ŽIVLJENJE Tedenska pvfoga „Jnh,aw. Štev. 49, V Ljubljani, dne 17. decembra 1927. Leto L Ob sklepu Z današnjo številko zaključujemo prvi letnik »Življenja in sveta.« »Jutrova« tedenska priloga je nastala iz težnje, da se dnevnik, ki spričo silno razširjenega poročevalsko - informativnega obsega moderne žurnali-stike ne more več v zadostni meri skrbeti za poučno - vzgojno stran, izpolni z ljudskim magazinom. Le-ta naj prinaša štivo, ki ima nekoliko trajnejšo vrednost, zlasti pa naj na poljuden, lehko umljiv način seznanja širše sloje s pridobitvami znanosti in tehnike, s tujimi kraji in ljudmi, z vsem, kar danes mora vedeti in znati vsak preprost človek, če hoče prospevati v trdem boju za obstanek. Slovenci nimamo - kakor drugi narodi - posebnih listov za ljudsko samoiz-obrazbo. Nimamo n. pr. časopisa za popularizacijo prirodnih ved in tehnike. »Jutrova« priloga je objavila v prvem letniku dolgo vrsto poljudnih sestavkov te vrste, ki bi že sami dali lepo knjigo. Takisto je naša priloga nadomestila poljudni časopis za zemljepisno in zgodovinsko samoizobrazbo. Objavili smo nadalje dolgo vrsto podnč-nih sestavkov iz najrazličnejših panog človeškega znanja, vmes pa ie bilo tudi veliko zabavnega gradiva. Bil je to brez dvoma zanimiv in važen poizkus. Možnosti so nedogledne, želje najraznovrstnejše; presoja že izvršenega dela je lahko kaj različna. Nekaj pa je vsak čitatelj opazil: napredovali smo že v teku enega leta tako glede vsebine kakor po opremi. Tudi i' bodočem letniku nas bo vodilu pri delu težnja, da se kolikor moči izpopolnimo in nudimo čitateljem v prijetni, zabavni obliki pravo enciklopedijo sodobnega znanja o življenju in svetu. Vse zavisi od tega, koliko bodo umeli naročniki »Jutra« sami podpreti ta stremljenja. Resnobni časi so na vidiku, velika tekma med narodi se šele začenja, in kakor posameznik, tako mora danes tudi narod kar najbolj razviti svoje umske sposobnosti. Če potujemo po naprednejših deželah, vidimo. da ljudje zelo veliko čitajo. Med vožnjo v vlaku, med odmorom po telesnem delu. ob nedeljah, na prostem, ob vsaki priliki. Knjige in časopisi, zlasti slednji, ki mule raznovrstno, pestro duševno hrano, so slej ko prej važni I. letnika. posredovalci v širjenju in posplošenju naobrazbe, hkrati pa tudi najiskrenejši človekovi prijatelji in svetovalci. Ta vidik nas vodi tudi pri »Življenju in svetu«. Naši sestavki so po veliki večini tako prikrojeni, da jih lahko razume vsak čitatelj z osnovno šolo. Tak način pisanja ni baš lehek, zlasti pri nas ne, kjer manjka sotruclnikov; odtod marsikatera občutna vrzel. Ali primerjava prvih številk s poslednjimi tega letnika pričuje o očitnem napredku. »Življenje in svet« postaja važen pripomoček za razširjenje in poglobitev boljše, naprednejše kulture med našim ljudstvom. Treba je le, da ga vsak čitatelj pazljivo in z ljubeznijo prebira, treba je, da naše ljudstvo prešine ukaželj-110st, težnja po razširjenju obzorja, po spoznavanju prirode in človeka, po pravi naobrazbi. Za prihodnji letnik, ki se bo začel po Novem letu, pripravljamo razne pre-uredbe, ki bodo samo dvignile pomen in ugled našega tednika. Ne samo, da bomo po opremi in vsebini na višini poslednjih številk, temveč bomo šli t' vsakem pogledu še dalje. Objavljali bomo stalen, zanimiv roman in skrbeli, da bo pripovedna stran zastopana bolj nego v prvem letniku, kar bo sigurno mnoge naročnike še tesneje združilo z nami. Veliko pozornost bomo posvečali spoznavanju prirode (živalstvu, rastlinstvu itd.), tehniki (nove iznajdbe in velikopotezne naprave); vodili bomo citat el je s potopisi in z zemljepisnimi sestavki v tuje kraje, med tuje narode, ne da bi pri tem pozabili ožjo in širšo domovino, ki jo vse premalo poznamo. Pripovedovali bomo o zanimivih, tudi za današnjega človeka poučnih pojavih in osebah v preteklosti, seznanjali ga z vprašanji zdravja in bolezni in mu kazali tudi na vseh drugih poljih človeški razvoj in napredek. Podrobnejši program bomo objavili v »Jutru«. Vsak'a naša številka bodi prava ljudska čitanka, ki naj jo bralec z veseljem vzame v roko, ki naj ga pouči in zabava in naj mu pomaga lajšati in slajšati življenje. »Jutrov« primer, ki je osamljen v jugoslovenski žurnalistiki, pričuje, da se naš dnevnik zaveda svoje kultur-no-vzgojne dolžnosti. Od naročnikov in prijateljev zdaj zavisi, da z agitacijo za naše liste poplačajo to požrtvovalno stremljenje. Mladen Kostov (PaKz): Ljeningrad, mesto spominov. Po dvajsetdnevnem bivanju v Moskvi sem sklenil, da obiščem za nekaj dni še Ljeningrad. Vstopil sem v celico z avtomatičnim telefonom in zahteval železniško postajo, da poizvem, kedaj in s katere postaje odhaja vlak Rekli so mi, da naj odrinem z oktober-ske (nekoč Nikolajevske) postaje in da so trije vlaki: poštni, pospešeni in brzi. Odločil sem se za pospešenega, ki odhaja iz Moskve zvečer. Brž sem se odpravil na pot, sedeLv tramvaj in ob petih sem bil že na postaji. Vlak odhaja ob pol osmih, torej imam dovolj časa, sem si mislil in se mirno uvrstil pred blagajniško lino. Ko je prišla vrsta name, sem zahteval vozovnico za Ljeningrad. — Kateri razred in kakšen vlak? — ?? — Hitreje državljan! je nervozno vzkliknil uradnik. — Oprostite, ni mi bilo znano, da je več razredov. Bodite tako prijazni in mi povejte cene! Uradnik mi pojasni: ta in ta razred, plača se toliko in toliko. — Pa mi dajte karto tretjega razreda v pospešenem vlaku! — Za spanje ali navadno mesto? — me vpraša nervozni uradnik. — No, pa za spanje, — sem odvrnil, ker nisem imel noguma, da bi ga bil znova vprašal Tedaj mi »državljan uradnik« pomoli vozovnico »za spanje« in plačam 21 rubljev. v našem denarju 550 Din. — Karta velja čez 6 dni, — pripomni. — Kako. prosim? — sem vprašal osuplo. — Dejal sem, da ha rta velja šele čez 6 dni, to se pravi, da je vaš »o£ered<-potovanja za 6 dni. — To tedaj pomeni, da ne morem danes odpotovati? — Pojdite k lini št. 8, ondi dobite pojasnilo! — se ie neprijazno obregnil uradnik. Pri lini št. 8 so mi povedali, da jc treba tudi tu. kakor pri marsičem drugem v Rusiji, čakati na »očered«. Država namreč nima dovolj lokomotiv in vozov, pa je promet otežkočen, zato se je treba priglasiti za potovanje vsaj 5—6 dni pred odhodom. Karte se tedaj prodajajo v naprej. Tako sem bil tudi o tem poučen in sem se lahko s kovčkom v roki vrnil. Šest ditii pozneje sem bil spet na postaji. Ob 7. uri sem vstopil v vagon in našel določeno mi mesto. Bil sem v kompartimamu s štirimi mesti. Vsako «mesto» predstavlja široka postelja na dvig, kakor v kabinah na parnikih. To so stari ruski vagoni; če bi bili snažni, bi bilo prav prijetno. Nasproti mi sedi mlad dijak in mirno čita «Večerno Moskvo». Zdaj pa zdaj me ošine z nezaupljivim pogledom. Nad menoj se je že vlegel star gospod, čigar obleka ni v skladu z njegovim inteligentnim obličjem. Vis-a-vis njemu sedi kmetica z dojenčkom, ki nekaj žveči, med tem ko otrok — ne vem, zakaj — joka. čakam, da se kateri izmed mojih sopotnikov začne razgovarjati, ali zaman: vsi molče in so čisto ravno^ dušni nasproti meni. — Oprostite, državljan, — sem se obrnil k študentu — ali mi lahko poveste, kdaj bo odrinil naš vlak? — Ob pol osmih, — odgovori suhoparno kakor Anglež. — In kedaj prispe v Ljeningrad? — Jutri ob desetih, — reče dijak, ne da bi odvrnil pogled od časnika. — Boljšoe spasibo! Vlak je res odrinil ob pol osmih. Vsi molčimo, Tisti stari gospod je, zdi se, zaspal, kmetica se zaman trudi z otrokom, da bi ga pomirila, študent strmi v časnik. Kadim svalčico za svalčico — pusto mi je. Vstanem in grem po hodniku. V vseh kompartimanih ljudje ali spe ali molčijo. To da bi bili Rusi? Kaj če so Angleži? — Oprostite, državljan — sem zopet nagovoril mladega študenta — ali mi lahko poveste naslov kakega hotela v Ljeningradu? Odhajam prvikrat tja in nikogar ne poznani. Trudil sem se. da bi pridobil študenta za razgovor, ali mladi mož je samo gledal, a ni črhnil besede. Tudi jaz sem ga gledal. «Vi ste tuiec?» me vpraša nenadoma. Povem mu. da sem ta in ta; prišel sem v Rusijo kot časnikar iz Pariza in da se nameravam čez nekaj tednov vrniti. Hoteč ga še bolj prepričati, sem mu pokazal novinarsko izkaznico. Mladi mož mi .ie kmalu verjel, da nisem komunist ali agent QEPEU-a. Začel mi je odgovarjati, in ko sem mu rekel, da so moji vtiski o Rusiji uprav strašni, se je celo osmelil do besed: «Še niste videli vseh strahot®. Počasi in potihoma mi je razlagal žalostno zgodbo svojega življenja. Njegov oče je bil profesor in ostavil prtljago v kolodvorski garderobi in urno odšel v Ljeningrad. * Mesto Petra Velikega. Njegova zgodovina je zgodovina ruskega naroda v poslednjih stoletjih. POGLED NA LJENINGRAD. socijalist. Ustrelili so ga 1. 1919. Mati in starejši brat sta umrla za časa lakote, on pa... — Zakaj niste hoteli preje odgovarjati na moja vprašanja? — sem ga vprašal. — Ali ne vidite, da vsi molče? Mar še ne veste, kaj je GEPEU? Litningrad je ogromen muzej bolj-ševiške revolucije in revolucije v marcu 1. 1917. Ljeningrad je veliki spomenik Ljeni-nu, očetu revolucije. Ljeningrad, rdeč. umazan, poln raž-valin in bede, je simbol boljševiškega razkroja in veliki monument nemoči GRAD PETERHOF v okolici Ljeningrada, nekoč carski dvor, danes muzej. kazgovarjala sva se delj časa. Tiste noči ne bom nikdar pozabil. Točno ob 10. uri smo prispeli v Ljeningrad. Poslovil sem se od študenta. rdečega režima. Pred postajo je velik trg, nekdanja »Znamenskaja ploščad«, .zdaj »Ploščad Vosstanija». V sredini je spomenik Aleksandra III. Vzlic strašni mržnji do carizma in ruske preteklosti je ta spomenik ostal. Prebil je viharna leta meščanske vojne in še danes dokazuje, da je ruska revolucija kljub vsem strahotam vendar le imela meje in ozire. Seveda je carski spomenik zaznamovan z porogljivim napisom: »Pugalo.« (Strašilo.) Takoj, ko pridete iz postaje, opazite ta napis in '.se spomnite ruske zgodovine. Na levo se začenja sloveči »Nevski prospekt«, sedaj imenovan »Prospekt 25. oktobra«'. Širok buljvard, čisto evropski. Ustavitmse pred nekdanjim dvorcem carja Nikolaja II. Na ogromnem trgu (zdaj »Ploščad Urickago«) še stoji visoka »Aleksandrovskaja kolona«. Trg je pust; med kamenjem poganja trava. Da, boljševiki niso brezobzirno podirali spomenikov preteklosti, vendar pa niti s prstem ne ganejo, da bi jih bili obvarovali pred zobom časa. Za vseh deset let boljševiškega režima ni bila v Ljeningradu zgrajena ne ena hiša. Povsod je ulični tlak razdrt in ceste razruvane. Hiše, ki so bile porušene za časa revolucije, niso še danes popravljene, zbog tega nudi ves Petro-grad lice umirajočega mesta. Beračev in potepajoče se dece takisto opaziš na vsakem koraku dovolj — sicer pa te ta pojav spremlja po vsej Rusiji. Ostal sem v Ljeningradu nekaj dni in si ogledaval razne znamenitosti. Tu jih ni malo: tako imaš n. pr. »Azijatski muzej«, eden največjih orientalskih zavodov, potem »Botanični muzej«, »Geološki -muzej« itd. Spomenik Petra I. je ohranjen. Je delo francoskega kiparja Falkonetija in slovi kot/eden najlepših evropskih spomenikov. Stoji na podnožju meteorita, ki so ga našli blizu Petrograda. Tudi še stoje na Svojih mestih spomeniki Katarine II., Nikola I., Suvorova i. t. d. ftil Vsi bivši dvorci so izpremenjeni v raznovrstne pisarne, muzeje in podobno. N. pr. Tavričeški dvorec, nekoč dvorec knezov Tavridov. Zgrajen je bil 1. 1782. Po razpustu »dume« (ruskega parlamenta) je postal središče revo-luci.iskih dogodkov. Ttf so bile seje vlade Kerjenskega, pod njegovo streho se je vršila prva seja »sovjetov«. Tu je dne 4. aprila 1917. 1. na seji boljševikov in menjševikov Ljenin prebral svoje sloveče »teze«. Tukaj je imela »Ustavodajna skupščina«, ki so jo boljševiki razgnali, svojo edino sejo. Sedaj je v tem dvorcu Ijeningrajska komunistična univerza. V »Anickem dvorcu«, ki ga je zgradil v 18. stoletju grof Rozumovski, je mestni muzej. V »Zimskem dvorcu« je umetniški dom. To je ena najlepših Ije-ningrajskih palač, delo slovitega Ra-strellija (dovršeno 1. 1762.). Bil je rezidenca carjev, po revoluciji pa Kerjenskega. V oktobru 1. 1917. so ga morali boljševiki z »jurišem« zasesti. Zanimiv je tudi dvorec kneza Jusu-pova. V poslednjih dneh carstva se je tu zgodil dramatičen dogodek — umor zloglasnega Rasputina. Zdaj je v tej palači »centralni dom delavske prosvete«. Na Finskem trgu, točno na tistem mestu, kjer je dne 17. aprila 1917 Ljenin, ki se je nekaj dni preje vrnil iz inozemstva, nastopil prvič kot revolucijski govornik (med govorom je imel revolver v roki), so boljševiki postavili velik Ljeninov spomenik. Boljševiški voditelj stoji pred nami kakor živ z iztegnjeno desnico. To je bila njegova priljubljena gesta, ko je govoril množici. To so slavni spomeniki. Obstoje pa seveda daleko manj slavni. Na primer je »Ljeninport« — ljenin-grajsko pristanišče. Le - to je vedno mrtvo. Ljeninport je ruski Trst. Nemara bi bil ostal še nekaj dni v mestu ob Nevi, toda preganjala me je huda draginja. Samo za hotel (bival sem v državnem hotelu »Ermitaž«) sem plačeval 14 rabljev na dan, to se pravi, čez 300 Din. 4. Š Kako bo na svetu leta 2027? Skoraj prenaglo živimo v našem času; vsak dan nam prinese kako novo presenečenje, novo rešitev tehniških problemov. Človek ni z ničemer zadovoljen, njegov duh neprestano stremi naprej. S stroji, ki naj opravljajo človeku mehanično delo, skuša osvoboditi svojega duha, da bo lažje mislil, snoval in odkrival nove možnosti. Ne-zadržema, od leta do leta, preustvarja in oblikuje tehnika sodobno oiviliza-cijo. Kako bo takrat, ko ne bo več nas, ki to beremo, ko bodo na našem mestu zanamci? Brez dvoma se bo veliko izpremenilo. Skušajmo si s fantazijo naslikati obrise novega stoletja, ki smo mu od leta do leta bližji. Hiše L 2027. Krasen vrt, lepo pročelje, pred ognjem varna streha. Dimnika ni več, le prezračevalne nastavke še vidiš. V stanovanjih ne plapola sveti ogenj domačega ognjišča. Peči in štedilniki so izginili. Predrag je premog, premalo ga.je: že v .zemlji. Uporablja se za izdelovanje olja ali pa se pretvarja v električno energijo. Šipe so iz nezlomljivega kremenčevega stekla, ki v obilni meri prepušča ultravijoličaste žarke. Luč je izdatnej ša in cenejša, ker so žarnice popolnejše in ne razvijajo več toplote, zato pa boljše svetijo. (L. 1927. razvijajo samo 2—4% električne svetlobe.) Elektrika je postala vsakdanja, neizogibna v gospodarstvu in v gospodinjstvu, kjer nadomešča človeške roke. Majhni električni aparati meljejo kavo, tolčejo poper, mesijo kruh, zračijo stanovanja, vsrkavajo smeti, brišejo prah, snažijo obleko, čistijo čevlje, perejo in likajo perilo. Štedilnikov ni. Na običajni mizi vidiš skupino električnih loncev in ponev, ki se avtomatično izhlapljajo, kadar je hrana kuhana. Preobrat v kmetijstvu. Na poljih ni več oračev; konji ali voli ne vlečejo pluga in brane. Vse delo opravljajo traktorji, ki orjejo glo-bočje in hitreje. Umetna gnojila so tudi že zastarela; dušik se dovaja zemlji naravnost iz zraka. Z električnimi žarki se tudi vedri in oblači, kakor se Iju-der zljubi. Kmetu ni več treba trepe- tati pred točo, grom in blisk sta vkro-čena. V bodoči tovarni. Tovarne so postale drugačne. Obdajajo jih lepi parki. Nič več ne izpuhte-vajo strupeni plini in ne kvarijo zraka. Kotli, para, premog, parni stroji, loko-mobile, lokomotive, parne turbine, visoke peči, topilnice — vse je izginilo. Električna energija tali rude, uliva železo v kalupe, dviga ingote, pomika žerjave in hladi delavcem razgreta čela. Imamo celo vrsto novih litin, med njimi se posebno odlikujejo aluminijeve legure, ki daleko prekašajo jeklo in se rabijo zlasti za prometna sredstva. Človeško delo je omejeno zgolj na vodstvo strojev. Nova mesta. Nebotičniki se ne grade. Izkušnja je pokazala, da na ta način ni moči rešiti vprašanja preobljudenosti v velemestih. Milijonskih mest so se ljudje naveličali; ustanavljajo se manjša mesta po 100.00,) prebivalcev. Vprašanje razdalje med njimi je čisto brezpomembno, ker je pro- met sijajno organiziran. Obstoje tovarniška, trgovska, pisarniška, vseučiliška in obrtniška mesta. Skupno se upravljajo samo posli, ki se tičejo mest kot celotne edinice. Okoli se razvijajo stanovanjska mesta, ki jih ločijo obsežni nasadi in parki. Promet. Kaj preprosto je urejen promet. Široke avenije so obdane z .nasadi. Ponoči jih razsvetljujejo mogočni reflektorji. Po ulicah ni nekdanje gneče vozov; samo pešci še hodijo. Kje so konji in kočije? Zelo stari ljudje so videli poslednje... Tudi današnji avto je doigral vlogo; zmanjkalo je nafte in seveda tudi bencina. Elektromobili in električne železnice drve po večnadstropnih podzemnih rovih. Motorje elektromobilov in letal žene električna energija, ki se nabira v lahkih in trdnih akumulatorjih z visoko kapaciteto. ■ Nad mestom poletavajo letala za krajevni promet, tako zvani avtogiri, ki pristajajo na strehah in terasah. V daljavo in čez ocean plovejo po zraku ogromna letala, celi hoteli, kakor ladje na vodi. Požar je izbruhnil. V velikih mestih je bil požar kake palače zmerom strahoten dogodek. Zdaj so poslopja na razne načine zavarovana pred ognjem. Izbruhnil je požar. Glej, prileteli so posebni gasilni avtogiri, ki so zgrajeni iz nezgorljivega materijala (duraluminij) in opremljeni z vodnimi turbinami. Le-te so po dolgih ceveh zvezane s posebno tlačilko, ki črpa vodo iz rezervoarjev in jo tlači v turbino, ki se jame sukati in žene vodoravni propeler. Cela naprava se začne dvigati. Ko gasilci prispo v zaželjeno višino, se uravna cev, letalo obstane in bruha vodo v gorečo hišo. Prostor, kjer so ljudje v nevarnosti, začne gasilec oblivati s posebnim curkom vode. Seveda so vse požarne signalne naprave znatno popolnejše nego so bile 1. 1927. Poseben uradnik stalno nadzoruje vse mesto na radio-sliki. Brž ko se pojavi dim, pritisne na enega izmed gumbov, sirena zatuli in v tistem trenutku se že zapro vse ceste, ki vodijo h gorečemu kompleksu. Jata gasilnih avtogi-rov priplava po zraku na pomoč. Radio. ima vsepovsod izredno važno vlogo. Radio-tehnika je na višku. Vsak človek ima svoj aparat, brez njega se ne moreš o ničemer informirati. On tvori vez med posameznikom in družbo. Radio prenaša tudi slike, tako da dogodke tudi opazuješ, ne samo poslušaš. Časnikov v taki obliki kot so bili 1. 1927.. ni več. Postali so nepotrebni. Njih vlogo je prevzel radio, ki ti ob določenem času postreže z vsem, kar hočeš: z novicami, romanom, ilustracijami reklamo itd Polnil ne sestavke lahko fotografiraš in shraniš. Radio-predstave v gledališčih, ki jih gleda ob istem času sto tisoče ljudi, so kaj vsakdanji pojav. Elektrika se nrenaša do zraku! Tak napredek je bil mogoč po zaslugi dejstva, da se lahko velike množine električne energije prenašajo brez žic. Daljnovod je skoraj že odslužil. Primeroma majhna aparatura zadošča, da sprejme in registrira porabljeno energijo. Seveda ima to velik vpliv tudi na ozračje. Energije je. kaj pa, na razpolago več ko dovolj. Mogoče je izrabljati tudi solnčno energijo. Na strehah nekaterih višjih hiš obstoje posebne naprave, ki čez dan sprejemajo od solnca svetlobno in toplotno energijo, zvečer pa jo oddajajo mestu v obliki elektrike. V zraku. Zračni promet je natanko urejen, a brez policije. Mogočni barvni svetlobni stebri kažejo letalom pot. Velika letala vozijo s hitrostjo 400 do 600 km na uro. Za prekooceanski promet so v rabi raketne ladje, na katerih prideš v nekaj urah iz Evrope v Ameriko. Lete z brzino do 2000 km na uro kakih 15 do 150 km visoko, tako da ne zavise od zraka. V teh višinah je vzduh tako razredčen, da ne kaže skoraj nikakega upora. Pogon se vrši z izpušnimi stroji, ki potiskajo pline z ogromno hitrostjo v zrak. Seveda je ladja tako zaprta, da ne pride vanjo zrak; znotraj se tvori umetelni zrak. V porotnicah teh velikanov, ki merijo 100 do 200 m, so cela stanovanja, kabine vseh razredov; celo koncertne dvorane najdeš. Še k nadaljnjemu napredku! Prav I. 2027. je dozorel epohalen problem vezanja energije, ki se sprošča pri razdejanju atomov. Z njim šele nastaja pravi triumf tehnike: človek postaja res pravi gospodar prirode, vse sile so mu sužnji. Utihnil bo ropot strojev in piskanje siren. Neslišno bodo bežali elektromagnetni vozovi brez koles nad cestami, v katerih bodo ležali kabli, izžarevajoč energijo. Vetru podoben šum opozori človeka na voz zračne železnice. Komaj ga je opazil, že je izginil v nedogledni daljavi. Še gledamo za njim in že je hušknil drugi voz mimo. Pa še nadaljnji čudeži se utegnejo uresničiti. Mostovi iz svetlobnih in električnih žarkov, polnočno solnce, stene iz strjenega zraka in še marsikaj... Utopije? Spustimo se spet na tla resničnosti. Leto 1927. se je nagnilo h koncu. Daleč so nas zanesle misli. Ali so nam slikale same neizpolnjivc obete? Pomislimo, kaj vse je bilo še pred enim stoletjem neizpolnjivo! Komaj sto let je minilo, kar ie stekla prva železnica. Danes imamo električne železnice, avtomobile, letala. zrakoplove. Kdo bi naštel še ostale pred što leti neizvedljive, v naših dneh pa docela uresničene zamisli in »fantazije«. Naprej, večno naprej stremi človeški duh! Čitatelj. ki ne verjame v te možnosti, lahko počaka. Če je prav mlad, utegne doživeti dobo. ko ga bo kak nov Voronov s popolnejšimi in bojj zanesljivimi sredstvi pomladil tja do' 1. 2027. Ventura Garcia Calderon:* Pragozd Peruanska noveia« Prav neljubo mi je bilo, ko sem moral prekiniti partijo pokerja, zakaj sreča mi je bila mila. Na ledu shlajeni stout, katerega nam je kapitan ponudil, je bil izvrsten. Igra na karte in črno pivo sta dobro sredstvo, da izpolniš puste ure na krovu, kajti najbližje pristanišče je bilo še dva dni daleč. Tretji častnik se je z roko dotaknil čepice, ko se je bil opravičil kapitanu, ker moti: »I am sorry. Sir.« Spodaj blizu ladijskega dna, kjer je zrak ves okužen od vonja po katranu * Nadarjeni peruanski pisatelj, čigar spisi so prevedeni v svetovne jezike, je PTed dnevi umiri. in polenovkah, je umiral mornar in v zanikrni angleščini prosil, naj poiščejo koga, ki razume španski. Iz tega razloga se je mladi častnik osmelil, da je vstopil v kapitanovo kajuto. Slabe volje sem mu sledil po lepljivih vijugastih stopnicah, kjer so se Angleži žvižgaje oblivali s čebri vode. Posamezni zamorci mešane krvi so plesali nesramne plese. »Tu leži,« je zamrmral častnik pred kajuto, kjer sta ob vratih kockala dva mornarčka. Temni prostor je bil poln svojevrstnega duha spodnjih kabin, ki povzroča ljudem, ki ga niso vajeni, pravo slabost: gost, topel vzduh po Stroinem olju, katranu in angleškem tobaku. Skozi okrogle line je prodirala slabotna zameglena svetloba, tako da sem komaj opazil bolnika, ki je ležal v viseči postelji iz jadrovine. Ko sem ga Po špansko pozdravil, mu je spreletel žolto obličje lahen drget. Dvoje trepetajočih, oznojenih rok se mi je izpro-žilo naproti. »Senor,« je zaječijal, »kakšna sreča!« Kako se mu je lice zjasnilo, ko je zaslišal, da sem tudi jaz Peruanec. Že štirinajst dni ni mogel spregovoriti niti besedice v svojem materinskem jeziku; pred smrtjo pa je vendar moral komu zaupati grozote, od katerih je poginjal. Iz strahu, da se mu izmuznem, se je krčevito oklenil moje roke. »Da, senor ... Jaz sem iz mesta Callao,« je pričel v mrzlični razburjenosti. »Pri materi božji, ne odidite, za-kilinjam vas! Kmalu, kmalu bo vse minilo in vas ne bom več nadlegoval. Tu-!e imate prstan,, ponesite ga moji materi, in še to otroško sliko, da, in še ta zavojček. Lepa hvala, senor!... Utrujam vas... kaj ne? Hvala, tisočkrat hvala!... Zakaj sem šel v Iqui-tos? Kakor vsi drugi: da bi si pridobi! premoženje. Nikar ne hodite tja. senor, nikdar! Poznate pragozd? Ah, torej so vam pripovedovali o tem peklu? Ce dospe človek ponoči, bega kakor blazen okoli. Usta se mu zapenijo in tuli, tuli, da hoče proč, daleč proč. Ko bi se v taborišču vsaj spati dalo! Toda vse kriči, vse prepeva, vse toži. senor. Divje zveri še nišo najhujše, sikanje klopotač ne, ki celo Indijance navdaja z grozo. Kakor človek prihaja pokonci in udarja z repom ob kavčukova drevesa. Pa opice, senor, ki zasledujejo človeka in se mu rogajo! In papagaji! Njihov posmeh vam raztrga ušesa. Zaman 'streljate nanje! Vstal sem in po-strelil nekaj nabojev, ali to vam utegne biti v zlo, kadar je pragozd v mesečini. Nihče ne ve, kaj vse leta po zraku, nih- TAKO POTUJEMO It DANES V ZRAKU. (Glej članek: Kako bo na svetu L 2027.) če ne pozna korakov, ne tajinstvenega šuma, ki se izgublja med drevjem... Samo nekaj je krasno, ta čudoviti vonj! Vonj, senor, ki ga nikdar ne pozabite. Rad bi se bil vrnil, da bi ga mogel še enkrat vdihavati. Na vse zgodaj — pravkar sem hotel zapustiti tabor, da bi šel navrtat kavčukova drevesa — nas skliče don Cri-stobal, Brazilijanec: »Mravlje prihajajo!« In kakšne mravlje! Debele kakor palec, celo rujavo morje jih je, in vse gomaze preko jase proti taboru. Sto jih lahko pobijete, senor, toda milijone? Ne morete se jim ustavljati. Preden pa smo pobegnili, je splašena otrovnica pičila gospodarja v roko. Tu pomaga samo eno. Načeli smo nekaj nabojev, stresli smodnik na rano in zapalili. Razgnalo je meso, raztrgalo ga... sami drobci. Rešili smo ga. Ampak pot, ki je bila pred nami! Nosili smo dona Cristobala na nosilnici, ki smo jo spleli iz vej in ponchov. V košatih vrhovih so čepele tolpe opic iti nas obmetavale z odmrlimi vejami. Papagaji so se drli, kakor da hočejo naznaniti vsemu gozdu naš prihod. Če se jih je dvignila velika jata, nisi mogel pogledati vfeto stran, ker te je lesket barv slepil kakor solnce. In deževalo je puščic, ne da bi vedeli, odkod so prihajale. Vselej od zgoraj, kakor iz nebes. Ktf... Kff... Prebodle so krščenega človeka, preden je našel dovolj časa, da obudi kes in obžalovanje, in so ga pribile k tlom. Patron je kričal po portugalsko na nas, naj streljamo. Kam senor? Ves gozd je bil poln šuma ... Toda še huje je, kadar vse utihne! Trepetaje pričakuješ, kaj pride zdaj: rjovenje, puščice, kako naj vem, kaj! Nekega moža se je lotila bolezen beri-beri, nekaka tropična mrzlica, senor. Čeljusti pokajo in ljudje cepajo kakor muhe. Kaj sem dejal? ... Da, bolnik je pričel kričati kakor blazen in se je z enim samim skokom vrgel v vodo. Nič več ga ni bilo na površino. Z revolverji smo morali braniti ostalim, da niso po-skakali za njim. V močvirju so mrgoleli kajmani. Kinin je pošel, niti za ščepec ga ni bilo več ... Ali vas utrujam senor! V tem peklu sem torej živel. Ne samo živel, ne, celo navadil sem se nanj. Dolgo časa sem ostal pri miroljubnem plemenu camp-skih Indijancev. Zakaj? Senor, speča! sem se z brhko Indiianko, ki mi je rodila malega Indijančka. Poglejte foto- grafijo! Ali nima mali čisto mojih potez? Tistega strašnega dne nismo bili skupaj. Drugače mi je vsako jutro pomagala; da sva navrtala kavčukova drevesa, zvečer pa sva šla iskat čaše, v katere je čez dan kapljal kavčukov sok. O čričku machacui še niste nikoli slišali? O metulju, ki je gad? Že? Kaj pravite o tem? Kaj ni prekrasna, ta mala leteča rožica? In vendar ima zastrupljeno želo!... Zvečer šele izleti na prosto, zakaj insekt je napol slep. Brž ko se shladi, vam zapušča prav kakor netopir svoje skrivališče in leti naravnost tja, kjer vidi luč. No, zvečer je bilo, ko je moja drobna Indijanka krenila z malim v okolico, da pobere posode s kavčukom. Ko se je stemnilo, je prižgala svetiljko. Machacui je priletel, kakor sem vam povedal; otrok je neznansko kričal, a jaz o vsem tem nisem imel niti pojma. Toda mati je poznala te strašne živali, videla krvavečo laket in divje zrla na vse strani, kakor da išče pomoči. Senor, samo Indijanka je zmožna storiti kaj takega! Pobliskovo je pokleknila, nabrusila klino, nato... nato je odsekala rokio prav ob komolcu. Kakor do so jo meni odsekali, tako bolečino sem začutil! Krik in stokanje se je razlegalo tako glasno, da se je zdelo, da gozd molči. Kakor blaznež sem hotel privezati ročico na komolec. Ali si lahko zamislite ta prizor? Mati je s krpo svoje srajce obvila štulo in .ie molče stekla v smeri proti taborišču, kjer je patron nekaj malega razumel o zdravilstvu in bi morda utegni! pomagati; tekla je skozi ponočni gozd, ki je bil poln svetlikajočih žuželk, rjovenja zveri-roparic in grozo vzbujajočega rožljanja klopotač. Celo uro je tekla, brez počitka, jaz za njo. V rokah sem držal pripravljeno puško, da streljam na tigra. Od kapi zadeta, se je mrtva zgrudila. Ondi je poginilo tudi moje ječeče dete, tam v peklenskem srozdti... Kot papir bel je ležal otrok, ki se mu je bledlo, pod drevesom. Tc-dajci je s silnim zaletom tiger, ki nas je zalezoval, skočil iz temačne zasede, popadel malega in izginil z njim ... Ne vem, kako sem prišel v Manaos. Takoj sem našel službo na krovu, da hi se vrnil prej ko mogoče v domovino... Bil je prekrasen metuljček, senor, metuljček s strupenim želom. Povejte mi zavoljo usmiljenja božjega, je—II pravično, da sem tako izgubil ma- lega angelčka? Bil je metuljček, ves pisan, lepo mavričast, čudokrasen metuljček ...« Znojne roke, ki so trdno oklepale mojo desnico, so se stisnile v krču in ta preprosti mož je umrl z besedo »machacui« na ustnah. Ko sem odvezal vrečico, sem našel v njej vso rujavo in posušeno ročico njegovega mrtvega otroka. Med večnii Na vrhovih Alp in i Ali vam, prebivalcem pokrajin z milim podnebjem, ne šine mraz po udih, če se spomnite večnega ledu in hude zime v severnih pokrajinah naše zemlje? Kljub temu pa so tisti kraji polni dražesti in prirodnih lepot. Visoke planine nam tudi v toplejših pokrajinah nude živo sliko polarnih krajev. Poznate li ledenike? Visoke Alpe jih imajo; naš očak Triglav kaže le prvo stopnjo. Ledenike štejemo k najlepšim pokrajinskim slikam. Človeku dajejo nepopisen užitek, napajajoč ga z navdušenjem za prirodno lepoto, ki je ne more nadkriliti nič drugega na svetu. Kdor je videl Alpe in spoznal njih očarljivost; kdor je občudoval velikana Bemina in Mont Blanc, ve, da mogočnost in lepota Alp ni v divnozelenih dolinah, ne v strmih obronkih, ponosnih in ošabnih skalah in pečinah, ko žare v večernem solncu; tudi ne v ostrih grebenih in granitnih koničastih vršacih, temveč jo najdemo stoprav nekoliko višje, ondi, kjer so vsi vrhunci pokriti z debelim plaščem snega in ledu. Tu so Alpe najbolj vzvišene, tu kraljuje tisti tajinstveni in sveti prirodni mir v vsej svoji nedosežni beli krasoti. Ljudi zaradi tega tolikanj mika v planine, ker ondi pozabijo malenkost in ničemurnost mestnega življenja in vsaj za nekaj ur uživajo prostost in mir. Ne vabi jih zgolj zelenilo planinskih gozdov in trat ali solnce, zrak in očarljivost gora; dolgo in vztrajno se povzpenjajo v še večje višine, nestrpno pričakujoč trenutka, ko bodo prišli na vrhove in bo pod njimi namesto kamenja led in s/neg ledenikov. Ljudem, ki so navdušeni za prirodo, ni mar za napore in nevarnosti; preveč jih omamlja lepota večnega ledu in vabi vse višje na gorske vrhove. Alpski ledeniki. Ledeniki v Alpah niso vedno baš visoko nad planinswimi dolinami. Alpske doline, po katerih še teče železnica, so i ledeniki, i skrajnem severu. ponekod v višini 2000 metrov. Kakor dolgi jeziki lijejo ledeniki čez planino. Divne so njihove ledene stene, vse iz-prekrižane v raznih odtenkih od bele do zeleno-modre barve. Njih led ni iste vrste kakor led, ki ga vidimo po zimi na naSih vodah. Sestavljen je namreč iz zrnc. Je tudi drugega izvora. Nastaja iz velike množine snega, ki vsako leto zasipuje alpske višine in se ondi kopiči v velikih zametih. Ta sneg najprej zmrzne; zvezdnati kosmiči se izpremene v zrnca. Ko jame solnce okoli poldneva močno pripekati, oživi snežena površina in majhni potočki teko po površini. Voda prodira v sneg in ondi zopet zmrzne, skozi sneg pa uhajajo zračni mehurčki. Tako nastane pod vplivom solnca in tlaka iz zrnatega snega zrnat, prozoren, modrikast led ledenika. Njegova zrnca so neenaka. Nekatera so majhna kakor grah, druga pa so debelejša od pesti. Začuden stojiš pred ledenikom in misliš, da je zmrznjena reka. Samo iz konice njegovega jezika teče majhen potok. Krenil je na pot, da tudi on pripomore preluknjati in razdejati gorsko telo. Radostno žubori, kakor da bi se veselil, da se je otel iz ledenega zajetja in da je tudi njemu napočil čas, ko se lahko razmahne. To je zmaga solnca nad ledom, ki na svojih južnih mejah, kjer je že toplejše ozračje, ne more več kljubovati solnčni gorkoti in se vrača v prirodo v obliki vode. Dolga je zgodba tega ledu. Poletimo v duhu pred ledenik Aletsch, ki se spušča z vrhuncev nebotične planine, na ktateri počiva v svoji večnobeli obleki divna boginja Jungfrau. To je največji alpski ledenik. Poslušajmo povest leda, njegovih ledenih zrnc pri spodnjem robu ledenika. Led pripoveduje svoje zgodbe. Bilo je pred več ko 400 leti, ko se je nekega dne spustilo iz oblakov nešte- vilno lepih in pravilnih snežink. Padle smo na vrhunec te planine. Obtičale smo na pečini in smo bile nekaj časa ondi ohranjene. Nekega dne pa smo spodrsnile na sneženo zbirališče Aletscha. Tu smo se jele pod vplivom gorkote počasi izpreminjati v zrnati sneg in led. Naš obseg se je zmanjšal še poti pa. ni bila pozimi ista ko poleti. Težavna je bila naša pot in težko delo smo morale opravljati. Naša zrnca so vedno drsela navzdol, neprestano so bila zaposlena. Ko so prilezla na dno ledenika, so se spotaknila ob kiarne-nie in so ga ponesle s seboj. Naša poglavitna naloga je bila, da izgladimo LEDENI VRHOVI HIMALAJE. za eno osmino. Tudi zdaj nismo ostale dolgo na istem mestu. Šle smo po že utrti poti našega ledenika, ki so ga pred neznansko dolgim časom pripravile naše posestrime. Prijela nas je in kakor zrcalo izbrusimo' svoje korito. Zato smo na poti drobile kamenje v droben grušč in pesek, da si olajšamo delo. Na vsej poti smo zapisovale v pečine svojo zgodovino, da io bo- BLIZU MOl neka neodoljiva moč; nastopile smo 24 kilometrov dolgo potovanje. Kljub vsemu naporu nismo prišle v enem dnevu dalje od pol metra. Dolžina na- ' EVERESTA. do lahko brali tudi poznejši človečki rodovi. Kamenje, preko katerega smo se valile, smo do dobra izgladile, ono pa, ki smo ga ponesle s -sabo, smo lepo zaoblile in izbrusile, da bo vešče oko takoj Spoznalo, d>a je to kamenje potovalo z nami. Ko pa smo na poti srečale kako višjo skalo, smo se ji morale ukloniti s poti; bila je prestrma, da bi se bile povzpele na njo. Razdvojile smo se, a skiala je ostala kakor otok med nami; venomer smo ji pretile, češ, le čakaj, velikan, je padel v naše razpoke m postal žrtev bele smrti. Na svoji površini smo tudi nosile veliko kamenja, ki se je pozneje nakopičilo na našem spodnjem robu. Od zgoraj nas 'je motrilo solnce, ki ima zlasti poleti za nas strašno toplino moč, od spodaj pa nas je talila zemeljska toplota, in tudi vrelci in voda, ki je je tem več na naši poti, čim glob- nemara bomo tudi tebe kmalu izpod-kopale! Na strmih obronkih nismo mogle ostati še dailje v skupni plasti. Raztrgale smo se na ledene kosce in smo dolgo časa ustvarjale bizarne oblike, dokler se nismo v nadaljnjem toku zopet združile in zlile. Zdaj so nam vse rane zacelile. Marsikateri planinec LEDENIKI. Ije prihajamo, nam je krajšala življenje. Voda se zbira v potok, ki teče iz ledeflikovega jezika, često iz velikih izd rtih vrat. Bilo je v ledeni dobi... Dandanes imamo kratko pot, saj največji ledeniki niso daljši od 25 ki- lometrov. Drugače je bilo ob svitanju človeškega rodu, za časa, ko je človeški rod šele nastajal. Cujte, kaj vemo povedati o prvi polovici četrte dobe zemeljske zgodovine, o oni perijodi, ki jo imenujejo diluvijalna. To je prav za prav najmlajša preteklost zemlje. Pred 100.000" leti nemara. Ogromne mase ledu so pokrivale Alpe. Ledeniki so napolnjevali vse doline in se raztezali celo po ravninah. Njih led je bil ponekod debel 1000 metrov in še več. Še danes niso znani vzroki tega čudnega pojava. Pojdite na lombardsko ravnino, v dolino Saone, v zgornje doline Save in Drave, kjer danes na daleč in široko ni ledenika. Povsod boste našli ostanke grobelj, ki so jih nasuie ledene plasti, povsod so ostanki mičnih ledeniških amfiteatrov, v čijih sredini se zrcalijo temna jezera. Ti ledeniki so nosili s seboj mnogo sto, da, celo več tisoč ton težkih kosov granita in drugega kamenja, ki še danes tako skrivnostno počiva na raznih mestih alpskega predgorja. V tej pokrajini so granitni hribi pravi tujci. Treba je iti sto in še več kilometrov v Alpe; tam je njihova prava domovina. Kaj naj rečemo šele o tistem ogromnem ledenem plašču, ki je pokrival velik del severne Evrope in Azije in je segal skoraj do Berlina in Moskve?! » Tako smo torej me, nekdanje snežinke, znatno izpremenile obličje Alp. V tisti dobi smo bile velika sila, danes smo le bolj za okras. Vsakih 35 let... V spomin na ledeno dobo, na njena glacijalna in interglacijalna razdobja se v nas približno vsakih 35 let vzbudi novo življenje. Jamemo se širiti in napredovati, toda kmalu nas druge sile zopet uženejo v prave meje. Vi se nemara smejete tem poizkusom, toda zahvalite Boga, da nismo v vaših krajih tako močne kot nekoč. Vsia vaša kultura, ki se ž njo toliko bahate, bi bila izginila v našem ledenem objemu. Danes so ledeniki usmiljeni z ljudmi. Kdo ve, ali bodo večno tako ponižni in zadovoljni, če se ljudje povzpenjajo k njim. Ali je izključeno, da bi se ledena doba zopet ponovila? Ali ni nemogoče. da bi ledeniki kedaj spet segli doboko v doline in prisilili ljudi k >bupnemu boju z ledeno smrtjo? Nič ni nemogoče. Ledene priče davnih dob molče in čakajo. To je zgodba, ki nam jo pripovedujejo ledeniki. Gibanje ledenikov. Največji ledeniki alpskega tipa so na visokih planotah osrednje Azije. Ledeniki Himalaje in Tijenšana so na mnogih mestih dolgi do 60 km ter prevale na dan 3—6 metrov. Alpski ledeniki tedaj ne mirujejo, marveč se gibljejo počasi kiakor kazalec ma uri. Ali vas ledenik ne spominja reke in njenega toka? Toda reka je pri izviru najmanjša, medtem ko je ledenik ondi največji in najsiinejši, a na »ustju«, na spodnjem robu je najmanjši. Tudi ledenik ima svoj »padec, kjer se hitreje giblje; navadno je to kakšno mesto v sredini. Pri robu nalikuje rečnim serpentinam. Razen teh dolinskih ledenikov so v Alpah še manjši ledeniki, ki ne segajo preko snežene meje in vise kakor ozki jarki s slemena gorskih masivov, zato jih imenujejo viseči ledeniki. Ta tip je posebno značilen za Pireneje, a najdeš ga v lepih oblikah tudi v Alpah, zlasti v skupini Mont Blanca. Nov tip ledenik« srečujemo na Nor-, veškem, v tej romantični deželi fjor-dov. Ondi so posamezna gorska rebra pokrita z debelimi plastmi snega in ledu; iz tega pokrivala tu in tam mole v dolino, ponekod celo do morja, kratki ledenikovi jeziki. V Alpah ima vsak ledenik lastno zbirališče, na Norveškem pa jih več tako rekoč živi za isto mizo. Deset odstotkov vsega zemeljskega kopna pokriva led, ki zavzema prostor 15 milijonov četvonrih kilometrov. V polarnih krajih, med Eskimi. Prava domovina ledu so dandanes polarni kraji. Skandinavski tip ledenika izginja in prehaja v kopneni led, kakor ga vidimo v tolikih masah ondi na daljnem severu, na Gronlandu. Nepopisni so čari te tajinstvene bele pokrajine, kjer se v polarni svetlobi zimske noči hrupno trgajo ledeniki in padajo v razburkano divje morje. Tu imate pravo sliko ledene dobe. V ozadju fjorda se dviga visoka ledena pečina. To je jezik ledenika, ki se lomi v morje, med tem ko ledene plošče, ki so včasi visoke kakor gore, plovejo proč od brega in jadrajo — v strah morjeplovcem — daleč po vodi. Morske struje jih često zanesejo v toplejše pokrajine, kjer pa jih morje kmalu stali in izbriše s površine. — i ura — Če greš od obale dalje v notranjost, vidiš, da so tla, kamor ti pogleda oko, iz samega leda. To je kopneni led, ki je mestoma debel do tisoč metrov. Še dalje v notranjosti so ogromni sneženi zameti, snežena zbirališča, iz katerih se spuščajo ledene poljane. Površina teh ogromnih ledenišč na Gronlandu iznaša približno 2 milijona km2. Kopneni led pa se neprestano giblje in izroča svoj odvišen del morju, ki buta ob njegov rob. Gibanje takega ledu je, kajpa, hitrejše; pred »ustjem« v morje doseza hitrost 10 do 20 m na dan. Ledeni oklep Gronlanda je celoten; nič ga ne prekinja in ne okrnja, zakaj kamenje se pojavlja stoprav med ledeniki, ob obali, ki jo krase fjordi. V tej čarobni, čeprav strahotni pri-rodi se je naselil človek — Eskim, ki bije hude boje z neizprosno prirodo. Nikjer ni narava tolikanj okrutna ko tu. Eskimo živi predvsem od lova na ribe — tjulenje — čijih koža mu nudi oblačilo in celo materijal za čoln, tako zvani »kajak«. Meso in slanino uporablja za hrano. Z veliko veščino si izdeluje sulice in harpune: v na videz bornih kajakih drzno plove po vzbur-kanem morju in s sigurno roko lovi svoj plen, ki mu dela hude preglavice, preden ga spravi na varno. Mnog ribič plača z življenjem svojo naturno skrb za vsakdanjo hrano. Marsikateri se izgubi v razpokah kopnega ledu ali pogine v lovu na severnega jelena in belega medveda. Eskimi ne vprašujejo dolgo, kam je izginil pogrešanec; verujejo, da je odšel med velikane »kivitot«, ki bivajo v daljni notranjosti ledenega kopna, v pokrajinah, ki so večini Eskimov docela neznane. Eskim je pagan. Vzlic temu pa ima ta maloštevilni narod dokaj visoke nravstvene pojme. Le-ti so plod ledene prirode. »Ljubljena domovina!« je nedavno pisal neki Eskim. »Dobro je, da si pokrita z ledom in snegom. Dobro je, da so tvoje pečine, ki nemara skrivajo v sebi zlato in srebro — reči, katere tolikanj vzbujajo pohlep kristjanov — pokrite z neskončnim snegom in ledom in nepristopne tujcem. Tvoja ne-rodovitnost je sreča; ona nas brani pred nasiljem in osvajanji!« A tudi Eskime so našli neukrotljivi Evropci. Predvsem so se naselili med njimi različni misijonarji, ki skušajo prebivalce prekrstiti in »kultivirati«. Ali njihov trud je bil dosihmal dokaj jalov, čeprav je danska vlada, ki si lasti nekak protektorat nad Eskimi, postopala jako obzirno. Natura teh ljudi, čijih način življenja, morala in vera so povsem prilagojeni ondotnim življen-skim razmeram, se ne da zlahka obrniti na povsem drugo plat. Misijonarji so zanesli v polarno deželo več slabega nego dobrega. Danes ta nekoč čili in trdi narod čedalje bolj propada. Edino zdravilo bi bilo, da vse tuje misije za-puste te kraje, ki so tako in tako sovražni prebivalcem iz dežel milejšega podnebja. Naj puste Eskimu, da živi svoje primitivno, a naturno življenje, ki ga edino lahko ohrani v ledeni deželi. Evropskim prišlecem so pravili Eskimi: »Vi da bi nas poboljšali in učili morale, vi, ki se ubijate med seboj, vojskujete in to klanje še poveličujete?!« V medsebojni pomoči in ljubezni nam je pokazal ta narod tako vzorne nazore, da bi pred njimi utegnil marsikak belopolti Arijec zardeli kakor ledeni bregovi Gronlanda, kadar jih obsine zahajajoče solnce. Po dr. Salopeku, »Priroda«. Gamma: Hozana tebi, duh človeški! V zvonenju zvonov, ki vabijo k poh nočnici, zaznavam udarce misli. To taj* nostni zvonovi nad zemljo zvone, go> vore v nočni temi: ]reliki, zmagoviti duh človeštva, ho-zana tebi! Na zemlji se je našlo človeštvo: ne i emo kako. po čudežu ali brez čudeža, tolpa divjakov nagih, brez misli, brez govora, brez lepote, brez boga; za večnost Da mu io hit dan i;p1ik vnditeli. velik duh, neumljiv, skrivnosten duh — duh človeštva. Nešteto strahotnih preizkušenj je moralo prebiti človeštvo, zakaj našlo je bilo dva grozna nasprotnika: priro--do in človeštvo. Ni zmagala priroda, še sama je uči-ia, kako se premaguje človeštvo; ali drugi človeški sovražnik — človeštvo samo — ie bil stokrat strašnejši. — liJUU - Sam zoper sebe se je bil dvignil člo* vek in izmišljal orožje, zanke in pa* sti; sto prepadov je iznašel in vohal neprestano, kako bi samega sebe vrgel v prepad. Karkoli je velikega izumil, karkoli je z bojem iztrgal prirodi, vse je v svojem blaznem pohlepu obrnil sebi v pogubo. Kulturo si je bil priboril in se s kulturo pomehkužil do gnilobe; boga* sivo si je bil pridobil in ga izpremenil v morilno kugo razkošja, iz hrabrosti in telesne moči si vzgaja militarizem, to kovinsko pošast, ki izžema svet; zmagoval je z delom in ga sproti iz* preminjal v suženjstvo; iznajdbe duha je vsekdar zlorabljal za ubijanje, hlast* no in brez pokoja iskaje, kako bi bolj uničil samega sebe, kako bi s čudež* nil strojem ubil v eni minuti milijone ljudi. Z vero se je bil mučil in jo je nato zlorabil za mučenje; plodečo moč ljubezni je izpridil v prostitucijo in prešuštvo; armade otrok je bil splodil in splojene hitro uničil, velike duhove rodil in rojene kmalu pomandral. Stroje je bil postavil za sužnje in se jim sam vdinjal kot suženj. Zemljo, ki jo je bil premagal in požlahtnil, je znova izpremenil v puščavo. Zmago* slavno je zbližal prirodo s človekom, nato ra se ie zavil, kakor Herakles v Ncsov rfa*č. v "mrtvo ncvraštvo zo* pcr človeka. Tako ie vs*n>a! demon za demonom iz gloHn rlcvrfva a človeštvo ni pre* m.hfla'0 človeštva in je ostalo neuničljivo. V zvonenju zvonov, ki oznanjajo polnoč, grme udarci misli; ti zvonovi z oboka duhov zvone, zvone v nočni temi. Demone, ki jih je poklicalo člove* štvo samo, mora človeštvo zopet pre* magati. Samo to bo človeštvo ohrani* lo, kar si je pridobilo v boju zoper sa* mega sebe in plačalo z neizmernimi bolestmi, s krvjo in obupom. V več* nosi teče cesta, polna človeških za* blod in trpljenja, poškropljena s krvjo in možgani, toda končno bo zmagalo nad samim seboj, nad svojo lastno ne* gacijo neuničljivo človeštvo. Če najhujši sovrag, — človeštvo — ni že porazil človeštva, ne obupuj, sa* motna duša, nad sedanjostjo. Kar te danes žge s plamenom bolesti: zablo* de, zločini, tema. beda. vse. kar je člo* veštvo ustvarilo zoper sebe, vse bo premagano v bodočnosti! Iz svojih lastnif plamenov se dviga k življenju ptič feniks. Zanikanja živ* Ijenja je treba, da bi za vedno tra* jalo zmagovito življenje — o, globoki zmisel in božji blagoslov pogube! Zakaj malodušje? Da ne bo nekoč na zemlji kruha in prostora za mili* jarde bodočih ljudda se bodo dušili brez zraka, ubijali brez usjniljenia in poginili, stiska je še okoli ogniišč. od ledene zime na ohlajeni zemellsk' skorji? Kdo vidi v glcbinp bodočnosti, v globine človeškega dulm? V strahotne globine, kjer leže zarodki misli, zarod* ki danes še neslutenih možnosti? Na katerih solncili boš nadaljeval svoje življenje, duh neuničljivega človeštva? Veliki duh človeštva, hozana tebi! (Iz češčine.) POJDIMO NA JAPONSKO! B. Piljnjak: Japonska ljubezen. i. V Tokiju sem slučajno srečal Tagaku-Sana. Bil je pravi šibuj*; posebno preprost ie bil njegov kimono, prav tako tudi njegove gete**, v rokah pa je držal slamnik. Imel ie krasne roke. Govoril je * Šibuj je japonska eleganca, posebna vrsta preprostosti. ** Gete so lesene deščice, ki jih nosijo Japonci namesto čevljev. po rusko. Bil je ožgan, majhen, suh in lep, v kolikor so lahko Japonci lepi za evropsko oko. Rekli so mi, da je zaslovel ,po romanu, ki je v njem opisal evropsko ženo. Pozabil sem nanj. kakor na marsikateri slučajni sestanek, toda... V japonskem mestu K. sem slučajno našel-v konzulovem arhivu prošnjo Sofije Va-siljevne Gnedih-Tagakijeve, ki se je hotela vrniti v domovino. Moj rojak. ta.i- nik generalnega konzula, tov. užurba. me je povedel na Majo-San, v hribe nad mestom K., v ondotno lisičje svetišče. Tja se potuje najprej z avtomobilom, nato z vzpenjačo, potlej pa peš po stezi, ki vodi skozi gozd in skalovje na čata dva rojaKa. lovariš Užurba mi je ondi razodel vso zgodbo Sofije Vasiljev-ne. Zaradi me sem si zapomnil pisatelja Tagako in zaradi nie pišem to povest. Torej, ondi-ie na Maji-San sem mislil o tem. kako nastane p o - Vrtovi. vrh hriba, v cedrovo goščavo, kjer jako oi upno poje budhistovski zvon. Blizu svetišča, še višje na hribu, odkoder se vidi tudi svet onkraj hribov, sva našla krčmo in mrzli ale. Z alejem, ob šumenju cedrov in nad oceanom, se da vrlo prijetno pokramljati, če se sre- v e s t in kako težko je udih čioveKa, a še težje prestati smrt. Še tistega dne zvečer sem bil poiskal papirje, na katerih je popisala gospa Tagakijeva svoje življenje od prihoda na Japonsko. Žena si je namreč nepravilno razlagala. yprašanje 9 rodbinskih Pri čaju. podatkih, ki ga morajo izpolniti Rusi, kadar bi se radi vrnili domov. Za me se pričenja njeno življenje s trenutkom, ko je ladja priplula v pristanišče Cu-rugo. Nenavadno in kratko je to življenje. Izločilo se je izmed tisoč navadnih ženskih življenj v ruski provinci, življenj, ki bi jih lahko popisal s številkami, po statističnih načelih, saj so si vsa podobna kakor jajce jajcu: zvrhana košara s prvo ljubeznijo, z zamerami, z radostjo, z možem, z otrokom in z vsemi ostalimi rečmi... 11 V moji povesti nastopata o n in o n a. Ona, Sonja Gnedih, se je rodila in zrasla v Vladivostoku. Skušam si jo predočiti... Dovršila je gimnazijo, da bi postala učiteljica, dokler ne pride tudi po njo ženin. Bila je dekle kakor vsa druga dekleta v stari Rusiji. Puškina je najbrž poznala le toliko, kolikor je zahtevala gimnazija. Sigurno je zamenjavala etiko z estetiko, kakor nekoč jaz, ko sem se hotel v 6. razredu realke postaviti z nalogo o Puškinu. Še slutila najbrž ni, da se pričenja Puškin ondi, kjer se končujejo gimnazijske zahteve. Nikoli ni, kaj pa, mislila, da imajo ljudje za vse lastno mero. Vse, kar presega razum, se zdi človeku neumno, ker je sam neumen. Čehova je preči-tala, in baš Čehov je vedel, da dekleta iz gimnazije niso »posebno bistra«. Imela je svoje pojme o lepoti (lepi so se ji videli japonski kimoni, dasi takih Japonci ne nosijo, temveč jih izdelujejo le za tujce). Takisto je imela svoje pojme o pravičnosti (saj. je imela prav, ko je nehala pozdravljati praporščaka Ivanova, ker se je bahal s sestankom) in tudi o znanosti (v kovčku njene znanosti je bilo prepričanje, da sta Puškin in Čehov velika pisatelja, izredna, toda izumrla človeka, ki jih ni več, kakor ni mamutov). O n je bil častnik generalnega štaba cesarske japonske okupacijske vojske. V Vladivostoku je stanoval v isti hiši kakor ona. Naj navedem odlomek iz njenega življenjepisa: ». . . Vsi so mu pravili samo »opica«, vsi so se čudili, da se koplje dvakrat dnevno, da ima svileno perilo in da oblači ponoči pižamo. Potem pa so ga jeli spoštovati. Zvečer je ostajal zmi-rom doma in čital na glas ruske knjige, meni neznane sodobne pesnike Brju-iOva, Bunina. Govoril je dobro ruski : edino napako: namesto 1 je izgovar- jal r. To je bil povod, da sva se seznanila. Stala sem nekoč na hodniku. On je čital pesmi, nato pa je jel tiho peti: »Noč je dišara po rjubezni«. Nisem se mogla vzdržati, da se ne bi zasmejala. On je odprl vrata, preden sem zbežala mimo in je rekel: »Oprostite, neuvrjudno je, da bi povabir modemaiserj. Dovolite, da se zgrasim jutri«. Bila sem v zadregi, nisem razumela, rekla sem le: »Oprostite« in sem odšla. Drugega dne je prišel k meni na obisk. Podaril mi je ogromno škatljo čokolade in je rekel: »Prosir sem dovorjenja, da se zgrasim. Cokorada, prosim. Kaj misrite, prosim, repo vreme?« Izkazalo se je. da ima japonski častnik resne namene, da ni nič podoben praporščaku Ivanovu, ki ie silil s sestanki in poljubi po temnih ulicah. Japonec jo je vabil v gledališče, v prve sedeže, in ni nagajal, če ni hotela po predstavi v kavarno. Sonja je pisala mami o resnih namenih, v svoji izpovedi pa je podrobno povedala, kako je bil nekoč častnik zvečer dolgo pri nji na obisku. Nenadoma pa se mu je obličje zmračilo. Vstal je in odšel. Obraz mu je posinel in oči so postale rdeče, krvave. Sonja je razumela, da se je razvnel od poželenja. Dolgo se je jokala v postelji, ker se ji je zdel strašen. Toda baš ta izbruh, ki ga je znal brzdati, je podžigal njeno žensko zvedavost. Zaljubila se je vanj. Prišel jo je snubit kakor v romanu: v paradni uniformi z belimi rokavicami, na praznik, v navzočnosti gospodinje. Nudil je roko in srce po vseh evropskih pravilih. »Dejal je, da odpotuje čez teden dni na Japonsko in me ie prosil, da naj pojdem kmalu za njim, ker bodo v kratkem prišli v mesto rdeči prostovoljci. Japonski častniki se ne smejo po postavi poročiti s tujko; častnikom generalnega štaba pa ie sploh zabra-njena ženitev. dokler ne odslužijo določenih let. Zato me je prosil, da naj najstrožje molčim glede najine poroke in stanujem pri njegovih starših na kmetih — v japonski provinci, dokler ne bo vpokojen. Pustil mi je petnajst sto jenov in pismeno poroštvo, s katerim dobim dovoljenje za potovanje na Japonsko. Pristala sem ...« III. Sonja je pričela svoj življenjepis z dnevom, ko se je bila izkrcala na japonskem otočju. Curuga je majhno pristanišče. Tu ni nobene evropske hiše. same japonske hišice so. narejene v obliki šotora. Pristanišče smrdi najbrž oo sipah, katere ribiči trebijo, izžemajo (da dobe barvilo za tuš) in sušijo kar v pristanišču. Japonska policija tukaj v provinci ni umela, kaj storiti s to tujko: kako bi tudi? Kretnja, ki pomeni v Vladivosto-ku »pojdi sem«, pomeni v Curugi »pojdi proč«. Curuški obrazi na so sploh brez izraza. Japonci imajo pravilo, da prikrivaj na vse načine svoie občutke, celo z očmi. Sonja piše: »Zaslišali so me bili in vprašali, čemu sem prišla? Zaprli so me; en dan sem sedela na policiji in so me vedno znova vpraševali: Kako poznam Tagako in kdo mi je dal poroštvo? Priznati sem morala, da sem njegova zaročenka, ker so me sicer hoteli izgnati z istim parnikom čez mejo. Ko pa sem priznala, so me pustili na miru. Prinesli so mi riž in dve nalčici, s katerima takrat še nisem znala iesti.« Še tisti večer je prispel v Curugo njen ženin, Tagaki - San. Videla ga je skozi okno; še! je bil k policijskemu načelniku. Vprašali so ga o dekletu. Pogumno je rekel: »Da to ie moja nevesta«. Ponudili so mu. da io pošlje nazaj. a ni maral. Rekli so mu. da bo izključen iz vojske in kaznovan. Odvrnil je, da je o vsem dobro poučen. Tedaj so pustili njega in njo. Poljubil ii je roko. kakor v romanu: ničesar ii ni očital. Dejal je, da jo bo čakal v Osaki njegov brat in jo ie spremil na vlak. sam pa se .ie bil opravičil, češ. da je »malo zaposlen«. Izginil ie v temi, vlak ie odrini! v črne gore. V vozovih je bilo zelo svetlo, zunaj pa .ie ležal mrak. Vse okoli je bilo tuje in neumliivo. Njeni japonski sopotniki — moški in ženske, — so se ponoči slekli in so šli spat, ne da bi se bili sramovali golote. Pozneje so na postajah prodajali kar skozi okno vroči čaj v stekleničicah in lesene škatljice z večerjo: rižem. ribo. red-kvijo. papirnatim prtičem. zobotrebcem in dvema palčicama namesto vilic in noža. Potlej je luč ugasnila in vsi so zaspali. Ostala ie osamljena, neumliivo prestrašena. Ni spala vso noč. vse ii je bilo tuje. ničesar ni razumela. V Osaki je stopila poslednia iz vlaka. Takoj je stal pred n.io moški v rjavem suknenem pikastem kimonu in z lesenimi deščicami na nogah. Ta člo-«e ji je hudo zameril: zasikai j°. se uprl z rokami op Koleno in se tako priklonil. Izročil ji ie posetnico. ne da bi .ii ponudil roko. Ni vedela, da jo pozdravlja na japonski način. Hotela je sorodnika objeti, le-ta pa ii ni dal niti roke. Kri ji je planila v lica od sramote. Mož ni umel niti besedice ruski; dotaknil se je njene rame in ii pokazal izhod. Odpeljala sta se z avtomobilom. Mesto jo je presenetilo in oslepilo; ogromno mesto je bilo. tako da se ji je Vladivostok zdel kakor vas. Stopila sta v restavracijo in dobila angleški breakfast.. Ni razumela, zakaj mora jesti sadje pred gnatjo in jaici. Japonec se je vedno dotaknil njenega ramena, ko ji je kazal, kako se je po angleško: ni zinil niti besede in le redkokdaj se je nasmehnil. Po beakfastu jo ie peljal na stranišče, ne. da bi io bil zapustil. Ni vedela, da imajo Japonci skupno stranišča za ženske in moške. V zadregi mu je dala znamenje, nai odide. On jo ie razumel narobe. Nato sta spet odšla na vlak. Kupil ji je bento. zajtrk v leseni škatliici, in je vtaknil v njene prste palčice. da bi jedla. Zvečer sta prišla v kraj. kamor sta bila namenjena. Na kolodvoru je poklical rikšo. Soniina lica so postala rdeča kakor kri. razvnel jih ie tisti nestrpni občutek, ki prime slehernega belega človeka, ko prvič zaiaše človeka. A zdaj nj več imela lastne volje. Pod navpično strmino, na slemenu, nad pristaniščem, v zelenju dreves, je stala hišica. Iz hišice so prišli starec in starka, deca in mlada žena. vsi v kimonih. Vsi so se nizko priklonili, ne da bi dali roke. Niso je takoj pustili v hišo, Ženinov brat ii ie pokazal na noge. a ga ni razumela. Takrat io ie potisnil na stopnice, da se ie vsedla in ii je skoro nasilno odvezal in sezul čevlie. Ženske na pragu so pokleknile '^ed njo. proseč jo, na vstopi v hišo. Hiša se j je zdela kakor igračka. V zadnji sobi ie bila ena stena odprta: odtod se je odpiral ogromen razgled na morje, na nebo. na skale, ki so prežal? v morju. Hiša ie ctala nad prepadom. Po tleli ie bilo veliko skledic na pladenjčkih. Poleg vsakega pladnia k- ležala blazina. Vsi. tudi ona, so se vsedli na blazine, na tla. da bi večeriali. ...Dan na to ie navsezgodaj prišel sam ženin. Tagaki. Prišel i? v kimonu. Ni spoznala tega človeka, ki ie najprej pokleknil pred očetom in bratom, nato ored materjo in šele naposled pred njo. Hotela ga je objeti, a je za trenutek zamišljen zadržal njeno roko, jo stisnil in poljubil. Rekel ji je. da je bil v pre-stolici, da je odpuščen iz vojske in da tr.ora za kazen ostati dve leti na vasi. Dovolili so mu. da ostane v nrognan-stvu doma. v očetovi hiši. Ne smeta tedaj dve leti zapustiti te skale, tega doma. Sonja je bila srečna. Prinesel ji je iz Tokiia nehroi kimonov. Še tistega Isoda Koriusai: Japonki pri kopanju. dne sta šla k županu, da ju poroči. Nevesta je šla v plavem kimonu in z japonsko pričesko, čeprav ie imela lase kakor rž.* Širok obi pas, jo je hudo pritiskal na prsi in ji ni dal dihati. Od getajev je dobila kurja očesa med prsti na nogi. Postala je Oku-San-Tagaki-San; ni bila več Sonja Gnedih. Edino, s či- Jaiponci so čnnolasi. mer je lahko poplačala moža. ljubljenega moža. je bila. pristna strast, nobena hvaležnost* ko se mu je bila udala ponoči v kimonu na tleh. medtem ko je spodaj votlo brnela oseka. IV. V jeseni so vsi odšli; ostavili so no-voporočenca sama. Mož .ie dobival iz Tokija ruske, angleške, japonske knjige. Zdaj si lahko predstavljamo, kako piha od oceana jesenski veter, kako tulijo skale, kako mrzlo in samotno je sedeti ure, dneve in tedne poleg hiba-čija, ponve z žerjavico. Navadila se je pozdravljati: »o—jasumi— jiasaj, poslavljati se saj—otiara, zahvaljevati: do —itasimasite, prositi, počakati, da pokliče moža: čoto — mato Kudasaj«. Ob prostem času je izvedela, da se lahko pripravi riž kakor kruh na najrazličnejše načine, da Evrooci sploh ne umejo pripravljati riža. kakor Japonci ne razumejo peči kruha. Iz moževih knjig je izvedela, da se prične Puškin baš tam, kjer se neha gimnazija, da Puškin sploh ni umrl kakor mamut, temveč da bo vedno živ. Mož ji je povedal, da ni na ■ svetu globlje književnosti in misli od ruske. Sedel je poleg hibačija s knjigami na tleh, ona pa je kuhala riž in pekla presen kruh. Pila sta čaj in jedla slane slive in riž. Mož ni imel nobenih želja, sai bi bil lahko živel mesece in mesece od samega riža. Sonja je vzlic temu pripravljala kosilo na ruski način. Vsak dan je šla na trg nakupovati Čudila se je, da Japonci ne prodajajo piščancev po komadih, temveč vse posamič: peroti, no- mm mfm Lju&imkanje, ge, hrbtišče, želodec, kožo. Zvečer sta šlanaizprehodkmorju ali v gore, k malemu svetišču. Navadila se je nositi gete in se priklanjati sosedom po iaponsko: globoko z rokami na kolenih. Zvečer je sedela pri knjigah. Mnoge noči je vzela ljubezen: mož je bil strasten in izurjen v ljubezni; poznala se mu ie dolga kultura prednikov. Ta kultura strasti je Evropi povsem tuja. Prvega dne zakonskega življenja ji je podarila tašča molče — saj nista imeli skupnega jezika, — erotične podobe na svili, ki so izčrpno predstavljale spolno ljubezen. Ljubila je, spoštovala in se bala moža. Spoštovala ga je, ker je bil vsemogočen, hvaležen, molčeč in je vse znal. Ljubila ga je in se bala — v znamenju njegove ljubezni. Po dnevu, ob delavnikih, je bil mož molčeče vljuden, skrben, plemenit, malce strog. Prav za prav ga je malo poznala in ni ničesar vedela o njegovi rodbini. N.iegov oče je imel nekje tovarno za svilo. Včasi so obiskali moža prijatelji iz Tokija in Kiota. Takrat io je prosil, nai se obleče po evropsko in po evropsko sprejema goste. Sam pa je pil z gosti vroč sake, japonsko žganje. Po dveh frakljih so dobili rdeče oči. žlobudrali brez kraja in konca, nato pa so peli vinieni svoje pesmi in odšli do jutra v mesto. Sicer sta živela jako usamlieno. Zima brez snega se .ie izmenjala s poletno vročino. Morje je ob oseki in burji votlo donelo pod skalo, ob plimi pa je bilo tiho in močno sinje. Njeni dnevi niso bili podobni niti jašmoveniu molku. Zrna na molku se lahko prešteiejo, kakor jih štejejo evropski in budhistov-ski menihi. Ona pa ni mogla prešteti svojih dni, najsi so bili tudi .iašmovi. Zdaj pa lahko končamo povest, povest o tem, kako nastane povest. Minilo _je leto dni in še eno in še. Njegovo pregnanstvo je bilo končano, pa sta preživela še eno leto doma.' Takrat je nenadoma prišlo v njuno samoto nešteto ljudi. Pokleknili so pred njo in možem, slikali moža pri knjigi in njo kraj njega. Vpraševali so po njenih japonskih vtisih. Zdelo se ji je, da so se jima vsuli na glave kakor grah iz vreče. Zvedela je, da je spisal njen mož znamenit roman. Pokazali so ii nebroj listov, kjer sta bila naslikana: v hišici, pred hišico, na sprehodu, ob svetišču, ob morju; on v japonskem kimonu, ona v evropski obleki. Govorila je že malce po japonsko. Sprejela ie položaj žene slavnega pisatelja, ne da bi bila zapazila skrivnostno izpremembo, da se ni več bala tujih ljudi. Navadila se je. da so ji bili ti ljudje uslužni in pri- LEDEN!$i{E TVORBE NA LOPUČNICI (TRIGLAV). Slika k članku «Med večnimi ledeniki na str. 1195—1199.) » jazni. Vendar oa ni poznala moževega znamenitega romana, ni vedela, kakšno vsebino ima. Vprašala ie o tem moža, a ji ni odgovoril: bil ie vljudno molčeč. Zdaj so sluge kuhali riž, ona pa se je vozila v mesto z avtom in je po japonsko delila šoferjem povelja. Če je prišel oče, se je priklonil snahi bolj spoštljivo, kakor ona njemu. Nemara je bila Sonja tako dobra žena za Tagako, kakor je bila Heinejeva žena, ki je vprašala prijatelje: »Pravijo, da je Henry spisal nekaj novega?« Ali Sonja je vendarle izvedela vsebino moževega romana. Prišel je poročevalec nekega lista iz prestolice, ki je govoril ruski. Prišel je, ko je bil mož odsoten. Mož je kanil priti zvečer. Šla sta k morju. In ob morju, med mirnim pomenkovanjem, je vprašala, kako si razlaga uspeh moževega romana in kaj je v njem bistvenega? ____To je vse. Takrat, ko sem našel v mestu K. v konzulovem arhivu Sonjin življenjepis, sem kupil takoj drugi dan roman njenega moža. Prijatelj Takahaki mi je prevedel vsebino. Zdaj leži ta knjiga na moji mizi v Moskvi. Četrto poglavje te povesti sem napisal, ne da bi kiaj izmislil; ponovil sem, kar mi je prevedel prijatelj. Tagaki je pisal vsak dan, dokler je bil v pregnanstvu. Zapisal je vse, kar je opazil na ženi, Rusinji, ki ni vedela, da se veličastnost ruske kulture pričenja ondi, kjer se neha gimnazija, da je velikost ruske kulture, te neskončne stepe — v možnosti misliti. Japonec se ne sramuje golega telesa, naravnih potreb, spolnega življenja. Tagaki-Sanov roman je bil spisan zdravniško-podrob-no. Tagaki-San je premišljeval na ruski način o času, mišljenju in telesu svoje žene. Poročevalec velikega dnevnika ni odkril Oku-San - Tagaki-Sanovi, ženi slavnega pisatelja le ogledalo, temveč filozofijo ogledala. Videla je, kako živi ona osebno na papirju. Brez pomena je, da je vseboval roman zdravniško natančen popis njene ljubezni in želodčne bolezni. Najstrašnejše se je pričelo šele potem. Spoznala je, da je bilo vse njeno življenje zgolj gradivo za opazovanje. Mož je vohunil vsak trenutek. Bila je to nezaslišna izdaja. Izgubila je vse, kar. je imela. Zato je prosila konzulat dovoljenja, da bi se smela vrniti v Vladivostok. Natanko sem prebral njeno prošnjo. Zanimivo je, da je popisala ta ne posebno bistra žena (bogve čemu) svoja detinska in gimnazijska leta, svojo možitev — onemoglo in slabotno kakor šolsko nalogo. Zato pa je na koncu, kjer je sklenila račune z možem, našla prave, globoke, jasne in preproste besede. Občutila je tudi moč, da nastopi preprosto in jasno. Pustila je čast pisateljeve žene, ljubezen jašmovih dni in se je vrnila v Vladivostok, v nekdanjo revščino Ijud-skošolske učiteljice. VI. To je vse. Ona — je preživela do konca svoj lastni življenjepis. Jaz sem napisal o njem, da je lažje ubiti človeka, kakor prestati smrt. On — je spisal krasen roman. Ni moja naloga soditi ljudi. Zato pa je moja naloga premišljevati o vsem in med drugim tudi o tem, kako lahko nastane povest. (Iz literarne priloge dnevnika -»Krasna-ia Gazeta«, Moskva 1927.) Praznik bobnov. Boben spremila Japonca od zi-beli do groba. Majhnemu otroku je igrača, odraslemu pa versko glasbilo. Nastopila je somračna jesenska noč. Bleščeče solnce je ugasnilo; pogreznilo se je daleč za obzorje na zapadu. Te-dajci plane iz kiake stranske ulice japonskega velemesta ropotajoči trop bobnarjev. Udarci tolkal po koži so kratki, odsekani — ponavljajo se sedemkrat zaporedoma. Bobnarje vodi deček, ki stopa pred njimi v kratkih belih hlačah. Čelo mu ovija ozka, pisana pasica, podobna ruti. Vodja spre- voda nosi v rokah zaklinjača ognja, standarto japonskih gasilcev. Japonci menijo, da odvrača ta simbol požar od poslopij. Beloobrobljena palica končuje s črno bušiko. Od glavice vise navzdol črni in beli trakovi. Predmet da gledalcu, kadar stoji na miru, fantastičen in svečano dekorativen vtis; kadar pa ga nosijo po ulicah, spominja radi prešernosti in ognjevitosti nosilcev ob verskem plesu na menado z vihrajočimi lasmi, Trakovi šumijo in se obračajo zdaj v to, zdaj v ono smer. Te slavnosti se vrše na čast svetemu. Nidžiriu. utemeljitelju budhistične sek- te tega imena. Pojavil se je v 13. stoletju. Sodobniki so mu dali ime »Solnč-na roža«. Japonska je bila tedaj v veliki nevarnosti. Nidžir je bil borec in je postal fanatičen propovednik. Zbral je borbene duhove krog sebe, hoteč oču-vati duh stare Japonske pred tujimi vplivi. Kot rovar je kmalu postal opa-sen javnemu redu in miru. Nasilniki so ga pregnali na samoten otok, odkoder pa je ušel. Zopet je začel zbirati vernike pod svojo zastavo. Zanetil je upor in oblasti so ga obsodile na smrt. In zgodil se je čudež; z neba je padel blisk na zemljo, razkropil je krvnike in sodnike. Nidžir je ostal živ, bil je po-miloščen in je umrl kot svetnik in voditelj ene največjih verskih sekt na Japonskem. Njegovi ostanki počivajo v velikem templju, ki leži med Tokijem in Yokohamo. Med letom se malokdo spomni na ta kraj. Ko pa pride jesen v deželo, poiščejo verniki bobne in tolkala. Prično se pripravljati na orgije. Poskusi in vaje trajajo več tednov. In ko napoči zaželjeni dan, se vržejo množice v ekstazo opojnosti polnega življenja. Deset in deset tisočev se polasti pobes-nelost in bakhantična sproščenost. Tudi tisti, ki so skozi vse leto živeli krepostno življenje, preskočijo ta dan ojnice. Telo se nasloni na telo, ustnice se vsesajo v ustnice, meso se združi z mesom. Tisoči vriskajo, kakor da je prišla ura veselja in smrti in ob ropotali iu bobnov tonejo nezavestni v blazni ekistazi opojnega plesa. Nekaj kilometrov pred Tokijem stoji "a griču tempelj. Ob lepem vremenu se iod okoli sprehajajo imoviti 'meščani. Poleg templja je velik gaj s kamenitim topniščem, s pagodo in relikvijarijem. Tri mogočne cerkve kipe v bližini idi-'ienega stanovanja budhističnega svečenika proti nebu. Po rebrih naokoli pa ce razprostirajo pokopališča. Okrog templja stoje cedre in borovci. Tiho vrše v vetru in segajo s svojim šele-■tom v valovanje brona, ki se v določenih urah razliva iz stolpov. V jeseni •apuste golobi svoja bivališča v linah ■ vonikov in se preselijo drugam. Praznik se bliža, milijonsko mesto izbruhne "a tisoče duš. ki nastopijo pot na grič v kriptomerij in gaj, kjer se polnijo hrami Budhe in njegovega oznanjevalca z vriski, ki pričajo, da se je zbudila elementarna sila življenja. Procesije nosijo s seboj izdolbena drevesna debla, skozi katera sevajo plamenčki sveč in smolnic. Čudovit jc pogled na romarje: zgoraj se zibljejo votla debla, pod njimi valuje množica ljudi. Obrazi nimajo na sebi nič vsakdanjega. Skrbi in nadloge so padle z njih. Oči se napol zapirajo v blaženosti. V sprevodu korakajo možje in mladci, po večini rokodelci. Pred njimi stopajo ženske. Vsi pojo v taktu, vriskajo, se pozibavajo v bokih, objemajo se krog pasu. Tu pa tam plane cela vrsta na dekleta, kri gredo pred njimi. Bobni pojo, ropoeejo, vdarjajo. Množica dre-vi, se vali kakor lava, ne vidi ničesar pred seboj in se zgošča v klopčič. Gneča, stiska, poškodbe, to so same po sebi razumljive stvari. Romarji oi je v tem, kako si je umel pridobiti moč in vpliv. Njegova moč je bila silnejša od oblasti marsikaterega kralja ali prezidenta. Presegala je vse pravne oblike in uradnike, najvišje ljudske za s tope in najvišja sodišča, zakone in ustavo 115 milijonov broječega ameriškega naroda. Prve zmage. Železnico Abhany — Susquehama je zgradila država New York na svoje stroške. Njen pomen je bil v tem, da je nudila direktno zvezo s premogovniki v Pensilvaniji. Čim je bila dograjena, že se je vnela bitka med dvema skupinama kapitalistov, ki sta jo hoteli dobiti v svojo oblast. Eno skupino sta vodila Gould in Firk, drugo pa Morgan. Stari kapitalistični lisjaki se niso mogli dovolj načuditi, kako se njihov naraščaj puli med sabo za to železniško progo, h katere zgradbi ni prispeval niti beliča Gould je bil star .33 let. Morgan 31 M. V«aka skupina je kupila kolikor moči veliko akcij. Gould je lahko dajal denar, ker so se mu obnesle druge špekulacije. Morganu pa se je napolnila blagaina s prodajo mišk. Obe skupini ■-ta dolžili druga drugo sleparij in v medsebojn mi boju se j p sprožilo 31 različnih procesov. Slednjič je posegla vmes država New York in nanrtila oberm skupinama proces zaradi nezakonite "PnrPvilne in nevp-Ijavnp volih1., pkciiskcga odbora in še raznih drugih deliktov. Spor ie imelo razsoditi 1 1859. najvišje sodišče v Rochestru. Gould in Firk sta zašla v zagato: v New Yorku sta imela na razpolago koruptne sodnike, toda v Rochestru je prevladoval Morganov vpliv Nasprotnik je bil zadet v živo: Morgan je prodrl na vsej črti in postal tudi lastnik železniške proge Abhany. To je bil prvi njegov korak na železniško področje, kjer ga je čakala toli pomembna vloga. Po državljanski vojni 1. 1873. je bil sprejet zakon, da se ukine srebro kot plačilna vrednota. To je bila velikopotezna spletka newyorških bankirjev, ki so podkupili senat z milijonom dolarjev. Več let se je vršila zaradi tega huda bitka med • ameriškimi finančniki in politiki, končni uspeh pa je bil ta, da so ameriške državne finance z vsem političnim vplivom vred prešle pod diktaturo bogatašev in da je ljudski politiki v Zedinjenih državah odklen-kalo. Milijoni se množe . . . V teh gospodarskih bojih je grabil Morgan nove milijone; tako je pri emisiji državnih papirjev v vrednosti 260 milijonov dolarjev zaslužil 5 milijonov čistega. Bil je brezobziren finančnik, vsekdar pripravljen za napad, častihlepen in mogočen. Kot pravi despot se ni ustrašil nikake ovire in ni nikoli izbira! sredstev. Iz sleherne bančne ali industrijske reorganizacije je iztisnil kaj zase. In Morganov dom se ni zadovoljil z neznatnimi dobički: 1—3 milijoni so bili običajen rezultat velikopoteznih špekulacij. Mnogi kapitalisti niso tako pogumni in bojeviti ljudje, klakor jih običajno slikajo. Zavist, strah, prilizunstvo, pohlep, nezaupljivost, izdajstvo in druge podobne slabosti, ki je ž njimi nasičeno trgovsko življenje, povzročajo tako nravno kakor fizično strahopetnost. Navadno se izročajo v milost in nemilost svojim pravnikom; le redkokdaj nastopajo v odločnem boju kot možje zoper može. Morgan je redka izjema. Pri njem je bila združena z bogastvom mogočna osebnost, polna neizmerne življenske sile. Bil je mož, ki je umel dati svoji volji če treba brutalno moč, po potrebi pa tudi umstvene razloge; oboje je utegnilo marsikateremu nasprotniku pognati strah v hlače. Bil je tudi izobražen (v nasprotju z večino ameriških denarnih knezov je imel visokošolske študije), poznal je vse trgovske skrivnosti in zvijače. Ko mu je neko nesrečno naključje skazilo obraz, je vplival še bolj na svojo okolico. Ni zaman nazval svojo jahto »Gusar«. Konkurenco so pokopali. Dne 2. januarja 1889 je poslala skupina Morganovih bank vsem velikim železniškim magnatom okrožnico in hkrati vabilo na konferenco o »sklenitvi tarifne pogodbe, s katero naj bi se izključila konkurenca med nekaterimi železnicami in njih interesi enotno uredili«. Pred javnostjo se je to označevalo kot posvetovanje o »ljudski, pametni, enakomerni in trdni ureditvi voznih cen«, v resnici pa je šlo za to, da Morgan z organizacijo železniškega velekiapitala iztisne iz ameriškega ljudstva milijone in milijone. Dotičtia okrožnica je ■zgodovinski dokument, ki ima večji pomen nego parlamentarni sklepi ali določbe najvišjega sodišča. Dosihmal je vse ameriško gospodarstvo slonelo na konkurenci. Zdelo se je, da je konkurenca nujno načelo gospodarskega življenja. Medtem ko je ameriška zakonodaja pripravljala nove zakone v smislu konkurenčnega načela, so se denarni mogotci pogajali o medsebojnem sporazumu v smislu »pravične« delitve interesov. Srednji ljudski sloji so se na vso moč upirali odpravi konkurenčnega boja, a ta odpor se ni dal zlomiti tako lahko kot delavski upor 1. 1886. Na omenjeni, po Morganu sklicani konferenci se je osnovala »Intestate Commerce Railway Association«, ki je imela posihdob velik vpliv. Bila je predhodnik trustov in Morgan si je pridobil po tem bankirskem parlamentu še večjo oblast. Res pa je, da večina bančnikov Morgana ni marala. Odobravala je sicer njegove smotre, saj je šlo za skupne interese, osebno pa se je bil Morgan redkokomur prikupil. Bil je celo za finančni svet preveč brutalen in sebičen. Vzlic temu so se mu vsi laskali v obraz, a za hrbtom, kajpak, spletkarili zoper njega. Amerika v žrelu trustov. L. 1898. pomeni epohalno leto v razvoju ameriškega gospodarstva. Dotlej se je izvršil preobrat: srednji sloji so se pomirili in se sprijaznili s politiko plutokracje. Za predsednika Zedinjenih držav je bil izvoljen Mc Kinley, ki se je opiral na velekapitalistom prijazen senat. Zdaj so se razmahnili trusti in udarili ameriškemu gospodarstvu nov pečat. Razmere so se jele temeljito izpreminjati. Tovarne, železnice, plinarne, elektrarne, cestna občila, telefonske centrale itd. — vse je bilo organizirano v obliki trustov. Posameznike so nadomestile korporacije z ogromnim kapitalom in z neomejeno močjo nad delavstvom. V tej revoluciji velekapitala zoper ljudstvo je stal Morgan na poveljniškem mestu Močni, kruti možje, neustrašeni v zvijačah in sleparijah, so bili potrebni za uničenje zastarelega oderuškega, samoljubnega, individualističnega konkurenčnega sestava. Mato-ri, neodločni in s skrbmi za želodec do vratu zaposleni srednji stanovi so v tem premikanju sil zapostavili interese napredka pred lastno koristjo. Niso se hoteli ganiti, marveč so se skrivali za zid zakonov. Zato pa so šli velekapita-listični revolucijonarjj preko zakonov in korajžno podirali ovire, ki bi se jim utegnile postaviti na pot. Bili so izkušeni rušitelji starega, pa tudi graditelji novega. Razpadajoč, zastarel industrijski sistem so nadomestili s široko sistematiziranim redom, predhodnikom bodočih boljših sistemov. Na višku. Na koncu 1. 1902. se je zdelo, da je Morgan prvi med ameriškimi mogotci. V javnosti je veljal kot nadnaravno vplivajoča osebnost! moč, ki jo je osredotočil v svoji roki, se je videla skoraj mistična. In kakšen ie bil rezultat njegovega pohlepa po denarju? O Morganovem premoženju je težko sklepati. Sigurno je, da je imel I. 1902. v svoji oblasti 55.000 milj železnic (t. j. 83.800 km). Še večja pa je bila njegova moč v Industriji. Samo v enem trustu, t. j. v »Uniiod States Steel Corporation« je bil udeležen z milijardo dolarjev kapitala. Ta trust je združeval celo vrsto pomembnih podjetij: železarne. jeklarne Ud. Spor Morgan - Carnegi in ameriška kontvcivt. V nadaljnjem razvoju pa je trčil Morgan ob odločnega nasprotnika — Carnegija Morgan It hotei namreč izdelovati polfabrikate, na katere si je Carnegi lasti: monopol. To je slednjega tako razjarilo, da je hotel osnovati veletovarno cevi (ki jih je izdeloval Morganov trust) in zgraditi novo železnico iz Plttsburga k morju na zapad. torej konkurenčno linijo Morganovi pennsilvanski progi. Mogoče je, da so bili to zgol.i strahovi, vendar je pretoja učinkovala, zakaj Carnegi je imel dovolj sredstev, da svoje načrte izpelje. Za Morgana ie bil edin izhod: odkupiti Carnegija in organizirati trust. Nakup Camegijevih podjetij je stal Morganov sindikat 447 milijonov dolarjev. Tako je bil irust jekla v Ameriki osredotočen docela okoli Morgana, ki mu je dal pogoje za uspešen razvoj: produkcija, prevoz in nabava sirovin — vse je bilo pod enotnim vodstvom in podrejeno znanstveni kontroli. V bančnem svetu Zedinjenih držav pa si je Morgan utrdil rnoč na ta način, da je podredil svojemu vplivu predvsem zavode, ki so vedno razpolagali z visokimi svotami gotovine, predvsem zavarovalnice' »New York«, »Equitable« in »Mutual«. Pri razdelitvi ogromnega dobička zavoda »Equitable« je izbruhnil spor, ki je morala vanj poseči državna oblast. Denarni mogotci so se namreč medsebojno dolžili tatvine, sleparije in drugih podobnih reči. V glavnih knjigah so našli prav zanimive postavke, tako n. pr. izdatke za podkupovanje, ki so bili ponekod prenešeni med pravne stroške. »Mutual « je izdala leta 1904. okroglo 365.000 dol. v ta namen, »New York« pa 294.000. Ta denar je šel za podkupovanje poslancev, upravnih uradnikov, časopisja itd. Tako se je dognalo, da so velike zavarovalnice prispevale v volilni sklad republikanske stranke. Nastal je monstre-proces zoper »voditelje naroda« — denarne mogočnike. Le-tem je bilo kaj malo mar, da so prišli na slab glas, bali pa so se, da jih nepodkupljivi sodniki ne vržejo v ječo, zakaj široki sloji so zahtevali za nje strogo kazen. Nudil se je prizor za bogove: Če bi zaprli le del krivcev, bi narod izgubil največje človekoljube, vzorne domoljube in za vodstvo domače industrije nujno potrebne voditelje. Kakšen je bil rezultat obsežne in dolgotrajne preiskave? Več pravnikov je bilo politično povišanih, drugi so obogateli, izdana je bila vrsta manj pomembnih zakonov, nekoliko velekapi-tallstov se je moralo umakniti — drugim. Pričakovanega olajšanja ni bilo. Čudeži vztrajnosti. Pri proučavanju Morganove življenske poti srečujemo njegovo posebno močno lastnost: vztrajnost Od začet- ka dio konca je bil vztrajen v patriotizmu: najprej pri prodaji pušk državi, 1. 1894. n. pr. pri tem, da je s svojimi tovariši izsili!' od vlade najmanj 10 milijonov dolarjev, čeprav je bilo tisto leto za široke sloje hudo. Paniko 1. 1907. je izkoristil za to, da je uničil manjše magnate in se polastil njih premoženja. Sigurno je, da je bil Morgan udeležen na vrsti podjetij, katerih denarne skrivnosti se ne bodo nikdar izvedele v podrobnostih. Obvladal je ali vsaj vplival na kapital, ki sigurno dosega bajno svoto 22.250,000.000 dolarjev. Morgan je živel nazadnje kot kak vladar v razkošni palači na Madison Avenue v New Yorku. Imel je divno, obsežno, marmorno umetniško galerijo, ki je bila polna najdražjih slik in kipov. Zanimal se je za literaturo in zbral obsežno knjižnico. Hotel je vplivati. celo na moralo ostalih ljudi; tako je n. pr. preprečil nadaljnje vprizarjanje opere »Salome« v Metropolitan Opera tiou-se, čije patron in ravnatelj je bil. Denar, veličina, pomen, moč — vse je bilo njegovo. Tudi oblast nad onimi, ki vtikajo zločince v ječo. Francoščina m samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlag 54. PETITE CAUSE', GRAND EFFET2 M. Dupuy'i, qui lient4 un hotel 14, rue des Bernardins*, comme6 touP bon hotelier8, a horreur9 des punaises10. Un de ses locataires'1 lui12 ayant rapportč18 que deux punaises10 1'avai ent piquč14 pendant la nuit's, M. Du-puy jura16 qu'il les" exterminerait18. Ayant fait19 une ampk20 provision-1 de soufre*2 il y-3 mit24 le feu*6 apies 1'avoir placč20 dans une cuvette27. Puis28 il parlit89. La poite30 de la chambre31 čtait fermee32. Les jours33 soigneusement34 bouches36 avec du papier3". Mais quelque precaution qu' eut prise37 M. Dupuy, 1'anhydrite sulfu-reux3s, gaz39 subtil40 et malodorant41, trouva le moyen42 de gagner43 le cou-loir44, de s'y repandre4*, incommodant46 les locataires". Tellement47, qu' il fallut48 faire appel49 aux potnpiers80. La porte80 fut enfoncee51; des vitres52 furent brisčes63 pour activer64 1' aera-tionw. En procedant66 š cette opera-tion67, le sergent58 Marius Jelond69 se blessa60 aux mains61. Deux autres pom-oiers50 manqučrent6:i de peu63 l'asphy-xiew. (Quotidien, 21. 6. 1927.) 1 (koz) ž vzrok 2 (ffs) m. učim k 8 (mssjo-dupUl) ime 4 (tj*;) drži ima tenir (tsnir) držati 5 (de-bsrnardr)) ime " (kam) 7 kot glej Razlaga 20.) " (biu-noUlje) dober hotelir 9 (arcerl ž strah pred, gnus 10 (piin z) ž. stenica 11 (bkatsr) stanovanjs i najemnik <2 (Jdi) mu (ga) \ ko ga je 19 (Eja-raporte) izvestivši / obvestil " piquer (pike) zbosti, pičiti 11 (la-nr'i) noč 16 jurer (žiire) priseči, zakleti se " (le) j(h ls (Eksterminari) da jih b! (bo) uničil, izti exterminer uničiti, iztrebiti [bii 19 (Eji-is) napravivšl, potem ko ie faire (fsr) napraviti [napravil 20 (Spi) obilen 21 (provizja) zaloga 22 (sufr) m. žveplo 28 (i) tja 24 (11. .. mi) je vtaknil mettre postaviti, vtakniti 25 (ffl) ogeni mettre le feu zapaliti 29 (apn-lavwai-plase) potem ko ga je bil po- piacer (plase) postaviti, namestiti [stavil 27 (kttvet) umivalnik 28 ,(pui) nato,- potem (il-parti) je odšel partir odpotovati, oditi 80 (port) vrata 81 (Sabr) soba 82 (f;rme) zaprta fermer zapreti 38 (žur) m. dnevi; špranji 81 (swanj(5zmS) skrbno 85 (buše) zamašeni boucher zamašiti 86 (avsk-dii-papje) m. s papirjem 81 (kslk-preiro) 84 (lasliksi) ž. 63 S« »« 54 a. Avls1 aux lecteurs8. Tous ceux qui etudient3 ou-lisent4 cette methode de lran?ais sont pri es5, dans leur propre6 interet', d'envoyers leur nom9 et leur adresse par carte postale10, encore cette semaine, au re-dacteur du »Življenje in Svet", sous11 le chiffre „Methode". 1 (avi) m. poročilo s (o-lektcer) čitateljem 8 (etiidi) študirajo, se učijo 4 (Hz) čitajo 5 (SM-prie) so naprošeni, se prosijo 8 (Icer-prapr) njih lastni 3 (ijten) m. interes, korist 8 (£vwaie) poslati 9 (nu) m. ime 10 (kart-postal) dopisnica " (su) pod. — Alors8, vous etes le seul4 sur-vivant' d'un naufrage6? Racomez^mui' done8 comraent!) vous avez ete sauve10? — Ah i ben voilš": j'avais rate1* le bateau 13! ... (Matin.) 1 (resi) m. 2 (nskape) (abri (ls-soel) (sflrviva) (nofraž) (rakwte-mwa) raco ti ter 8 (d<3) 9 (koma) 10 !vu-zave-zete-sauver (sove) 11 (abijvwala) 12 (žavE rate) rater 13 (b-bato) povest, pripovedovanje (narečje, mesto rfechappž| tisti, ki je odnesel pete; re-torej |šenec edini tisti, ki preživi; preostal brodolom, ladjelom pripovedujte mi pripovedovati torej; vendar kako sove) ste bili rešeni rešiti no prav, evo; no, na sledeči način [izraz domače govorice] zamudil sem bil izgrešiti, zamuditi ladja. Za božič in novo leto bo izšlo »Jutro« v tako velikem obsegu, da se je zaradi tega prvi letnik zaključil že s to številko. Prihodnja številka »Življenja in sveta« bo izšla nrvi teden v novem letu. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij orjutra® Adolf Ribnikar. — Za «Na« rodno tiskamo* d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani