delo šMjenje letnik 26 Letni plan proizvodnje po parih smo v prvem polletju dosegli 50,8 % Pogoji poslovanja se še naprej zaostrujejo žiri, avgust 1988 Raven zadolženosti je tako visoka, da plačamo dnevno obresti po vrednosti za 2450 parov obuve, po povprečni prodajni ceni 45.000 din. Torej gre za obresti 30 % dnevne proizvodnje. Položaj terja ne le pravilne dolgoročne strateške Usmeritve, temveč tudi korenite spremembe v kratkem. Kratke ugotovitve o poslovanju in pogojih poslovanja v prvem polletju, povzete iz Poslovnega poročila, bi bile 'Naslednje: Izdelali smo 1.038.238 pa-fov obutve, kar pomeni 7,5 % |*ianj kot v enakem obdobju lani. Polletni plan je bil dosežen 98,6 %, izdelali smo H.332 parov manj obutve kot je bilo planirano. Zaosta-^nje za planom opažamo pri Colorado programu in pri tekaški obutvi, kar je posledi-manjših naročil, težav z (dobavami materialov in Zmanjšanju kapacitet. Letni plan je parovno realiziran 50,8 %. Po vseh prodajnih poteh je TOZD Proizvodnja prodala °46.626 parov obutve, kar je y % več kot v enakem obdob-јч lani. Izvoz predstavlja 69 % realizacije (35 % Zahod in 34 % "zhod), domači trg pa 31 % •■calizacije. Skupni parovni izvoz predstavlja 70 % količinske proizvodnje v I. polletju, na Zahod 45 % in na Vzhod 25 % (v enakem obdobju lani je izvoz predstavljal 49 % količinske proizvodnje, 35 % na Zahod in 14 % na Vzhod). Zahodna neto realizacija po tekočem tečaju znaša 5,4 milijona ameriških dolarjev in je za 46 % višja kot v enakem obdobju lani, vzhodna realizacija pa znaša 5,2 milijona obračunskih dolarjev in je višja za 48 %. Preko MPM smo prodali 777.030 parov obutve, kar je 1 % manj kot v enakem obdobju lani. Parovno je upadla prodaja Alpina obutve za 20 %, prodaja dokupljene obutve je porasla za 9 %. Ob tem velja omeniti še naslednje: — izdelane količine obutve so prenizke, iz proizvodnje prihaja preveč slabše kakovosti programu izdelujemo vedno bolj zahtevno obu- — zniževanje števila zaposlenih — zaposlovanje se giblje v pravo smer — pri izkoriščenosti delovnega časa ni pravega zasuka v smeri povečanja časa po učinku, nasproti režijskemu času in izostankom — prodaja je pospešena (časovno gledano), ugotavljamo pa velik izpad prodaje na domačem tržišču, — na deviznem področju so še vedno stalne spremembe, tako da vidimo rešitev v tem, da zagotovimo preskrbo z uvoznimi materiali samostojno, mimo bančnega sistema — premiki v pozitivni , smeri so pri gibanju zalog, kjer se le te obračajo, vendar še vedno prepočasi (glede na položaj v katerem smo) — pri osebnih dohodkih se kaže zaostajanje, vendar rezultati ne dopuščajo hitrejše rasti — na investicijskem področju smo še malo vlagali — finančni rezultat ocenjujemo kot neugoden. Že v začetku leta smo napovedovali, da bo leto izredno težko in smo se temu primerno pričeli pripravljati. Ugotovili smo, da moramo na več področjih napraviti korenite spremembe: zmanjšati število zaposlenih v režiji, znižati režijske stroške, brzdati raven zadolženosti do stopnje, katero bo finančni rezultat skozi plačane obresti še prenesel, v proizvodnji izboljšati kvaliteto in povečati količino z istim ali manjšim številom delavcev — povečati produktivnost. Komerciali sta se obvezali, da bosta res sproti oskrbovali proizvodnjo. Vse to je bilo dogovorjeno in sprejeto tudi na organih samoupravljanja. Kljub temu je bilo na sestanku vodstvenih in vodilnih delavcev vse skupaj (Nadaljevanje na 2. strani) Ko gre planinec na dolg pohod, vzame s seboj karto, kompas in daljnogled. Naredi načrt in hodi, hodi. Ustavi se in odpočije, se razgleda v dolino in v nebo, vzame v roko karto, kompas in oceni, če gre v pravi smeri. Mi pa — kot da smo izgubili karto in kompas — kot da se nimamo časa razgiedati... Kot da nimamo časa ugotavljati, kaj je pravzaprav tisto, kar je vzrok za naše težave in skorajda prav nam pride nerazumevajoča in nespametna ekonomska politika širšega okolja, češ, ta je kriva, da nam slabo gre. Res, veliko je odvisno tudi od tega. Pa vendar, v pogojih tržnega gospodarjenja moramo biti usposobljeni tudi za sprotne prilagoditve. Teh pa nekako nismo sposobni, vsaj v poglobljenem smislu ne. Z vso silo rešujemo dnevno problematiko, iz leta v leto, iz meseca v mesec, celo iz ure v uro. Prizadevno, kot bi delal planinec, ki bi hodil tako, da bi se izogibal čeri in jam, na katere naleti, ne bi pa pogledal, če pravzaprav gre v pravi smeri. Kot, da bi s tem kaj zamudili. Kaj če bi na tej naši dolgi razvojni poti vendarle bolj ugotavljali, kaj nas ovira, da nismo uspešnejši in prav to odpravili (odpravljali). To je tisto, čemur bi rekli ino vativni pristop pri vseh delih. Tako pa bo treba začeti hitro, takoj. Nejko PODOBNIK DOGOyflRjnmO fC - DOOOYORIll ШО se y '>■ Pogoji poslovanja se še naprej zaostrujejo (Nadaljevanje s 1. strani) medlo sprejeto in tako se je v prvem polletju tudi izvajalo. Delalo se je po načelu »bo že kako«; če smo v preteklosti uspeli, bomo tudi sedaj. Polletje je za nami; rezultat je tak kot je, kaže pa na več negativnih kot pozitivnih stvari. Kljub v juliju sprejetim popravkom planov, smo danes, ko so znane številke o poslovanju prvega polletja, na področju obrestnih mer, zopet v položaju, ko ne vidimo pozitivnega zaključka letošnjega poslovnega leta. PRVO POLLETJE V številkah Ustvarili smo skupno 42,2 milijardi celotnega prihodka. Skupno porabljenih sredstev je bilo 31.4 milijarde. Dohodka je bilo 10,8 milijarde, obveznosti Iz dohodka 3,3 milijarde. Tako je bilo čistega dohodka 7,5 milijarde. Na domačem »dvorišču« nismo uspeli stvari toliko popraviti, da bi lahko dajali bolj optimistične napovedi. Izredno so poskočile tudi obrestne mere; napovedujejo še naslednji skok inflacije in s tem padec kupne moči. Že samo spremembe obrestnih mer, ob visoki zadolženosti v poletnih mesecih, bodo povzročile odliv (za obresti v drugem polletju) preko 10 milijard dinarjev. To pa je toliko, da bo ogrozilo likvidnost in poslovni rezultat. V juliju se je ustalil nivo obrestne mere, ki je previsok tudi za najbolj akumulativne panoge, ob normalnem nivoju zadolženosti, kaj šele za obutveno panogo, ki je po akumulativnosti na repu. V maloprodajni mreži v prvem polletju sicer dosegamo količinski plan, vendar to le na račun prodaje cenene obutve. Velik pa je padec pri količinski prodaji dražje Al-pinine obutve. V jeseni in pozimi imamo v prodaji obutev, ki je še dražja kot pomladanska, tako je težko op- timistično pričakovati prodajo v II. polletju. Samo podatki o gibanju zalog in dnevih vezave denarja v zalogah so optimistični. Kažejo na velik napredek, saj je ciklus skrajšan kar za 44 dni (brez MPM). Vendar tudi tu ni tako svetlo, kot se kaže. Natančnejši pogled v nedokončano proizvodnjo nam pokaže, da noben razpisan artikel ne gre skozi proizvodnjo brez prekinitev. Tako je v proizvodnji v delu po 5 in več artiklov hkrati. Res je, da delo teče več ali manj tekoče, še bolj res pa je, da smo na zalogi imeli ali imamo materiale veliko pred rokom oddaje v proizvodnjo. To pomeni, da je bil prehitro nabavljen in s tem prehitro porabljena denarna sredstva. Poleg tega so nekateri materiali v zalogi po več mesecev, ne da bi jih kaj uporabili. Če opazujemo nedokončano proizvodnjo še natančneje, ugotavljamo, da so roki s strani planiranja proizvodnje, kar zadeva materiale, dani z veliko rezerve. Ugotavljamo tudi, da proizvodne kapacitete niso natančno splanirane, z ozirom na to, kaj in kdaj se bo na njih delalo. Skratka, še naprej se dela kot smo pred leti, ko se ni bilo treba ozirati na ceno denarja — obresti. Zakaj se vedno ustavljam pri obrestih, nivoju zadolžitve, obrestnih merah? Zato, ker je to danes s stališča poslovanja najpomembnejše področje in je treba temu primerno podrediti vse ostalo. Da je to res, utemeljujem s temle enostavnim primerom. Pri sedanjem nivoju zadolženosti dnevno plačamo za obresti 2450 parov obutve po povprečni prodajni ceni 45 tisoč dinarjev. Torej dnevno gre za obresti 30 % dnevne proizvodnje. Res je, da smo na določenih področjih dosegli pozitivne premike, vsi pa moramo tudi priznati, da so, glede na situacijo, ti premiki prepočasni, premedli, doseženi s pri-siljevanjem ljudi skozi opozarjanje, bdenje, sankcije, oz. nagrajevanje. Situacija danes zahteva ne le pravilne dolgoročne odločitve, ampak tudi korenite kratkoročne spremembe, ki bodo privedle k znižanju nivoja naše zadolženosti in s tem možnosti zagotavljanja likvidnosti. Skrajni čas je, da se vsi skupaj zavemo, da je konec koncev delo v Alpini za vse nas kruh in da je temu primerno čas, da se vsi skupaj pričnemo obnašati, kot da bi delali doma, za sebe, kot do- Izvlečki sklepov delavskih svetov, ki so bili v začetku julija, so bili objavljeni v Informatorju, zato na kratko le nekaj o sklepih delavskega sveta delovne organizacije. Delegati so sprejeli samoupravne sporazume o ustanovitvi bank in statuta bank, z namenom, da se vzpostavijo novi poslovni stiki za pridobitev dodatnih kreditov za reševanje tekoče likvidnosti in v zvezi s tem odobrili angažiranje potrebnih likvidnih sredstev za vzpostavitev kreditnih aranžmanov z bankami. DS je odobril izplačilo nagrade za 5 del projektne naloge obdelava naročil in zaloge končnih TIK PRED DVANAJSTO Iz dneva v dan nas presenečajo cene v trgovinah ... Narašča skrb, kako bomo pravzaprav zmogli pokriti vse stroške za prehrano, stanovanje, ogrevanje, šolanje otrok... Takoj zatem pomislimo na plače. V istem trenutku so nam pred očmi mnogi problemi, na katere vsak dan naletimo pri delu. Jezimo se in zabavljamo, delamo pa po starem. Tu pa velja narediti zalet in preskočiti prvo oviro, ki se ji pravi — tradicija. Toda tradicijo slabih rešitev in razvad in ne tradicijo pozitivnih vrednot, kot je na primer upo- bri gospodarji. Sploh ni potrebno posebej in na široko opozarjati in pojasnjevati, kako pomembna je kvaliteta proizvodov, organizacijsko prilagajanje novim prijemom v poslovanju, slediti in diktirati razvoj, zniževanje stroškov in podobno. To naj bi imel v mislih vsak pri svojem delu. Franci MLINAR izdelkov, v višini 20 %. Ta naloga je tako končana in se tudi že praktično izvaja. Potrjene so bile cene za nove proizvode za sezono jesen-zima 1988/89 in tovarniško znižanje cen določenih proizvodov iz sezone pomlad poletje 1988. Odobril je tudi odprodajo računalnika S/38, ki ga ne bomo več rabili, ker bodo zmogljivosti na novem računalniku letos razširjene. Potrdil je še sklepe odbora za varstvo pri delu za izplačilo odškodnin našim delavcem za poškodbe pri delu, ki jih bo izplačala zavarovalnica. A. K. števanje dela in kvalitete. Razlika je le v tem, da se spreminjajo te vrednote in nekoliko drugače razvrščajo. Ce je bilo nekdaj na prvem mestu vrednot fizično delo z žulji in znojem, potem pa trpežnost čevljev, postaja vedno bolj vrednoteno znanje, organiziranost, sodobna tehnologija, upoštevanje modnih tokov. Vprašajmo se, ali dovolj vemo za tak način dela, ki ga iz dneva v dan ocenjuje svetovno tržišče. Ne, je odgovor! Torej nam ne preostane drugega, kakor da se tega naučimo. Načrtno — to pa je dolžnost vodilnih ljudi in strokovnih služb. Nejko PODOBNIK Ob rob sklepom delavskih svetov Inovacije BRZOJAVKA, BRZOJAVKA. MR70JAVKA VSEM DELAVCEM. VSEM DELAVCEM,VSEM predlagaj kaj koristnega stop KAKO UfTYARJAfflO Z računalniškim krmiljenjem proizvodnje v tretje tisočletje v desetletju, ki je za nami smo bili priče neverjetno hi-•"emu razvoju informacijsko-računalniškega sistema. Tudi planiranje in krmiljenje proizvodnje v Alpini je na področju napredovalo. Tako smo pred dobrim le-^0:1 začeli v proizvodnji s pr-»paketom« računalniške obdelave, in sicer priprava proizvodne dokumentacije spremnih listkov. Takoj 5^ tem je sledila računalniška obdelava in izdelava ma-^rialnih zahtevnic in dobav-za proizvodnjo. V letu *988 smo v celoti prešli na ^hnološke opise modelov za proizvodnjo, z vsemi podat-To je pogojevalo, da so Organizatorji lahko izdelali Program po katerem smo v Junyu lahko prvič izračunali i^aterialne potrebe s pomočjo računalnika za apresski Program. Vzporedno s tem je ^ izdelavi tudi program in si-stem za izračun zasedenosti ^^pacitet po posameznih Programih in oddelkih. Seve-se bo obseg računalniških obdelav v planiranju, krmi-'•i®nju in evidentiranju proiz-^9<^rije nadaljeval. Želim str-'^'ti nekaj misli, kako v naši ®'užbi te nove procese doživljamo, osvajamo in jih po- sredujemo naprej. Nemalokrat se slišijo očitki, da so posamezniki znotraj proizvodnega procesa proti znanju, razvoju in uvedbi informacijskega sistema v proizvodnji. Upam si trditi, da to ne drži. Dejstvo pa je, da mora biti za proizvodnjo vsak program res temeljito pripravljen, vsi o zadevi poučeni in informirani. Gotovo je, in tega se moramo vsi zavedati, da je doba »čipov« in šifer za vse nova poindustrij-ska revolucija. V Alpini je to skoraj takšna sprememba, kot smo jo doživljali konec petdesetih in v šestdesetih letih, ko je naša proizvodnja prehajala z ročne na strojno izdelavo. Srečujemo se z mnogimi težavami, kot so: netočni in neznani ter neu-nešeni podatki od naročila naprej. Šifre določenih materialov iz znanih in neznanih vzrokov še niso določene, itd. Zato se zgodi, da ob koncu, ko delavka pripravi s pomočjo monitorja in tiskal- nika zahtevajoče dokumentacijo, jo program ne sprejme. Zahteve posameznih oddelkov in proizvodnje pa so nujne. Tako nastaja vtis, kot da neodgovorno dela delavec, ki to pripravlja za proizvodnjo ali nabavo. Pogosto se srečujemo tudi z raznimi tehničnimi problemi kot so: zasedenost računalnika: izpad računalnika zaradi vremenskih in energetskih problemov. Opaziti je tudi, da pri uvajanju računalniškega procesa najprej modrujemo, koliko bo zaradi računalnika potrebno manj delavcev, čeprav še ni točno znano kakšen bo obseg novega dela. Vse to vzbuja slabo voljo sodelavcev in črnogledost. Da bomo v tem procesu hi- treje napredovali, bo treba, po mojem mnenju, upoštevati: — najprej — kako bi delali po »kmečki logiki«? — upoštevati ceno (stroške in čas) — velik pospešek bodo dali tudi mlajši, ki bodo prihajali v delovno organizacijo, saj je ta proces že spremljan od osnovne šole. Vsem mora biti cilj, da z novostmi, ki se uvajajo v proizvodnjo, dosežemo hitrejše delo in boljšo kakovost, z manj stroški, da bodo informacije boljše in hitrejše, delo lažje in cenejše ter bolj humano. Prav gotovo smo za to vsi! Vladimir PIVK Z računalnikom bo lažje načrtovati proizvodnjo ^omo zaradi zalog v izgubi V začetku julija je prišlo do skokovitega porasta obrest-■J'n mer. Poleg ostalih negativnih učinkov, se izraziteje poja-4a tudi problem financiranja zalog. Naši lastni viri namreč ne zadostujejo za pokrivanje os-ovnih sredstev in zalog, tako da skoraj vse zaloge pokrivajo z najemanjem dragih kratkoročnih kreditov. Zaloge v Alpini so 30. junija Vnašale skoraj 32 milijard din in v primerjavi z istim obdob-lani višje za 129 %. Obrača-zalog se je za obdobje od 1. ^• do 30. 6. 88, v primerjavi z ena-obdobjem lani, izboljšalo za Skoraj 20 %, kar pomeni, da se je od nabave materiala, do od-Preme obutve iz skladišča kon-"ih izdelkov, skrajšal s 158 na ^5 dni; v MPM pa se je čas ve-®ve zalog, v primerjavi z ena-li? obdobjem lani, skrajšal s io na 107 dni (skupaj torej za dni). , Kljub mnenju, da se na po-^ročju zalog ne da storiti veliko, Л je torej izkazalo, da je izbolj-možno. Potrebno pa je vlo- žiti še dodatne napore, saj rezerve nikakor še niso izčrpane. Tu velja omeniti predvsem zaloge materialov, ki že leto in pol ležijo nedotaknjene v skladišču. Te zaloge (brez zalog rezervnih delov) so bile 30. junija letos 378 milijonov din, kar hkrati pomeni, da zanje po novi obrestni meri v enem mesecu plačamo 41 milijonov din obresti. Težave so tudi zaradi sezonskega značaja proizvodnje. Že v marcu oz. aprilu namreč začnemo s proizvodnjo obutve, ki jo prodajamo šele v sezoni jesen—zima. Ves ta čas pa se zaloge hitro kopičijo. Konec oktobra lani so bile, na primer, zaloge (vrednotene po planskih cenah) kar 50 % višje kot konec marca 1987. Vsaj tolikšno rast pa lahko pričakujemo tudi v letošnjem letu. Že rezultat ob polletju je pokazal, da so stroški zaradi plačanih obresti izredno visoki, vemo pa, da bo delež plačanih obresti v stroških v naslednjih mesecih še močno porasel. Obresti bodo tako znašale precej več, kot nam dovoljuje prihodek, ki ga ustvarimo s prodajo naših izdelkov. Področje zalog je seveda še veliko obsežnejše in predvsem še vedno zelo aktualno, v glavnem zaradi predragega financiranja in ga torej kljub izboljšanju obračanja zalog ne smemo zanemariti. Tanja MOHORlC Iz naše proizvodnje КПКО UfTYflRMfflO Kruh le za dober čevelj Proizvodnja na športni liniji je v prvem polletju potekala zadovoljivo, čeprav bi lahko še bolje. Pri preskrbi z repromate-riali ugotavljamo, da imamo največ težav z najbližjimi dobavitelji, to je Etiketo in Termopolom iz Sovodnja. Če tega ne bomo mogli izboljšati, bomo verjetno morali iskati druge možnosti, saj imamo ravno zato večkrat zastoje v proizvodnji. Več težav pa se kaže po trakovih zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev v proizvodnji. Ne gre za kvalifikacije na papirju, imeti bodo morali strokovno znanje in vest za kakovostno delo. Ugotavljamo, da naša kvaliteta ni ustrezna. Če tega ne bomo izboljšali, to je od teh- I mi nološke priprave, preko materialov in kvalitetnega dela v proizvodnji, obstajajo možnosti, da sčasoma ne bomo prejemali naročil in ne bo dela. Pri proizvodnji smučarskih čevljev smo imeli težave s pomanjkanjem notranjih čevljev, katere so potem deloma začeli izdelovati v Novem Marofu. S tem smo delno nadomestili manjkajoče pare. A-i tekaških čevljih pa večjih težav ni bilo, razen pri izdelavi zgornjih delov, ki jih izdelujejo v Novem Marofu. Bilo je tudi nekaj pomanjkanja materialov, posebno še etipresov in transferjev, katere dobavlja Etiketa. Ob vseh težavah smo v prvem polletju letni plan dosegli, tako na tekaškem, kot na Postavljamo nekaj trditev in izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji. Organiziranost: Obstoječe stroje in naprave bi lahko izboljšali, ne da bi povsod za vsako ceno uvajali računalniško vodene sisteme. Za to pa ni dovolj naravna bistrost, temveč tudi precejšnje znanje, ki ga v našem primeru lahko omogoči le timsko delo v povezavi z zunanjimi sodelavci. Organiziranost: Glede na zmogljivosi obuvene industrije Jugoslavije, bi s kooperacijskimi pogodbami (po tržnem načelu) prihranili vsaj toliko kot »zapravimoa na drugi strani z najdražjo obliko kooperacije: »podarjenimi« stroji, kompletno organizacijo (modeliranje, tehnologija, transport, itd.) in rizikom. Kadri: Ko med počitnicami zaposlimo naše štipendiste, »češ, da bodo vedeli, kaj je delo*, pozabljamo, da izgubljamo šanso, da bi lahko res načrtno in postopno usposabljali bodoče strokovnjake. Kadri: Dokler »tovarna naših kadrov« — osnovna šola, ne bo postala neke vrste pogodbena organizacija združenega dela; toliko časa za resno sodelovanje ne bo interesa ne v šoli in ne v tovarni. Denar: Veste, da bo z izgradnjo blagovnice sproščenih vsaj šest lokalov. Če boste v svoja zasebna podjetja vložili denar, bi lahko te lokale najkoristneje uporabili. Denar: Razvrstite žirovske delovne organizacije po vrstnem redu, po katerem bi vložili svoj denar (kot delnico) pod vašimi pogoji! Uredništvo smučarskem programu. Več težav pričakujemo v drugem polletju, saj so predvidene manjše količine po posameznih artiklih. Kar zadeva apresski obutev, bodo letos v proizvodnji manjše količine, katere pa bomo pričeli izdelovati po kolektivnem dopustu. Surf program je bil za letošnjo sezono zaključen že sredi aprila. Ponudbe in povpraševanja vseh vrst obutve na svetovnem trgu, nas sili v to, da bomo morali na vseh področjih, to je od razvoja tehnologije, komerciale in proizvodnje, poskusiti delati stoodstotno. Ce se bomo hoteli obdržati na ravni, ki nam bo dajala še vsakdanji kruh in minimalne življenjske pogoje za preživetje krize, v katero šele prihajamo. Vinko BOGATAJ Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali 7639 6804 MARITA art. 7639 Ženski škorenj iz mehke nape, v štirih barvah, praktičnim podplatom in peto, ki omogoča zanesljivo in varno hojo. Ta model izdelujemo za zahodno tržišče. 8511 5204 ANNE art. 3747 - 1 LS 910 Ženski smučarski čevlji za vrhunske smučarke so ser dobno oblikovani. Materiali, ki jih uporabljamo pri izdelavi, so vrhunske kvalitete, kar posebej velja za podlogo, oblazinjenje in dodatno toplotno izolacijo. Osnovo in kvaliteto temu čevlju daje vrsta funkcij za regulacijo in oblika kopitne školjke, ki se je izoblikovala v štiridesetih letih razvoja Alpine. art. 8511 Praktična in moderna ženska salonka, izdelana iz mehkega ševreta, v kombinaciji z imitacijo kačjega usnja. Podplat je iz neolita. art. 4576 Moški polčevelj, športnega izgleda, izdelan iz naravne mehke goveje nape, z direktnim nabrizganim poliuretanskim podplatom. art. 5134 SIERRA Tekaški smučarski čevelj za tek in hojo, izdelan iz pur-koboksa, z novim podplatom Alpina - VIBRAM 75 NN. Vladimir PIVK KAKO USTVARJAMO Ce ne vidimo v svet — tudi ne moremo zanj delati v nekovinski orodjarni l^enutno delajo: Janko Demšar, ki je prevzel vod-stvo za znanim mojstrom Ivanom Podobnikom, ki je l^šel v pokoj, Vinko Kavčič Robert Šubic. Ob tej priliki smo se pogo-y^rjali z Jankom Demšarjem. •Takole je«, pravi Janko: ple bi moral vsaj leto dni de-'®ti skupaj z Ivanom Podob-JJ'kom, zato bom rabil kaki leti, da se bom vpeljal. da mi bosta sodelavca tem pomagala. To je za pene namreč čisto drugo de-kot sem ga opravljal do ®®daj. Res, da sem zaradi sodelovanja od daleč poznal to Področje... Toda, gre za čisto »nešu-^%rsko« delo, kjer je treba delati s čisto drugimi mate- Aktualni intervju riali, ki jih je večinoma treba uvažati. Glavna naloga . je pravočasno kopiranje modelov. Vemo, da je ozko grlo kovinske orodjarne kopirka, zato je še toliko bolj važno, da mi delo opravimo točno in pravočasno. Seveda smo odvisni od dostave prototipov iz prototipne delavnice. Konkretno sedaj pripravljamo nov smučarski čevelj cenejše izdelave in verjetno bo treba kaj delati tudi med kolektivnim dopustom. Sicer je naš problem predvsem v tem, da od tu »nimamo pravega pogleda v svet«, brez ustreznih informacij pa danes ni možno delati tako kot je treba. Tudi delovni pogoji niso kaj prida, komaj kaj boljši kot v podplatni modelirni- " Nejko PODOBNIK Aleš Dolenc direktor TOZD Prodaja Aleš Dolenc je bil rojen leta 1960. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1984. Po končani pripravniški praksi in odsluženju vojaškega roka je delal v računalniškem centru kot organizator nabave in proizvodnje. Delo življenje: Je to tisto, kar ste si želeli? Aleš Dolenc: Pravzaprav sta me vedno najbolj vlekli matematika in elektrika. Delo pri računalniku se mi je zdelo temu še najbližje. Delo-življenje: Torej gre ob tej delovni dolžnosti za nek nov izziv? Aleš Dolenc: Če ne bi šlo za izziv, tega sploh ne bi sprejel. Seveda, gre za novo področje, nov način dela, ki je širše. Tu gre za organizacijo in strokovno vodenje, za kar so temelji že postavljeni, tako kar zadeva vodenje, kot spremljanje poslovanja v MPM. Mislim, da je ena osnovnih nalog povezati prodajo in proizvodnjo in delo tržno organizirati. Danes ni dovolj biti le učinkovit, temveč uspešen. Ni dovolj, da nekdo pridno dela, mora se tudi znajti v vsakem položaju. Politika Alpine bo morala biti taka, da bomo ponudili predvsem boljšo obutev. V tem primeru tudi cena ni vprašanje. Delo-življenje: Te usmeritve pa prav gotovo zahtevajo tudi ustrezne ljudi? Aleš Dolenc: Na našem področju je to tudi usposabljanje prodajalcev. Če se zavemo, da nam domače tržišče, ne samo rešuje likvidnost, temveč omogoča vsaj minimalno akumulacijo, je še toliko bolj pomembna kvalitetna ponudba: boljša obutev v pravem času, ustrezna ponudba, svetovanje, servis ... Delo-življenje: Pa smo na to pripravljeni? Aleš Dolenc: Uvajamo metodologijo rentabilnosti prodajaln, kar pa moramo obravnavati z več vidikov, tudi z vidika stroškov. Za kakšne investicije časi niso najbolj primerni. Vendar že v obstoječih prodajalnah lahko marsikaj izboljšamo, kar pospeši prodajo. Poleg že omenjenega so naša šibka točkajtudi izložbe. Delo-življenje: Če strnemo, torej naloge so v glavnem ...? Aleš Dolenc: Problem sodelovanja je problem ustreznosti kadrov. O tem sem že govoril... Vztrajati na kakovostni obutvi; naše možnosti niso razprodaje poceni obutve. Predvsem pa moramo prisluhniti interesom kupcev. Nejko Podobnik Prvi člen v verigi Na sliki sta dve delovni postaji za dvodimenzionalno ''modeliranje. Skupaj z laserskim rezalnikom bo ta nova ^Prema stala 398.000 nemških mark. Tu bosta lahko hkrati "®lala dva modelirja. Ta sistem omogoča, da iz osnovnega modela lahko de-NUramo in obdelujemo posamezne sestavne dele. Lahko tudi gradiramo in izračunavamo površine, kot Osnovo za normative materialov. S tem sistemom dela se prenese grad i ran je na računal-"'K In praktično laserski rezalnik izrezuje že gradirane se-stavne dele. |. To je tudi izhodiščna baza podatkov za nadaljnje krmi-J®nje proizvodnje. . S(^obna tehnologija bo torej zahtevala izpopolnjevanje Л Izobraževanje teh in bodočih sodelavcev — modelirjev, asneje pa tudi drugih delavcev, saj se ta veriga lahko nada-'"Je od modelirja na samo proizvodnjo. Dve delovni postaji, ki omogočata dvodimenzionalno mode-liranje z dodatno možnostjo vključitve laserskega rezalnika ROZeOYOR Zn URCDniKOYO fflIZO na S PRAKSE. V razgovoru so sodelovali: Si- ALBREHT, Bogomir FILIPiC, Bošt- -p""« Delo—življenje: Ocena dela na počitniški praksi, kaj predlagaš? Bogomir FILIPiC: Glede na to, da študiram na fakulteti za elektrotehniko in elektroniko, bi želel, da bi tudi na praksi opravljal dela v zvezi z elektroniko. Ker pa vemo, da v Alpini elektronike še ni veliko (pojavljati se je začela šele v zadnjih letih, ko je bilo nabavljenih nekaj elektronskih strojev — šivalni, Lorezin ipd.), ni veliko možnosti in tudi ne pogojev, da bi se ukvarjal s tem. Tako opravljam dela, ki so v zvezi z elektriko, v glavnem splošna električarska dela, s katerimi se v Alpini vsakodnevno srečujemo in menim, da mi bo tudi ta praksa koristila pri nadaljnjem študiju in kasneje pri delu v tovarni. Dobro je, da človek spozna tudi kakšno drugo delo in seveda tudi življenjski utrip tovarne, sodelavce, s katerimi zelo dobro sodelujem in mi tudi radi svetujejo. Delo—življenje: Kako si predstavljaš svoje delo v Alpini v bodoče? Bogomir FILIPIC: Če bi hotel v Alpini opravljati svoj poklic, bi najprej potreboval inštrumente in delovni prostor. Če bi imel pogoje za delo, bi lahko popravil npr. elektronsko vezje v šivalnem stroju. Tako pa morajo pokvarjene stroje odpeljati na servis, kar pa precej stane, zgodi pa se tudi, da stroja sploh ne popravijo. Tu bi se dalo torej precej prihraniti, če bi popravljali sami, in rhe-nim, da bi svoj osebni dohodek zelo hitro zaslužil. Poleg teoretičnega znanja, ki ga pridobivam na fakulteti, je to področje tudi moj konjiček in s temi stvarmi se ukvarjam tudi v prostem času. Lahko rečem, da imam že nekaj praktičnih izkušenj. Omenil bi še to, da servisiranje in razno popravljanje ne bi smelo biti moje glavno delo, temveč bi moral delati kaj novega. Menim, da v tovarni vse probleme rešujejo le še na mehan- ski način (kar je razumljivo, ker sodelujejo v glavnem strojniki), vendar bi se dalo tu krasno uporabiti tudi elektroniko in šele tako bi bil stroj dovolj izpopolnjen za moderno tehnologijo, ki se zahteva tudi v čevljarski industriji. Mojca ALBREHT: Šolam se za obutvenega tehnika in na praksi bi želela najprej nekoliko bolje spoznati tovarno. Tako pa smo vedno v istih oddelkih (montaža, šivalnica), in drugih oddelkov sploh ne poznamo, še posebej ne s tehnološkega vidika. Rada bi torej spoznala celotno proizvodnjo, načine dela, tehnologijo... Tako pa nas razporedijo v tisti oddelek, kjer nas potrebujejo. Dosedaj sem na praksi v glavnem delala v šivalnici ali v montaži in trenutno delam le eno fazo. V začetku sem imela težave in mi delo ni šlo takoj od rok, zdaj pa sem se že privadila. Zahteve šole glede počitniške prakse niso velike; vodimo le dnevnik dela. Ko pa imamo praktični pouk in le ta sodi v okvir učnega programa šole, nam le ta predpiše posebno prakso, ki jo moramo opraviti. Lahko rečem, da se v Alpini tega programa pogosto ne držijo (npr. 4. letnik predvideva samo tehnologijo, mi pa delamo tudi v proizvodnji). Imamo torej točno predpisano, kaj vpisujemo v dnevnik (opis dela, delovna sredstva, materiali, dokumentacija oz. po potrebi še kakšne druge priloge), ob tem pa ne zahtevajo, da bi učenci dajali kakšne ocene oz. mnenja in zapažanja z dela v tovarni. Se celo dnevnike so nam šele letos pregledali, prej pa jih niso nikoli. Delo življenje: Očitno je torej, da šola ne usmerja ljudi v razmišljanje. Mojca ALBREHT: To je veliko odvisno od profesorja, nekateri dopuščajo več kreativnosti, drugi pa manj in zahtevajo samo tisto, kar zadeva učno snov. Bogomir FILIPiC pa je pripomnil, da je na fakulteti ravno obratno in da jih spodbujajo predvsem v razmišljanje in lastne rešitve. Mojca ALBREHT: V bodoče si želim le to, da bi v tovarni lahko delali po programu, ki ga zahteva šola, in pa več povezave med strokovno službo in učenci na praksi. Simon PRIMOŽIČ: Delam v računalniškem centru in je za menoj približno polovica obvezne počitniške prakse. Ko sem začel spoznavati delo v centru, so mi sodelavci takoj pomagali in me vpeljali najprej v osnove in splošen vpogled v delo na tem področju. Težave so, ker ima vsak na svojem področju dovolj svojega dela in razumljivo je, da sem včasih tudi malo prepuščen sam sebi. Skušal bom čimbolje spoznati delo v RCA in opravil sem tudi testiranje, če bi se kasneje pokazalo, da bi bil primeren za delo na tem področju. Študiram sicer komercialno smer, vendar me tudi to delo zanima in upam, da se bi v delo vključil, če bi bilo potrebno. Seveda pa bi se moral še precej naučiti; v šoli namreč nismo spoznali programskih jezikov, zato bo gotovo potrebno dodatno izpopolnjevanje. Torej pri meni ne gre za to, da bi zapolnil delo zaradi trenutnega pomanjkanja delavcev, temveč za uvajanje v delo na tem področju. Za študij ekonomije sem se sicer odločil predvsem zaradi službe, ker sem računal, da bom imel največ možnosti s tako izobrazbo. Delo —življenje: Vemo, da je res najbolj idealno, če je poklic nekomu tudi konjiček; tega bi si pri naših kadrih najbolj želeli. Slabo za naše bodoče kadre pa je to, ko dobimo pripravnika ponavadi še ne vemo, kje bo kasneje delal in ga zato ne pripravljamo za delo, ki ga bo opravljal. Ves čas tako »tava«, potem pa se tik pred koncem odloči in to odločanje »na hitro« nemalokrat povzroči slabo voljo in nepravilno odločitev za obe strani. Druga skrajnost pa je, da je že med študijem in nato tudi kot pripravnik, usmerjen v določeno smer, kar bi sicer bilo v redu, če bi na tistem področju resnično tudi delal. Najbolj idealno bi torej bilo, da bi delovna organizacija in študent imela isti interes. Boštjan NOVAK: Učim se za izdelovalca spodnjih delov obutve in trenutno delam v montaži; do sedaj sem delal dve fazi. Počitniške prakse šola ne zahteva; Alpina je edina, ki jo zahteva od štipendistov. Menim, da je to dobro, saj bolje spoznamo delo že v času šolanja, nekaj pa nam tudi plačajo. Prakso sem na zahtevo šole opravljal tudi med šolskim letom in takrat sem delal vsak dan drugo fazo. Delo se razlikuje tudi po tem, da v šoli delamo še vse ročno, tu v tovarni pa je že strojno. Na tem delu, ki ga opravljam sedaj, naredim približno toliko kot redno zaposlen delavec. Bogomir FILIPiC: Rekel bi še tole: Če bodo v Alpini hoteli slediti napredku, bo; do morali uvajati čimveč elektronskih in računalniško vodenih strojev. Seveda to zahteva usposobljene ljudi in boljše pogoje za delo, kot so sedaj. Menim, da so o tem do sedaj še premalo razmišljali. Delo-življenje: Prilika je, da se pogovorimo še o čem drugem. Kako pa ste zadovoljni s štipendijami? Praktikanti menijo, da so štipendije takšne, kot jih delovna organizacija lahko daje; so nekoliko nižje kot drugje; v glavnem spodbujejo učence in študente za čimboljši učni uspeh, prednost pa imajo čevljarski poklici. Štipendija na elektrotehnični fakulteti je precej nižja od višje čevljarske, ker nimajo dodatka na deficitarnost poklica in tudi od uspeha ni dosti odvisna. Štipendija se bo s 1. septembrom sicer povišala za 20 %, hrana v študentskih domovih pa se je podražila že za več kot 140 %, Želimo, da bi se v vseh letih kdaj tudi dobili na kakšnem skupnem posvetu, da bi lahko povedali svoje mnenje in predloge in menimo, da bi za to morala poskrbeti strokovna služba. Bolj bi se morali zavedati, da je investicija v kadre ravno tako pomembna, kakor v stroje, ali še bolj. V maloprodajni mreži nekaj novosti v teku je adaptacija prodajalne Kranj. Zaključena so že gradbena dela in pripravlja se oprema, tako da računamo, da bo prodajalna odprta 1. septembra. Gre za razširitev prodajalne za okoli 75 m' v nadstropju, tako da bodo odslej prodajali tudi športno opremo. Obnova naj bi po ocenah stala okoli 400 milj. din. V Slavonski Požegi se prav tako zaključujejo gradbena in obrtniška dela; otvoritev nove prodajalne, ki bo po ocenah stala 150 milj. din, bo predvidoma spomladi prihodnje leto. Sedaj je naša prodajalna v najetem lokalu. Jeseni predvidevamo še obnavljanje opreme v prodajalni v Murski Soboti. Marjan JEREB nO ^ ynino JE Dfl vemo ko # # in TAm Veliko sonca — pa tudi nekaj sence Odločili smo se, da povprašamo nelcatere sodelavce, ki so že letovali v naših letovalnih zmogljivostih, za vtise z dopusta. Ivica Kosmač je letovala v Čatežu: V Čatežu sem bila prvič. Moram reči, da sem bila zadovoljna. Imeli smo dovolj prostora, hrano smo pripravljali sami. Restavracija je sicer ob bazenu... Tu organizirajo tudi tradicionalni piknik pod kostanji — dvakrat tedensko. Tudi rekreacija je možna. Zoran Kopač je bil v Meduli-nu: To je letovanje v prikolici. Plaža je v redu, hrano smo si pripravljali sami, zabava je zvečer na dveh krajih. Vse. kar človek rabi je zelo blizu skupaj. To mi je zelo všeč. Moram reči, da je za delavce Alpine letovanje res poceni. Franc Jesenko, Krk: Če izvzamem posamične pomanjkljivosti, je bilo zelo v redu. Tu je urejena plaža — čista voda, čista stranišča, zabave po želji, rekreacije tudi. Vidi pa se, da so načrtovali manjši kamp, saj je trgovina premajhna. Milena Krolnik — Umag: V Umag hodimo skoraj vsako leto. Letos smo imeli lepo vreme, voda je bila v redu, hrana tudi okusna. Rekreacija je možna — odbojka, košarka, balinanje ... Zabave tu ni; kdor se hoče zabavati, gre v mesto. Sicer pa sem prihajamo tisti, ki imamo radi mir. Ivanka Oblak — Ankaran; Rajši smo bili v bazenu kot v morju. V kampu je dovolj prostora; vreme je bilo v redu; ku- hali smo sami. Skratka, všeč mi je bilo. Drago Grošelj — Cres: Bilo je enkratno. Motile so nas le kobilice. Sicer pa je v kampu čisto, topla voda je ves dan, zvečer so plesi... Za hrano smo poskrbeli sami, je pa v bližini tudi restavracija. Malo neprijetno je le, daje potrebna do tja vožnja s trajektom. Nada 2ust — Strunjan: Moram reči, da nisem bila posebno zadovoljna. Nastanitev je sicer odlična, plaža pa je malo oddaljena, zabave praktično ni. Se do časopisa in telefona nismo mogli. Pošto so odprli šele kasneje. Morda so te pomanjkljivosti zato, ker stvari še niso bile utečene... Slavko Kristan — Lanterna pri Poreču: Mi smo bili zadovoljni. Kon- tejner se mi zdi neprimerno boljši kot prikolica. Sanitarije so važna reč. Niso me motile mnoge stopnice do obale, nadležni pa so bili komarji, saj uprava ni poskrbela za zaprašitev. Opazil sem dokaj nepošten odnos do gostov. Sicer pa je bilo vse v redu. Aleš Dolenc — Mareda: Letos sem letoval v predsezo-ni. Stanovanje je zelo v redu in mislim, da bi bilo dobro, če bi imela Alpina še kakšno stanovanje. Sicer pa tu plaža za majhne otroke ni primerna, ker je kamnita in s pregloboko vodo. Hrano smo sami pripravljali, je pa tudi restavracija. Zvečer je ples, vendar samo od 20. do 23. ure, potem pa je mir. Morda bodo tele izkušnje koristile organizatorjem letovanja in ostalim letovalcem. Še tale majhna, a pomembna zanimivost v letošnjem polletju se je naš kolektiv zmanjšal kar za 88 delavcev, (4,5 %), največ zaradi rednih oz. predčasnih upokojitev. V tem obdobju se je zmanjšalo tudi število režijskih delavcev kar za 39, ali 6,1 %. Krišpin Obufnik : dopust PLUCf) zn Hiše NI OD TU m ттт ® Tik pred dvanajsto Zaključili smo prvo polletje Veliko dobrega dela do novega leta Obrat zalog ugodnejši, toda ... Izdelava ženske modne obutve je vedno predstavljala jedro Še vedno nismo razrešili problema, ki se ga ega proizvodnega programa lotevamo Že več let. Kljub izboljšanju so za- ^ kvalitetno izdelavo je potrebna strokovna in natančna loge Še vednO previsoke. ^®stavitev stroja —— —— DO L f I K Л Staru Vae 23 M236 ŽIRI rrožle есл. god in« kupio vatt cipele га skljanje tipa ALFA veličine 9,5. Im£im problt::a ва unutraŠnJom 6 i zrnom koje Je naknzino punjene penom , za ir.ene Je pre tvfda i Jako m# žulja. Stopa, želeo tih da naruclm klasičnu unutruenju ćlrmu kak-vu vi proizvodite za ovaj tip cipela. Biču vam veoma zahvalan 'J'olil'o ше obuvestite o 3iogu6nostima i načinu kupovlne Jednog para unutrafenjih ćizmi za ekijaske cipele tip ALFA veličine 9,5. S FoŽtovanJem, ^aŽ potrole#, DrcgflAJub U^lJ^ić Krišpin Obutnik: promefna vročica poletja 'OBVOZUtCČ)' p/? f>ROBL£H. t;LHVAJO, t>lf .... гл PLOCMK£ OBHeRJR /V/ Hft^ •PHHeTNt?" TRc&mć? t>£U>4R TO JE nnf KRflJ i Blagovnica vendarle bo i амјннимацшнн 1а1|аввв1вав11 Približno takole bo izgledala bodoča blagovnica Kot že veste, se je konzorcij investitorjev, katerega nosilec je Alpina, odločil, da bo letos v centru Zirov zgradil trgovsko hišo. Za investitorsko tehnična dela pri pripravi in izvedbi te investicije je bil izbran Lokainvest. Projektno dokumentacijo je izdelal Slovenija projekt iz Ljubljane, izvedbena dela pa so poverjena DO Pionir iz Novega mesta. Novi objekt bo v centru Žirov, za katerega je bil zazidalni načrt sprejet že leta 1970. Glede na realne možnosti, je nova blagovnica prva faza izgradnje centra. Za objekt, ki se vključuje v zazidalni načrt centra, tako loka- Darovali so za mrliško vežico Vinko Govekar — 20.000 din, ob smrti brata Julija. Vilka Cadež — 15.000 din, ob smrti brata Julija Govekarja. Sosedje Cilke Osredkar — 10.000 din, ob smrti Cilke Osredkar. Ob smrti Ivanke Bogataj — 40.000 dm, sosedje namesto cvetja. Ljudmila Oblak s svojci in sosedi. Čevljarska 29 — 40.000 din, ob smrti Franca Oblaka. Elica Jan - 20.000 din. In Milica Mahne — 15.000 din, ob smrti Katarine Petemelj. Ob smrti Julijana Mo-dic — 30.000 din, domači. Ob smrti Julijana Modi-ca — 30.000 din, domači. cijsko, kot programsko, so bili izbrani naslednji investitorji; — Samopostrežna prehrambena trgovina ABC »Loka«, s predvideno velikostjo 600 m' — Ljubljanska banka — Ekspozitura Žiri, s predvideno velikostjo 120 m^ — PTT Kranj — krajevna pošta s predvideno kvadraturo; 260 m^ poslovni prostor v pritličju, 135 m' avtomatska telefonska centrala v nadstropju — Lokal kava bar v pritličju, s predvideno kvadraturo 50 m' — Alpina — prodajalna obutve in športne opreme v velikosti 240 m= — Kokra — prodajalna tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže, pletenin, športne opreme, itd., v velikosti lokala 340 m^ V pritličju bo samopostrežna trgovina ABC Loka, lokal kava bar, Ljubljanska banka in pošta. Vhodi v te lokale bodo v sredini na zahodni strani, kjer je centralna nadstrešnica, ki služi tudi čakajočim na avtobusni postaji. Ali bo žirovska trgovska hiša, o kateri se govori že desetletja, res tisto kar si želimo belo teranovo, strešna kritina bo črna eternitka, medtem, ko bodo mansardne strehe pokrite z bakreno pločevino. Zunanja ureditev obsega celotno območje zazidave, vključno z dovozno cesto na vzhodni strani objekta, mostiček čez potok na severni strani in priključkom na obstoječo krajevno cesto, ter povezavo s parkiriščem pred Zadružnim domom na juž- ni strani. Omenjena dovozna cesta bo služila kot ekonomski dovoz do lokalov v blagovnici, trgovine v Zadružnem domu ter dovoz do individualnih hiš. Zahodna stran zunanje ureditve predvideva peš poti, kombinirane s tlakovanimi in zelenimi površinami. Zelenice so v betonskih koritih, dvignjeni nad nivojem terena. Marjan JEREB Del struge Sore, ki bo letos kljub pomanjkanju denarja ven darle zaščitena pred vodno ujmo Vzdolž peš komunikacije ob severni fasadi objekta bodo izložbe tudi za oba lokala v nadstropju. V centralnem delu objekta bo stopnišče v etažo, kjer bosta prodajalni Alpine in Kokre. V lokalih nadstropja so predvidena mansardna okna, izložbe pa bodo osvetljene skozi privzdignjeno streho pod stopniščem. Zidani del fasade bo obdelan z »DEL0-2ivuenje« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-glta Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj