■ 0
primorski uTr'p
| ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO	Piran-Izola-Koper J D'°
i)[MX§A
Droga Portorož, Živilska industriia d.d..
Obda 27, 6320 Portorož
OKTOBER 2000 leto 6 številka 80 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
•fC Banica Koper
Občina Piran ne bo bankrotirala
Občina Piran bo spoštovala sodbo Višjega sodišča, a bo vseeno vložila na Vrhovno sodišče zahtevek za revizijo postopka, je za Primorski utrip povedala županja Vojka Štular.
Kolje znano, je v teh dneh Višje sodišče v Kopru razsodilo, da mora Občina Piran Splošni bolnišnici Izola plačati dolg v višini 150 milijonov tolarjev in vse zakonite zamudne obresti od 28. aprila 1994 dalje, ker Občina Piran Splošni bolnišnici Izola takrat ni namenila denarja, ki gaje prejela od prodaje objekta.
Kupnino je namenila za gradnjo OŠ Cirila Kosmača Piran.
Vojka Štular: “Sodbe v zvezi s tem postopkom smo dobivali in tudi izgubljali. Imamo dvom, da sodišče le ni upoštevali vsega. Zadevo rešujemo mimo in s trezno glavo, pripravljamo sanacijski program, v rokah pa imamo še nekaj vročih želez. Občina Piran zaradi tega izdatka ne bo bankrotirala, kot pišejo nekateri mediji. Izvršba na javna sredstva , torej blokada žiro računov občine, tudi ni tako preprosta stvar, kot jo nekateri razlagajo, pa tudi gradnja OŠ Sečovlje s tem ni ogrožena. Z direktorjem Splošne bolnišnice Izola Tomažem Gantarjem se dogovarjava o sporazumu in načino plačila 760 milijonov tolarjev bolnišnici tako, da ne bi prišlo do izvršbe. To bom predlagala tudi na Svetu Splošne bolnišnice Izola. Doslej sem bila korektna do mojih predhodnikov, a ne morem biti več. Kot županji mi je žal, da bo ta denar porabljen nenamensko, raje naj gre za dvig objektivnih pogojev v bolnišnici. Šredstva za kritje izgube v Splošni bolnišnici Izola bi morala zagotoviti država”.
Položili temeljni kamen za OŠ Sečovlje
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav

'	IZOLA
EXPRESS OPTIKA,
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600—500
Ob prazniku Občine Piran je županja Vojka Štular v soboto 7. oktobra 2000 ob 11.00 uri dopoldne položila temeljni kamen za novo šolo. S tem je bil napravljen pomemben korak k zagotovitvi boljših prostorskih in delavnih razmer v OŠ Sečovlje.
V imenu Občinskega sveta Občine Piran in v svojem imenu izrekam vsem občankam in občanom iskrene čstitke in najboljše jelje ob pravniku Občine Piran.
A nome dd Comune di Pirano e mio personale formulo tutti i cittadini sincerc jclicitajioni cd migliori augufi per la Pesta dd Comune di Pirano.
Urini? Oir.i n
i a
Občine Piran'
il Sindaco de! Comune di Pirano Vojka Štular, prof.
W®D0tejpi
TERMEm PALAČE
Portorož Portorose Slovenija
Mesec NOČNEGA KOPANJA in SAVN.
V tem mesecu vam nudimo: vstop v SAVNE in TEPIDARIUM z 10 % popustom
ter
NOČNO KOPANJE vsak petek in soboto od 21.00 do 24.00 ure z 20 % popustom Cena vstopa samo: 1200 SIT
Zdravje je sol življenja.
Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije: tel. (05) 696 5011,696 5012
DiskoNT MARkET PETRA LucijA
NekAj ugodiNiosii iz AkcijskE poNudbe
*	ČokoLdA lEŠisik 100 q	50 SIT
*	ČokoUdA z rižem 100 q	79 SIT
*	MlEko poMURsko 11	12 5 SIT
*	Tuna OliviA 18 5 q	19 9 SIT
*	OljE floRiol 11	19 9 SIT
*	JAbolkA na qAjbo	5 9 SIT/kq
UrnHc
7.00 do 20.00 ure
NEdsljE iN pRAZNiki
‘1.0 do 15.00 ur"
IzkoRisriTE ugodno prIIožnost!
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342
-----IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -
IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
Prejeli smo
Z lami in
klevetami ni mogoče do domnevnih pravic
Mladina je 18. 9. 2000 objavila pod naslovom Zdravljenje ran, cerkev zahteva tudi vrtce, odlomke pisma dr. Bojana Ravbarja, do nedavnega piranskega župnika. V njem na spotakljiv, obtožujoč način zahteva od županje Vojke Štular naj cerkvi končno vrnejo nekdaj nacionalizirane prostore, ki so zdaj v uporabi dela piranskega otroškega vrtca. Županja mu je vljudno odgovorila, da o upravičenosti denacionalizacijskih zahtevkov ne odloča občina.
Cerkev in njeni predstavniki imajo pravico v okviru zakonskih predpisov zahtevati postopek za vrnitev nekdaj nacionaliziranega cerkvenega premoženja. Ne le s preprosto človeško, tudi cerkveno etiko pa jc najbrže hudo navzkriž, če kdo utemeljuje svoje zahteve s kopico nad vse zlobnih laži in podtikanj.
Sicer pa nekatere trditve dr. Ravbarja velja dobesedno prebrati:
“Zraven tega pa ste (misli županjo) tudi zavezani stranki, ki je, žal, dedič povzročiteljice grozot, ki so se v povojnih letih dogajale ne le nad našim mestom in njegovimi prebivalci, ampak po vsej naši domovini, prepojeni s krvjo. Ni odveč, če se sklicujemo na podatke, ki povedo, da jc na ozemlju današnje Slovenije v povojnih letih (od 9. maja 1945) Komunistična partija odgovorna za poboj 30.000 Slovencev in mnogo več Hrvatov in pripadnikov drugih narodov. Tudi na novo najdena grobišča potrjujejo, da število žrtev podivjanega sovraštva, prepojenega z rcvan-šizmom najhujših obsegov, ki jc na naših tleh izpeljal okrutno morijo brez primere, doseže število 200.000. Med temi so bili ženske, otroci, ranjenci in bolniki”.
O grozotah druge svetovne vojne in desetletja po njej, je bilo napisanih veliko knjig. Dr. Bojan ravbar jih ni prebral ali pa jc iz njih povzel le tisto, kar ustreza njegovi sklerikalizirani religioznosti. Zato ne more in ne mara slišati resničnih podatkov o obsegu in vzrokih vsekakor obžalovanja vrednega vojnega in tudi povojnega nasilja. Kot del slovenske cerkvene hiearhije tišči glavo v pesek in noče razumeti, da jc pretežni del teh žrtev bila posledica ravnanja, ko so med vojno popeljali nemalo vernikov v okupatorjevo naročje in s tem v narodno izdajstvo. V nepreklicni poslušnosti svojim nadrejenim ponavlja laži, s katerimi bi se nekateri krogi radi osvobodili zgodovinske, neizbrisne odgovornosti za vojno zlo in raz-cvetanje povojnega rcvanšizma. Kot pravo licemerstvo izzveni avtorjevo utemeljevanje, “Pri denacionalizaciji piranskega vrtca bi v prvi vrsti popravili krivice, ki še danes vpijejo po zadoščenju”, da bi bilo to...” opravičilo pred zgodovino in pred ljudmi” ter da “gre za našo vstopnico v Evropo...”.
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran meni, da v navedenem pismu ni nič kaj skrita namera z zlobnim potvarjanjem zgodovinske resnice spet obudili že nekoliko prerasla medčloveška, v vojnih razmerah se razbohotena nasprotja. Še posebej pa so taka ravnanja daleč od iskrenega pridigarstva o božji ljubezni, sožitju in strpnem medsebojnem življenju.
Združenje borcev in udeležencev NOV občine Piran
Prejeli smo
Nova izhodišča za pogajanja o meji s Hrvaško še vedno državna tajnost?
Gospod Mesič je že v predvolilni kampaniji obljubljal hitro rešitev meje na morju, s čimer je, seveda, povezano vprašanje celovitosti Piranskega zaliva in njemu pripadajočega kopna.
S podobno naglico jc g. Peterle, kmalu ko je spet postal zunanji minister, sporočal, daje rešitev tega občutljivega vprašanja preprosta in takoj rešljiva. Kmalu za to informaciji pa jc javnosti še povedal, da potekajo pogovori, oziroma pogajanja o meji na novih izhodiščih (nova izhodišča so bila tudi osnovna zahteva Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri!), ter da je zadeva okrog določitve meje že na koncu in, da je ostalo samo še vprašanje tehnične izvedbe.
Torej po zagotovilih zunajega ministra ni več vsebinskih vprašanj, kot je bilo vseh deset let od osamosvojitve sem, in skoraj zagotovilo, da je meja žc jutri dorečena.
Optimistično informacijo slovenskega zunajnega ministra lahko razlagamo tako, daje bilo vprašanje postavitve pravične južne meje vedno zelo preprosto rešljivo, le da je bila potrebna nova slovenska vladna garnitura, ki bi to rešitev videla, in da je bila potrebna nova politična struktura na Hrvaškem, ki je pripravljena sprejete trezne argumente in postaviti stvari, pri sebi doma, na realna tla.
Zadeva bi bila resnično olajšujoča in razveseljiva, če se ne bi dogajala na balkanskem ombočju, kjer imajo vse besede lahko varljiv in nezanesljiv pomen. Zakaj takšna skepsa do izrečenih zagotovil? Ministra Peterleta sem pohitel uradno (kot koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri) zaprositi za bolj natančne informacije v zvezi z novimi izhodišči pogajanj, ki naj bi v trenutku razpletle zapleten vozel. Smatral sem, da če zunanji minister javno govori o izhodiščih, da ta izhodišča ne morejo biti skrivnost za državljane. Sodim tudi, da morajo biti taka izhodišča znana civilni družbi. Kako tečejo pogajanja o teh izhodiščih, so morda utemeljeno označena pod “zaupno”, nikakor pa ne morejo biti zaupna izhodišča. Celo izhodišče prejšnje vlade, ki je očitno delovala v konceptu jugoslovanske skrivalnice pred javnostjo, so bila vsem znana.
Po dolgem čakanju in po resnih urgencah sem le dobil odgovor zunanjega ministrstva. Vendar je odgovor čudne vsebine. Upravičeno daje slutiti, da se za zaprtimi vrati spet kuha balkanski zvarek. Odgovor uradnika ministrstva (minister mi ni odgovoril!) pravi, da sta slovenski in hrvaški zunanji minister “govorila tudi o novih možnih pristopih reševanja, ki bi lahko pripeljali do čimprejšnje rešitve”. Torej nič o lahkotnosti in preprostosti rešitve, nič o tem, da so stvari že na koncu in nič o tem, da jc ostala zo določitev meje samo še tehnična izvedba. Odgovor se zaključuje s tem, da “pogajanja zahtevajo določene pogoje dela, zato so le-ta opredeljena kot državna tajnost”. Javno sprašujem gospoda Peterleta, zunanjega ministra, kaj je resnica od zgoraj omenjenih besed, ki jih je posredoval javnosti?
Koordinator Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri Prof. Franc Goljevšček
So res zavajali občinski svet?
Občinski svetnik Občine Piran Joško Joras zahteva vpogled v gradbeno dokumentacijo portoroškega Avditorija in Gledališča Tartini in razkritje identitete odgovornih za nastali položaj
Na četrtkovi 16. seji občinskega sveta Piran (28. 9. 2000) je županji Vojki Stular predal uradni dopis (pobudo) z zahtevo za takojšno omogočitev vpogleda v celotno gradbeno dokumentacijo izvedenih gradbenih del na objektu portoroškega Avditorija in Gledališča Tartini Piran. Grozi tudi z izstopni iz Odbora za finance.
»Z željo občanom Piranske občine omogočiti kakovostne kulturne prireditve v ustreznih, namensko zgrajenih in funkcionalnih prostorih, seje v letu 1998 pristopilo k investiciji za obnovo in dograditev Avditorija v Portorožu in obnovo gledališča Tartini v Piranu. Investicijo v skupni višini 412 milijonov SIT je na svoji redni seji odobril občinski svet Občine Piran pri čemer naj bi za potrebe Avditorija namenili 210 milijonov tolarjev, ostanek, v višini 202 milijona tolarjev pa bi šlo za obnovo gledališča Tartini v samem jedru mesta Piran.
Vendar se je na zadnji seji finančnega odbora občinskega sveta, v ponedeljek 25. septembra letos izkazalo, da je odobreni znesek za izvajanje gradbenih del na portoroškem Avditoriju prekoračen za skoraj 80 odstotkov, pri čemer se je ta enormna prekoračitev s strani občinskega sveta odobrila šele naknadno, ko so dela na objektu bila praktično že končana. Ta nenadzorovana prekoračitev odobrenih finančnih sredstev pa bo imela za posledico hudo obremenitev občinskega proračuna za nadaljnih 10 let in žal tudi zastoj pri izgradnji prepotrebne cestne povezave z obrtno cono v Luciji.
Kot član občinskega sveta čutim odgovornost in dolžnost, da javno izrazim protest zoper nastale nepravilnosti in občinskim svetnikom namenjeno vlogo, da presežene denarne zneske potrjujejo, ko so ti že davno porabljeni. Zadeva je še toliko bolj sporna, če vemo, da Občina ni imela dovolj lastnih finančnih sredstev, da bi si lahko privoščila skoraj 80-odstotno dražjo investicijo, zato si je ta denar bila prisiljena sposoditi pri finančnih ustanovah (leasing), seveda ob visokih denarnih obrestih, ki bodo v 10 letih narasle do višine 100 milijonov tolarjev. Zaradi takšnih pravno dom-
Ijivih in netransparentnih potez občinskega sveta se ne gre čuditi, če med občani ne kroži prav dobro mnenje o članih občinskega sveta. Zato ne morem drugače, kot da občinski svet pozovem, da meni in ostalim zainteresiranim omogoči takojšen vpogled v gradbeno dokumentacijo, na podlagi katerega bo mogoče ugotoviti dejanskega krivca za nastali neugoden finančni položaj Občine. Vse dokler se ne bo odkrila identiteta oseb odgovornih za nepravilnosti v zvezi s financiranjem obnove portoroškega Avditorija, nisem več pripravljen aktivno sodelovati na zasedanjih finančnega odbora, v primeru zaostrovanja pa sem s tega položaja pripravljen tudi odstopiti«, je zapisal svetnik Joško Joras.
Bodo o pobudi sploh razpravljali?
Občinski svet naj bi o pobudi oziroma zahtevi svetnika Joška Jorasa razpravljal na eni od prihodnjih sej oziroma mu bodo strokovne službe Občine, glede na pravila poslovnika Občinskega sveta, odgovorile pisno. Občinski svet Piran je namreč na isti seji sprejel poročilo o delu Kongresnega in kulturnega centra Avditorij Portorož za leto 1999, z veliko zamudo pa tudi program dela Avditorija za leto 2000. Sprejel je tudi poročilo o zaključnih investicijah - nadkritja letnega dela Avditorija in prenove Gledališča Tartini v Piranu. Vprašati sc je treba, ali pismo Joška Jorasa namiguje na kolektivno krivdo občinskega sveta za neracionalno trošenje proračunskih sredstev?
Amfiteater v> Avditoriju še vedno brez uporabnega dovoljenja
Tehnični pregled je bil uspešno opravljen 28. maja 1999, vendar je pri odpravi pomanjkljivosti prišlo do problema poplačila investicije, najetja kredita (leasing) s strani Občine Piran, uveljavljanja še dodatnih stroškov s strani izvajalca, tehničnih ovir za dokončanje objekta ter nesoglasij med glavnim izvajalcem in podizvajalci. Objekt mora biti do konca septembra zaključen (to se ni zgodilo), za kar je izvajalec dal investitorju bančni garan-
cijo SKB banke d.d., investitor pa je sprostil sredstva, ki so se zadrževala na računu Občine Piran. Objekt je v poskusnem obratovanju že nekaj mesecev, kar je nenavadno za take investicije. Upravni enoti Piran je bila že predana dokumentacija in pričakujejo, da bodo v oktobru ali najpozneje v novembru 2000 uporabno dovoljenje vendarle dobili. Zaključna prireditev Zlatega bobna, ki so jo napovedovali in je bila tudi zelo prepričljiv vzvod za investicijo, zaradi lanskih težav (mraz) ne bo v Amfiteatru (zunanjem delu) Avditoriju ampak v večnamenski dvorani Bonifika v Kopru.
Skupna vrednost investicije v Amfiteater (brez projektov, ki so bili financirani v letu 1988) znaša 377.090.008,00 SIT.
V proračunu Občine Piran za leto 2000 je za sofinanciranje letnega programa Avditorija Portorož zagotovljenih 73,8 milijona SIT, od tega za odplačilo finančnega najema (leasing) 30,5 milijona SIT ter 127 milijonov SIT za sofinanciranje investicijskega programa, ki pa še ni popolnoma zaključen, saj morajo v letnem delu Avditorija montirati še stranska zaščitna platna pred mrazom in vremenskimi neugodnostmi, da bi lahko v zunanjem delu (Amfiteatru) organizirali prireditve tudi v zimskem času. Avditorij bo letošnje poslovno leto zaključil s »pozitivno nulo«. Lastnega prihodka od komercialne dejavnosti ima okrog 71 %, ostalo so sredstva sofinanciranja in dotacij. Avditorij še ni finančno sposoben v celoti kriti stroške amortizacije, ki po minimalni stopnji znaša 29 milijonov SIT letno. Zavod, ki je v lasti Občine Piran, je v letu 1999 prejel za 17 % manj dotacij kot v letu 1998. V letu 1999 so zabeležili 318 dogodkov, od tega 120 kulturnih prireditev ali 5 % manj, 168 filmskih prireditev ali 18% manj, 30 kongresnih prireditev ali 19 % manj kot v letu 1998. Avditorij je v letu 1999 privabil 75.829 obiskovalcev ali povprečno 238 obiskovalcev na prireditev.
Obnova Gledališča Tartini, ki sicer že deluje, slovesno in uradno pa ga bodo odprli dan pred občinskim praznikom Občine Piran, v soboto 14. oktobra 2000, je znašala po investicijskem programu 195 milijonov SIT. V proračunu Občine se za leto 2000 zagotavljajo dodatna sredstva za dokončanje investicije v prenovo Gledališča Tartini v višini 21,977 milijona SIT. Prenovitvena dela je opravljal Stavbenik Koper, nadzor pa so zaupali Architecti iz Pirana.
O investiciji v Amfiterater Avditorija je Občinski svet razpravljal že pred nekaj meseci, ko je prejel na mizo poročilo kontrolnega organa občine - Občinskega odbora, pri čemer je ostalo tudi nekaj nedorečenosti. Problem Avditorija, ki si ga je nakopala na svoja ramena Občina Piran, medtem ko ga je turistično gospodarstvo takorekoč »odpisalo«, vedno znova izbija na dan. V zraku je osnovno vprašanje, ali Občina Piran res potrebuje tako ogromen in finančno zahteven gospodarski konglomerat za eno ali dve njeni prireditvi na leto? Izčrpavanje občinskega proračuna za te namene sc Še kar nadaljuje in vprašanje je, če je sedanji občinski svet sposoben najti ustrezno rešitev?
Morda bi le bilo bolje, če bi stavbo prodali privatnemu sektorju, ki bi se
potem ze ncsaKo znašel, občina oziroma država pa bi prišla do nujno potrebnih sredstev, hkrati pa bi se rešila hudih proračunskih bremen. Direktorica Avditorija Jana Tolja, ki naj bi po neuradnih informacijah kmalu odšla na bolje plačano in morda manj obremenilno delovno mesto, je na občinskem svetu Piran obljubila svetlo prihodnost tega kongresnega in kulturnega centra v Portorožu, saj menda že v oktobru pričakujejo več kongresov. Pozneje, ko bo Amfiteater dokončan in ko bo dobil uporabno dovoljneje pa naj bi se tam odvijale tudi velike svetovno znane prireditve.
Franc Krajnc
Sporočilo Ministrstva za zunanje zadeve RS o volitvah v ZRJ
Čeprav uradni rezultati volitev v ZRJ, ki so potekale 24.09.2000, še niso bili objavljeni je po 25.09.2000 iz neodvisnih virov mogoče reči, da je srbski narod, z veliko volilno udeležbo, vzel vsodo v svoje roke. Na volitvah je, kljub številnim nepravilnostim pri izvedbi, jasno izrazil voljo za demokratične spremembe, prenehanje politike, ki je vodila v izolacijo svoje države ter voljo, da čim prej postane del evropske družine narodov. Demokratične sile v Srbiji so glasno zavrnile dosedanjo avtoritarno in totalitarno politiko manipulacij, ustrahovanj, pritiskov ter kršenja človekovih pravic in svoboščin vladajočega režima ter se odločile za politiko, ki bo prispevala k varnosti in stabilnosti v Evropi in njeni regiji na jugovzhodu.
Slovenija pričakuje, da bodo demokratične spremembe v Srbiji in ZRJ odprle novo pot normalizacije odnosov in postavile nove temelje za dobro sodelovanje med dvema prijateljskima narodoma. Ministrstvo za zunanje zadeve RS glede volitev v ZRJ popolnoma podpira in se pridržuje izjavam
varnostno politiko ter predsedujočega OVSE z dne 25.9.2000. Tudi naprej s pozornostjo spremlja dogajanje v ZRJ ter se s ključnimi partnerji posvetuje o oblikovanju konstruktivne politike mednarodne skupnosti do nove, demokratične ZRJ.
Predvolilno srečanje DeSUS Koper
V	soboto, 7. 10. ob 18. uri
zvečer so se v prostorih hotela Koper v Kopru zbrali člani in simpatizerji stranke DeSUS Območne oranizacije Koper ter člani in simpatizerji stranke Istrski demokratski zbor (IDZ-DDI), s katero je DeSUS 5. septembra 2000 v Motovunu podpisala sporazum o podpori kandidatom DeSUS na volitvah 2000. Srečanje, na katerem so predstavili tudi program stranke, so obogatili tudi s kulturnim programom. Slogan stranke DeSUS je: Volite zase, volite DeSUS. Izkušnje - poštenost -strpnost - modrost. DeSUS se bori za spodobno, človeka vredno starost, za upokojence, za pokojnine..., in tudi za mlade.
V	mestu Koper kandidira Anton Skok, prof, v volilnem okraju Kopcr-okolica pa Anton Sagadin, univ. dipl. pravnik. DeSUS ima vse možnosti, da prebije volilni prag 4 % za vstop v parlament.
Predsedstva EU, Visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in
KADIO OPČINE
Informacije iz zamejstva
Bogat program piranske univerze za tretje življensko obdobje
Veliko zanimanja za izobraževanje in druženje
Te dni potekajo informativni sestanki za starejše občane, na katerih poleti ustanovljena univerza za tretje življensko obdobje predstavlja bogat program svoje dejavnosti do srede prihodnjega leta. Po začetnih pripravah in prvem tečaju iz računalništva spomladi, se je “univerza” konstituirala kot društvena organizacija. Že ta mesec pa bo začela z vrsto dejavnostmi, ki obetajo biti zanimiva obogatitev življenja ljudi, ki so ali ki bodo kmalu stopili v upokojenske vrste.
V lični brošuri predstavljen program zajema kar 20 različnih interesnih področij, za katere se je v anketnih odgovorih odločilo precej naših krajanov. Predsednica Fanči Kuharje napisala v uvodni besedi, da naj bi “generaciji tretjega življenskega obdobja (tistim, ki so že ali se pripravljajo na upokojitev) s to obliko vseživljenskega izobraževanja omogočili polno, zdravo, družabno polno življenje, ki se ga bodo veselili in ga spoštovali”. Te dni začenjajo s prvimi krožki, to je računalništvom. V 30 urnem programu, zanj je prijavljeno nad 40 udeležencev, bodo v 4 skupinah spoznavali razne plati te oblike sodobne informatike. Veliko zanimanja je za krožke o zdravem življenju. Na predavanjih, delavnicah in ekskurzijah bodo udeleženci spoznavali različne poti do ohranjanja zdravja in premagovanja bolezni.
Prav kmalu se bodo začeli tudi krožki za učenje jezikov (italijanščine, angleščine in nemščine). Prijavljeni pa so tudi interesenti za likovni in literarni krožek, za pohodništvo in planiranje za jogo ter za obravnavanje za vsakogar zanimivih plati naravne in kulturne dediščine. Te bodo še posebej popestrili izleti in strokovne ekskurzije. Nič manj pa ni zanimanja za različne delavnice, ki bodo omogočile med drugim spoznavati svojstva in nabiranje zdravilnih zelišč, kneipanje in nenazadnje kako pripraviti zdravo prehrano.
Direktor Turistične organizacije Portorož g.i.z. občine Piran sklicuje
DRUGO REDNO SEJO SKUPŠČINE
Turistične organizacije Portorož g.i.z. občine Piran, ki bo
v torek, 17. oktobra 2000 ob 11.00 uri v Avditoriju Portorož
Na seji bo skupščina, ki jo sestavljajo člani Lokalne turistične organizacije Portorož (LTO), imenovala nadzorni svet združenja.
Pravico do udeležbe na seji skupščine in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do
petka, 13. oktobra 2000
prijaviH svojo udeležbo na OBRAZCU ZA PRIJAVO UDELEŽBE na 2. redni seji skupščine, ki je priložen v zadnji številki Portorožana, oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16, ali v prostorih Turistične informacijske pisarne v Piranu, Tartinijev trg 2.
In kdo so člani LTO?
Člani LTO so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Za te osebe, ki imajo v občini Piran svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti, je članstvo v LTO obvezno.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
PIRAN
UM VERZIJA ADELLATERZAETA PIRANO
S plačilom 2.500 tolarjev letne članarine seje doslej pridružilo že blizu sto članov, ki bodo aktivni v različnih interesnih krožkih. Posebej pa bodo “študenti te svojstvene univerze” pokrivali stroške za predavatelje (k sodelovanju je uspelo pritegniti vrsto znanih imen) ter za prostore. “Univerza” deluje za sedaj v lucijski osnovni šoli.
Vse informacije pa dobite tudi po telefonu 041 834 970 in 05 674 55 04.
Gustav Guzej
Iščete lepo darilo ?
Prodaja keramičnih izdelkov ljubljanska 3, Izola
(v neposredni bližini zelenjavne lunice)
SadicttKrtt/Msp,
Domače ia umetMstatttbrf
Odprto: 10.00-1300 in 17.00-20.00

Poslovalnica TPC Lucija,
tel./fax: 066/773-296
Poslovalnica Koper, Pristaniška 2,
tel.:066/278-600, fax: 066/276-788
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL
Čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober
J

Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
.«
primorski uTr'p
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelTFat: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202H 1-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %
Ustvarjanje z glino
Na sliki: Otroška delavnica z glino v Piranu (Foto: Tatajana Hlačer)
V mesecu juliju 2000 je ploščad med Pečaričevo galerijo in galerijo Meduza 2 v Piranu dobila še novo dimenzijo - ustvarjanje z glino. V galeriji Meduza 2 so med drugimi razstavljali tudi keramiki, ki so vsak po svoje vzpostavljali stik z otroki in mimoidočim domačinom in dopustnikom prikazovali svoje izdelke. Otroci so lahko ustvarjali sami pod vodstvom gostujočih keramikov Mihaele Belak, Karla Pavlinca, ki je bil tudi vodja in organizator ustvarjalnih delavnic v Meduzi 2 in Tatjane Hlačer.
Otrok je bilo kar veliko. Ustvarjali so stoje, sede, z lončarskim vretenom, tudi z nogami, čutili glino, jo gnetli, spoznavali in oblikovali. Otroke je ob prihodu vabil velik papir, na katerega so se lahko podpisali, čudežne krede pa so jih še dodatno razveselile, saj so lahko tudi slikali na “šipo” galerije.
(OIS
Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286
vOMATES d.o
Produkcija in trženje programa TV CAPPI6
P.P. 253,6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 - 017 c-mail: info@domales.si www.domales.si
Ulica 15.maja 10 6000 Koper SLOVENIJA Tel.: 066/480-705 Fare 066/480-710
MALI OGLASI
K.	.J
S 1.8. oddam 3-sobno stanovanje na Markovcu. Tel: 05 6283 738
AVTODOM Adria 660, nov, 6 ležišč ODDAJAMO Goin Trade d. o. o., Koper 041/630 316
Prodam košek za dojenčka in veliko oblačilc za punčko od 0 do 3 leta starosti, vse lepo ohranjeno.
Tel: 05/6 88086
Poslovni prostor 27 m2 nasproti M - Diskonta v Luciji, ugodno oddam.
Tel: 041/345-576
Rogla, Zreče in Terme
Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno.
Tel : 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Aloe vera Zdravilne sadike Prodam
Tel: 066/770-448 Pokličite zvečer
Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Naročila tel. 041-789-413
Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08 ,00 do 12,00 in od 14 ,00 dol8,00 ure
Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel: (062) 782 136
RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja.
Tel: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150.
Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel Resne ponudbe na
tel. št. 031/823 -187 in
02/829 - 0- 488.
Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina.
S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane
AA®DRI
Nova oglaševalska revija
čl jj u1 Jjisjjj
Kdaj avtocesta do morja?
Kratkih 20 kilometrov, kolikor jih je še preostalo do Kopra, naj bi gradili kar do leta 2004. Hitre ceste do Lucije pa še lep čas ne bo.
Andrej Bajuk obiskal Splošno Bolnišnico v Izoli in vinogradnike
Še 20 kilometrov do Kopra
Tale posnetek je bil napravljen pred kratkim - kaže delo gradbincev na trasi AC le 2 km pred vasjo Petrinje oziroma 20 km do Kopra
Čeprav gradbinci hitijo in je že na Kozini videti marsikaj, kar nakazuje na novo avtocesto, nič ne kaže, da bo kmalu v celoti dosegla slovensko obalo. Odsek Klanec - Srmin, ki hkrati predstavlja najzahtevnejši gradbeni poseg -in tudi strošek, ne bo dokončan pred letom 2004. Gradnja avtoceste in viaduktov prek kraškega roba bo gradbince zaposlovala skoraj tri leta. Zgradili bi jo seveda veliko prej, če bi bil na voljo državni denar. Cesta med Koprm in Izolo naj bi bila končana še veliko pozneje, morda do leta 2006. Zanimivo in po svoje pohvalno je, da bo hitra cesta med Koprom in Izolo potekala skozi tunel pod Markovcem in se bo priključila na sedanjo izolsko obvoznico. Odsek Jagodje - Lucija pa še do danes ni dorečen. Kolikor je znano, se bo hitra cesta v Jagodju (100 m od črpalke) pred ostrim ovinkom, razcepila v dva kraka. Že obstoječa dvopasovnica bo še naprej potekala (tako kot sedaj) prek Belvedera skozi Strunjan do Valete. Nov krak pa naj bi potekal skozi tunel pod Malo Sevo (ali Dobravo) in bo zagledal luč sveta v lucijski obrtni coni, ki naj bi zaživela polno življenje šele z načrtovanimi cestnimi priključki. Uresničitev tega načrta je še res precej oddaljena. Zato bo regionalna cesta Valeta - Sečovlje še naprej lep čas delila Lucijo na dvoje. Tudi ni znano kako so si novo križišče pri Rosi baru v Luciji (odcep tovorne ceste za obrtno cono v Luciji) zamislili načrtovalci. Če tam ne bo semaforja se zna zgoditi kar precej prometnih nesreč. Pričakujejo, da bo del Liminjanske ceste skozi Lucijo (od Podvozne do križišča pri športni dvorani) že v naslednjem letu razbremenjen težkih tovornjakov.
Intereuropa d.d. je v Rusiji ustanovila novo podjetje INTEREUROPA - EAST
Intereuropa je utrdila svojo prisotnost na ruskem trgu in ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo z imenom Intereuropa - East. V ta namen je 8. septembra letos na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi organizirala slavnostno srečanje, na katero je povabila okoli 40 ruskih in slovenskih poslovnih partnerjev. Svečanega sprejema seje udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Rusiji, gospod Snoj.
Dolgoletne izkušnje, optimalno zadovoljevanje potreb kupcev in stiki s poslovnimi partnerji omogočajo Intereuropi obvladovanje tudi vzhodnih tržišč. Tako si je na tem težavnem ruskem trgu prisvojila vodilno mesto med špediterji in prevozniki. Intereuropa je eno vodilnih slovenskih špediterskih in prevozniških podjetij, ki ima svoje podjetje v Rusiji, in sicer v Moskvi. Na ruskem tržišču je Intereuropa prisotna že desetletja. V preteklosti je Intereuropa sodelovala z jugoslovanskimi izvozniki tekstila in obutve. Kot ekskluzivni sejemski špediterje zastopala Gospodarsko zbornico Slovenije in druga podjetja na sejmih v bivši Jugoslaviji, kjer so ruska podjetja razstavljala svoje izdelke in storitve. Intereuropa je že pred šestimi leti odprla svoje predstavništvo v Moskvi in tako letno odpremi na rusko tržišče več tisoč kontejnerjev, vagonov in kamionov. Prav tako organizira tudi letalske prevoze blaga za ruski trg.
Z novim podjetjem v Moskvi jc Intereuropa razširila svojo mrežo podjetij v tujini in svoj razvoj še bolj usmerila na tržišča Evrope s posebnim poudarkom na tržišča jugovzhodne in vzhodne Europe. Z ustrezno prisotnostjo na teh trgih Intereuropa želi zagotoviti nadaljnjo rast v pogojih vse bolj odprte mednarodne konkurence. Razvejana mreža poslovnih enot, informacijska tehnologija, ustrezna infrastruktura ter strokovna usposobljenost zaposlenih omogočajo Intereuropi celovito podporo pri izvajanju logističnih storitev.
Šime in njegova pravica
Šime Sučič iz Kopra nam je poslal pismo, v katerem izraža vso svojo žalost in prizadetost zaradi neuspešnega iskanju svojih pravic. Pred štirimi leti je bil odpuščen kot “tehnološki” višek v koprskem Tomusu, kjer jc delal celih 25 let. Enajst let je delal na Hrvaškem. Vse njegove pritožbe, zakaj so ga odpustili na Tomosu so bile zaman. Nekaj časa gaje tolažil Zavod za zaposlovanje, nato pa je vendarle dobil pravico do upokojitve. Za slovenski del delovne dobe prejema 40.000 SIT, za hrvaški pa 8.500 SIT. Vedno, ko čaka na svežo mesečno pokojnino, ko tiste iz preteklega meseca zaradi draginje že nekaj dni pred prvim nima več, se sprašuje, kaj slabega je storil v tej državi, da prejema tako nizko pokojnino? Bil je tudi na Ministrstvu za delo in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dejali so mu, da oni le izvajajo zakone. Prav pred kratkim sc jc obrnil tudi na predsednika republike in varuha človekovih pravic - in tiho upa...
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk se je v petek 29. septembra ves popoldan mudil na Slovenski obali. Najprej se je v Splošni bolnišnici Izola pogovarjal s tamkajšnjim vodstvom, ki ga je seznanilo s težavami te ustanove, se kopičijo že nekaj let. O gospodarskem položaju bolnišnice sta premiera seznanila Tomaž Gantar, direktor Splošne bolnišnice Izola in Dorjan Marušič, strokovni direktor. Tekoča izguba in dolgovi se vzpenjajo že čez milijardo tolarjev, hitre rešitve pa ni videti. Bolnišnica na hribu je bila zgrajena v času naše nekdanje skupne domovine Jugoslavije kot velik bolnišnični regijski objekt, ki je sposoben sprejeti veliko več bolnikov kot jih »premore« Slovenska obala. Nekateri so že takrat opozarjali, daje
istrskimi zasebnimi vinogradniki, oljarji in pridelovalci zelenjave; z vinogradniki Rojcem iz Gažona, Koreniko iz Kort, Feranom iz Nove vasi, Pucerjem iz Puč, Klabjanom iz Ospa, Černetom iz Ankarana ter olkarji Lisjakom, Hlajem, Dujcem in pridelovalcem zelenjave Bažcem ter drugimi. Rožana Špeh je dejala, da je Istra bila nekoč zelenjavni vrt Trsta in Slovenije, danes pa žal to ni več. Istrski kmetovalci so dr. Bajuku povedali, da je danes lažje priti do posojila za avto kot pa za potrebe razvoja kmetijstva. Naši pridelki, zlasti oljčno olje, so zelo kvalitetni, so pa zaradi razdrobljenosti pridelave seveda tudi nekoliko dražji in v tem pogledu manj konkurenčni. To se bo še zlasti izkazalo ob popolnem odprtju trga, ko postane Slovenija polnopravna članica Evropske zveze. To pa se veijetno ne bo
objekt predrag, izpostavljen burji in prevelik. Takrat je na zdravljenje v Izolo prihajalo tudi veliko Hrvatov, sedaj pa se je dotok pacientov iz te regije skorajda ustavil.
Andrej Bajuk seje po končanem obisku v bolnišnici zapeljal tudi skozi Lucijo in Sečovlje in si v Sv. Petru ogledal Tonino hišo. Predsednik vlade seje s spremstvom in člani svoje stranke, med katerimi je bila tudi kandidatka za poslanko Rožana Špeh, ki je pred kratkim v nesojeni tekmi za kandidaturo zapustila S1S+SKD Slovensko ljudsko strank in postala članica NSi Nova Slovenija, ustavil pri znanem uspešnem istrskem vinogradniku Ludviku Glavini v Šmarjah 10, kjer se je dobro uro pogovarjal z nekaterimi uspešnimi
zgodilo pred letom 2004. Na razgovoru so se dotaknili tudi vprašanja pomoči kmetovalcem iz programa PHARE (Oleum nostrum) in drugih programov EU za kmetijstvo. Istrskim kmetovalcem je letos še posebej zagodla suša. Andrej Bajuk si je vse skrbno zapisal v svojo beležnico, nato pa si je ogledal še klet vinogradnika Ludvika Glavinc, ki ima kar 25 hektarov trt in pridela 80.000 litrov žlahtne kapljice. Predsednika vlade sta na obisku na Obali spremljala tudi novinar -dopisnik (Walter Maier) in fotograf največje nemške ilustrirane revije Der Spiegel. Reporter nam jc povedal, da pripravljata reportažo o državnozborskih volitvah na Slovenskem.
Olajšave pri pridobivanju viz in ukinjen Svet za turizem
Vlada Republike Slovenije je na predlog ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška na svoji 17. seji, 21.9.2000, obravnavala predlog o dodatnih olajšavah pri potovanju državljanov Ruske federacije in Turčije v Republiko Slovenijo. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je na osnovi izkušenj turističnega gospodarstva pripravilo predloge dodatnih olajšav za pridobivanje vizumov za državljane Ruske federacije in Turčije ob obisku Slovenije, saj gostje iz teh držav predstavljajo pomemben delež v slovenskem turizmu.
Vlada Republike Slovenije je sklenila, da lahko državljani Ruske federacije in Turčije, ki imajo veljavne nacionalne potne liste in voucher o plačanem letovanju v Sloveniji ali pisno povabilo gospodarske družbe ali druge pravne osebe, vize uredijo na slovenskem mejnem prehodu. Vlada Republike Slovenije je sklenila tudi, da se državljanom Ruske federacije in Turčije, ki imajo veljavne nacionalne potne liste in schengenski vizum z veljavnostjo več kot 14 dni, dovoli vstop v Slovenijo brez dodatnega slovenskega vizuma v primeru, da imajo turistični paket kupljen v Sloveniji.
Vlada Republike Slovenije je na seji dne 21.09.2000 ukinila Svet za turizem pri Vladi Republike Slovenije, ki je bil ustanovljen konec aprila 1996 kot strokovno posvetovalo telo Vlade RS za opravljanje strokovnih nalog za predsednika Vlade Republike Slovenije in Vlado RS ter nudenje strokovne pomoči pri odločanju o zadevah s področja turizma. Marca 1999 so se s sklepom Vlade RS sredstva, zagotovljena za administrativno-tehnične storitve Sveta za turizem, prenesla na Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Hkrati se je opravil tudi prenos dveh delovnih mest s Sveta za turizem na Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Dela in naloge, za katere je bil zadolžen Svet za turizem, so prvenstveno v pristojnosti Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Slovenske turistične organizacije (STO), ki ima med ostalimi organi tudi strokovni svet in forum. V strokovnem svetu je 10 članov - predstavnikov turističnega gospodarstva in izobraževalnih institucij, medtem ko je v forumu, ki je posvetovalno telo, 24 članov iz različnih vladnih in nevladnih ter izobraževalnih institucij, turističnih združenj in predstavnikov turističnega gospodarstva.
Glede na to, da obstoječe institucije že izpolnjujejo dela in naloge Šveta za turizem, je bila smiselna in utemeljena njegova ukinitev, ki se poleg tega sklada tudi z racinalizacijo državne uprave, so sporočili z Ministsrtva za malo gospodarstvo in turizem.
M
BSie
©

Urejanje regionalne ceste skozi Bertoke
Župan Mestne občine Koper, Dino Pucer, je sklical sestanek predstavnikov državnih ustanov, ki so odgovorne za dokončanje problematičnega odseka regionalne ceste skozi Bertoke. Poleg sodelavcev župana so se sestanka udeležili državni sekretar na Minisrtrstvu za promet in zveze, Žare Pregelj, predstavniki Republiške uprave za ceste, Darsa in inšpekcijskih služb. Predlagali so, da bi do rešitve lastniških vprašanj, ki že od leta 1992 zaviralo
dokončanje Ceste borcev, zagotovili bolj varen in tekoč promet skozi Bertoke tako, da bi Cesto borcev asvaltirali in odprli za enosmerni promet iz Svetega Antona pri Kopru. Ob tej trasi bi uredili tudi ločen pas za pešce. Promet v obratni smeri bi potekal po sedanji trasi, mimo Mlinotestove pekarne.
Predstavniki Mestne občine Koper so to možnost ocenili kot sprejemljivo, saj so jo pred dvema letoma sami predlagali, vendar ni bila realizirana. Poudarili pa so
tudi, da je to lahko le začasna rešitev in da prizadevanja za dokončanje ceste, kot je bila načrtovana od vsega začetka, zaradi tega ne smejo zastati. Prav tako pa jc nujno potrebno popraviti tisti del Pobeške ceste, po kateri sedaj poteka regionalni promet in ki je zaradi tega dotrajana in nevarna. Predstavniki ministrstva in direkcije so se s tem strinjali in zagotovili, da bi moral enosmerni promet po Cesti borcev steči najkasneje do konca novembra.
__________Z.Ferletič, stiki z javnostjo
-	Llu [^OCK^Li^
Bodo v Kopru res kmalu Monopoli tildi V
zaceli graditi poslovno-trgovski center Toncity?
Pri županu Mestne občine Koper, Dinu Pucerju, se je prejšnji teden na delovnem obisku mudil direktor podjetja Toncity Pacifik iz Malezije, ONG SAY YAUN in mu povedal, da je njihovo podjetje zainteresirano za gradnjo. Prva faza naj bi bila končana v 15 mesecih. Se je družba že odpovedala prenovi starega Palače hotela?
zjBSna
i
-..steEfT-v.
mmmi,
^	v;''

kmetij stvu
Edi Bužekijan, kmetovalec iz Lučana pri Portorožu nam je poslal razburljivo pismo, v katerem pripoveduje svoje težave s prodajo kmetijskih pridelkov in ravnanja velikih odkupovalcev, ki diktirajo tržišče.
Na sliki: Solata na njivi Edija Bužekijana v Strunjanu. Mercator naj bi mu ponudil za kilogram 150 tolarjev. Sami se lahko prepričate koliko stane solata v njihovih trgovinah.
Na sliki: Izkopi ob Ferrarski cesti v Kopru. Tu naj bi zrasel velik poslovno-trgovski objekt Toncity.
Pogovarjala sta se o nadaljevanju gradnje poslovno - trgovskega centra ob Ferrarski ulici, kjer so bila dela začeta že pred več leti, vendar kmalu tudi ustavljena. Sedaj pa je tam ena sama velika (zalita) gradbena jama. Župan Dino Pucer je poudaril, da se problemi okrog gradbišča Toncitiya zelo počasi rešujejo, da to ne daje najboljšega vtisa o poslovnosti vlagateljev in da je tudi javnost dokaj občutljiva, ko gre za Toncity. Zato tudi ne bo zelo enostavno mogoče dobiti soglasje za določene spremembe zazidalnega načrta, kjer naj bi stal center, čeprav ne gre za bistveno drugačne rešitve. Občina Koper je pred leti prodala družbi Toncity gradbeno zemljišče pod zelo ugodnimi pogoji, ker so bili predstavljeni načrti obetavni in bi to bil prvi tovrstni poslovno trgovski center, ki bi pospeševal sodelovanje gospodarstev daljnega vzhoda in srednje Evrope, vendar se uresničitve teh načrtov vedno bolj odmika. Direktor družbe Toncity je razložil, da njihov interes za gradnjo obstaja tak kot je bil in da se vsebina projekta za poslovno - trgovski center ni spremenila. V okviru centra bi delovala blagovna borza, predstavništva različnih podjetij in družb bi imela tu svoje sedeže in razstavne prostore, ob njih pa bi delale špedicije in druge servisne dejavnosti, povezane z mednarodnim prometom blaga. Ko so se pred leti odločili za to naložbo, so pričakovali da bo Slovenija uvedla veliko bolj liberalen režim za tuje podjetnike, vendar je poslovanje, predvsem pa pridobivanje nepremičnin dokaj
omejeno. Nadaljnje delo je za dobri dve leti zavrla tudi azijska finančna kriza, zaradi česar so bili potencialni partnerji precej zadržani. Sedaj pa se te možnosti spet odpirajo. Toncity naj bi zbral že veliko število interesentov, ki bi bili pripravljeni del poslovanja prenesti tudi v Koper. Ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje naj bi prvo fazo, ki zajema približno polovico načrtovanih poslovnih prostorov, zaključili v roku 15 mesecev.
Nameravana gradnja Toncity poslovnega centra v Kopru je vsaj do nedavnega bila v tesni povezavi z rekonstrukcijo starega hotela Palače v Portorožu, kjer naj bi domovali veliki poslovneži z daljnjega Vzhoda. To je namreč tudi večkrat poudarjal bivši direktor podjetja Toncity Jose Zrim, ki je medna zbolel. Zgradba Palače hotela je že od leta 1990 zaprta in vidno propada.. Večinski lastnik najemne pogodbe Toncity pacific investicije d.o.o. vse doslej ni mogel urediti ustrezne dokumentacije za prenovo, družba z omejeno obvezo Imperial Palače d.o.o. je pred stečajem, Občina Piran kot lastnica zgradbe pa ne more razdreti najemne pogodbe, ki je bila sklenjena kar za 99 let.
Župan Mestne občine Koper je tudi opozoril, da 30. septembra poteče podaljšani rok, do katerega mora Toncity, v skladu s predhodnimi dogovori, poskrbeti za obnovo vozišča na delu ceste ob gradbišču. Direktor Toncitiya je Županu zagotovil da bodo to v kratkem izpeljali, ne glede na to, da z deli na gradbišču Še ne morejo nadeljevati, dokler nimajo ustreznih dovoljenj.
Franc Krajnc
Nadaljuje se plinifikacija Pirana
Županja Občine Piran Vojka Štular in Janez Lotrič, predsednik uprave Petrola, slovenske naftne družbe d.d., sta 20. septembra 2000, v piranski občinski palači podpisala pogodbo o dokapitalizaciji in vstopu novega družbenika v Javno podjetje Ogrevanje Piran. S to pogodbo je bil narejen odločilni korak k realizaciji projekta plinifikacije občine Piran.
Županja je pred podpisom pogodbe opozorilo na dejstvo, da se je Občina Piran z deklaracijo o zeleni občini obvezala, da bo podpirala preusmerjanja na čistejšo energijo. Zemeljski plin kot izrazito čist in okolju prijazen vir energije je prav gotovo eden izmed načinov, kako zagotoviti trajnostni razvoj za piransko občino. Županja je ocenila, da bodo prav zaradi visoke zavesti o pomenu čistega in ohranjenega okolja piranska gospodinjstva z zadovoljstvom sprejela altenativno oskrbo z energijo. Županja je poudarila tudi visoko strokovnost novega poslovnega partnerja in njegovo razumevanje specifičnih potreb občine Piran. Sad tega razumevanja je tudi podpisana pogodba, ki je bila pripravljena premišljeno in zelo stokovno. To je dokazal tudi Občinski svet Občine Piran, ki jo je sprejel na svoji 15. redni seji 20. julija 2000. Predsednik uprave Petrola je ob podpisu pogodbe poudaril, daje nekaj let, kolikor je bilo potrebno za dogovor med obema partnerjema, sicer dolg rok, vendar pa je dogovor prav zato zelo kakovosten, saj hkrati zadovoljuje javni interes in poslovni interes njegovega podjetja.
Občina Piran bo ob vstopu družbenika Petrola v JP Ogrevanje vložila svoj stvarni vložek v obliki infrastrukturnih objektov in naprav ter nepremičnin, oz. zemljišč, v skupni vrednosti 300 milijonov tolarjev, medtem ko si bo Petrol 40 - odstotni delež pridobil z denarnim vložkom in z investicijsko dokumentacijo, ki bo podlaga za delo družbe v prihodnosti, v višini 200 milijonov tolarjev.
Sem kmetovalec s pestro izbiro kmetijskih pridelkov: jagode, breskve, nektarine, lubenice, melone, solata, radič, paprika, paradižnik...
Pridelke v glavnem tržimo sami preko svoje trgovine, na tržnici. Do 1.8.2000 pa smo zalagali tudi Hipermarket v Kopru in Mercatorjevo trgovino v Jagodju (Izola).
Naši odjemalci (Mercator) so bili zadovoljni s kvaliteto pridelkov, mi pa ravno tako z odkupom (način naročanja, točnost in cena).
S 1.8.2000 pa so v omenjenih poslovalnicah (kakor tudi v celotnem Mercator sistemu), ukinili odkup od kmeta direktno v poslovnih enotah in odprli odkupno postajo v Dekanih. Le ta pa ne odloča niti o artiklih, ki jih lahko odkupi, še manj pa o ceni odkupa. Vsa direktiva namreč prihaja iz Ljubljane. In kje je problem? V največjem navalu paradižnika in breskev le-teh niso odkupovali (odkup je bil vendar, nereden, kar si pa pri sadju in zelenjavi ne moreš privoščiti, ker je s tem povezana kvaliteta). Namreč odkupovali so samo kadar so imeli za »flikat luknje«, ker so dobili prepoved iz Ljubljane, ki je omenjene artikle uvozila iz Makedonje.
Potrošniki kupujejo manjvredno blago
Sama poteza mogoče niti ne bi bila tako pereča, če ne bi bilo uvoženo blago že po izgledu, kaj šele po okusu, manjvredno od tega kar ponuja slovenski pridelovalec. Se pravi manjvredno uvoženo blago seje prodajalo, slovensko pa je ravno tako postajalo manjvredno, ker je bilo tržišče prenasičeno. Dogajalo pa se je tudi, da smo paradižnik, za katerega je bil odkup dogovorjen, morali pobranega, zloženega in deklariranega, naložiti nazaj na tovornjak in ga odpeljati domov, ker Ljublajna ni dovolila odkupa...
Kmetu za solato 150 tolarjev, potrošnik plača pet krat več
Podobno oz. še slabše pa se dogaja sedaj, ko imamo solato. Proizvodnjo smo nastavili glede na prodajo iz prejšnjega obdobja (predvsem v Hipermarketu) in glede na dogovor o nadaljnjem sodelovanju z njimi. Ker pa je sedaj vse vezano na Ljubljano, smo spet izviseli. Vendar pa to še ni najhuje. Namreč spet konkuriramo
s tujimi (uvoženim) blagom. Tokrat iz Italije. Cene? Maloprodajne cene na dan 7.9.2000: 699,00 SIT/kg solate (genitilna in endivja) v poslovalnici 7 Merkator Lucija in
629.00	SIT/kg v Mercatorjevem diskontu v Luciji.
Blago, ki se glede na faktorje, ki so povečani z uvozom, spet ne more primerjati z domačo proizvodnjo. Svežina, okus, število dni, ki pretečejo od pobiranja pa do končnega potrošnika...
Vendar to še zdaleč ni vse. Največji šok sem doživel, ko sem klical za odkup. Najprej mi je uslužbenka na odkupni postaji v Dekanih rekla, da mora klicati v Ljubljano. Res me je kasneje poklicala in povedala, da trenutno solate ne sme odkupiti, če pa bi jo že mi jo lahko plača po
150.00	SIT/kg. Kako absurdno, če upoštevamo, da nas je letos še posebej prizadela suša. Ali to pomeni, daje domača proizvodnja toliko slabša od tuje? Ali domači ljudje ničesar več ne zanmo ali pa bi morali pridelovati pod ceno.
Kupec tudi ne ve kaj je v ozadju. Misli namreč, da se doma ne proizvaja, ali da ne znamo proizvajati in daje pač prisiljen kupiti to kar je na polici.
Vse te uvožene breskve, nektarine, paradižnike... je treba prodati, kajne? Dokler trgovina ne proda uvoženega, tudi domačega ne bo dala v prodajo oziroma kupila. Naši pridelki pa medtem na njivah propadajo.
V svojo kmetijo sem vložil veliko znanja, sredstev, dobre volje in ljubezni - in še vedno vlagam. Imam eno najsodobnejših oprem za pridelovanje kmetjskih predelkov in sem kupcem resnično sposoben ponuditi dober pridelek. To potrjuje tudi priznanje, ki sem ga prejel v Gornji Radgoni. Vendar, na tržišču se dogajajo stvari, ki te potolčejo, tako moralno, kot tudi materialno. Sprašujem se kako preživijo mali kmetje, ki nosijo dnevno le po nekaj kilogramov sadja ali zelenjave v odkup. Resnično, gre za trg. Gre pa tudi za umazane spletke na račun katerih zaslužijo posamezniki ogromne denarce.
Nisem proti konkurenci, ker je ta zdrava in potrebna. Ampak naj bo res konkurenca. Ko uvažajo tuje blago naj bo kakovostnejše od našega in tako prisilijo domačega proizvajlaca , da bo še boljši, da bo skozi to dosegel tudi višjo ceno. Poznam dobre kmetijske proizvajalce, ki so zaradi takšne centralizacije izpadli iz igre in so obsojeni na propad. Si tako predstavljamo naše kmetijstvo v Evropski uniji?
Edi Bužekijan Lučan 15 a, Lucija
Že drugič preložili razpravo o Morskem parku Bernardin
Ali sedanji piranski občinski svet res zavira razvoj turizma?
Županja Občine Piran je zaradi bojazni, da Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin za Laguno Bernardin na občinskem svetu (28.9. 2000) ne bi dobil ustrezne podpore, predlagala odložitev točke na naslednjo sejo.
Kaj se dogaja okrog bodoče izgradnje Morskega parka na prostoru na območju sedanjega mandrača v hotelskem kompleksu Bernardin vedo le nekateri člani občinskega sveta Piran, ki očitno niso za to, da bi tam nastal sodoben Morski park z zunanjimi bazeni. V postopku izdelave dokumenta so bile namreč pridobljene vse potrebne smernice in mnenja ter soglasja pristojnih ministrstev. Pa tudi stroka seje obrnila na stran investitorja. Po pridobitvi vseh navedenih dokumentov in po opravljeni javni razgrnitvi ter uskladitvi dokumenta s pripombami izjavne obravnave je bilo 7. julija 2000 izdano strokovno mnenje Ministrstva za okolje in prostor. Urada RS za prostorsko planiranje o usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije ter drugimi ustreznimi uskladitvami. Na podlagi predmetnega strokovnega mnenja je Vlada Republike Slovenije na 11. seji, 10. avgusta 2000, sprejela sklep o usklajenosti na spremembo dejavnosti za območje mandrača s privezi za čolne v laguni Hotelov Bernardin v odprto kopališče Morski park.
Občinski svet Piran je najprej zadevo odložil, nato pa na seji 20. julija 2000 obravnaval odlok v prvem branju in ga sprejel skupaj z mnenji in predlogi ter pripombami svetnic in svetnikov, ki so jih tedaj podali v obravnavi. Občinski svetnik mag. Josip Rugelj, ki naj bi zaradi tega sedaj odšel celo iz Občinskega sveta, je na predhodni seji, ko je županja tudi bila prisiljena umakniti točko, zagrozil, da bo v primerjavi pozitivnega sklepa iskal zadoščenje na ustavnem sodišču, saj naj bi bil to neopravičen poseg v javno morsko dobro. Zadeva seje nato kar nekaj časa kuhala. Kljub temu, da investitor Hoteli Bernardin d.d. sedaj zagotavlja, da bo dana možnost splošne rabe morskega javnega dobra na tem območju, prost prehod do morja na celotnem kompleksu Bernardina, da sc ohrani možnost pešpoti, kolesarske poti, pot intervencijskega prometa in javnega potniškega prometa ter možnost izvajanja vodnogospodarske javne službe na morju in ob dejstvu, da bodo podaljšali pomol ob vhodu v Laguno, zgradili mostiček za prehod ljudi čez sedanji kanal ob morju, občinski svet Piran o tako pri pravljenem odloku ni bil pripravljen niti sklepati. Izgleda, da so v Bernardinu vse skupaj premalo zlobirali. Imajo sicer svoj komentar o delovanju občinskega sveta. Vseh, ki bi si tam obetali zaslužek tako ali tako ni mogoče zadovoljiti. Županji Vojki Štular tako spet ni preostalo nič drugega kot da modro ravna in preloži točko na naslednjo sejo. Tako se le grenko lahko spominja obljub, danih turističnim gospodarstvenikom, da bo storila vse kar je v njeni moči za zbližanjc interesov turističnega gospodarstva in občine. V Hotelih Bernardin potrpežljivo čakajo, prepričani, da se bo občinski svet na koncu le »omehčal«.
Občinski svet Piran, kot vse kaže, nc verjame zagotovilom turističnega gospodarstva, žal pa je s tem postal tudi nesojeni dejavnik zaviranja hitrejšega razvoja tukajšnjega turizma.
Tiskarna VeK Koper
Tradicijo nadgrajujejo s kakovostjo
V tiskarni VEK v Kopru so 28.septembra na novinarski konferenci predstavili letošnje tehnične novosti v tiskarni in spregovorili o razvojnih načrtih za prihodnja leta.

Droga Portorož, Živilska industrija d. d..
Obala 27, 6320 Portorož
Ob prazniku občine Piran
prisrčno čestitamo
vsem prebivalcem za vidne uspehe
pri ustvarjanju prijazne in gostoljubne občine.
Uroš Velnar, direktor Foto: Breda K.
leto 2000
Tiskarna VEK v Kopru sodi med večje primorske tiskarne, po opremi in kakovosti tiska pa v sam slovenski vrh. Direktor družbe Uroš Velnar je povedal, da so v letošnjem letu temeljito prenovili grafični studio, v katerem tečejo pripravljalna dela in design. V računalniško in programsko opremo so vložili več kot 10 milijonov tolarjev. Še več sredstev so vložili v nakup novega stroja za plastificiranje tiskovin, kije edini v tem delu Slovenije. Z njim bodo skrajšali dobavne roke tudi za tehnično najbolj zahtevne izdelke.
V tiskarni VEK znajo kakovostno natisniti praktično vse. Njihov asortiman je zelo širok: od obrazcev in položnic do notesnikov, koledarjev, časopisov	in knjig.
Mimogrede, Tiskarna VEk tiska tudi	naš časopis
Primorski utrip. Nekaj tega za
svojim poslovnim partnerjem in gostom popoldne predstavili v Bio motelu v Kopru. Obisk je bil presenetljivo velik. Neprekinjeno so na trgu prisotni že 36.leto, kar dokazuje njihovo kakovost in marljivost. Tiskarna na Vanganelski 18 v Kopru je naj starejša tiskarna v Sloveniji, edina privatna tiskarska obrt po 2. svetovni vojni. Prvi obrtnik je bil oče sedanjega direktorja Uroša Velnarja, Miloš Velnar. Slednji je bil hkrati tudi ustanovitelj Pomurskega tiska, izkušnje pa si je nabiral tudi v Partizanski tiskarni. Prvo tiskarno so imeli doma (sitotisk) kar v sobi. Na sedanji lokaciji, ki je že premajhna, so od leta 1984. V Sloveniji je danes okoli 700 tiskarn, od tega kar 400 “garažnih”. Za Krko Novo mesto, na primer, dela le 8 tiskam in tiskarna VeK je ena izmed njih. Svojo dejavnost
širijo tudi v notranjost Slovenije. V Veku vedo, da se bodo meje EU vendarle kmalu odprle in se temu primemo že pripravljajo. Tako kot mnogi drugi, imajo tudi v Veku težave s plačili, kar resno ogroža celotno plačilno verigo, nastrada pa običejno soliden partner.
Svoj uspeh radi delijo z drugimi, saj vsako leto finančno pomagajo športnim klubom in organizatorjem kulturnih prireditev. Omeniti velja predvsem pomoč Primorskemu poletnemu festivalu in Splošni bolnišnici Izola.
Novosti v tiskarni bodo še dvignile kakovost storitev in skrajšale dobavne roke. Direktor družbe Uroš Velnar je prepričan, da bodo s trdnim delom in dvigovanjem kakovosti tiskanja in vseh storitev v tiskarni uspeli povečati tržni delež, ki že sedaj ni majhen.
Breda Krajnc
Skupaj z vami se veselimo novih dosežkov
r
r
Mesnica
Cr/zr/f/tr/

Mesnica Gardina Lucija
Obala 134
Tel.: 05 677 23 89
Ob občinskem prazniku pozdravljamo vse naše stranke in vas obveščamo, da bo mesnica zaradi dopusta ZAPRTA od 16.10. do 2.11.2000
v
ITF Evropski teden boja proti zastavam ugodnosti
Sindikat luških dejavnosti Slovenije se je seznanil s sindikalnimi akcijami, ki jih vodi in organizira Mednarodna federacija transportnih delavcev (ITF) ob 'Tednu boja proti zastavam ugodnosti".
Sindikat luških dejavnosti podpira sindikalne akcije Mednarodne federacije transportnih delavcev, ki imajo za cilj spoštovanje podpisanih kolektivnih pogodb ITF na posameznih ladjah in na ladjah, kjer imajo pomorščaki zahteve iz naslova neizplačanih ali premalo izplačanih plač ter na ladjah, kjer je prišlo do smrtnega primera oziroma imajo posamezniki zahtevke zaradi poškodb.
Sindikat luških dejavnosti Slovenije si pri svojem delovanju vseskozi prizadeva za solidarnost in sodelovanje med sindikati, za spoštovanje kolektivnih pogodb in mednarodnih konvencij.
Prepričani smo, daje tudi akcija, kot je bojkot ladij "kršiteljic", ki ga izvaja ITF učinkovit način za uveljavljanje pravic pomorščakov iz kolektivnih pogodb, istočasno pa ugotavljamo,
da je v Luki Koper v tem trenutku ta akcija zaradi časovne stiske neizvedljiva, ker smo pobudo, da bi v četrtek 28.9.2000 organizirali bojkot dveh ladij, prejeli šele v sredo, 27.9.2000.
Ker sindikalna akcija kot je bojkot v Sloveniji v praksi niso uveljavljene, bi lahko delodajalec bojkot opredelil za stavko. Stavka pa je v Sloveniji urejena z Zakonom o stavki, ki natančno določa sam postopek napovedi, pričetka, izvedbe, trajanja in prekinitve stavke. Iz prakse ugotavljamo, da je preverjanje legalnosti stavk ustaljena praksa delodajalcev, in vemo tudi, da sodišča, po našem mnenju neutemeljeno, odločijo v korist delodajalcev.
Ker pa se zavedamo pomembnosti takih akcij za utrjevanje sindikalne moči in solidarnosti, izražamo pripravljenost za sodelovanje, apeliramo na ITF in njihove predstavnike, da nas o akcijah pravočasno obveščajo.
Predsednik Saša Petrič
J
■ TVfT
primorski utp
g©©©
15. oktobra pojdimo m volišča.	15. ottobre andiamo a votare.
I 'zemimo svojo prihodnost v svoje roke! Prendiamo ilfuturo nelle nostre mani!
Slovenija bo drugačna!
Nova energija. Nuova energia.
Letošnje državnozborske volitve so nekaj posebnega. Odločilne so za nadaljnjo gospodarsko in politično smer kot tudi za odprtost naše države v širni svet, ki postaja ena sama globalna vas. Prvič lahko tudi ugotovimo, da zanje pri volivcih na lokalni ravni ni pretiranega zanimanja, morda tudi zato, ker se v množici zelo podobnih sloganov in obljub strank, njihovih kandidatk ter kandidatov za poslance, preprosto ne znajdejo. Vedo le, da nam ne gre več tako dobro kot nekdaj, da se povečujejo socialne razlike, da delavci niso več tako zaščiteni kot prej, da so besede lahko eno, dejanja pa drugo. Številni volivci takorekoč tik pred volitvami ne vedo komu bi zaupali svoj glas. Prav zanje, še neopredeljene, pa se splača boriti. Stranko kljub vsemu pooseblja čovek, kandidat, ki ga dnevno srečujemo v službi, na cesti. Tudi to, kakšen je, bo odtehtalo letošnje volitve. Toda zgodilo se bo še nekaj; ob izpadu številnih strank, ki na letošnjih volitvah ne bodo mogle doseči 4-odsotnega vstopnega praga v parlament, se bosta vzpostavila dva močna
politična bloka, ki bosta, hočeš nočeš, za blagor slovenskega naroda, morala sodelovati. Kajti, kot je nekdo dejal na predvolilni predstavitvi, po volitvah bo treba delat!
Imamo tisoč in nenega kandidata, med njimi je kar 70 “starih” poslank in poslancev, ki si srčno želijo še štiri leta ostati v državnem zboru. Nekateri zaradi odlične plače, kajpak. V volinih okrajih + madžarski in italijanski, se bo za naše zaupanje na odločilni dan, v nedeljo, 15. oktobra 2000, trudilo 16 strank in 7 neodvisnih kandidatov, ki nam obljubljajo boljše in lepše življenje. V piranski občini oziroma volilnem okraju zasledimo imena: Pavel Godnič (DeSUS), Rožana Špeh (NSi Nova Slovenija), Jurij Vujoševič (DS), Pavle Radičevič (SNS), Primož Ovčar (SMS), dr. Dimitrij Rupel (LDS), Johanna Jug-Setler (NOVA), Vojka Štular,prof. (ZLSD), Konstantin Tošič (NPS), Mitja Jančar (SDS), dr. Saša Žužek Rešek (SLS + SKD Slovenska ljudska stranka), Ugo Fonda (Zeleni), Ismet Velagič (SDA), Mojca Ferle Brezavšček.
Vsem kandidatkam in kandidatom želimo, da bi zmagali.
Generalno soočenje
kandidatk in kandidatov za poslance v DZ iz piranske občine (volilnega okraja) bo v četrtek, 12. oktobra ob 16.30 v Portorožu. Ostali podatki bodo znani na vabilih in plakatih. Kandidati bodo prejeli vprašanja 15 minut pred začetkom soočenja, ki ga bo vodil odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc.
Vabljeni!
Voli modro !
Vota azzurro ! Vola il buon senso !
C«
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
LISTA UNITA
dei socialdemocratici
Za Piran Per Pirano
Naročnik ZLSD
Prisrčno vabljeni na volišča v piranski občini in obkrožite
ZVEZA ZA PRIMORSKO
Dr. Dimitrij Rupel
Slovenijagrenaprej
Naročnik LDS
Dr. Dimitrij Rupel - LDS obljublja napredek
Na letošnjih državnozborskih volitvah (15. oktobra 2000) v Piranu za LDS kandidira dr. Dimtrij Rupel. Do junija letos je bil minister za zunanje zadeve v Drnovškovi vladi, pred tem pa veleposlanihk v ZDA. 54-letni kandidat za poslanca je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, dokotoriral na bostonski univerzi Brandeis leta 1976 iz sociologije. V politko je prišel iz svojega profesorskega poklica. Prispeval je k ustanovitvi SDZ leta 1989 (predsednik). Preimenovali so se v Demokrate in kot takšni so se združili z Liberalnimi demokrati in Socialisti ter Zelenimi v Liberelno demokracijo Slovenije (LDS). V LDS je bil predsednik Sveta stranke vse dokler ni odšel za veleposlanika v ZDA. Bil je tudi prvi zunanji minister naše države (od 1990 do 1993), poslanec DZ, Župan Ljubljane. Bil je tudi eden najvidnejših tvorcev samostojne Slovenije. Napisal je tudi nekaj knjig, med katerimi je bolj znana knjiga »Skrivnost države«, ki je izšla leta 1992. Dr. Rupel pravi, da dobro pozna Slovensko Istro in piransko občino. Svojim strankarskim kolegicam in kolegom iz piranske LDS je na nedavnem sestanku v Luciji podrobneje predstavil program stranke in dejal, da » LDS mora zmagati - in to z večino«. Nas pa so poleg tega ambicioznega volilnega pričakovanja zanimala tudi nekatera druga konkretna vprašanja, ki smo jih zastavili dr. Ruplu ob njegovem nedavnem obisku v našem uredništvu.
Kandidirate v piranskem volilnem okraju - v občini Piran. Ali ste seznanjeni z njeno problematiko in položajem tukajšnjega gospodarstva? Kaj lahko občanke in občani piranske občine pričakujejo od vas, če boste izvoljeni za poslanca?
Naj naštejemo le nekatera odprta vprašanja: stari hotel Palače, koncesija za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline, mirujoči promet (garažne hiše), obalni pas kot javno dobro, privatizacija hotelskega kompleksa Bernardin (last SRD) in zloglasne pogodbe za 99 let, ki so po mnenju mnogih škodljive. Ali je po vašem mnenju kakšno od naštetih vprašanj zrelo za razpravo ali ukrepanje v DZ ali v Vladi? Sicer pa, česar bi se kot poslanec najprej lotili?
» Odločil sem se kandidirati za poslanca Državnega zbora. To ni lokalna funkcija ampak državna. Kar zadeva občino Piran oziroma ta volilni okraj - želim predvsem ugotoviti kaj je tisto, kar lahko zanj naredi država, kajti tisto kar lahko stori občina, to puščam drugim. Lahko rečem, da občanke in občani piranske občine, če bom izvoljen za poslanca, lahko pričakujejo, da bom na državni ravni - v parlamentu, ali pa morebiti v vladi.
zagovarjal interese tega kraja. Občina Piran ni katerikoli kraj. Je najbolj turistični slovenski kraj, je kraj simbolične razmejitve med Hrvaško in Slovenijo, pa tudi z Italijo. Je kraj, kjer je seveda cel kup problemov, ki izvirajo iz dediščine. V Piranu bi bilo treba narediti vse, da bi bilo turistično gospodarstvo še bolj uspešno. Treba je investirati, najbrž tudi z državne ravni; recimo hotel Palače. Jaz si ne predstavljam, da mogoče ta problem rešiti brez državne pomoči. Kar zadeva Sečoveljske soline mislim, da bi bilo primemo če bi jih bolje izkoristili kot doslej. Ne morem se spuščati v konkretne načrte. Všeč so mi načrti, da bi del tega izkoristili kot terme ali kaj podonega.Torej nekaj, kar bi ohranilo zunanji izgled in obarovalo osnovne značilnosti okolja. Kar zadeva zloglasne pogodbe oz. pogodbo za 99 let, mislim, da je treba to pogodbo prekiniti. Verjamem, da bo Županja Pirana tako pametna, da bo to čimprej storila ali spodbudila prekinitev te pogodbe (Palače op.p.) in da bo država lahko dobila primeren naslov kamor bo lahko nakazala že odobrena sredstva - 700 milijonov tolarjev, ki jih žal ne more nakazati, ker ni urejeno lastništvo. To je velika škoda. Palače, tak kakršen je, je sramota. Kaj bi storil kot poslanec v zvezi s Piranom oziroma turizmom širše? Mislim, da je treba izdelati nekakašen načrt razvoja turizma. Najbrž bo treba spet enako energijo nameniti Obali, kot je bila namenjena konec 60. let ali v začetku 70. let, ko je država največ investirala v tukajšnji turizem, potem pa je vnema nekoliko popustila. Mislim, daje treba pripeljati do odločitve, kakšen bo razvoj Pirana oziroma slovenskega primorja naj bo v bodoče. Vidim možnosti za turizem, univerzo. Glede privatizacije hotelskih hiš? Država bi se morala čim manj ukvarjati z gospodarstvom. V principu država ni najboljši gospodar. Je pač morla pomagati panogam ali projektom, ki so pomoči potrebni. Menim, daje v portoroškem turizmu potrebna privatizacija. Poiskati je treba aktivne lastnike, ne samo tiste, ki so vse to podedovali ali dobili v paketu.«
Če boste izvoljeni, boste ponovno »kandidirali« za prevzem ministrstva za zunanje zadeve?
»Za ministrsko mesto ni mogoče kandidirati, ampak je to stvar izbire mandatarja. V kolikor bo LDS dovolj prepričjivo zmagala na volitvah, verjamem, da bo želela prevzeti resor zunanjih zadev. V tem primeru bom jaz najbrž izrazil svoj interes za to funkcijo.«
Občinska organizacija LDS Piran je v prejšnjem mandatu v Občinskem svetu Piran imela večino. Z nekaterimi nerodnimi potezami (t.i. obstrukcija v
občinskem svetu, notranja nesoglasja -spodletel poizkus odstavitve sekretarja občinske LDS) je svoj politični položaj precej razvrednotila. Ste se o tem kaj pogovarjali v piranski LDS?
»V piranski LDS se mi prav v teh dneh intenzivno pogovarjamo o tem kaj je treba storiti v prihodnje in ena od stvari, o katerih intenzivno govorimo, je notranja konsolidacija LDS - večja solidarnost in boljše sodelovanje znotraj stranke. Drugo kar je potrebno predstaviti kot rešitev - tudi za Piran, pa je morda neka alternativna koalicija oziroma neka sprememba v koaliciji. Mislim, daje na nek način nerazumljivo zakaj nista v kolalicije ZLSD in LDS. Moram priznati, da te okoliščine v preteklosti nisem dobro razumel. Gotovo si želim, da bi LDS v občini Piran tudi prevzela odgovornosti, ki bi ji na nek način pripadale glede na njeno moč«.
Po zadnjih anketah sodeč, lahko LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra pričakuje skoraj četrtino glasov vseh volivcev. Doseže daleč največ glasov med 35. strankami, kolikor jih je trenutno vpisanih v register strank. Na volitve se jih poda seveda bistveno manj. Pa vendar to ne bo dovolj za samostojno vladanje brez koalicije. Katero stranko vidite kot možnega koalicijskega partnerja: ZLSD, SDS, SLS + SKD, SNS, NSi, DeSUS?
»Če bi LDS na volitvah dobila četrtino glasov vseh volivcev, bi to bilo zelo slabo. LDS mora dobiti okorg 35 % glasov. Tako predvidevam, lahko pa tudi več. Kar zadeva možne koalicijske partnerje je izbira odvisna od rezultata in položaja, ki bo nastal po volitvah. Zagotovo bomo zelo resno razmišljali o koalicijah z Združeno listo (ZLDS) in SLS+ SKD Slovensko ljudsko stranko. Ni pa nobena koalicija izključena, kot je že javno podedal dr. Drnovšek«.
Nekatere politične stranke na Slovenski obali po naši oceni sploh nimajo nobenih možnosti, da bi njihovi kandidati dobili dovolj glasov za vstop v parlament. Sedaj že bivši poslanec Aurelio Juri (ZLSD) vas je na nedavnem srečanju borcev v Sečovljah povabil k sodelovanju. Ste opazili njegovo javno ponudbo?
»Gospod Juri je moj stari znanec. Sodelovanje z Združeno listo se mi zdi zanimivo in sprejemljivo. Volilni sistem, kakršnega imamo, (proporcionalni) -sistem sorazmerne zastopanosti - ne ustvarja situacij, ko bi denimo kandidat ene stranke v nekem okraju kot je Piran, onemogočil kandidata druge stranke. Vsak od nas v bistvu tekmuje znotraj lastne stranke. To se pravi, da na primer gospa Štularjeva, ki je kandidatinja ZLSD v bistvu tekmuje z gospodom Borutom Pahoijem, Aureliom Jurijem in Bredo Pečan. Medtem, ko jaz tekmujem s svojimi kolegi iz LDS, ki kandidirajo bodisi v Kopru - gospa dr. Lucija Čok, v Izoli - gospod dr. Mario Gašperini...Moj prihod v parlament ne zavisi torej od tega ali bom jaz dobil več glasov kot gospa prof. Štularjeva ali pa manj, ampak od tega ali bom dobil več glasov kot kolegi LDS v volilni enoti. Seveda je vstop v parlament dvisen tudi od velikosti stranke. Če je stranka velika okrog 15% bo dobila iz ene volilne enote enega ali dva poslanca in tako naprej. Od celotnega uspeha stranke na volitvah bo odvisno kakšna bo koalicija, kdo bo predsednik vlade... Ne vem, če so mediji dovolj dobro razložili ljudem kakšen sistem to v bistvu je. Danes sem bral v Dnevniku. »Rupel se bo pomeril s Štularjevo«. Seveda se bom, ampak v bistvu se bom pomeril s svojimi kolegi v isti stranki.«
Prejšnja vladna koalicija je po naši oceni kljub vsemu vodlila Slovenijo v mirnejše gospodarske in zunanjepolitične vode. Letošnje poletne politične spletke so dobesedno jezile Slovence in jih, kot vse kaže, tudi nekoliko streznile. Hočejo neobremenjene, nove obraze.
»Z vašo ugotovitvijo se strinjam.
Medigra oziroma vlada, ki je nastopila junija meseca in ki vlada do volitev, je vendarle vnesla v slovensko življenje kar precej napetosti in dosegla oziroma pripeljala Slovenijo v določene težave. Bojim se, oziroma se mi nekako zdi škoda, da je prinesla polarizacijo na nekaterih točkah, za katere smo mislili, da so praktično nesporne, kot je denimo odnos do NOB, AVNOJ-a, do drugih držav, recimo do Avstrije. Skratka, sprožila je neke postopke in nekatere dogodke, ki so po moji sodbi bili škodljivi za državo in ki niso bili usmerjeni naprej ampak bolj nazaj ali pa v konsolidacijo nekih političnih pozicij. Videli ste, da so opravili precej zamenjav, zanimale sojih pozicije, položaji, službe itd. - in hoteli so pravzaprav na hirico izkoristiti tiste mesece na oblasti, kar je gotovo pripeljalo do velikih napak. Moram reči, da je bila ta pavza za nas -za LDS - na nek način koristna - za temeljite priprave na volitve, program, kongres.«
Koliko si je LDS sama kriva, da je praktično morala z oblasti. Se vrača kot nedolžna žrtev?
»LDS je bila od samega začetka, od volitev leta 1996, v strašno neudobni problematični, naporni koaliciji. V to vlado sem prišel februarja letos. Opazil sem, daje bila situacija v koaliciji že takrat precej zastrupljena in se je le s težavo vzdrževala. Moram reči, ne po naši krivdi. Ko je Marjan Podobnik napovedal pisno, formalno svoj izstop iz vlade in združitev s krščanskimi demokrati sta bili dve možnosti: oportunistično čakati ali vzeti pobudo v svoje roke. LDS ni bila v položaje da bi čakala kaj se bo zgodilo. Bili smo sami krivi, da se je zgodilo kar se je. V ozadju je bila vendarle neka premišljena odločitev. In sicer, želeli smo v bistvu izzvati parlament, da - ali nam zaupa vodenje vlade do konca mandata, ali pa, da gremo v opozicijo in prepustimo ta vmesni čas nekomu drugemu. Parlament seje odločil kot seje. Mislim, da tudi na osnovi ne povsem korektnega ravnanja predsednika parlamenta. On je sam odločil naj bo glasovanje o zaupnici javno. Mi se ne vračamo kot nedolžna žrtev. LDS Sloveniji obljublja napredek, novo razvojno koalicijo. Gledamo naslednje obdobje 2000 - 2004. To bo čas, ko bo Slovenija pred najvažnejšimi odločitvami od osamosvojitve naprej. To bo čas, ko bomo (verjetno) šli v EU, NATO, bo čas relativnega zaostrovanja mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Zelo važno bo, kdo bo imel odgovornost za opravilno sposobno stabilno vlado, ki ne bo sama s seboj skregana.«
Kako ocenjujete trenutno zunanjepolitično dejavnost Slovenije. Ali se vam ne zdi, da je malce nerodna (Oglej, Alpbach). Kosti za glodanje nam ponavadi navržejo od zunaj, mi pa se začnemo prepirati na domačem dvorišču in to do onemoglosti, namesto da bi odgovorili takoj, z jasnimi in enotnimi stališči.
»Zunanjepolitični položaj Slovenije ni enostaven in zagotovo je za njegovo razumevanje potrebna izkušenost, enotnost, zbranost, solidarnost. Popolnoma točno ugotavljate, da se prepiramo na domačem dvorišču. To gotovo ni dober signal za tujino. Tujina to izkorišča ali pa bi lahko izkoristila. Upam, da bomo glavne projekte (EU, NATO...) uspešno dokončali. Eden glavnih projektov je ureditev odnosov s Hrvaško. To bo stvar, ki bo na tapeti takoj po volitvah«.
Ali je članstvo v Natu res nekakšen predpogoj, da bo Slovenija nekoč le sprejeta v EU?
»Formalno med tema dvema organizacijama ni neposredne zveze. Nihče nam ni še rekel, da bi mi morali biti člani Nata, da bi lahko prišli v EU. Ampak, Slovenija se bori za čimboljši mednarodni položaj. Imeti mora čimveč prijataljcv, zaslombe. Moram reči, da
članstvo v Natu trem državam; Poljski, Češki in Madžarski, gotovo pomaga pri vstopanju v EU. Skoraj vsi, ki govorijo o bodočih polnopravnih članicah EU navajajo te tri države. Slovenija ni daleč od teh držav. Že leta 1997 smo bili tik pred tem, da postanemo članica Nata. Nekateri kriteriji za vstop v EU so podobni kriterijem za vstop v Nato. Na primer:	demokracija, podrejenost
vojaškega sektorja civilnemu, pravna država, dokončanje procesa denacionalizacije, privatizacije«.
Demos je takoj po osamosvojitvi zamudil priložnost za dokončno rešitev mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško v Istri in na morju oziroma v Piranskem zalivu. Ste se leta 1992 ustrašili Hrvatov? Izgleda, da na tem področju nobena diplomacija ni bila kdove kako uspešna, še manj diplomatski komisiji za mejo. Obisk ameriškega državnega sekretarja fVilliama Perryja je šel v pozabo. Ali so vam znana nova izhodišča za pogajanja o meji? In če, zakaj so tajna?
»Slovenija in Hrvaška sta postali samostojni državi šele leta 1992. Takoj smo se začeli sestajati, razmišljati in debatirati ter predlagati rešitve v okviru komisije za mejo, pri čemer nam je bilo glavno vodilo to, kar je sklenil slovenski parlament. Namreč, da je meja med državama enaka meji med republikama. Skratka, manevrskega prostora za določitev meje je bilo zelo malo. Tisto kar se mi zdi bistveno, je meja na morju. Te meje nikoli ni bilo in jo je res treba določiti na novo. Lahko bi že zdavnaj prišli do konca urejanja problemov na kopnem, čeprav je tudi tu cel kup določenih problemov (Hotiza, Prekmurje, Trdinov vrh...) V večini točk na kopnem je dogovor praktično na koncu. Vendar zaenkrat ni bilo mogoče sprejeti take rešitve, ki bi veljala za kopno, ne bi pa veljala tudi za moije. Tu pa je problem, ker na molju nikoli nismo imeli meje. Slovenija izhaja iz zelo preproste predpostavke, da mora ohraniti enake pravice kot jih je imela pred tem, ko je postala samostojna država in na nek način moramo to priznati tudi Hrvatom. Katere so te pravice in kaj je bistveno? Bistveno je to, da Slovenija ohrani pravico, da obdrži pravico neoviranega teritorialnega dostopa do mednarodnih voda. Da bom bolj natančen: Neoviran teritorialni dostop do mednarodnih voda pomeni, da se mi do mednarodnih voda lahko pripeljemo ali priplujemo po lastnem morju. Skratka, da nam ni treba nikogar spraševati in nam ni treba od nikogar prositi za dovoljenje, če lahko pridemo na odprto morje. Nihče ne dvomi o tem, da ima Slovenija pravico dostopa do odprtega morja. Gre za to, da se ta stvar nekako formalizira. Po drugi strani je treba vedeti, da Hrvaška vztraja na pravci do neposrednega mejnega stika na morju z Republiko Italijo, Skratka, Republika Hrvaška se smatra za državo, ki meji na Italijo. Torej, oboji vztrajamo na tem, da ohranimo pravico. Mislim, da obstaja možnost, da sta oba interesa zagotovljena, da bo volk sit in koza cela. To je bilo v naših pogovorih s predsednikom gospodom Mesičem rečeno in na nek način smo načelno o tej zadevi skoraj že zmenjeni. To, daje prišlo do zamenjave vlad, je zadevo nekolliko zavrto. Obstajajo rešitve, so že narisane. Vprašanje treh vasi ob Dragonji - Bužini, Škodelin in Mlini? To so nedvomno slovenske vasi in Slovenija bo pri tem vztrajala do konca, torej, da so to slovenske vasi, da je to slovensko ozemlje. Z nobenimi akti doslej nismo dovolili, da bi kdorkoli lahko trdil, da ni tako. O tem seveda ni popolnega soglasja. Vmes so bile volitve, zmanjkalo nam je časa. Verjamem, da bo po volitvah idealni čas, ko bo o tem mogoče govoriti. Kar zadeva Williama Perryja? Sam sem pri tem sodeloval in pomagal, da je dr. Pcrry prišel v Slovenijo in na Hrvaško. Dr.Perry mi je takrat povedal, daje po srečanju s predsednikom Tudmanom v bistvu obupal«.
Franc Krajnc
SLS
: ;®*fi
SKD
Slovenska ljudska stranka
V Državnem zboru se bosta kot poslanka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, zavzeli za nove pridobitve na področju zdravstva. Na katerih področjih opažate največ težav oziroma slabosti?
»Bolnišnično zdravljenje v naši državi je na krivi poti, delo z zasvojeno mladino pa je nacionalna sramota!
To je bil pripis k čestitki, ki sem jo poslala novoizvoljenemu predsedniku sedanje vlade«.
Splošna bolnišnica Izola, v kateri ste zaposleni, se že kar nekaj let ubada s finančnimi težavami,
tekoča izguba pa je narasla že na milijardo tolarjev. Kje vidite rešitev za saniranje poslovanja te pomembne zdrav-s t v e n e ustanove in kaj name— r a v a t e predlagati v DZ, da se kriza ne bi ponavljala?
»Če so vse dosedanje vlade dopuščale fenomen »Splošna bolnišnica Izola«, o kateri seje v zadnjih desetih letih nabralo že obsežno novinarsko gradivo, potem z bolnišničnim »zdravjem« v vsej Sloveniji ne more biti dobro.
Prave izgube iz prejšnjih let je za milijardo SIT, zapadlih računov do konca avgusta letos je za 858 milijonov SIT. Obseg pogodbe z zavarovalnico niti za letošnjih prvih 6 mesecev ni znan.
S tolikšno izgubo smo postali vladi »partner«!
V državnem zboru bom povedala:«državljani smo po ustavi pred zakonom enaki, zato tudi pred zdravstvenimi zakoni. Zavarovane
Dr.Saša Žužek Rešek
Kandidatka SLS+SKD Slovenska ljudska stranka za poslanko (
Bolnišnično zdravljenje v naši državi je na krivi poti
Slovenske Istre mora biti oskrbljen s storitvami za ohranjenje zdravja enako, kot prebivalec mesta Ljubljana.
V	državnem zboru bom povedala: Vse bolnišnice naj imajo enako notranjo zakonodajo. Generalni direktor naj bo ekonomist, strokovni direktor naj bo odgovoren neposredno ministru. Naj nihče ne zaseda v bolnišnici vodilno mesto brez tega, da je privržen načelom demokracije.
Glavno mesto države naj dobi svojo samostojno regijsko bolnišnico. Obravnava na terciarni ravni za vse bolnike Ljubljane v KC je neprimerna. Težje je priti v bolnišnico, tisti pa, ki mu to uspe, je pregledovan na način »tretje stopnje«.
V	Sloveniji smo morda kar nekaj časa zanemarjali vprašanje zasvojenosti mladih z drogami. Imate v vaši stranki pripravljen kakšen program, za zmanjševanje tega družbeno nevarnega pojava med mladimi?
»500 Milijonov SIT potrošenega denarja letos za narkotik v tabletah, je nacionalna sramota.
30 mladincev v 4 naših komunah ne dobi podpore od države!
80 mladih v 3-letnem programu
Skupnost srečanje živi od milodarov. Metadon je za odpisane, povzroča zasvojenost, ki je enaka ali pa težja od heroinske odvisnosti.
Koliko športnih objektov bi imela mladina za ta denar? Pa mladinskih hotelov, zimskega športa pod ugodnejšimi pogoji.
Ali pa bomo zaradi upoštevanja enakih možnosti v državi uvedli »etanolni program« - zastonj razdeljevanje »šnopsa« našim pijančkom?
Želim si mladino zasvojeno z naravo. Zasvojeno s prijateljstvom med ljudmi. S prijateljstvom med človekom in živaljo.
V	izolski bolnišnici smo v intenzivni terapiji zdravili v minulih letih od 21 do 25 mladostnikov letno. Lani 32, od teh 14 zaradi heroina, 6 zaradi Ekstasy, 11 zaradi etanola (alkohola) 1 abstinenčna kriza.
V	ambulanti za nujne primere smo samo v prvih 6 mesecih letos oskrbeli 50 mladih s hudimi, za življenje ogrožujočimi tegobami zaradi drog«.
Kandidirate v piranski občini. Bili ste tudi v občinskem svetu. Česar takrat niste uspeli uresničiti in čemu bi pri razvoju občine dali prednost:	reševanje prometa,
prostorskih sestavin, turizmu... ?
»V občinskem svetu sem bila
svetnica dva mandata. Vsaka ideja ali predlog je v demokraciji toliko uspešen, kolikor glasov pridobi. Zato se ni zgodila piranska garažna hiša nad čistilno napravo in lucijska cerkev. Šola za zdravstvene delavce ni ostala v Piranu, športni center se ni pričel graditi, Fieso še vedno ogroža pogoltni beton.
Pomorska biološka postaja še vedno nima svojega priveza.
Črne gradnje se še vedno splačajo. Dragonja še vedno čaka, obremenjena s smetiščem, ki sprejema neprebrane odpadke.«
Kakšen je vaš odgovor na vprašanje glede trenutnih odnosov Cerkev -Država. Bi dovolila verouk v šoli?
»Odnos cerkev - država je zmeden. Veljaki obeh strani se med seboj razumejo ali pa so vsaj med seboj spodobni. Stereotipi, ki se hote gojijo znotraj naroda so nerazumni in zdolgočaseni.
Ta narod bi se moral spraševati kaj drugega kot to, kdo je za kavboje in kdo za Indijance!
Verouk v šoli? Konfesionalni del sodi v mirnejši ambient. Sodi v župnišče.
Vero, to žlahtno rožico, sestro upanja in ljubezni, pa bi šola vsekakor morala znati gojiti«.
Naročnik SLS +SKD
Skupaj na volitve 2000 Insieme alle elezioni del 2000
IZOLA - ISOLA
Kar smo obljubili smo izpolnili in tako bomo ravnali tudi v prihodnje Le promesse le abbiamo mantenute e cosi šara anche nelfuturo
PIRAN - PIRANO
IVAN HAJŠEK
Volite zase Volite DeSUS Votate per voi stessi Votate DeSUS
PAVEL GODNIČ
KOPER-MESTO CAPODISTRIA - CITTA'
ANTON SKOK
NIČ O NAS BREZ NAS
NIENTE Dl NOI SENZA NOI
Naročnik DeSUS
KOPER-OKOLICA CAPODISTRIA-DINT0RN0
ANTON SAGADIN
Županji Vojki Stular uspel prvi met
Kandidatka ZLSD Piran za DZ Vojka Štular, prof. se je svojim volivcem predstavila 29. septembra na Tartinijevem trgu v Piranu. Na stojnici ZLSD si je lahko vsakdo vzel program ZLSD iz katerega lahko razberemo nekaj ključnih točk za bodočo sliko naše Slovenije. Obiskovalce je najprej pozdravila Tatjana Kosovel, nato sta spregovorila predsednik stranke Borut Pahor in kandidatka Vojka Štular. Krajšo športno prireditev (tekmovanje Mladega foruma ZLDS v hokeju na kotalkah in trojk v košarki) pa je povezovala Milica Maslo.
Borut Pahor: “Tukaj sem zato , da podprem, v imenu vseh naših prijateljev vsepovsod po državi, Vojko Štular za poslanko . Rad bi pozval Pirančanke in Pirančane, da se odločijo zanjo zato, ker je s svojim delom in znanjem ter zagnanostjo in tudi s svojo predanostjo delu, za Piran, za njegove ljudi , pokazala, da si zasluži zaupanje nas vseh. Povedal bi rad, da se bo ZLSD s svojimi kandidati in kandidatkami predstavila z najboljšo ekipo. Delali bomo na tem, da vsem, Vam in Vaši družini omogočimo človeka vredno življenje.
Borut Pahor je nato na Tartinijevem trgu čisto praktično dokazal, da ni samo dober politik ampak tudi dober športnik. Tekmoval je v hokeju. Vojki Štular pa je zares uspel prvi met na koš! V športnih veščinah se je preizkusil tudi kandidat za poslanca v Kopru Aurelio Juri. V Izoli pa seje svojim volilvccm predstavila kandidatka Breda Pečan. Mnogi volilvci, ki Vojki Štular i nameravajo oddati svoj glas 15. oktobra na volilni listi ZLSD št. 6, so že danes
prepričani, da ji bo uspel tudi drugi veliki met, da bi torej Piran končno po dolgem času le dobil svoje mesto v poslanskih vrstah DZ RS.
LDS si prizadeva za odprto družbo
Kandidat za poslanca LDS v Državnem zboru dr. Dimitrij Rupel je na novinarski konferenci v prostorih Marine Portorož, 4. 10. 2000, predstavil deset ključnih točk iz programa LDS. Dejal je, da si LDS prizadeva za in brani odprto družbo. Primorska je najvažnejši del Slovenije, je naravna, kulturna in turistična zakladnica Slovenije. Piran, kjer kandidira, pa ni le Piran, je nekaj več. Država mora vlagati v primorsko kulturo, predvsem v novo univerzo. Potreben je nov korak v turizmu. Piransko občino je treba napraviti bolj privlačno za vlaganja. Treba je spremeniti oceno in ugled Portoroža. Sram ga je, ko gleda kako propada stari Palače. Meni, da bi županja morala prekiniti najemno pogodbo. Država ima na voljo 780 milijonov SIT za turizem - za
prenovo Palače hotela, vendar ni naslovnika. Glede meje s hrvaško je dejal, da gre za suverenost, in za življensko uporabo Piranskega zaliva. Vprašanja nedoločene meje na morju bodo odprta takoj po volitvah. Na vprašanje Primorskega utripa, kaj lahko od njega, če bo izvoljen v Parlament, pričakujejo Pirančani je odgovoril, da on ne kandidira za župana Pirana ampak za državno funkcijo, torej parlament. Da pa so stvari, ki jih bo treba reševati z vladnega vrha in prav tu lahko on in LDS Piranu veliko pomgajo. Ocenjuje, da ima kandidat LDS najboljše možnosti za izvolitev v parlament. Glas za LDS po njegovem pomeni, da bo Piran dobil svojega predstavnika in zagovornika v parlamentu in pri vladi Republike Slovenije.
S tradicijo gostoljubnosti do gostov in sodelovanjem z lokalno skupnostjo za skupen uspeh.
mobčankam in občanom čestitamo ob pnimiku občine piran.
Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Fornače 33,
6330 Piran
Občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših, storitev in poslovnim partnerjem
čestitamo
ob občinskem prazniku Občine Piran, 15. oktobru in vam želimo veliko delovnih uspeh.

Marina Portorož d.d.
je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 05 6761 100, 05 6761 200 Fax: 05 6761 210,05 6761 510
i/
marina
portorož
portorose
Športna ponudba:
Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tek: 05 6761 232
V tipičnem okolju portoroške marine leži
Restavracija Marina,
kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Tek: 05 6761 317
Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem
»šjMCESžTUAMfi •
OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN«
r 7OJI!	^	-
||g b ^
M.
ja
MARINA PORTOROŽ D.D.
N,
ercator Degro
najboljši sosed
Mercator - Degro
trgovsko - gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A.
Obala 144
p.p. 69, 6320 Portorož
Združujemo najboljše.
Gradimo na kakovosti in celovitosti ponudbe, prizadevamo si za dobro počutje in zadovoljstvo potrošnikov.
Občankam in občanom, našim potrošnikom in zaposlenim, poslovnim partnerjem ter delničarjem
iskreno čestitamo
ob prazniku občine Piran.
Vaš najboljši sosed
I w
primorski uvp
PRtRG>t7V£ 08 PRAZNIKU OBČtHiPtRAN2000
2.	- 19. oktober
Razstava “Ricerca sul Dragonja” v avli piranske občinske palače. Razstavo je pripravila^ Osnovna šola »Vincenzo de Castro« Piran.
torek, 3. oktobra 2000
-	ob 11. uri
Predstavitev publikacije “La valle del fiume Dragogna” Osnovne šole »Vincenzo de Castro« Piran v piranski občinski palači.
3.	- 6. oktober 2000
med 16. in 19. uro.
“Piran, mesto mladih, ki jih podpirajo starejši občani”
Prireditev v organizaciji Osnovne šole Cirila Kosmača je v počastitev mednarodnega leta kulture miru. Delavnice se bodo izvajale v občinski palači, prostorih Krajevne skupnosti Piran, Batani, starem vrtcu v Piranu in na Prvomajskem trgu.
sobota, 7. oktobra
-	ob 11. uri
Županja Občine Piran bo položila temeljni kamen za novo Osnovno šolo Sečovlje.
-	ob 14. uri
Začetek dvodnevnega seminarja »Možnosti za razvoj podeželja ob vstopanju Slovenije v EU« v organizaciji društva Miselnost za tretje tisočletje in Turističnega društva Škurša v poslopju Krajevne skupnosti Padna.
-ob 15. uri
Osrednja prireditev ob Mednarodnem letu kulture miru v Avditoriju Portorož.
-ob 17. uri
Koncert Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič iz Trsta na Tartinijevem trgu.
torek, 10. oktobra
-	ob 10. un.
EX TEMPORE v organizaciji vrtca Morje Lucija. Otroci bodo slikali v
Marini v Luciji, v Avtokampu Lucija in na plaži. Izdelki bodo razstavljeni v avli TPC-ja.
-ob 13. uri
Predstavitev restravriranega starega pulta predsedstva mestnega sveta in zapisnikarjeve mize v veliki sejni dvorani občinske palače v Piranu v organizaciji Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
-	ob 20.30 uri
Koncert združenih zborov Primorske v Avditoriju Portorož. Nastopajo mešani pevski zbori iz Hrvatinov, Kopra, Divače, Portoroža in moški pevski zbor iz Dekanov.
sreda 11. oktobra
-	ob 15. uri
Svečana postavitev temeljnega kamna za nadomestno zgradbo čolnarne na Bernardinu v organizaciji Univerze v Ljubljani - Fakultete za pomorstvo in promet Portorož.
-	ob 17. uri
Srečanje Društva ameriških inženirjev strojništva, sekcija za Slovenijo (ASME) v prostorih Fakultete za pomorstvo in promet Portorož.
-	ob 18. uri
Predstavitev knjižice o Giuseppeju Tartiniju v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu.
četrtek, 12. oktobra
-	ob 9.30 uri
Spoznavni dopoldan ob igri in športu na igrišču vrtca Morje v Luciji.
-	ob 18. uri
Predstavitev kataloga Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran v veliki sejni dvorani občinske palače v Piranu.
petek, 13. oktobra
-	ob 16. uri
Komemoracija padlim partizanskim
pomorščakom na Trgu Prekomorskih brigad v Portorožu.
-ob 17. uri
Družabno srečanje v Luciji na kartodromu. Živa glasba, odlična mortadela ter predvsem dobra zabava.
-	ob 19.uri
Otvoritev razstave Franceta Miheliča
-	risbe in slike v Mestni galeriji Piran.
- ob 19.30 uri
Koncert španskega pevskega zbora Coral Garcia Julbe in Portoroškega zbora v Novi vasi.
sobota, 14. oktobra
-	ob 19.30 uri
Otvoritev stalne zbirke Oskarja Kogoja v občinski mestni palači v Piranu.
-	ob 20.15 uri
Slovesno odprtje prenovljenega Gledališča Tartini s pozdravnim nagovorom Predsednika Republike Slovenije, gospoda Milana Kučana.
16. do 21. oktober
-od 10. do 12. ure Razstava otroške ustvarjalnosti “Peščene slike” v starem vrtcu v Piranu, IX. korpusa 17.
sobota, 21. oktobra
-ob 12. uri
2. mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih. Prireditev pod pomorsko šolo bo potekala v organizaciji Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet.
nedelja, 22. oktobra
-	ob 20. uri
Proslava 25 obletnice ZKD Karol Pahor Piran v Tartinijevem gledališču v Piranu.
. ................ ^
OPTIKA VENTLRA OTTICA I
Cbala 112. l uciia. PciTcrcž, lol. fuv: 05 0772 005
Cdprtc
9.cc-i2.ee ie.ee 19.ee sebeta 9.ee 12.ee
Okulistični pregledi za ečala in kontaktne leče
Vsem našim strankam« občankam in občanom
čestitamo
ob prazniku občine Piran« 19. oktobru in vam želimo veliko uspehov pri delu.
m

BLUE BODY - trgovina in knjigovotlske storitve cko.o.
Obala 127, 6320 Portorož, SLOVENIJA Tel.: 05 6777 190, 040 671 544, 040 220 019 Tclcfax: 05 6777 191
*	Računovodski servis
vodenje poslovnih knjig za podjetja in s.p.
*	Izdelava poslovnih načrtov in investicijskih elaboratov
V_____________________________________________J
Na^mdna križanka št, ao
Nagrade: 1.) darilni komplet iz keramike, 2.) komplet skodelic za kavo, 3.) letna naročnina na Primorski utrip.
Izpolnjeno križanko pošljite do 10. novembra na naslov: Primorski utrip, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož


VESELO
PRAZ-
NOVANJE
AVTOR.
MARIJAN
ŠABIČ
KOPITAR, KI IMA EN ALI TRI PRSTE
ATENSKI GOVORNIK (ISO-KRATES)
VEČNOST,
VEK
IME REŽISERJA KURO-SAVE
PRVI
TAJNIK
OZN
(TRTGVE)
MESTO V POLJSKI
AM IGR IVOKCU
MESTO
OB
SLOVENSKI OBALI
IME FR. PISATEUA DE
BALZAKA
OKEV
AFRIŠKI
PITON
STARI
nčF
PRAZNIČ-
NO
GESLO
ETIOPSKI
KNEZ
ŽELJA
PO
JEDI
USIPANJE
(REDKO)
MONGOL
MFST0
KIPEC
DOJENČ-
KOVO
TELO
PRIMOR-
SKI
UTRIP
MESTO
NA
KRIMU
rim;
T *r t 'S k n*
* -tltli:
POUK 0 VERSKIH RESNICAH
PRISILNI
NEVROTIK
JUNAK IZ EPA
MAHAB-
HARATA
MONGOL
LJUDSTVO
V
TARIMSKI KOTI INI
TEKOČA
MAŠČOBA
PLINAST
NASIČEN
OGLJI-
KOVODIK
MANIOK
SIN BREZ BRATA IN SESTRE
ZGOD
ROMAN
VVALTERJA
SCOTTA
DOLGO
PRILJU-
BLJENA
POPEVKA
DOLINA
POD
TRIGLA-
VOM
DEL
AVSTRO-
OGRSKE
MONARH
IME ANGL PEVKE (BUSH)
IAIKI
FRANC
TOVARNA
AVTO-
MOBILOV
NEMŠKI
PISATEU
(RENN)
1889-1979
TRI8AR-
VNICA
BERILU
MAKE-
DONSKA
REVOLUC
(ACEVA)
SOBNA
RASTLINA
ZDRAV V ST RIMU
KLOR
UDAV
STUD
OBOK.
ARKADA
STARO
JAPON
PRESTO
ČRPALKA
KRVNEGA
OBTOKA
NOB ZA LIT 1966 VOSEFS
STEVNIK
OČKA
MAilK
ŠČINKA-
VEC
narečno
SLOVENSKI NOGOMETAŠ (MARKO)
BRATOVA
HČI
(STAR)
POVELJE
OCENA
KRAVICA
ODPO-
SLANEC
GORA V S ŠPANIJI (1107 M)
SLAVNA
IGRALKA
ALI
PEVKA
NOBEL. ZA MIR 1949 (JOHN B)
ORANJE
NORDIJSKI IZRAZ ZA
SMUČI
POSUS-
TEK
TALU
ENOROG
PRISTAŠ
KANTOV-
STVA
PRIPAD
NIŽJEGA
SVOBOD.
SLOJA
(VSfiBun
IZDELO-
VALEC
SODOV
IME
NOTE
LJUDSKA IGRA PRI STARIH RIMU
PRIPRAVA
ZA
TKANJE
Težje besede: MANDIOKA, STRIČNICA, SEBER, ATELLANA, SAKI, NARAN

FORMA VIVA -UREJENA IN VAROVANA
Še pred nedavnim je bila Forma Viva polna cigaretnih ogorkov, steklenic, pasjih iztrebkov, narkomanskih igel in podobne nesnage. Tako je bila nevaren in precej neprivlačen kraj. Sedanja podoba pa je veliko bolj prijetna in obiskovalca zlahka preseneti.
Tik pred prostorom, kjer se začno razprostirati kamnite skulpture stoji oseba, zadolžena za pobiranje vstopnine. Za sprehod po mali oazi miru in ogled kamnitih skulptur na prostem je treba odšteti 200 SIT (za otroke do 6.leta je vstop prost, študentje pa imajo 50% popusta) - in 100 sit za parkiranje. Za redne obiskovalce imajo pripravljene celoletne vstopnice, ki veljajo od 1. januarja do 31. decembra, lahko pa kupite tudi tedensko vstopnico, ce veste, da se boste na Formo Vivo odpravili večkrat v enem tednu. Park skulptur je vključen v sklop Krajinakega parka Sečoveljske soline. Odprtje vsak dan od 1. aprila do 30. septembra med 9. in 21.00 uro, od 1. oktobra do 31. marca pa
Če znam prisluhniti sebi, znam tudi otroku
med 9. in 16. uro. V času, ko je park zaprt za obiskovalce je vstop dovoljen le za stanovalce in vzdrževalce.
V najveejem parku kamnitih skulptur v Evropi je strogo prepovedana vožnja z vsemi vrstami prevoznih sredstev, vodenje psov, plezanje po skulpturah in drevesih, kampiranje, kurjenje odprtega ognja ter organiziranje piknikov in drugih oblik zabave.
Vsakemu obiskovalcu je lepo, ko vidi urejen prostor, ki ne kazi izgleda umetniških skulptur. A vedno se najdejo tudi taki ljudje, ki se nad vstopnino pritožujejo in zanimivo je, da so to v glavnem le domači, slovenski gostje. Najhujši so, pravijo, Postojnčani in Izolani...
4. slovenska konferenca o odnosih z javnostmi Portorož, GH Emona, 19. do 21. oktober 2000
Za Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS) je letošnje leto še posebej aktualno, saj beležijo deseto obletnico obstoja in nenehne kakovostne rasti. Člani društva in številni eminentni strokovnjaki s tega področja se bodo srečali in družili v Portorožu v dneh od 19. do 21. oktobra 2000, odpirali zanimive teme, o katerih morda še pred desetimi leti sploh nismo veliko govorili. Dva nedvomno vodilna strokovnjaka s področja integriranih komunikacij, dr. Thomas Hunter in dr. Andreas Gronstedt bosta z udeleženci celodnevnega konferenčnega seminarja predstavila najnovejša teoretična in praktična dogajanja s področja tržnega komuniciranja.
Ni vseeno kakšna sta ugled in identiteta podjetij. O tem bo govoril dr. Dejan Veršič, prvi doktor znanosti med slovenskimi svetovalci za odnose z javnostmi. Konferenčni seminar se bo pričel 19. oktobra ob 9.00 uri v prostorih Grand hotela Emona Bernardin. Skupščina PRSS, Slovenskega društva za odnose z javnostmi bo popoldne ob 17.00 uri. 4. konferenca bo v petek, 20. oktobra s pričetkom ob 9.00 uri. Uvodno besedo bo imela Nada Serajnik Sraka, ABC, predsednica Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Osrednji konferenčni gost bo Charles Pizzo, predsednik Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev, IABC. V soboro, 21. oktobra ob 9.30 uri bo okrogla miza na temo: Kako organizirati in umestiti oddelke za odnose z javnostmi, da bi bili učinkoviti? Organizacijski vodja konference je Lili Ivanek Pečar, sicer poslovna tajnica v Drogi Portorož.
OTROKOM JE TREBA ZNATI PRISLUHNITI
Nives Krajnik
Otroci so kot sončnični cvet, ki se obrača proti soncu in srka vase njegovo toplino in svetlobo. Če luč sonca ugasne, začne cvet počasi, a vztrajno hirati in usihati. Ne dopustimo, da se otroci znajdejo v temi. Bodimo njihovo sonce, kijih uči živeti.
Klic na pomoč
V razredu je bilo slišati le šelestenje papirja in moj glas, ki je razlagal potek dela. Nenadoma je razred napolnilo kričanje Zofije: „Kaj si naredil z mojim kolaž papirjem? Zvil si ga, daj mi svojega, sicer ti glavo razbijem!" Zofija je vsa rdeča v obraz stala za klopjo in kričala na sošolca ob sebi. S kolaž papirjem je mahala okoli njegove glave in kazalo je, da mu bo vsak trenutek primazala zaušnico. V meni je začela naraščati jeza. Vse bolj seje razraščala in pritisk v prsnem košu je postajal nevzdržen. Poklicala sem jo k sebi, da ne bi v navalu jeze res udarila sošolca. Odprla sem usta, da bi ji povedala, da se tako ne dela, ko seje v meni nenadoma pojavilo vprašanje: „Zakaj si jezna?" V trenutku je vprašanju sledil odgovor: „Zastavljeno delo ne bo realizirano. Ga bomo že nadomestili." Prepoznanje je začelo raztapljati mojo jezo, pritisk v prsnem košu je pričel popuščati, začutila sem, kot bi skozme stekel val ljubezni in objel Zofijo, ki je bila pripravljena na upor. ,Trde‘ besede, ki si ji bile namenjene, so izpuhtele. Njen upor je splahnel in v njenih očeh se je porodilo upanje. Namesto obtožb so iz mene vrele besede razumevanja in kot sonce odpirale Zofijino srce. Iz njenih ust so se vsule besede obupa in žalosti. Kot slap so na piano butali problemi, ki jim ni bila več kos. Delo v razredu je povsem zamrlo, risalni listi so ostali prazni. V razredu pa je zavel val olajšanja in razblinil napetost, ki so jo ustvarile Zofijine težave. Njene oči so žarele in njihov žar se je dotikal sošolcev, ki so se pomirjeni in zadovoljni zapletli z njo v pogovor ter ji pomagali ravnati zvite liste papirja. Kot da nihče ni opazil, da so ostali risalni listi
prazni, so vsi zgolj srkali mir, ki je po razgovoru preplavil razred. Iz otroških ust so žuborele besede veselja in se me globoko dotikale v srcu.
Spoznanje
Prešinilo me je spoznanje, kako malo potrebujejo otroci, da so srečni. Kako je potrebno zgolj prisluhniti njihovim svojstvenim klicem na pomoč ter jim vliti pogum in oporo, da zmorejo premostiti ovire, ki so za nas morda droben pesek ob morju, za njih pa čeri, na katere nasedejo in se sami iz njih ne morejo rešiti. Se dolgo po pouku sem sedela v razredu in v srcu čutila radost. Globoko spoznanje me je navdajalo z zadovoljstvom, razumevanjem in močjo, da bom tudi v prihodnje, ko bo potrebno, pustila, da otrokove stiske preglasijo številke, črke in podatke. Kajti, ko zmorem presoditi, kdaj so težave otrok pomembnejše od zastavljenih učnih ciljev, jim dajem oporo. Pomagam jim iskati pot iz stisk in težav ter jih tako učim živeti. Da, učiti jih moram živeti. Resda je znanje ti sta pomembna kvaliteta, ki naj bi jo dala otrokom, vendar če jih ne bom naučila, kako se soočiti s problemi, kako jih reševati, kako poiskati oporo v sebi, jim tone znanja ne bodo pomagale, ko se bodo znašli v težkih življenjskih preizkušnjah. Če ne bodo znali postopno
prevzemati odgovornosti za svoja dejanja, ne bodo znali uživati v lepotah, kijih daje življenje kot nagrado za vložen trud. Izkušnja v razredu je v meni pustila globoko prepoznanje, kako mi otroci na tisoč in en način sporočajo, da ne zmorejo več, da so ovire za njih prevelike, da potrebujejo pomoč in oporo nekoga, ki jim je pripravljen prisluhniti.
Epilog: Prisluhni sebi
Prisluhen jim pa lahko le tedaj, ko znam prisluhniti sebi, ko se znam umiriti, ko znam ustrezneje ravnati s svojim čustvi, ko sem z mislim prisotna tu in ne v prihodnosti ali preteklosti, ko znam z ustrezno komunikacijo vzpostavljati, ohranjati in bogatiti medsebojne odnose in ko znam poiskati mir v svojem srcu. To in še mnogo več sem začela ponovno odkrivati in spoznavati v Šoli čustvene inteligence, kjer sem se ob pomoči njenih učiteljev naučila prisluhniti življenju, se naučila uživati v njegovih lepotah in v najtežjih življenjskih trenutkih prisluhniti sebi ter poiskati pot iz stiske. Šola čustvene inteligence, mi je pomagala, da sem se začela učiti živeti drugače, s tem pa vnašati v svoje življenje mir in optimizem, ki ga vsi potrebujemo, seveda tudi otroci.
Brezplačna predavanja v Šoli čustvene inteligence
Šola čustvene inteligence, ki deluje v okviru CDK- Zavoda za izobraževanje in vzgojo iz Ljubljane, bo v drugi polovici oktobra organizirala brezplačna odprta predavanja o čustveni inteligenci in partnerskih odnosih in sicer:
*	Sreda, 12.10. in 26.10. ob 18.00, Rdeči križ Izola, Ob starem zidovju 15a - PARTNERSKI ODNOSI in ČUSTVENA INTELIGENCA
*	Sreda, 18.10. Ob 18.00, Gledališče Koper, Verdijeva - PARTNERSKI ODNOSI
*	Sreda, 8.11. ob 18.00, Krajevna skupnost Portorož - ČUSTVENA INTELIGENCA
Vstop prost. Informacije lahko dobite po telefonu 01/4.13 93 03.
**********^yj)IYQI^jj pQjYro]^o2f **************
OKTOBER 2000
Vstopnice lahko kupite vsak delavnik od 8.00 do 18.00 ure na recepciji Avditorija in dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija.
PRIREDITVE
Torek, 10. 10., ob 20.30, Avditorij Portorož
KONCERT ZDRUŽENIH ZBOROV PRIMORSKE Nastopajo mešani pevski zbori: iz Dekanov, Portoroža, Divače, Maestral iz Kopra, Adriatic iz Hrvatinov, pa še moški pevski zbor Dekani.
Vstopnina: 1000 SIT (študentje in upokojenci 800 SIT)
Sreda, 11. 10., ob 21.00, Kavarna Avditorija Portorož
KONCERT
MIA ŽNIDARIČ s kitaristom Organizira: Mladen Škerbec s.p. Konzumacija s hladno toplim bifejem: 1000 SIT
Sobota, 14.	10., Tartinijevo
gledališče Piran
SLOVESNO ODPRTJE GLEDALIŠČA TARTINI V PIRANU OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN Vstop z vabili. Vse dogajanje na odru boste lahko spremljali na velikem ekranu pred gledališčem.
Četrtek, 19.	10., ob 20.30,
Tartinijevo gledališče Piran
koncert za glasbeni abonma in izven BAROČNI TRIO
Olga Gracelj - sopran, Igor Mitrovič - violončelo in Milko Bizjak - spinet.
Program: A. Tarsia, A. Vivaldi, J. S. Bach, J. Bajamonti Vstopnina: 1000 SIT.
Sobota, 21.	10., ob 18.00,
Tartinijevo gledališče Piran OTROŠKI PEVSKI FESTIVAL VOCINOSTRE
Organizira: skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
Prost vstop.
Sobota, 21. 10., ob 20.30, Avditorij Portorož
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA ABONMA IN IZVEN Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw: PIGMALION režija: Boris Kobal Irski pisatelj Bernard Shaw se ponorčuje iz meščanske družbe in sploh vseh, ki si zgolj po videzu oblikujejo sodbe o človeku. Srečajo se strastna navdušenca nad jeziki in prodajalka vijolic. Prijatelja stavita, da se preprosto in neizobraženo dekle lahko spremeni v uglajeno damo.
Vstopnina:	1800 (študentje in
upokojenci 1500).
KINO
Sobota, 7.10., ob 20.30 in nedelja,
8.	10., ob 18.00 in 20.30
komedija
HIŠA DEBELE MAME (Big
Momma’s House)
režija: Raja Gosnell
gl. vloge: Martin Lavvrence, Nia
Long, Paul Giamatti
Sobota, 14. 10., ob 18.00 in 20.30 in ponedeljek, 16. 10., ob 20.30
Odštekana komedija
JAZ, IRENE & JAZ (Me, Myself &
Irene)
režija: Bobby Farrclly, Peter Farrclly gl. vloge: Jim Čarry, Renee’ Zellcvcgh, Antony Anderson
Nedelja, 15. 10. ob 18.00 in 20.30
SLOVENSKA PREDPREMIERA
komedija
PORNO FILM
režija: Damjan Kozole
gl. vloge: Matjaž Latin, Natalia
Danilova, Roberto Magnifico
Po filmski predstavi Vas vabimo na
srečanje z igralci.
Nagrada strokovne žirije in žirije občinstva na 3. Festivalu slovenskega filma v Portorožu 2000.
Petek, 20. 10., ob 18.00 in 20.30 romantična komedija JAKE, BRIAN IN ANNA (Kecping the Faith)
režija: Edward Norton
gl. vloge: Ben Stiller, Jenna Elfman,
Edward Norton
nedelja, 22.10., ob 18.00 in 20.30 in ponedeljek, 23.10 ob 20.30 drama
MOŽ BREZ TELESA (Hollovv Man)
režija:Paul Verhoeven
gl. vloge: Kevin Bacon, Elisabeth
Shue, Kirn Dickens
Torek, 24.10. ob 20.30
VEČER ITALIJANSKEGA FILMA
UMBERTO D. (1952)
režija: Vittorio de Sicca; gl.vloge:
Carlo Battisi, Maria Pia Casilio
Film predvajamo v italijanskem
jeziku.
Prost vstop.
Sreda, 25. 10., ob 20.30 PONOVITEV POLETNE USPEŠNICE akcija
VIHAR VSEH VIHARJEV
(Perfect Storm)
režija: Wolfang Peterson
gl. vloge: George Clooney, Mark
Wahlberg
Petek, 27. in sobota, 28. 10., ob 18.00 in 20.30
komedija
PORNO FILM
režija:Damjan Kozole
gl. vloge: Matjaž Latin, Natalia
Danilova, Roberto Magnifico
Nedelja, 29. in ponedeljek, 30. 10., ob 18.00 in 20.30
akcijska srhljivka
SAMO ŠE 60 SEKUND (Gone in
60 Seconds)
režija: Domine Sena
gl. vloge: Nicolas Cage, Angelina
Jolie, Will Patton, Delroy Lindo
KONGRESI
Od 12. do 14. oktobra
Dnevi SLOVENSKIH pravnikov Vstopnina: kotizacija.
Od 18. do 20. oktobra MEDNARODNI KONGRES DEFEKTOLOGOV Vstopnina: kotizacija.
Cena vstopnice za filmske predstave je ob 18.00 600 SIT, oh 20.30 pa 700 SIT. Cena abonmaja za nedeljske predstave je 2000 SIT, za vse filmske predstave pa 3.000 SIT.
Informacije: tel.: 05 /67 66 700, fax: 05/67 66 718 el.pošta: kkpc-avditorij@siol.net spletna stran:	www.avditorij-
portorozsi
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
Borci o volitvah
V sredo, 11. oktobra ob 17.00 uri sc bodo v dvorani KS Lucija srečali borci KO ZB Lucija in se pogovorili o tem kaj naj stori vsak izmed njih, da bi na volitvah prevladala napredna usmeritev.
Sejem Narava - zdravje
bo na Gospodarskem razstavišču v Ljublajni od 13. - 17. 10. 2000
■ ^
DNEVA IN N©€l * KRONIKA DIN IVA IN NOGI * KRONIKA DNEVA IN NOGI
Prejeli smo
O požaru v Daru
Dorijan Marsič, poveljnik in direktor Gasilske brigade Koper o požaru v skladiščih koprskega podjetja Dar
»V Gasilski brigadi Koper smo sicer želeli diskusijo o opravljeni intervenciji v skladiščih podjetja DAR (bivše Slavnikove garaže) zaključiti na ravni strokovne in tehnične analize postopkov, vendar pa se moramo odzvati na nekatere kritične izjave direktorje DAR d.o.o. gospoda Gregorčiča, ki jih je za nekatere medije izrekel na naš račun.
Glede na njegove polemične začetne izjave, niti nismo pričakovali, da se bo zahvalil gasilcem, ki so nesebično, angažirano in v veliki meri prostovoljno (gasilci Luke Koper, prostovoljni gasilci iz treh obalnih občin) pogasili požar.
G. Gregorčiča razumemo, da je prizadet in razumemo stisko delavcev, ki bodo brez dela. Vendar si je direktor privoščil nekaj nesprejemljivih in za nas žaljivih stališč. Gasilcem očita slabo taktiko, neučinkovitost,	slabo
organiziranost, prepozno ukrepanje, da v naših gasilskih vozilih ni bilo vode, da njihovi hidranti niso bili brez vode, da nismo uporabili njihove cisterne z vodo, da nismo imeli črpalke,... In še bi lahko našteval.
Gospod Gregorčič, vam ne nameravam razlagati gasilske taktike. Postavil pa vam bom nekaj vprašanj:
1.	zakaj ste po vaših izjavah imeli v objektu zastarelo električno napeljavo,
2.	zakaj v objektu niste imeli javljalca požara in notranjega sistema za gašenje glede na izjemno lahko vnetljive materiale s katerimi manipulirate,
3.	zakaj niste investirali v protipožarne zidove znotraj hale,
4.	zakaj ste imeli v skladiščih plastično streho,
6.	zakaj imate v objektu 20 zastarelih gasilskih aparatov, ki bi morali biti obnovljeni že pred leti,
6.	zakaj je bila znotraj objekta cisterna z več tisoč litri goriva,
7.	zakaj so bili hidranti brez vode in založeni,
8.	v kolikor trdite , da je voda v hidrantih vendarle bila, zakaj je niso uporabljali vaši (tudi po vaših izjavah) pred nedavnim, protipožarno usposobljeni delavci,
9.	zakaj v okolici sploh niste imeli hidrantov,
10.	zakaj niste sami z vašimi delavci odstranili dvoinpol-kilskih škatel okoli cisterne z vodo (ki mimogrede ni predstavljala rešitev za vaš požar), če je bilo to mogoče narediti z enim zamahom roke,
11.	zakaj trdite, da so policisti prišli 3 minute po klicu na 113, če so po njihovih izjavah prispeli v objekt, ker so s ceste sami opazili dim in ogenj ter reševali vaša delavca, ki sta se, ob neuspešnem gašenju, izgubila v dimu,
12.	zakaj ste najprej trdili, da so naši gasilci prišli na kraj dogodka šele 40 minut po klicu na pomoč, nato pa, da se je to zgodilo čez 10 minut (magnetogram ReCO beleži le tri minute),
13.	zakaj trdite, daje pogorelo vse, če so vam gasilci rešili nekaj tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov in vsaj tri stroje, ki so, po vaših izjavah, vredni vsak 6 milijonov nemških mark.
14.	o tem, da nam očitate, da v našem gasilskem vozilu ni bilo vode pa ne bom izgubljal besed. Vode ni nikoli zmanjkalo, bi je pa lahko, predvsem zato, ker v okolici objekta niste imeli hidrantnega omrežja.
Namesto vas smo se ob intervenciji o tem spraševali mi in poskušali najti najhitrejše rešitve za, oprostite izrazu »vašo požarno - varnostno šlamparijo«. In uporabil bom vaše besede: sprašujem vas vse tudi zato, da se kaj podobnega jutri ne bi zgodilo kje drugje.
Ko nesramno trdite, »da bi imeli skoraj enake rezultate tudi, če ne bi posredovali«, pozabite, da ste v svoji prizadetosti videli le zgolj lasten vrtiček. Glavna bitka na požaru se je izbojevala na južni strani objekta, le nekaj metrov oddaljenega semedelskega vrtca. Tam vas nismo videli. Poklicni, prostovoljni in industrijski gasilci so, ob opremi in številu gasilcev, ki jih imamo na razpolago, svoje delo opravili dobro. Požar so omejili v eni uri, pogasili pa so ga v dveh urah. Ko boste naslednjič razmišljali o »gasilski taktiki«, se zamislite nad tem, koliko ljudi je sodelovalo v požaru, ki ste ga povzročili; gasilci, policisti, AMZS, reševalci PHE, delavci Komunale, Rižanskega	vodovoda,
elektrogospodarstva, civilne zaščite, centra za obveščanje...
Večina gasilskih društev bo stroške te intervencije morala pokrivati iz lastnih sredstev, preostanek pa bo poravnal proračun, torej davkoplačevalci. Vi pa boste prejeli odškodnino od zavarovalnice. Mimogrede gospod Gregorič. Vodstvo vrtca in Župan Mestne občine Koper sta vsem gasilcem poslala prijazni pismi v zahvalo. Naši gasilci so bili tega veseli.
Dorijan Marsič Direktor - poveljnik Javnega zavoda Gasilska brigada
Koper
Požar v stanovanjski hiši družine Stojanovič-Bokan
Ognjeni zublji so jim v nekaj minutah uničili stanovanje
Ponedeljek 25.9.2000 bo družini Stojanovič - Bokan iz Seče 70a ostal v težkem spominu. V njihovi stanovanjski hiši se je približno ob 4, 30 zjutraj vnel požar, ki je sicer trajal le dobrih 15 minut in že to je bilo dovolj, da jim je uničil za približno 90 % vsega imetja v stanovanju. Sprejemnica je dobesedno zoglenela.
Angelsko goljufivi najemnik
V Luciji se prosto, v posmeh vsem, ki jih je že “nasankal”, sprehaja ne več tako rosno mlad podjetnik, ki je doslej že na različnih lokacijah (ob diskontu M-Degro, v TPC...) najemal poslovne prostore in seveda “pozabil” plačati najemnino.
Najemodajalci so nemočni, saj mu ne morejo nič vzeti, ker naj bi bil že tako ali tako prezadolžen. Zanimivo, da glas o nesolidnem najemniku, ki naj bi bil vpisan še v drugačne dolžniške knjige, npr. pri Abanki in seveda tudi pri davčni, ni segel do najemodajalvcev. Najemnikovo	“angelsko”
prepričevnje je tako verno, da mu bo nasedel še kdo. Slabost je pač tudi v slabo pripravljenih in sklenjenih najemnih pogodbah in stranskih (tihih) dogovorih o plačilu, ki pri nastali zapletih nimajo pravne osnove. V Luciji je že kar 210 raznih lokalov, številni
so prazni, njihovi lastniki pa so srečni, če jih lahko oddajo. Žal pa si nekateri z oddajanjem v najem nakopljejo velike težave, ker najemnika ne morejo takoj vreči iz poslovnega prostora. Trije najemodajalci so se zglasili v našem uredništvu s prošnjo, da objavimo ime podjetnika- najemnika, ki se sicer ukvarja z reklamo, vendar po zakonu imena ne smemo objaviti, vse dokler mu sodišče ne izreče kazen. Kot smo izvedeli se zanj že zanima policija. Svojih pravic tudi nikakor ne more razumeti krajan iz Lucije, ki je spretnemu podjetniku v stolpiču
Veljko kaže na točko, kjer je začelo goreti. FOTO FK-INFORMA
V omenjeni hiši živi sicer šest družin. Do požara v stanovanju naj bi prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. V stanovanju v izmeri 60 kvadratnih mestrov živita gospa Nada Stojanovič-Bokan in njen sin Veljko. Ko je začelo goreti sta bila v stanovanju. Gospa Nada seje tisto nesrečno jutro zbudila že zelo zgodaj. Skuhala si je kavo, kot to počne vsako jutro, prižgala televizijo in zaslišala nekakšno sumljivo pokanje za kavčem. Ko gaje umaknila je videla, da je v tem predelu že začelo goreti. Takoj je tekla v sobo in zbudila sina Veljka. Skupaj sta poskušala požar pogasiti, toda ogenj in dimom sta bila močnejši in tudi nevarna, saj bi se, če bi vztrajala pri gašenju, v stanovanju lahko celo zadušila. Zbežala sta na prosto. Sosedje so medtem že poklicali poklicala gasilce, ki so prispeli na pomoč v roku 15 minut. Veljko Bokan dela kot natakar v Restavraciji Marina Portorož, njegova mama pa je delala v hotelu Riviera kot recepcionerka in je sedaj že upokojenka. Ob tragedijah največ lahko storimo, če ljudem takoj pomagamo. Družina Stojanovič - Bokan se zahvaljuje direktorju Marine Portorož d.d. Enesu Loju, ki jim je omogočil začasno bivanje v sobah za goste v Marini Portorož. Trenutno bivata v najemniškem stanovanju. Rdeči Križ Piran jim je nudil pomoč v oblačilih, nakazal pa jim je že enkratno finančno pomoč 20.000 SIT. Finančno pomoč jim je prispevala tudi Občina Piran.
Da bi si lahko uredili stanovanje bo treba zbrati še veliko sredstev. Rdeči Križ Piran zato poziva vse dobre ljudi in organizacije, da se odzovejo s prostovoljnimi prispevki na
Ž.R. št. 51410 -678 - 80581 s pripisom “Pomoč družini Bokan iz Seče”.
VL©M1L©» MA DELU
4.10. zjutraj so policisti dobili najprej prijavo vloma v trgovino Mercator na Obali v Portorožu, kjer je neznanec zlomil cilindrično ključavnico stranskih vrat in prišel v notranjost. Na srečo ni odnesel ničesar.
Malo pozneje so dobili še prijavo vloma v čistilnico in trgovino z otroškimi oblačili na Bebljerjevi ulici v Kopru. Iz čistilnice je ukradel inkaso 20.000 SIT, iz trgovine pa 5.000 SIT blagajniškega minimuma.
blizu Pošte oddal celo stanovanje. Večplastni najemnik seje v svoji najemniški vnemi tudi nekaj naučil; v najetem stanovanju je zamenjal ključavnico in tako preprečil vstop lastniku. Če bi lastnik vdrl v svoje stanovanje, bi po zakonu odgovarjal za nedovoljene posege “v tujo lastnino”. Če zadevo preda na sodišče in zahteva prisilno izselitev, lahko dobi brado ali pa živčni zlom. Vsem najemodajalcem lahko po tej zgodbi, ki je sicer še brez imena glavnega akterja, priporočamo večjo previdnost pri sklepanju tovrstnih dogovorov.
UMiADiL AVT®
Na parkirišču pred Trgovskim poslovnim središčem v Luciji je 29. septembra med 19.15 in 19.45 uro doslej neznani storilec odvzel odklenjen osebni avtomobil reg. št. KP D2-844, v katerem je lastnica pustila kontakne ključe.
(P©2ABIL MJMIŠTB© MA ŠTIDILMIMU
65-letni M.P. iz Kopra je pozabil svojo mineštro na prižganem štedilniku. Ogenj so pogasili gasilci.
SLOVENIJA SLUŽI LE 1A THAMZIT
Italijanski varnostni organi so nam 27. 9. na Mejnem prehodu Škofije vrnili 4. državljane Romunije. V postopku so policisti ugotovili, da so tujci potovali v organizirani skupini preko Hrvaške in Slovenije v Italijo. Po Jcončanem postopku pri sodniku za prekrške je bilo poskrbljeno za njihovo odstranitev iz države.
MIRADEL V TRGOVINI V SENOŽEČAM
27. septembra preko noči je neznani vlomilec vlomil v prostore trgovine Preskrba v Senožečah. Iz trgovine je odnesel 130 zavojev cigaret različnih znamk in 10.000,00 SIT blagajniškega minimuma. Zaenkrat še neznani vlomilec je predmete naložil v osebni avtomobil in se odpeljal v smeri Ljubljane. Vozilo je bilo kasneje skupaj z ukradenimi predmeti najdeno na avtocesti v bližini Logatca.
MUČIL M©MUA LIPICANCA
Malo po 11. uri 27. 9. so sežanske policiste iz Kobilarne Lipica in prijavili kaznivo dejanje mučenja živali. Na kraju so ugotovili, daje v jahalnici med 9. in 11. uro 43-letni M.Č. iz Sežane izvajal dresuro Lipicanca in ga pri tem večkrat po nepotrebnem udaril. Ker gaje pri tem tudi poškodoval, ga je nato opozoril direktor kobilarne. Pri tem pa se je M. Č. razburil in pričel direktorju tudi groziti. Po pridobitvi veterinarske dokumentacije bodo zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.
MA ©ESTI V UAMT®
Precej nevšečnosti je prometnim policistom povzročilo reševanje prometne nesreče, ki seje 27. 9. malo po 17. uri zgodila v Rižani. Tu sta trčila voznik novomeškega tovornjaka s priklopnikom in nemškega tovornjaka za izredni prevoz, ki je prevažal jahto. Voznik novomeškega tovornjaka je zaradi neprimerne hitrosti namreč trčil v jahto in jo precej poškodoval. Poškodovanih sicer ni bilo vendar je materialna škoda velika. Poleg tega je bil zaradi reševanaja promet oviran celo uro.
DEMLia VZEL M©!f?EL
27. 9. nekaj minut pred 19. uro je policijo poklicala mati 11-letne učenke osnovne šole Dušana Bordona v Kopru in prijavila, da je pred dobro uro neznani tat hčerki pred šolo ukradel mobitel. Ugotovili so, daje malo pred 18. uro do deklice pristopil mlajši moški, star okoli 18 let in jo zaprosil, da mu posodi mobilni telefon. Ko mu ga je izročila je zbežal neznano kam. Oškodovana jeza 15.000 SIT.
ŽENA IP©S(KUŠALA UDARITI MOŽA
27. 9. ob 20.40 so policiste poklicali stanovalci stanovanjskega bloka na Bernetičevi v Kopru in prijavili, da v enem od stanovanj na pomoč kliče ženska. Na karju so policisti ugotovili, da v stanovanju kriči 45-letna N.M. iz Kopra. Ženska se tudi po prihodu policistov ni mogla pomiriti in je pri tem z večjim kosom pleksi stekla poskušala udariti moža, zato so jo privedli na policijsko postajo in jo pridržali. Tudi tam se ni mogla pomiriti zato so poklicali dežurnega zdravnika, ki ji je dal ustrezno pomirjevalo. Kljub temu se bo zaradi kršitev morala zagovarjati pri sodniku za prekrške.
aOD [iJlOOiira
V Izoli je nastopilo kar 71 plesnih parov
Na Kvalifikacijskem turnirju v latinskoameriških in standardnih plesih v Izoli (23.9.) ki ga je prvič organiziral Plesni klub Fredi Izola, so napredovali v višji kakovostni razred številni tekmovalci. Iz Plesnega kluba Fredi Izola sta nastopila dva plesna para.Tin Dančič in Tadeja Rebula sta v Finalnem tekmovanju v članski konkurenci v latinsko ameriških plesih dosegla 2. mesto. Plesni par v konkurenci starejši mladinci, Mladen Breč in Katja Munda pa sta v finalu v kategoriji latinskoameriški plesi dosegla 4. mesto.
Na startni listi je bilo 71 plesnih parov iz različnih plesnih klubov iz vse Slovenije. Razvrščeni so bili v starostne kategorije; pionirji, mlajši mladinci, mladinci, starejši mladinci in člani in težavnsostne kategorije A,B,C in I. Največ, kar 23 plesnih parov, je nastopilo v kategoriji mlajši mladinci. V kategoriji pionirji (do 11. leta starosti) je tekmovalo 10 parov, v kategoriji mladinci 15 parov, starejši mladinci 7, in člani 6 parov. Kvalifikacijski turnir se je odvijal v športni dvoprani Kraška 1 v Izoli. Pričel seje ob 13.30 in je trajala vse do 20.00 ure zvečer. Po oceni glavne sodnice Danice Škofič Novak je potekala organizacija odlično, če odmislimo nekaj malih zapletov pri računalniški obdelavi podatkov. Tekmovanja so se pričela s standardnimi plesi in vsaka skupina seje nato še preizkusila tudi v drugih - latinskoameriških plesih. Prireditev sije ogledalo okrog 150 gledalcev. Temperatura v dvorani se je počasi dvigala in je dosegla vrelišče proti večeru, ko so nastopili mladinci, starejši mladinci in člani. Najbolje uvrščenim je čestitala in podelila kolajne ter priznanje županja Občine Izola, Breda Pečan.
Organizator tekmovanja je bil Plesni klub Fredi Izola, vodja tekmovanja Bogdan Rebula, delegat Marko Vodnik, glavna sodnica Daniela Škofič Novak in sodniki (B) Alenka Bohak, (C) Sana dr. Vodnik, (D) Zoran Kljun, (F) Franjo Kozar in (F) Marko Vodnik. Izračun rezulatov Dušan Urbič -PZS. Predsednik Plesnega kluba Fredi Izola je Alojz Zorko seje na koncu zahvalil vsem za uspešno sodelovanje.
Vroča okrogla miza na temo univerza
Bo primorska univerza res izključno državna ustanova?

Na sliki: Udeleženci okrogle mize v Kopru, ki je imela spodbuden naslov: Nov korak k univerzi na Primorskem
Na popoldanski okrogli mizi (19. 9. 2000) v prostorih nove Fakultete za humanistične vede na Glagoljaški 10 v Kopru (stara pošta) so predstavili aktualna dogajanja v procesu nastajanja Univerze na Primorskem. Če so dopoldne v Pokrajinskem muzeju Kopru slovesno in veselo ustanavljali Fakulteto za humanistične študije, ki predstavlja korak bliže k ustanovitvi univerze, lahko ugotovimo le to, da je razprava na popoldanski okrogli mizi delovala bolj klavrno, polna navzkrižnih mnenj in izjav. Zakon o zagotavljanju sredetev za razvoj visokega šolstva, ki sta ga predlagala dva primorska poslanca, še ni sprejet oziroma ga vlada ni dala v proceduro. Prof. dr. Livija Jakomina, ki ima velike zasluge za to, da se zadeve vendarle premikajo naprej, je jezilo zakaj so prvotne akterje za ustanovitev univerze dobesedno izključili iz projektnega sveta, še najbolj pa so prisotne jezili cinični nasmeški nove državne sektetarke za visokošolstvo dr. Duše Krnel Umek, ki je obalnim »ustanoviteljem« tudi dala vedeti, da bo primorska univerza, če kdaj sploh bo, državna ustanova. Zatrdila je, da so bili povableni k sodelovanju. In zakaj bi primorska univerza morala biti državna, zakaj ne z mešannim kapitalom, seje vprašal Danijel Božič. Odgovor: zato, ker je le država prek proračunskih sredstev edina sposobna zagotoviti težke milijone za njeno ustanovitev in delovanje. Obalne občine so poleg dobrohotnega podpisa pisma o nameri primaknile tudi 17 milijonov SIT. Kaj pa gospodarstvo na Primorskem. Si ne želi sposobnih univerzitetno izobraženih kadrov? Resje, da si želi, vendar ustanove ni sposobno financirati.
Okrogle mize so sc udeležili tudi izolska županja Breda Pečan, piranska županja Vojka Štular, nekateri poslanci, med njimi Zmago Jelinčič in Aurclio Juri, direktor novogoriške Politehnike dr. Zavrtanik, bivši zunanji minister, prof. dr. Dimitrij Rupel in drugi.
V Kopru so ustanovili fakulteto za humanistiko
Še en zgodovinski podpis na poti k primorski univerzi
S slovesno sejo akademskega zbora Fakultete za humanistične študije Koper, v torek, 19. septembra 2000 v koprskem Pokrajinskem muzeju in podpisom sporazuma o sodelovanju med tem visokošolskim zavodom in Politehniko iz Nove Gorice, so napravili prvi resnejši in obetaven korak na poti k ustanovitvi primorske univerze.
Na sliki: Zgodovinski podpis na poti do univerze na Primorskem
Sporazum o sodelovanju med Humanistično fakulteto Koper in Politehniko Nova Gorica sta podpisala dr. Lucija Čok, v. d. dekanica nove Fakultete za humanistične študije Koper in dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Politehnike Nova Gorica. Ustanovitev humanistične fakultete so pozdravili Danijel Božič, direktor Visokošolskega središča v Kopru, Dino Pucer, župan Mestne občine Koper, Ciril Zlobec, predsednik upravnega odbora Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, mag. Marjan Tkalčič, dekan Turistice, visoke šole za turizem Portorož, dr. Livij Jakomin, vodja prve projektne skupine za ustanovitev univerze na Primorskem, zgodovinar dr. Jože Pirjevec iz Trsta in drugi. Na uvodnem delu je bila prisotna tudi piranska županja Vojka Štular. Fakulteto za humanistične študije je s sklepom svojega Upravnega odbora ustanovilo Visokošolsko središče Koper. Ustanovni akt fakultete so omogočila soglasja Mestne občine koper, Občine Izola in Občine Piran ter pozitivno mnenje o izoplnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, ki ga je izdal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije 2. junija 2000. Fakulteto za humanistične študije Koper so 14. septembra letos vpisali v register
koprskega okrožbega sodišča in je s tem tudi formalno ustanovljena. Študiji s področja zgodovine, geografije, antropologije in kulturologije naj bi si postavili temeljni cilj vzgajati strokovnjake -raziskovalce. Obmejni prostor, v katerem bo delovala fakulteta je izpostavljen primerjavam s tujim znanjem in prodorom tuje ekonomske moči. Iterdisciplinarno povezuje programe: geografija kontaktinh prostorov, zgodovina Evrope in Sredozemlja, kulturne in antropološke študije. Študentje v enopredmetnem dodiplomskem univerzitetnem programu pridobijo enega od nazivov: univerzitetno diplomirani zgodovinar, univerzitetno diplomirani geograf, univerzitetno diplomirani kulturulog/ antropolog. Programi dajejo študentom visokošolsko izobrazbo VII - U stopnje. Prvi razpisan podiplomski študij program geografije bo magistrski študij krasoslovja. Zagotovljenih je 76 domačih in 4 tuji visokošolski učitelji.
Sedež fakultete je v stavbi stare koprske pošte, Glagoljaška 10. Prve študente pa naj bi vpisali šele v študijskem letu 2001/2002 in sicer 45 šudentov v vsak univerzitetni program, skupaj dodiplomski študij 135 študentov, v magistrski študij krasoslovja pa od 15 do 30 študentov. Na primorskih visokošolskih zavodih, po podatkih iz oktobra 1999, študira približno 2538 rednih študentov in 2769 izrednih študentov.
Rokometašice M-Degro Piran so v dobri formi
Nova tekmovalna sezona 2000/2001 se je začela 16. septembra 2000 in rokometašice M-Degro Piran si tudi tokrat obetajo uspeh. Lansko rokometno sezono so uspešno zaključile na solidnem 4. mestu državne lestvice, z osvojitvijo tega mesta pa so se jim na široko odprla tudi vrata v Evropo.
Rokometni klub M-Degro Piran, ki je nauspešnejša primorska ekipa v tem športu, bo tokrat že tretjič izkoristil vozovnico za evropsko tekmovanje. Prejšnji dve sezoni so igrali v evropskem pokalu mest, v tej sezoni pa sodelujejo šele v 3. krogu v Pokalu EHF. Za nasprotnice in države bodo izvedeli šele po žrebanju, ki bo 14. 11. 2000. Tekmi bosta 6. 1. 2001 in 13. 1. 2001.
Letošnjo sezono so startali z nekoliko spremenjeno igralsko zasedbo. Ekipo bo vodil in treniral uspešen trener in bivši legendarni jugoslovanski reprezentant Mile Isakovič iz Šabca. Njegov pomočnik je Stanko Rupnik, vodja moštva Boris Žugelj, fizioterapevtka nataša Bertok, medicinska oskrba Metka Žugelj, višja med. sestra. Predscsdnik kluba je Anton Dominik, predsednik UO Franc Bergant, ostali člani UO pa so Boris Žugelj, Mirko Milavec, Julij Pinter, Tanja Bejek in Bojan Golob. Sekretarka kluba je Silvana Nižetič, blagajničarka-računovodkinja Tanja Bejek. Cilj vodstva Rokometnega kluba M-Degro Piran je: osvojitev 3. mesta v državi, v pokalu RS ponovna uvrstitev v polfinale; uvrstitev v četrti krog evropskega tekmovanja. Rokometno ekipo so pred nedavnim predstavili v prostorih Hipermarketa v Kopru (na sliki). V soboto,
23. septembra so v športni dvorani v Luciji sicer tesno, pa vendarle, premagale ekipo ŽRK Bajc Deavvoo iz Izole (na sliki), 4.11. jih čaka tekma z RD Jelovica iz Škofje Loke, 18. 11. pa se bodo spoprijele z ŽRK Gramiz Kočevje.
Spomladanski de! prvenstva se bo začel 14. januarja 2001.
Razstava akvarelov BORISA ŠTRUKLJA Galerija Krka Zdravilišče Strunjan 27.09.2000 - 18.10.2000
V sredo, 27.septembra 2000 ob 20.00 uri so v razstaviščnem prostoru Krke-Zdravilišča Strunjan odprli razstavo del slikarja Borisa Štruklja.
Boris Štrukelj je bil rojen leta 1952 v Ljubljani, slikarska znanja pa si je pridobival na tečajih na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti (ALU), v računalniškem studiu oblikovanja v švicarskem Grubu, na slikarskih delavnicah in zlasti na številnih študijskih potovanjih po svetu. Imel je sedemdeset osebnih razstav in sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, udeležuje se ex-temporov in slikarskih delavnic ter je za svoje delo prejel več priznanj in pohval. Živi in dela v Ljubljani.
Na razstavišču Zdravilišča Strunjan je razstavljen izbor akvarelov na skupno temo primorskih pejsažev in vedut. Štrukelj se tako zapisuje v krog nadaljevalcev bogate tradicije krajinarstva na Primorskem: pogosto jo obiskuje in zlasti Piran ga vedno znova ustvarjalno vznemirja v nove interpretacije. Tehnika akvarela: hiter zapis čutnega vtisa ali miselnega prebliska, ki pa ne dopušča kasnejših korektur, avtorju omogoča tudi hitre slikarske realizacije konkretnega motiva. Podobe niso le realistične odslikave, s spontanimi stilizacijami in s posebno kompozicijsko ureditvijo postajajo vse bolj intimne interpretacije videnega in doživetega. Kljub navidezni slikovitosti in ilustrativnosti so avtorsko prepoznavne, saj so pogojene z njegovim dojemanjem in vrednotenjem vsega avtohtonega in elementarnega.
Nives Marvin
Razstava
"Nove Slike" slikarja Franceta Grudna
Galerija Loža Koper 22.09.2000 - 24.10.2000
France Gruden je slikar, kije temeljno zaznamoval slovensko sodobno slikarstvo sredi osemdesetih let, posebej - ob Bemardinu, Sušniku in Kapusu - s svojo visoko modernistično lego, v času, ko je našo in svetovno likovno sceno obvladovala postmodernistična skušnja in še posebej ti. transavantgarda. Z nekaj izjemnimi deli se je takrat vpisal v zavest in zgodovino slovenske moderne umetnosti, o čemer priča pregledna razstava leta 1989 v Obalnih galerijah in njegov prispevek v knjigi Likovna umetnost na tleh Slovenije, MK 1997. Tokrat se predstavlja, po relativnim zatišju, z novimi deli, ki presenečajo z izjemno intenzivnostjo v pristopu in likovnih postopkih, predvsem pa z izžarevanjem svetlobe, ki je v sodobnem slovenskem slikarstvu brez primere. Kot je zapisal kustos razstave Andrej Medved v spremnem tekstu: Slikarstvo je v krizi, v zamiku, v odlogu. V odloženosti ga silijo predvsem nemoč in neizdelanost, nerezistentnost posameznih poetik ter njihova (slikarjeva - slikarska) neodločenost, zastoj, zaostalost in odmik, odmaknjenost od lastnega razvoja, prodornost, prodora v likovno prisotnost, v estetsko-etično prisostvovanje; ne toliko razmah in agresivnost novih ustvarjalnih praks. Zato, nenadoma - razen izjem, izjemomoma vitalnih, kakovostnih posameznikovih pristopov, ki še uporno vztrajajo v tej zvrsti, zdaj "čast" slikarstva spet (ponovno, in nenadejano in kar naenkrat) "rešuje" Grudnova podoba, ki smo jo že pozabljali in skoraj "odpisali" njegovo znanje in umetniško visoko lego: njegovo vezanost -zavezanost-najvišjim etičnim in pa estetskim normam modernizma, v stoletju, ki mineva, a v resnici s svojimi spoznanji, znanji in odkritji, revolucionarnimi premiki nikoli ni bilo zares odmaknjeno, izbrisano iz našega spomina."
I w
primorski utp
6.ekološka akcija "Biser pod soncem, pod morjem biser”
V petih letih 107 ton smeti
Sredi septembra sc je na slovenski obali nadaljevala tradicionalna ekološka akcija "Biser pod soncem, pod morjem biser" - slovenski potapljači za čisto morsko dno. Prvi del akcije, ki jo organizirata potapljaški klub Norik Sub iz Ljubljane ter družba za komuniciranje Virgo.Com., je bil opravljen že meseca maja, ko so potapljači počistili na področju Ankarana.Gotovo pa naše morsko dno še posebej zasluži pozornost sedaj, po končani turistični sezoni.
16.9.2000 se je v Piranu zbralo nekaj manj kot šestdeset udeležencev iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Nove Gorice. Tako kot vsa leta se je potapljačem pridružilo ekološko plovilo SVOM (služba za varovanje obalnega morja) pri koprskem podjetju Hidro, ki mu poveljuje nenadomestljivi kapitan Marko Pekiča. Na pomoč jim je priskočil tudi Odred za podvodna dejstva 430.momariške divizije. Skupaj so se z zavidljivo delovno vnemo lotili čiščenja morskega dna v smeri od pristaniškega pomola, pred hotelom Piran in dalje proti rtu Madona ter hotelu Punta.
Na dnu morja celo moped
Urška Milek.
Potapljači so 16.9.2000 opravili 40 potopov po pol ure, 17.9.2000 pa 10 enournih potopov. V obeh dneh so napolnili zabojnik na ekološki ladji, ki obsega približno dva običajna "kopenska". V vsakem primeru pa je piransko morsko dno "zmagalo" v količini nabranih smeti.
23.9.2000 in 24.9.2000 pa so se slovenski potapljači še zadnjič letos spopadli z navlako, ki seje nabrala pod glodino našega obalnega morskega pasu. Tako so člani potapljaškega kluba Norik Sub s pomočjo potapljačev iz Izole, Nove Gorice, Škofje Loke, Kranja, Maribora in drugih ljubljanskih klubov 23.9., počistili območje komunalnih privezov v Izoli, 24.9., pa področje Simonovega zaliva v smeri proti Strunjanu.
Morje je čistilo približno 40 potapljačev in celo vreme jim je bilo naklonjeno, tako, da so prvi dan opravili kar 70 potopov, drugi dan pa nekaj manj kot 40 potopov po 45 minut in nabrali za skoraj tri zabojnike smeti. Za potek akcije je skrbelo 70 udeležencev. Koprski Hidro je spet dal na voljo svoje ekološko plovilo, zagnane prostovoljce pa je obiskala tudi izolska županja Breda Pečan.
Magda Stražišar
Bera smeti je bila na žalost zelo bogata. Na morskem dnu so se znašle smeti, ki zagnanih čistilcev območja pred piranskimi restavracijami niso presenetile: plastični stoli, steklenice, kozarci, krožniki, in celo moped. Vsega potapljači v tem času niti niso mogli potegniti iz vode. Na področju podvodnega naravnega spomenika rt Madona je bil položaj nekoliko bolj optimističen. Izvajanje čistilne akcije je motil jugo, ki je onemogočal normalno delovanje nekoliko okornega ekološkega plovila. Nočno neurje in dež sta povzročila, da seje 17.9.2000 čiščenja udeležilo nekaj manj potapljačev. Kljub temu se je akcija ob pomoči ekološkega plovila odvijala po načrtu, tako da jim je uspelo očistiti morsko dno avtokampa Lucija proti Kanalu sv.Jerneja. Odraslim kolegom so v Luciji priskočili na pomoč še trije mladi potapljači na dah, Janez in Gašper Umek, stara 11 in 12 let, ter njuna vrstnica
Tudi letos smo pridno lovili, zato je v našem morju vse manj - smeti!
Sorazmerno večja pa je naša ekološka zavest, zato se organizatorja akcije „Biser pod soncem, pod morjem bisef' potapljaški klub Norik Sub Ljubljana in družba za komunikacijo in svetovanje Virgo.Com., d.o.o., iz srca zahvaljujeta vsem udeležencem akcije čiščenja morskega dna ter vsem, ki so nam pomagali, da je akcija potekala nemoteno in uspešno:
Hidro Koper, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran,	Adria Ankaran, Henkel Slovenija
d.o.o., Aster d.o.o.. Banka Koper d.d.. Droga d.d., Pomurske Mlekarne d.d., Gala-živilska industrija d.o.o., Radenska d.d., Slovenijavino d.d., Žito d.d., Mercator-Emba d.d., Frigomar d.o.o., Ministrstvo za obrambo, Press Clipping d.o.o.. Etiketa tiskarna Žiri d.d., Simonov zaliv d.d., Ljubljanske mlekarne d.d.. Pivovarna Union d.d.
Zahvaljujemo se tudi vsem medijem, ki so podprli in spremljali akcijo, in posebej časopisu
PRIMORSKI UTRIP, ki je omogočil to objavo.

PRODAJA MODNIH OBLAČIL



Obala 4C Bernardin 6320 Portorož Tel. 05 6746433
AAorova 25C, Izola 6310 Izola Tel: 05 6601 203
l/b&m noMm	i/n
ftcAlomum
česdifcmiC'	občine PPihan
In be Jibifaywc(Mno	o f
V NAŠIH TRGOVINAH MODERATO CANTABILE SMO ZELO BOGATO ZALOŽENI ZA JESEN IN ZIMO 2000/2001.
Nudimo pester izbor ženske konfekcije slovenskih
PROIZVAJALCEV

MURA, LEONA, LABOD-ELLA VIVALDI
Baslerin Delmod
ZA VSE OKUSE IN PRILOŽNOSTI.

Mor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-27
OVf-N 21.3.-Ž0.4,

Zdravje: Več umirjenosti že premoreta kot pokažete navzven. Ljubezen: Obiskala vas bo prisrčna dama. Poklonite ji malo več pozornosti. Denar: Sporočilo o denarju, ki je imelo slabi namen, se po čudežu obme vam v prid.
BIK Ž1A,-21.5.
□

Zdravje: Prebava: Vaša nervoza povzroča prebavne motnje. Glejte bolj nase.
Ljubezen: Razmišljajte o naraščaju. Ugodni trenutek izpeljavo zamisli.
Denar: Prvo poskrbite zase, nato pa za dmge.
DVOJČKA 22.5.-21.6.
Zdravje: Običajno imate težave, sedaj ste prerasli samega sebe. Uspeli ste. Ljubezen: Odprite oči in ušesa. Videli in slišali boste presenetljivo dobro novico.
Denar: Sodelovanje s starejšo žensko osebo bo vam prineslo notranjo umirjenost in veselje.
KAK 22.6.-22.7-.
Zdravje: Z vašim srcem ni nič narobe. Pregled krvnega pritiska. Ljubezen: Zrelo upanje in hrepenenje. Obiranje sadov preteklosti.
Denar: Večja previdnost vam ne bo škodovala, večji izdatki kot prilivi. Na obzorju težave, če se ne boste pravočasno zavarovali.
0
LLV 25.7-22.&.
Zdravje: Imate žalosten obraz. Le zakaj? Dmge je strah, ko vas gledajo. Nasmešek na obraz in boste privlačili dobre dogodke in ljudi.
Ljubezen: V šoku ste. Ne morete verjeti, da je res. Zelo prijetno presenečenje.
Denar: Odgovor boste dobili prej kot ste pričakovali.
DEVICA 25.3. -22.9.
Zdravje: Prehod iz poletja v jesen omilite z masažo z zdravilnimi olji.
Ljubezen: Izkušenj imate dovolj. Zakaj jih
ne uporabite?
Denar: Zamislite se nad svojim poslovnim življenjem.
TEHTNICA 25.9. -22.10.
Zdravje: zunanja okolica se bo umirila, ko se i boste vi sami umirili in 1 izžarevali mir.
Ljubezen: Morali boste napraviti prvi korak, partner ga ne bo. Denar: Sami trenutno ne zmorete izpeljati zadevo. Prosite za pomoč.
3KOKEIJO N 25.10.-21.11.
Zdravje: V glavi imate fiksno idejo, da boste izgubili vse kar imate. Stran z njo, samo ovira _ vas^
Ljubezen: Upoštevajte nasvet znanca in ne rinite z glavo čez zid.
Denar: Več strpnosti in več poslušanja bi vam prineslo korist.
. VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD’
• _	Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in druge.
•	Eno vprašanje 1000,00SIT + PTT po povzetju.
* • • . .	STORITVE MITRA J B. s.p.	. . . • •
*. _ Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistrica ... *
NSi na očeh LDS
Pri letošnjem plakatiranju v času volilne kampanije je bilo tudi nekaj nepravilnosti. Sekretar piranske LDS Ivan Dekleva je prinesel v uredništvo prelepljeno sliko njihovega kandidata z nalepkami NSi Nova Slovenija. Grafitov tudi sicer ne manjka.
Vedeževalka odgovarja
Šifra ASTRA CLUB
V	tej službi ne boste ostali. Karte pokažejo, da tako niste zadovoljni. Same težave so in precej neiskrenosti. Čez 4 mesece imate nov začetek - se pravi nova služba.
Šifra ROŽICA
V	mesecu december se odpira možnost za novo službo. Glede področja pa bi rekla takole, dosti boste komunicirali in se gibali .
Šifra AQUARIS
Ne mencajte več, pogovorite se z njo. Ona ne bo naredila prvega koraka. V decembru bosta naredila križ čez vse kar je bilo in začela z nova.
Šifra UPANJE
V	letu dni se pokaže možnost poroke, ki pa jo boste najverjetneje zapravili. V sedmih letih pa boste zagotovo poročeni in imeli družino.
3TRJLEC 22.11. -21.12.
BI
Zdravje: Morali se boste soočiti s težavico in se posvetovati z zdravnikom. Ljubezen: Obujanje spominov na srečne trenutke ima v sebi romantični čar.
Denar: Ne bodite žalostni nad izgubo. Eno izgubite in dobite pa bolj vredno ponudbo.
KOZOROG 22.12.-20.1.
Zdravje: Stopnjevanje intenzivnosti	v
čusvenem življenju vas bo pomladilo. Ljubezen: Ni vsaka postelja dovolj mehka in dobra. Samo vi veste katera je prava. Denar: Ubrali ste pravo pot. Uspeh zagotovljen s partnerjem.
VODNAR 21.1.-20.1.
*
Zdravje: Ko boste videli, kam ste zabredli, se boste iz srca zasmejali.
Ljubezen: Dan brez ljubezni je kot dan brez sonca. Vi ste sonce, ki svetlo sije.
Denar: Mogoče ste pričakovali vse kaj drugega. Morali se boste zadovoljiti z obstoječim.
RIBI 19.2.-20.5.

Zdravje: Obeta se vam zanimivo srečanje, ki vam bo poživilo krvni obtok. Ljubezen: Star prijatelj, ki ste ga že pozabili vam bo polepšal popoldan ob prijetnem klepetu ob kavici.
Denar: Imeli ste odlično priložnost in je niste izkoristili. Škoda.
^ Nova rubrika ^ ^VEDEŽEVANJE ,
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
primorski uMp ^
Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA
S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica
Vprašanje:
	
	
Ime:	
Rojstni datum:	
Šifra:	
L	i
(f


I ai h I vi iisi IAijan©
M 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
Rotaij klub Portorož
Dvakratni
zmagovalec
Člani Rotary kluba Portorož so se prejšnji teden zbrali v Rotondi Grand hotela Palače v Portorožu in proslavili kar dve zmagi. Njihovo Jadralno moštvo	je namreč
ponovno zmagalo na III.mednarodni regati Rotary districta 1910, ki jo je že tretjič zapored uspešno organiziral Rotary klub iz Zadra. Rotary klub Portorož pa je zbrana sredstva	članov in
sponzorjev namenil za kritje stroškov čiščenja minskega polja na Hrvaškem in s tem pripomgel k hitrejšemu odpravljanju posledic tragične vojne ob Jadranu.
Regata je potekala v zadarskem in kornatskem arhipelagu od 20. do 23. septembra. Prijavljenih je bilo 17 posadk, toda zaradi slabega vremena in močnega juga so nekateri klubi zadnji trenutek odpovedali udeležbo. Med temi je bil na žalost tudi Rotary Klub iz Nove Gorice, katerih jademica se je uspela prebiti samo do Malega Lošinja. Tekmovanja so se udeležile posadke naslednjih Rotary klubov: Čakovec, Domžale, Karlovac, Maribor, Pula L, Pula II., Reka, Split, Zadar, Zagreb in Portorož.
Zmagovito portoroško posadko sta vodila skiper Veselko Ojo iz Kopra in taktik Vojko Starovič iz Portoroža. Posadko so sestavljali Toni Biloslav, Gianni Laccovich, Rajko Likar, Tomo Sumič, Mojmir Suhar in Igor Tavčar.
Ves čas trajanja regate je uspešno posadko bodrila skupina zvestih navijačic in navijačev. Moštvo si je priborilo tri manjše in velik prehodni pokal, ki bo ostal v trajni lasti Rotary kluba Portorož v kolikor si ga bodo znali priboriti tudi v tretje. Med pokali naj omenimo še pomembno trofejo za ribištvo, ki si jo je priboril taktik Vojko Starovič in sicer z laksom in dvemi trnki, ki gaje kupil v trafiki na Saliju. Njegov izplen je bil štiri kilograme cipljev, salp in šparov. O delovanju Rotary kluba in uspehih na regati je govoril predsednik Rotary kluba Portorož Mojmir Suhar.
PR17NANA VEDIZEVAIHA
UMA
N O N STOP
(TELETRG S. P. - ISA SIT/MIN.)
__________________________________d. o. o.
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
Podpis za novo Morsko
biološko postajo
Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček in glavni direktor podjetja SCT Ivan Zidar sta v petek, 6. oktobra 2000 v prostorih Morske biološke postaje v Piranu podpisala pogodbo o gradnji nove Morske biološke postaje v Piranu. Naložba je ocenjena na 397 milijonov tolarjev, zajema pa gradnjo 16 novih laboratorijev različnih strok, učni laboratorij ter obnovo stare MBP. Prva gradbena dela naj bi se začela že konec oktobra 2000. Več v naslednji številki.
FOTO: FK-INFORMA
Uspešen I. EX tempore v Sečovljah
Novoustanovljeno TD Sečovlje (predsednica Mirela Flego) je 16.9.2000 v Sečovljah organiziralo I. Ex tempore na temo Sečoveljske soline.
V	kategoriji A je prvo nagrado osvojila Elsa Delisse (Trst), drugo Atilio Radojkovič, tretjo pa Livio Zoppolato (Trst).
V	kategoriji B je prvo nagrado prejel Aleš Šimon (15 let), drugo Neja Simon (14 let) in tretjo Riccardo Bertoni (13 let). Vsi nagrajenci so prejeli darilne pakete, nagrajenci v kategoriji A pa še denarne nagrade.Zbrane je pozdravila tudi županja Vojka Štular
Izbrana dela bodo od 10. oktobra dalje razstavljena v Tartinijevi hiši v Piranu.


Želite kupiti al
J.	■__
prodati vrednost papirje na bjorzi


Oglasite se v eni od poslovnih enot ali pri naših borznih posrei na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67, (05) 665 14 41.
fC Banica Koper
Banka KojM-r </.</. Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, teh: (05) 666 12 82, fox: (05) 629 74 54, \v\y\s:b;uika-kopcr.si