Poštnina plaćana «r gciovini
SL 16
tena posamezne št 1-SO Oku
V Ljubljani, dne 10. junija 1928.	x leto.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina...........................Din 40'—
Polletna naročnina.................................. 20'—
Četrtletna naročnina..........................„ 10" -
Za inozemstvo je dodati poštnino. ------ Oglasi po ceniku. =■-=
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Občni zbor Glav. Saveza.
V	prestolici Bušne, v Sarajevu se je viršil v dneh 3. in 4. junija 1928 s predkonferenco občih zbor. Gl. Saveza. Slovenski delegati so pribiitelli že 1. junija, načelnik Zveze g. Pa-'tornoster je pa pripeljal seboj 'javljena predsednika združenih sindikalnih uradniških organizacij Francije g. Larama in Beamtem-hunda Nemčije g. Falkenberga. Oba predsednika je sprejel v neddj'O' 3. junija zjutraj na kolodvoru tajnik naše Zveze g. Beklš.
V	mali 'dvorani mestne hiše se je zbralo v nedeljo doipoldne približno 60 delegatov iz cele kraljevine SHS.
Zborovanje je otvoril načelnik Zveize drž. nam. za Bosno in Hercegovino g. Č u k o v i č. <Nj. Vel. 'kralju je bila odposlana brzojavno vdanostna čestitka. V pozdravnem govoru je poudarjal g. Čukovič, da je vprašanje drž. nameščencev itesno združeno z vprašanjem drž. administracije. 'Pozdravlja 'zastopnika ur. organizacij inozemstva gg. Lorana in Fal-kenber-ga. Ko pripomni, da smo se v svetovni 'vajini borili drug proti drugemu, da je pa sedaj nastopil čas skupnega dela, osobito v uradniških zadevah, so delegati 'burno pozdravili oba inozemska zastopnika.
Predsednik Gl. Saveza ,g. dr. M. Jovanovič se zahvaljuje za pozdrav in omenja čudovitost slučaja, da so se zbrali zastopniki inozemskih organizacij z našimi bas v zgodovinskem Sarajevu. Francoska in Nemčija si podajati tukaj roko z Jugoslavijo, ki jo je rodila svetovna vojna. V nadaljnjem ugotavlja, prehajajoč na uradniško vprašanje, da se naiša država miti iv 10. letu svojega obstoja še ni zavedla, kako neobhodno je potrebno, zagotoviti drž. nameščencem moralni in materijalni položaj.
G. F alke n b e r g sporoča pozdrav vseh nemških uradniških organizacij. Ne gre, da bi bilo na kongresu samo »lepo«, ampak sto-:riti se molraj-o pozitivni sklepi, da se pospešijo naši interesi. Parola vseh drž. nameščencev mora postati: Pomagaj osrečiti svoj narod! Prosveto ne samo razširja ti, temveč poglabljati jo je treba;. Vse to ,pa zmore drž. nameščenec samoi tedaj, ee ga. vodi pametna vlada, ki ne sme poznati sile, pač pa globokega duha. Dne 16. maja 1927 se je storil pomemben' korak, nekaj novega; Avis trija, Ho-dandska, Francija, Nemčija, Švedska', Anglija, Irska so združile svoje uradniške organizacije v internaicijonalo, ki je povedala na glas, da drž. nameščenec ne sprejema daril od zgoraj. Kar 1 nočemo mi, to mora vlada tudi storiti. Tudi v Nemčiji se je, žal, dolgo časa trdilo, da so drž. nameščenci samo trotje, ki žro... Prodira pa spoznanje, da ni mogoče brez uprave vladati nobeni deželi. U radništvo samo zase pa je slabo, zato se mora. združiti z vsemi »delavci«, da -bo poudarek pri vladajočih halj učinkovit. Žalibog je treba po svetovni vojni graditi vse nanovo in stan, ki največ trpi po vsem svetu, je duševni delavec. Da si priborimo svoje pra vice, se združujemo intemacijonalno in z vsemi produktivnimi stoji.
O. L o rent istotalko pozdravlja zborovanje v imenu 200.000 članov franc, organizacij in omenja slučaj — Sarajevo. Poudarja, da uradniško vprašanje ni problem samo ene oržave, temveč vseh držav na svetu. Današnji kontres naj ne bo samo pogovarjanje
med seboj, ampak izvršiti se morajo- pozitivni sklepi, katero pot je 'treba ubrati, da: se poboljša položaj drž. nameščencev.
Iz poročila uprave Gl. Saveza.:
Od poslednjega občnega', zbora je poteklo 18 mesecev. V vsej tej .dobi ni bilo nobenih posebnih dogodkov, tako zvanih pretresic, ki bi ogrožale naše interese. Takih dogodkov ni bilo, pač pa se je p o s ku š a 1 o oškodovati naše vitalne interese. Naj amienimo samo predlog dr. Sečerova, s katerim se je nameravalo znižati draginjske doklade. O tem pozneje. Kar se tiče moralnega in .materijal-nega položaja drž. nameščencev, moramo zaznamovati nekaj neuspehov, ki pa ne tangi-irajo prav vseh nameščencev (odredbe fin. zakona za upokojence, prevedba zvamični-kov na služitelje). Temu 'neuspehu nasproti pa moramo pokazati tudi na uspeh, če se sme o uspehu govoriti v megativincm smislu. Tu mislimo na uspeh, da se je nam posrečilo preprečiti nakano vlade, poslabšati naš položaj. Vobče pa, je bila prošla doba posvečena v glavnem organizaciji in razvitku Zvez in Gl. Saveza. — 'Poročilo omenja nadalje, da na gmotno poboljšanje v pretečeni dobi ni bilo niti misliti. Kaliti takoj po žetvi -se je pojavil po nekaterih delih države -— glad. Ta strašna resnica je potisnila pri .merodajnih faktorjih vsa druga vprašanja vstran. Niti govora ni moglo biti O' poboljšanju Izrazito 'uradniških .razmer, a .zopet bi trditi: neresnico, da je nam vlada, nenaklonjena. Uspešno smo se udejstvovali pri stanovanjskem zakonu, uprli smo se predlogu dr. Sečerova, dosegli smo, da so pri zaostankih iz prejšnjih let prvi prišli na vrsto' drž. nameščenci itd. Dalo bi se pa doseči mnogo več, da ni država v tolikih stiskah. Prepričali smo se, da je uvidela vlada potrebo, da je procvi't države v prvi 'vrsti odvisen od gmotno in moralno dobro ipodprtega drž. nameščenstva. — Kaj se je delalo v vseh 18 mesecih?
Solidnost sistematičnega dela v organizaciji je nemogoča brez solidne in, sfctemati-čmo ožilvotvorjene Organizacije. Zagrebški obomi zbor je dal prvo pobudo- za smo tremo delo. Zato je Gl. Savez posvetil glavno pažnjo organizacij Zvez. Naš sekretarijat je v prvi vrsti zahteval od vseh Zvez statistične podatke, da se prepriča, o njih moči in obsegu in da se sestavi register članov. Odziv organizacij je bil nezadovoljiv, nekatere Zveze niti odgovorile niso. Je n. pr. odgovorila ena organizacija, »da se zaradi obilnega posla v uradu ,ne more poslati spiska članov...« Bilo je in je razočaranj! Po mnogih pogonih se je pač nekaj doseglo, toda v polnem obsegu sta zadovoljili samo Zveza v Sloveniji in udruženje monopolskih ter davčnih organizacij. — Upravni odbor je sklical sejo za 8„ 9. in 10. april. Na tej seji se je ponajveč razpravljallo o organizaciji, odn. o reorganizaciji 'Gl. Saveza. Dognalo se je, da je včlanjenih v Gl. Savezu okroglo 50.000 članov t. j. 70 odstotkov vseli drž. nameščencev.
(Dalje prih.)
Iz sejnih zapiskov Zveze.
Zapisnik 4. odborove seje z dne 6. marca 1928.
iNačelnik g. Paternoster poroča, da so se glede naše spomenice, ,ki smo jo v taktične namene poslali1 'Glavnemu Savezu prilikom njegove plenarne seje dne 38. in 29. januarja t. L, vse piri
Zvezi včlanjene organizacije povoljno izjavile. Ustrezala' pa ni resolucija Glavnega Saveza, ker ni vsebovala naših glavnih zahtev in ker ni bila 'sestavljena v smislu inaših predlogov.
'Zveza je radi imanifestaičnih zborovanj, ki naj bi 'tretirala baš sedlaj mati vse pereče stanovanjsko vprašanje navezala stik z UJ'NiŽB (oblastni odbor Ljubljana), z Udruženjem' vojnih invalidov, z Zvezo iprivatnih nameščencev, z Društvom hišnih najemnikov in s Prvim društvom hišnih posestnikov v Ljubljani.
Zastopnik društva meščansko - šolskega učiteljstva g. ILudvik Primožič je radi bolezni podal ostavko, na odborniško mesto. V zmislu pravil smo pozvali v odbor g. Josipa Pirca, računskega svetnika kot prvega njegovega namestnika. 'Pristali pa smo na zabitevo’, da prisostvuj odlborovim sejam' v informativne namene od društva meščansko-šolskega 'Učiteljstva nominirani' delegat g. Fakin.
Tajnik Bekš podla sledeče poročilio1: Že 25. novembra 1'9!27 smo pri Glavnem Savezu protestirali proti nameri, da bi se dotočil kot prispevek za pokojniinski fond 6% del prejemkov. Ta svoj protest smo tudi primerno utemeljili. Glavni Savez nam je odgovoril, da bo o tem vprašanju' In posebno še o višini prispevka odločala' plenarna konferenca Glavnega Saveza dne 28. in 29. jan. t. 1. iMišljenja pa je, da bi bit 6%ni prispevek, ki so ga vlagali srbijanski uradhiki še pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona potreben, ker bi sicer ne bila zagotovljena rentabilnost fonda, če tudi bi tolikšen prispevek mnoge nameščence težko prizadel.
Okrožna skupina državnih nameščencev v Kamniku je imela 3. februarja t. L občni zbor. S pismom z dne 6. februarja nam je sporočila oo-voizvoljeni odbor. Prav tako se je vršil občni zbor društva kaznilniškega in jetniškega1 nadzorovalnega osobja dne 6. februarja, občni zbor društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo pa dne 18. januarja t. 1. Obe organizaciji sta nam' sporočili novo izvoljeno predsedstvo in imena odbornikov.
Za intervencijo bodisi s posebnimi dopisi ali spomenicami glede pospešitve napredovanj ali razvrstitve v višjo kategorijo drž. uradnikov so Zvezo zaprosile sledeče organizacije: Udruženje poreskih činovnika, sekcija Ljubljana, društvo pis. uradnikov za Slovenijo, udruženje jugoslovanskih geodeta, sekcija Ljubljana in sekcija Saveza finančne kontrole v Ljubljani.
Naši oglasi, ki smo jih inserirali sredi januarja po trikrat v ljubljanskih dnevnikih niso imeti uspeha in Zveza še vedno ni prišla do prepotrebnega .lastnega tokata. Zato smo se z dopisom z dne .22. februarja t. I. obrnili na UJiU, poverjeništvo Ljubljana, s prošnjo, da nam gre pri tem na roko ter nam po možnosti preskrbi primeren tokat v Učiteljski tiskarni
G. Ozimic, predsednik sekcije Saveza finančne kontrole, se je obrnili na Zvezo s pismom z dne 22. februarja t. L, v katerem nagtaša neofo-hodno potrebo zaščite pridobljenih pravic za državne nameščence glede vštetja službene dobe in glede sojenja o disciplinskih pregreških. Zveza mu je na to pismo odgovorila ter se je sklice-vate na svoje 'izpreminjevaine predloge k uradniškemu zakonu in k uredbi o razvrstitvi.
Društvo učitljstva na državnih obrtnih učiteljiščih je bito o sklepu, odborove seje z dne 5. januarja radi včlanjemja pri naši Zvezi 23. februarja oficijelno obveščeno. Udruženje državnih «aimeščefncetv in upokojencev v Kranju nam je z dopisom z dne 21. februarja nasvetovalo, da stopimo radi uspešnejšega udejstvovanja v stik z voditelji proletarskih organizacij, kar bi naše pri-zadevanje za dosego skupnih ciljev samo ojačito. iKer bi Zveza is tem korakom' zajadrala v politič-no-razredno vode im bila potemtakem bližje svojemu propadb nego razmahu, smo na ta dopis 23. februara ti l. odgovoriti negativno.
Dolžnost usokosn noročnlka in člana zveze je, da podpira tvrdke, ki oslašajo v našem listu.
Društvo vpokojeaili javnih <namsščencev in okrožna skupina državnih nameščencev v Kamniku, sta nas iprosiii, naj podvzamemo radi priznanja olajšav :pni železniških vožnjah za državne upokojence -ponovno Primerne korake. Obema organizacijama smo -odgovorili, d!a -borno obdržali to vprašanje v evidenci ter ga sprožili, čim dobimo novo vj-ado.
Nato podla 'blagajnik Rus blagajniško poročilo. Sklep seje ob 23. uri.
Zapisnik 5. odborove seje z dne 5. aprila t. 1.
Poročilo načelnikovo:
»Udruženje državnih zvaničnikov in služi-teljev, oblastni pododbor Ljubljana« -je prijavilo Zvezi svoj pristop s 1. majem t. I. Ta organizam cija šteje doslej 250 članov. Organizacija bi mogla biti zastopana v odboru naše Zveze šele od prihodnjega; red-iie-ga ali izrednega občnega zbora Zveze dalje. Prosi tajnika, da omenjeno Udruženje; v tem smislu obvesti.
Na znanje se vzame dopis »Društva učiteljev na državnih obrtnih učiliščih«, ki nam sporoča novo imenovani svoj odbor ter prijavlja končno-veljavno svoj pristop k Zvezi s 1. iebruarjem t. I.
Društvo »Državnih računskih in blagajniškkih uradnikov« nam javlja, da imenuje v odbor Zveze svojega novo tevoljenega predsednika g. Viktorja Bisch-o-fa, za njegovega namestnika pa g. Josipa Širclja. Ta dopis se vzame na znanje, vendar pa s pristavkom, da velja nominiranje teli dveh gospodov le za strokovni svet Zveze (čl. Ii7. pravil1)1, ne :pa za odbor, ki se bo na novo volil šele pri prihodnjem občnem zboru, in čigar upražnjena mešat se sproti izpopolnjujejo ■v zapovrstnem redfu s številom na zadnjem občnem zboru Zveze izvoljenah namestnikov.
Okrožna skupina državnih nameščencev v Novem mestu nas z dodopi-som z dne 8. marca t. 1. obvešča, d!a se bo njen ustanovni občni zbor vršil že v doglednem času.
Uradniški dom. Tajnik Bekš prečita obširen dopis Zveze, ki smo ga poslali »Hranilnemu in posojilnemu konzorciju javnih nameščencev in upokojencev« ter naprafln temu konzorciju obe-(Dežih glede Uradniškega doma svoje stališče.
G. dr. Ferjančič je mnenja, da s prostovoljnimi prispevki za pravkar omenjeno akcijo, ki naj bi jili odvajali državni nameščenci naši Zvezi, m-e bomo -mnogo dios-egli. Dokaz temu je akcija za zgradnjo Učiteljskega konvikta, ki se vleče že dolgo vrsto let, ne da bi ti prostovoljni prispevki doslej toliko znesli, da bi se že v doglednem času moglo misliti na zgradbo samo. Prav zato je UJU ustanovilo v zadnjem času posebno zadrugo, ki bo z osnovanjem deležev akcijo brez dvomno 'pospešila in dovedla k srečnemu zaključku. Zato predlagam, naj Zveza v tem smislu -objavi iposebemi proglas -na vse državno nameščenstvo. Zadiroge za naš prihodnji Uradniški dom bi za prvi čas ne kazalo ustanavljati. Državni nameščenci naj bi prispevali samo z brezobrestnimi posojili. Najkasneje čez dve leti bi napraviti bilanco, ki bo pokazala, ali naj, ta posojila vrnemo, ali pa naj -ustanovimo formalno zadrugo, ki bi prevzela ta posojila kot deleže ter jih od tistega časa dalje primemo obrestovala. Na vsak način pa j-e .potrebno, da prevzame vodilno Vlogo Zveza sama, ki na zunaj kot juri-d-ična oseba- nekaj reprezentira. Ako bi bilanca pokazala, da 'temeljnega 'kapitala v teku dveh let s takšnima posojili ne bi mogli skupaj spraviti, potom bi morali seveda prepustiti usodo Uradniškega doma boljšim časom. Ne da se tajiti, da je vseeno že storjen velik korak naprej.
Na vsak način je potrebno, da bo v tem Uradniškem domu ipoieg raznih pisarn itd. v prvem redu nastanjen konvikt za dijake — sinove organiziranega državm-egai nameščenstva. Ako zberemo tekom dveh- let en milijon dinarjev, smo ustvarili- s tem že krasno bazo, ker je -predvsem potrebno, dla ne ostanemo praznih rok tedaj, ko bomo prosili bodisi Zvezo nabavljailni-h zadrug ali -Hipotekamo banko ali kak dirug sličen zavod za primerno hipotekarno posojilo. Zato predlaga: Zveza maj čim preje objavi v vseh slovenskih dnevnikih uvodoma omenjeni proglas na dlržavno nameščenstvo. Vodilno vlogo maj -prevzame zaenkrat Zveza samai V nadaljno debato posežejo še gg. Martinšek, Velikonja, Kobal ln gimn. dir. Hočevar.
G. Kobal podpira v splošnem in1 z ozirom na izkustvo pri »Učiteljskem konviktu-« predlog g. dr. Ferjančiča. Treba pa bo na vsak način
ustanoviti zadrugo, ker bodo imeli zadrugarji pri podjetju tudi svojo odločilno besedo.
Direktor g. Hočevar se istotako strinja s -predlogom g. dr. Ferjančiča. 'Priporoča Ic še, ca bi se bilo treba- obrniti s prošnjo za subvencijo n-a oba Oblastna -odbora, na večje mestne občine, r.a pomembnejša privatna gospodarska podjetja in m-o-rda ne v zadnji vrsti tudi na Narodno banko. Prav -talko bi- bilo misliti na široko -razširjeno loterijsko akcijo.
G. dr. Fenjančič ponavlja, da si m-oiramo najprej pribaviti primerna denarna sredstva, nakar še-I-e lahko pristopimo k akciji, oziroma k ustanovitvi zadruge, ki jo predlagata gg. direKtor Hočevar in Kobal.
Načelnik g. Paternoster da 'omenjeni predlog g dr. Ferjančiča na glasovanje. Sklene se: Zveza naj sestavi -prkneren o-gla-s ter ga- objavi v vseh slovenskih dnevnikih. Vodilno vlogo naj za to akcijo -prevzame Zveza sama, skladno s tem i pa naj se odkloni predlog Hranilnega- in 'posojil-n-e-ga konzorcija glede ustanovitve devetčlanskega odbora.
Tajniško poročilo. 1.) Ker smo dlozn-a-l-i iz naših -dnevnikov z dne 9. -marca t. 1., da namerava poštni minister ukiniti ljubljansko poštno direkcijo ter -bi izvedba te namere bre-zdvomno- porazno vplivala nič manj na specijalne pridobitve, ki si jih je ustvarila- Slovenija izza prevrata do danes, kakor na uslužbemstvo poštne stroke, smo poslali isti dan ministru pošte in -telegrafa Vla-j-ku Kocičul primerno brzojavko s prošnjo, naj od svoje namere odstopi.
2.	) 10. marca smo poslali narodnim poslancem dr. Kramerju, Vesenjaku, Pušenjaku In dr. Pivku
ter predsedništvoma Jugoslovanskega kluba1 in kluba Samostojne demokratsko stranke obširnejšo spomenico, ki obsega najvažnejše zahteve aktivnega in upokojenega državnega nameščenstva s prošnjo, da jo imenovani gospodje prouče ter porabijo -pri -razpravi po predlogu finančnega zakona za leto 19218-29. Kakor smo- posnet» iz dnevnikov, j-e tvorila ta naša spomenica zahtevo koalicije kmečko-demokratske stranke, ki pa žal ni uspela.
3.	) Na prošnjo UJU, poverjeništva Ljubljana z dne 7. marca t. 1. smo opozorili 15. marca glavni savez na nepravilno -prevajanje učiteljev kronskih upokojencev na dinarske pokojnine. Odgovora od glavnega saveza doslej še nismo prejel h
4.	) 16. marca smo obvestili g. Tumpeja o mestu, ki je postalo z izstopom g. Pirca v odboru naše Zveze vaka-n-tno, -ter mu sporočili, _ da pride na to mesto sedaj on kot drogoizvol-jeni namestnik. Gospod Tumpej nam je s pismom- z dne 19. marca t. 1. odgovoril, da to mesto sprejme.
5.	) 16. marca smo se obrnili -ponovno na UJU, poverjeništvo v Ljubljani, s prošnjo, da bi nam preskrbelo v poslopju Učiteljske tiskarne primeren lokal za našo pisarno, nakar nam ju UJU z dopisom z dne 21. marca odgovorilo, da je predsednik upr. sveta Učiteljske tiskarne g. Gang! obljubil ugoditi naši prošnji, kakor hitro bo mogel svobodno razpolagati s stanovanjem v sprednjem' traktu Učiteljske tiskarne.
Tajnik UJU, poverjeništvo Ljubljana, g. Kobal izjavi, da Zveza z gotovostjo lahko računa, da -se ji bo odstopit primeren lokal v poslopju Učiteljske tiskarne 1. avgusta t. L, dotlej pa bo treba potrpeti. Izjavo gosp. 'K-Obala vzamejo vse odborniki z zadoščenjem in zahvalo na znanje.
Blagajniško poročilo. Blagajnik g. Rus izjavlja, da postajajo nakazila članarine zadnji čas vedno bolj -netočna in pomanjkljiva, ker organizacije ne navedo, za koliko članov 'prav za prav Članarino nakažejo, večjih izprememb v članstvu (prirast ali odpad) pa Zvezi ne prijavijo. Zato apelira na vse navzoče odbornike, da skušajo pri svojih organizacijah, kjer ga pač šc ni, vzpostaviti red.
Slučajnosti. G. dr. Ferjančič predlaga, naj skuša Zveza pritegniti pod svoje okrilje vse tiste člane organizacij, ki bi se sicer v Zvezi radi organizirali, pa tega zaradi tega ne morejo storiti, ker njihove strokovne organizacije še vedno odlašajo z vstopam v Zvezo. V ta namen prečitti posebno besedilo, ki na) se objavil v »Našem Glasu«. Navidezno se sicer Zvezina pravila morda ne bi strinjala s takšnim pozivom, vendar pa je vseeno mogoče v tem smislu Interpretirati dotično določbo naših pravil. Po stvarni debati, ki v njo posežejo gg. Martinšek, Stavec to Svetek
se predlog dr. Ferjančiča soglasno' sprejme.
Na predlog g.gimnazijskega direktorja g. Hočevarja se sklene naprositi glavni Savezi, naj posveti vso pažnjo končni M-kvidacij-il še vedno neizplačanih razlik, ki nam gredo za čas od' 1. L oktobra 1923. do 1. maja 19124. Vlada pravkar sklepa večmilijonsko inozemsko posojilo, ki bo sicer določeno za investicijske namene, ki pa bi se vsaj deloma lahko uporabilo tudi za izplačilo teh že toliko časa pričakovanih razlik. Iz prejšnjega dbl-airskega posojila se je na prilmer povečal tudi kredit za takozvano partijo' 55, s čimer je vlada že itak napravila izvesten prejudic. Zato' po njegovem mnenju tudi v tem drugem analognem slučaju m-e -bo prevelikih težkoč.
G. dr. Ferjančič podpira predlog g. dir. Hočevarja z dodatkom, naj bi se Zveza- sklicevala na častni dolg države napram njniimi uslužbencem, in da bi vlada na najle-pši način proslavila jubilejno 'leto- desetletnice našega Ujedinjenja, ako bi to vprašanje že letos likvidirala.
Predlog gosp. dir. Hočevarja, oziiiro-ma gosp. dr. Ferjančiča se soglasno sprejme, tajniku pa naroči, naj v tem smislu sestavi za Glavni savez -primeren dopis.
Na vprašanje g. Grudna, ki vpraša-, dali je upati na zopetno imeno-vanjc onih zvaničnikov, ki so bili postavljeni po čl. 306 fin. zakona za leto 1927-28 na položaj dinevničarjev, da g. načelnik primerna -pojasnila. Dnevni red je izčrpan, k predlogom se ne oglasi nihče več, zato zaključi načelnik g. Paternoster sejo -ob 23.45 uri.
Zapisnik 6. odborove seje z dne 1. maja 1928.
G. načelnik 'prečita dopis sekcije Saveza finančne kontrole-, ki vabi Zvezo, da se po enem zastopniku udeleži občnega zbora, ki bo 6. -t. m. v Celju. Soglasno se sklene, da se tega občnega zbora udeleži v imenu Zveze načelnik g. Paternoster.
G. načelnik prečita naito dopis Hranilnega in posojilnega konsorcij-a z dne 20. IV. in z dne 5. IV. t. L v katerih nam ta konzorcij sporoča, da je nominiral za devetčlanski -odbor, ki naj bi pripravil pravia bodočega društva za zgradbo Doma državnih nameščencev v Ljubljani gg. Podgornika, dr. Gor-šiča in Postana. V drugem dopisu z dne 20. aprila pa -nas prosi ta konzorcij, da revidiramo sklep 4. odborove seje z dne 5. aprila t. I. ter vseeno imenujemo v ta odbor zastopstvo treh članov. S tem, da se ta devetčlanski pripravljalni odbor konstituira, še ni storjen noben prejudic. Zveza lahko še navzlic temu obdrži vodilno vlogo. Ako houmo s predpripravami za gradnjo dom-a pričeti, je treba, da se med konzorcijem in Zvezo za vsako ceno ustvari kompromis. Razvije se daljša debata, v katero posežejo gg. Tumpej, R-uis, dr. Ferjančič in iRostan nakar se -po podanem historijatu o inicijativi zamisli doma, ki ga v daljšem izvajanju poda g. dr. Ferjančič ter po pojasnjenem stališču Konzorcija od strani g. Rostana sklene: Zveza pristane na ustanovitev devetčlanskega odbora, v katerega izvoli s svoje strani gg. načelnika Paternostra, dr. Ferjančiča in Rusa, dočim se vzame izvolitev članov in sicer za konzorcij gg. Podgornika, Rostana in dr. Goršiča, za Nabavijalno zadrugo pa gg. LiHega, Beguša in Ilovarja na znanje. Od zveze pripravljeni proglas se -objavi v vseli slovenskih dnevnikih. Proglas naj firmira samo Zveza drž. nameščencev za Slovenijo brez -kakega formalnega podpisa.
Tajnikovo poročilo. 1.) Prečita se predstavka Društva upokojenih javnih nameščencev z dne 30. IV. zaradi pospešitve prevedbe kronskih upokojencev finančne stroke na dinarske pokojnine ter sklene, dia je to predstavko takoj predložiti Glavnemu Savezu s prošnjo za intervencijo na merodajnih mestih.
2.) Prečita se dalje dopis Zveze z dne 28. aprila -t 1. na pokrajinske Saveze v Zagrebu. Sarajevu iti Splitu, v katerem se Savezi opozarjajo na neobhodino potrebo končne izvedbe sedaj veljavnega statuta Glavnega Saveza im ma decentralizacijo 'posameznih strokovnih udruže n j na način, kakršen je uveden pri naši Zvezi. 'Hkratu se je Zveza obrnila 28. IV. na Glavni Savez s
Našim rodbinam priporočamo
SKolinsko cikorijo,
okusen in izdaten pridatek h kavi
prošnjo, da čirtrpreje dostavi poziv na letošnjo slavno skupščino v Sarajevu.
3.	) Predlog g. inšpektorja Kalašiča z dne 5. aprila, po katerem naj bi se reducirani organi finančne kontrole, ki so naši državljani, zopet sprejeli v državno službo, odpustili pa iz nje Rusi, je Zveza 16. IV. predložila glavnemu Savezu s prošnjo za intervencijo.
4.	) Na zahtevo okrožne skupino v iMariboru z dne 25. aprila je Zveza ponovno še isti dan poslala prcd&edništvu Narodne skupščine in ministru socijalne polil tike protestni brzojavki, v katerih smo zahtevali, naj se projekt stanovanjskega zakona, ki ga jo odobril ministrski komite v toliko izpremeni, da sc zagotovi dosedanja zaščita do 1. maja 1930. in da se najemnine za zaščitene maksimirajo dlo 10 kratne predvojne najemnine v dinarjih.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi gospod načelnik sejo ob 23. uri.
Vestnik.
Občni zbor Saveza nabavljalnih zadrug se je vršil v Sarajevu 3. t. m. v poslopju velikega županstva. Za predsednika Saveza je bil izvoljen g. Tomo ,1 o v a n o v i č, za podpredsednika g. Mil. Št ibler. Važno je, da se je sklenilo za posojila stavbnih zadrugam 4% obrestna mera, to pa na pritisk beograjske nabavljalne zadruge, ki dolguje Savezu več milijonov. Podrobno naročilo v eni prihodnjih številk našega glasila.
Delo komisije za revizijo uradniškega zakona. Delo se nadaljuje, sicer v precej šibkem tempu, kar povzroča, da ne moremo svojim bravcem spo-
ročiti nobenega posebnega momenta. To j,e v glavnem vsled tega, ker razpravlja komisija še osnovne odredbe zakona.
Akcija Glavnega Saveza. V smislu sklepa zadnje seje ožje uprave Glavnega Saveza je poslalo predsedstvo posebno pismeno vlogo g. finančnemu ministru, v kateri razlaga potrebo, da se že enkrat spravi z dnevnega reda vprašanje izplačila neizplačanih razlik na osebnih prejemkih za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. V to svrho je prosilo predsedstvo g. ministra, da ima o priliki razporeda o porabi novega zunanjega posojila, ki se namerava skleniti, v evidenci tudi uradniške razlike
in da predvidi za to potrebno vsoto. V vlogi je poudarjen ne samo osebni uradniški interes, da se to vprašanje enkrat likvidira, ampak tudi potreba konsolidacije državnega visečega dolga, v katerem predstavljajo uradniške razlike nedvomno najpomembnejšo postavko.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Dannen
V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je ob enem tudi redilna.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
Bilanca $avexa nabavlialmh zadrug
I. Začuti izravnanja
Aktiva	na dan 31. decembra 1927. godine	Pasiva
Tekući računi: a)	novčani zavodi	 b)	Zadruge 	 c)	liferanti i ostali	 Hartije od vrednosti	 Roba . 			16,017.193 29,331.963 5,141.467	14 65 86	50,490.624	65	I Glavnica: a)	udeli Zadruga	 b)	10% obustava po čl. 70. uzakonjene Uredbe			253.500 67.100	41	56,947.564	64
			1,339.044 1,231.177	82	c) 1% obustava po čl. 70. uzakonjene Uredbe		£6,626.964	23		
a)	u komisionu kod Zadruga . . . b)	knjige, formulari i kasete ....	1,026.655 204.522	32	34,053.418 134.428	73	Fondovi: a) penzioni			56.806 34 152	94	131.997	56
Nameštaj i pribor (po otpisu) . . . . . Depo hartija od vrednosti	 Razna aktiva	 Gubitak do kraja 1925. godine	 (rešenje red. god. skupštine 1926 god) . Nepokretnost					50	c) za osiguranje robe	 Komitenti	 Ostavljači ostava	 Deponovane hartije od vrednosti . . . Rezerva za pokriće gubitaka iz ranjih god. Višak (dobitak) u 1927. godini ...	41.038	62	58.786 34,053.418 6,418.000 2,383.645 521.443	
			6,418.000 188.160 4,364.043 2,295.958	15 78 70					15 73 60 65
			100,514.856	33				100,514.856	33
	1		1					1	
Rashod
II. Račun gubitka i dobitka
na dan 31. decembra 1927. godine
Prihod
Režijski troškovi: a)	upravni	 lični	 887.343.94 materijalni .... 93.512"65 b)	kirije	 c)	porez i osiguranje	 d)	razni 		980.856 100.020 81.053 108.270	59 45	1,270.200 165.184 701.723 521.443	04 70 65 65	Kamata: a)	po tekućim računima 	 b)	na hartijama od vrednosti . . . Zarada: a)	na hertijama od vrednosti . . . b)	na robu		1,981.102 223.000	50	2,204.102 454.449	50 54
						352.032 1 10 102.417 j 44			
Revizija Zadruga i zadr. propaganda . . Otpisi:		 a)	na robi kod Zadruga	 b)	razni 	 Višak (dobitak)			616.219 85.504	'45 20							
									
			2,658.552	04				2,658.552	04
									
III. Brojno stanje zadruga i udela
na dan 31. decembra 1927. godine.
Na dan 1. januara 1927. godine je bilo 99 Zadrugara sa 481 udelom
U toku godine dopisano je .....................11 udela
Svega 99 Zadruga sa 492 udela U toku god. prestale su da rade i isključene 19 Zadruga „	39 udela
Na dan 31. decembra 1927. godine bilo je 80 Zadruga „ 453 udela
Beograd, 31. decembra 1927. godine.
Predsednik Upravnog Odbora	Podpredsednik Upravnog Odbora	Upravnik	Šef knjigovodstva
Dušan P. Letica, s. r.	Toma S. Javanovlć, s. n	Vladimir N. Vujnović, s. r.	Ant. M. Markovič, s. r.
'V« v et	"	\	v." • •	. :K ..	•;	V
I. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa periia, opreme nevest f	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
j Iv. Bonač i! Šelenburgova ulica £ priporoča pisarniške, šolske in > tehnične potrebščine po najnižjih • | cenah.	Razširfaiie „Hal Glas"!
	J	Ih ly[dka Andrej Marčan priporoča svoji mesnici: Prešernova ul. 16.	Ljubljana	Rimska tesla 21 ^	r
An,0Bajec Cvetlicama Ljubljana	pOČ ZttlUCO Vrtnarija: (Tržaška cesta štev.34. Telefon interurban 32-22.	
	Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
3^ L Mikuš Ljubljana, Metini trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno in solidno.	
	Mesnica FRANJA OCVIRK priporoča p. n. občinstvu prvovrstno teletino, prešičevo meso in svežo slanino. Ljubljana Šolski drevored	Poljanska cesta 53.
Obiščite novo urejeni oddelek za	g gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode	UP A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19.	
	fflrarvv.r.V)	prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša H jSSiä™”	slabo prebavo, slabotno delovanje čreves, napihovanje, obolenja mokračne kisline, ^L.\lX—JU	jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arterioskle* rozi- — «PLANINKA» ÖAJ je pristen y plombiranih paketih po Din 20.— z napi« BWIIPIT^	LERXARNA BAHOVEC, LJUBLJANA, BHmgll	KONGRESNI TRG. (Dobi se v vseh lekarnah.)
Maina trgovina ičetarskih izdelkov
priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubliana, Šelenburgova ul.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
fl. Persche
Ljubljana, Pred Škofijo 21.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
Najboljši
iivalni itroii in kolesa zmamke Gritzner Ib Adler
ter švicaiskl pletilni stroji .Dobiti' za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelia
LJUBLJANA 18» Pftiirmig« iM.iniki Telefon 2913
Pouk » metilu brezplačen. Večletna garanilja
Delavnica sa popravila.
■« ...	'X' 'X' 'X' 'X' 'X' 'X' <X' <X' 'X' 'X' 'X' 'X' ZX’ 'X' 'X' ZX* <X' <
e©©<
PARNA PEKARNA
JEAN SCHREY NASL.
I JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO
£ ^ iniimimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO.
m? n......im................................
aeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee®
— 1#«IS5 krojaški atelje
rran iglic UUBUÄNH, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
n
Modni atelje
I. KURILJ, Ljubljana
Turjaški trg 1.	Breg 1.
vljudio priporoča svoj novo otvorjeni salon za gospode. Izdeluje vsa krojaška naročila po najnovejšem kroju.
Cenj. odjemalcem dovoljeno odplačilo na obroke.
Ustanovljena 1.1889
Telefon štev. 2.016
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena 1.1889
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev.
■^1
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica

Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg • • lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. *
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Odaowami ur«
Zvtse državo* nameičtocev ta Stovari* v Dubtiae«.
Ze Nerodno tiskarno Pr. Je« er tok. Vsi v