''^^èêUlîii
gostilna £
cl-hilsr jíl cítult iítíiíťiniv Mri 111- I xiki il-Ii.-I ft
tel.: 01 729 61 13, pricebelici@siol.net
Diši po pomladi, odpiramo naš letni vrt
Vabljeni!
AVTOŠOLA
LONČAR d.ox).
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
01/724 84 20
Zimski tečaji CPP
12. 5. 2008 ob 18. uri
izpit za traktor:
26.5.2008
Piijave na 031/209-501
6+2 osebi: v kampu Adria-Ankaran, ter na Hrvaškem v kraju
Novi Grad in MošCeniCka Draga.
Pohitite, le še nekaj prostih parcel!
EUROBIRO, d.o.o., Plemljeva ul.2, Ljubljana, Tel. od 8.00 do 16. ure: 01 5001 480, 01 5001 484, 041 615 970, 041 342 564, www.eurobiro.si
TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA
SEDAJ JE PRAVI CAS ZA SERVIS VAŠEGA KOLESA
Prevoje pri Šentvidu 33,1225 Lukovica tel,: 01/723 52 65, fax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542
motosçt^volja.net, www.motoset.si
ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradac, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEXgroup, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Pogled s Krajnega Brda na sončni zahod in dolino, ki se "kopa" v megli, avtorica fotografije: Mateja Novak, Lukovica.

Muhasti april
Sicer ne bi govorila o vremenu, kajti o vremenu se ljudje pogovarjajo takrat, ko si nimajo nič pametnega povedati. Kljub vsemu lahko rečem, da je sedaj pa že skrajni čas, da nas sonce s svojimi sončnimi žarki malce bolj radodamo obdari. Verjamem, da bo vreme v prihodnjih dneh popolnoma naklonjeno vsem organizatorjem različnih prireditev in srečanj, ki se bodo zvrstila v naslednjih tednih. V tej številki Rokovnjača boste našli vse pomembne podatke, kje, kaj in kdaj se bo dogajalo v naši občini Lukovica. V imenu vseh prizadevnih organizatorjev vas prijazno vabim, da se jim (nam) pridružite. Za vsakega se bo našlo nekaj, v to sem prepričana. Sicer pa v aprilski številki Rokovnjača pričenjamo, kot smo napovedali, predstavitev vseh predsednikov krajevnih skupnosti občine Lukovica - boste videli, sami fejst fantje, skozi njihove predstavitve pa boste o njih izvedeli marsikatero zanimivost. Z njimi se bomo pogovarjali vsi člani uredniškega odbora, tokratno prvo predstavitev predsednika KS Trojane pa je pripravila naša Milena. Sicer pa je številka Rokovnjača, ki je pred vami, pestra, dinamična in želim vam veliko užitkov ob branju prispevkov in utrinkov iz naše občine. Prijazno vas pozdravljam.
^ Vaša urednica
Naslednja številka Rokovnjača izide 30. maj, rok za oddajo prispevkov je 16. maja. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992.
PEREGRINOV SEJEM V LUKOVICI 27. aprila 2008
Tudi letos bo znani Peregrinov sejem v nedeljo, 27. 4., od 8. ure dalje na trgu v Lukovici.
Zato bo trg za promet zaprt, da ne bodo ogroženi sejmarji in obiskovalci. Pričakujemo pestro ponudbo sadik balkonskega in drugega cvetja ter vrtnin. Pa seveda tudi precej izdelkov domače obrti in kot po navadi tudi nekaj kramarske ponudbe. Verjetno se bo dalo kupiti tudi kakšnega prašička, kar bo tokrat prvič po dolgem času. Turistično olepševalno društvo Lukovica pa načrtuje tudi več kulturnih prireditev v poletnih mesecih v Rokovnjaškem gozdičku, zato bomo 19. aprila pripravili delovno akcijo čiščenja gozdička, kjer bomo veseli vsakogar, ki se nam bo v tej akciji pridružil. Morda bo to za marsikoga tudi prilika, da s svojimi idejami sodeluje v popestritvi življenja v sicer precej zaspanem naselju. Dobrodošli vsi ljudje dobre volje, ne glede na to, od kot prihajate. PA NA VESELO SVIDENJE NA SEJMU IN TUDI NA AKCIJI!
• VSEBINA •
Uvodnik.................................3
Občinska uprava.........................4
HOFERJEV KOTIČEK........................5
Ogled logistično-distribucijskega
centra HOFER............................6
Matjaž Brojan - veliki intervju ...............7
Dogodki v Občini Lukovica .................9
Godba Lukovica ureja lastne prostore .......10
Otroci ..................................11
Nasveti ................................14
Prihaja pomlad..........................19
Šport in Sah ............................22
Predsednik krajevne skupnosti Trojane......24
VIkfor Motion
Politika ................................25
Razpisi in obvestila ......................26
Rokovnjačev fotonatečaj ..................31
Občina Lukovica v sodelovanju z občinami Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v okviru Podjetne regije
V A B I
na spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku (razstava tulipanov, cvetlična razstava, razstava vrtnarstva in vrtne opreme), ki bo potekala v času od sobote, 26. aprila 2008, do nedelje, 4. maja 2008, med 8.00 in 20.00 uro.
V soboto, 3. maja 2008, se bo med 14.00 in 20.00 uro, predstavila Občina Lukovica z:
-	rdeča nit predstavitve bo arhitektura na območju občine Lukovica;
-	ob 15.00 uri bo skozi Arboretum potekala promenada Godbe Lukovica;
-	kmečke žene, iz Kulturno umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega, bodo predstavile tradicionalno pletenje slamnatih kit;
-	Društvo podeželskih žena Lukovica pa bo poskrbelo za kulinarične dobrote.
Vljudno vabljeni!
Matej Kotnik, župan Občine Lukovica
LOVSKA DRUŽINA LUKOVICA
VABILO NA ČISTILNO AKCIJO
Lovci LD Lukovica bomo v soboto, 19. 4. 2008, izvedli čistilno akcijo v lovišču v spodnjem delu občine Lukovica.
Zbor: pred Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Pridružite se lahko vsi ljubitelji narave in čistega okolja od učencev, ribičev, članov turističnih društev, ekologov, pohodnikov, krajevnih skupnosti, skratka vsi, ki želite, da bosta naša narava in naš kraj lepša. Dobrodošla bo prav vsaka roka, majhna in velika. Bodite primerno oblečeni in obuti. S seboj imejte tudi zaščitne rokavice.
Tomaž Cerar, starešina LD Lukovica
GODBA LUKOVICA
VAS VABI NA TRADICIONALNE PRVOMAJSKE NASTOPE
SREDA, 30. APRIL 2008 (na predvečer praznika) 15.00- TROJANE 16.00- ZG. LOKE 16.45- KORENO 17.45- PRESERJE PRI LUK. 18.45- ZLATO POLJE 19.45- RAFOLCE 20.45 - PREVOJE
VLJUDNO VABLJENI !
PRIJETNO POVABILO
Ljubitelji lepote in narave vljudno vabljeni na tek po
idilični, z gozdovi obdani zeleni dolini, okoli Gradiškega jezera v Gradišču pri Lukovici v bližini Domžal - 15 minut vožnje iz Ljubljane na že 5. TRADICIONALNI TEK OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA 17. 5. 2008 ob 10. uril Tekli bodo: - otroci na 1200 m - ženske in moški: 1 krog - 4200 m po kategorijah
2	kroga - 8400 m po kategorijah
3	krogi - 2600 m po kategorijah
Prijave 1 uro pred tekom, ostale informacije na tel.:
041/312-716. Do Gradiškega jezera bodo ob tej prireditvi za lažjo
orientacijo še dodatni smerokazi! Za trening je še veliko časa, zato trenirajte in pridite na spomladanski 5. Tek okoli Gradiškega jezera. IN ŠE:
TURISTIČNO DRUŠTVO GRADIŠČE PA BO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MINI 12 JADRNIC 26. 4. 2008 OD 9. URE DALJE NA GRADIŠKEM JEZERU SKRBELO ZA PRIJETNO VZDUŠJE IN POSTREŽBO, ZATO JE TUDI TA REGATA VREDNA OGLEDA. TD Gradišče pri Lukovici

Župan na vsako stran
Težko mi je razumeti ljudi, ki ne razumejo humorja, in včasih ga pogrešam tudi v politiki. Ker sem sam v vlogi župana, razumem, da me ljudje že zaradi funkcije pač resno jemljejo.
^_ Pa vendar naj začnem
^H	današnji uvodnik s tem
w
I
li^
da se nekoliko pošalim tudi iz sebe. Zadnjič namreč me je ogovoril prijatelj in ob pregledovanju Rokovnjača začudeno opazil, da v eni od prejšnjih številk ni županove, torej moje fotografije; povedal je, ker je doma iz ene od sosednjih občin, da je tam župan praktično na vsaki strani njihovega časopisa. Čudil se je in hvalil mojo skromnost in morda celo v mislih dvomil nad mojo sposobnostjo. Gotovo si je mislil, češ da sem popolnoma nesposoben, če me niti v časopisu ni, dober župan verjetno že poskrbi, da se ga vidi. Pa je minilo nekaj časa in nekaj Rokovnjačev in ta znanec me spet pokliče in zaslišal sem širok krohot na drugi strani telefona. Kar mi je povedal, je bilo to, da je ob pregledu zadnjega Rokovnjača zatrdno spoznal, da sem posekal njegovega župana po dolgem in počez, saj sem v zadnji številki Rokovnjača samo na eni strani kar sedemkrat naslikan (z našimi devet-desetletniki seveda). Šel sem štet, in res, kakšen uspeh, kajne?
No, brez šale, obisk naših občank in občanov, ki so že dopolnili 90 let ali več (101 leto) je bilo prijetno dejanje, ker so prav vsi ti naši občani prijazni prijetni in krepki ljudje, ki so naši skupnosti res lahko samo velika obogatitev. Nekdo me je vprašal, zakaj ne obiščem recimo vseh starostnikov, starejših od 80 let. Enostavno: glede na število teh starostnikov, bi potreboval ogromno časa in bi težko prišli vsi na vrsto, seveda pa vsem želim vsem vse lepo in dobro, predvsem zdravja. Vsem, ki sem jih obiskal, se še enkrat zahvaljujem za prijazen sprejem in vso prijaznost, ki sem je bil deležen ob obisku.
Kot že pred slabim letom tudi sedaj za to poklicani izbirajo novega ravnatelja šole, upam, da bo izbor tako dober, kot je bil pred letom, upam pa tudi to, da ne bo potrebno ravnatelja ponovno zbirati spet čez leto. Seveda želim, da bo izbrani kandidat ali kandidatka dober v vseh pogledih in da bomo poleg dobrega sodelovanja z občino, kar si iskreno želim in za kar si bom v času mojega službovanja prizadeval, napredovala tudi šola. Naša šola je z uspehi v zadnjih letih dokazala zajetno mero kvalitete, kar je posledica dobrega dela; želimo ji, da z novim vodstvom to le še nadgradi.
Poslovilna vežica v Krašnji se že gradi in upam, da bo gradnja uspešno tekla. Sam objekt je nekoliko zahtevnejši, saj je s svojo v hrib potisnjeno lego, tudi izvedba težja in seveda posledično predstavlja tudi finančno drugačno rešitev, kot bi jo objekt na ravnini. Kakor koli že, stremimo k temu, da bi bil objekt kvaliteten in tudi hitro končan s čim manj stroški.
Nedavno smo imeli tudi sestanek s predstavniki sosednje kamniške občine, kjer smo razpravljali o nadaljevanju, predvsem pa končanju izgradnje poslovilnega objekta s pripadajočimi prostori na Češnjicah. Gradnja se je časovno precej raztegnila, predvsem zaradi tega, ker na sosednji strani ni bilo vedno posluha. Objekt namreč financiramo z Občino Kamnik, vsak pol. Kamniški podžupan Pfajfar je izrazil pripravljenost njihove občine za dokončanje in upam, da bo to obrodilo sad. Predvsem tudi zato, ker sta tudi obe krajevni skupnosti, Pšajnovica in Češnjice, sklenili, da se odproda še preostali del nekdanje šole, katerega izkupiček se bo porabil za dokončanje novega objekta, kjer bo tudi prostor za delo in aktivnosti obeh krajevnih skupnosti. V kratkem pa pričakujem, da bomo dosegli tudi dogovor o odstopu mrliške vežice na Brdu s strani KS Prevoje, Rafolče in Lukovica občini. Za Blagovico je že izdelana idejna zasnova poslovilne vežice, ki pa jo je treba še umestiti v spremembo ureditvenega načrta Blagovica, nato pa bi se lahko pričelo s pridobivanjem dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Po vsem tem pričakujem, da ne boste, ko prebirate tale uvodnik, dobili občutka, da delamo na občini samo še za mrtve. Vesel sem dejstva, da je bilo v lanskem letu v vseh župnijah in seveda tudi v vseh krajevnih skupnostih in občini več rojstev kot pogrebov. Torej s prispevkom občine smo pomagali tudi več staršem. Pri tem kot vzrok ne morem navesti priseljencev, ampak domačine, kar je vsekakor vzpodbudno. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje!
Na občini imamo novo pravno moč: gospo Nino Kodrin univ. dipl. prav., ki bo spet pokrivala začasno izpraznjeno pravno mesto. Dela novi sodelavki prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj na občini pravnika dnevno potrebujemo pri reševanju neštetih problemov, pisanju dokumentov in prebijanju skozi labirinte zakonodaje in pravil. Novi sodelavki želimo uspešno delo v dobro celotne občine.
Prihaja novi vzporedni plinovod. Zato je na delu že občinska komisija, ki bo obravnavala vso proceduro v zvezi z dokumenti, ki bodo spremljali umeščanje te "nove" državne ali bolje reči mednarodne infrastrukture v naš prostor. Ne bom polemiziral, kako je to dobro, slabo, potrebno ali ne. S tem problemom se je treba soočiti in nanj ustrezno odgovoriti, predvsem pa moramo biti pripravljeni z izdelanimi predlogi, ki jih lahko podamo investitorju kot naše zahteve. Vemo le, da se je treba pravilno odločati zdaj, ta trenutek in da bomo, upam, s to komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov krajev, kjer bo potekal plinovod, dosegli čim več ustreznih rešitev za naše prebivalce kot tudi za življenje občine. O vseh aktivnostih, vezanih na občinski svet in komisijo, bomo seveda sproti poročali.
Matej Kotnik, župan
Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniiau dela -1. maju želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje.
Zupan Matej Kotnik, občinski svet in občinska uprava
Izredna seja Občinskega sveta Ob~ine Lukovica
Izredna seja Občinskega sveta Občine Lukovica je bila v sredo, 2. aprila 2008, ob 17.00 uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
Na dnevnem redu, ki so ga svetnice in svetniki soglasno sprejeli, sta bili dve točki:
1.	Poročilo župana Občine Lukovica o udeležbi na seji
2.	Obravnava in sprejem mnenja h kandidatom za ravnatelja Osnovne šole Janka Kersnika Brdo
Na seji je bilo prisotnih 15 občinskih svetnikov.
V	uvodu k drugi točki dnevnega reda je bilo povedano, da predstavniki Občinskega sveta Občine Lukovica v svetu šole v lanskem letu ob izboru kandidata za ravnatelja niso vsi glasovali tako, kot se je odločil občinski svet. Izpostavljeno je bilo tudi, da istočasno s sejo občinskega sveta potekajo razprave o prijavljenih kandidatih tudi med zaposlenimi na osnovni šoli in med predstavniki staršev.
Predstavnica občinske uprave, Mojca Cerar je svetnicam in svetnikom obrazložila postopek izbire ravnatelja osnovne šole in poudarila, da Občinski svet sprejema le mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, glasovanje o izboru kandidata pa je v pristojnosti sveta šole. Povedala je, da je ena od kandidatk, Miriam Stanonik, odstopila od kandidature. Predlagala je sprejem sklepa, da občinski svet ocenjuje, da so vsi prijavljeni kandidati primerni, prednost pa daje tistemu od njih, za katerega se bo izrekla večina svetnic in svetnikov.
V	razpravi, v kateri so sodelovali vsi občinski svetniki, je bilo postavljeno vprašanje, če predstavniki Občinskega sveta Občine Lukovica v svetu šole lahko glasujejo drugače, kot jim naroči občinski svet. V odgovor je bilo povedano, da ni nobene zakonske obveze, ki bi jih silila k temu, vsekakor pa imajo moralno obvezo, da jasno prenesejo stališča in mnenja občinskega sveta na svet šole.
Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj občinski odlok še ni usklajen z zakonodajo in podana pobuda, da se to čim prej naredi, na kar je bilo odgovorjeno, da je priprava spremenjenega odloka zaključena in bo občinskemu svetu predložena v najkrajšem možnem roku. Ker sprejem novega občinskega odloka pomeni tudi izvedbo novih volitev v svet šole, bi se izbor ravnatelja lahko zelo zavlekel ali pa celo preložil na jesen, zato novi odlok še ni bil predložen občinskemu svetu. Podan je bil predlog, da občinski svet z dobro oblikovanim sklepom poda nedvoumen signal svetu šole, katerega od kandidatov podpira.
Občinski svetniki so nato povedali, katerega od kandidatov podpirajo. Velika večina se jih je izrekla za podporo kandidatu Viktorju Jemcu, ki ga je občinski svet podprl že tudi ob lanskem razpisu.
Soglasno je bil sprejet sklep, da so vsi kandidati primerni za opravljanje dela ravnatelja, občinski svet pa soglasno podpira kandidata Viktorja Jemca.
Občinska uprava


Hofer
sporoča
Vsak dan sveže v MadUniku
Ppi^^i tyomo (SpS^nčng f^hku ret/r, Jě zime itonec ie lysiííhalí toplejšega pofTjiadnegčf zrata in si nspolnifU rwje inĚrgijsfíĚ Izloge.
v mančevski Ëlevilki Rntovrjača sn» vam predstavili ra^ stalno in posebno pnrudbo izdelkov, ^ kalErn vas 2 X ledenskjo navdusujEmo v naših posloval nicaln. Tokrat vam bomo po-drobfiefE pnedstavill ponudbo naših svEiib izdElkiov iz hladilnika.
Svežina izdElkav
Kgkavv?5t i?dçll(i?v jç nwbhodnç píívieza ng z njihçvïj^wiezi nçK jarç ji pri n^S po^v^amn vplik-p pçi7flrnn5ti- l^delti W vedno pakirani çveJi in v z^^ifeni atmij^leri ter 50 nçmuîiijfTis po p^kir^rju dojlavljeni v FWSlnvalnice. S lem lagotavljamo maksimalno svpiino. Poleg inlernih preverjanj pa çvçiini) ir kgkujwwt nas h iTdelktiv redno prçvierjgjg tudi r^rivisni inštituti, ti naw iîdplkie vedno jnovg uviicajomed najboljše.
HEsri izdelki
Mesa ki ga kupci najdejo v naših poslovalnirah, je pakirano vsak dan sveře. Na na^h prodajnih polish najdete vse od iviezega piščanca, piščančjih filpjev. puranfih pr^i, mletega níesa tlo svinjskih in gcivejihjreîkiïv, svinjskega kareja, mpsa za goveji golaž in pyranjih alt svinjskih
mariniranih medaljonov - skratka vse ra pravo gurmansko pojedi no Poleg sveiega mesa pofiujamo tudi veliko mesnih iïdelkpv kot so hrenovke, klobase za žar. mesni narezki, tuihan in kmečki pr^ut. îuhe salame, prekajeno pleče, različne paštete inw bi lahkonaštevali.
Hleůnl izdelki
Bogata je tudi nasa ponudba mlečnih dobnji. Poleg pisnega in posnetega mleka pijntjjamutudi pnjdajno uspe^ico E5L-mleko. ki S pijmocjo powbnega predelovalnega pfocesa svežino ohrani
zmanjka casa ;a pnipravo sladice, poskusile nas okusen tiramisuj in profiierole.
Svezirta za vse okusE
V hladilniku boste našit ttidi smeiano za stepiinje, smeiano za kavo. kislo smetano in vedno iskani mascarponç, s katerim lahko wmi pripravite slaslen tiramisu. Ponujamo vam tudi sveŤe pripravljene sendviče, pizre ra pripravo v pečici ali mikroualouni p^id. ocvrT sir, svežo lazanjo in šlevilne druge specialitetç. Zelo prilju bljeno je tudi Tiaše- ilistnato testo ter pslale se^iavine za peko: margarina, maslo, jajca iz talne in baterijske reje ter kvas. Ljubitelji mtjfîkih specialilel najdejo v naših hladilnikih prekajer^ega lososa in sveže kozice iz ledenega morja. Okusni ItXl^Hj sveže stisnjen pomarančni sok in
ludi do tri ledne in je predvsem pri lju bljeno pri tiaih. ki obožujejo sveže mleko in jib moti njegova hitra pokvarij'rvosl. Na našib pol icahvđsčakđ velika izbira sirov, od sveže ^kute do edamca. gavde. izbranih sirov s pleinenitoplesnijoler priljubljenega grana padano Obsežna je ludii naša ponudba okusnih širnih in mlečnih namaziov. npr, s lunko. zelišči. Česnom, brerxim. gobkami. jajci in vrtni nami. Ti^ti. ki ofcožujete jogude. bo^le pri nas našli navadne, sadne in pnobiolične ter napilke najvišje kakovpsli. med dn.igimiudi iz biološke pridelave Ja ljubileJje sladkih okusov« v hladilniku na voljo pudingi s smeiano. čokoladne rezine in driige mlečne dobrtjte. ie vam
priljubljene novost Smoo-ihie zadovoljita ljubitelje naravnih sadnih pijač.
igofaj našlelo je le del naše pestre in kakovostne ponudbe - obiščile eno izmed íů poslovalnic po V5ej Sloveniji in se prepričajle sami,
vaš Hofer
HHtrárlryuvlfUd.bJů.
www.hofer.si

OGLED LOGISTIČNO-DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA PODJETJA HOFER
V	začetku aprila so si občinski svetniki, delavci občinske uprave Občine Lukovica, predstavniki krajevnih skupnosti, župnik Andrej Svete in predstavniki lovskih ter gasilskih društev ogledali logistično-distribucijski center trgovskega podjetja Hofer na Prevojah.
V	avli podjetja sta obiskovalce pozdravila direktor Hofer Slovenija Helmut Schodl in njegov sodelavec Teo Marsel. Zupan občine Lukovica, Matej Kotnik,
je izrazil zadovoljstvo, da je tako veliko mednarodno podjetje, ki je z naložbo, vredno 52 milijonov evrov, pomembno za celotno področje Slovenije, prisotno prav na področju naše občine. Vodilni možje Hofra so zbranim najprej predstavili upravni del stavbe s pisarnami, ki so, kot pravijo, skromne kot je to celotno podjetje. Sledil je ogled garderob in kuhinje, kjer je direktor Hofra povedal, da zaradi narave dela v trgovini povprečni tedenski
delavnik skladiščnika pri njih znaša 24 ur, za to pa po besedah Schodla prejemajo enako plačo kot pri njihovi konkurenci za 40 ur. Ob tem imajo plačane tudi vse potrebne prispevke. Nato so se odpravili na ogled kotlovnice in agregata, ki imata res velike zmogljivosti, saj omogočata nemoteno delovanje celotnega objekta. Od tam so gostitelji goste odpeljali v skladišče, ki se razteza na 36.000 kvadratnih metrih površine in v katerem se nahaja blago v vrednosti od 7 do 8 milijonov evrov. Obiskovalci so odšli v hladilnico in od tam v zamrzovalnico, kjer je stalna temperatura -22°C. Ob tem je gospod Schodl razložil še način dela v njihovem logistično-distribucijskem centru, od koder vsako njihovo trgovino oskrbijo vsaj enkrat na dan. Trenutno je v centru zaposlenih 80 delavcev, ki pa v večini ne prihajajo iz lukoviške občine in tako se ta center loči od podobnih v sosednji Avstriji, kjer je delež prebivalcev iz občin, kjer stoji center, kar 80 do 90 odstoten. Sledilo je še nekaj vprašanj prisotnih o podjetju Hofer, ki ima trenutno v Sloveniji 36 trgovin, pet jih gradijo, ob koncu leta pa si želijo imeti skupno 50 poslovalnic. Njihov končni cilj je imeti v tem prostoru od 70 do 80 trgovin. Sam distribucijski center na Prevojah pa ima kapaciteto oskrbe za do 100 trgovin. Nekaj besed so nato spregovorili še o slovenskih dobaviteljih, ki jih imajo pri Hofru trenutno 45. Zeleli bi si jih imeti več, ampak pravijo, da jim tržna situacija tega trenutno ne dopušča in tako izredno težko pridobijo dobavitelje iz Slovenije. Ob koncu so vodilni v podjetju dejali, da je bil to sploh prvi tak obisk v njihovem logistično-distribucijskem centru, od kar je po novem letu začel obratovati.
Leon Andrejka
Novička iz Čebelarne na Brdu
Novost, ki jo ponujajo v trgovini Čebelama v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu, ki sicer ponuja vse za opravljanje poklicnega ali ljubiteljskega dela s čebelami ter široko ponudbo izdelkov iz medu ter
darilnega programa, je matični mleček.
Matični mleček je izloček goltne in čeljustne čebelje žleze mlade čebele z mlečkom hranijo čebele najmlajše ličinke, kraljico čebel pa vse življenje. Vsebuje veliko vitaminov in mineralnih snovi. Priznan je kot zdravilo ki poživijo, kitajska medicina predvsem poudarja njegov učinek pri procesu staranja organizma. Matični mleček uravnava delovanje telesnih žlez, pospešuje presnovo, deluje pozitivno pri odpravljanju posledic arteroskleroze in uravnavanju krvnega tlaka, deluje pomirjevalno pri nevrotičnih obolenjih, deluje varovalno, ko je bil organizem izpostavljen preveliki dozi radiacijskega sevanja, ter zavira staranje kože. Splošno znane so dobrodejne lastnosti matičnega mlečka: omogoča daljše umsko delo, normalizira razvoj rasti pri otrocih, pri ženskah blaži težave med meno in po njej, povečuje odpornost organizma, deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec, pri izčrpanih ljudeh izboljša delovanje žlez, znano je tudi, da vpliva na spolno moč pri moških in ženskah.
Katarina Karlovšek
Nasvet strokovnjaka: Ivo Lenček, Motoset d.o.o.
Priprava kolesa za pomladanska pohajkovanja
Pomlad pomeni tudi čas za pripravo vašega kolesa za varno kolesarjenje. Nekaj nasvetov: Nakup novega kolesa
Razvoj in napredek se kažeta tudi v "kolesarski" tehnologiji: nova, sodobna kolesa so lahka, izpopolnjena geometrija kolesa omogoča, da se kolo lepše pelje, lepo "teče", drža na kolesu je ugodnejša. Taka kolesa so lažje vodljiva, izboljšanje so zavore, lažje se poganja v hrib. Servis kolesa
Če se zaenkrat ne boste odločili za nakup novega kolesa, je zelo smiselno, da se vaše staro kolo pred pričetkom nove kolesarske sezone temeljito pregleda; pregled zavornih in prestavnih pletenic, zavornih ploščic, čiščenje ležajev in verige, pregled kolesnih plaščev in zračnic. Za vašo večjo varnost si lahko omislite odbojna telesa, ki se namestijo na kolesne "špice", pedala ter sprednji in zadnji del kolesa. Ne pozabite na čelado; čelada mora biti prave velikosti, da se prilega glavi, obvezno mora biti pravilno zapeta. Čelada mora biti iz kvalitetnega materiala in zračna. Dodatna oprema
Za še večje užitke ob kolesarjenju si lahko omislite tudi dodatno opremo: kolesarski števci, praktične torbice, bolj udoben sedež, bidon, zaščitna očala proti mušicam in vetru, rokavice, ki omilijo tresljaje ter omogočajo boljši oprijem "balance", kolesarski čevlji s trdim podplatom proti mravljinčastim nogam, specializirana oblačila, ki zadržujejo toploto ... Dodatna oprema se priporoča tako rekreativnim kolesarjem kot tudi profesionalnim.
Pa prijetno in varno vožnjo vam želim.


MATJAŽ BROJAN - DOBITNIK STELETOVEGA PRIZNANJA
Publicist in novinar Matja2a Brojana je vrsto let delal na Radiu Slovenija in je poleg pripravljanja prispevkov ter oddaj za nacionalni radio napisal številne knjige in publikacije. Ogromno svojega Casa je posvetil tudi raziskovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Za delovanje na tem področju je v začetku aprila prejel Steletovo priznanje, ki ga za dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. To je bil tudi priložnost za intrevju z gospodom Brojanom, občanom občine Luko^ca.
Pred nedavnim ste se upokojili, vendar ostajate še kako aktivni, predvsem na področju ukvarjanja s kulturno dediščino. Če se najprej dotakneva vašega novinarskega poklicnega dela: Kako se je vse skupaj začelo?
Kot slavist sem v Domžalah učil slovenščino, vendar me je to, da sem iz leta v leto ponavljal isto snov zelo utesnjevalo. V zbornici sem bil priklenjen na en stol, en predal in na ponovljivost materije. Otoke pa sem imel zelo rad in sem jih kasneje tudi pogrešal. Že od vsega začetka sem pisal in tako sem bil eno leto dopisnik Dela z domžalskega območja. Bil sem urednik publikacij tovarne Lek in nato sem v Domžalah 10 let urejal takratni Občinski poročevalec. Potem sem šel na Radio Slovenija, kjer sem že dolgo časa iz vseh mojih prejšnjih služb, posebej iz Leka, poročal kot dopisnik. Tako sem bil že vešč tega dela in sem nekako pristal v radijskem mediju, ki mi je omogočil, da sem spoznal vso Slovenijo.
Kdaj ste začeli z delom na radiu, mediju, ki vas je verjetno najbolj zaznamoval in po katerem vas pozna največ ljudi?
Na radiu sem začel delati sredi sedemdesetih let, vendar ne kot zaposleni novinar temveč dopisnik iz mojih delovnih okolij. Na radiu je bil takrat novinar in zlat človek, ki je bil izredno prijazen do mladih. Pisal se je Silvo Matelič in on mi je dal osnove. Vedno mi je svetoval, naj ne delam za vodstvo, politiko, direktorje, ampak naj delam za ljudi in pomembno je, da služiš resnici in ljudem. To dvoje je pomembno, vse ostalo je drugotnega pomena. Jaz sem poizkušal te njegove misli in napotke uresničevati.
Delo na radiu vam je tudi omogočilo, da ste prepotovali in dodobra spoznali šte^lne kraje po vsej Sloveniji. Koliko krajev ste tako obiskali oz. raziskali in kaj vam je pri vsem najbolj zanimalo?
Levo prei Brojan skrajno desno
Obiskal sem 150 krajev po vsej Sloveniji in o tem pripravil prav toliko reportaž. Predvsem se mi je izredno priljubilo etnološko delo, spremljanje slovenske kulturne, tako materialne kot duhovne dediščine in vse to, kar hranimo in je zapuščina naših ljudi.
Vračate se k naravi in tako ste svoj delček miru našli v občini Lukovica.
Po naravi sem kmečki človek, svojo mladost sem preživel ob kmečkem delu pri svojem stricu. Ves čas sem si želel najti košček svoje zemlje, kjer sem lahko porabil svoj prosti čas. Zemlja, ukvarjanje z njo in vse, kar ti to delo na zemlji ponuja, je vabeče okolje, ki navdušuje, posebej če so ob tem prisotni tudi lepi razgledi in svež zrak. Pri tem skuša človek doživeti prabitnost narave in jaz sem to dosegel, ko sem prišel sem. Vse to tukaj na Znojilah imam in poiščem si vsak prost trenutek, da doživim svojo sprostitev, kakršna mi največ pomeni. Delo z zemljo in lesom je tudi fizična obremenitev, tako da mi pri tem delu fitnes ni potreben. Sem pristaš tega, da sta fizični napor in gibanje tisto, kar človek za zdravo življenje potrebuje, in jaz to tukaj imam.
Kakšna načela so vas vodila pri pripravljanju prispevkov ter raziskovanju kulturne dediščine naših krajev?
Smisla služiti politiki ni. Smisla služiti takim, ki služijo sami, tebe pa plačajo kot sužnja, ni. Smisel je služiti vrednotam, ki so v resnici vrednote in so trajne. Nekaj samozaničujočega je v nas, v tem našem malem narodu. Pesnik je, ko imamo ne lepo tradicijo pozabljajoč stare stvari in šege, pred 200 leti zapisal:"Starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led." Mladim je denimo domača narodnozabavna glasba predmet posmeha. Zanje je vredno tisto, kar jim prinaša moda zahoda. Ko pa so mladi malo v maliganski omami in ko se ni potrebno več pretvarjati, tam okrog druge ure zjutraj, se vsi vrtijo v polkah in valčkih. Ampak zanimivo, vsi znajo peti Slakovo skladbo V dolini tihi. Tudi tisti, ki najbolj zaničujejo domačo glasbo. Zato se mi zdi zaščititi prave vrednote vreden smisel. Zlasti zato, ker smo nadaljevalci pomembnega.
Kako vi, glede na to, da dobro poznate okoliš Črnega grabna, gledate na kulturno zapuščino našega ožjega okolja?
To območje, predvsem spodnji del Lukovice, je poseljeno že tisočletja. Na prednike, ki so tu živeli, smo lahko zelo ponosni. Dali so nam duhovni material in dokaze svoje ustvarjalnosti, dali so nam kulturno dediščino, ki je medtem propadla, da jo moramo sedaj iz ruševin oživljati. Vsa dediščina teh ljudi je velika, dragocena in izjemna. Mi jo moramo, ker smo dopustili, da je povsem propadla, iz nič dvigovati, da bomo lahko spet nekaj imeli. Veliko vprašanje je, če bodo naši zanamci lahko na nas tako ponosni, kot smo mi na svoje prednike. Zlasti glede na to, kaj počnemo in kakšno naravo jim bomo zapustili. Mi pa imamo veliko razsežno razstavišče
Ivan Stopar, Matjai
materialne, sakralne in duhovne dediščine, ki smo jo z jezikom in ljudskimi pesmimi od potomcev dobili. Vse to, kar imamo, je vzrok za domoljubje, ki ga ne gojimo, a ga bomo potrebovali. V tem času se nam svet pred očmi pretaplja v neko meglo Evrope, ki je samo vprašanje, koliko časa bo obstala in kdaj se bomo skregali. Nobena stvar ni večna in dvomim, da bo zbližanje evropski narodov trajalo večno. Vprašanje je, kdaj bomo šli narazen in ali bomo šli v miru. Ob nedefiniranih mejah, ki jih imamo, je vprašanje, kako jih bomo takrat odnesli. Ko se Evropa pretaplja v ta skupni lonec, je vprašanje, kaj nas čaka v prihodnosti, če ne bomo gojili domobljubja.
V	svojem radijskem delu pa ste bili vseskozi prisotni na območju občine Lukovice in ste zagotovo zelo dobro spoznali naše kraje.
V	svojem, več desetletij trajajočem novinarskem radijskem delu, sem prehodil vso lukoviško občino. Pripravil sem veliko daljših oddaj o teh krajih: Lipi, Krašnji, Lukovici, Gradišču in Gradiščih nasploh, Trojanah, Blagovici, Češnjicah, Trnovčah ... To so bile enourne, štirideset minutne in polurne oddaje za prvi program Radia Slovenije na teme, ki kakor koli zadevajo Lukovico. Tako sem pripravil več oddaj o Janku Kersniku ob njegovih jubilejih, o rokovnjačih in tradiciji rokovnjaštva, o Jovanu Veselu Koseskem in njegovih sporočilih, o Podmilščakovem Jožu, o Praprečah, bližnjem Imenju. Naredil sem oddajo o županovi Breški domačiji in o umetnostni zgodovinarki Olgi Zupanovi, ki je to obnovo v Imovici vodila, in o pesnici Zvezdani Majhen, ki je bila doma na Bregu. Kot dopisnik s tega področja sem pripravil več sto dnevnih javljanj na aktualne teme. Veliko sem poročal o gradnji avtoceste, o lokacijah, o težavah, o ekologiji in vsem mogočem. Pripravil sem tudi nešteto krajših minutnih prispevkov. Spoznal sem veliko ljudi in obhodil čisto vse, kar se je dalo obhoditi.
In kakšni smo ljudje v dolini ob Radomlji in kakšne imate na splošno izkušnje z ljudmi?
Z ljudmi je takole: Človek je na svet poslan, da dela, ustvarja in da z ustvarjalnostjo opravičuje svoj obstoj. Je pa res, da se vse več ljudi predaja uživaštvu v smislu, češ samo enkrat se živi, pa bom jaz to edino življenje, ki ga imam, izkoristil, prebil v užitkih, kolikor jih zmorem najti, ustvariti in doseči. Zanimivo je, da se taki ljudje, ki nič ne počno, najbolj pritožujejo, kako je življenje krivično, kako so utrujeni od vsakodnevnih naporov. Ljudem, ki jim življenje resnično mineva ob
nadaljevanje na naslednji strani >>>>

nadaljevanje s prejšnje strani >>>>
delu, to ne pride na misel. Ne tarnajo nad utrujenostjo, saj razumljivo, da jim delo, posebej to velja za kmete, pomeni začetek, sredino in bistvo smisla življenja. Kar zadeva ljudi tudi iz tega območja, jih je veliko, ki sami ničesar ne počno, a zelo skrbno in zavzeto neprestano opazujejo, kaj drugi delajo. Vsak dosežek in uspeh je zanje klofuta in potem samo še premišljujejo, kako je svet spet krivičen in kako bi one druge, ki delajo in uspevajo, preprečili v njihovih ravnanjih. To je potem njihovo delo in tega je veliko. Veliko pa je tudi imenitnih, pridnih, ustvarjalnih in delovnih ljudi.
Vi pa ste zelo ustvarjalni in dejavni na številnih področjih, predvsem na področju ohranjanja kulturne dediščine in za to delo ste prejeli tudi Steletovo priznanje.
Počnem mnogo stvari. V prostem času se ukvarjam z rezbarjenjem in vsemi mogočimi stvarmi. Posebej ljubi so mi stari rokopisi, kot so Brižinski spomeniki, Rateški rokopis in Zički rokopisi, ki jih raziskujem in se ukvarjam s tem. V svojem radijskem delu pa sem naredil 650 oddaj na mnogih področjih, predvsem zgodovinskih, etnoloških, spominskih, jubilejnih, oddaj o pomembnih ljudeh, kot sta Maister, Slomšek in drugih. Kaže, da so me zato izbrali za Steletovega nagrajenca za leto 2007. Priznanje sem prejel za svoj opus in za varovanje vseh oblik kulturne dediščine. Sem edini novinar, ki je bil doslej nagrajen s tem velikim priznanje. To mi veliko pomeni in je potrdilo, da sem bil na pravi poti. To je osmislilo moja prizadevanja, ki sem jih v to delo vložil.
Kaj pa vam pomeni kulturna dediščina?
To je tista vrednota, za katero se velja truditi. To je nekaj čudovitega, ker me zbližuje z nekdanjimi prebivalci. Občudujem njihovo estetiko, njihove veščine in znanja. Ti ljudje so bili genialni, čeprav so pred 200 leti živeli brez orodij in elektrike, samo z ljubeznijo in predanostjo tistemu, kar so počeli. Ker Steletovo priznanje podeljujejo restavratorska, konzervatorska, muzealska in etnološka stroka, je to nekaj, kar je v bistvu samo potrdilo, da sem ves čas v radijskih oddajah hodil po pravih poteh.
Koliko je kulturne dediščine v občini Lukovica?
Tu je izjemno veliko kulturne dediščine. Navsezadnje Lukovica ni bila samo tranzitni kraj, ampak veliko politično središče druge polovice 19. stoletja. V gostilnah, še posebej Slaparjevi, ni bilo samo čitalništvo. Bilo je zbirališče, kraj idejnih krožkov, odvijale so se debate in pogovori najznamenitejših Slovencev, pisateljev, skladateljev in vseh, ki so potovali od Ljubljane proti Dunaju. Lukovica je bila pomembno stičišče in je imela veliko bolj poudarjeno vlogo v slovenskem prostoru, kot jo ima danes. Je pa lepo in zame prav navdušujoče, kar je v središču Lukovice nastalo. To je središče, ki poudarja stare vedute. Lukovica k sreči ni podrla starih hiš, ki so nekoč pomenile Lukovico, in jih je k sreči ohranila. Posebej me je navdušila prireditev ob odprtju trga. Če bomo znali Lukovico še poudariti ter razviti in ko bomo dobili novo občinsko hišo, ko bi morda v kakšnem prostoru odprli muzej Lukovice ali poštni muzej, bi to postalo majhno središče znamenitih ljudi in dogodkov v slovenski zgodovini. Možnosti, ki se odpirajo, bomo s pametjo in z ohranjanjem okolja, da ne bomo spustili v Lukovico vse tiste, ki bodo želeli le jemati pa malo ali nič dati, lahko izkoristili in Lukovico tudi v prihodnjih desetletjih zanamcem pustili lepo, tako, da bodo veseli in da bodo živeli v lepem, četudi majhnem kraju.
Leon Andrejka
Butara velikanka
Turistično društvo Preserje pri Lukovici 2008
SooblikUjjte glasilo Rokovnjac gsm: 051 365 992
Obisk msgr. Alojza Urana na Brdu
Da čas hitro beži, smo ugotovili šele ob pogledu na stare slike in zapiske. Ugotovili smo, da je bil msgr. Alojz Uran v naši sredi zadnjič, takrat še kot pomožni ljubljanski škof, pred desetimi leti.
Zato ga je toliko bolj zanimalo, kako smo napredovali na vseh področjih. Da je dobil popolnejšo podobo, smo se mu v petek, 4. marca, ob 17.30 tudi predstavili. Najprej so se predstavili najmlajši, začenši od prvega razreda veroučne šole. Ker mladim nadebudnežem beseda še ne teče prav lepo, so mu svoje misli in želje kar zapeli. V drugem razredu je veliko dobrih bralcev in govornikov. Sledili so še ostali razredi, nato še birmanci, najprej z Brda in nato iz Zlatega Polja. Predstavitev je pripadla tudi zborovodkinji otroškega pevskega zbora Petri Avbelj. Po končani sveti maši smo se z msgr. Alojzom Uranom srečali sodelavci ZPS, ključarji farnih in podružničnih cerkva, Pavličev sklad, zakonska skupina, Slomškovo bralno priznanje in Karitas. Vsem tem je po predstavitvi, ki je poleg vseh cerkva prikazala še utrip življenja in dela v župniji, g. nadškof namenih nekaj misli, ki jih je navezal na bogate izkušnje. Na koncu je svoje druženje pri nas zaključil še s srečanjem z mladimi, ki obiskujejo mladinski verouk, in tudi tam na zanimiv način privabil mlade k pogovoru; seveda tudi tu brez petja, ki je že stalnica srečanj z nadškofom, ni šlo.
djd
Tone Muller
Dobitnik zlatega priznanja ZKD občine Mengeš, ustanovni član KD Mihaelov sejem, član RK in Turističnega društva ni neznan ljudem v Črnem grabnu, kajti po njegovi zaslugi so tudi nam na filmski trak, sedaj na DVD, ohranjeni mnogi lepi trenutki iz življenja in dela v občini. Čestitkam ob priznanju se pridružujemo tudi mi.
djd

Srečanje odraslih pevskih zborov v Lukovici
V Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici je 29. marca potekalo "48. območno srečanje odraslih pevskih zborov", in sicer drugi del. Pred polno zasedeno dvorano je nastopilo 9 zborov, med njimi tudi dva predstavnika naše občine, ki sta se odrezala zelo solidno. Barve našega kraja sta zastopala Moški pevski zbor KD Janko Kersnik Lukovica (zborovodja Igor Velepič) in MePZ Šentviški zvon (Karel Leskovec).
Prireditev je suvereno povezovala Marta Starbek Potočan. Ta večer je bilo vse napravljeno tako, da je zbor lahko zapel, kar se da ubrano. Npr.: pripravljena preprosta kulisa za odrom je pomagala k boljši akustiki Ce je posamezni zbor res zapel kot se spodobi, pa je ocenil strokovni spremljevalec Mitja R. Gobec. Letošnji repertoar zapetih skladb je temeljil na ljudskem izročilu in na znanih tujih skladbah, skratka, čutilo se je, da je leto 2008 leto medkulturnega dialoga. Vsak zbor je zapel po tri skladbe. Tako smo slišali 27 skladb, zapetih zelo korektno in z občutkom.
Na srečanju so poleg črnjegrabniških zborov sodelovali še naslednji: Grajski oktet (pod vodstvom Petra Pirnata), MPZ KD Tine Kos Moravče (zborovodja Miro Capuder), MePZ Groblje (Peter Pogačar), Ženska vokalna skupina Oda Moravče (Milan Kokalj), Domžalski komorni zbor (Fernando Mejias), Komorni moški zbor Lek (Milivoj Šurbek) in Komorni zbor Limbar (zborovodka Elizabeta Pirnat). 48. revija je bila izvedena v sodelovanju z Zvezama kulturnih društev nekdanje Domžalske občine (natančneje, Kulturno društvo Janko Kersnik Lukovica) ter Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Revija je kljub 27-im skladbam minila v dinamičnem stilu ter urica in pol dobre glasbe je švignila mimo nas kot žarek sonca, ki pa nas je kljub temu ogrel. Po končanem uradnem delu je sledilo še srečanje ob golažu in domačem lukoviškem pivu. V ta namen je KD Janko Kersnik uspešno sodelovalo z gostiščem Furman, ki je poskrbelo za postrežbo.
Rok Avbelj foto: djd
V marčevski številki Rokovnjača smo pri prispevku Milene Bradač z naslovom Občni zbor PGD Blagovica, iz slike "izrezali" novega predsednika PGD Blagovica Marka Trdina. Objavljamo fotografijo v celoti, Marko Trdin na desni strani.
Uredništvo
Letošnji birmanci v župniji Brdo skupaj z birmovalcem in domačim župnikom
Pisal se je že april, ko sta na skupno življenjsko pot krenila Borut Kožar in Maja Kastelic, sedaj že Kožar. Čestitamo!

GODBA LUKOVICA UREJA LASTNE PROSTORE
Godba Lukovica je v desetih letih delovanja doživela razmah, ki ga je le malokdo pričakoval. Orkester trenutno šteje 47 aktivnih članov in opravi povprečno petindvajset javnih nastopov ter okrog sedemdeset vaj letno.
. K
Prvi predsednik Kamilo Domitrovič in prvi dirigent Jure Močilnikar sta leta 1998 godbo začela voditi iz ničesar. Z njuno in s pomočjo Občine Lukovice, s takratnim županom Anastazijem Zivkom Burjo in občinskimi svetniki na čelu je uspela majhna skupina zanesenjakov delovati in vaditi v prostorih šentviškega kulturnega doma. Vse od takrat pa do danes je ta prostor (z izjemo časa, ko ga je občina renovirala) domovanje lukoviške godbe, za kar smo njeni člani, poleg omenjenim zelo hvaležni tudi brdskemu župniku Andreju Svetetu, sedanjemu županu Mateju Kotniku in vsem občinskim svetnikom v tem času. Vsi ti so se trudili omogočati kar najprimernejše pogoje članom društva za opravljanje vaj, poučevanje in ostale aktivnosti. Ob hitri rasti članstva, rasti njihove opreme ter instrumentov je v zadnjem času godba v določenih trenutkih že presegla kapaciteto obstoječih prostorov.
Ob nadaljnjem kadrovskem širjenju bi bili prostori v kulturnem domu v Šentvidu, po oceni godbenikov in njihovega vodstva, pretesni in tudi neprimerni za kvalitetno glasbeno udejstvovanje. Lukoviška godba se je namreč v organizacijskem smislu in tudi številčno že povsem približala delovanju godb z dolgoletno tradicijo. Pri slednjih se je izkazalo, da so pihalni orkestri specifična društva, ki potrebujejo lastne prostore. Prav zato smo lukoviški godbeniki začeli razmišljati o možnosti, da bi si jih zagotovili in uredili tudi sami. Tako smo naleteli na veliko posluha pri Občini Lukovica in njenih svetnikih, ki so novembra 2007 soglašali in potrdili, da občina Godbi Lukovica v najem odda do sedaj neizkoriščeni prostor v zgornjem delu vrtca Medo na Prevojah pri Šentvidu.
Z veliko angažiranostjo predsednika Bojana Andrejke in vseh članov so se takoj začele izvajati aktivnosti, da se prostor preuredi za potrebe godbe. Najprej je bil ob koncu lanskega leta, glede na predhodne oglede domov okoliških godb, narejen
načrt prostorov. Tako bodo prostori Godbe Lukovica v prvem nadstropju vrtca Medo na Prevojah obsegali: akustično prirejeni veliki vadbeni prostor v katerem bo prostora za do 60 članov, pisaraniški in arhivski prostor z računalnikom za dirigenta, predsednika in tajnika godbe, predprostor z odlagalnimi pulti za instrumente, klubski prostor z omarami za hranjenje instrumentov, oblek, notnih knjižic, map in ostalega godbenega materiala ter sanitarije. Godbeniki smo se res hitro organizirali in pod vodstvom gospodarja godbe Vilija Gošteta je gradnja stekla. Ta temleji predvsem na prostovoljnem delu članov godbe in donaciji posameznih podjetnikov v obliki materiala in njihovega dela.
Prva delovna akcija je bila izpeljana 8. decembra 2007, ko so bila s strani godbenikov narejena prva pripravljalna gradbena dela. Od tega datuma z vsako soboto bodoči godbeni prostori dobivajo vse lepšo podobo. Za to gre zahvala predvsem številnim podjetnikom, ki so darovali material in donatorsko opravili dela. Seznam sponzorjev in donatorjev si lahko ogledate na spletni strani www.lukovica.si/godba. Godba je v preteklem letu za namen gradnje pridobila sredstva Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in ta bodo tudi v prihodnjih letih eden izmed virov prihodkov. Tako imajo prostori že strope iz mavčnih plošč, napeljana sta elektrika in vodovod, veliko dela pa je opravil tudi slikopleskar. Mojstrom smo
vseskozi pomagali člani godbe, ki smo tako do danes opravili preko 600 prostovoljnih ur, med drugim pa so veliko del opravili tudi sami, npr. položili keramiko. Godba je do sedaj kupila materila v vrednosti preko 5000 evrov, od česar je velik strošek znašal poseben material za sodobno akustično opremljeno vadbeno sobo, ki ga mojstri polagajo v tem mesecu.
V naslednjih mesecih bo tako zaključena prva, gradbena faza urejanja godbenih prostorov. Nato bo potrebna notranja oprema, ki bo zagotovo daleč največji strošek in zato godba poziva vse, ki bi bili kakorkoli pripravljeni pomagati pri tem delu, naj priskočijo na pomoč. Po predvidevanjih naj bi bili godbeni prostori dokončno urejeni v naslednjih dveh letih in tako bo orkester pod vodstvom dirigenta Luke Einfalta lahko še bolj kvalitetno napredoval.
Leon Andrejka
^ KGZS-Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna slu2ba
Lukovica, Stari trg 19^ e-pošta: kss.lukovicaZlj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116
TESTIRANJE ŠKROPILNIC ZA VARS^O RASTLIN
Testiranje škropilnic bo v četrtek, 8. 5., s pričetkom ob 8.30 na parkirišču pred cerkvijo v Šentvidu pri Lukovici. Testiranje bo izvedla Biotehniška fakulteta.
POMEMBNO: Uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode. Naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake, ker serviser na terenu ne bo prisoten. Ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, DŠ). Cena rednega pregleda, ki velja dve leti, je 38 EUR.
Novih naprav ni potrebno pripeljati na pregled. Prinesite le podatke o napravi. Cena za vpis v register in izdajo nalepke je 14 EUR. Prvi pregled za nove naprave je čez tri leta. NADALJEVALJNI EKOLOŠKI TEČAJ Nadaljevalni ekološki tečaj (drobnica, prehrana živali, paraziti) bo predvidoma v drugi polovici maja. Podrobnejše informacije boste dobili v začetku maja na oglasni deski. Predavanja se bodo štela za S/KOP. KORUZNI HROŠČ
Zaradi pojava koruznega hrošča v lanskem letu je Fitosanitarna uprava RS predpisala zadrževalni program, kjer je obvezen dve- ali triletni kolobar, ki ga morajo vse kmetije v naši občini izvajati od letos, kmetije v ožjem pasu pa že od lani. Od katerega leta je obvezno kolobarjenje na posamezni njivi, imate označeno na Seznamu zemljišč v uporabi, ki ste ga dobili od ARSKTRP in je označeno v stolpcu KH_1. Opozarjam vse pridelovalce koruze, da so dosledni pri izvajanju kolobarja in vodenju potrebnih evidenc, saj bo fitosanitarna inšpekcija izvajala kontrolo na terenu.
Kdor bo letos sejal koruzo na isto mesto kot lani (obvezen kolobar od 2007) in ni dobil razkuženega semena z insekticidom (Poncho FS 600 rdeč, Cruiser 350 FS), lahko ob setvi uporabi talni insekticid - granulat Force 1,5 G (90 g na 100 m oziroma 13 kg na ha), ki ga primeša koruzi ob setvi. SUBVENCIJE 2008
Zadnji dan za oddajo zbirne vloge za subvencije (neposredna plačila, S/KOP, OMD) je 15. 5. 2008, nato pa je možna oddaja še 25 dni - izplačano je zmanjšano za 1 % za vsak dan zamude. Elektronska oddaja zahtevkov je obvezna. Za elektronski vnos zahtevkov se je potrebno predhodno naročiti v času uradnih ur, ki so v tem času ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 8. ure ter ob sredah od 14. do 15. ure. Vse, ki se za vnos še niste prijavili, pozivam, da se prijavite najkasneje do 28. aprila.
Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka

MATERINSKI DAN V VRTCU MEDO KRAŠNJA
V	našo prelepo deželo je zapihal pomladanski veter in prišel je čas, da pozdravimo prihajajočo pomlad.
V	tem času se kar vrstijo različni prazniki, običaji in šege, ki ustvarjajo pomladno razpoloženje. Začelo se je s pustom, ko smo z pesmijo in vriskom odganjali mrzle zimske dni, potem pa sta sledila še valentinovo in gregorjevo.
Mednarodni praznik vseh žena in materinski dan sta prav gotovo le delček od tisoč priložnosti za
izkazovanje ljubezni, prijateljstva in spoštovanja do deklet žena, mam, babic, sester _ Mi pa želimo izkazati naklonjenost tudi našim očetom, zato smo naše srečanje poimenovali DAN STARŠEV Prav vsako leto temu dnevu posvetimo še posebno pozornost in želimo starše razveseliti prav na poseben način. Z otroki smo pripravili kratek program, kjer so prepevali, plesali in deklamirali. Na koncu pa smo za starše pripravili še
presenečenje, majhno darilce, ki so ga sprejeli v zahvalo za vso brezpogojno ljubezen, razumevanje, potrpljenje in pomoč.
Petra Capuder, vrtec Medo Krašnja
V šoli v Krašnji nadaljujemo tradicijo pletenja slamnatih kit
Tradicionalna obrt pletenja slamnatih kit je kot vir zaslužka že zdavnaj izumrla. Se pa starejši ljudje še dobro spominjajo večerov, ko so se zbirali po hišah in pletli za skromen zaslužek. Kite, ki so bile pletene iz pšenične slame, največkrat iz sedmih slamic, je nato prišel iskat pobiralec, ki jih je odpeljal v Dom2ale ali Mengeš, tam pa so v delavnicah in tovarnah izdelovali slamnike in cekarje.
Ker se tudi Krašnjani radi spominjajo tistih časov in ker jih želijo približati tudi svojim vnučkom, predvsem pa zato, ker so vedno pripravljeni priti z veliko dobre volje in z velikimi kupi slame, jih vsako leto povabimo v šolo v Krašnjo.
Tako poglabljamo staro znanje, prvošolci se učijo na novo, nekateri pa znajo plesti že od doma. Prizadevamo si, da bi vsak učenec, ko zapušča našo šolo znal plesti slamnate kite. Poleg tega, kako se prepletajo slamnate bilke, da nastane spodobna kita, se skupaj čudimo razlikam med življenjem nekoč in danes, zapojemo in se poveselimo.
Druženje starejših in otrok je vsekakor neprecenljive vrednosti, saj si ob klepetu in delu izmenjujemo
izkušnje iz preteklih in sedanjih časov.
Zato se zahvaljujemo KUD-u Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki ohranja to tradicijo -predvsem za potrpežljivost, saj smo včasih še
nespretni in razposajeni, a na koncu vendarle neznansko ponosni na svoje prve slamnate kite.
Marija Demšar


OBUDITEV STARIH OBIČAJEV V 1. RAZREDU
V četrtek, 13. marca, so 1. razred OŠ Janka Kersnika Brdo obiskale ženske iz Kulturnega društva Fran Maselj Pod-limbarski iz skupine za ohranjanje naravne in kulturne dediščine iz Krašnje.
Pokazale so, kako se iz slame izdelujejo kite, ki so tudi osnova za izdelovanje cekarjev, košaric, copat in drugih izdelkov. Predstavile so tudi, kako uporabno je ličkanje za izdelavo košaric, pa tudi cekarjev, copat, predpražnikov. Vsi otroci so se lahko tudi preizkusili s pletenjem kit
in izdelovanjem izdelkov iz ličkanja. Vzgojiteljica Nada je s seboj pripeljala svojo mamo iz Motnika, ki nam je predstavila na kolovratu, kako se volna prede, še prej pa se očisti in skrtači. Vse te pripomočke ima še shranjene doma na podstrešju. Otroci so se tudi preizkusili v čiščenju in krtačenju volne, pa tudi kolovrat so lahko vrteli.
Vsem obiskovalkam se lepo zahvaljujemo za obisk in predstavitev vseh dejavnosti.
Tina Uštar
OBISK AVTOBUSNE IN ŽELEZNIŠKE POSTAJE, RTV-ja IN STARE LJUBLJANE
V čefrtek, 20. 3. in 27. 3., smo petošolci skupaj z učiteljicama Heleno Urbanija in Marto Per obiskali Radio in Televizijo v Ljubljani. Ogledali smo si tudi Staro Ljubljano iz srednjega veka. Kako je bilo, pa v naših
kratkih opisih.
Z avtobusom smo se odpeljali v Ljubljano. Tam smo si najprej ogledali RTV. Jaz sem si ogledala Televizijo Slovenija. Ogledali smo si prostore, v katerih snemajo oddaje. Najbolj mi je bilo zanimivo, ko so snemali Štafeto mladosti. Poleg tega smo spoznali tudi Eriko Znidaršič, ki se nam je tudi podpisala. Nato smo se odpravili še na sprehod po Stari Ljubljani. Najprej smo odšli na Prešernov trg in na tržnico. Za tem smo se peš odpravili na glavno avtobusno postajo, od koder smo se odpeljali nazaj v šolo. (Manca Capuder) Najbolj zanimivo mi je bilo pri ogledu snemanja oddaje Tednik. Preizkusil sem se v vodenju oddaje. Bilo je zanimivo. Bili smo v studiu 1, kjer so ravnokar pripravljali sceno. Videli smo tudi, kako maskerka opravlja svoje delo. Po končanem ogledu smo šli po Stari Ljubljani. Bilo je lepo. (Jure Andrejka) Ta zanimivi dan se je začel že na avtobusu, kjer smo se pogovarjali o pričakovanjih RTV. Ko smo prišli v Ljubljano, smo pred RTV-jem videli veliko znanih
obrazov s televizije. Pol razreda je šlo v hišo, kjer prihajajo informacije iz radia, druga polovica pa v hišo, iz katere smo dobili informacije s televizije. Videli smo veliko novih stvari. Tam smo spoznali veliko prijaznih novinarjev, ki so nam razkazali stavbi. (Maruša Pavlič) Novinarka Špela Škrbina nas je vodila po Radiu. Na Valu 202 smo bili poleg, ko je gospa Kuplen govorila v živo v eter. Zelo mi je bilo všeč. Gospod Milan Stojnšek je bil za mešalno mizo in je imel veliko dela. Vsi delavci oziroma novinarji so bili zelo pridni. (Ema Oražem) Jaz sem obiskal Radio in sem izvedel, kako pridejo do nas različne informacije, npr. vreme, prometne novice _ Imajo veliko ekranov in mikrofonov. Imajo trakove, kasete in zgoščenke. Potem so sošolke in sošolci govorili v mikrofon v manjšem studiu. (Blaž Pestotnik) Ko sem prišla na RTV, sem se počutila zelo dobro. Nekateri so obiskali Radio, nekateri Televizijo. Na Radiu smo veliko spraševali. V tej stavbi so imeli 31 ekranov. Obiskali smo studio Vala 202 in Prvega programa. V režiji je bila velika rastlina. Izvedeli smo, da je zelo strupena in če jo poješ ali vsaj okusiš kapljico njenega soka, dobiš močne krče. Nato smo šli čez Zmajski most in po mestu. Zelo sem se zabavala. (Larisa Rak) Zjutraj smo šli v Ljubljano. Od avtobusne in železniške postaje smo odšli peš proti RTV-ju. Med hojo smo pozdravljali in nekaterim ljudem smo na ustnice priklicali nasmeh. Pred RTV-jem smo se razdelili na dve skupini. Meni osebno ni bilo všeč, ker bi rada obiskala televizijo. Ampak smo se vseeno zabavali. Posneli smo posnetek in si šli ogledat prostor, v katerem govorijo. Obiskali smo dva radijska programa: Val 202 in 1. program RAS. Zelo sem se zabavala. Rada bi si ogledala stavbo TV. Videla sem voditelja Tednika in Eriko Znidaršič, ki vodi oddajo Piramida. To se mi bo zagotovo vtisnilo v spomin. (Ana Oražem) Danes mi je bilo najbolj všeč, da sem srečal Marjana Šarca in dobil avtograme. Ze od nekdaj si želim srečati zabavne znane osebe. (Matevž Blatnik) 27. 3. smo imeli tehniški dan. Odšli smo na Radio in Televizijo Slovenija. Jaz sem izžrebala listek, kjer je pisalo R, kar je pomenilo radio. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo nekateri odšli na radio, drugi pa na televizijo. Na radiu je bilo zelo zanimivo. Na koncu so trije sošolci snemali oddajo o praznikih. Bilo je zanimivo, ko smo gledali grafični prikaz glasov na monitorju. Ta dan mi je bil všeč, le vreme je bilo slabo. (Klara Pezdirc)
Bilo mi je všeč, ker sem šla na televizijo. ^^Srečali smo Eriko Znidaršič, Janka Šoparja in Marjana Šarca. Vsi so nam razdelili avtograme.
Bili smo v studiih 1, 2, 3 in 4. Fotografirali smo se z Eriko Znidaršič in Marjanom Šarcem, nato pa še z našo
vodnico.
Peljala nas je na ogled maskirnice, kjer goste in napovedovalce ličijo pred nastopom. Videli smo tudi skladišče, kamor spravljajo scene. Izvedela sem, da posnetim napovedovalcem lahko dodajo ali spremenijo ozadje. Zdaj vem, da eno uro dolgo oddajo snemajo zelo dolgo.
Ko smo zaključili z ogledom, smo šli še na sprehod po Stari Ljubljani. (Katarina Ocepek)
Najbolj všeč mi je bilo, ko sem bil novinar. Jaz, Anja in Beno smo šli v manjši studio. Jaz in Anja sva bila novinarja, Beno pa gost. Ko je posvetila rdeča luč, sva jaz in Anja začela spraševati. Beno je skoraj vedno odgovoril :"Itak!" Vprašanja sem si moral izmišljati zelo hitro. Seveda sem imel na začetku tremo, potem pa vedno manj. Bilo je zelo zabavno. (Domen Vidergar)
Danes sem bila na Radiu Slovenija. Najprej smo šli v studio Vala 202. Tam nam je gospa Špela povedala, kako kakšno novico pripravijo, kako poteka delo v studiu v živo. Videli smo režiserja, novinarko, dežurno novinarko in tehnika. Najbolj mi je bil všeč studio in poskusno snemanje mojih sošolcev. (Janja Dolinar) Najbolj mi je bilo všeč, ko smo hodili po ulicah v Stari Ljubljani in iskali podrobnosti s fotografij. Bilo mi je všeč, ko sem našel reliefe in kipe s fotografij na hišah. Ogledali smo si tudi tržnico. Jaz si nisem kupil ničesar, ker sem doma pozabil denarnico. (Urban Burja)
Najbolj so se mi vtisnile v spomin naprave, ki smo jih videli v ogromni stavbi Radia in televizije Slovenija. Izvedel sem veliko novega in zanimivega. Najbolj mi je bil zanimiv poklic tonskega tehnika. (Aleš Bernot)
Imeli smo zelo prijazno voditeljico Špelo, ki nas je vodila po Radiu. Spoznali smo studio Vala 202, srečali smo veliko znanih ljudi. Ena od njih je bila novinarka Anja Hlača. Slišali smo, kako je govorila v programu. Potem smo šli v manjši studio. Tam smo jaz, Domen in Beno snemali oddajo. Vsi so rekli, da sem bila dobra. Na računalniku smo videli tudi sliko zvoka. Odločila sem se, da bom postala novinarka. Ta dan mi je bil zelo všeč. (Anja Kepic) Danes sem bila v stavbi TV Slovenija, kjer snemajo oddaje in filme. Najprej smo šli v sobo, kjer voditelje in goste namaskirajo, da se ne svetijo in so urejeni. Nato smo si ogledali studie. Najbolj mi je bilo všeč, ko so nam voditelji in igralci dajali avtograme. Zal mi je bilo, da nismo videli nobenega snemanja oddaje. (Nika Šuštar)


[kisova tržnica že enajsto leto
Maj se hitro bliža, z njim pa tudi že enajsta Škisova tržnica. Kot največji projekt Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza Škis) in največja študentska prireditev vsako leto v prestolnico privabi več kot 15.000 mladih po srcu in zabave željnih obiskovalcev in obiskovalk. Zagotovo bo temu tudi letos tako. Namen tržnice je skozi zabavo predstaviti 55 slovenskih študentskih klubov, zato bo na 7. maja, kot že leta poprej, oživelo letno telovadišče Ilirija v Ljubljani. Čez dan bodo klubi znotraj šestih regijskih otočkov na stojnicah prikazali svoje delovanje, predtavili bodo kraj, iz katerega prihajajo, seveda ne bo manjkala niti degustacija lokalne kulinarike in občudovanje običajev teh krajev. Živahno dogajanje na celotnem prizorišču bo zaokrožil pester spremljevalni program, ki zajema več kot 30 najrazličnejših plesnih, pevskih, govornih, športnih _ , na kratko - ekstremnih točk. In ko se bo sonce spustilo, ga bomo skupaj pozdravili s pozdravom soncu, kar bo tudi pomenilo začetek drugega, večernega dela prireditve na dveh odrih. Glasbeni program na glavnem odru se prične ob 18. uri z nastopom dveh predskupin, zmagovalcev glasbenega natečaja in zmagovalcev Youngunz toura. Nato se bomo obsijani z luno (in reflektorji) predali užitkom, ki jih nudijo priznani slovenski in tuji rok izvajalci. Poskrbljeno bo tudi za plesno razpoložene ljubitelje elektronske glasbe, ki bodo lahko na malem prizorišču ob glasbi slovenskih DJ-jev plesali do jutranjih ur.
Brez dvoma je razlogov več kot dovolj, da se 7. maja
2008 od 12. ure naprej srečamo na letnem telovadišču Ilirija in doživimo Slovenijo v malem, kaj dobrega pojemo, srečamo stare prijatelje in spoznamo kopico novih znancev. Tudi letos vstopnine ni!
Tudi Študentski klub Domžale bo pristavil svoj vroči lonček, zato vsi aktivisti, simpatizerji, prijatelji, znanci in vsi, ki se poznamo _ se vidimo na Škisovi tržnici!
Ana Strnad, Študentski klub Domžale
Nabor nekoliko drugače
Čeprav se je, vsaj kar se služenja vojaškega roka tiče, mnogo spremenilo, mlade še vedno povabijo na srečanje, kjer jih seznanijo z delom in življenjem v sedanji Slovenski vojski.
Če je bilo v času mojega služenja v tedanji JLA govora o tem, da je na kapiji - vratarnici stražar zato, da v kasarno ne pride logika, je iz besed
mladih razbrati, da je še vedno tako. Predstaviti poklic vojaka ni tako enostavno in najti ljudi, ki so komunikativni in znajo z mladimi navezati stik, je sila težko, saj se ravno ob prvem kontaktu da največ narediti. Saj ne, da bi vse metal v isti koš, ampak nekateri predstavitvi niso bili kos, ob tem pa ne mislim, da so slabi vojaki. Upajmo, da bo v prihodnjem letu, tudi po zaslugi tega pisanja, boljše. Sicer pa so mladi dobili popolne podatke glede možnosti zaposlitve v Slovenski vojski, tudi o tem, kakšno bi bilo njihovo plačilo, in se seznanili tudi z oborožitvijo, ki je mnoge vsaj za trenutek navdušila. Čas bo pokazal, kako je z njihovo odločitvijo postati poklicni vojak.
djd
DAN ODPRTIH VRAT NA OŠ ROJE
Minilo je leto in OŠ Roje je ponovno odprla svoja
vrata. Povabljeni smo bili, da si ogledamo, koliko novega so se naši otroci s pomočjo svojih učiteljev
naučili.
Ob prihodu nas je sprejelo toplo sonce. In topel pozdrav ravnateljice gospe Bogataj, ki je ob vhodu vsakemu od nas segla v roko. V prijazno okrašeni jedilnici smo si lahko ogledali vrsto v šoli izdelanih predmetov. Vložen trud in ljubezen sta izžarevala iz vsakega od njih. Tako ni bilo težko seči v žep in nekaj ličnih in domiselnih izdelkov kupiti za spomin. Še
posebej, ker bo tako zbran denar kot vedno koristno porabljen. Še bi si ogledovali razstavljene izdelke in klepetali, vendar je ura preganjala k predstavi. Posedli smo se in že so luči razsvetlile oder. Skozi celotno predstavo se je kot refren vila pesem Toneta Pavčka: Kako raste mama. Nanjo so otroci kot okraske skozi pesmi, ples in igro pripenjali prizore iz življenja. Predstavili so se vsi, od najmanjših do največjih. In njihovi obrazi so žareli. Še posebej, ko jih je gostja Eva Černe, znana slovenska pevka, povabila na oder, da so skupaj zapeli.
Pa presenečenj še ni bilo konec. Sledila je še pogostitev z izbornimi dobrotami, ki so jih s pomočjo učiteljev pripravili naši otroci. Na koncu naj bo dovoljeno, da se izrečejo besede zahvale kolektivu šole, ki je pripravilo nepozaben dan in nam znova pokazalo, kakšni talenti se skrivajo v naših otrocih in mladostnikih. Na OŠ Roje je res prijetno, zato nasvidenje prihodnje leto.
Starša učenca Matica

V mestih, kjer večina nima primernega prostora za psa ali mačko, so male živali veliko bolj razširjene kot na podeželju. A tudi v našem okolju si marsikdo omisli še majhnega hišnega ljubljenčka, ki je ves čas v naši bližini.
Najpogosteje na željo otrok, ki si zaželijo imeti kakšno žival v hiši. Ceprav imamo morda že psa ali mačko, jim želje ne gre preveč braniti. Male živali so vendarle drugačne in predvsem so ves čas na dosegu rok. Hkrati dobro vplivajo na otroke, saj se le-ti ob živalih učijo potrpežljivosti, skrbnosti in odgovornosti. Živali so lahko odlični družabniki pri igri in zabavi, niso pa igračke. A otrok se bo že naučil, da ima tudi žival svoje želje, ki jih je treba spoštovati. Otroka je treba naučiti, da živali prijema previdno, sicer ga lahko tudi ugriznejo. Še tako prijazna in na videz zdrava žival je lahko za človeka vir nevarnih bolezni, če ne upoštevamo načel higiene. Prostor, kjer imamo svojo žival, redno čistimo in vsakodnevno skrbimo za hrano in vodo. V to naj bo vsekakor vključen tudi otrok. Naredi naj toliko, kolikor zmore, vsekakor pa bo sodelovanje staršev tudi potrebno.
Kaj izbrati?
Ko se odločimo za novega hišnega ljubljenčka, mu ustrezno pripravimo bivališče. Nato ga poiščemo bodisi preko prijateljev ali številnih oglasov, kjer mlade živali pogosto ponujajo tudi brezplačno. Ce pa se odpravimo v trgovino, velja, da izberimo žival, ki je videti zdrava in živahna. Izbira je pestra: nekateri se odločajo za ptiče, bodisi papagaje, kanarčke ali kakšne druge malo bolj redke primerke. Otroci pa si najraje zaželijo kakšnega malega glodalca.
HIŠNI LJUBLJENČKI
Odločitev je kar dobra, saj so večinoma nezahtevni in ob skrbni negi tudi prijazni. Eden izmed njih je morski prašiček, ki pa morda ni najbolj primeren za zaprte prostore. Ima kar močan vonj in če se polula, ostane na tistem mestu madež. Samci so živahnejši in močnejšega vonja. Zato so v hiši morda bolj priljubljeni manjši hrčki, ki veljajo za zelo čiste živali. Podobno velja tudi za puščavske skakače, ki so morda še bolj primerni za malega družabnika, saj manj spijo kot hrčki. Omislimo pa si lahko še druge male in malo večje glodalce, kot so miši, podgane, činčile, veverice, kunci
Glodalci so navajeni življenja v skupinah, zato se sami ne počutijo najbolje. Ce boste kupili dva samca, se bosta začela med seboj spopadati. Samice pa so bolj mirne in z njimi boste hitreje navezali stik. Ce si omislite parček, morate biti pripravljeni na mladiče. Z njimi je sicer veliko veselja, toda glodalci se razmnožujejo zelo hitro. Mladičke lahko komu podarite, toda tovrstne ponudbe je veliko, tako da jih je včasih res težko oddati. Ce živali spuščamo iz kletke, se je tega potrebno lotiti previdno. Glodalci glodajo prav vse in se lahko lotijo tudi električnega kabla, zato jih je potrebno imeti ves čas pod nadzorom. Poskrbeti je
Mlada družina puščavskih skakačev
tudi treba, da se ne zavlečejo v kakšno luknjo, od koder jih potem ne moremo več izbezati. Nekateri pa bi si radi omislili tudi bolj eksotične živali, kot so kače, kuščarji, kameleoni, tropske žabe, pajki, paličnjaki, akvarijske ribe in še kaj. Te živali so veliko zahtevnejše za oskrbo, zato se je potrebno pred nakupom dobro informirati o njihovem vzdrževanju.
Igor Fabjan
BELUŠI
Beluše poznamo tudi pod imenom šparglji in so ena izmed prvih zelenjadnic, ki si jo lahko privoščimo po dolgi zimi. Poznamo več vrst. Pri nas so najpogostejši beli in zeleni beluši. Gojijo jih na peščenih tleh, samoniklo pa rastejo zlasti v Primorju, ob robovih travnikov in v hrastovih gozdovih. Ustrezajo jim tople, sončne zavarovane lege in prepustna peščena tla. Vsebujejo predvsem vitamine A, B in C ter žveplena eterična olja.
Beluši so dvodomna rastlina. Prednost za pridelavo imajo moške rastline, ker so zgodnejše, rodovitnejše in bolj trdožive. Pri gojenju moramo upoštevati, da lahko ostanejo rastline v zemlji na istem mestu tudi do petnajst let. V tem času poženejo zelo razširjene in globoke korenine. Užitni del rastline so poganjki podzemne korenike, ki sčasoma olesenijo. Imenujemo jih beluši, ker jih belijo s posebnimi lončenimi pokrovi, zastiranjem z zemljo ali pokrivanjem s folijo. Zelene beluše gojijo tako kot obledele beluše, le s to razliko, da jih ne prekrivajo. Beluše lahko začnemo rezati šele tretje leto po posaditvi nekje od aprila do junija. Poganjke režemo tako, da jih odkopljemo in odrežemo neposredno nad koreniko, ne da bi jo pri tem poškodovali. Stebla so užitna, le dokler so mesnata in krhka. Sveže beluše spoznamo po trdem in svetlečem peclju ter rožnato vijoličastem vršičku.
Okusna hrana
Beluše očistimo in operemo ter pustimo nekaj časa v vodi. Pred kuhanjem jih olupimo, in sicer od zgoraj navzdol. Vrh brsta samo operemo. Bele beluše olupimo temeljito in odrežemo spodnji trši del. Zelene beluše olupimo le spodaj. Beluše zravnamo, da so vsi enako dolgi in jih povežemo po pet do šest skupaj. Kuhamo jih v osoljeni vodi tako, da jih postavimo v lonec z vršički navzgor. Ti lahko gledajo iz vode, saj so kuhani nekoliko prej kot ostali deli. Posoda mora biti med kuhanjem pokrita. Paziti moramo, da jih ne kuhamo predolgo, saj le tako ohranijo značilen okus, barvo, obliko in aromo.
Prehransko najbogatejši so divji beluši, a ponje bomo morali na Primorsko
Beluše običajno uživamo kot predjed ali prilogo, v solati, zelo okusna je kremna juha. Začinjamo jih lahko s poprom, muškatnim oreškom, limono in zelenim peteršiljem. Kuhane lahko prelijemo s stopljenim maslom in kruhovimi drobtinami ali pa jih potresemo samo z naribanim parmezanom. Beluše
lahko paniramo v pivskem testu in jih ocvremo, lahko jih dodamo stepenim jajcem in spečemo, lahko pa jih dodamo tudi raznim testeninam, rižoti, solatam ali omakam.
Igor Fabjan

v
POŽAR V NARAVI
Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti.
Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh odpada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živali ognju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.
KURJENJE V NARAVI
S prihodom pomladi, po kopnenju snega, so se pričela tudi dela na travnikih, njivah in vrtovih. Tradicionalno je s tem povezano tudi kurjenje najrazličnejših smeti in navlake. Velikokrat pa se zgodi, da se tako početje ne konča, kot bi si želeli, temveč je treba na pomoč poklicati gasilce. Ze v prvih dneh, ko snega ni bilo več, je bilo mogoče v dnevnih obvestilih Republiškega centra za
obveščanje opaziti, da se število teh dogodkov v rubriki "požari v naravi" vsakodnevno povečuje.
Vzrok za požare sta v več kot polovici primerov človeška malomarnost in neznanje. Tako najpogosteje v naravi zagori zaradi neprevidnega kurjenja (čiščenje v naravi, pikniki, kresovi ...), odmetavanja ogorkov, otroške igre. Na obalno-kraškem območju pa so pogosti tudi požari, ki jih zanetijo železniške lokomotive. Sežiganje ostankov s kmetijskih površin in iz gozdov je dopustno le izjemoma pod strogimi in natančno določenimi pogoji.
Gasilci ob kurjenju v naravi svetujemo: Takšno početje od nas zahteva razsodnost in premišljenost. Pri tem je zelo pomembno, da pravilno izberemo mesto kurjenja, ki mora biti v skladu z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, kurimo lahko torej najmanj 50 metrov od gozda, od pomembnih prometnih poti in večjih naselij oziroma 100 metrov od objektov, v katerih se skladiščijo vnetljive in nevarne snovi. Kurišče moramo obdati z negorljivim materialom, ves čas kurjenja pa moramo ogenj nadzorovati in kurjenje ob pojavu močnejšega vetra takoj prekiniti. Po končanem kurjenju moramo žerjavico pogasiti in kurišče pokriti z negorljivim materialom." Prepovedano je kurjenje v gozdu. Prepoved kurjenja pa velja tudi v času, ko je
razglašena velika in (ali) zelo velika požarna ogroženost, prav tako ni dovoljeno zažiganje neobdelanih zemljišč in nerodovitnih površin.
Kaj storiti, ko v naravi zagori?
Če vendarle zagori, ostanemo mirni in razsodni. Če nam razmere dopuščajo, poskusimo požar sami pogasiti. Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom, lopata, vrtne škropilnice in podobno. Če pa presodimo, da požara sami ne bomo mogli pogasiti, moramo takoj o tem obvestiti gasilce na telefonsko številko 112. Ob razglasitvi povečane nevarnosti od strani Uprave za zaščito in reševanje je prepovedano vsako kurjenje v naravi!
Matjaž Markovšek, višji gasilski častnik
VODA IN ZEMLJA
22. marec je svetovni DAN VODA. Voda je naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa (kemijsko je vodna molekula: oksid vodika H2O), sestavina
zemeljskega površja in vseh organizmov, ki kroži po vseh sferah njenega površja in ga preoblikuje. Nahaja se v treh agregatnih stanjih - kot tekočina, kot para ter kot sneg in led. Nenadomestljiva je za vsako življenje in za vse dejavnosti.
Vsestranska koristnost, uporabnost in življenjska pomembnost vode se kaže v vseh dejavnostih človekovega življenja. Tako se uporablja za javno preskrbo prebivalstva z vodo, za proizvodnjo živil, v industriji, v gospodinjstvu, itd.. Brez nje ni življenja. Voda je bogastvo, ki ga potrebujemo, zato zaščitimo vodne vire. Ne bodimo brezbrižni, saj gre za naše otroke, vnuke ...
Voda je tudi življenjsko okolje z vodnim ekosistemom v
tekočih ali stoječih vodah na kopnem (v reki in potoku, v jezeru, močvirju, ribniku) ali v morju in oceanu. V vodnem sistemu živi organizmi, povezani s seboj in z neživo naravo, tvorijo gibljivo ravnovesje, ki je odvisno od kroženja vode, podnebnih razmer in človekovega poseganja v naravo. Tu velja predvsem omeniti obremenitev podtalnice zaradi prekomernega izkoriščanja tal v kmetijstvu, nestrokovno odstranjevanje odpadnih voda, nastalih pri masovni živinoreji, slabo varovane deponije smeti, uporaba pralnih in čistilnih sredstev ter težke kovine. Kot pametne / preventivne ukrepe lahko navedemo uporabo primernih gnojil, predvsem rastlinsko gnojenje, omejitev uporabe škropiv, kapljično namakanje, izboljšanje čistilne tehnike, ločevanje odpadkov, varčna uporaba čistilnih sredstev, pospeševanje in gojenje domačih sort, skrben odnos do tal ter samo varčevanje z vodo. Zato se izogibajte izdelkom, ki obremenjuje okolje. Odločajte se za blage alternative.
V naslednjih dneh pa imamo še en okoljski praznik - 22. april je po vsem svetu znan kot DAN ZEMLJE. Dan, ki je obeležen z raznovrstnimi čistilnimi akcijami in prireditvami o zavedanju o pomenu varovanja našega planeta. Ampak naj bo to redno, vsak dan, ko se vprašamo, kaj lahko storimo v prihodnje, da nam bo bivanje prijetnejše, lahkotnejše. Da bomo dihali čist zrak, bili v zelenih urbanih okoljih, tako v mestih, kot na deželi. Da bo voda čista, pitna in v izobilju. Da bomo nehali onesnaževati reke, jezera, gozdove in zrak. Saj nas vremenski pojavi vse bolj presenečajo s svojo silovitostjo, ki so posledica toplogrednih plinov. Vsak dan smo priča različnim spremembam, ki se odražajo v taljenju ledenikov, dvigu morske gladine, poplavam, sušnim obdobjem, neurjem ali pa temperaturnim nihanjem. Zato v naslednjih dneh očistite svojo okolico in ta skrb naj vas spremlja vsak dan.
OKOLJEVARSTVENIK Tomaž

MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI CVET JE IMELO REDNO SKUPŠČINO
Na lep, že kar prijeten pomladanski dan 13. 3. 2008 smo se člani društva Jesenski cvet v velikem številu zbrali na redni skupščini. Skupščine se nas je udeležilo 111 članov od 199. Začeli smo ob 13. uri. Za kraj našega srečanja smo ponovno izbrali gostišče Fr'frau v bližini Moravč, kjer imajo primeren prostor za toliko ljudi, kot se jih vedno zbere na naših skupščinah.

Po uvodnem pozdravu nas je predsednica društva
Vlasta Rozman kratko seznanila o najvažnejših
zadevah, o katerih smo na sejah leta 2007
razpravljali in odločali:
-	Na zadnjem občnem zboru je društvo sprejelo nov statut, kar je zahtevalo precej aktivnosti, da smo uskladili delovanje društva z določili novega statuta.
-	Izvolili smo podpredsednico društva, Jožico Kurent.
-	Sprejeli smo Pravilnik o računovodstvu, ki ga je društvo začelo uporabljati s 1. 1. 2008.
-	V zvezi s tem je izvršni odbor sprejel vrsto sklepov, ki jih zahteva pravilnik.
-	Odločali smo se o tem, kje bo potekal poletni medgeneracijski tabor in kakšen bo prispevek članov.
-	Sprejeli smo vrsto aktivnosti za dan odprtih vrat društva.
-	Odločili smo se, kam bomo odšli na celodnevni izlet in kaj novega bomo predstavili voditeljicam oz. voditeljem skupin.
-	Člani izvršnega odbora smo se tudi odločili, kje in kako bo potekalo decembrsko srečanje vseh članov skupin.
Naša plesna skupina, nastopa Jože Kos, 82 let, in ostali
Člani skupine Korenine iz Korena
-	Obravnavali smo polletno in končno poročilo o delu društva in sprejeli predlog plana dela društva.
-	Redno smo spremljali poročila blagajničarke društva in skladno z razpoložljivimi sredstvi načrtovali dejavnosti.
Po predlaganem dnevnem redu delovne predsednice Marije Radkovič smo potrdili delovna in finančna poročila za 2007 in delovne in finančne načrte za 2008 ter podelili nagrado za desetletno vodenje skupine.
Gostje, ki so se letos kar v velikem številu udeležili naše skupščine, so bili zelo zadovoljni ob predstavitvi našega dela v preteklem letu in tudi ob smelih načrtih za prihodnost. Svoje misli so nam povedali župan Občine Moravče Martin Rebolj, župan Občine Mengeš Franc Jerič, podžupan Občine Trzin Franc Mušič, predsednik društva Zerjavčkov iz Trzina Franci Pavlič, predsednik društva upokojencev Domžale Nande Starin in Majda Hrovat, koordinatorka nacionalne mreže SSLS.
Anica Smolnikar je podelila košarico z jajčki in piščančki vsem gostom in voditeljem skupin. Košarice so nastale na delavnicah, ki sta jih v društvu organizirali Anica Smolnikar in Marija Radkovič.
Po končanem uradnem delu skupščine je delovna predsednica Marija Radkovič prebrala nekaj lepih misli in nagajivih pesmi, čemur smo vsi z zadovoljstvom prisluhnili.
Dodatno vzdušje pa je popestrila še skupina članov društva, ki se v okviru programa krepitve psihofizičnih aktivnosti udeležuje plesnih delavnic. Prisrčno in pogumno so zaplesali dva plesa, kar so prisotni nagradili z glasnim aplavzom.
Sledil je prijeten klepet ob skromnem kosilu, nekateri so tudi zaplesali in po treh urah smo se zadovoljni, z občutki prijateljstva in pripadnosti ter novimi načrti razšli.
Jožica Trstenjak
CBE
E
geodetske storitve, d.o.o.
Gůú-ůlika. d.û.û. Slâmnil^râkâId 123& Domíale
garn- 04« î70 23? intefnít vňvw.geo-etiHa.si
'ZEMLJIiKl KATASTER ( ufÉdíl« meiů.	cravnava meje. ... )
■	KATASTER STftVe ( vp>í Etavbfl ^ Ú^v 543¥tJe <í HataPter StíllíD.. . )
' IMÍEniRSKA GEŮDEZUA i zahaliíte sLaufa, sprenUjanje premikDV, .. h
■	TOF>OeftAPÎKA lÏMÉfiA ( gçijnetttii n^tm. iTílůlíiví" RPtriJil çi r^klpny
I8frt|istl9f Clnl£]tJHe\í pp^rVi ïî pPtr^tM kmcSiskih sgtjvflnc^ )
StnokowfK}. enostavro ir^ za Vas bnei repolrebnih îkrtii. za vse Boâtjan Hrovat uruv. dipl. ini. geod.. poskrti

ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA STAREJŠIH
Znati se starati je višek modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja.
(Henri Frederic Amiel)
Člani Društva upokojencev Lukovica smo se tudi letos v mesecu februarju (21. 2. 2008) zbrali na občnem zboru. Razpravljali smo o delu v preteklem letu. Vsi prisotni so bili enotni v oceni, da smo delo dobro opravili. To potrjujejo mnoge dejavnosti, ki so bile dobro obiskane, in po podanih poročilih soglasno potrjene.
Na občnem zboru smo članom predstavili tudi program dela za leto 2008. Posebna pozornost je bila namenjena organizaciji in programu izletov, pohodov, ustvarjalnim delavnicam in zdravstvenim predavanjem. Druženje bomo v letu 2008 popestrili še z gobarskim piknikom pod vodstvom g. Janeza
Jarca in silvestrovanjem v mesecu decembru.
V razpravi je bila izražena želja, da bi izlete z isto vsebino organizirali dvakrat mesečno, saj prijave presegajo število 55-sedežnega avtobusa. Tudi letos bomo obiskali okrog 100 članov, ki so stari nad 80 let, so bolni ali so v domovih za ostarele. Udeleženci zbora so soglasno potrdili pobudo, da se pri županu Občine Lukovica pridobi natančna informacija, kako daleč so postopki za gradnjo doma starejših v naši občini. Člani upravnega odbora DU Lukovica se trudimo, da s programi, ki jih ponujamo našim članom, vsaj malo prispevamo k boljši kakovosti življenja starejših. Da smo na pravi poti, nam potrjujejo zadovoljni udeleženci naših dejavnosti. Če pa boste prebrali še utrinke iz letošnjega pohoda in izleta, ki jih je zapisal Silvo Cerar, se nam boste pridružili tudi vi.
Naša plesna skupina, nastopa Jože Kos 82 let in ostali
Za DU Lukovica zapisala Stana Stopar
GREMO V ROGATEC -prvi upokojenski izlet 2008
Gremo na Štajersko, gledat, kaj delajo, gledat, kaj delajo v Rogatcu ljudje!
Te misli nas spremljajo, ko se v avtobusu peljemo proti Rogatcu na naš prvi upokojenski izlet v letošnjem letu. Med prijetnim kramljanjem s sopotniki nas razvajajo naše "stevardese" ga. Olga in ga. Pavla s sladkarijami in za dobro voljo po želji še z domačo kapljico. Na taki poti se tudi ve, da upokojencem brez kavice ne gre, zato se kmalu ustavimo in potešimo željo po njej. Vožnja do Rogatca je kar prekratka. Že ob deveti uri smo na cilju. V Rogatcu, v muzeju na prostem, nas sprejmejo turistični delavci tukajšnjet turistične agencije. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi nas razdelijo v štiri skupine za delo v ustvarjalnih delavnicah. To so res doživljajske etnološke delavnice! V stari kmečki hiši pečemo "žulike moje babice", iz stebel koruze izdelujemo piščali, iz ličja si spletemo kitke in izdelamo zapestnice, za zabavo pa streljamo še s pračami. Medtem ko se pečejo žulike in igramo na piščali, si ogledamo staro kmečko orodje, prešo za vino, staro kovačnico in svinjake.
Muzej na prostem Rogatec ohranja srednje-štajersko ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo ljudi, ki so v času od sredine 19. do sredine 20. stoletja živeli na tem območju. Je največji regionalni muzej na prostem in je bil leta 1999 razglašen
za kulturni spomenik državnega pomena. Po enournem ogledu muzeja so bile žulike pečene. Da ste nas samo videli, kako smo iskali vsak svojo! Nekaj naših članov se s kombijem odpravi še na Donačko goro, ostali si ogledamo mestno jedro Rogatca in farno cerkev. Na koncu nas čaka le še kosilo, tisto pravo, grajsko, na gradu Strmol - zelenjavna in gobova juha iz stare črne grajske kuhinje in meso na nabodalih s pečenim krompirjem v olupkih, žlahtna kapljica pa po izbiri. Okusno! V siju bliskavic iz fotoaparatov krstimo še nove člane in članice DU Lukovica. Čas je prehitro minil. Veselo razpoloženi se s pesmijo in dobrimi šalami vračamo domov.
Hvala ga. Jelki in ga. Stani in vsem, ki se trudijo, da se imamo na izletu lepo, prijetno in da spoznavamo skrite kotičke naše Slovenije.
Ta prečudoviti dan smo preživeli 12. 03. 2008
Silvo Cerar
POHOD NA MOHOR
V Lukovici se nas zbere 23 članic in članov DU Lukovica. Pisana druščina mlajših, starejših in še malo starejših upokojencev. Vremenska napoved je obetavna. Nekaj naših stalnih pohodnikov manjka. V prijetnem kramljanju in smehu, točno ob napovedani
uri odhoda, krenemo na pot.
Pot nas vodi skozi Zgornje Prapreče proti Gradišču. Sapo zajamemo na dvorišču Francke in Janeza Pozniča. Ne moremo se odreči gostoljubju in srknemo požirek domače "vodke". Še ovinek po mehki travi in že smo ob Gradiškem jezeru, ki se še zaspano in zasanjano lesketa v jutranjih meglicah. Zdaj se pot vzpne v hrib. Strma je in nekateri že kar močno sopihamo. A kar poglejte našo današnjo najstarejšo pohodnico Mileno s Prevoj! Maha jo kot 20-letnica! Pot nas vodi naprej skozi gozd, po obronkih njiv, posutimi s cvetočimi znanilci pomladi, skozi Vinje, mimo razvalin gradu Rožek do Mohorja. Na mali turistični kmetiji si s toplim čajem in vrčkom piva potešimo žejo. Skupaj si ogledamo notranjost cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Z njeno zgodovino nas je kratko seznanila ga. Stana. Še nekaj foto posnetkov in zadovoljni se vračamo mimo Prikernice do Gradiškega jezera, pa v hrib proti Lazam do Spodnjih Prapreč in Lukovice. Za konec si ob slovesu zaželimo še veliko dobre volje in zasluženega počitka po prijetno naporni poti. In vidimo se na naslednjem pohodu na Rašico!
Hodili smo, lepo smo se imeli 3. 3. 2008.
Silvo Cerar

Obrezovanje drevja v Radencih
Tečaj 'obrezovanja drevja' je organizirala Zveza
delovnih invalidov in je potekal od 15. do 20. marca
2008 v Radencih. Udeležilo se ga je 8 tečajnikov, ki
so bili nastanjeni v ZDIS-ovi hiši in trije tečajniki,
ki so se vsak dan pripeljali od doma.
Tečajniki smo dobili praktično znanje pravilnega
obrezovanja sadnega drevja in vinske trte. Posadili
pa smo tudi nekaj novih jablan.
Namen tečaja pa je tudi druženje invalidov iz vse
Slovenije.
Lahko rečemo, da je tečaj uspel, saj smo se kar
veliko naučili in bomo lahko svoje znanje prenesli na druge oziroma ga uporabili doma. Uspelo je tudi druženje. Različni ljudje iz različnih krajev z različnimi navadami smo preživeli skupaj 5 lepih dni. Vem, da se jih bom vsi še dolgo spominjali in se kdaj pa kdaj nasmehnili izvirnim doživetjem. Izmenjali smo si naslove in telefonske številke, torej se bomo še poklicali, si pisali in si povedali kaj hudomušnega in zanimivega.
Pred koncem tečaja sem tečajnike v hiši povprašala, kaj jim je bilo najbolj zanimivo oziroma, kaj si bodo najbolj zapomnili. Dobila sem naslednje odgovore:
"Najbolj zanimivo mi je bilo, da smo se na stari jablani naučili obrezovati, potem ko je bila jablana že obrezana, pa smo jo požagali, ker je menda odslužila svoje." "Zame je bil najbolj pomemben ogled vinograda (v lastnem interesu smo si ogledali zasebni vinograd), nasad z 2.500
trtami je star 3 leta in izjemno slabo zaraščen. Trsje je poškodovano, na tistem kraju trsa, kjer je bilo cepljeno, je očitna napaka osebe, ki je cepila trsje, le da prodajalec te napake noče priznati. Danilo, star trsničar, tudi sam je vrsto let delal s cepljenjem trsja, je bil še posebej zgrožen. Eden od dveh Jožetov je dejal: "Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako ste meni in kolegu Jožefu po starem običaju na predvečer Jožefovega - 19. marca, naredili freh - kar pomeni tolčenje s pokrovkami z namenom, da se spomnim svojega imena oz. godu. Spomnim se iz mladih let tega običaja, a žal se ga ne držimo več." Eden izmed dveh Francev je priznal, da se že dolgo ni tako od srca nasmejal in to Danijelu, ki je bil glavni pripovedovalec smešnic. Danijel pa nam je tudi pokazal nekaj svojih izdelkov iz kamna. Po ženini smrti pred 4 leti je pričel obiskovati Univerzo za tretje življenjsko obdobje, in sicer kiparjenje, sedaj pa oblikuje izdelke iz kamenja, kar mu gre zelo dobro. Drugi Franc je dejal: "Menim, da je bila družba tečajnikov neponovljiva. Obrezovanje bo organizirano verjetno tudi naslednje leto, ampak taka družba, spontana, zabavna in prilagodljiva, se ne najde vsako leto."
Vsi zadovoljni smo si zaželeli ponovnega srečanja v naslednjem letu in do takrat vse lepo.
Martina Lampret
Praznovanje praznika invalidov v Hali komunalnega centra v Domžalah
Invalidi iz Domžal, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina so bili zadovoljni z izvedbo praznika invalidov 30. marca 2008, ki so ga praznovali v Hali komunalnega centra Domžale. Godba na pihala je
naznanila slavnostni pričetek, nato uradni program, sprejem gostov - županov: iz Domžal Tonija Dragar, iz Mengša Franca Jeriča in iz Moravč Martina
Rebolja, novo predsednico pobratenega društva Izola Jolando Deško, predsednike društev z delegacijami iz Gorenjske regije, iz Kopra in Sežane, podpredsednico ZDIS-a Zdenko Ornik in pozdrav častnemu gostu direktorju direktorata za invalide iz

m
m
MEUOHÛ3NSKU □ RUĚTVn INVALIDOV DOMŽALE
ministrstva za delo, družino in socialo, mag. Cvetu Uršič. Vsak izmed gostov je prispeval lep nagovor invalidom z obljubami, da si bodo prizadevali za izboljšanje socialnega stanja invalidov v družbi oz. na območjih, kamor sega njihova pristojnost. Župan Toni Dragar je poudaril, da si Občina Domžale izredno prizadeva nameniti več finančnih sredstev humanitarnim društvom in organizacijam, saj si člani društev zares prizadevajo za izboljšanje življenja invalidov. Namensko dodeljena sredstva obrodijo velike sadove.
Velik prispevek pri delu z invalidi ima tudi Vida Perne, predsednica MDI Domžale, ki bo za svoje delo prejela posebno občinsko priznanje na praznik Občine Domžale.
In nato je sledil zabavni del proslave: zapel je Martin Perovič, prisotne je razvnela pevka Tanja
Žagar , zaigrali in zapeli so člani ansambla Prosen in ansambla Veseljaki, zapele in zaplesale so mlada dekleta Foxy teens in Tone Fornezzi Tof je svojo satiro usmeril na znane politične osebnosti. Telovadna skupina MDI Domžale, ki se srečuje na razgibavanju enkrat tedensko, je prikazala svoj trud za ohranjevanje zdravja in vitalnosti. Maja Mušič, ki je program povezovala, je nato napovedala, ples in zabavo z ansamblom Javor, srečelov in druženje. Ob dobri hrani in pijači je čas zelo hitro tekel. Medsebojno pozdravljanje in pogovori z znanci, prijatelji in sotrpini, petje, smeh in ples so dajali ritem popoldnevu te praznične nedelje. Potem podajanje rok in obljuba, da se spet srečamo, če ne prej, pa naslednje leto, so spremljali invalide in povabljence do izhodnih varat hale KC. Vsi prisotni pa so si lahko ogledali razstavo ročnih in likovnih del naših članov, in sicer v Galeriji Domžale. Zanimiva dela posameznikov. Kaj vse ustvarjajo invalidi v prostem času! Lepa razstava, ki je bila odprta že v soboto, 29. marca, in vse do zaključka praznovanja dneva invalidov - nedelje do 17. ure. Razstavo si je ogledalo zelo veliko ljudi, med njimi tudi znani umetniki, ki so zapisali svoje pohvale.
Bilo je veliko lepega in veliko doživetega. Morda se kdo ni mogel sprostiti, pozabiti na skrbi in težave, ni bil zadovoljen, a splošna ocena je prav dobro. Takih druženj si invalidi zares želimo.
Martina Lampret
prihaja pomlad

MAJ - VELIKI TRAVEN
Mesec maj je dobil ime po rimski boginji Maji (najstarejši Atlasovi hčeri) - boginji pomladi, spet drugi pa menijo, da je dobil ime po starem latinskem bogu Maju. Slovensko ime pa označuje mesec velike rasti. V tem mesecu so starejši fantje medse sprejemali mlajše gasilce, vasovalce kosce ^ Vse od leta 1851 se v naših krajih obhajajo šmarnice, vsakodnevna pobožnost v Marijino čast.
1. maja sta nekdaj godovala Filip in Jakob, zavetnika obrtnikov in delavcev, zato so nekdaj na ta dan vsi ti odhajali na izlete. Z letom 1889 so uvedli delavski praznik in izleti so dobili obliko shodov, kjer so delavci zahtevali svoje pravice. Za praznik so bile značilne budnice, nageljni, zastave, postavljanje mlajev in prižiganje kresov na predvečer praznika. Prvotno so mlaj postavljali v čast obnovljene drevesne rasti. Mlaj je bil ponos vaških fantov in oznanja veseli prihod pomladi. Mlaj so postavljali tudi ob svatbi, novi maši, gasilski veselici in ponekod jih postavljajo še danes.
Vnebohod (40. dan po vstajenju) predstavlja praznik Kristusovega odhoda v nebesa. Praznovali so ga že ob koncu 3. stoletja, vedno na četrtek. Na ta dan so jedli obredne jedi, predvsem meso (zajca in poseben kos prekajene svinjine). Če doma niso imeli kolin, so morali uloviti divjega zajca, a brez puške, le z navadnim korenjem, medtem ko so ležali v detelji in čakali nanj.
Binkošti (50. dan po veliki noči) je drugi od treh romarskih praznikov stare zaveze. Ta praznik je nadomestil stara poganska praznovanja, namenjena mladi pomladni rasti. Marsikje so blagoslavljali polja, da ne bi bilo hude ure in da bi polje dobro obrodilo. Nekdaj so na Štajerskem z lipovimi vejami krasili domove, da čarovnice ne bi mogle do živine. Binkoštna rosa pa je imela zdravilno moč zoper kožne in očesne bolezni. Doma pa so postregli s samimi dobrotami. Med drugim tudi jeziki vseh živali, ki so jih klali in so jih hranili prav za ta praznik. Danes je z binkoštnim praznikom povezana predvsem birma.
Sveto Rešnje telo (10. dan po binkoštni nedelji) je praznik, ko se spominjamo, da je Jezus svoje telo in kri spremeni v kruh in vino. Za praznik so še danes značilne procesije, ko deklice med blagoslovom trosijo cvetje. Hiše, mimo katerih potuje procesija, pa so okrašene s cvetjem in na oknih gorijo sveče, ob poti pa so bili nekdaj zasejani mlaji.
Ledeni možje - Pankracij, Servacij, Bonifacij (12., 13., 14. maj) so radi ledeni vsi,če pa se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. Po ljudskem izročilu mora biti v maju tri dni mrzlo in nato je nevarnost za pozebo manjša, ko so ledi možje mimo.
Zofija (15. maj) sledi ledenim možem, ki je po ljudskem verovanju rada mokra. V Beli krajini pravijo, da Zofijin dež utegne pobrati vinsko letino. Zato v teh dneh po sadovnjakih in vinogradih zažigajo veje ter travo, da je čim več dima in na ta način varujejo cvetje na drevju in popke v vinogradu.
Urban (25. maj) je zavetnik vinogradnikov in velja rek: "Na svetega Urbana sonce gorko, obilo bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi."
Po Slovenski pratiki povzela Sergeja Križnar
Motoristi so na cestah
Toplo vreme je na naše ceste po zimskem počitku zopet pripeljalo motoriste. Zaskrbljujoča so poročila, ki nas žal vse prevečkrat opozarjajo na nesreče s smrtnim izidom med motoristi.
Vsakoletna opozarjanja na pomen varnosti v prometu, so kakor bob ob steno in število smrtnih žrtev se iz leta v leto povečuje. Kdaj bomo zajezili to morijo na naših cestah, je veliko vprašanje; mogoče bo strožja kaznovalna politika le prinesla kakšen napredek. Vendar za varnost v cestnem prometu smo odgovorni vsi udeleženci, zato vozimo pametno in ne izzivajmo usode, saj nesreča še tako rada pride sama. Hitro je hitro prehitro. Zatorej počasi in pametno v prometu, da se že tako visok smrtni davek na naših cestah zaradi nepazljivosti mladoletniške razigranosti in ne vem še česa, ne dvigne. Ker prihajajo topli meseci, voznikom avtomobilom še tole sporočilo: Motoristi so zopet na cestah.
djd
Čebele izginjajo
Zaskrbljujoč naslov se je te dni pojavil v mnogih dnevnih časopisih, saj podatki navajajo, da ne samo pri nas, ampak tudi drugje po evropskih državah in ZDA, že nekaj let opažajo skrivnostno izginjanje čebel. Izginjanje je tako skrivnostno, da hrana ostane v panjih, o čebelah pa ni sledu. Pri nas v Sloveniji je na ta način izginilo že okoli 50.000 družin. Sum za največje krivce za ta pojav pada na zajedalsko virozo in podnebne spremembe. Pomembno pri tem je dejstvo, da pri nas čebele oprašijo 60-80 % sadnega drevja in je zato škoda ob tem mnogo večja. Zato ni odveč vprašanje: bomo čez leta še jedli med in uživali v ostalih sadovih pridnih čebel?
Sooblikujte glasilo Rokovnjac gsm: 051 365 992

ZAPOSLIMO FRIZERJA (m/ž)
Če si kreaUven,urejen, prijazer in se želiš dodatno iïobriiïevati,pokličii rs tel.; 724 15 00.
Nov delovni čas:
pon., tor., sre.: od 13 - 20 ure tor., pet.: od 7 - 15 ure sobota od 7 -12 ure
DAN ZA OBISK MUZEJEV
18. maja po svetu poteka mednarodni muzejski dan, katerega na pobudo ICOM-a (Mednarodni muzejski svet) prirejajo že vse od leta 1977. Namen tega letnega dogodka je v javnosti povečati zavest o pomembni vlogi muzejev in pomenu kulturne dediščine za družbo. Vsako leto ta dan posvetijo določeni tematiki. Letošnja, muzeji kot predstavniki muzejskih sprememb in razvoja, poudarja vlogo muzejev v družbi in njihov prispevek k razumevanju kulturne raznolikosti. Prav je, da se vloge muzejev zavedamo vsi. In morda je ravno ta dan priložnost, da spoznavamo, kaj vse se dogaja za zidovi muzejskih ustanov širom po Sloveniji. Datum si velja zapomniti, saj imajo za ta dan slovenski muzeji pripravljeno marsikaj zanimivega. Običajno je vstop v muzeje prost, obenem pa tam potekajo še pestre spremljevalne prireditve, od raznih delavnic, priložnostnih razstav pa do kulturnih prireditev. Marsikje nudijo tudi popuste v muzejski prodajalni. Skratka, ne pozabite na nedeljo, 18. maja, saj velja popoldne za spremembo preživeti v katerem izmed številnih muzejev ...
Igor Fabjan
Pomladne pesmi
Pastirček
Spomladansko sonce me je obsijalo in se skrilo za goro.
Za gorami je pastir. Pase ovčke, ima svoj mir.
Ko sonce zaide, pastir v dolino pride.
Katarina Ocepek
Pomlad
Pa je le prišla, oblečena v dišeče cvetje.
Nas zvabila je na trato, kjer lovimo sonce zlato. Lea Kašnik
Metulj
Pride pomlad, z njo prileti metuljček zlat. Rad leti nad travo in občuduje naravo.
Opazuje rožice, pisane trobentice. Veselo se smeji, ko sonček zlat žari.
Sonček ga greje, metuljček se smeje. Z rožicami se igra, veselo vriska, se smehlja.
Nebo zakrije črn oblak. metuljček se skrije, žalosten upa, da sončece zlato kmalu pokuka.
Lucija Gerčar
Učenci 5. E in razredničarka Marta Per
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
deni
ZASEBNA ZpBNA QHDINACUA ZOBOTEHHIGHI LABORATORIJ
KrjĚnla »a, tifS Luhnilca Td: 01	SM m
naša d^^š^^a

Mamica je kakor zarja
Pesem, ki še posebno lepo zveni iz otroških grl, ki se še posebej lepo sliši, ko jo posluša približno šestdeset mamic, babic in kakšen očka vmes. Poslušali pa so jo lahko, ker je tudi letos KS Trojane devetindvajsetega marca priredila srečanje ob materinskem dnevu v Gostinskem podjetju Trojane.
Predsednik KS Trojane Viktor Matjan je vse prisotne, posebno lepo pa žene in matere, pozdravil ter jim zaželel vesel večer in da bi vsaj v tistih nekaj uricah pozabile na vsakdanje skrbi. Med povabljenci je bil tudi pevski zbor Lipa Trojane, ki je zapel večno lepe pesmi, tiste, ob katerih se ti orosi oko in srce močneje bije. Posebej prisrčni pa so bili otroci iz podružnične šole v Blagovici pod mentorstvom učiteljice Milene Iglič, ki so izvedli enourni program, posvečen mamicam. V programu so se prepletale kratke igrice, skeči, pesmi, ples ter mlada muzikanta, ki sta vešče igrala harmoniko. Program pa je zaključila Ančka Pungartnik s svojo pesmijo, posvečeno mami.
Zelo lepo, da se KS Trojane tudi na tako prisrčen način spomni svojih krajanov, še posebej mater, da se znajo tako lepo organizirati in se skupaj tudi poveseliti. Lepo pa je tudi od Gostinskega podjetja Trojane, ki jim brezplačno ponudi prostor, kjer se lahko sprostijo.
Pa ne mislite, da so po programu odšle kar lepo domov. Kje pa! Ko so si dodobra napolnili želodce, so mame menda kar urno vrtele pete ob zvokih muzikantov Bojana in Boštjana.
Milena Bradač
r
! fů J
■ ' ; Y
/i I I *
Ccbeftr/ i
ici
ř
NAGRADNI NATEČAJ GOSTIŠČA PRI ČEBELICI
NAGRADNI LIKOVNI NATEČAJ za osnovnošolce z naslovom
"SLIKANJE ČEBELARSKEGA DOMA na Brťu" v akvarel ali tempera tehniki še poteka.
Otroci prinesejo svoje likovne izdelke v gostišče Pri Čebelici, natečaj se zaključil, maja 2008.
Glavna nagrada: Brezplačna otroška rojstnodnevna zabava v
gostišču Pri Čebelici
Vsi likovni izdelki, ki bodo oddani za nagradni natečaj, so last gostišča Pri Čebelici.

HK GTB PREVOJE NA ČETRTEM MESTU
Prevojski hokejisti so bili v končnici zimskega državnega prvenstva za las prekratki za osvojitev skupnega tretjega
mesta. Za tretje mesto so se borili s Kranjčani, ki so bili v odločilni tretji tekmi boljši z izidom 8 : 7.
V vrstah Prevoj je bilo po tekmi veliko razočaranja, vendar pa po prespanih dneh z dvignjeno glavo gledamo na skupen uspeh. Pred sezono je bil cilj uveljaviti čim več mladih igralcev, kar nam je uspelo, in vidimo, da se nam za prihodnost kluba ni treba bati.
Pred nami je tekmovanje v državnem prvenstvu 2008, kjer se nam pridružijo ekipe hokejistov z ledu, kar bo še povečalo kakovost in-line hokeja. HK Prevoje bo nastopal v elitni in prvi ligi. V elitni ligi bodo nastopali igralci, ki so nas okrepili, v prvi ligi pa bodo v večini domači igralci, ki si bodo nabirali prepotrebne izkušnje. Zahvalil bi se Občini Lukovica, KS Prevoje, GTB Rafolče in RCU Lukovica za pomoč, da smo lahko dosegli tako lep uspeh.
Na koncu fantom čestitam za odlično četrto mesto in pošten odnos do kluba.
Vinko Dragar
KLEMEN GERČAR SI V ANGLIJI NABIRA IZKUŠNJE
S pripravljalno dirko v Hawkstone Parku se je prvo
nedeljo v marcu dvignil zastor nad novo sezono motokrosističnih dirk v Angliji.
V	konkurenci 20-ih dirkačev, ki vozijo na svetovnem prvenstvu v razredu MX2, se je dirke udeležil tudi slovenski predstavnik evropski mladinski prvak, 17-letni Klemen Gerčar. Letos prvič vozi v Angliji za moštvo Bike it Dixon team. V uporabo je dobil vrhunsko pripravljen motor (specialko)Yamaha YZF. Na jutranjem treningu je grdo padel, potem pa se je preko kvalifikacij uvrstil na dirko, kar je bil njegov cilj.
V	1. vožnji je po padcu zasedel 30. mesto, po drugi vožnji pa je končal na 24. mestu.
Tudi na prvi dirki angleškega prvenstva v Donnington Parku naš mladi up ni imel sreče. V konkurenci 60-ih voznikov, od tega jih deset vozi na svetovnem prvenstvu, se je kvalificiral na finalno dirko. V 1. vožnji je štartal kot dvajseti, po štirih krogih se je prebil na deseto mesto. Po padcu, ko ga je veter pri visokem skoku obrnil, mu zdravniki niso dovolili nastopa v 2. vožnji. Pri tem je utrpel rahel zvin desne roke in zlomljeno kost v členku leve roke. Kljub temu je z bolečinami stisnil zobe in že teden dni
kasneje na velikonočno nedeljo nastopil na drugi dirki angleškega prvenstva v Canada Heightsu. Vendar tudi tukaj ni šlo brez padca. V 1. vožnji je zasedel 27. mesto. V težkih razmerah, v snegu, dežju in nizkih temperaturah je v 2. vožnji štartal med prvo deseterico in se po dveh krogih prebil celo na šesto mesto. S tem je dokazal, da je lahko zelo hiter in da se lahko kosa z najboljšimi. Potem pa znova ni imel sreče. Po padcu je zdrsnil na 12. mesto, kar pa je vseeno njegova najboljša uvrstitev v angleškem prvenstvu. S tem rezultatom je zelo zadovoljen, saj se mu forma še stopnjuje, še posebej zato, ker je februarja, pred pričetkom sezone, prebolel pljučnico. Sezona za Klemena Gerčarja se je začela tudi v Sloveniji. Dirkališče v Vrtojbi pri Novi Gorici je prvič gostilo najboljše slovenske motokrosiste na letošnji prvi dirki za Feroda Celje državno prvenstvo. Po novih pravilih lahko vsak tekmovalec vozi v obeh razredih. To je najbolj izkoristil Klemen Gerčar, ki je bil v obeh vožnjah drugi v razredu do 125 ccm MX2 in dvakrat tretji v razredu OPEN. Omeniti velja, da je
Klemen Gerčar na novi specialki, skupaj z očetom
celotno prvo vožnjo (do 125 ccm ) vozil brez prednje zavore. V obeh superfinalnih vožnjah, ki nista veljali za točke DP, temveč le za prestiž - vendar ni njun pomen zaradi tega nič manjši -, je obakrat zmagal Klemen Gerčar, ki je edini imel za seboj štiri vožnje.
Miran Kokalj
RITMIČNA GIMNASTIKA - pomladni nastop
Prvo aprilsko soboto (5. 4.) so dekleta iz Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu pri
Lukovici predstavila svoje delo v Športnem klubu Bleščica. V njem že vrsto let vadijo ritmično gimnastiko pod vodstvom trenerke Petre Kamenšek in njenih sodelavk.
Svoj program so v Športnem centru Triglav v Ljubljani predstavile skupaj z več kot petsto dekleti iz Ljubljane in okolice. Mnoge med njimi so prvič nastopile pred tolikšnim občinstvom, saj si je nastop prišlo ogledat kar lepo
število staršev, prijateljev in sorodnikov. Pomladni nastop pa je minil brez pretirane treme in je navdušil vse gledalce. Nič čudnega, saj ritmična gimnastika združuje prvine baleta, modernega plesa, akrobatike in rokovanja z rekviziti, kot so kolebnica, žoga, obroč, kiji in trak. Vadba na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo je organizirana dvakrat tedensko, dekleta pa vadijo in tekmujejo v skupinskih vajah.
Igor Fabjan
Dekleta z OŠ Janka Kersnika po končanem nastopu

B.S. Tehnik obranil naslov prvaka
Zimska liga Avtomehanika Kveder v malem nogometu se je zakl učila. Naslov prvaka je drugo leto zapored osvojila ekipa B.S. Tehnik. Tekmovanje se je odvijalo v dveh ligah. Organizator lige je bilo tudi to leto ŠTD Rafolče, tekmovalo pa se je v RCU v Lukovici. Konec marca se je zaključila zimska liga v malem nogometu. Liga, ki se je začela sredi oktobra, je potekala pod sponzorstvom Avtomehanike Kveder in se je odvijala vsak petek. K tekmovanju se je prijavilo 20 ekip. Število "tujih" in domačih ekip je bilo enako, saj jih je kar polovica prihajala iz naše občine. Najprej so bile ekipe razdeljene v pet skupin po štiri ekipe, od koder sta prvi dve napredovali v prvo ligo, drugi dve pa v drugo. (Zanimivo: razplet predtekmovanja je dal v obe ligi po pet moštev iz občine Lukovica.) V tekmovanju je nastopalo kar nekaj dobrih ekip s tudi vrhunskimi posamezniki, tako je zmagovalca lige čakala kar trnova pot. Če je bilo lansko slavje za prvo mesto ekipe B.S. Tehnik rahlo presenečenje, pa so mladi fantje z ubranitvijo naslova najboljšega moštva še močnejše lige dokazali, da nedvomno sodijo med najboljše ekipe v malem nogometu na tem območju (gledano medobčinsko). Ekipi B.S. Tehnik gredo prav gotovo vse pohvale in čestitke, saj so poleg prvega mesta v prvi ligi osvojili še prvo mesto v "fair-play" lestvici in še najboljši vratar lige prihaja iz njihovih vrst. Ta laskavi naslov je osvojil Lenart Capuder.
Najboljši nogometaši in glavni sponzor zimske lige
Najboljši strelec prve lige je postal Gregor Juričinec iz ekipe Seat Avto Cerar.
Podobne nagrade so bile podeljene tudi v drugi ligi. Tam je prvo mesto osvojila ekipa MND Trzin, ravno
tako je bilo to najbolj "fair" moštvo druge lige in še najboljši strelec te lige prihaja iz moštva trzinskih nogometašev. Najboljši vratar druge lige pa je postal igralec ekipe Beja Team Aleš Hribar. Vsi najboljši so dobili zaslužene nagrade, tako pokale kot praktične nagrade. B.S. Tehnik je recimo dobil povrnjeno prijavnino (250 EUR) in pokal ter večerjo v gostilni Kovač, ker so bil najbolj športno moštvo v ligi. Celotno zgodbo, ki sse je zapletala in razpletala vsak petek, pa je vodilo ŠTD Rafolče. Organizacija je bila tudi letos na zelo visokem nivoju in tekmovanje je potekalo brez večjih težav. Rafolški organizatorji so morali kar 22 petkovih večerov pokloniti zimski ligi, kar ni majhen zalogaj. Tudi so uslišali prošnjo nekaterih igralcev, naj se zadnje kolo 1. lige prestavi za en teden, ker bi v nasprotnem primeru ravno sovpadalo z velikim petkom. Povedati je potrebno, da je finančno pomoč nudilo podjetje Avtomehanika Kveder Marjan, ki je v letošnji ligi poleg Bosch servisa nosilo generalno sponzorstvo. Tekme sta solidno sodila sodnika Šabotič in Pašalič. Vse pohvale pa gredo urejevalcu spletnih strani, da se je dalo ligo rezultatsko spremljati preko svetovnega spleta (http://www.rcu-slo.com/).
Na podelitvi sta nekaj besed spregovorila predstavnik ŠTD Rafolče g. Breznik in direktor generalnega sponzorja g. Kveder. Oba sta se zahvalila za sodelovanje in nagovore zaključila z mislijo na prihodnjo zimo in da se zgodi nekaj podobnega kot letos. G. Breznik pa je povabil obiskovalce na turnir v malem nogometu, ki bo potekal sredi junija na travnatem igrišču v Rafolčah.
Zimska liga sedaj poteka že nekaj zaporednih let. Mali nogomet se je v našem okolišu zalo dobro prijel. Zato bi na tem mestu rad zapisal idejo, da bi še "poletne" turnirje po različnih vaseh v naši občini povezali v skupno ligo, ki bi obstoječemu sistemu igranja turnirjev dodala le novo dimenzijo, s katero bi turnirji postali še zanimivejši. Poiskalo bi se enega generalnega sponzorja ali pa več malih in s posebnim točkovanjem bi dobili zmagovalca "poletne" lige.
Zasluženo najboljši, ekipa B.S. Tehnik
Zvesti navijači, 6. igralec zmagovalne ekipe
Če se predstavniki ŠD-jev o tem malo pogovorite, ne bi bilo slabo. Kajti pomembno je, da se dogodki v občini razvijajo in popularizirajo, da ne postanejo enolični, saj je druženje v in ob športu zelo dragoceno. Zimska liga naj bo vodilo in motivacija, da se s pravo organizaciji da izvesti projekte, ki so zelo pomembni za prebivalstvo občine Lukovica.
Rezultati: 1. liga: 1. mesto B.S. Tehnik 24 (točk), 2. Trojane 23, 3. Blagovica 19, 4. ŠD Mlinše 15, 5. Seat Avto Cerar14, 6. California 14, 7. P-Team 10, 8. ŠD Lukovica 6, 9. ŠD Krašnja 4, 10. mesto Lek Mengeš 1 (točka). /.../ 2. liga: 1. mesto MND Trzin 23 (točk), 2. Beja Team 17, 3. Pekos Pub Trzin 16, 4. ŠTD Rafolče 14, 5. Gradišče 13, 6. Helios 13, 7. FC 2005 10, 8. Henčki 8, 9. Čelešnik 7, 10. mesto ŠKD Bregar 5 (točk).
Rok Avbelj
ŠAHOVSKI KOTIČEK
V februarski številki Rokovnjača je bila objavljena
šahovska partija mojstrskega kandidata Janeza Hribarja iz Šentvida. Idejo napada na slabo točko f7 ob kralju je poskusil uveljaviti mlad in obetaven šahist Tomaž Pustotnik iz Krašnje, ki obiskuje na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu izbirni predmet Šahovske osnove. Tudi tu je bila izvedena miniaturka v Holandski otvoritvi, kjer so bile napravljene hude napake v otvoritvi. Takole je potekala partija: 1. Sf3 e5 (darilo, ki ga je treba vzeti) 2. Sxe5 d6 (napad je najboljša obramba), 3. Sf3 Le7 4. d4 d5 (izguba tempa) 5. Lf4 Lb4 (ponovna izguba tempa) 6. c3 Ld6 7. e3 Sa6 (skakač na robu je kakor v grobu) 8. Se5 (prehod na ideje iz Hribarjeve partije) Sh6 (to je pa že močna slabitev pozicije, sledi lahko 9. Lb5+ Kf8, 10. Lxa6
bxa6 z jasno prednostjo belega) 9. Df3 c6 (bolje bi bilo Lxe5, sledi neizprosna kazen z matom) 10. Lxh6 gxh6 (groba napaka, treba je bilo vzeti Lxe5, vendar je pozicija težka) 11. Dxf7#
Črni: Blaž Gerčar Beli: Tomaž Pustotnik
Tomaž je uspešno izvedel idejo mojstrskega kandidata Janeza Hribarja, seveda mu je pomagal tudi nasprotnik, tudi član izbirnega predmeta Blaž Gerčar. Če si bolje oborožen z idejami od nasprotnika, ni težko zmagati.
Viktor Jemec
Oglašujte v Rokovnjaču gsm: 051 365 992
Hokovnjač

naši predsedniki krajevnih skupnosti
april 2008
Viktor Matjan, predsednik Krajevne skupnosti Trojane
Človek skoraj vse življenje živi v eni (domači) občini, misli, da kar dobro pozna ljudi, pa je nemalokrat presenečen, ko se zgodi, da malodane svojega soseda tako slabo pozna. Viktorja Matjana, ki ga tokrat predstavljam kot predsednika KS Trojane in kot človeka, sem tudi mislila, da poznam, pa sem o njem izvedela veliko novih stvari, ki jih boste sedaj tudi vi.
Viktor, koliko časa že živite v tej prelepi naravi in kaj vse obsega vaš, s širjavo in svobodo okrog in okrog obdan, dom?
Ljudem sicer povem, da živim na Podmilju, domačini tod okrog pa vedo, da sem doma pri Matjan na Samuglav, to je dobre tri kilometre iz doline do naše hiše. Domačija leži na nadmorski višini 640 metrov in daleč naokrog ni nobenega soseda, najbljižnji je približno dva kilometra pod našo kmetijo. Tu sem rojen pred enain-štiridesetimi leti. Ziviva skupaj z mamo, oče in teta, ki sta tudi živela tu, sta umrla pred enajstimi leti. Kmetija obsega približno štiriintrideset hektarjev, od tega je obdelovalne površine osem hektarjev, ostalo je gozd.
Koliko otrok je bilo pri hiši, s čim se preživljata z mamo?
Sem najmlajši izmet treh otrok, najstarejši Pavle se je oženil na Štajersko, brat Jože je ostal kar v vasi Podmilj, le nižje se je preselil, torej sem moral dom prevzeti jaz. Končal sem poklicno šolo, tako da znam marsikaj postoriti tudi sam. Kmetiji sem dokupil še devet hektarjev travnika in gozda, zgradil sem hlev, hišo smo zgradili še za časa življenja mojega očeta. Ker je to hribovit teren, je pridelava omejena bolj na živinorejo, kajti če bi se ukvarjal s poljedelstvom, bi imel precej problemov z divjadjo, to je z divjimi prašiči in jelenjadjo. Zato je bolj smotrno, da redim krave molznice in nekaj pitancev. Mleko, ki ga oddajam Ljubljanskim mlekarnam, moram vsak drugi dan voziti v dolino. Ker se ukvarjam z integriranim kmetijstvom, seveda pazim, kaj polagam kravam, kako vzdržujem in dognojujem travnike. Tudi sam že po naravi cenim prirodo in mi ni vseeno, kako delam z njo in kako vidim, da delajo drugi. Za dopolnilo dejavnost sem v zimskem času prevzel pluženje stranskih cest.
Delo z zemljo, nasploh s kmetijstvom me zanima,
zato sem aktiven v Zadrugi Domžale in v KGZS, se stalno izobražujem ter tudi pomagam pri organizaciji izobraževanj s področja pridelave hrane in ohranjanja podeželja.
Česar sam ni želel posebej poudariti, dodajam jaz: pred dvema letoma je prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije za prispevek k razvoju zadružništva, lani pa od KGZS priznanje za uspešno delo, ki ga pokriva zbornica. Videla sem še kar nekaj priznanj vendar je Matjan skromen mož in pravi, da se s tem ne hvali rad, mu pa omenijo veliko, kajti to dokazuje, da se ne trudi zaman. Dodaja še, da bi se naša občina morala bolj truditi in se obenem zavedati, da ohranjanje podeželja pomeni tudi boljšo kvaliteto življenja in s tem bolj zdravo prehranjevanje ljudi.
Viktor Matjan, sedaj malo bolje poznam vaše življenje na kmetiji, vem pa, da ste že kar nekaj let preddsednik KS Trojane. Kaj vse ste v KS v tem času postorili?
Predsednik KS Trojane sem šesto leto, to je že moj drugi mandat. Ta položaj predsednika zahteva od mene kar precej časa in veliko sestankov. Sami ste bili pred kratkim na materinskem dnevu, to se je uvedlo v mojem mandatu. Veliko smo asfaltirali in uredili cest, tako na Podmilj, cesto v Zavrh smo prestavili in dokončno asfaltirali, po etapah delamo cesto na Veliko raven, asfaltirali bi radi tudi del ceste
v Javorje, kjer se je v zadnjem času naselilo kar nekaj novih ljudi. Zelo smo ponosni na naše novo križišče v Podmilju, ki je zagotovo eno najlepših v občini. Soočamo se tudi z izgradnjo križišča v Šentožboltu in na Trojanah, ki pa bi ju moral po uredbi RS zgraditi Dars še v sklopu izgradnje avtoceste. Velik problem predstavlja tudi izgradnja novega plinovoda, ki bo potekal po naši dolini.
Vidim, da je veliko postirjenega, za to so verjetno zaslužni tudi sokrajani?
Z ljudmi se v glavnem da dobro sodelovati, seveda pa je tako kot povsod. Vedno se najde kdo, ki pravi, da bi bilo lahko še boljše, ampak govoriti je eno, drugo pa je vložiti nemalo truda in najti skupen jezik tako z občino, kakor tudi z drugimi institucijami, da se začeta zadeva izpelje do konca.
Obisk Matjanove domačije sem obenem izkoristila še za nabiranje prve spomladanske solate - regrata. V tako čistem okolju, kjer zemlja dobi samo toliko, kot potrebuje, ga je bilo veselje nabirati, še celo motovilec, tisti samonikli, sem našla, ki ga v dolini lahko iščem zaman. Ni potrebno omenjati še posebej da je našo dolino gledati tako od zgoraj tudi zelo lepo doživetje.
Milena Bradač
Prekrasen pogled iz Matjanove domačije

Konferenca OO SDS Lukovica
Na Prevojah je bila četrtek, 27. marca, letna konferenca OO SDS Lukovica. Občinsko konferenco SDS je vodil delovni predsednik Franc Barlič. Predsedniki in vodje delovnih teles OO SDS Lukovica so poročali o rezultatih in uspehih v letu 2007. Člani izvršilnega odbora Slovenske demokratske stranke Lukovica so v minulem letu opravljali dejavnosti prostovoljno, tako je bilo tudi poslovanje OO SDS pozitivno in gospodarno. Zelo nas veseli, da so mladi ustanovili Občinski odbor Slovenske demokratske mladine Lukovica. Njihov samostojni program dela pripravijo sami in so bili za prvo leto delovanja zelo
uspešni, kar gre zasluga tudi njihovemu vodstvu. Slovenski demokrati OO SDS Lukovica smo v občinskem svetu Občine Lukovica delovali v vseh delovnih telesih in občinskem svetu, kjer so svetniki SDS podpirali dolgoročno dobre, napredne, gospodarne in programe. Zelo velik uspeh je bil tudi zaključen projekt vračanja sredstev prekomernih vlaganj vlagateljem v Telekom Slovenije, kar je za Občino Lukovica pomenilo skoraj milijon evrov. Vlagatelji iz naše občine so dobili svoje vložke povrnjene hitreje kot v drugih občinah, kar so zasluge članov OO SDS Lukovica, ki so vodili ta projekt skoraj deset let. Občina
Lukovica se je znala pogoditi s pravobranilstvom in ni zahtevala nemogočega kot nekatere druge občine, ki še do danes niso sklenile dogovora o vračanju, je poudaril predsednik OO SDS Lukovica Danilo Kastelic. Član sveta IO SDS in predsednik Obljubljanske regije SDS dr. Peter Verlič je v imenu predsednika Janeza Janše podelil priznanja. Srebrni Znak SDS je prejel Franc Barlič za dolgoletno uspešno delo v OO SDS Lukovica in za delo v lokalni samoupravi. Srebrni Znak SDS je prejel Danilo Kastelic za dolgoletno in uspešno delo v OO SDS Lukovica ter za desetletno vztrajnost v projektu vračanja prekomernih vlaganj. Sprejeli in potrdili smo vsa poročila in plan dela za 2008. V planu imamo tudi prijeten izlet in obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu, ker nas bo sprejela Evropska poslanka SDS dr. Romana Jordan Cizelj. Dr. Peter Verlič nam je nato orisal trenutno aktualno politično situacijo v Sloveniji. Najbolj pereče je ustanavljanje pokrajin, ki ga podpira, kar 95 % slovenskih županov. Nove pokrajine ali decentralizacija upravljanja države pa ni pogodu opoziciji v Državnem zboru RS, saj jih ima po večini v svojih strankarskih statutih zapisano centralno in plansko vodenje države. Ta način vodenja je pripeljal več kot 50 % občinam v Sloveniji gospodarsko zaostalost in odselitev prebivalcev in znanja v večja mesta in tujino. Po izčrpanem dnevnem redu konference se je predsednik OO SDS Lukovica Danilo Kastelic zahvalil vsem visokim gostom SDS za obisk v naši občini. Vse skupaj je povabil na pogostitev, na kateri so stekli pogovori o nadaljnjem delu in nalogah, ki nas čakajo v letošnjem letu.
OO SDS Lukovica
Franc Barlič, dobitnik srebrnega znaka SDS
Danilo Kastelic, dobitnik srebrnega znaka SDS
Nič več se ne bojim računalnika
DESUS LUKOVICA bo skušal skupaj z Društvom upokojencev in Občino Lukovica v jeseni organizirati ponovno začetni in tudi nadaljevanji tečaj iz računalništva za vse občane iz naše občine.
Tečaj računalništva je omogočil Desus Ljubljana, MIKROSOFT Slovenija, ki je podaril računalnike ŠMOCL-U Laško, ta pa je izobrazil inštruktorje, ki so znanje podajali strokovno in udeležencem prilagojeno. DESUS LUKOVICA SE OBEMA ZAHVALJUJE.
OO DESUS LUKOVICA
"Nič več se ne bojim računalnika," so povedali in poudarili vsi
udeležencizačetnega osnovnega računalniškega tečaja v Lukovici. Namen Desus Lukovice pa je bil ob organizaciji začetnih računalniških tečajev ravno ta. Približati udeležencem računalnik, spoznati njegovo osnovo, spoznati uporabo internega, naučiti se napisati vabilo in se prepričati, da se računalniku in nam ne more
Udeležencev tečaja je bilo 45. Razveseljivo je to, da so bili v glavnem vsi upokojenci, željni znanja, kar se je videlo v zelo resni vsakodnevni udeležbi.
nič narediti, če se na njem učimo!!!
Novice iz Nove Slovenije
NSi
Po nekajletnem delu Nove Slovenije Lukovica pod vodstvom Živka Burje smo na njegovo Zeljo izvolili novo
vodstvo občinskega odbora Lukovica.
Novi predsednik je dosedanji podpredsednik Janez Bernot iz Rafolč. Podpredsednika pa sta Marija Juter-šek in Miha Dolinšek.
Z veseljem vam sporočamo tudi novico, da je bila na kongresu Zenske
zveze v Zalcu za novo predsednico državne Zenske zveze izvoljena evropska poslanka iz našega volilnega okraja Ljudmila Novak. Obe vodstvi obljubljata, da bosta dobro dosedanje delo nadgradili in poživili.
OO NSi Lukovica
Dosedanji in novi predsednik
Hokovnjač

razp^^^
april 2008
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnlk Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2008, ki jih bo Občina Lul(ovica sofinancirala iz občinskega proračuna
Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo: posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nediskriminaciji invalidov, programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin,
podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij.
Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov:
dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov občine Lukovica;
druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe. Izvajalci humanitarnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da imajo sedež v občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani občine Lukovica; da imajo urejeno evidenco o članstvu, da so registrirani in delujejo najmanj eno leto; da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;
da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 4.000,00 EUR.
Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 21. 4. 2008 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 16. 5. 2008 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v Občini Lukovica. Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2008 - ne odpiraj.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
Matej Kotnik, l. r,. župan
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za
kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 16. člena Statuta Občine
Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in
Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v
Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05)
Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2008, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega
proračuna
1.	Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine:
•	redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost
•	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti
•	kulturne prireditve
•	nakup instrumentov
•	drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov:
•	kulturna društva
•	ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost
•	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja
3.	Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Lukovica
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi
•	poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom
•	občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 20.100 EUR, od tega 4.100 EUR za nakup instrumentov.
Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 21. 4. 2008 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 16. 5. 2008 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2008 -ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
Matej Kotnik, l. r., župan
Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 16.
člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine
Lukovica, št. 1/01), Pravilnika za vrednotenje programov
športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št.
8/03) Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Lukovica za leto 2008
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Lukovica z naslednjimi vsebinami:
-	programi športnih društev:
•	interesna športna vzgoja predšolskih otrok
•	nteresna športna vzgoja šoloobveznih otrok
•	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
•	interesna športna vzgoja mladine
•	športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
•	kakovostni šport
•	športna rekreacija
-	Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve)
•	materialni stroški društev
•	prireditve društev
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva;
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge;
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
3.	Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost;
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
-	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu,
-	da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto;
-	da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 17.000 EUR.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 21. 4. 2008 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 16. 5. 2008 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom "javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2008 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
Matej Kotnik, l. r., župan
2
3
4
5
6
7
8
9

Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 -ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
J A V N I M N A Z N A N I L O M obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice in okoljskega poročila
I.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
6.	dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Trojane
-	Vodice, ki ga je pod številko projekta 5628 aprila 2008 izdelal LUZ d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta);
7.	povzetka za javnost;
8.	okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko 5778 v oktobru 2005 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, v sodelovanju z IBE d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo),
9.	utemeljitev predlagane trase in
10.strokovnih	podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 12. maja do 12. junija 2008 javno razgrnjeno:
na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica,
-	v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska 2, Domžale,
-	v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
-	v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda,
-	v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	22. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica,
-	2 . 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v Modri sobi, Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale,
-	3. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
-	3. 6. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
-	5. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda,
-	5. 6. 2008 s pričetkom ob 17.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 12. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "DPN za prenosni plinovod M2/1 Trojane -Vodice".
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo občinam Lukovica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice.
Metka Černelč, Generalna direktorica Direktorata za prostor
Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
J A V N I M N A Z N A N I L O M obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 RogaSka Slatina - Trojane
in okoljskega poročila
I.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
1.	dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Rogaška Slatina - Trojane, ki ga je pod številko projekta 50/04-08 februarja 2008 izdelal RC Planiranje d.o.o., Celje (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta);
2.	povzetka za javnost;
3.	okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko P4M21RT-B114/123B v februarju 2006 izdelal IBE d.d., Ljubljana, v sodelovanju z RC Planiranje d.o.o., Celje (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo),
4.	utemeljitev predlagane trase in
5.	strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 25. aprila do 25. maja 2008 javno razgrnjeno:
na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina,
-	v prostorih Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21, Šmarje pri Jelšah,
-	v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur,
-	v prostorih Mestne ^občine Celje, Trg celjskih knezjjv 9, Celje,
-	v prostorih Občine Zalec, Ulica Savinjske čete 5, Zalec,
-	v prostorih Občine Polzela, Polzela 8, Polzela,
-	v prostorih občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče,
-	v prostorih Občine Tabor, Tabor 21, Tabor,
-	v prostorih Inovacijskega centa Vransko, Vransko 66, Vransko,
-	v prostorih Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi,
-	v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica.
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	5. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Polzela, Polzela 8, Polzela,
-	5. 5. 2008 s pričetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovč,
-	7. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Tabor, Tabor 21, Tabor
-	7. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Vransko,
-	8. 5. 2008 s pričetkom ob 16.30 v stranski dvorani Narodnega doma, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	12. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina
-	12. 5. 2008 s pričetkom ob 17.30 v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21, Šmarje pri Jelšah,
-	13. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur,
-	13. 5. 2008 s pričetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Zalec, Ulica Savinjske čete 5, Zalec,
-	14. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi,
-	22. 5. 2008 s pričetkom ob 17.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 25. maja 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "DPN za prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatina - Trojane". Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Mestni občini Celje in občinam Lukovica, Zagorje ob Savi,Vransko, Tabor, Braslovče, Zalec, Polzela, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina.
Metka Černelč, Generalna direktorica Direktorata za prostor

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Lukovica (v nadaljevanju: pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 2008 Občinska uprava Občine Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI LUKOVICA
V	LETU 2008 Št. priglasitve XA 060/2008
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2008 v Občini Lukovica po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu
III.	UPRAVIČENCI
•	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije;
•	organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije (v nadaljevanju: registrirani izvajalci).
IV.	NADZOR IN SANKCIJE
Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja Komisija za kmetijstvo.
V	primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po Pravilniku o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po navedenem pravilniku za naslednji dve leti.
V.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE UKREPE, UPRAVIČENI STROŠKI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Višina razpisanih sredstev znaša:
Za izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in
družinskih članov: 2.452,00 EUR Sredstva se črpajo iz proračunske postavke Program reforme
kmetijstva in živilstva - PP 1102. Cilji ukrepa:
•	boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja
Predmet podpore:
•	izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma stroritev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči;
•	pomoč mora bit dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju.
Občina Lukovica z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil. Upravičenci:
•	registrirani izvajalci Omejitve:
Podpore se ne dodelijo:
•	za že izvedene aktivnosti;
•	za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
•	za stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe.
Višina sofinanciranja:
•	pomoč lahko krije do 100 % stroškov;
•	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju
proizvajalcem;
•	najvišji znesek dodeljene pomoči za društva je 1.000,00 EUR/program letno in za organizacije do 6.000 EUR/program letno.
Upravičeni stroški:
1.	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravlja tretja stran;
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja
2.	Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...):
-	najem prostora,
-	honorar izvajalcu,
-	oglaševanje,
-	gradiva za udeležence,
-	stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.
3.	Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih:
-	stroški udeležbe
-	potni stroški
-	stroški izdaje publikacij
-	najemnine razstavnih prostorov
-	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca
Dodatna merila za ocenjevanje:
•	ali je vsebina vloge ustreza namenu ukrepa
VI.	VSEBINA VLOGE
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
•	obrazec: "Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Lukovica v letu 2008" - prijavni obrazec 2,
•	obvezne priloge ki vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
Prijavni obrazec se dobi na sedežu Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali na spletni strani www.lukovica.si.
VII.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
-	zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2008,
-	zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu.
O dodelitvi sredstev upravičencem odloča Komisija za kmetijstvo. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (originalni računi, situacije),
•	poročilo o opravljenem delu.
Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene ali nepopolne se zavrže, neutemeljene pa zavrne.
VIII.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah, s pripisom "Ne odpiraj - razpis kmetijstvo 2008" od objave razpisa najkasneje do 16. maja 2008.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 5 dni od odpiranja vlog.
IX.	ODPIRANJE VLOG
Odpiranje vlog bo komisija za kmetijstvo opravila po zaključku razpisa in ni javno.
X.	DODATNE INFORMACIJE
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu Občine Lukovica ali po telefonu 01/72 96 300.
18, april 2008 Matej Kotnik, župan Občine Lukovica
Razpisana sredstva za podporo turističnim prireditvam
Itn
>CErHrEnU WVDJ
UllJ^diui.
V teh dneh je bil na spletnih straneh Slovenske turistične organizacije (STO) objavljen razpis, ki podpira organizacijo prireditev turističnih društev v letu 2008. Na ta način želi STO kot krovna slovenska turistična organizacija pomagati turističnim društvom pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovostni, celoviti in privlačni turistični ponudbi Slovenije.
Na razpis se lahko prijavijo turistična društva, ki delujejo vsaj 2 leti. Vsako turistično društvo lahko prijavi le eno prireditev, najvišji možni znesek podpore je 1.200 EUR. Med upravičenimi stroški lahko ob prijavi društva uveljavljajo stroške promocije prireditve, najema tehnične opreme in prostorov namenjenih za izvedbo prireditve ter izvajalcev programa. Društvo lahko uveljavlja stroške, ki so nastali od 1. 1. do 28. 11. 2008.
Rok za prijavo je 28. april 2008. Dodatne informacije lahko dobite na spletnih straneh STO http://www.slovenia.info/?ppg_kaj_je_novega=1 706&lng=1, lahko pa pokličete tudi na Center za razvoj Litija (01 - 89 62 710) ali nam pišete na info@razvoj.si.
vabita na predavanje OGREVANJE Z LESOM NA SODOBEN NAČIN,
z ogledom sodobne tehnologije pridobivanja lesne
biomase in kotlov na lesno biomaso, ki bo v soboto, 10. maja 2008, ob 10.00 uri v Pečah v dvorani gasilnega doma.

Gradiško jezero pri Lukovici 26. april 2008 ob 10. uri: Otvoritvena regata državnega prvenstva v razredu MINI 12
ORGANIZATORJI: JK LOKATIMING, JK Ljubljana, JK Bohinj
POKROVITELJI: OBČINA LUKOVICA in OBČINA MORAVČE
Program:
ob 10. uri: predstavitev tekmovanja ob 10.30: start prve skupine tekmovalcev
Za gostinsko ponudbo bo poskrbelo Turistično društvo Gradišče.
Vabljeni!
MOŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA JANKO KERSNIK
VABI
LJUBITELJE LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI NA JUBILEJNI KONCERT OB 45. LETNICI ZBORA V PETEK, 16. ^A 2008, OB 20. URI
V DVORANO KD LUKOVICA. KOT GOST VEČERA BO NASTOPALA KLAPA LAVANDA. VLJUDNO VABLJENI!
PIZZERIA KAPRA
IŠČE GOSPO ZA POMOČ V KUHINJI IN DEKLE ALI
FANTA ZA DELO V STREZBI OB VIKENDIH.TEL.041711507. GLIHA ANDREJ S.P LJUBLJANSKA C.13 A 1233 DOB D.Š. 61559822
VABILO NA SREČANJE
"Minilo je eno leto, odkar sem začela uživati kambučin napitek, imela sem izredne uspehe tako pri hujšanju kot pri zdravju.
Ko sem zdaj, po enem letu začela zbirati podatke, se ugotovila, da je imelo veliko ljudi uspehe. Zato sem se odločila spremljati vse, kar se je dogajalo in govorilo o gobi Kambuči in ugotovila, da nekateri žal ne razumejo, da to ni kar nekaj, kar narediš in samo spiješ. Pri tej stvari je potrebno biti previden in delati po napotkih, drugače lahko kaj hitro pride do komplikacij in ljudje postavljajo veliko vprašanja, ali so ravnali
prav, ali delajo prav, itd. Na vsa ta vprašanja in mnogo več boste lahko izvedeli, če se boste _
udeležili predavanja ali bolje rečeno srečanja, kjer se bomo družili vsi, ki smo imeli ^ blagodejne učinke ob pitju čaja gobe Kambuče.	' < ^
Z nami bo več gostov, kateri so imeli različne uspehe, ko so pričeli z uporabo gobe."	.
Vabljeni v soboto, 19. aprila 2008 ob 16. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici pri Domžalah.
Za dodatne informacije smo vam na voljo, gsm 051 818-032. Srečanje bo potekalo pod geslom "Pomagajmo si med seboj", še najbolj pa potrebujejo našo pomoč najmlajši, zato bomo na srečanju zbirali prostovoljne prispevke, katere bomo donirali Osnovni šoli Janka Kersnika za dodatne dejavnosti naših otrok.
Zato ne oklevajte in pridite ter preživite popoldan v občini Lukovica in se prepričajte, kako prijetno je pri nas.
Lepo vabljeni, Mojca Kotnik
Dragi bralci in bralke Rokovnjača!
V prejšnji številki Rokovnjača ste lahko zasledili, kam vse hodijo naši otroci, meseca marca pa ste lahko ponovno prebrali, kako lepo so se imeli učenci 4. razredov v zimski šoli smučanja na Kopah. Ta zimska šola v naravi poteka na Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pod vodstvom učiteljice Uršre Iglič, in sicer že 14.leto. Da pa je pri tem vsako leto znova vloženega veliko truda in seveda brez dobre volje (kot reče učiteljica Urša - JES) vsega tega ne bi bilo. Je pa bila letošnja šola smučanja ena najboljših doslej, kar seveda občutijo predvsem otroci. Nekateri izmed vas že veste, da si lahko v šoli učenci lahko izposodijo smučarsko opremo, kar je lepo, saj kot sem malo poizvedovala, na nekaterih šolah ni tako. Res pa je, da na naši šoli vsako leto potrebujejo nekaj smučarske, opreme saj je je kar nekaj za odpis. Vse, ki imate doma smučarsko opremo (smuči,čelado, pancarje) in vam je ni težko podariti Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu, to lahko storite, le oprema mora biti primerna za otroke ne za odrasle in seveda novejša. To pomeni, da so smuči že karving (ne stare, t. i. sulice).
Tako bodo drugo leto na šoli lažje pripravili smučarsko opremo za vse, ki to potrebujejo. ZA VSE, KI SI ZELITE POMAGATI, MOJE GESLO JE: POMAGAJMO SI MED SEBOJ, LAHKO POKLIČETE NA TELEFON 051-818-032 IN DOGOVORILI SE BOMO ZA PREVZEM SMUČARSKE OPREME IN JO Z VESELJEM IN S SKUPNIMI MOČMI PODARILI ŠOLI.
Vsem že v naprej najlepša hvala.
Mojca Kotnik

Nekoč je bilo upanje, veselje, hrepenenje^ Zdaj so črke v kamnu, bolečine v srcu, solze
VSPOMIN ANDREJ DOLINAR
Boleč je spomin na 20. april 2003, ko smo te izgubili. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, povsod te čutimo, med nami si.
Iskrena hvala vsem, ki postojite na njegovem preuranem grobu in se ga spominjate. Zelo te pogrešamo! Tvoji najdražji. Mama in ata in vsi njegovi.
Pesem nas druži
Mešani pevski zbor Šentviški zvon vabi vse ljubitelje zborovskega petja in glasbe na svoj 19. spomladanski letni koncert, v soboto, 10. maja 2008, ob 20. uri,
v Kulturnem domu Antona M. Slomška v Šentvidu.
Z najlepšimi zvoki pestrega programa bomo pozdravili majske praznike,
prostovoljni prispevki pa bodo omogočili obetajočemu mladinskemu
pevskemu zboru Ciklamen Osnovne šole Janka Kersnika Brdo petdnevno
glasbeno turnejo po Češki, z udeležbo na mednarodnem pevskem
tekmovanju v Olomoucu.
Mladi rod je pesmi vreden in jo potrebuje.
Dobrodošli!
9
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA DOMZALE Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: 72-20-100; fax.: 72-42-104 e-naslov: ue.domzale@govsi
Upravna enota Domžale obvešča stranke in občane, da je v mesecu maju določena sobota, ki šteje kot poslovni dan upravne enote, v
SOBOTO, 10. maja 2008, od 8.00 do 12.00 ure.
Načelnik:
mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav.
■^grafex agencija | tiskarna
átnú uvelJavIJíJiD stúFlLvťDů jwdjet^e na |hm1td£Jii .giaíLíoLti lidelkxhr b ijïucLjEklL BicrítcT i {Lc^oJctao tiHidicí>D, ZuidL íLíitiv «bK^ poqlvvuiji vnlvinig v díDunlí^D in
kHatkfiL tJm Dovii 9«lek'vn:
STROJMKA/nSfiARJA (i)/:}
za poslužev-anje tiskarskili in grafičnih stmjev
PhfyHk:
+ bdhcHzbalV. bU V. itapnjE itniiju, elekjtni, jcnSdoE lU dni^ UBtnzDE BmEri
■	Hmlriil Et Jtlí úi Atnjlili
VGDJO FROJEETOV^i»
I diťlDmf jEkuinjE bi EruufcpuJ cnei^dmlxmEgb Jtdki
■	EmJul m-deh] i IJodmi
■	vpontodUu luoje rtfunldllrTal« icpH. B ïntcfoit}« TlUllitUů:
■	ddhrí dílůVní ^Ajůjí, dkbidůÉ: tlAptádůirujÉ Id.-ůUbůlEiUgÉ rUVůJů
■	itliiiMuttH* zailulik.
■	v^^nJc TdiblD iDDÍíHnt bfibniivTuU«
■	wíasvt rvdnv HP9«IIITV
DurliiJIciu Difi]miiKlJťJ?nrK>^ ibbdU riii 04.I/U7 900
SudhliLt« vaDlDiiO'. Oa ^»BLJeJ« pcDudbt aa BOiSJev^ Gj^d.c.o.. 'Zâ	EVH]ll|>ů^1ía^]. Lili Lílaliť

rajíHmr^ In «i	rwffrttmWnto
B nlvfilrhtg ť-pndbvnlitvu
Pooblaščeni inž&nirIZS G-IO^I JOÍE POfiLAJEH, Ltntv.dlpI.Ihil.gF^^, E-irne:poo*nl*nJ<H»fl*tol.n*t
COLOR PHOTO
FUJSFILIVI
Občina Lukovica, uredništvo glasila Rokovnjač, Fujifilm Slovenija in Foto atelje Color Photo Domžale
razpisujejo
Rokovnjačev foto natečaj z nas ovom "LUKOVICA, moja občina"
Natečaj, ki smo ga smo objavili v novembrski številki, je že v polnem teku (www.lukovica.si). V foto natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, posameznik lahko sodeluje s tremi (3) fotografijami, ki jih v elektronski obliki pošljejo na uredništvo glasila Rokovnjač (el. naslov: katarinaŽinnini.si) ali oddajo na enem od medijev v nabiralnik uredništva (naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica).
Natečaj bo trajal od novembra 2007 do 31. maja 2008.
Motivi fotografij morajo biti obvezno iz občine Lukovica, fotografije ne smejo biti starejše od enega leta.
Tokrat predstavljamo fotografijo Maše Lenček s Prevoj z naslovom Grajski ribnik.
sam
Dtopciom
f
skupi na
VARČUJEM
pri iamu NAKUPUJEM
pfldiija. obooifa in ne^ doma
282 --EUR
StfSilK ouro HOtO KWD. 74ChllB0
29,90EUR
Ntrtr^nje wnqllo + Obr»lNI » StWAQ SREZPIAČNO
EUFVKOS
Strnnih Oofiiv, BMmae fdeCLtm	^
PO NAROČILU _
EUR/kos
1,45 EUFVtn®
kritina
Tyvîk Solid
Strešnih Landacli VcFschJebe ^ engoljaH Tondach vse tu rve
PO NA ROČI LU
7,60 EUR/kos
VaicvktKa viahoceníříitna pkHča, Ovalna, landtnh
K O.^SiUh siva netiarvana
PO NAROČILU^

SAM d.OnO, Domžale^ Pre^c^^ha ce^ta 1, Zg. jaiše, IS^&RadomlJ«
Prodajna meataL jarH, Pr«ser9ííá cesta 1h Zg. Javše, 123Ë Radomile, tel -	00
Laikdva va*, Latkow ^^as 3312 Prtbold, tel.: 03/ 703 21 00
Lesarska 26, 3331 Nazarje, teL:03/ 639 27 60 Trlmlje, Nasipi &a, 1420 Trbovlje, tfil.: □ V 561 47 Ë0	WWW. S 3 ITI. S Í