar ha tar men ti teriiletre, han em egy igazsagtalan politikai dontes folytan. Ha kelletto-a nepek onrendelkezesi elvet is tiszteletben tartva -harcoltak is erte. Ezert a cfmkent szerepl6 »Obtožujem<< (megvadolom) iget en az ,,Qbžalujem<<-mel (sajnalom) cserelnem fei. Mert inkabb ez illik a mai politikai szituaci6hoz, ezt kfvanja t6liink eur6paisagunk,j6zan ftel6kepessegiink. Nepujsiig, Lendva, 41. ef. 21 szam, (1997. majus 29), 5. IZJAVA!e* Kuratorij za založništvo pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Clani Kuratorija za založništvoo-ki deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnostio-zaskrbljeno spremljajo clanke in mnenja, ki so bili v preteklih dneh objavljeni v zvezi s knjigo Od Trianona do Prekmmja (kijo je izdal Zavod) v slovenskih (z državnim znacajem), v verskih in v regionalnih casopisih. Zaskrbljeni smo predvsem zato, ker objavljena mnenja niso usmerjena v vsebinska vprašanja v zvezi z oblikovanjem slovensko-madžarske mejne crte, temvec (z nacinom zavajanja) si prizadevajo, da bi ocrnili in osramotili prekmursko madžarstvo ter njegove organizacije in institucije. Avtorja knjige in založnika obtožujejo, da v knjigi nastopajo proti slovenski narodni in državni integriteti, ceprav iz nobene trditve v knjigi (z zgodovinskim znacajem), ne moremo tega sklepati. To lahko razumejo na ta nacin le tisti, ki so si zaradi dolocenih vidikov zadali za cilj, da bi podpihovali konflikte. Hkrati je treba obsoditi taka mnenja tudi zaradi tega, ker poskušajo »informirati« tako bralno publiko kot javno mnenjeo-in posredno tudi o prekmurskem madžarstvu -, ki madžarskega jezika ne razume, zato lahko oblikujejo mnenje o publikaciji le na podlagi tistega kar dobijo preko mnenj drugih. Kuratorij za založništvo pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti i7javlja, da knjiga govori o nastajanju slovensko-madžarske trianonske meje. Zavestno se zavzema za madžarsko stališce, ne da bi hotela s kakršnih koli vidikov zmerjati ali žaliti slovenski narod ali kogarkoli. Vsebina publikacije se z vidika terminologije in strokovnih stališc lahko nekoliko razlikuje od slovenskega zgodovinskega vidikao­kar v demokraticnih skupnostih danes ne bi smelo pomeniti bogoskrunstva-, toda to še ne pomeni žalitev narodnih custev in pravic. Takovrstni »nesporazumi<< morajo tvoriti predmet razprav zgodovi­narjev, toda na noben nacin ne smejo zavajati javnosti. Lendava, l. junij 1997 Nepujsag, Lendava, let. 41, št. 22 (5. 6. 1997), 3. * Tudi v Delo, Ljubljana, let. 39, št. 134 (12. 6. 1997), 16. (Ugovori in pripombe. Izjava ob odmevih na oceno NYILATKOZAT* Az MNMI Konykiadasi Kurat6riuma A Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet kereteben mukod6 Konyvkiadasi Kurat6rium tagjai aggodalommal figyelik azokat a szloveniai, orszagos jellegu, vallasi es regionalis sajt6ban megjelent frasokat, velemenynyilvanftasokat, amelyek az in teze tun k altal kiadott Muravidekt6l Trianonig cfmu konyvvel kapcsolatosan az elmult napokban vilagot lattak. Aggodalmunkat mindenekel6tt az valtja ki, hogy a kozzetett velemenyek nema konyv tartalmat kepez6, a szloven­magyar hatarszakasz alakulasaval foglalkoz6 tartalmi kerdesekre iranyulnak, han em-felrevezet6 m6don es szandekkal-a muravideki magyarsag, valamint annak szervezetei es intezetei befeketftesere, lejaratasara torekednek. Azzal vadoljak a konyv szerz6jet (dr. Zsiga Tibort) es a kiad6t, hogy a kiadvanyban a szloven nemzeti es allami integritas ellen lepnek fei, holott a tortenelmijellegu konyv egyetlen allftasb61 sem lehet ilyen kovetkeztetest levonni. Ezt csupan azok ertelmezhetik fgy, akik valamilyen szempontb61 a konfliktus-szftast tliztek ki celul. Ugyanakkor elftelend6 a velemenynyilvanftas azert is, mert egy olyan olvas6kozonseget, kozvelemenyt pr6bal meg >>tajekoztatni<<, amely a magyar nyelvet nem erti, fgy csak annak alapjan formalhat velemenyt e kiadvanyr61 -s kozvetve a muravideki magyarsagr61 -, amit masok velemenyformalasa nyoman keszen kap. A MNMI Konyvkiadasi Kurat6riuma kijelenti, hogy a konyv a muravideki magyarsagot mindenkeppen negatfvul erint6 trianoni hatar szloven-magyar szakaszanak alakulasar61 sz61, a magyar nez6pont tudatos vallalasaval, anelkul, hogy a sz! oven nemzetet, vagy barki mast barmilyen szempontb61 is megalazna vagy sertene. Terminol6giai es szakmai jellegu szempontok tekinteteben a kiadvany tartalma valamennyire elterhet a szloven tortenelemszemlelett61 -ami egy demokratikus kozegben aligha jelenthet ma mar szentsegtorest -, azonban az meg korantsem szamfthat barki nemzeti erzelmei, jogai megsertesenek. Az ilyen jellegu ,,felreertesek« a torten es ze k vitatargyat kell, hogy kepezzek, de semmikeppen a nyilvanossag felrevezeteset. Lendva, 1997.junius l. Nepujsag, Lendva, 41. ef. , 22. szam, (1997.junius 5), 3. * A Delo-ban is, Ljubljana, 39. ef., 134. szam (1997.junius 6), 16. (Ugovori in pripombe. Izjava ob odmevih na oceno knjige) . ZGODOVINA NAS MALO NAUCI J. M. Zanimiv clanek dr. Vilka Novaka >>Napad na slovenstvo v Prekmurju<< (Družina št. 21) je po mojem mnenju izredno popestril Družino. Takih prispevkov si vsaj nekateri bralci želimo še vec. Prispevek je usmerjen le na dolocen problem, odpira pa širše razsežnosti odnosov med t. i. zgodovinskim in drugim narodom ali kot nam na teh prostorih veckrat recejo, plemenomo. Madžari kot državotvorni narod so se do svojih obrobnih ljudstev obnašali podobno kot še marsikdo, dokler jih to ni drago stalo. Nesprejemanje dejstva, da so druge narodnosti bile v obsežnem kraljestvu Svetega Štefana zelo številcne,jihje stalo porazov celo v casu upravicenih uporov proti hegemoniji Habsburžanov, pa jih to na žalost ni dosti izucilo. Gre za zgodovinarske nostalgike, vendar je o teh škoda izgubljati besede, ceprav ni nikoli škoda ponoviti besede, ki mogoce trenutno naletijo na gluha ušesa: >>Ne delaj drugim, kar ne želiš doživeti od drugih<<. Kako nas zgodovina malo nauci. Podobni odzivi nasilnosti do drugih namesto samokriticnosti se cutijo v še nekaterih krajih, kjer se ljudje imajo za zelo pomembne, vendar si to dokazujejo s poniževanjem sosedov in si s tem le škodijo. Najbolj Madžare balija obrobni kraji. Nic posebnega! Pomislimo na Požun, ki mu nekateri naši nevedni televizijski prevajalci vztrajno pravijo Pressburg in ne vedo, da ga naši ljudje poznajo pod imenom Bratislava in kije kar nekaj casa bil prestolnica Madžarske. Arad, kraj, kjer so usmrtili junake madžarskih uporov, je v Romuniji, prav tako Cluj, ki ima tudi drugacno madžarsko ime in ki so ga ustanovili Sasi. Clujje kulturno središce transilvanskih Madžarov. Transilvanijaje po madžarsko Erdelj, mi pa ga poznamo pod imenom Sedmerograška, saj je bil dolga stoletja del skupne države. Seveda jih boli tudi Prekmurje, ceprav je to le majhen delcek ozemlja, so ga morali po trianonski pogodbi prepustiti zmagovalcem. Madžarska politika je le primer napacne politike, ko so odnosi do drugih nespametni in polni sovraštva. V narodnostnih zadevah so bili katolicani in drugoverci -ki jih na Madžarskem ni malo -zmeraj enotni. Madžarom moramo priznati, da so imeli ustvatjalne moci in so se obdržali kot posebnost v indoevropski Evropi. I.er imaš narodnostno prevlado, tam želiš uveljaviti narodnostno pravo, kjer pa je nimaš vec, pride prav tudi zgodovina. Podobno je KEVESET TANULUNKA TORTENELEMBOL ]. M. Dr. Vilko Novak erdekes cikke >>Tamadas a prekmurjei szlovensagra« cfmen (Družina [Csalad], 21. szam) velemenyem szerint rendkiviil szfnesse tette a foly6iratot. Ilyen cikket sok olvas6 szivesen latna mine! magasabb szamban. Az fras ugyan, csak egy konkret problemaval foglalkozik, ugyanakkor az un. tortenelmi es egyeb nemzetek; es ahogy benniinket ebben a tersegben tobbszor hivnak, a torzsek kozotti viszony szelesebb ko ru temajat nyitja meg. A magyar, mint allamalapit6 nemzet, a periferiakon elo nepeivel hasonl6an viselkedett, ahogy azt tob ben is tettek, am ig ezert dragan meg nem fizetett. Ann aka tenynek az el nem fogadasa, hogy a Szent Istvan-i terjedelmes kiralysagban mas nemzetek is nagyobb szamban eltek, tobb veresegbe keriilt, mar a Habsburg hegem6nia ellen kitort, indokolt felkelesek soran is, de sajnos ebb61 nem tanultak. Tortenelmi nosztalgiaz6kr61 van sz6, de erre kar pazarolni a sz6t. De soha sem kar megismetelni, azokat a szavakat, amelyek pillanatnyilag lehet, hogy siiket fiilekre talalnak: »Ne tedd azt masokkal, amit magadnak nem kivansz.« Milyen keveset tanulunk a tortenelemb61! Hasonl6, er6szakos hozzaallast masokhoz, onkritika helyett, masutt is lehet erezni. Ott, ahol az emberek onmagukat rendkiviil fontosnak tartjak, de ezt szomszedaik megalazasaval fejezik ki, ezzel onmaguknak is kart okoznak. A magyaroknak legjobban a hatarvideki helyek fajnak. Semmi kiilonos! Gondoljunk csak Pozsonyra, amelyet nehany tajekozatlan televizi6s fordit6 kitart6an Pressburgnak hiv es nem tudja, hogy a mieink azt Bratislava neven ismerik, es hosszabb ideig Magyarorszag orszaggyulesi szekhelye volt. Arad varosa, ahol a magyar felkelesek h6seit vegeztek ki, Romania ban van, ugyanigy Cl uj (Kolozsvar, a ford.) is, amelynek masa magyar neve esa szaszok alapftottak. Cl uj az erdelyi magyarok kulturalis kozpontja. Transzilvania, magyarul Erdely, mi ped ig Sedmerograška nev alatt ismerjiik, hiszen evszazadokon keresztul a kozos allam resze volt. Termeszetesen fajlaljak Prekmurjet is, bar ez csak kicsinyke resze ann akoa teruletnek, amelyet a Trianon szerz6des szerint, a gy6z6knek kellett atadniuk. A magyar politika, a rossz politikanak csak az egyik peldaja, amikor a masokhoz val6 viszony meggondolatlan es tele van ellenszenvvel. A nemzetisegi dolgokban a katolikusok es a mas vallasuak -amelyekb61 Magyarorszagon nincs bilo na Ceškem, kjer v rajnki Avstriji nismo o tej temi s Cehi nikdar našli skupnega jezika, saj smo mi zagovarjali narodnostne, oni pa zgodovinske meje, ker bi sicer izgubili Sudete. O naših vzhodnih sosedih tokrat nic. Vse je še prevec bolece. Vse je skratka bilo zelo kratkovidna in razpletlo se je ponavadi na poseben in nikdar za vse zadovoljiv nacin. Vsaj o madžarskih sosedih smo imeli dobro mnenje in hvala dr. Novaku za opozorilo, mogoce bo njegov poziv naletel na prava ušesa. Vsi smo še obcutljivi, zakaj mešati po pogorišcu, ki še tli. Madžarsko govoreci sodržavljani, ki vas globoko cenim, verjemite, vsi, ceprav smo morda v vaših oceh nekoliko manjši, smo obcutljivi. Mi razumemo, da ni preprosto izgubiti dve tregini ozemlja. Eni redkih v Evropi to razumemo. Ostane nam, da verjamemo v Cloveka, to pa, za sreco nas in naših potomcev, preostane tudi vsem skupaj. Družina, Ljubljana, let. 46, št. 23 (8. 6. 1997), 28. keveso-mindig egysegesek vol tak. A magyaroknak, elismerhetjuk, hogy az alkot6erejuk kival6 volt, es kiilcmlegessegkent maradtak fenn a f6leg indoeur6paiEur6paban. Ahol nemzetisegi tobbseg letezik, ott azok jogat kfvanjak 'o megval6sftani, ahol pedig mar nincs egy nemzet tobbsegben, ottj61 jon a tortenelem. Hasonl6 volt Csehorszagban, ahol a nehai Ausztriaban, err61 a temar61, soha sem talaltuk mega kozos nyelvet a csehekkel, hiszen mi vedtiik a nemzetisegi, 6k pedig a tortenelmi hatarokat, kiilonben elvesztettek volna a Szudetakat. Keleti szomszedainkr61 ezuttal inkabb nem sz6lunk. Mindez meg tul faj6. Mindez, roviden sz6lva, nagyon rovidlat6 dolog volt es altalaban kiilonos es semmikeppen sem kielegft6 m6don vegz6dott. Legalabb a magyar szomszedainkr61 voltj6 a velemenyiink. Koszonet dr. Novak professzor urnak is a figyelmeztetesert, talan felhfvasat meghalljak. Meg erzekenyek vagyunk mindannyian. Miert kell szftani a tuzet, ha meg parazslik? A magyarul beszel6 allampolgaraink, akiket melyen tisztelek, higgyek el, hogy mi, bar lehet hogy az onok szemeben kisebbek, de erzekenyek vagyunk. Megertjuk, hogy nem konnyu a teriiletuk ketharmadat elveszfteni. Szokatlan ez Eur6paban, mi megertjuk. Az marad csak, hogy higgyiink az Emberben, ez pedig szerencsenkre es ut6daink szerencsejere, mindannyiunknak megmarad. Družina [Csalad], Ljubljana, 46. ef. 23. szam, (l997.junius 8.), 28. ŠE O »NAPADU<< Peter Božic Spoštovani gospod profesor Vilko Novak! V svojem obširnem clanku z naslovom >>Napad na slovensko Prekmurje<< med drugim zapišete tudi stavek: >>Vodstvo madžarske narodnosti in skupnosti v Prekmurju -obenem s poslanko Marijo Pozsonec -pa pozivamo, da pojasni in skuša opraviciti -kar zares opraviciti se ne da! -izdajo te knjige v založbi Zavoda ... z denarjem tudi iz slovenske državne blagajne!<< Trditev, daje izdajo knjige Muravidekt6l Trianonigavtorja Tiborja Zsige omogocil tudi denar iz slovenske državne blagajne, namrec ne drži. V seznamu za financno pomoc na Ministrstvu za kulturo takega naslova ni in zar-U ni bilo nobenega financnega izda tka. Dokumentacija o tem je javna in vsakomur, tudi gospodu prof. Vilku Novaku, na vpogled. Ministrstvo za kulturo, Služba za stike zjavnosgo Družina, Ljubljana, let. 46, št. 23 (8. 6. 1997), 28. Peter Božic Tisztelt Vilko Novak Professzor Ur! A Trimadris a prekmurjei szlovensrigra cimu tetjedelmes cikkeben tob bek kozott a kovetkez6 mondatot is szerepel: A magyar nemzetiseg es kozosseg vezet6seget Prekmurjeben -Pozsonec Maria kepvisel6asszonnyal egyiitto-pedig felkerjiik, hogy indokolja meg es kfserelje meg megmagyarazni -de erre val6jaban mentseget talalni nem lehet!o-ennek a konyvnek a kiadasat az Intezet kiadasaban ... esa szloven allampenztarb61 is szarmaz6 penzeszkozokkelo! Allftasa, hogy Zsiga Tibor Muravidekt!Jl Trianonigcimu konyvenek kiadasat a szloven allampenztarb61 szarmaz6 penzeszkozokkel val6sf­tottak meg, nem felel mega val6sagnak. A Kulturalis Miniszteriumt61 penziigyi tamogatasban reszesiil6k jegyzeken ugyanis nem szerepel ez a cfm, fgy nem reszesiilhetett penziigyi tamogatasban. Az err61 sz616 dokumentaci6 nyilvanos, es abba mindenki, Vilko Novak professzor ur is betekintest kaphat. Kulturalis Miniszterium, Tajekoztatasi Hivatal Družina, Ljubljana, 46. evf. 23. sz;:im (1997.junius 8.), 28. ODSTOPIL PRVI MOeŽ MADŽAROV V SLOVENIJI. Clani sveta odstopaJ6zsefa Balaska niso sprejelie­Trije vzroki za odstop I[van]. G[erencer]o. Lendava, 17. junija -Na sinocnji seji sveta Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti je odstopil predsednik svetaJ6zsef Balask6. Clani sveta njegovega odstopa niso sprejeli, temvec bodo o njem odlocali na petkovi izredni seji. Balask6je danes povedal, daje o odstopu razmišljal že dlje casa. To, da je odstopno izjavo napisal sinoci in sejo sveta tudi zapustil, pa je bila do skrajnosti nestrpno in spolitizirano razpravljanje clanov sveta o temah, ki so bile na dnevnem redu. Morda še najbolj zaradi razprave o knjigi madžarskega avtorja Tiborja Zsige z naslovom Od Prekmurja do Trianona, ki jo je izdal Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, spremno besedo zanjo paje napisal direktor zavoda Laszlo Goncz. Dr. Vilko Novak je avtorju knjige in uvodnicarju v javnosti ocital potvarjanje zgodovinskih dejstev v zvezi z nastankom slovensko-madžarske meje in ju obtožil napada na slovenstvo Prekmurja. »Clani sveta so podprli javno izjavo izdajateljskega sveta knjige, osebno pa sem temu nasprotoval. Sicer pa sem se za odstop odlocil iz drugih vzrokov, ki neposredno vplivajo na uspešnost dela krovne narodnostne organizacije Madžarov v Prekmurju. Prvi je zagotovo neurejeno državno financiranje naše narodnostne organizacije, ki zagotavlja le denar za place, ne pa tudi za dejavnost narodnostne skupnosti. Drugi vzrok je macehovski odnos Madžarske do manjšine v Sloveniji. Matico skrbi predvsem položaj Madžarov, ki živijo v Romuniji, Ukrajini, na Slovaškem in v ZRJ, nas, ki živimo v Sloveniji, pa je odrinila na stranski tir. Tretji vzrok je delo mešane slovensko­madžarske komisije za zašcito manjšin. Preprican sem, da komisija skrbi bolj za interese ene ali druge države, ne pa za uresnicitev interesov manjšine v Sloveniji in na Madžarskem«je zaDelo izjavil Balask6. Moti ga tudi politizacija dela vodstva Pomurske madžarske narodnost-ne skupnosti ter ultimativna vedenje in aroganca posameznih clanov sveta. »Zavzemal sem se za strpen in ustvarjalen dialog, pa so me skrajneži v svetu nenehno kritizirali. Poklicno zaposleni v narodnostni skupnosti so od mene zahtevali, naj zagotovim denar za njihove place, nato pa so delali po svoje in tudi zgolj za Jasten žep<< je dejal Balask6. Delo, Ljubljana, let. 39, št. 139 (18. 6 1997), 2. A SZLOvENIAI MAGYAROK ELSeO EMBERE LEMONDOTT Balasko Jozsef lemondasat nem fogadtak elea tanacs tagjai Lemondasanak harom oka van I[van]. G[erencer]o. Lendva, junius 17. -A Muravideki Magyar Onkormanyzati Nemzeti Kozosseg tanacsanak tegnap esti iilesen a tanacs elnoke, Balask6 J6zsef, benylijtotta lemondasat, amelyet a tanacs tagjai nem fogadtak el. Arr61 a penteki rendkiviili iilesen hoznak majd dontest. Balask6 ma elmondta, hogy a lemondasat mar hosszabb ideje fontolgatta. Az, hogy a lemondasi nyilatkozatot tegnap este !rta meg, es a tanacs iileset el is hagyta, a tagok vegletekig tiirelmetlen es politizalgat6 vitainak koszonhet6 a napirenden szerepl6 temakr61. Leginkabb talan a magyar szerz6 Zsiga Tibor Muravidekt6l Trianonig cfmu konyver61 sz6lp vitak miatt, amelyet a Magyar Nemzetisegi Muvel6desi In teze tet ad ott ki Lendvan, az elOszot pedig Gon cz Laszlo irta. Dr. Vilko Novak a konyv szerzojenek es az elosz6 fr6janak nyilvanosan felr6tta a tortenelmi tenyek megvaltoztatasat a szloven­magyar hatar letrejottevel kapcsolatban es a prekmurjei szlovensag tamadasaval vadolta oket. >>A tanacs tagjai tamogattak a kiad6i bizottsag nyilatkozatat, en viszont ezt elleneztem. Tobb ok is kesztetett a lemondasra, amelyek befolyasoljak a magyarok nemzetisegi szervezetenek sikeres munkajat Prekmurje ben. Az elso ok, mindenkeppen a nemzetisegi szervezetiink­nek nylijtott rendezetlen allami tamogatas, amely ugyan biztosfga a bereket, de nem elegendo a nemzetisegi kozosseg tevekenysegere. A masik ok, Magyarorszag mostoha viszonya a szloveniai kisebbseghez. Az anyaorszagot elsosorban a Romaniaban, Ukrajnaban, Szlovakiaban es a Szerbiaban elo magyarok helyzete aggaszga. Benniinket, akik Szloveniaban eliink, mellekvaganyra helyezett. A harmadik o ka szloven­magyar vegyes bizottsag munkaja a nemzetisegek vedelmerol. Biztos vagyok abban, hogy a bizottsag az egyik, vagy a masik orszag erdekeit ne zi, nem pedig a Szloveniaban ili etve Magyarorszagon elo nemzetisegek erdekeinek megval6sftasat<< -nyilatkozta a Delonak Balask6 J6zsef. Zavarja a Kozosseg vezetosegenek politizalasa is, valamint egyes tagok ultimatfv viselkedese illetve arroganciaja. >>A tiirelmes es alkot6 parbeszed mellett foglaltam allast, de a tanacs szelsoseges tagjai alland6an kritizaltak. A ne'mzetisegi kozossegben az alkalmazottak koveteltek to lem, hogy biztosftsam a fizetesiiket, majd sajat belatasuk szerint dolgoztak, csak sajat hasznukra<>Od Prekmurja do Trianona<<. Clani sveta njegovega odstopa niso sprejeli, odlocitev o odstopu pa prenesli na petkovo sejo. Ali lahko sejo vodi predsednik, kije odstopil, njegovega odstopa pa svet še ni sprejel? Balask6 je clanom sveta zagotavljal, da lahko, saj naj bi o tem povprašal komisijo za ustavna vprašanja. Brata Tomka sta želela videti dokaze in se z njegovo interpretacijo nista strinjala, zahtevala sta, naj sejo vodi podpredsednik. Clani sveta so vendarle dosegli dogovor: mediji morajo ostati pred sejnimi vrati. Proti takšni odlocitvi sta bila Car in Voros. Po sestanku Kot nam je povedal stari in novi predsednik svetaJ6zsefBalask6, pri glasovanju o njegovi zaupnici (ob kateri so se odlocali tudi o smernicah, s katerimi je Balask6 povezoval svoje nadaljnje delo), so clani z devetimi glasovi za in štirimi proti podprli njegov mandat. V smernicah je Balask6 poudaril strpno politiko, ki bi ljudi med sabo povezovala (upoštevajoc 11. in 64. clen ustave, Zakon o narodnih samoupravnih skupnostih in Zakon o lokalni samoupravi), partnerske odnose z obcinami, hkrati pa poudaril, da so »obcinski narodni sveti samostojne organizacije in nikakor ne želim in ne bom dovolil, da bi bil svet nadorganizacija in da bi bil diktatorski, temvec želim, da ti obcinski sveti, v skladu s svojimi statuti, samostojno odlocajo<<. Ob zavzemanju za kulturo, dvojezicno šolstvo in gospodarstvo noJ bi Svet vzpostavil »partnerske odnose z narodnostno poslanko v parlamentu<<, sodeloval pri postavitvi operativnih temeljev za delo slovensko-madžarske mešane komisije in pomagal pri reševanju problematike financiranja madžarske skupnosti. Nedelovanje meddržavne komisije za zašcito manjšin, neurejeno financiranje zavodov iz državnega proracuna in ustavni spori naj bi bili namrec glavni vzrok za ponujeni odstop. TUL KEvESSE NACIONALISTA ELNOK? Balask6 nem mondott le A. P., S. E. A Muravideki Magyar Onkormanyzati Nemzeti Kozosseg Tanacsanak penteki rendkfviili iilese, azzal a veszekedessel kezd6d6tt, hogy ki vezesse az iilest. A tanacs elnoke ugyanis a hetf6i iilesen felkfnalta lemondasat, amelyhez tobbek kozott a Zsiga Tibor Muravidektol Trianonig cfmu konyvevel kapcsolatos egyet nem ertesek is hozzajarultak. A tanacs tagjai elnokiik lemondasat nem fogadtak el, a lemondasr61 val6 don test elhalasztottak apen teki iilesig. Vezetheti-e az iilest az elnok, aki lemondott, de lemondasat a tanacs meg nem fogadta el? Balask6 biztosftotta a tanacs tagjait, hogy vezetheti, hiszen ezt megerdekl6dte az alkotmanyos kerdesekkel foglalkoz6 bizottsagnal. ATom ka fiverek bizonyftekot szerettek volna es interpretaci6javal nem ertettek egyet, azt koveteltek, hogy az iilest az alelnok vezesse. A tanacs tagjai vegiil is megegyezesre jutottak: a mediakat kizartak az iilesr61. Ez ellen volt Car es Voros. A tamicskozas utan Ahogy a tanacs regi es egyben uj elnoke, Balask6 J6zsef elmondta, a bizalom megszavazasakor (amellyel kapcsolatban meghataroztak az iranyelveket is, amelyekkel Balask6 osszefiiggesbe helyezte j6v6beli m unkajat) a tagok kilenc szavazattal es negy ellenszavazattal tamogattak. Az iranyelvekkel kapcsolatban Balask6 hangsulyozta a tiirelmi politika elvet, amely az embereket egymassal osszefllzne, (tekintetbe veve az Alkotmany 11. es 64. cikket, a nemzetisegi onkormanyzati koz6ssegekr61 sz616 torvenyt esa hel yi onkormanyzatr61 sz616 torvenyt) es sz6lt a keriiletek kozotti partneri kapcsolat fontossagar61 is. Ugyanakkor kiemelte, hogy »a kozsegi nemzetisegi tanacsok onall6 szervezetek es semmikeppen sem kfvanom, es nem engedhetem meg, hogy a tanacs fels6bbrendu szervezet legyen, vagy diktatori jellegu, hanem azt kfvanom, hogy ezek a kozsegi tanacsok, osszhangban szabalyzataikkal, 6nall6an hozzanak donteseket<<. A kultura, a ketnyelvii oktatas teren es gazdasagi teren a tanacs partneri kapcsolatokat epftene ki a nemzetisegi parlamenti kepvisel6vel »kozremukodne a Szloven-Magyar Vegyesbizottsag munkajahoz sziikseges operatfv alapok megteremtesenel es segftene a magyar kozosseg finanszfrozasaval kapcsolatos problemak Od Prekmurjea do Trianona Vendar paje bila med povodi za Balask6v odstop tudi razprava o knjigi Od Prekmurja do Trianona, ob kateri je prišlo do ocitnega nesoglasja med Balask6m in bolj >>nacionalisticnimi« clani sveta. Balask6 je na novinarski konferenci pojasnil tudi svoje stališce do knjige oziroma »konflikta<< in razdora, ki naj bi ga povzrocila med madžarsko manjšino: »Rad bi poudaril, da nisem bil, da nisem in upam da niti ne bom v konfliktni situaciji z direktorjem Zavoda za madžarsko kulturo g. Gonczem, kije izdajatelj te knjige. Moje osebno prepricanje paje, da naj se politika in stroka ne mešata. Moja pripombaje tudi, zakaj financirati-morda se motimo-tuje avtorje iz tuje države, ko pa imajo dejansko vsi naši zavodi probleme s financiranjem naših dejavnosti. Morda pa ne poznam financnega konstrukta. Ce se motim, se opravicujem, tudi izdajatelju. Moje prepricanje pa ostaja, da ce je potrebno izlušciti resnico, potem naj to napravi stroka, nikakor pa ne politiki ali novinarji. Naj se stroka izrece. Ocitali so mi, da imam probleme z narodno zaves go, vendar moram reci, da teh problemov nimam in da so razlogi za moje stališce ti, ki sem jih omenil. Kot sem že nekajkrat dejal, knjige še nisem prebral,je ne bom in tudi, ce bi jo prebral, je vprašanje, ali bi se do nje lahko kakorkoli strokovno opredelil. Naj stroka pove svoje. Ce dr. Novaku ta knjiga ne ustreza, naj napiše novo in nato naj neka submešana komisija ugotavlja, kdo ima in kdo nima prav. Kot strojnik se na tem podrocju ne bom znal opredeliti.<< Vestnik, Murska Sobota, let. 49, št. 26 (26. 6. 1997), 3. megoldasanal." Az allamkozi k:1sebbsegvedelmi bizottsag nem hatekony munkaja, az intezmenyek rendezetlen finanszirozasa az allami koltsegvetesb61 es az alkotmanyos vitak a felkfnalt lemondas f6 o kai. Muravidektol Trianonig Balask6 lemondasanak egyik mozgat6rug6ja a Muravidektol Trianonig ef mu konyv is, amellyel kapcsolatban kifejezett ellentmondasra keriilt sor Balask6 es a tanacs »nacionalista« tagjai kozott. Balask6 a sajt6ertekezleten megmagyarazta saj at hozzaallasat is a konyvhoz, illetve a »konfliktushOZ<< es a szethuzashoz, amelyet az a magyar kisebbseg koreiben okozott. »Szeretnem hangsulyozni, hogy nem voltam, nem vagyok es remelem, hogy nem leszek konfliktushelyzetben a Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet igazgat6javal, Goncz Laszl6val, aki a konyv kiad6ja. Szemelyes meggy6z6desem, hogy a politikanak es a szakmanak nem szabad keverednie. Amit hozzatennek -lehet, hogy tevedeko-mie rt ke li va jon anyagilag tamogatni kiilfoldi szerz6t, ami kor minden intezmenyiinknek tenyleges anyagi gondjai vannak tevekeny­segeik finanszfrozasanal. Lehetseges, hogy nem ismerem a penziigyi strukturat? Ha tevednek, elnezest kerek, a kiad6t61 is. A meggy6z6desem viszon t az marad, hogy ha az igazsagot ke li kihamozni, tegye azt a szakma, de semmikeppen sema politikusok vagy az ujsagir6k. A szakma mondja meg a velemenyet. Felr6ttak nekem, hogy gondjaim vannak a nemzetisegi identitastudattal, de kijelenthetem, hogy nincsenek ilyen gondjaim, es hogy allaspontomra a magyarazatok az emlitett tenyek. Ahogy mar tobbszor is mond tam, a konyvet nem olvastam, nem is fogom elolvasni, es ha el is olvasnam, kerdes, tudnek-e kialakftani megfelel6 szakmai hozzaallast. A szakma mondja ela velemenyet. Ha dr. Novaknak nem fe lel mega konyv, frjon uj at es azutan, valamilyen vegyes bizottsag hatarozza meg, kinek van igaza es kinek nincsen. Mernokkent ezen a teren nem tudok allast foglalni.<< Vestnik, Murska Sobota, 49. ef. 26. szam, (1997. junius 26.), 3. »INDEKSIRANA<< MANJŠINA NA USTA VNEM SODIŠCU. Zakaj je hotel odstopiti J ozsef Balasko? Branko Žunec Madžarska skupnost v Sloveniji deli usodo ostalih proracunskih porabnikov -Iz Madžarske le forinti za gradnjo kulturnega domao-Pripomba na (ne)delo mešane meddržavne komisije -Obcutek ogroženosti med gorickimi Madžari?-Vpliv vladne uredbe na gospodarsko moc manjšine Porocali smo že, daje pred casom nameraval odstopiti predsednik sveta Pomurske madžarske narodnostne samo­upravne skupnosti (PMNSS) J6zsef Balask6. Na izredni seji sveta za zaprtimi vrati si je Balasko, znani lendavski podjetnik, ki ima lastno firmo za inženiring in gostinstvo Baling, premislil. Za Vecer je bil nekoliko pozneje pripravljen pojasniti domnevno ozadje nameravanega odstopa. Prvi vzrok za vaš odstop naj bi bilo neurejeno financiranje manjšine? »Program naše skupnosti financira slovenska država iz proracuna. Odkar velja nova organiziranost, naši programski predlogi niso bili upoštevani oziroma velja tudi za nas indeksacija. Lani smo predlagali 9 milijonov tolarjev in dobili 8,3 milijona, letos 16 milijonov tolarjev, vendar ni odziva iz vladnega Urada za narodnosti. Denar prihaja po dvanajstinah, iz tega pa je treba placati dva zaposlena, telefonske stroške, odhode na posvetovanja in podobno. Država nam že dve leti dolguje poldrugi milijon tolarjev za stroške amortizacije za stavbo, v kateri je bil nekoc zdravstveni dom, na Partizanski ulici 120 v Lendavi, stavba paje naša last. Pri odkupu objekta, v katerem so narodnostne ustanove in uredništvi casopisa Nepujsag in radia, sta nam pomagali madžarska fondacija Illyes in nekdanja lendavska obcina; obnova stavbe še ni koncana.<< Kako je s financno pomocjo madžarske države? >>Te pomoci ni. Po meddržavnem sporazumu o sofinanciranju gradnje kulturnega doma v Lendavi je bilo pred casom nakazanih pet milijonov forintov. Razen pomoci iz sosednjih županij, železne in zalske, s katerimi vsako leto podpisujemo sporazume o sodelovanju in zagotavljajo financira1.e madžarskih strokovnjakov za pomoc v naših vrtcih, šolah in kulturnih društvih in skupinah, ne dobimo nicesar.<< "JNDEXEN<< A KISEBBSEG AZ ALKOTMAN'YBIROSAGON. Miert akart lemondani Balask6eJ6zsef? Branko Žunec A magyar kozosseg Szloveniaban osztozik a koltsegvetes felhasznal6inak sorsano-Magyarorszagr61 csak nehany forint a kulturhaz epftesere -Megjegyzesek az allamkozi vegyes bizottsag munkajar61-A veszelyeztetettseg erzese a gorick6i magyarok kozott?-A kormanyrendelet befolyasa a kisebbseg gazdasagi helyzetere Kozoltuk, hogy korabban a Muravi.deki Magyar C>nkor­manyzati Nemzeti Kozosseg Tanacsanak elnoke Balask6 J6zsef lemondasat tervezte. A rendkfvuli ulesen, zart ajt6k mogott Balask6, az ismert lendvai vallalkoz6, akinek sajat vendeglat6i cege van a Baling, meggondolta magat. A Vecer szamara, kicsit kesve, magyarazta meg tervezett lemondasanak hatteret. Lernondasanak Jo aka a kisebbsegek rendezetlen anyagi tarnogatasa volt? »Kozossegunk programjat a szloven allam finanszfrozza a koltsegvetesb61. Amiata ervenyben van az uj szervezeti felepftes, a programjavaslatainkat nem vettek tekintetbe, illetve ervenyes rank az index. Tavaly 9 milli6 tollartjavasoltunk es 8,3 milli6t kaptunk, iden 16 milli6 tollart, de nem kaptunk valaszt a kormany Nemzetisegi Hivatalab61. A penz tizenket reszletben erkezik, ebb61 kell fizetnunk ketalkalmazottat, a telefonkoltsegeket, a tanacskozasokon val6 reszvetelt es hasonl6akat. Az allam market eve tartozik egy es fei milli6 tollarral, az amortizaci6s koltsegekkel, arra az epuletre, am ely hajdanan az orvosi rendel6 volt Len dvin, a Partizanska utca 12. szam alatt. Az epulet pedig ami tulajdonunkban van. Annak az objektumnak a megvasarlasakor, amelyben a nemzetisegi intezmenyek vannak, a Nepujsag es a radio szerkeszt6sege, a magyar Illyes Alapftviny segftett es az egykori lendvai kozseg. Az epulet felujftasat meg nem fejeztek be.« Miaa helyzet a magyar allam penziigyi segitsegevel? >>Ilyen tamogatis nem letezik. A nemzetkozi egyezmeny alapjan a lendvai kulturhaz felepftesenek finanszfrozasara, korabban ot milli6 forintot utaltak at. A szomszedos megyek, Zala es Vas megye reszer61 nylijtott timogatason kfviil, amelyekkel minden evben egyiittmukodesi megallapodast frunk ala, es egyben biztosf.ak azoknak a magyar Drugi razlog za vaš odstop naj bi bilo nedelo mešane meddržavne komisije? >>Imam obcutek, daje Madžarska delo te komisije izkorišcala za doseganje zunanje politicnih ciljev. Zapisnike s sej te komisije so uporabljali kot argument, ko so podpisovali sporazume o zašciti manjšin z Romunijo in Slovaško, kjer je najvec naših pripadnikov na tujem. Zdaj se seja komisije, kijo na madžarski strani vodi politicni državni sekretar dr. Tabaj di, na naši pa jo je do volitev vodil dr. Peter Vencelj, kar naprej prelaga. Najbrž zato, ker Madžarska ne potrebuje vec prej omenjenega argumenta za Evropo.« Menda ste na ustavnem sodišcu RS sprožili vec sporov. Kakšna je njihova vsebinaa? >>Eden zadeva uporabo narodnostnih simbolov, nekaj so jih sprožili Lendavcani v zvezi z izvajanjem dvojezicnega šolstva in izdajanjem dvojezicnih dokumentov in še bi lahko našteval. Vendar o tem ne želim podrobneje govoriti, saj se nam, ki poznamo razmere, dolocene zadeve zdijo smešne. Vsekakor pa bo letošnja jesen za nas zelo burna.<< Med Madžari v obcini Moravske Toplice na Gorickem lahko veckrat slišimo ocitke, da vodite »centralisticno politiko«, kar naj bi pomenilo, da se najvec ukvarjale z Madžari na Lendave, goricke pa zanemarjate? >>Na obmocju Lendave, Dobrovnika in okoliških vasi živi najvec pripadnikov narodnostne skupnosti, tu so tudi vsi zavodi in druge ustanove. Obcutek ogroženosti Madžarov v moravski obcini izhaja iz oddaljenosti in najbrž tudi zato, ker narodnost ni imela bistvenega vpliva na odpiranje mejnega prehoda Prosenjakovci-Magyarszombatfa. Prehod naj bi odprli najkasneje letos jeseni. Naš svet je krovna organizacija in kot pred.ednik zagotavljam, da so zame enako pomembni problemi na Hodošu, v Lendavi ali kjer drugje. Poudarjam, da je kljucno delo v obcinskih narodnostnih svetih, ki so partnerji urada župana in obcinskih svetov.<< Kako na gosjJodarsko moc madžarske manjšine vpliva vladna uredba, ki omogoca sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove manjšine? >>Naša narodnostna skupnost živi izkljucno na manj razvitem obmocju. Po zakonu o privatizaciji oziroma zakonu o kupnini denar iz kupnine, dobivamo 2,5 odstotka od prodaje družbene lastnine in denar lahko porabimo samo za vlaganja v dolocene programe in projekte, ki naj zagotovijo obstoj skupnosti na obmocju, kjer je doma.<< Predsednik PMNSS Balask6 je ob koncu tudi kratko komentiral zelo nasprotujoce si odmeve na knjigo madžarskega avtorja dr. Tiborja szakembereknek az anyagi tamogatasat, akik segftenek 6vodainkban, iskolainkban es kulturalis egyesiileteinkben es csoporgainkban, nem kapunk semmit.<< Lemondasanak masik oka az allamkozi vegyes bizottsag nem eleg hatekony munkaja lenne? "Az az erzesem, hogy Magyarorszag ennek a bizottsagnak a mun­kajat kiilpolitikai celjai eleresere hasznalja fei. Az ul esek jegyz6konyveit hasznaltak fei ervkent, amikor a romaniai es szlovakiai kisebbsegek vedelmer61 frtak ala az egyezmenyeket, ahol a legnagyobb szamban elnek magyarok kiilfoldon. Most a bizottsag iilesenek osszehfvasat, amelyet a magyar felr61 a politikai allamtitkar Dr. Tabajdi Csaba vezet, a mi oldalunkon pedig a valasztasokig dr. Peter Vencelj vezette, egyre halogagak. Val6szfnuleg azert, mert Magyarorszagnak nincs mar sziik­sege az emlftett ervekre az Eur6pai Uni6s csatlakozashoz.<< Allit6lag a Szloven Koztarsasag Alkotmanybir6sagan tobb pert inditottak. Melyek ezeka? ••Az egyik a nemzetisegi szimb6lumok hasznalataval kapcsolatos, nehanyat a lendvaiak indftottak a ketnyelvu oktatas megval6sftasaval esa ketnyelvu okmanyok kiadasaval kapcsolatban es meg sorolhatnam. De err61 nem kfvanok reszletesebben beszelni, hiszen szamunkra, akik ismerjiik a koriilmenyeket, feleslegesnek tunnek. Az idei 6sz nagyon viharos lesz szamunkra. A magyarok kozott Moravske Toplice kozsegben es Gorick6n tobbszor hallunk olyan vadakat, hogy » kozpontositott" politikat vezet, es hogy legtobbet aLen dva teriileten elO rnagyamkkal Joglalkozik, a gorick6iakat ped ig elhanyagoija. ••Lendva, Dobronak esa kornyez6 falvak teriileten ela nemzetisegi kozosseg legtobb tagja, itt vannak az intezmenyek es mas letesftmenyek. A moravskai keriiletben el6 magyarok veszelyeztetettseg erzese a tavolsagb61 ered es val6szfnuleg abb61, hogy a nemzetisegnek nem volt kiilonosebb befolyasa a Prosenjakovci -Magyarszombatfa atkel6hely megnyitasara. Az atkel6helyet legkes6bb iden 6sszel nyitnak meg. A tanacs elnokekent biztosfthatom, hogy szamomra ugyanolyan fontosak a gondok H6doson, mi nt Lendvan, vagy mashol. Hangsulyozom, hogy a kulcsfeladat a kozsegi nemzetisegi tanacsokban val6 munka, amelyek a polgarmesteri hivatal es keriileti tanacsok partnerei is. Hogyan befolyasoija a nemzetiseg gazdasagi helyzetet, az a kormanyrendelet, arnely lehetiive teszi kiilonbow eszkozok kiutalasat a kisebbsegek gazdasaganak megalajJozasaraa? ••Nemzetisegi kozossegiink kizar6lag gazdasagilag kevesbe fejlett teriileten eJ. A privatizaci6r61 sz616 torveny szerint, illetve a vetelarr61 sz616 torveny szerin ta pen za vetelarb61 ered, esa tarsadalmi tulajdon eladasab61 szarmaz6 vetelar 2,5 szazalekat kapjuk meg esa penzt csak Zsige Od Pomurja do Trianona, ta knjiga naj bi bila prav tako eden od domnevnih povodov, da razmišlja o odstopu s funkcije. »Vedno ko se je politika vmešala v stroko, se je to zanjo slabo koncalo, zato ponavljam, da se je bolje distancirati od te knjige. Naj se z njo ukvarjajo strokovnjaki.<< Murska Sobota ni dvojezicna? Prvi mož pomurskih Madžarov se še vedno ne more sprijazniti s tem, da Murska Sobota ni vkljucena v dvojezicno obmocje. Trdi, da to ni zakonito in daje bilo zaradi tega že veliko konfliktov. Svet PMNSS kot krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji šteje 18 clanov, po trije so iz Hodoša in Prosenjakovcev, 11 jih je iz Lendave, en clan pa je predstavnik soboškega kulturnega društva Barati Kor. Vecer, Maribor, let. 53, št. 179 (5. 8. 1997), 5. meghat:irozott programokba es projektekbe fektethetjuk be, amelyek biztosftjak a kozosseg fennmaradasat azon a teruleten, ah ol az otthona van. A MMONK elnoke, Balask6 J6zsef a beszelgetes vegen roviden komment:ilta az ellentetes velemenyeket a magyar szerz6 dr. Zsiga Tibor Muravidektol Trianonigcfmu konyver61, ez a konyv ugyanugy az egyik oka lett volna a tisztseger61 val6olemondasnak. >>Mindig amikor a politika beavatkozott a szakmaba, az rosszul vegz6dott, azert ismetlem, hogy jobb t:ivol tartani magunkat a konyvt61. Foglalkozzanak vele a szakert6k.« Muraszombat nem ketnyelvii? A muravideki magyarok els6 embere meg mindig nem tudja elfogadni, hogy Muraszombat nem tartozik a ketnyelvu teruletek koze. Azt allftja, ez nem torvenyes, es hogy emiatt mar szamos konfliktus keletkezett. Az MMONK Tanacsanak mint a Szlovenia­ban el6 magyar nemzetisegi kozosseg csucsszervezetenek 18 tagja van; harman-harman Hodosr61 es Partosfalvar61, tizenegyen Lendvar61, egy tag pedig a Barati Kor muraszombati muvel6desi egyesuletet kepviseli. Vecer. Maribor, 53. ef. 179. sz>OBTOŽUJEM<< ALI MNENJA O NEKI (CASOPISNI) POLEMIKI Kozma Gabor Trdimo lahko, da so odnosi Madžarske in Slovenije in hkrati tudi odnosi Železne županije in Prekmurja na vseh ravneh odlicni. Tako je bilo že prej in tudi sedaj, ko si obe državi prizadevata za vstop v Evropsko zvezo in v NATO. Posebno so se krepile vezi na kulturnem in znotraj tega na literarnem in umetniškem podrocju. Skupne razstave in publikacije so postale stalnica medsebojnega sodelovarua. Kljub temu pa že nekaj tednov rahel oblacek zastira podobo, ki se je izobliko­vala s skupnimi napori. Po mnenju nekaterih gre za strokovno polemiko, ki pa (po mnenju vecine) »lahko dobi nezaželjene politicne dimenzije, ce se ne bodo zadeve pravocasno razbi­strile«. Gre za knjigo dr. Tiborja Zsige Prekmurski Trianon (Mumvideki Trianon), kije bila pred kratkim izdana. O knjigi je bila objavljena nenavadno ostra kritika v osred­J'Uih slovenskih casopisih, tako v Delu, Veceru in v Družini. Avtor teh kritik je dr. Vilko Novak, 87 letni zgodovinar, ki je dal svoji nadvse odzivni polemiki naslov Obtožujem!(Vadolom!). Napad na knjigo Tibmja Zsige o Trianonu Clanek se zacenja tako: »Obtožujem pred slovensko javnostjo in oblastjo, politicno ter sodno, Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi (za ozadje knjige odgovoren Laszlo Goncz, tiskano v Pecsu) zaradi izdaje in širjenja knjigeo: Tibor Zsiga, Muravidekt61 Trianonig, Lendava 1996,209 str., tisk podprlo Madžarsko ministrstvo za kulturo in prosveto.o-Naj nekdo zakrici! je nekoc zapisal pokojni profesor, filozofjanezjanžekovic. In to velja tudi danes posebej za to knjižuro, ki lažnivo, pod znanstvenim videzom piše neresnico o 'dogodkih in dokumentih v zvezi z nastankom in dolocitvijo slovensko-madžarske državne meje', in sicer tako, da 'pospešuje asimilacijo Slovencev na Madžarskem', kot je zapisala po rabska Slovenka, etnologinja Marija Kozar v casopisu Slovencev na Madžarskemo-Porabje, (24. aprila 1997, št. 24), po predstavitvi navedene knjige v zacetku aprila v Sombotelu'«. Toliko o ci tatu. Med posebej kritizirane osebe spada Laszlo Goncz, pomurski pisatelj, clan kritiziranega kuratorija, kije knjigo izdal. Goncz je v casopisnem intervjuju v casniku Vas Nepe (tednik Županije Vas, ,,QBTOŽUJEM!<<,eAVAGYevELEMENYEKeEGY (SAJTO)VITAAOL Kozma Gabor Magyarorszag es Szlovenia, ezen belu! is Vas megye es a Muravidek kapcsolatai minden teren kivalonak mondhatok, igaz volt ez korabban is es most is, amikor a ket allam az Europai Unioba, illetve a NATO kozossegebe igyekszik. Kivalt" kepp a kulturalis, s ezen belu! is az irodalmi, kepz6miiveszeti egyuttmiikodes er6sodott ... Rendszeresse valtak peldaul a kolcsonos kiallftasok, publikaciok. Nehany hete megis aprocska arnyek vetu! a kozosen formalt kepre. Egyesek szerint szakmai vitarol van szo. Amely azonban, ez tobbek velemenye, »nemkfvanatos politikai dimenziokat kaphat, ha ideje ben nem varrodik ek Amir61 szo van, az dr. Zsiga Tibor nemregen megjelent konyve, a Muravideki Trianon. A konyv kapcsan meglep6en eles hangu publikacioolatott napvilagot tobb kozponti szloven lapban, fgy a Delo-ban, Vestnik-baen, a Vecer-ben es a Družina-ban. Szerz6je dr. Vilko Novak 87 eve s tortenesz, aki nagy port felvert publikaciojanak, az Obtožujem! (Vadolom!) ef met ad ta. Tcimadcis Zsiga Tibor trianoni kiinyve ellen Az fras fgy indul: >>Megvadolom a szloven kozvelemeny, illetve a kormany es a hatalmi szervek el6tt politikailag es jogilag a Magyar Nemzetisegi Muvel6desi lntezetet (Goncz Laszlo Zsiga Tibor konyvet), mert e konyvet kiadtik, illet:ve terjesztik. »Valaki khiltson fei!<< -ezt egykor mar Janez Jan ze kovic filozofus is !ef rta, es ez fokozatosan ervenyes ezen iromany eseteben. Mely hazug, a tudomanyos tenyek leple alatt igazsagtalansagokrol fr. Azokrol az esemenyekr61, amelyek a szloven -magyar hatirmeghuzassal, hatirkialakftissal kapcsolatosak. Ez (a konyv) a Magyarorszagon el6 szlovenek asszimilaciojat segfti el6. Ahogy a rabavideki szloven etnologus, Marija Kozar frja a Magyarorszagon megjelen6 szloven ujsagban, a Porabje-ben. (1997. aprilis 24-ei szamaban).<< Eddig az idezet. A kulonosen megbfralt szemelyek koze tartozik Gon cz Laszlo muravideki fro, a vitatott konyvet kiado kuratorium tagja. Akioa Vas Nepe 1997. majus 10-ei szamaban egy vele keszult interju kereteben kijelentetteo: ,,A muravideki szlovenseg meg min dig egyfajta izhaja v Sombotelu, op. prev.) z dne 10. maja 1997 izjavil: »Prekmurski Slovenci še vedno z doloceno zadržanosgo obravnavajo naše zadeve. Nekateri med njimi še vedno domnevajo, da nam gre za teritorialno revizijo. Ocitno je, da to sploh ni realno. Poudarjam, da na splošno vsi Slovenci ne mislijo tako, temvec le nekateri, le tisti, ki so skrajnostno naravnani«. Tako o tem Gcmcz. Strahovi Vilka Novaka glede asimilacije Lajos Bence je glavni urednik lendavskega casopisa Nepujsag. V majski deveti številki v uvodniku z naslovom Žalovanje ob nekem napadu piše naslednje: »Polemike, ki so izbruhnile v zvezi s publikacijo Zsige, nas spominjajo, zaradi nenavadne arogance in težkih obtožb, bolj na balkansko politicno kulturo (nekulturo) kot pa na Evropo. Predlogi o unicenju knjige in o izlocitvi iz prometa madžarski inteligenci priklicejo v spomin stanje v tridesetih letih, ko so bili izdelki svobodne miselnosti obsojeni na smrt na grmadi. O tako polemicnem vprašanju, kot je trianonski mirovni diktat (katerega kritiko je izrekla tudi že Proletarska Internacionala, posredno paje o tem mnenje oblikovala tudi južnoslovanska vojna), obstaja vec resnic ...o. Strah avtorjev (med njimi dr. Vil ka Novaka, op. urednika), po katerem naj bi knjiga Zsige pospeševala asimilacije porabskih Slovencev, je brez osnove. Razlog, da upam knjigo priporocati vsem treznim bralcem, je v tem, ker še cutim rahlo upanje, in sicer, da bo mogoce po branju knjige madžarska inteligenca v Prekmurju odkrila, da njeni predniki niso prispeli na obmejna podrocja Prekmurja po drugi svetovni vojni, niti ne z valom beguncev leta 1956, temvec so tu na podlagi nepravicne politicne odlocitve ... Zato bi glagol v naslovnici Obtožujem zamenjal z Obžalujem«. »Namesto obtožujem raje obžalujem ... (( Lajos Bence me je sprejel v sodobno urejenem uredništvu Nep­ujstiga. Pravi, da se pripravlja na nov uvodnik. »Na sreco mi o tem ni treba polemizirati« je trpko pripomnil. Sprašujem ga kot clana kuratorija, kije izdal knjigo Prekmurski Trianon. Kaj se je zgodilo v casu po sombotelski predstavitvi, ko je izgledalo, da je soglasje med vsemi zainteresiranimi stranmi popolno? Z dejstvi se moramo soociti, cetudi so neprijetna. Knjiga Tiborja Zsige služi kot izgovor za napad na prekmurske Madžare. V odnosu med manjšino in vecino je namrec nastal tak položaj, saj nekateri nenehno širijo govorice: »ti nekaj hocejo«. To je zmota. Glede polemike: v bistvu gre le za en clanek, vendar je ta clanek objavil tartozkodassal kezeli dolgainkat. Egyesek koziiliik azt a keptelenseget feltetelezik, hogy te ruleti reviziora jatszunk. Min den ki el6tt nyilvanvalo, hogy en nek nincs realitasa. Itt hangsulyoznam, hogy nem altalaban a szlovenek gondolkodnak fgy, hanem koziiliik nehanyan. Azok, akik szels6segesen fogalmaznak<< -fgy Goncz. Vilko Novak beolvadasi ftHelmei Bence Lajosa lendvai Nepujsag f6szerkeszt6je. A lap majus 29-ei szamaban, a Sajnalkoz6 fras egy tamadas kapcsan cimu vezercikkeben azt frja: »A Zsiga Tibor konyve alapjan kirobbant szokatlan arrogancia es vadaskod6 hang nem Europat, hanem sokkal inkabb a balkani politikai kulturat (kulturalatlansagot) juttatta esziinkbe. A konyv megsemmisftese, forgalombol vala kivonasa pedig a harmincas evek kozallapotait idezte fei a magyar ertelmisegben, amikor a szabad gondolat szabad termekei maglyahalalra voltak ftelve. Az olyan vitas kerdesekben, mint a trianoni bekediktatum -melynek kritikajat a Proletar Internacionalizmus is kimondta mar, s kozvetve a delszlav haboru is »velemenyt formalt fel6le«o-pedig egy csom6 igazsag letezik. A szerz6k (koztiik dr. Vilko Novak-a szerk. megj.) felelme, mely szerint a Raba-videki szlovenek asszimilaciojat segftene elo Zsiga, a legb61 kapott allftassal egyenl6. Hogy a konyvet merem ajanlani min den jo zan olvasonak, az azert van, mert meg erzek csoppnyi remenyt arra, hogy elolvasvan a konyvet a leend6 muravideki magyar ertelmisegi talan radobben arra, hogy 6sei nema masodik vilaghaboru ucini, s6t nem is az 56-os menekiilciradattal keriiltek a Mura videkere, a magyar hatar men ti teriiletre, hanem egy igazsagtalan politikai dontes folytan ... Ezert a cfmkent szerepl6 »Obtožujem« (megvadolom) iget en az >>Obžalujem«-mel (sajnalom) cserelnem fei. »Vadolom helyett, inkabb sajnalom ···'' Bence Lajosoa Nepujsag korszeru szerkeszt6segeben fogad. Mint mondja, holnapi vezercikkere kesziil. >>Szerencsere abban nem kell vitatkoznom«o-jegyzi meg fanyarul. Mint a Muravideki Trianon cimu konyvet kiado kuratorium tagjat kerdezem. Mi tortent ahhoz kijJest, hogy a konyv szombathelyi bemutat6jan teijesnek latszott az egyetertes minden erdekelt jel koz ott? A tenyekkel szembe kell nezni, ha azok kellemetlenek is. Zsiga Tibor konyve iiriigy volt arra, hogy tamadast intezzenek a muravideki magyarok ellen. Ugyanis a kisebbseg es a tobbseg viszonyaban olyan he lyzet all t be, hogy nehanyan egyre teijesztik: >>ezek va lami t akarnak. (( najpomembnejši slovenski casopis, nato pa so ga ponatisnili vsi pomembnejši casopisi. Napad (po mojem mnenju nepremišljen) gospoda zgodovinatja Vilka Novaka je vzbudil pozornost tudi v krogu prekmurskih Madžarov. Posebno ostro in odklonilno je reagirala lokalna inteligenca. Vsi bi morali vedeti, da kritizirajo pozicijo, ki je smešna. Na primer, kot napako omenjajo, da knjiga napacno navaja opombe ... , da citira iz del, ki niti ne obstajajo. Kritizirajo celo tehniko citiranja. Menim, da kritiki knjige v resnici sploh niso prebrali. V tej knjigi ne najdemo nicesar kar bi ogrožala prijateljstvo med obema narodoma. Zadeva lahko skriva v sebi užaljenost in zlonamernost. V celoti gledano je najbolj bolece dejstvo, daje potemtakem vprašanje Trianona v Sloveniji še danes tabu tema. Vendar o tem je treba govoriti. To ni nostalgija, to je še kako aktualna tema. Prav dogodki to potrjujejo. Glejte, danes na spreminjanje meje nihce vec ne misli. Ergo, tega ni izrekel nihce. Kako bi se kdorkoli sploh lahko spomnil na to, ko je asimilacija vedno mocnejša, ko je glavna naloga vsaj v ohranjanju našega jezika in kulture. Zakaj bi bilo sploh narobe, ce se želimo spominjati naših ocetov in njihovih dejanj? Prepoved in odškodnina? V clanku slovenskega zgodovinarja je govora tudi o morebitni retorziji, prepovedi knjige in odškodnini? To je smešno. Ce to nekdo misli zares, potem ga zelo pomilujem. Tudi znanstveno življenje države bi zelo pomiloval, ce bi presodili tako, daje napad upravicen. Vendar upam, da vse to ni nic drugega kot opravljm"Ue, ki ga nihce ne jemlje resno na višji politicni ravni. Po informacijah v slovenskem vodstvu zares »zadeva ni zadeva«. Vprašanje pa je, ce bo ostalo tako, ker nekateri dejavniki želijo v zadevo vplesti parlament (po nekaterih vesteh seje to že zgodilo) z namenom, da bi knjiga somboteljskega pisatelja oziroma polemika, ki je izbruhnila ob tej priliki, postala predmet interpelacije. Strastna jJOlemika o vendskem vprašanju Težka kritikaje doletela tudi pisatelja Laszla Gcmcza. Nekoliko sem razocaran, ker je potemtakem Trianon v Sloveniji še vedno tabu tema, ceprav je znano, da so sklenjene mirovne pogodbe v bližini Pariza najbolj prizadele madžarstvo. To bo upraviceno bolelo vse do takrat, dokler bo živel le en samcat Madžar na zemlji. Bolecina paje vendar dovoljenao-razglablja pisateljo. Koliko je resnice v govoricah o prepovedi knjige, o povmitvi stroškov izdaje, o morebitni izgubi Vaše službe? Te govorice so brez osnove in neresnicne. O tem ni bilo niti govora. Le Vilko Novak zahteva nekaj podobnega. Vetjetno je premalo Ez kerem tevhit. Ami a polemiat illeti: lenyegeben egyetlenegy cikkr61 van sz6, de ezt aztan minden fontosabb szloven lap lekozolte. Persze a kozponti lapokban megjelent, Vilko Novak tortenesz ur altaljegyzett, velemenyem szerint at nem gondolt tamadas figyelmet keltett a muravideki magyarsag koreben is. Kulonosen a helyi ertelmiseg reagalt hevesen es elutasft6n. Hiszen azt mindenkinek latnia kell, hogy olyan pozfci6t bfralnak, amely nevetseges. Peldaul, azt hozzak fei a konyv hibajaul, hogy rosszul hasznalja a labjegyzeteit. Meg hogy olyan helyr61 idez, mely nem is letezik. Mi tobb, meg az idezes technikajat is felemlegetik. 0 gy velem, hogy igazab61 el sem olvastak a konyvet azok, akik bfralnak. Hiszen ebben a konyvben semmi olyan nincs, ami a ket nep baratsagat veszelyeztetne. A dolgok mogott sert6dottseg, rosszindulat is meghuz6dhat. A legfaj6bb az egeszben, hogy ezek szerint Trianon kerdese Szloveniaban ma is tabu tema. Pedig err61 beszelni kell. Ez nem nosztalgia, ez nagyon is el6 dolog. Eppen a tortentek bizonyftjak mindezt. Nezze, hatarm6dosftasra ma mar senki nem gondol. Ergo: ki sem mond ta senki. De hat ez hogyan is juthatna itt barkinek is az eszebe, amikor egyre er6sebb a beolvadas. Amikor az a legf6bb feladat, hogy megmaradjon legalabb a nyelvunk, kulturank. Es miert lenne baj az, hogy apainkra, tetteikre szeretnenk emlekezni? Konyvbezuzcis, kcirterites? A szlovin tortenesz cikkeben esetleges retorzi6kr6la-konyvbezuzris, ktirtmtes -is sz6 esik. Ez nevetseges. Ha ezt tenyleg komolyan gondolja valaki, akkor nagyon tudom sajnalni. Nagyon tudnam sajnalni ennek az orszagnak a tudomanyos eletet is, ha a tamadasnak hitelt adna. Remelem azonban, hogy ez az egesz nem mas, mint pletyka, es magasabb politikai szinten senki sem gondolja komolyan. Hfrek szerint a szloven fels6vezetesben val6ban »nem ugy az ugy<<. Kerdes, fgy marad-e, mert nehany te'nyez6 a parlamenthez kfvan fordulni (mas informaci6k szerint ez mar meg is tortent). Azon szandekkal, hogy interpellaci6 targyat kepezze a szombathelyi szerz6 konyve, illetve az ennek kapcsan kirobbant polemia. Szenvedelyes vita a vend kerdesrol Kemeny bfralat erte Goncz Laszlo fr6t is. »Egy kicsit csal6dtam, mert a demokratikus Szloveniaban eszerint Trianon meg mindig tabu tema. Pedig tudvalev6, hogy a Parizs kornyeki bekek legjobban a magyarsagot erintettek. Ez addig, amfg egy magyar is el a foldon, jogosan faj. Fajni meg, ugye szabad«o-fejtegeti az fr6. Azon sz6beszedek, hogy »konyvbezuztis, a kiadris koltsegeinek visszafizetese, esetleg az on tilltisvesztesea-mennyire helyttill6ak? razmislil o pravilih igre v demokraciji. To je zelo cudno, ker je bil nasprotnik prejšnjega režima. Tudi to ne bi bilo narobe, ce bi kritiziral knjigo, vendar uporablja metode, ki so vsaj nenavadne. Odgovorni dejavniki v Ljubljani vse to spremljajo s Sfl?.ehom, denimo predsednik slovenske pisateljske zveze, oziroma vodstva zgodovinskega in manjšinskega raziskovalnega inštituta. Zagotavljali so mi, da takšni grobi napadi nimajo vec mesta v današnjem svetu. Slovenski casopisi so sicer korektno objavili moj odgovor Novaku. Razocarani smo le lahko zato, ker knjige niso analizirali, z njenimi postavkami pa niso polemizirali. Po drugi strani pa so priceli z razpravami o tako imenovanem vendskem vprašanju. Na podlagi tega je avtor podajal ocene. Glede vendskega vprašanja je res mogoce najti v knjigi dr. Zsige nekaj ne dovolj preciznih pojmovanj, vendar dalec od tega, da bo kogarkoli žalil. Opisal je enostavno vzdušje v zacetku dvajsetih let, ko je vendsko vprašanje razumljivo imelo drugacne poudarke. Na primer, tukaj živece Slovence so oznacevali z imenom Venci. Ne bi nacenjal vprašanja s kom in na kaj se je ta ljudska skupina navezovala. Sam sem naklonjen misli, da jih smatram kot nekakšen prehod med Zahodnimi in južnimi Slovani. Toda poudarjam, knjiga ne govori o tem, temvec o trianonski razmejitvi. ))Avtor je pogosto bil nedosleden<< Povprašali smo Marijo Kozar, etnologinj o iz Sombotela, na njo se je namrec skliceval dr. Vilko Novak v svoji publikaciji. Lahko le potrdim to, kar sem napisala v Porabju, in sicer, daje po mojem mnenju že naslov knjige, Od Pomurja do Trianona, anahronisticen, ker je poimenovanje »Pomurje« (Muravidek) nastalo po Trianonu (1920). Šele potem so spadali kraji zunaj Prekmurja, in sicer Slovenske gorice in vzhodni del Murskega polja, torej podrocja na obeh straneh Mure, k tej regiji. Avtor Tibor Zsiga pa piše v svoji knjigi o podrocju med Muro in Rabo. To podrocje so Madžari pred trianonsko mirovno pogodbo imenovali Vendvidek oziroma T6tsag. Avtor bi moral že v zacetku razjasniti pojme, ki jih na žalost nedosledna uporablja: Medžimurje-Murakoz, Prekmurje-Murantul, Pomurje­Muravidek, Slovenska krajina-Vendvidek. Prav tako je nedosleden v poimenovanju krajevnega prebivalstva: Venci, Slovenec, Venci (Slovenec), Slovenec (V end). Celo vse Slovence, ki so živeli v avstrijskem delu Avstroogrske monarhije na Štajerskem, Kranjskem, Goriškem, v Istri, oziroma v Železni županiji in v županiji Zala, poimenuje »Vendsko ljudstvo«. S tem le zavaja slovenske bralce iz Železne županije, kar pa pospešuje asimilacijo Slovencev na Madžarskem. Semennyire. Errol sz6 sem volt. Egyediil Vilko Novak kovetel hasonl6kat. Val6szfnuleg kevesbe gondolta at a demokracia jatekszabalyait. Ami azert fura, mert az elozo rezsimnek az ellenzeke volt ... Az sem len ne gond, ha a konyvet bfralna, de olyan m6dszereket hasznal, melyek legalabbis kiilonosek. Ljubljanaban mindezen nevetnek: a felelos tenyezok. Mondjuk a Szloven fr6szovetseg elnoke, vagy a szloven tortenelmi, illetve kisebbsegi kutat6intezet vezetoi. Biztosftottak arr61, hogy a hasonl6an durva hangvetelu tamadasoknak nincs helyiik a mai vilagban. A szloven lapok egyebkent korrektiil lehoztak Novaknak frt valaszlevelemet. A csal6das abban rej lik, hogy magat a konyvet nem elemeztek, teteleit nem vitattak. Ellenben egy masik, az ugynevezett vend kerdesre tertek ra. Ennek reven mondta kioa szerzo fteleteit. A vend kerdest illetoen dr. Zsiga konyveben val6ban akad nehany nem elegge precfz megfogalmazas. De messze att61 a szandekt61, hogy barkit is megbantson. egyszeruen lefrja a huszas evek eleji hangulatot, amelyben ertelemszeruen mas hangsulyokat kapott a vend kerdes. Peldaul vendnek neveztek az itt elo szloveneket. Abba nem mennek bele, hogy ez a nepcsoport kihez es mihez kotodik, j6magam hajlok arra, hogy egyfajta atmenetnek tartsam a nyugati es a deli szlavsag kozott ... Dea konyv hangsulyozom nem errol, hanem a Trianoni hatarmeghuzasr61 sz61. »A szerzii gyakorta kOvetkezetlen volt« Megkerdeztiik Kozar Maria szombathelyi neprajzkutat6t, akire publikaci6jaban dr. Vilko Novak hivatkozott. Azt tudom megerosfteni, amit a Porabje-ben is lefrtam. Vagyis, szerintem mar maga a konyv cfme -Muravidektol Trianonigo-is anakronisztikus, hiszen a »Pomurjeo-Muravidek« elnevezes Trianon utan (1920) keletkezett. Az6ta tartozik ehhez a regi6hoz a Murantulon kfviil a Slovenske gorice es Mursko polje keleti resze iso-tehat a Mura mindket oldalan levo teriiletek. A szerzo, Zsiga Tibor viszont a Mura es a Raba kozotti teriiletrol beszel konyveben, melyet a magyarok a trianoni bekeszerzodes elott Vendvideknek, T6tsagnak neveztek. A szerzonek mar az elejen tisztaznia kellett volna azokat a fogalmakat, melyeket sokszoro-sajnos kovetkezetleniil -hasznal: Medzimurje -Murakoz, Prekmurje -Murantul, Pomurje -Muravidek, Slovenska krajina -Vendvidek. Szinten kovetkezetleniil hasznalja a videk lakossaganak elnevezeset: vend, szloven, vend (sz! oven), szloven (vend)o. Sot >>vend nepeknek« nevezi az osszes szlovent, aki k az Osztrak­Magyar Monarchia ausztriai reszeben eltek Stajerorszagban, Krajnaban, Goriziaban, Isztriaban, illetve Vas es Zala megyeben. Ezzel Trianonska nostalgija? Ali so se pojavili še kakšni ocitki v zvezi s knjigo? Da, poudarila bi rada, da gre v teh primerih za izrazito strokovne ocitke. Torej ne gre za politiko, kot to mnogi mislijo. Torej: namesto objektivnosti je cutiti negotovost avtorja. Enkrat trdi, da Slovenci med Muro in Rabo niso imeli nobenih vezi z ostalimi Slovenci, drugic pa priznava, da je slovansko ljudstvo med Rabo in Muro, enako Slo­vencem, ki žive na drugi strani Mure. Na splošno je mogoce tudi opaziti površnost avtorja. Problem, ki gaje avtor preuceval,je zelo zapleten. Zahteva temeljitejše poznavanje in preucevanje arhivskega gradiva in ustnega izrocila. V uvodu naj avljenega cilja, t. j. razcistiti polemicna vprašanja na objektiven nacin, knjiga ni uresnicila. Iz knjige veje »trianonska nostalgija«. Avtor je dokumente objavil »po lastnem izboru«, to je tudi priznal na predstavitvi v Szombathely-ju. Pismo avtorju Znano mi je, da ste tudi Vi napisali pismo Tiborju Zsigi Resje. Pisala sem, daje škoda, da se pri pisanju knjige ni oprl na delo Endreja Angyala. Tematika, ki jo je raziskoval, je izredno zapletena. Objektivnejši prikaz dogodkov in dokumentov bi uspel le v primeru, ce bi objavo knjige priporocili slovenski in madžarski strokovni lektorji. In v tem je bistvo: knjigo, ki zadeva obe strani, bi morale obe strani lektorirati. Avtor se sklicuje predvsem na madžarske vire. Nimam zadržkov do obravnavane tematike, temvec do obdelave, do metodologije izbora. V primeru tako zahtevne tematike ni najbolj posreceno subjektivno izbirati dokumente. Torej, opirati bi se moral tudi na slovenske dokumente. Papers and documents Razume se, povprašali smo tudi avtorja dr. Tiborja Zsigo Vec let sem opravljal temeljne raziskave o vprašanjih, povezanih s Trianonom. Predvsem so me zanimali prva svetovna vojna in sprememba mej po vojni. Poglobljeno tudi še ni obdelana kasnejša modifikacija slovensko-madžarske meje. To me je napotilo, da sem svoje delo zasnoval na delih, ki so vrednotena kot viri. Kot temeljni vir sem uporabil Papers and Documents v anglešcini, ki je glavni vir za takratna dogajanja. Z namenom, da bi se izognil izkrivljanjem, sem uporabil, namesto kasnejših, podatke popisa prebivalstva iz leta 191 O. Podatki popisa po vojni namrec že zrcalijo interese posameznih narodnih skupnosti. Vilko Novak in Marija Mukic o tem ne govorita, ko kritizirata in analizira ta samovoljno izbrane vire. Drugic: moje delo zrcali dogodke, stare sedemdeset let. Vsi takratni viri omenjajo dva csak osszezavarja a magyarorszagi es a Vas megyei szloven olvas6kat, ami felgyorslga a magyarorszagi szlovenek asszimilaci6jat. Trianoni nosztalgia? Egyeb kifogas is Jelmeriilt a konyvvel kapcsolatban? Igen, es itt szeretnem hangsulyozni, hogy kimondottan szakmai kifogasokr6l van sz6. Nem pedig politikaiakr6l, amint azt nehanyan tevesen hiszik. Vagyis: objektivitas helyett a szerzo bizonytalansaga erzodik. Egyszer azt allfga, hogy a Mura es a Raba kozott elo szloveneknek nem volt semmi kapcsolatuk a tob bi szlovennel, maskor pedig elismeri, hogy a Mura es Raba kozott elo szlav nep a Mura masik pargan elo szlovenekkel ro kon. A.Italanossagban is jellemzo a szerzo feliiletessege. Az altala boncolgatott problema nagyon bonyolult: a nyomtatott, a leveltari forrasok es a szajhagyomany alaposabb ismeretet, tanulmanyozasat k ove teli me g. A konyv az.elosz6ban jelzett celjato-objektiv m6don tisztazni a vitas kerdeseket-tehat nem erte el. A konyvbol »trianoni nosztalgia<< arad. A szerzo a dokumentumokat »sajat valogatasaban<< teszi kozze, ahogyan ezt a szombathelyi konyvbemutat6n be is ismerte. Level a szerziinek Tudtommal on irt egy levelet Zsiga Tibornak. Val6ban. Azt lrtam, kar, hogy Angyal Endre munkajara nem tamaszkodott konyvenek meglrasakor. A tema, amelyet kutatott, rendklvul bonyolult. Az esemenyek esoa dokumentumok megkozelftoen objektiv bemutatasa csak ugy sikerulhetettvolna, ha publikalasat sz! oven es magyar szaklektorok egyarant ajanljak. Es itt a lenyeg: egy ilyen, mind a ket felet erinto kotetet mindket felle! lektoraltatni kellett volna. A szerzo elsosorban magyar forrasokra hivatkozik. Nem a tema ellen van kifogasom tehat, hanem annak a feldolgozasi, valogatasi m6dszerei ellen. Egy ilyen fajsulyos tema eseteben nem szerencses szubjektfve megvalogatni a dokumentumok.t. ·Mas, tehat szloven forrasokra is tamaszkodnia kellett volna ... Papers and Documents Termeszetesen megkerdeztuk a szerzot, dr. Zsiga Tibort is. Tobb evig tart6 mely alapkutatasokat vegeztem a trianoni kerdeskorrel kapcsolatban. Elsosorban az elso vilaghaboru, s az azt kovetoen kialakult hatarm6dosulasok erdekelnek. Nincs feldolgozva kello melysegben a korabeli magyaro-szloven hatarm6dosulas sem. Ez indftott arra, hogy forraserteku munkakra tamaszkodjak. igy az alapvetesnek szamlt6, angol nye lvii Papers and Documents-re, am ely az naroda, Vende in Madžare. Na zacetku leta 1919 je obstajalo tudi vendsko okrožje s sedežem v Beltincih. Še vec, ustanovili so vendsko avtonomno krajino. Menim, da stanja, stara 77 let, ne smemo projecirati na sedanjost. Zato ocitek, da rušim enovitost slovenskega ljudstva, ni resnicen. Na clanek gospoda Novaka zaradi nedostojno grobega tona ne želim reagirati. Vzel sem na znanje njegovo visoko starost in clanek, ki ne vsebuje dejstev, temvec globoke žalitve. Svoje knjige nisem pisal z namenom, da bi komur koli kljuboval, šlo mi je le za resnico. »Klofuta Wilsonovim nacelom« Znano mi je, daje vse do danes v slovenskih ucbenikih zapisano tako: Prekmurje so 12. avgusta leta 1919 prikljucili k Sloveniji. Vendar do zdaj, razen mene, še nihce ni zapisal, da je ta dogodek terjal ogromno krvi in solz. To se je dogodil o, ne da bi vprašali tam živece Madžare, in s klofutanjem nacel Wilsona, kije razglašal samoodlocbo narodov. Mogoce je le redkim znano, da ZDA niso podpisale trianon­ske mirovrie pogodbe, in na ta nacin niso priznali takrat spremenjene meje. Vas Nepe, Sombathely, 28. 6. 1997. akkori esemenyek f6 tara. Hogy elkeruljem a torzitasokat, ezert az 1910-es nepszamlalasi adatokat hasznaltam a kes6bbiek helyett. Mert a haboni utani adatok mar az egyes nepcsoportok erdekeit tukroztek. Vilko Novak es Kozar Maria, amikor biral, err61 nem sz61 onkenyesen valogat6 forraskritikai elemzeseben. Masodszor, a munkam het evtizeddel ezel6tt tortenteket tukrozi. Akkor ket nemzetiseget emlit minden forras, a vendet esa magyart. 1919 elejen peldaul volt egy V end nevii jaras is. Belatincz szekhellyel. Mi tobb, vend au tonam teruletet is letrehoztak. 0gy gondolam, hogy a 77 evvel ezelotti allapotokat nem szabad kivetiteni a mara. Ezert az a vad, hogy megbontottam a szloven nep egyseget-nem val os. Novak ur cikkere, annak meltatlanul durva hangneme miatt sem kivanok reagalni. Betudom magas eletkoranak a tenyeket nem tartalmaz6, ellenben melysegesen serto irasat. :Enoa konyvemet nem irtam sen ki ellen, csak az igazsagert. »A wilsoni elvek arculcsapcisa« Ugy tudom, hogy mind ez ideig a szloven tankonyvekben az szerepel: a Muravideket 1919. augusztus 12-en Szloveniahoz csatoltak. De azt eddig rajtam kfvul senki sem frta le, hogy mindez rengeteg verrel es konnyel torten t. Megpedig az ott elo magyarsag megkerdezese nelkul, es a wilsoni elvo-amely a nepek, nemzetek onrendelkezeset hirdetteo-arculcsapasaval. Talan kevesen tudjak azt is, hogy az Egyesult Allam o ka trianoni bekeszerz6dest nem frtak ala, fgy aha tarok akkori megvaltoztatasat nem ismerte el. Vas Nepe, Szombathely, 1997. junius 28. NAMESTO POPRAVKOV* Dr. Tibor Zsiga, avtor knjige Od Pomurja do Trianona V 8. številki pricujocega casopisa je Marija Kozar objavila clanek o szombathelyski predstavitvi moje knjige z naslovom Od Pomurja do Trianona, v kateri opisujem odcepitev pokrajin Medžimurje in Pomurje od Madžarske, ki sta bili do konca l. svetovne vojne sestavni del omenjene države. Glede na to, daje bil clanek Marije Kozar objavljen v slovenskem jeziku, sam pa tega jezika ne poznam do te mere, da bi brez prevoda povsem razumel njegovo vsebino, sem ga lahko v madžarskem jeziku prebral šele po daljšem casu. Po seznanitvi z vsebino clanka Marije Kozar se je v meni porodilo vprašanje, o cem je pisala. Sam sem opisoval zgodovinske dogodke, ki sem jih tudi dokumentiral. Ona pa seje lotila etnoloških in jezikovnih analiz o Slovencih, o Vendih. Da avtorici clanka ni povsem jasno, o cem sploh govori moja knjiga, lahko sklepam tudi po tem, da mi je skupaj s clankom v slovenskem jeziku, prevedenim v madžarski jezik, za katerega sem prosil in mi gaje z manjšo zamudo tudi posredovala, poslala tudi Etimološki slovar porabskih Slovencev, kije bil objavljen v slovenskem in madžarskem jeziku. Torej spoštovana Marija Kozar. Tematika moje knjige z naslovom Od Pomurja do Trianona nista ne etnograf.a ne jezikoslmje, kot menite Vi, temvec zgodovina. Da v nekaj stavkih res omenjam slovensko narodnost, o kateri sem nekaj malega tudi napisal kot >>vendsko<<, kar je po Vašem mnenju žalitev, je posle­dica tega, da so se prebivalci te pokrajine ob dogodkih, ki so sledili prvi svetovni vojni, tudi sami imenovali >>Vendi<<. Tega ne moreta zanikati ali ovreci ne Vi ne Vaš nekdanji profesor Vilko Novak, pa kakor koli si bosta prizadevala za to. Vsebina clanka o predstavitvi knjige pa me je presenetila tudi * »Namesto popravkov« je odgovor Tiborja Zsige Mariji Kozar, ki je v slovenšcini prva opozorila na knjigo in takorekoc sprožila polemiko. Avtor gaje napisal šele potem, ko mu je bila kritika prevedena. Odgovor, ki je v originalu v madžaršcini, je poslal tedniku Porabje z željo, da bi ga v prevodu posredovali slovenskim bralcem. Prevod neznanega prevajalca je uredništvo prejelo šele oktobra 1997 in ga objavilo v novembrski številki. Originala, pisanega v madžaršcini, kljub iskanju v uredništvu nismo našli, po posredovanju M. Kozar pa nam ga je decembra 2003 poslal avtor sam. HELYREIGAZfT.As HELYETT* Dr. Tibor Zsiga, a »Muravidektiil Trianonig« cimii kcmyv szerz6je E lap hasabjain, a 8. szamban konyvismertetesjelent meg Kozar Maria tollab61 az ev tavaszan Szombathelyen rendezett konyv bemutat6mr61, amelyben az els6 vilaghaboru vegeig Magyarorszaghoz tartoz6 Murakoz es Muravideknek nevezett teruletek elcsatolasar61 frtam »Muravidekt61 Trianonig« cfmmel. Tekintettel, hogy Kozar Maria frasa szloven nyelvenjelent meg es a szloven nyelvet nem ismerem olyan mertekben, hogy az ismertet6 tartalmat megismerhessem, csak nagy kesessel tudtam meg annak a tartalmat. Kozar Maria frasat megismerve az a kerdes merult fei bennem, miro! Irt 6? En torten elmi esemenyeket frtam meg es dokumentaitam. 6 pedig neprajzi, nyelvi elemzesekbe kezdett a szlovenekr61, a vendekr61. Hogy a konyvismertetes fr6ja meg azt sem tudja milyen targyban frtarh a konyvemet vilagosan kiderul szamomra abb61 is, hogy nemi kesessel elkuldte keresemre a szloven nyelvii cikket, annak magyar fordftasat. Mellekelte hozza >>A magyarorszagi szlovenek neprajzi sz6tara<<-t, amely szloven es magyar nyelvenjelent meg. Tehat kedves Kozar Maria a >>Muravidekt61 Trianonig<< cfmii konyvem nem neprajzi, se nem nyelveszeti targyu, mint ahogy On hiszi, hanem tortenelmi. Hogy par mondatban el6fordul benne az On altaJ serelmezett >>vend« nemzetiseg emlftese es minimalis ismereteket kozlok e targyban ennek csak az az oka, hogy az els6 vilaghaborut kovet6 esemenyekben az adott teruleten lev6k >>vend<<-nek neveztek onmagukat. Ezt sem On, sem Vilko Novak-egykori tanara-nem tud letagadni, sem semmisse tenni, barmennyire is akarjak. Aztan azert is meglepett a k6nyvismertet6 tartalma, mert Kozar Maria ott volt a konyvbemutat6n, az els6 sorban uit. Vegig hallgatta * A »Helyreigazitas helyett« ci mu in!s Zsiga Tibor valasza Kozar Marianak, aki szloven nyelven els6kent hi vta fei a figyelmet a k6nyvre, es ezzel tulajdonkeppen egy vi tat inditott el. Zsiga Tibor azutan irta meg cikket, miutan Kozar Maria irasat leforditottak szamara. Valaszat magyar nyelven kiildte el a Porabje cimu ujsagnak azzal a keressel, hogy leforditva ismertesek a szloven olvas6kkal. Az ismeretlen fordit6t61 a szloven sz6veget a szerkeszt6seg csak 1997 okt6bereben kapta meg es a novemberi szamban k6z6lte le. A magyar nyelven irt eredeti cikket a szerkeszt6segben nem talaltuk meg. Kozar Maria k6zvetitesevel a szerz6 maga kiildte el nekiink 2003 decembereben. zaradi tega, ker je bila Marija Kozar na predstavitvi knjige, o kateri je pisala. Sedela je v prvi vrsti. Poslušala je uvodnik, slišala je tudi odobravajoce in soglašajoce diskusijske prispevke, pa kljub temu ni spregovorila niti besede. Zakaj tega ni storila tam, ve le Ona, zato prav zaradi tega njeno kasnejše pisanje ne prica o eticnem obnašanju. Ceprav vsebuje clanek o predstavitvi knjige veliko stvarnih napak, o katerih bom kasneje še pisal, pa si kljub temu nisem mislil, da se bom odlocil za odgovor, v katerem bi spodbijal napisano. »Porabski Slovenci« (!)vendarle poznajo madžarski jezik in tudi berejo v njem napisana besedila. Menil sem, da lahko tisti, ki ga zanima resnica, knjigo prebere in se v njej zlahka preprica o vsebinskih zmotah, ki jih navaja avtorica v clanku. Toda svoje mnenje sem moral spremeniti, saj je Vilko Novak, sklicujoc se na clanek Marije Kozar in omenjajoc lastno prizadetost-ceš, da se na njegova dela ne sklicujemo-pricel v svojih clankih žaliti založnika Laszla Goncza in mene osebno in namesto znanstvenih argumentov napram zgodovinskih dejstev, ki jih vsebuje knjiga, zacel navajati argumente iz vsakdanje politike. Prispevke s tovrstno vsebino je poslal lokalnim in nacionalnim casopisom v Sloveniji, ki so jih tudi objavili. Na prispevek Vitka Novaka ne želim odgovoriti iz vec razlogov. Clanek ne vsebuje dejstev, torej nimam o cem razpravljati. Pa tudi zaradi tega ne, ker grem vedno mimo pristranskih in grobih izjav. Vsebino in slog njegovega clanka pripisujem temu, da je star 89 let, na kar se sicer v clanku ponosno sklicuje. Rad pa bi odgovoril na clanek Marije Kozar o predstavitvi knjige, s katerim se je v slovenskem tisku zacela >>kampa1.a<< proti moji knjigi. Glavna urednica tega casopisa mi je zagotovila, da bo moj odgovor, ki sem ga napisal v madžarskem jeziku, dala prevesti in ga v celoti objavila. Morda se v marsikom poraja tudi vprašanje, zakaj nisem prosil le za kratek popravek, kot je obicajno pri neresnicnih oziroma nepravilnih objavah. Zaradi tega ne, ker želim tokrat spregovoriti slovensko govorecim, o katerih ne vem zagotovo, ali so se lahko (oz. ali se bodo lahko) seznanili z vsebino knjige, ki je bila izdana v madžarskem jeziku, in v istem jeziku objavljenimi mnenji o njej. Številne pozitivne ocene o knjigi so dokaz, daje mnenje, ki ga zastopata Vilko Novak in Marija Kozar, ostalo osamljeno. Po tem daljšem uvodu si oglejmo pobliže clanek Marije Kozar o predstavitvi knjige. V avtoricinem clanku je omenjenih le nekaj naslovov, ki sem jih pri svojem delu uporabil kot vir, nato paje navedla ugotovitev, daje az ismertetest, az egyetert6, helyesl6 hozzaszolasokat, de egy szot sem szolt. Hogy miert nem azt nem tudom, ezt csak 6 tudhatja, de nem vali etikus magatartasra a kes6bbi frasa. Bar az ismertet6 sok targyi tevedest tartalmazott, amelyekre a kes6bbiekben kiterek, megsem gondoltam arra, hogy konnyen cafolhato valaszt lijak ra. Hisz a »rabavideki szlovenek<< (!) tudnak es olvasnak magyarul. Akit az igazsag erdekel elolvashatja a konyvet, fgy konnyen meggy6z6dhet az ismertetesben foglalt ferdftesekr6l, targyi tevedesekr6l. Azonban ezt a velemenyemet meg kellett valtoztatni, mert Dr. Vilko Novak Kozar Maria cikkere hivatkozva a konyvben szerepl6 torten elmi tenyekkel szemben, tudomanyos ervek helyett napi politikai erveket, a sajat sert6dottseget emlegetve -hogy az 6 munkajara nem tortent hivatkozas-Gon cz Laszlo kiado es szemelyem sertegetesebe kezdett. Mindezt az frasat eljuttatta a szloveniai helyi es orszagos lapokhoz, ahololekozoltek azokat. En Vilko Novak cikkire nem kivanok reagalni tobb okb6l. Tenyeket nem tartalmaz fgy nincs mivel vitaznom. Tovabba azert sem szemelyesked6, durva kijelenteseket nem hallom meg. Az frasat betudom annak, hogy 89 eves amire cikkeben biiszken hivatkozik. De kfvanok valaszolni Kozar Maria »ismertet6jere<<, amely elindftotta a »kampanyt<< a szloven nyelvu sajtoban. E lap f6szerkeszt6je el6zetesen arrol biztosftott, hogy frasomat, amelyet magyar nyelven frtam szlovenre fordftja es teljes teijedelemben kozzeteszi. Talan az is magyarazatra szorul reszemr6l, miert nem csak egy rovid >>helyreigazftast<< kertem, amint az a valotlan kozleseknel szokas? Azert nem, mert ezuton a szloven nyelvuekhez kfvanok szolni, akik nem biztos, hogy megismertek (megismerhetik) a magyar nyelven megjelent konyvet es az azzal kapcsolatos magyar nyelv(i velemenyeket. A tobboldalu velemenyek azt tiikrozik, hogy Vilko Novak es Kozar Maria magukra maradtak sajatos velemenyiikkel. Mindezek utan vegyiik szemiigyre Kozar Maria konyvismertet6jet. Az ismertet6 esu pan kiemeleseket kozolt azokbol a forrasmuvekb6l, amelyeket felhasznaltam, majda kes6bbiekben azt a kovetkeztetest von ta le, hogy a >>szerz6 feliiletes<<. Ez a kijelentes vagy tudatos ferdftesen, vagy froja nagy foku tajekozatlansagarol tanuskodik a tortenelem forrasirodalmaban. Ha az els6 feltetelezes all fenn, nincs mit mondanom, mert az onmagaert beszei. De ha a masodik felteves igaz, akkor a figyelmebe ajanlom, hogy munkam jelent6s forrasanyagat kepezi sok egyeb mellett: a >>Papers and Dokuments ... << angol nyelvu iratgyujtemeny, valamint Magyarorszag 1910. evi nepszamlalas adatai, avtor pri rabi virov površen. Ta izjava velja v zgodovinski literaturi o virih za zavestno zavajanje ali pa za visoko stopnjo neinformiranosti avtorja. Ce velja prva domneva, nimam kaj dodati, saj prica sama zase. Ce pa velja druga, naj povem, da sta mi pri pisanju knjige ob številnih drugih virih služila kot poglavitna angleška zbirka dokumentov »Papers and Documents ... «in podatki ljudskega štetja na Madžarskem leta 1910, ki verjetno niso ponarejeni, saj se deset let pred narodnostnimi boji v kasnejših dvajsetih letih verjetno še niso pripravljali nanje. Tudi iz tega je razvidno, 4li je bilo v Prekmurju tiste case:; prisotno »vendsko vprašanje«. Da, bilo je. Zanikanje tega dejstva velja za ponarejanje zgodovine. Avtorica clanka mi ocita rabo besede Pomurje/Muravidek v naslovu, saj je po njenem mnenju to poimenovanje ,, ... nastalo po Trianonu (1920)<<. Tegaji ne bi bilo potrebno zapisati. V knjigi sem ob predstavitvi okolišcin navedel tudi cas nastanka pojma Pomurje in sicer na 42. strani knjige. Avtorica clanka bi jo torej morala boU pozorno prebrati. Za informacijo bralcem tega clanka, ki knjige niso brali (ali pa v madžarskem jeziku pisanega besedila ne razumejo), naj povem, da je pojem Pomurje nastal in bil prvic zapisan 20. oktobra 1918 v Murski Soboti. Kritika v clanku je torej neutemeljena. Dogodki, povezani z nastankom meje, so se torej odvijali od nastanka pojma Pomurje, torej od leta 1918, ne pa šele po Trianonu. Pomembnejši dogodki pa so bili sklenjeni leta 1923. V knjigi je vse to verodostojno dokumentirano. Clanek vsebuje tudi nesmiselno trditev, da nimam razcišcenih zemljepisnih pojmov kot so Medžimurje, Pomurje in Slovenska krajina. Tisti, ki se hoce prepricati o napacni trditvi avtorice clanka glede zemljepisnih imen Slovenska krajina in Pomurje,ju najde v knjigi na straneh 36, 38, razlago imena Medžimurje pa na 95. strani. Avtorica bi morala prebrati tudi te strani. Na kritiko je naletela tudi raba navedenih zemljepisnih imen Medžimutje/Murakoz, Pommje/Muravidek, Slovenska krajina/ Vendvidek v krDigi. Po mnenju avtorice clanka sem jih uporabljal,, ... -žal nedoslednao-... << . Ne vem, kdo mora obžalovati njihovo rabo, jaz ali ona. Bibliografska pravila so nedvoumna. Krajevna imena je potrebno zapisati vedno v obliki, kakršno so v danem obdobju tudi uradno uporabljali. Do konca prve svetovne vojne je torej potrebno ime kasnejšega glavnega mesta Slovenije pisati Laibach, v oklepaju pa je mogoce nakazati kasnejšo rabo imena, torej Ljubljana. Tudi v primeru Medžimmja in Pomurja, pa tudi drugih krajevnih imen,je prišlo do spremembe krajevnih imen kljub prejšnji nasilni vojaški okupaciji šele takrat, ko je zacel v mednarodnem o zi ru veljati mirovni amely nem lehet hamisftott. Hiszen tfz evvel konibban meg nem keszulhettek a huszas evek nemzetisegi osszecsapasaira. Ezekb61 is meglathat6, hogyvolt-e Muravideken az akkori ido ben >>vend-kerdes«? Igenis volt. Ennek tagadasa tortenelemhamisftas. A konyvismertet6 kifogasolja, hogy a konyv cfmebe >>Pomurje­Muravidek« kifejezes bekerult, mert szerinte ez a fogalom » ... Trianon utan (1920) keletkezett.<< Ez az allftas minden alapot nelkuloz. A konyvemben a korulmenyek ismertetesevel, napra pontos datummal from a >>Muravidek<< fogalom keletkezeset. Ez a 42. lapon talalhat6, csakhat az ismertetes fr6janak el kellett volna olvasni a konyvet kell6 figyelemmel. A cikk olvas6nak a tajekoztatasara pedig lefrom, akik nem olvastak (vagy nem tudjak olvasni a magyar nyelvu szoveget) a >>Muravidek<< fogalom 1918. oktober 20. -an Muraszombaton kerult el6szor megfogalmazasra es frasbafoglalasra. Te/uit az ismertetiJ kritikcija nem megalapozott. A »Muravidek<< fogalmanak megalkotcist61o-1918-t61-kezd6dtek a hatarmegallapitcisi esemenyek es nem Trianonban. Af6bb esemenyei pe dig 1923-ban fejez6dtek be. Mindez hitelt erdeml6en do kumen tcilasra kerult a konyvben. Azt a keptelen allftast is tartalmazza a konyvismertet6, hogy nem tisztaztam olyan foldrajzi fogalmakat, mint Murakoz, Muravidek, Vendvidek. Aki az ismertet6 teves allftasar61 meg akar gy6z6dni a >>Vendvidek<< es >>Muravidek<< meghatarozast megtalalhaga a konyvben a 36-38. lapokon, >>Murakoz<<-et pedig a 95. lapon. Ezt is el kellett volna olvasnia az ismertet6 fr6janak. Ugyancsak kritika erte az el6bbiekben elhangzott foldrajzi nevek: »Medzimmje-Murakoz«, Prekmurje-Muravidek<<, Slovenska Krajina­Vendvidek<< hasznalatat. Az ismertet6 szerz6je szerint ezeket >> ... -sajnos kovetkezetlenulo-···'' alkalmaztam. Nem tudom kinek kell hasznalatuk miatt sajnalkozni, az ismertet6 fr6janak, vagy nekem? Egyertelmu bibliografiai a szabaly. A helyneveket pedig ugy ke li frni, ahogy az adott id6szakban hivatalosan hasznaltcik. Az els6 vilaghaboru vegeig a kes6bbi Szlovenia f6varosat >>Laibacho<<-nak kell frni, de zar6jelben utalni lehet a kes6bbi nevhasznalatra >>Ljubljana<<-ra. >>Murakoz<<, >>Muravidek<< es mas helynevek vonatkozasaban bar az er6szakos katonai megszallasuk korabban megtortent, dea nevvaltozas akkor kovetkezett be, amikor a >>trianoni bekeszerz6des<<-nek nevezett diktatum nemzetkozileg is ervenyesse vaJt. Ez az id6pont pedig 1921. julius 26-i volt. En e szabalyoknak megfelel6en alkalmaztam a konyvben minden foldrajzi nev lefrasat. Aki torekszik a helyes alkalmazas megismeresere ennek utana nezhet a konyvben. Aki viszont arra vallalkozik, hogy diktat, imenovan tudi Trianonska mirovna pogodba. To paje bilo 26. julija 1921. V knjigi sem zapisal vsa zemljepisna imena tako, da ustrezajo omenjenim pravilom. Tistemu, ki bi se rad seznanil s pravilno rabo zemljepisnih imen, predlagam proucevanje te knjige. Za tistega, ki se loti pisanja o predstavitvi knjige, pa bi bilo prav, ce bi se seznanil z uveljavljenimi pravili. Marija Kozar mi ocita tudi to, da odseva iz knjige neka trianonska nostalgija. Tako cuti ona, ne jaz. Med Madžari je tako imenovana Trianonska mirovna pogodba, ki so jo Madžarski vsilile zmagovalne sile in s katero je država izgubila veliko svojega ozemlja, dobila zelo razlicne ocene in prilastke. Naši predniki, dedje in ocetje, in tudi naš rod poznamo in se zavedamo dolocil mirovne pogodbe in njenih posledic, toda nihce naj ne pricakuje od nas, da bomo govorili o njej z veseljem. Veckrat lahko slišimo in to tudi sprejemamo, da bodo v evropski integraciji odpravljene stare krivice. Clanek o predstavitvi knjige me je spravil v nenavaden položaj. Moral sem se braniti in spodbijati napisane neresnice. Ne želim kritizirati, ceprav bi to lahko storil. Cutim, da lahko najdem razlago za sleherno neresnicno trditev. Za eno paje ne morem najti. In sicer za tisto, ko piše Marija Kozar: ,,z vsem tem samo zmede bralce na Madžarskem in v Porabju. To pa pospešuje asimilacije Slovencev na Madžarskem.<< Kako je že s tem? Opis niza zgodovinskih dogodkov med letoma 1918 in 1923 bo zmedel Slovence na Madžarskem? Zakaj? S cim? Na ta vprašanja nisem našel odgovora. Po vsem tem bi bil rad le ocividec in poslušalec reakcije, ki jo avtorica clanka izzove s tem, ko imenuje prebivalce Števanovcev Slovenci na Madžarskem. Pripis Spoštovani bralci! Z veliko zamudo ( a ne povsem po naši krivdi -pricujoci tekst smo namrec dobili pred dvema tednoma) objavljamo odgovor -brez lektorskih posegov -dr. Tiborja Zsige na clanek Marije Kozar v 8. številki casojJisa. Kot urednica Porabja izjavljam, da ob pricujocem tekstu ne bi mogla biti povsem nepristranska, zato se tudi nisem lotila prevoda v slovenšcino, saj sem imela pomisleke glede avtorjevih reakcij· na prevod. Porabje, Monošter, let. 7, št. 22 ( 6. 11. 1997), 6. konyvismertet6t fr, annak javara valna, ha ezt a szabalyt is ismerne. Ugyancsak szememre veti Kozar Maria, hogy » ... A konyvb6l >>trianoni nosztalgia<< arad.<< Ez az 6 erzese, nem az enyem. A magyarsag kore ben sokfele ertekelest es jelz6t kapott a Magyarorszagra a gy6ztesek altal rank kenyszerftett, megcsonkft6, ugynevezett >>trianoni bekeszerz6des<<. El6deink -nagyapaink, apaink -es a mi nemzedekiink is tudomasulvette, tudomasulveszi a >>bekeszerz6dest<< es kovetkezmenyeit, de azt senki se varja t6liink, hogy orommel beszeljiink r6la. Azt is mondjuk es elfogadjuk: az eur6pai integraci6ban a regi serelmek orvoslast nyernek. A konyvismertetes furcsa szerepbe kenyszerftett. Vedekeznem, cafolnom kellett a felhozott val6tlansagokat. Nem kfvanok viszont kritikaval elni, bar tehetnem. 0gy erzem megtalaltam minden valotlan felvetes okat. Egyre viszont nem. Megpedig arra, amikor Kozar Maria azt frta: >>Ezzel (a konyvvel) csak osszezavarja a magyarorszagi esoa Vas megyei szloven olvas6kat, ami felgyorsftja a magyarorszagi szlovenek asszimilaci6jat.<< Hogy is van ez? 1918-t61 1923-ig tart6 tortenelmi esemenysor lefrasa megzavarja a >>magyarorszagi szloveneket<>magyarorszagi szlovenek<<-nek nevezi. Ut6irat Tisztelt olvas6! Nagy kisessel (de nem onhibtinkb6l, a szoveget ugyanis kit hettel ezeliJ tt kaptuk meg) megjelentetjuk dr. Zsiga Tibor -lektoralatlana-valaszat Marija Kozar lajmnk 8. szamaban megjelent cikkere. A Porabje szerkesztiJjekent kijelentem, hogy a jelen szoveg irant nem tudnek te/jesen elfogulatlan len ni. A szoveg szloven nyelvii Jorditasat a szerzii reakci6it6l tartva ezert nem is tudtam vallalni. Porabje, Szentgotthard, 7. ef. 22. szam, (1997. november 6.), 6. IZJAVA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA OB IZIDU KNJIGE TIBORJA ZSIGE MURAVIDEKTOL TRIANONIG, LENDAVA 1997 Clani Slovenskega etnološkega društva se pridružujemo strokovnim in narodnostnim stališcem, ki jih v sestavku Napad na slovenstvo Prekmurja, objavljenem v Delu, 29. maja 1997 (priloga Književni listi, stran 16), poudarjata avtor sestavka, slovenski etnolog in univerzitetni profesor v pokoju, dr. Vilko Novak, in v sestavku navedena porabska Slovenka, kustodinja Marija Kozar. (podpisi clanov izvršnega odbora SED) Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Ljubljana, let. 37, št. 1-2, 96. VSEBINA Oto Luthar Knjiga iz spomina ............................................................. ........................ 5 Emlekek konyve ........................................................................................ 5 Marija Kozar Mukic Raziskovalec Prekmurja in Porabja Vilko Novak (1909-2003) ......................................................................... 6 A Murantul es a szloven Rabavidek kutat6ja Vilko Novak (1909-2003) ......................................................................... 7 Vilko Novak Zakaj in cemu ta knjiga .......................................................................... 12 Miertjelent meg ez a konyv ................................................................... 13 RECENZIJE IN POROCILA 1 RECENZIOK ES ISMERTETESEK Marija Kozar Knjiga o slovensko-madžarski meji Od Pomurja doTrianona ............. 16 Konyv a szloven-magyar hatarr61. Muravidekt61 Trianonig ................. 17 Gyula PethO Senca Trianona ...................................................................................... 20 Trianon arnya ......................................................................................... 21 Peter Kalocsai Zsiga Tibor: Muravidekt61 Trianonig .................................................... 28 Lendava, Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet (Zavod za kulturo madžarske narodnosti), 1996, 210 str. Zsiga Tibor: Muravidekt61 Trianonig .................................................... 29 Magyar Nemzetisegi Muvel6desi Intezet, Lendava, 1996, 210 old. ODMEVI NA KNJIGO 1 VISSZHANGOKA KONWRE Vilko Novak OBTOŽUJEM! Napad na slovenstvo Prekmurja! 34 ................................ V ADOLOM! Tamadas a prekmurjei szlovensagra! .............................. 35 Vilko Novak OD PREKMURJA DO TRIANONA ....................................................... 44 MURAVIDEKTOL TRIANONIG ........................................................... 45 Vilko Novak O cem naj razpravljamo v casopisih?! 80 ................................................... Mir61 vitatkozzunk az ujsagokban?! ....................................................... 81 Vilko Novak Kdo je ropal novembra 1918 v Beltincih? ............................................. 82 Ki fosztogatott 1918 novembereben Beltinciben? ............................... 83 Vilko Novak Dr. Zsiga ne piše resnice! ....................................................................... 88 Dr. Zsiga nem fr igazat! 89 .......................................................................... Vilko Novak Doživetja in razocaranja. Knjige so že napisane! ................................. 92 Elmenyek es csal6dasok. A konyveket mar megfrtak! .......................... 93 Vilko Novak Kritika madžarske knjige o Prekmurju 96 ................................................. A Prekmurjer61 sz616 magyar konyv kritikaja ....................................... 97 IZ SPOMINOV IN DOŽIVETIJ 1 EMLEKEK ES ELMENYEK Vilko Novak Iz spominov in doživetij. Kdo je bil dr. Matija Slavic? ....................... 102 Emlekek es elmenyek. Ki volt dr. Matija Slavic? 103 ................................. Vilko Novak Iz spominov in doživetij. Še o dr. Matiji Slavicu-z madžarskega vidika 108 ............................................................................ Emlekek es elmenyek. Dr. Matija Slavicr61 ismet­magyar nez6pontb61 109 ............................................................................. Vilko Novak Kdo je bil Mihael Kuhar? Prepustimo vse to zgodovinarjem! 114 ........... Ki volt Mihael Kuhar? HagY.iunk mindent a torteneszekre! 115 .............. Vilko Novak Kdo je bil Ivanjeric? ............................................................................ 120 Ki volt Ivan jeric? 121 .................................................................................. POGOVOR 1 INTERJU ]. Votek -V. Novak (intenju) Raznarodovanje rodilo »srecne<< sadove ............................................. 128 A nemzetietlenftes meghozua >>boldog« gyiimolcset ......................... 129 ]. Votek -Pozsonec Maria (intervju) >>Nisem jezicek na tehtnici«. Trianonje bolecina narodnosti. S poslanko Marijo Pozsonec o asfaltu v bazi, Trianonu, ustavnih sporih in mejnem prehodu v Pincah .................................................. 140 »Nem vagyok a merleg nyelve.« Trianon a nemzetisegek fajdalma. Pozsonec Maria orszaggyulesi kepvisel6vel az aszfaltburkolatr61, Trianonr61, az alkotmanyos vitakr61 esa pincei hataratkel6helyr61 141 .............................................................. ODMEVI NA KRITIKO 1 A KRITIKA VISSZANGJAI Laszlo Goncz Slovenstva nihce ne napada! ............................................................... 156 A szlovensagot senki sem tamadja! 157 ...................................................... Branko Žunec Kaj je sprožila knjiga Muravidekt61 Trianonig (Od Pomurja do Trianona) ali: Madžarski »napa." na slovenstvo Prekmurja? ........... 164 Mit indftott el a Muravidekt61 Trianonig cfmu konyv vagy: Magyar »tamadas« a prekmuljei szlovensagra? .................................. 165 Branko Žunec »Vsaka stran ima svoje spomine in bolecine!« Poslanka Maria Pozsonec o madžarskem delu Od Pomurja do Trianona .................. 170 >>Mindegyik felnek megvannak a maga emlekei es a fajdalmai!« Pozsonec Maria kepvisel6asszony a Muravidekt61 Trianonig cfmu magyar muro! 171 ··············································································· Drago Kuhar Prekmurci so Slovenci! 174 ........................................................................ A prekmurjeiek szlovenok! .................................................................. 175 Bence Lajos Obžalovanja vreden spis ob nekem napadu ....................................... 178 Sajnalkoz6 fras egy tamadas kapcsan 179 .................................................. Izjava! 182 ..................................................................................................... Kuratorij za založništvo pri Zavodu za Kulturo madžarske narodnosti Nyilatkozat 183 ............................................................................................ Az MNMI Konykiadasi Kurat6riuma ]. M. Brežice Zgodovina nas malo nauci 184 ................................................................... Keveset tanulunk a tortenelemb6l ...................................................... 185 Peter Božic Še o >>napadu<< ...................................................................................... 188 A »Tamadasr6l<< ismet 189 .......................................................................... ![van}. G[erencer}. Odstopil prvi mož Madžarov v Sloveniji. Clani sveta odstopa Jozsefa Balaška niso sprejeli-Trije vzroki za odstop ......................... 190 A szloveniai magyarok els6 em bere lemondott .................................. 191 Ivan Gerencer JozsefBalaško sije premislil. S strpno politiko želi prispevati k boljšemu položaju madžarske manjšine v Prekmurju ....................... 192 Balask6J6zsefmeggondolta magat ..................................................... 193 Branko Žunec Lendava: predsednik PMNSS med odstopom in zaupnico. Spori pomurskih Madžarov na ustavnem sodišcu .............................. 194 Len dva: A MM ONK elnoke a lemondas es a bizalom megszavazasa kozott. A muravideki magyarok vitai az alkotmanyos bfr6sagon ...... 195 A. P., S. E. Premalo nacionalisticni predsednik? Bal as ko ni odstopil ................. 198 Tul kevesse nacionalista elnok? Balask6 nem mondott le ................. 199 Branko Žunec »Indeksirana<< manjšina na ustavnem sodišcu. Zakaj je hotel odstopiti Jozsef Balasko? .............................................. 202 »lndexen<< a kisebbseg az alkotmanyos bfr6sagon. Miert akart lemondani Balask6 J6zsef? 203 ............................................... Kozma Gabor »Obtožujem!<< ali mnenja o neki (casopisni) polemiki ..................... 208 »Obtožujem!<<, avagy velemenyek egy (sajt6)vitar6l .......................... 209 Zsiga Tibor Namesto popravkov .............................................................................. 220 Helyreigazftas helyett 221 ...........................................................................