CeUE. ž». JUMJfA 191« — STEVII.KA 3® — LETO XXX — CENA S DINARIB
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Ko smo te dnt o občinah »stikali« za noiHcami m dogodki^ smo našli pravo
sušo. Pristojni funkcionarji so v glavnem Tia dopus'tu^ kar pa jih je ostaio pa pra-
viloma »dešurajo« Deäursttoo pa pomeni čakati na dogodke. Zato se kaj posebnega
tudi ne dogaja. Sicer pa nekaj dni oddiha nikomur ne škodi.
Neumorni pa so gasUd. Prejšnje dni morda še bolj. saj so morali večkrat
poseči vmes, da preprečijo širjenji požarov, ki so jih zanetili otroci v igri aH
izletniki 3 nepremišljenim ravnanjem. Vmes pa še kar gojijo kondicijo — z vajami.
V	naši hiši je podoben položaj, le da morajo novinarji, ki so ostali na delov-
nih položajih še kaj narediti za tiste, ki te dni ost'ajajo meter po meter Jadranskega
morja.
V	tej številki smo vam^ dragi bralci, pripravili nekaj poletnega branja, ki naf
za nekaj trenutkov odvrne vašo pozornost od sUa pritegujočih novic kot so —
olimpijske igre.
UREDNIK
Pri pripravi novega srednjeročnega plana smo izhajali
iz ugotovitve, da je bil razvoj prometnih dejamiositi pre-
malo usklajen in neenakomeren ter je zaostajal za po-
trebami gospodarstva in naraščajoče mednarodne menja-
ve. Se vedno nismo učinkoviti v prizadevanju za koordi-
nacijo razvoja transportnih dejavnosti in za ustvarjanje
materialnih organizacijskih in drugih pogojev, potrebnih
za racionalni pretok blaga in potnikov ter za oblikovanje
koncepta integralnega transporta. V bodoče moramo zato
stalno izboljševati učinkovitost in kakovosi transportnih
stroškov, je ondan v Celju dejal ANDREJ MARING, pred-
sednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ob otvo-
ritvi štiriinštiride^et kilometrov dolgega odseka avtomo-
bilske ceste Hoče—Celje.
Ob tem nas v bodoče čakata dve pomembni nalogi.
Prva je, da moramo usklajevati politiko in razvoj med
različnimi prometnimi zvrstmi in regionalne transportne
sisteme povezovati v učinkovit transportni sistem, ki bo
zagotovil največjo miožno propustnost celotnega jugoslo-
vanskega prometnega sistema in nas smotrno vključeval
v evropski sistem. Prilagajati se moramo tudi potrebam
PO HETREM
PASU
kot jih narekuje krepitev splošne ljudske obrambe. Cest-
no in železniško omrežje ima v Sloveniji in Jugoslaviji
glede na prometni in geografski položaj poseben pomen.
Njena lega narekuje ustrezno povezavo cestno-prometnega
omrežja z mednarodnim, kar pomeni z ene strani kon-
centracijo prometa v prometnih koridorjih, po drugi strani
pa je zaradi policentričnega urbanističnega razvoja repub-
like nujen enakomeren razvoj cestnega omrežja tudi v
tistih območjih, ki ležijo zunaj naravno in mednarodno
pogojenih koridorjev.
V uresničevanju te naloge se kaže tudi izreden pomen
javnega posojila za ceste. Občani so z velikim razume-
vanjem vpisali posojilo. Tako je bila načrtovana vsota
^dosežena že sredi julija. Akcija se nadaljuje v korist ob-
činskih programov. Izpričuje pa akcija, kako velik je in-
teres občanov in delovnih ljudi za uspešnejše urejanje
prometa, istočasno pa dokazuje visoko zavest za skupne
akcije. To je zdaj tudi moralna podpora prizadevanjem,
da se v okviru federacije, v dogovoru z drugimi repub-
likami in pokrajinami doseže, da se za izgradnjo cest-
nega omrežja preusmeri del prometnih davkov. Prispevek
od porabe goriv je najbolj naravni vir za financiranje
prometa. Pirizadevanja bomo morali usmeriti tudi na na-
jetje posojila pri mednarodni banki za obnovo in razvoj
in pri Evropski investicijski banki, poiskati pa tudi še
druge vire plačilno-bilančne sposobnosti Slovenije in Ju-
goslavije. Pomembnejši od tega, pravzaprav odločujoči pa
bodo rezultati gospodarjenja v načrtovanem srednjeroč-
nem obdobju. Od tega bo največ odvisna uresničitev načr-
tovanega razvoja.
Zdaj kaže, da bodo stekli tudi dogovori med repub-
likami in pokrajinami glede graditve avtomobilske ceste
Bratstva in enotnosti, hrbtenice jugoslovanskega cestnega
onirežja in evropske transportne ter prometne žile.
Druga naloga, enako morda pa še pomembnejša, pa je
Vprašanje razmejitve množičnega prometa med železnico
^ cestnimi prevozi. Tehnično in ekonomsko je dognano,
je železnica hrbtenica vsega prometa, kljub temu pa
pri nas še kar naprej tovor nezadržno seli na ceste,
^r nam povzroča iz dneva v dan vse večje probleme,
^aj je priložnost in ni da bi odlašali, da na temelju
^ovih spoznanj prometno problematiko obravnavamo kom-
pleksno in dolgoročno ter ustvarimo pogoje za družbeno
^iracionalnejše rešitve.
Cestni promet ni in ne more biti izolirana veja pro-
^etne dejavnosti, ampak je lahko le im'egralni del pro-
''^^ta, ki se odvija na širšem prostoru. Usklajen in vgra-
^^ naj bo v celotno gospodasko dejavnost skupnosti, pa
^^i v mednarodni delitvi dela.
Po Marinčevih besedah pa so zlasti znotraj cestnega
^^vornega in potniškega transporta, predvsem pa v odnosih
^^d cestnim in železniškim prevozom še hudo neurejeni
odnosi. Ti spodbujajo neracionalen razvoj in onemogo-
^'^jo smotrno delitev dela. Oblikovanje entne politike pro-
ki ji zdaj najresneje pristopamo pa bo razmejila
^rejenost odnosov na subjektivne in objektivne pogoje,
^J^ je za družbeno akcijo nedvomno potrebno. Kajti od-
čitev, da bomo vozili po hitrem pasu pomeni tudi, da
vozili mimo tistih, ki se s počasnega pasu ne bodo
^^^vočasno vključili v skladnejši razvoj.
S svečane otvoritve Slovenike od Hudinje do Hoč. Veselje je veliko. Iz Celja do Slo-
venskih konjič traja vožnja deset minut. Do H^č riekaj manj kot pol ure, seveda v me-
jah 100 kilometrov na uro, kolikor je omejitev n^tej čestitki nosi oznako, da je re-
zervirana za motorni promet. Vsekakor velika pridobitev za vse nas. Morda se je v ce-
loti niti ne zavedamo.	Foto: D. MEDVED
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 30 — 29. )ulij 1976
URESNIČEVANJE SPORAZUMOV
SE KAR MLAHAVO
Uresničevanje samouprav-
nih spKjrazumov in družbenih
dogfovorov v celjski občini,
kakor kaže polletni pregled,
ni povsem zadovoljivo. Se
najdosledneje izpolnjujejo
svoje obveznosti podpisniki
samoupravnega six>razuma o
združevanju sredstev za iz-
gradnjo objektov posebnega
družbenega pomena. Po ob-
močnem družbenem dogovo-
ru za leto 1975 je bilo pla-
niranih nekaj manj kot dve
stari milijardi sre^tev. Do-
slej pa je združenih nekaj
nad 40 odstotkov vseh pred-
videnih sredstev. 49 temelj-
nih organizacij združenega
dela s sedežem v Celju še
ni podp,isalo sporazuma.
Družbeni dogovor za INDOK
center še ni podpisalo 61 te-
meljnih organizacij od 307
možnih podpisnikov. Doslej
so delavci združili okrog 30
odstotkov načrtovanih sred-
stev, Družbeni dogovor za
movacije ni pKXipisalo še 58
tozdov, doslej zdnaženih
sredstev pa je okrog 25 od-
stotkov. Približno enake ugo-
tovitve veljajo za izpolnjeva-
nje samoupravnega sporazu-
ma za združevanje sredstev
za stanovanja delavcev e>o-
sebnega družbenega pomena,
za združevanje sredstev za
celodnevno šolo, sanacijo
ogrevanja v Novem Celju in
v gledališču. Enaka razmer-
ja ugotavlja polletni bilančni,
pregled za financiranje skup-
nih pyotreb občanov v kra-
jevnih skupnostih. Pri tem
pregledu je zanimovo dvoje:
kako ponekod nedosledno in
mlačno, kljub upoštevanju
trenutnih gosp^odarskih raz-
mer, izpolnjujejo samouprav-
no dogovorjene obveznosti, o
katerih so se izrekli delavci.
In dalje, kako to, da v enih
in istih tozdih kljub demo-
kratično zasnovani in izpelja-
ni družbeni akciji ostajajo
še naprej ob strani? Kje je
njihova samoupravna in
ustavna pravica in dolžnost?
To vprašanje velja za Ste-
klarja, za delovne skupnosti
skupnih služb v Topni, Ir>
gradu^ za tazd vzdrževanje
cest v Cestnem podjetju, za
EMO, za Merx, za tozd ve-
leprodaja in delovno skup-
nost skupnih služb v Tkani-
ni in drugod. Niti podpiso-
vanje niti izpolnjevanje dogo-
vorjenih družbenih obvezno-
sti še ni sklenjeno. Toda ^
ustavi in v družbeni praksi
smo samoupravno sporazu-
mevanje in družbeno dogo-
varjanje sprejeli kot eno iz-
med osnovnih načel uvajanja
vseh odnosov v združenem
delu. Tega se zaveda 80 od-
stotkov vseh temeljnih orga-
nizacij in organizacij zdru-
ženega dela. Resda je med
nepKxipisniki mnogo kolekti-
vov z zelo skromnim števi-
lom zaposlenih. Vendar ima-
jo vsi delavci enake samo-
upravne pravice in dolžnosti,
zato ne more biti izjem.
V nekaterih kolektivih že
sami postajajo kritični do
neizpolnjevanja družbeno do-
govorjenih nalog in vprašu-
jejo, kakšna je odgovornost
računovodij, tajnikov samo-
upravnih organov, delavskih
svetov in drugih organov.
Njihova stalna naloga bi mo-
rala biti, da preverjajo ne
samo finančni, pač pa tudi
vsebinski del družbenih do-
govorov in sporazumov. V
vseh kolektivih bi morali za-
ostriti samoupravno in poli-
tično odgovornost, če ugotav-
ljajo nerazumljivo mlahav
odnos do izpolnjevanja spo-
razumov. To je prvi korak
k stabilizacijski organizira-
nosti, k pomanjkljivostim v
stabilizacijski akciji in k za-
stoju pri zadovoljevanju po-
treb, za katere so zainteresi-
rani delavci in občani v celj-
ski občini.
J02E VOLFAND
Zadnje dni junija je bila pri Kokarju v Gornji Savinjski dolini uspešna vaja rezerv-
nih inženinjskih enot.
dvoma pripomoglo^ da so rezervisti kljub težkim pogojem, saj so se temperature v teh
dneh povzpele do 30 stopinj, uspešno opravili zastavljene taktične naloge.
Vaja je pokazala dobro strokovno in kondicijsko pripravljenost rezervistov, tako
starešin kot vojakov. Vojaški tabor v Kokarju je bil vzorno pripr^'^ljen, kar je brez
SdeskogšSššhainzenirij-sknihzZ šd fslhkic mlhiv dgov	A. KUMER
CELJE

Celje je dobilo svoj sred-
njeročni plan družbenega
razvoja do 1980. leta. Spre-
jeli so ga delegati vseh treh
zborov občinske skupščine
ter skupščin petih samo-
upraraih interesnih skupno-
sti. Ko je na skupnem za-
sedanju o tem dokumentu
govorli podpredsednik izvrš-
nega sveta, Risto Gajšek, je
glede nalog na družbenem
področju dejal, da je eden
osnovnih ciljev izboljšanje
obstoječe strukture zaposle-
nih in pospešitev priliva mla-
dih strokovnih kadrov. V
strukturi zaposlenih bomo
morali zagotoviti 2.2 odstot-
ka z visoko (zdaj 1.3 odstot-
ka), 2.8 odstotka z višjo
(zdaj 1.4 odstotka), in 11.8
odstotka s srednjo šolo (zdaj
9.9 odstotka).
»Ker kažejo demografska
gibanja v občini tudi do 1930.
leta neugodno podobo, raču-
namo, da bo leta 1980 zna-
šal priliv delavcev iz okolice
in tistih z začasno zaposlit-
vijo okoli 10.000. Zato je nuj-
no,« je poudaril Risto Gaj-
šek, »da zadržimo visoko
stopnjo stanovanjske izgrad-
nje s 500 stanovanji vsako
leto.«
V planu je nadalje številka,
da bomo do 1980. leta na
novo vključili 600 delavcev z
visoko in višjo izobrazbo in
da bomo izctetno pospešili iz-
obraževanje ob delu.
Na zdravstvenem f>odročju
je preventivna stran in delno
tudi kurativna šibka točka v
celjski občini, ki neugodno
vpliva na razpoloženje delav-
cev. Gre namreč za nezadost-
no opremljenost in prav
takšno mrežo zdravstvenih
postaj. To stanje bo treba
izboljšati.
Plan posveča večjo skrb
kot doslej socialnemu var-
stvu, zlasti mladine in osta-
relih.
Plan je po svoji vsebin-
ski opredelitvi inovacijski ne
le zato, pa tudi zato, ker
opredeljuje našo skupno
skrb z.a inovacije, za razisko-
valno delo, informacijsko de-
javnost in za izgradnjo ob-
jektov posebnega družbenega
pomena. Z nekaterimi od teh
objektov ustvarjamo pogoje
za množičnost v telesni kul-
turi in rekreaciji, kar je so-
časno velikega pomena za
krepitev obrambne sposobno-
sti občanov,« je še dejal Ri-
sto Gajšek.
Prostor postaja vse bolj
pomembna in občutljiva druž-
bena kategorija. Odločitve o
uporabi prostora so dolgoroč-
ne in trajne, zato je tembolj
pomembna premišljena poli-
tika, saj moramo upoštevati
zlasti kmetijske in gozdne po-
vršine, racionalnost infra-
strukture "in komunalnih na-
prav ter ugodne bivalne po-
goje. PLan nakazuje potrebo
po ažuriranju urbanističnih
programov, opredeljuje pa
tudi globalne usmeritve za
posamezne rezervate.
V srednjeročnem obdobju
bo vsekakor treba hitreje
prenašati sredstva in odločit-
ve v krajevne skupnosti in z
njimi krepiti samoupravno
osnovo občanov v prostoru
občine. Odpravljanje razlik v
aktivnosti posameznih kra-
jevnih skupnosti kot tudi raz-
lik v razvitosti posameznih
območij mora postati skrb
vseh družbenih subjektov.
»rn končno,« je opozoril
Risto Gajšek, »družbeni plan
občine posveča posebno skrb
krepitvi obrambne sposobno-
sti in družbeni samozaščiti.
Z ustavnimi in zakonskimi
opredelitvami je ljudska ob-
ramba postala integralna se-
stavina samoupravnih odno-
sov v naši družbi.«
MB
Risto Gajšek
CELJE: KRUH
MALO DRUGAČE
Da bi izvedel, če poletna
vročina vpliva na peko in
prodajo kruha, sem se oglasil
v prostorih MERX TOZD pe-
karne slaščičarne Celje.
Potrošnja kruha na celj-
skem območju se v pomla-
danskih in poletnih mesecih
poveča za okoli 10 odistotkov.
Peki so na to pripravljeni in
peko priredijo potrebam.
Prav tako se prilagajajo praz-
ničnim in nedeljskim dnem,
ko se potrošnja poveča za
50 do 60 odstotkov. Kljub te-
mu se df^aja, da v takšnih
dneh prodajalnam zmanjka
kruha. In mi pravimo: spet
je pek spekel premalo kruha.
Vendar to ni vedno res.
Celjski peki pečejo po naroči-
lu. Torej niso oni krivi za
premai'hne količine kruha,
temveč prodajalci ki ga pre-
malo naročijo. Kriva je tudi
neprimerna porazdelitev kru-
ha. Tako se zgodi, da ga je v
nekaterih prodajalnah prema-
lo, drugje pa ostaja.
Kapaciteta pekarne je do
volj velika, da lahko zado-
volji vsa naročila. V teh me-
secih spečejo približno 16 ton
osnovnih vrst kruha in tri-
deset tisoč kosov peciva. Ve-
lika težava je v tem, da je
težko v naprej predvideti, ka-
kšna bo potrošnja kruha.
Z nepravilnim planiranje^n
peke pa so povezane izgube
pekarne. Kruh, ki ostane, po-
rabijo za živinsko krmo in
nje^va «»na se bistveno
zmanjša.
V času stabilizacije bi ve-
ljalo razmišljati tudi o tem.
RADO SERNEC
CFLJE:OSTROŽ-
NO: 30 I FT
GASli SKEGA
DRUŠTVA
Prejšnji petek so se v ob-
novljenih društvenih pro.sto-
r:ih zbrali člani gasilskega
društva in predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij na
slavnostni seji ob 30-letnici
gasiilskega društva Ostrožno.
O pomenu jubileja je govo-
ril predsednik društva Franc
Dimec, o delu in življenju
društva pa Jože Repar.
Na slavnostni seji so s>kle-
nili navezati bratske odnose
in tovariško sodelovanje s
člani prostovoljnega gasilske-
ga društva Druškovac.
Na slavnosti je podpredsed-
nik Gasilske zveze Slovenije
ViM špat podelil gasilska
priznanja za dolgoletno delo
v organizaciji, naslednji dan
pa je bila velika in uspešna
vaja gasilskih enot in enot
civilne zaščite krajevne skup-
nosti Ostrožno. Na koncu je
bila pred gasilskim domom
še osrednja proslava, na ka-
teri so med drugim sprejeli
v svoje vrst« pionirje in jim
izročili gasilske legitimacije,
občinska gasilska zveza Celje
pa .ie društvu podelila spo-
minsko plaketo. F. MAUER
M07IRJF: LEP
ODZIV ZA CESTE
čeprav akcija ni končana in
zato tudi i^atki še niso
končni, pa že sedanji, nepo-
polni, govorijo, da so se v
mozärski občini lepo izlcaza-
li pri vpisu posojila za •;este.
Ko je izvršni odbor pred-
sedstva občinske konference
SZDL ocenjeval to pomemb-
no družbeno akcijo, je ugoto-
vil, da so v občini vpisali
nekaj nad šest milijonov di-
narjev posojila in s tem pre-
segli predvideno kvoto za več
kot milijon oziroma za 26,7
odstotka.
Navzlic temu ugotavljajo,
da odziv ni bil povsod enak.
Zato bodo v naslednjih dneh
znova v akciji, da bi zajeli še
tiste, za katere menijo, da bi
lahko vpi.^ali posojilo.
V občini je doslej povsem
zaključilo vpisovanje posoji-
la deset delovnih organizacij,
med njimi tudi zasebni obrt-
niki. ki so v akciji uspeli tudi
po zaslugi svojega dništva.
Sicer pa so stoodstoten od-
ziv zabeležili še v kolektivu
trgovskega podjetja Savinja,
v tovarni malih gospodinjskih
apara-tov Gorenja, v Marca-
torjevi trgmini Jelka v Gor-
njem gradu, na nnravi cbčin-
sike «Ir"in5č-'ine t«r v o^TT^'^^i
šoli Mozirje.	M. B.
PRVI KANDIDAT
ZA OBČINSKO
NAGRADO
Po sklepu izvršnega odbo-
ra predsedstva bo občinska
organizacija SZDL v Mozirju
predlagala občinski odbor
Zveae rezervnih vojaških sta-
rešin za kandidata za letoš-
njo podelitev občinske nagra-
de. Kot, je znano, podeljuje
občina Mozirje svoje najviš-
je družbeno priznanje vsako
leto za občinski praznik, dva-
najsti septeml>er.
Socialistična zveza v Mozir-
ju namreč meni, da si je ob-
činska organizacija Zveze re-
zervnih vojaških starešin za-
služila to priznanje zaradi
uspešn^a dela, ki ga je opra-
vila v zadnjem obdobju.
MB
TONE
ERJAVEC
Ime Toneta Erjavca iz
Celja je tesno povezo.no
z dejavnostjo Rdečega kri-
ža, z njo pa je dobesedno
»zastrupljen« že dvajset
let. Zdaj pravi, da je
skrajni čas, da izprete,
pri tem pa sam dobro oe
da s tem, ko bo odložit
funkcijo predsednika te
humanitarne organizacije,
z njo ne bo pretrgal sti-
kov. če se nekaj tako glo-
bokega vsidra v srce kot
je ljubezen do ljudi, ki so
pomoči potrebni, pottin
so korenine trajne.
Ton6 Erjavec zavzeto
govori o nekdanji in se-
danji vlogi Rdečega križa
ter meni, da ta dejavnost
ne bo nikoli izgubila na
svojem pomenu, čeprav
je manj revnih ljudi, pa
se množijo naravne kata-
strofe in takrat je pomoč
Rdečega križa nujno po-
trebna.- Kako so starejši
ljudje potrebni tople be-
sede in pozornosti nam
povedo izleti socialnih
podpirancev, ki jih dolga
leta pripravlja občinski
odbor Rdečega križa v Ce-
lju. »Ko smo letos ta iz-
let združili z obdaritvijo
vseh tistih, ki zaradi ne-
pokretnosti ali previsoke
starosti niso mogli na iz-
let. smo naredili veliko ve.
selje vsem_ ki so ostali
doma. Obdarili smo jih s
paketi, v katerih je bila
hrana, v skupni vrednosti
skoraj dveh milijonov.
Precej denarja dobimo z
lastnimi akcijami, izkupi-
ček pa namenimo ljudem
v stiski. Imamo tudi tes-
no sodelovanje z drugimi
organizacijami Rdečega
križa, iz Ljubljane smo
pravkar dobili šest ton ob-
lačil. Veseli smo jih, saj
naši ljudje redi sprejme-
jo, kadar zaidejo v hudo.
Sicer pa delajo v Rde-
čem kražu sami odlični
sodelavci in brez njih bi
bilo delo nemogoče. Se-
kretarka občinskega Rd.i-
čega križa Mi ja Handiičc.
va je nenadomestljiva
moč. pa tudi ostali odbor-
niki so čudoviti. Delati s
takimi ljudmi je veselje,
zato se tudi težave lažje
premagujejo. Da, bili
časi_ ko so ljudje imp.li
odpor proti Rdečemu kri-
žu, češ, da razdeliuje sta-
re cunje. Zdaj tega ni več,
sploh pa smo danes dru-
gače ustavno organizirani,
kar pomeni, da ima orga-
nizacija v družbi drugač-
no veljavo.«
Beseda o sdbi gre To-
netu Erjavcu težko z je-
zika Znan je potem, da
zaradi skromnosti ne želi
publicitete. O njem ^e-
mo veliko več iz pripove-
dovanja njegovih pHjate.
Ijev. Potem ga vprašamo,
ali ti podatki drže in on
jih potrdi ali zanika. Ta-
ko smo zvedeli, da se je
boril v vrstah II. grupe
odredov, da je rodom Do-
lenjec in kljub temu že
naturaliziran Štajerec da
pa še rad zavije v doma-
če kraje.
Je tudi nosilec mnogih
odlikovanj, pred kratkim
pa se jim je pridružilo .^e
zvezno odlikovanje — pla-
keta samoupravljalca, za
katero je Tone Erjavec
povedal, da je zelo lepa.
Kanček ponosa smo za-
čutili v tem. pa tudi čut
za estetiko se mu je pri-
družil. Tu se je Tone Er-
javec izdal in potrdil last-
nost. ki jo cenijo njegovi
prijatelji, redoljubnost in
ljubezen do vsega lepega.
In naj ne zameri, če smo
to tudi zabeležili
ZDENKA STOPOR
St. 30 -- 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran S
ZELJE POSTAJAJO RESNIČNOST
Za avtocesto Vrhnika—Razdrto smo prejšnji teden pred dnevom vstaje slovenskega naroda dobili nov pomemben cestni objekt v Slo-
veniji, imenovan s simboličnim imenrtm »SLOVENIKA«, zaenkrat od Hoč pri Mariboru do Hudinje pri Celju — Podaljšek do Arje vasi
z obvoznico pri Žalcu naj bi bil gotov do konca prihodnjega leta — Slavnostni govornik je bil predsednik IS SRS Andrej ing. Marine —
Trak nove ceste je prerezal delavec Cestnega podjetja SGP Primorje Stojan Širok — Kmečki kruhki, Drameljčan in cvetje — Zakaj na
»Sloveniki« cestnina? — Tudi ta del ceste je tisto, čemur bi lahko rekli: želje postajajo resničnost.
Simbol, ki mnogo pove. Trije delavci treh delovnih organizacij. Od leve proti desni:
Lenart Zorko Iz Gradisa, Stojan Širok, Splošno gradbeno podjetje Primorje Ajdov-
ščina in Štefan Virag, Slovenija ceste. Trak na novi cesti je prerezal Stojan Širok.
Šopek za predsednika IS Slovenije. Inž. Andrej Marine se je moral ustaviti, saj so
mu pionirji izrekli dobrodošlico na novi cesti, mu izročili šopek rdečih nageljnov
in vsem skupaj čestitali za uspeh, kakršnega predstavlja nova cesta.
ENI POZABILI,
DRUGI POMAGALI
v poročanje o prometni problemati-
ki v Sloveniji so se zelo aktivno (kar
je seveda na moč prav!) vključili tudi
časnikarji. 2al pa so prav na te, od
katerih odgovorni za izgradnjo in iz-
boljšavo cestne mreže v Sloveniji že-
lijo, da bi o tem čimveč pisalj in bi
tako širša javnost bila najbolje obve-
ščena, tokrat FKJzabili.
Tako tudi v naši redakciji nismo
prejeli vabila oziroma kakršnegaJcoli
obvestila, kdaj bo otvoritev ceste, s
kakšnim programom in tako dalje.
Ker pa za takšne otvoritve velja pose-
ben protokol, ki ga vodijo določene
osebe, je seveda jasno, da vsak ne mo-
re na otvoritev. Potrebovali pa smo
podatke, da bi lahko občane, ki so z
vso voljo in solidarnostjo t«r polno
zavestjo podprli akcijo posojila za iz-
boljšavo slovenskih cest, obvestili, kako
je z novim objektom.
Do podatkov in vsega, n. pr. kakšna
je bila otvoritev pomembnega cestnega
objekta, pa smo prišli po zaslugi de-
lavcev Uprave javne varnosti v Celju,
še posebej pa inšpektorja Alojza Hor-
vata in njegovih fantov. Kot že veliko-
krat doslej, so nam tudi tokrat poma-
gali iz zagate in vse uredili tako, da
smo lahko prisostvovali otvoritvi in
celo prvi zdrveU proti Dramljam, kjer
smo pričakali z Drameljčani kolono
prvih gostov na novi cesti.
Torej gre tudi delavcem v modrih
uniformah zahvala, da lahko danes
berete reportažo, kako je z novim
cestnim objektom in vsem drugim, kar
sodi zraven.
Eni so pač »pozabili«, drugi pa so
nam pomagali! Slike: D. MEDVED
Takole zaporo so pripravili vrli Drameljčani. Prišli so tudi brigadirji s Šentvida pri
Planini, godba na pihala, brhka dekleta s pijačo m jedačo v prikupnih oblekah in
kdo se ne bi ustavil ob tako konkretnem in prijaznem vabilu ...
MED GOSTI
Za kako pomemben cestni objekt
gre, kaže tudi prisotnost številnih
gostov, ki so se udeležili otvoritvene
slovesnosti v Celju ter se nato od-
peljali kot prvi uradni potniki (cest-
nine tisti dan še niso pobirali!) pro-
ti Mariboru. Slavnostni govornik je
bil predsednik IS SRS Andrej ing.
Marine, med drugimi gosti pa smo
lahko pozdravili: predsednika Re-
publiške konference SZDL Mitjo Ri-
bičiča, predsednika republiškega sin-
dikalnega sveta Janeza Barboriča,
sekretarja Centralnega komiteja
ZKS Franca Šetinca, člana sveta
federacije Franca Leskoška-Luko,
generala Jožeta Ožbolta, predsed-
nika Občinske skupščine Celje Jože-
ta Marolta in mnoge druge, med
katerimi so bili tudi najvidnejši
predstavniki posameznih občin, skozi
katere je speljana oz. bo v prihod-
njem obdobju nova cesta »Sloveni-
ka«. Pozabiti pa ne gre tudi števil-
nih občanov in seveda delavcev, ki
so gradili cesto.
Avtomobilska gneča, čakajoči v vrsti. Čakajo, da polete po novi
asfaltni stezi, skozi novo okno v svet. In še nekaj simbolike je
v tej sliki: nekdo je rekel »poglej, čakajo v vrsti, da vpišejo po-
s.ojilo za ceste ««
LEGITIMACIJA
NOVE CESTE
Prav je, da novo cestno lepotico predstavimo tudi
z nekaterimi podatki, tako da bo jasneje, kaj smo z
n<jo pridobili:
% nova avtocesta (zaenkrat p>olovična) je od Hoč
pri Mariboru do Hudinje pri Celju dolga 44 kilome-
trov, s tera pa se je za priMižno polovico skrajšal
doslej potrebtii čas voräije v primerjavi a sedaj že
staro cesto.
#	na novem odseku avto ceste je treba plače-
vati cestnino, ki znaša 0,27 din na kilometer za avto
srednje kategorije oziroma 12 dinarjev za vso pot.
#	cesta ima 27 nadvozov, 12 podvozov, 24 mostov,
dolžine od pet do petdeset metrov, 8 viaduktov skup-
ne dolžine 2398 m, 2 predora (1501 m).
#	Ceiprav je računana hitrost na cesti 120 km na
uro, velja kot za vse druge magistralne ceste v Slove-
niji omejitev hitrosti na 100 km na uro.
#	ob petih priključkih na cesto tudi klanci ne bodo
delali težav, saj je njihov največji vzpon le 4-odstotein.
#	cesta je stala 1,4 milijarde diimrjev.
#	z avto cesto Vrhnika—Razdrto in Hoče—^Hudi-
nja imamo tako v Sloveniji nekaj manj kot sto kilo-
metrov modemih cestnih p>ovTšin, kar je že dobra
osnova za nadaljnje povezovanje celotne Slovenije s
sodobnim cestnim omrežjem. 2e prihodje leto bo Slo-
venika podaljšana do Arje vasi in nato speljana z
obvozinico mimo Žalca, z deli bodo nadaljevali tudi na
Primorskem ter od Ljubljane do Vrhnike in v nasled-
njih letih od Hoč proti Šentilju.	T. VRABL
4. stran — NOVI TEDNIK
St. 30 — 29. )ulij 1976
Po nekaj letih so na Ljubnem ob Savinji letos znova usposobili plavalni l)azcn. Ima dosti
obiskovalcev in fcoipalcev, še zlasti, ker je voda \ njem toplejša hol v bližnji stru^^i Savinje.
LJUBNO OB SAVINJI
SPLAVARJI NARED
Da, nared za svoj šestnajsti
tradicionalni flosarski bal in
tudi za kratko vožnjo s spla-
vom po Savinji. Da obudijo
spomine, da seznanijo mlaj-
še in druge s svojim nekda-
njim delcm, ki je pred vojno
dajalo ljudem ob gornjem
toku Savinje in ob Dreti kruh
in življenje. Danes je savinj-
sko splavarstvo narodopisna
značilnost. Sicer pa o savinj-
skih splavarjih govori tudi
razstava, ki so jo že prejš-
njo soboto odprli v osnovni
šoli na Ljubnem. Raasstava
bo odprta vse do vključno
1. avgusta.
Prireditve v okviru šestnaj-
st^a flosarskega bala so se
pričele ne le z razstavo, mar-
več isti dan še z vrsto šjKJrt-
nih tekinovanj. In prav tu so
napravili pomemben korak
naprej, športniki so se in se
še bodo te dni srečali ne sa-
mo na Ljubnem, marveč tudi
v Mozirju, Kokarjah, Rečici
in v Nazarju. Tako razpore-
ditev so uveljavili tudi zato,
da bi pokazali, da flosarski
bal ni Samo zaxieva Ljubne-
ga in njegovega turističnega
društva kot glavnega organi-
zatorja, marveč vseh ljudi v
Gornji Savinjski dolini.
Po programu, ki so ga spre-
jeli, bo danes na Rečici fina-
le turnirja v malem nogome-
tu, jutri se bodo na Ljub-
nem srečali igralci odbojke,
v soboto pa bo na Ljubnem
naj.prej t«ikm'Ovanje v keglja-
nju, popoldne ob petih pa
nogometna tekma za pokal
»savinjskega flosarja« med
domačim moštvom Gradbeni-
ka ter članom prve z\'ezne
lige. Reko.
Nedeljski in zaključni spo-
red se bo pričel z vožnjo
kajakov po Savinji, ob pol
devetih bo koncert godbe na
pihala iz Trbowaj", o.b 14. uri
pa trad'icionalna povorka
splavarjev, gozdarjev, vodar-
jev, lovcev, ribičev, planincev,
smučarjev, tabornikov, šol-
ske mladine in športnikov na
prireditveni prostor v Vrbju
ob Savinji. Takoj za tem bo-
do domači splavarji prikazali
vdiranje flosa in vožnjo z
njim po Savinji. Ne bo dol-
ga. Okoli sto metrov. In ven-
dar bo tudi ta dogodek nu-
dil dovolj priložnosti za oži-
vitev vseh spominov in ne
nazadnje za krst novega spla-
varja.
Ljubno ob Savinji je torej
pripravljeno na sprejem go-
stov in na kratkotrajno oživi-
tev savinjskega splavarstva.
že naslednjo nedeljo, 8. av-
g-usta pa bo v Lučah tradicio-
nalno turistično rajanje z na-
stopom predic in ...
M. BOŽIČ
KONJICE:
NOVA POSTA-
JA MILICE
v Slovenskih Konjicah
je že pod streho nova stav-
ba postaje milice, ki jo
gradijo v bližini bencinske
črpalke. Doslej je imela
milica svoje prostore v
desnem prizidku občinske
stavbe, ki pa so bili za
delo zelo slabi. Potem, ko
se bo milica preselila v
novo stavbo, bodo te pro-
store obnovili' in nato se
bo v nje preselil center
skupnih strokovnih služb
za samoupravne interesne
skupnosti in krajevne sku-
pniosti, ki bo v Konjicah
pričel z delom letošnjo je-
sen. Sicer pa je gradnjo
no^"« postaje milice inve-
stiral občinski sklad za
družbeni standard, nov ob-
jekt pa bodo v Konjicah
svečano odprli 12. okto-
bra, ko bodo praznovali
svoj občanski praznik.
D. S.
ŽALSKI IS:
KONEC
POČITNIC
Počitnice so se za člane
žalskega iz;vršnega sveta
kaj hitro končale. S svojo
današnjo sejo nadaljuje
žalski izvršni svet svojo
aktivnost. Med drugim bo-
do člani izvršnega sveta
tako razpravljali o p:>slo-
vanju občinske zdravstve-
ne skupnosti v prvih petih
mesecih letos, osrednje
mesto v razpravi pa je to-
krat namenjeno problema-
tiki zaposlovanja v občini.
Izvršni svet bo razprav-
ljal še o izpolnjevanju ob-
vezaiostd organizacij zdru-
ženega dela do krajevnih
skupnosti, ki svojdh obvez-
nosti letos ne izpolnjujejo
po dogovoru.	B. S.
ŽALEC: RAZPRAVA

v žalski občini so že za-
ključili javno razpravo o os-
nutku zakona o zdniženem
delu. O »mali ustavi« so raz-
pravljali v 93 osnovnih orga-
nizacijah sindikata ter v kra-
jevnih skupnostih. Samo v
delovnih organizacijah se je
razprav udeležilo 7490 zapo
slenih oziroma 79 odstotkov
vseh zaposlenih v žalski obči-
ni. Razprava o osnutku zako-
na o združenem delu je tako
dejansko prišla do velike ve-
čine delavcev, ki so v raz-
pravah tudi tvorno sodelo-
vali.
Claiii sekretariata za vode-
nje javne razprave so že pri-
pravili tudi poročilo o javnih
razpravah in v njem ugotovi-
li vse dobre pa tudi slabe
Strani poteka javnih razprav
v žalski občini. Med poglavit-
nimi slabostmi pri javnih raz-
pravah navajajo, da v polo-
vici temeljnih organizacij ni-
so opravili ocene samouprav-
nih razmer, ki bi morala slu-
žiti kot osnova javni razpra-
vi. Čeprav so na to napako
vse tozde takoj opozorili, se
nalog v delovnih sredinah le
niso posem držali in prav v
takšnih delovnih sredinah je
bila razprava tudi najmanj
zanimiva, najbolj splošna in
najbolj oddaljena od sredi-
šča zanimanja delovnih ljudi.
Razprave so bile nekoliko
slabše obiskane v krajevnih
skupnostih in v delovnih or-
ganizacijah zasebnikov, ven-
dar so bile prav v krajevnih
skupnostih razprave na viso-
ki kakovostni ravni tn so pri-
nesle mnogo novih stališč,
pripomb in predlogov.
Spodrsljaj pri javnih raz-
pravah v žalski občini je bil
tudi v tem, da jim razen ene
ni uspelo pripraviti načrtova-
nih ipecializiianih razprav
po posameznih vsebinskih
področjih zakona. Krivda za
to gre predvsem na rovaš
težav pri pridobivanju preda-
vateljev.
Zelo dobro pa so delavci v
žalski občini ocenili posebno
prilogo Hmeljarja, v kateri
je žalski klub samoupravljal-
cev pripravil dober, pristo-
pen in zanimiv izvleček naj-
pomembnejših poglavij iz os-
nutka zakona ter opozoril na
bistvene novosti, ki jih pri-,
naša zakon. Vprašanj in tu-
di pripomb na osnutek zako-
na v razpravah ni manjkalo.
Prevladovala so vprašanja s
področja medsebojnih razme-
rij in samoupravne organizi-
ranosti, veliko vprašanj pa
je b:lo tudi s področja do-
hodkovnih odnosov in ures-
ničevanja samoupravljanja.
Na področju kmetijstva in
šolstva so v razpravah ugo-
tovili, da se bo treba ustrez-
neje samoupravno organizira-
ti. V Komunalnem podjetju
ih Feirralitu pa so se odločili
za ustaiiovitev več tozdov.
V razpravah so se lotili tu-
di vprašanja sankcij, pred-
vsem tistih, ki govore o pre-
nehanju delovnega razmerja
ob nepodpisu samoupravnega
sporazuma o združevanju de-
la, pa tudi o sestavi disciplin-
ske komisije in podobno.
Splošna ugotovitev v razpra-
vah je bila, da je vzporedno
s sprejemom zakona o zdru-
ženem delu treba urediti tudi
republiško zakonodajo.
Javne razprave o osnutku
zakona o združenem delu v
žalski občini so dobro uspe-
le in naletele na velik odmev
med delavci, ki so pozdravili
dograjevanje ustave.
B. STAMEJCIC
PIKAPOLONICA VABI
Dober dan! Ime mi je
Nataša, sicer mi pravijo
kar Pikapolonica, kar lah-
ko ugotovite tudi sami, če
pogledat« mojo majico.
Pa še to vam naj povem,
ko se že predstavljam: je-
seni bom šla v peti razred
prve osno\'ne šole v Ce-
lju. Na šoli imamo tudi
pionirsko hranilnico in va-
njo pridno nosimo svoje
prihranke.
Ste sd ogledali mojo ma-
jico? Lepa je, mar ne?
Osvojila sem jo kot vest-
na varče\'alka v pionirski
hranilmcl na naši šoli.
Ce bost« tudi vi otroci
vestno varčevali, boste
najprej osvojili nalepko
mravljinčka, nato pajka,
rogača in pikapolonice.
Uspeh vas bo spodbujal
k nadaljnjemu varčevanju,
kar vam bo prineslo naj-
prej značko pikapolonice,
nato pikapoloničdn mah
plakat in nazadnje še ma-
jico, kakršno nosdm jaz.
Vabim va«, da se mi
pridružit«. Ne bo vam žal.
Cdm več nas bo, toliko
močnejša bo naša družina
pikapolonic. Pa tudi sreč-
ni, veseld bo«te v Itej n.aši
družbd.
Na svidenj« v Ljubljan-
ska banka, podružnici Celje
tn v vseh njenih enotah.
Veža	NATAŠA
TURIZEM

Velja oziroma je veljalo do
konca prejšnjega tedna ne
samo za Ljubno ob Savinji,
marveč tudi za Luče, Logiar-
sko dolino... In zdaj, je
m^orda zadnji dež koga pre-
gnal?
Turistični utrip Ljubnega
je zaznati tudi v turistični
informacijski pisarni. Zdaj
dela v njej dijakinja celjske
pedagoške gimnazije, Milena
Podlesnik.
»Je dela dovolj?«
»Dosti. Tu vodimo razpore-
ditev gostov za sedemnajst
privatnikov, ki oddajajo sobe
in imajo na voljo 109 ležišč.
To pa niso vsa. Tudi v šestih
gostilnah oziroma v hotelu
je okoli sto postelj.«
»So zasedene?«
»Vse je polno.«
»In kdo so gosti?«
»V glavnem takšni, ki pri-
hajajo sem že dolga leta. Ve-
liko je domačinov, ki priha-
jajo na dopust iz Amerike in
drugih držav. Sicer pa je tu
zdaj zelo pisana mednarodna
družba od Nemcev, Franco-
zov, Italijanov, Američanov in
drugih. Naši pa so predvsem
iz Beograda, Osijeka, Zagre-
ba, Sremske Mitrovice in od
drugod.«
»Kaj nudijo domačini, ki
oddajajo sobe?«
»V glavnem samo ležišča
m zajtrk. Le v enem prime-
ru, ki pa že sodi v kmečki
turizem, pri Ani Grolob v Te-
ru, dobijo tudi hrano. Tu star
ne polni penzion enajst sta-
rih tisočakov. Sicer pa je
treba ssa ležišče odšteti od 31
dii^jev navzgor, odvisno od
kategorije. K temu je prište-
ti še turistično takso štirih
dinarjev.«
»Kaj imajo gostje tudi si-
cer na voljo?«
»Letos, po dolgem času tu-
di plavalni bazen. Sicer pa
so to v glavnem ljudje, ki
iščejo mir, dober zrak in
prav takšno hrano. Vsega te-
ga je na Ljubnem dovolj. Be-
žijo od hrupa.«
»Kako se sporazumevate s
tujci?
»Obvladam nemščino in ru-
ščino. Kadar i>a gre za itali-
janske in francoske gost«, po-
kličem pomoč.«
»Kdaj je odprta turistično
informacijska pisarna?«
»Vsak dan med sedmo in
dvanajsto ter med šestnajsto
in dvajseto uro.«
MB
Milena Podlesnik
LAŠKO:
POSOČJE 76
Tudi občinska organiza-
cdja ZSMS iz Laškega se
je vključila v organiziranje
strokovne delovne brigade
»Posočje 76«. Žal pa je bü
odziv na to akcijo zelo
majhen. Gradbeno podjet-
je Ingrad bo poslalo tri
delavce. Komunalno pod-
jetje in Papirnica pa po
enega.
g. V.
SEJA IS
Prejšnji teden je bila v
Laškem seja Izrvršnega sve-
ta Skupščine občine Laško.
Po verifikaciji sklepov
prejšnje seje, so prisotni
sprejeli stališče do osnut-
ka zakona o rednih sodi-
ščih. Podpisali so družbeni
dogovor o enotnih osnovah
in merilili za oblikovanje
sredstev za delo državnih
organov in dohodka delav-
cev in delovnih skupnosti
teh organov v SR Sloveni-
ji. Sprejeli so stališča o
dinamiki del za regionalne
ceste in o informaciji žit-
ne skupnosti za spremem-
bo cen kruha. Poslušali so
tudi informacijo o gibanju
dohodkov na področju sku-
pne porabe, glede na do-
ločala resolucije in družbe-
nega dogovora o skupni
porabi v letu 1975.
S.V.
St. 30 -- 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran S
CEUE: DRUGAČE
DO OKOLJA
Po sklepu izvršnega sveta celjske »böm-
eke skupščine je bila ustanovljena in že
pričela z delom komisija za sanacijo oko-
lja, komisija torej, kd je prav tako rezul-
tat trenutnih naporov za reševanje prob-
lemov, ki so za staro industrijsko mesto
več kot značilni in pereči.
*
V bistvu toreg novo telo, poleg drugih
podobnih, kd pa bo predvsem skrbelo za
kooixiinacijo dola na tem področju in aa
oceno stanja in sestavo predloga, kako
naprej, da bodo tudi nosilci posamezsnih
akcij krenili bolj odločno na svojo pot.
Delo komisije bo potekalo v treh sku-
pinah, od kateriih bo pirva proučevala
vodnogospodarske probleme, druga one-
snaženje zraka in vse, kar sodi v ta okvir
in tre^a problem odpadkov in podobno.
Skratka, dovolj dela, še zlasti, ker gre za
dolgoročno akcijo, ker gre za spremembo
odnosov vseh ljudi do okolja, v katerem
živimo in delamo.
Po oceni stanja in vseh dosedanijih
akcij, bo komisija pripravila tudi predlog
sanacijskih ukrepov, v variantah seveda
in z njim vred finančni program. Sicer
pa si bo prizadevala, da bodo sanacij-
ski programi postali sestavni deli vseh
gospodarskih in družbenih načrtov v de-
lovnih in drugih sredinah.
MB
LAŠKO: DELO
ŠTUDENTOV
Znano je, da že kar dvajset let obsta-
ja v Laškem Laški akademski klub (LAK),
ki v svojih vrstah zajema vse študente
(stiinujoče na jxxiroöju kraja Laško), ki
so vpisani na različne fakultete in vse
tiste, ki so že diplomirali. Vsi ostali štu-
dentje iz občine Laško pa do lani niso
imeli svoje organizacije aH svojega klu-
ba. To je tudi eden poglavitnih razlogov,
da niso mogli svojih želja in potreb, po-
vezanih s študijem, realizirati in s svo-
jimi predlogi uspeti v občinskem pro-
storu.
Da bi bilo tega konec, je bil decembra
lani ustanovljen na pobudo UK (univer-
zitetna konferenca) ter Zveze študentskih
pokrajinskih klubov Klub študentov obči-
ne Laško.
Ustanovna skupščina, na kateri so bül
prisotni vidni predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja laške občine, je dala
slutiti dobre rezultate. Toda to je bil le
videz. Ko je bilo treba preiti z besed na
dejanja, je vsa stvar zamrla. Analiza^do-
sedanjega dela je p>okazala, da od zastav-
ljenih oiljev in nalog ni bilo storjenega
skoraj nič.
Kje je temu vzrok?
Na tem mestu vsekakor ne bomo našli
pravega odgovora. Razmišljanje lahko za-
ključimo z upanjem, da se bodo z novim
študijskim letom in z na novo izvoljenim
vodstvom obrnile stvari na bolje.
RADO SERNEC
LJUBEČNA: ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA
FRANCU ŠTEKLIČU—LUKI
Za Datn vstaje so v Ljubečni odkrili spominsko obeležje Francu štekliču —
Luki, padlemu sekretarju KPS za Celje — okolico. Svečanosti se je kljub slabemu
vremenu udeležilo lepo število občanov. Med njimi so bili svojci Franca štekliča,
njegovi soborci, predstmmiki občinskega družbenega .življenja, predstavniki sosed-
njih krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij in predstavniki organi-
zacij združenega dela
Na svečanosti so spregovorili Anton Hojnik, predsednik ZB škof ja vas—Lju-
bečim, Franc Žveplan, predsednik K K SZDL Ljubečna in Ivanka Lesjak — Ruža
predsednica ZB Strmec in štekličeva sodelavka. Obeležje pa je odkril Juteršek
Ciril. V kulturnem programu so sodelovali poleg godbe na pihala iz Vojnika še
pionirji podružnične šole iz- Ljubečne in mladinci iz Ljubečne.
Ob koncu svečanosti pa je predsednik ZSMS Ljubečna Franc Ambrož prečital
protestno pismo, ki so ga poslali Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve in Skup-
ščini SRS v zvezi s sprejetjem nesprejemljivega zakona o štetju in manjšinah v
Avstriji.	Tekst in foto: MILAN BRECL
REALNE
SLIKE NI
PIŠE: BRANE STAMEJČIČ
O slabem odzivu tozdov iz celjske občine na skup-
no akcijo koordinacijsJcega odbora za stabilizacijo,
INDOK Centra in Razvojnega centra, s katero so
preko analiz skupnega INDOK vprašalnika želeli za-
gotoviti trajnejšo vez med tozdi in vsemi dejavniki,
ki si prizadevajo pomagati v letošnji akciji stabiliza-
cije, smo že poročali.
Kljub ugotovitvi, da stabilizacija še naprej teče
zagnano na vseh ravneh, ne moremo biti povsem za-
dovoljni z odzivom združenega dela na INDOK vpra-
šalnik. Z njim so želeli zagotoviti trajnejši stik med
nosilci stabilizacije in vsemi odgovornimi družbenimi
dejavniki. Želeli so priti do kakovostnejših podatkov
o različnih stabilizacijskih akcijah in njihovih učin-
kih. Namen je bil, da v analizi vprašalnika pridejo
do pozitivnih izkušenj tozdov v stabilizaciji in jih
skušajo posredovati tudi drugim tozdom, na driigi
strani pa ugotoviti slabosti v siabilizacijski aktivno-
sti in na najboljši in na najbolj učinkovit način toz-
dom pomagati pri reševanju teh težav.
INDOK vprašalnik »kos 1«, kot se imenuje, pa-
je le pričetek teh prizadevanj. Sledili naj bi mu še
drugače, bolje in elektronski obdelavi podatkov Prila-
gojeni vprašalniki.
Akcija pa vsaj doslej ni naletela na želen in zahte-
van odmev. Le dobra desetina vseh tozdov se je po-
zivu na sodelovanje odzvala in odgovorila na vpra-
šalnik. Skoraj 90 odstotkov tozdov torej te naloge ni
opravilo, kar nedvomno preseneča.
Preseneča zlasti zato, ker smo bili na pQprejšnjih
sestankih koordinacijskih odborov iz tozdov in ob-
činskega odbora navajeni stalnih pripomb, da tozdi
pogrešajo večjega sodelovanja z družbenopolitičnimi
organizacijami v občini in še zlasti s koordinacijskim
odborom za stabilizacijo pri občinski konferenci
SZDL. Prav od tega odbora so tozdi pričakovali naj-
več pomoči in največjo podporo pri oblikovanju sta-
bilizacijskih akcij.
Odziv na akcijo z INDOK vprašalnikom pa priča,
da so tozdi še vedno zaprti v svoje lastne okvire.
Tokrat po svoji želji Se naprej večina tozdov lju-
bosumno skriva svoje dosežke ali spodrsljaje pred
očmi tistih, ki so najbolj odgovorni za koordiniran
potek stabilizacijske akcije v občini.
Kaj je za to krivo? Odgovor bi le težko našli. Mor-
da preveč različnega gradiva, ki prihaja vsakodnevno
v tozde? Morda čas letnih dopustov? Morda pa tudi
dejstvo, da vprašalniki niso prišli v prave roke?! Trd-
no smo prepričani, da so marsikje obležali tam, kjer
jim ni mesto in da so le izjemoma prišli do koordina-
cijskih odborov v tozdih.
Zaradi takšnega odziva na skupno akcijo je težko
realno oceniti stabilizacijske napore v tozdih celjske
občine. Poročil in podatkov o stabilizaciji je vse pre-
gnalo. Realnejšo sliko bodo prinesla šele poročila o
polletnem poslovanju. Vsekakor pa je Škoda, da dobro
namišljena in pripravljena akcija ni stekla tako, kot
ie bilo dogovorjeno.
Nedvomno bo potrebna širša politična akcija, v
kateri bo treba kršilce dogovora postaviti pred odgo-
vornost, če bodo tudi v bodoče na tak način saboti-
^pii družbena prizadevanja. Kajti akcija stabilizacije
enotno dogovorfena. naloge enotno zastavljene in
" tej najpomembnejši družbeni akciji moramo tudi
^otno nastopati Odmikov od. začrtanih nalog 'ši pač'
^^ moremo privoščiti.
DOBRNA — 100 LET
GASILSTVA
Na Dobrni so lepo počastili
stoletnico ga'silstva v kraju.
In tako so tudi te priredit-
ve, ki so se zvrstile v soboto
in nedeljo, potrdile, da so
gasilci tesno povezani z živ-
ljenjem in dogajanji v kraju.
Zato tudi tolikšen ugled in
zato tudi velik odziv v akciji
za zbiranje sredstev za naba-
vo novega gasilskega orodne-
ga avtomobila s cisterno.
Zanj je bilo treba zagotoviti
nekaj več kot 43 milijonov
starih dinarjev. V akciji so
usp>eli in tako so avto v ne-
deljo popoldne izročili name-
nu.
Četudi pismenih dokazil o
nastanku gasilske organizaci-
je na Dobrni 1076. leta ni,
pa ustna izročila in podatek,
da so gasilci že naslednje le-
to organizirano sodelovali pri
gašenju požara v Strmcu, go-
vorijo, da je v zdraviliškem
kraju in predvsem za potre-
be zdravilišča pred sto leti
nastalo gasilsko društvo. Do-
bmsko gasilsko društvo pa je
bilo tudi sicer močno pove-
zano z zdraviliščem, ne samo
zaradi prostorov In delavnic,
marveč tudi ob dejstvu, da
so bili direktorji zdravilišča
vse do konca druge svetovne
vojne hkrati tudi predsedniki
gasilskega društva. To tradi-
cijo je prekinil šele 1948. le-
ta Alojz Koren, uslužbenec
zdravilišča, ki je predsedoval
družtvu vse do 1972. leta.
Sicer pa so kot poveljniki
največ prispevali k uspešne-
mu delu Jože Vrtačnlk, Šte-
fan čeranak, Štefan Oprčkal,
Franc Dupelnlk in zdaj kot
najmlajši Martin Jurko. Naj-
starejši še živeči gasilec pa
je Štefan Božnlk.
Nastanek In pot gasilske
organizacije na Dobrni je v
soboto 2!večer na slavnostni
seji društvenih članov orisal
sedanji predsednik Jože Se-
nlčar. SIcer pa je ta slav-
nostni tj-enutek Izkoristila tu-
di Gasilska zveza Slovenije,
ki je prek svojega podpred-
sednika in predsednika celj-
ske občinske zveze Vili j a špa-
ta podelila mnogim gasilcem
visoka odlikovanja. Tako sta
repubUško gasilsko odlikova-
nje prve stopnje prejela Šte-
fan Cerenak in Štefan Poha-
jač, mlajši, odlikovanje druge
stopnje Franc Dupelnik, An-
gela čebula In Jože Senlčar,
tretje stopnje oa Martin Jur-
ko In MIlan Pohajač. Poseb-
no plaketo gasilskega vetera-
na sta dobila Jože Vrtačnlk
m Alojz Koren. SIcer pa so
ta večer podelili še 22 gasil-
skih jubilejnih značk za
50, 30, 20 In 10 letno delo.
Nedeljski spored se je pri-
čel s skupno vajo gasilskih
enot In civilne zaščite. Naj-
prej letalski napad na Dobr-
no In p>otem reševanje, gaše-
nje In drugo. Tudi v tem
delu so tako enote domače ci-
vilne aaščite kot gasilci po-
kazali, kje je njihovo mesto
v družbeni samozaščiti. Svoje
delo so Opravili brez napak.
In potem slavnostni mimo-
hod, v katerem je sodelovalo
okoli 150 gasilcev tega ob-
močja pa tudi iz C!elja ter
večje število članov civilne
zaščite.
Na zaključni slovesnosti je
domačim gasilcem v Imenu
krajevne skupnosti in krajev-
nih dnižbenopolitlčnlh orga-
nizacij najprej čestital Ivan
Uranjek, zatem pa je Vili
Špat podelil društvu najvišje
republiško gasilsko odlikova-
nje pa tudi posebno spomin-
sko plaketo občinske gasil-
ske zveze Celje.
Na tem zborovanju, ki se
ga je udeležilo tudi več sto
domačinov, so sprejeli še pro-
testno pismo zoper prešteva-
nje manjšin v Avstriji.
Kot slavnostno sejo, tako
so tudi zborovanje lepo iz-
popolnili še domači pevci ter
recitatorka.
M. BOŽIO
Podpredsednik republiške gasilske zveze VIU špat (na levi)
izroča najvišje republiško gasilsko odlikovanje ob stoletnici
gasilskega društva na' Dobrni predsedniku društva .ložetu
Seničarju.
MILAN ALAŠEVIC
»Francdj beži! Žrelo prihajfa!«
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 30 — 29. )ulij 1976
MED ŽALSKIMI TABORNIKI
KAJKORISMGA
Obljubljam, da bom ljubil svojo domovino, da se bom prid-
no učil, da bom pošten, da bom spoštoval starejše, da bom
dober tovariš in da bom vsak dan storil nekaj koristnega,
(zaobljuba medvedkov in čebelic)
Dajem častno besedo, da bom varoval bratstvo in enotnost
naših narodov in narodnosti, svobodo svoje domovine, SFRJ
in druge pridobitve ljudske revolucije, da se bom boril za
samoupravni socializem in za vse kar je narodno, plemenito
in pravično, da bom živel in delal po taborniških zakonih,
(zaobljuba tabornikov in taborryc)
Veje zveriženih borov se šumeče
vdajajo nežni sapi maestrala. Škržati
v vejah neumorno pozdravljajo novo
jutro. Le oddaljen ropot ribišk^a čol-
na in tiho pljuskanje valov, ki božajo
peščeno obalo, moti čar prirode v
vročih julijskih dneh.
V tišino se nenadoma zareže oster
zvok gonga in nato topot mladih nog,
ki hite na jutranji zbor. Petju ški-žatov
se pridruži 140 mladih glasov, ki s
taborniško himno pozdravljajo zastavo.
Nov dan v taboru se je pričel.
Vsako jutro je tako, kot v tistih
vročih julijskih dneh, ko smo obiskali
tabornike iz šestih odredov žalske ob-
čine na njihovem taborjenju. Letos
so se žalski taborniki preselili ob morje.
V Banjolah pri Puli so preživeli 14
vročih dni, v katerih so se naučili
vsega tistega, kar mora znati tabornik.
In tega ni malo. Pravijo, da je gozd-
na šola zani^va. Dejal bi, da je tudi
naporna. Kaj vse se morajo taborniki
naučiti o življenju v gozdu. In žalski
taborniki so se naučili res veliko. Ni
ga, ki se ne bi znal v gozdu orientirati.
Prav tako bi lahko z lučjo podnevi
iskali tiste, ki ne vedo, kako se hodi
brezšumno, kako izslediti žival, kateri
so užitni in kateri neužitni gozdni plo-
dovi ...
Le enega se v Banjolah taborniki
niso mogli naučiti. Kako se kurijo raz-
lične vrste tabornih ognjev, je ostalo
zanje znanje na papirju. Ob morju
zaradi nevarnosti pred požari namreč
ni dovoljeno kuriti in zato so se tabor-
niki naučili lahko le tega, kako je tre-
ba zložiti drva, da ogenj dobro zagori.
Praktično pa bodo to veščino lahko
siKKzinali na drugih taborjenjih.
Taborniško znanje obsega še vrsto
drugih, zanimivih in koristnih znanj.
Dobro so se priučih orientaciji s po-
močjo kompasa in busole. Na orienta-
cijskem pohodu se nihče ni izgubil,
ko so iskali označene točke s pomočjo
izračunanih azimutov in busole. Tudi
različne vrste vozlov za mlade žalske
tabornike niso več uganka. In ob vsem
tem znanju so pridobili še eno po-
membno veščino. Prav vsi so se na-
učili signalizacije. Zanimivo je bilo
neveščemu očesu opazovati razburjeno
dvigovanje in mahanje s signalnimi
zastavicami, prav skrivnostno so neva-
jenemu ušesu zveneli nervozni znaki
Morsejeve abecede.
Da, taborniki morajo veliko znati.
Morajo znati bedeti ponoči, ko dobivajo
skrivenčeni borovci čudežno strahotne
oblike. Družbo jim na straži dela le
čuk, ki neumorno oznanja, da v gozdu
stražar le ni sam.
In ob vsem učenju je še ogi-omno
časa za zabavo, kopanje in kovanje pra-
vega taborniškega prijateljstva. Zato
med taborniki m zamere, če si med
seboj kakšno ušpičijo. In teh zašiljenih
bodic ne manjka. Kdo se v taboru še
ni prebudil ves namazan z zobno pasto?
To bodo mamice doma veselo pogle-
dale, kako pridno so si njihovi otroci
umivali aobe, da je zmanjkalo vse zob-
ne paste.
Tudi taborovodja ni izjema. Nasprot-
no, njemu jo najrajši zagodejo. Oni
dan so mu skrili osovraženi gong, ki
»sredi noči« kliče v zbor. Najraje kliče
prav tedaj, ko je spanje najslajše. In
kam je gong iziginil? V najvarnejše
skrivališče — taborovodjin šotor, ki je
pač v nasprotju s šotori tabornikov,
lahko razmetan.
In kako prestrašeni so bili spet
drugi dan stražarji, ki so jim navihani
sovrstniki med stražo, tam nekje okoli
polnoči, ko je najtemneje, ukradli za-
stavo z droga. Kje jo najti? Kaj bo
zjutraj, ko nihče ne bo mogel iz zbora,
dokler zastava ne bo spet na drogu?
Kakšna sramota za ne dovolj budnega
stražarja! Težko bo zjutraj pogledati
tovarišem v obtožujoče in posmehljive
oči.
Toda, takšno je pač taborniško živ-
ljenje. In tudi potegavščine prispevajo
k večji budnosti, previdnosti in skrb-
nosti vseh tabornikov, ki se tako na
najboljši način učijo in vzgajajo. Ko-
lektivni duh, budnost, varnost, skupna
lastnina, vse to so vrline, ki krasijo
tabornike.
Tudi športu so žalski taborniki po-
svetili veliko časa. Naučiti se je bilo
treba lokostrelstva, streljanja z zračno
puško, plavanja. Zelo uspešni so bili.
Ob koncu ni bilo puščice, ki je tudi
najmlajši murni ne bi poslali s tride-
set korakov naravnost v tarčo. Tudi
plavati so se naučili prav vsi. Zato so
dobili priznanja. Občinska telesno kul-
timia skupnost je namreč v Banjolah
pripravila TRIM akcijo in prav vsi
taborniki so uspešno opravili nalogo
ter svoje uniforme ozaljšali z značka-
mi in nalepkami priljubljenega Trimčka.
Prehitro so minili dnevi taborjenja.
Zadnjega večera, ko so pod zloežnim
vejevjem prižgali rdečo žarnico in tako
pričarali vzdušje" tabornega ognja, pa
ne bo pozabil prav nihče.
čudovit program so pripravili tabor-
niki. Predstavil se je zborček, pa naj-
mlajši recitatorji, tudi veselih tabor-
niških skečev ni manjkalo. In kot se
za tabornike spodobi, so \'se nove tova-
riše, ki so taborili prvič, tudi po vseh
taborniških zakonih krstili in jim po-
delili taborniška imena.
Krst je spremljalo glasno odobra-
vanje starejših tabornikov. Ni namreč
preprosto iz polne kadi vode z usti
pobrati ping-pong žogice, še zlasti ne,
če te močne roke taborniških vodnikov
pri poskusu nekoliko namočijo pod vo-
do. Toda, takšen pač mora biti tabor-
niški krst in za navo, pravo taborniško
ime se splača popiti nekaj vode.
Pozno ponoči se je končno,umiril
zadnji žjv-žav. 2e jutri bo treba nazaj
domov. Posloviti se bo treba do pri-
hodnjega taborjenja. Ob vhodu v tabor
je le še straža, ki budno čuva zastavo.
Nekje v daljavi tiho ropoče ribiški čoln
in valovi nežno božajo obalo. Veje zve-
riženih lx>rovcev nežno upogiba večer-
na sapa. še škržatov ni več slišati.
Namesto njih se v vztrajno čukovo
petje meša le .še smrčanje utrujenih
tabornikov, še nekaj ur in zadnjič se
bo oglasil gong ter pozval v zadnji
letošnji zbor.
BR.\NKO STAMEJCIC
Taborniški krst je nkaj posebnega. In
če menite, da je lahko z usti ujeti pla-
vajočo ping-pong žogico, ne da bi po-
pili pri tem kar precejšnje količine
vode, poskusite, pa boste videli, da ni.
Po obilnem kosilu je seveda treba ta-
koj pomiti posodo. Pri tabornikih ni
moških in ženskih opravil. Prav vsi mo-
raj.o delati vse, pa nič ne škodi, če se
kdo kaj nauči...
Lokostrelstvo sodi med pomembne taborniške veščine Med žalskimi taborniki ga
ni bilo, ki ne bi bi"! sposoben s trideset korakov poslati puščice naravnost v tarčo.
St. 30 -- 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran S
BUČE
ŠOLE NE BO VEČ
Vse tako kaže. Ko je pred
tremi leti usodnega junija
potres razmajal številne hiše
na Kozjanskem, je bila med
njimi tudi stara hiša v Bu-
čah, kjer je imela svojo stre-
ho osnovna šola. Ko si je ko-
misija ogledala objekt, so
stavbo določili v tretjo kate-
gorijo, torej za obnovo. Men-
da so krajanom takrat oblju-
bili 60 starih milijonov, a jih
nihče ni videl. Potem je ta
številka zdrknila na 30 mili-
jonov (po besedah predsed-
nika KS Buče Jožeta Ivanca)
in krajani Buč še do danes
niso zvedeli, kakšna usoda
čaka njihovo šolo.
V treh letih so imeli na to
temo kar 28 sestankov in ni-
hče iz »občine« se ni nanje
odzval, čeprav so vabili pred-
stavnike IS občine in samo-
upravnih Interesnih skupno-
sti. Na zadnjem zboru kraja-
nov, ki je bil 27. junija so
celo zagrozili, da bodo odsto-
pili od družbenopolitičnega
dela In bojkotirali posojilo
za ceste. V tem času so v
šoli stanovali delavci gradbe-
ne operative, otroci pa so
imeli pvouk dva meseca v žup-
nišču, nato pa v improvizira-
ni učilnici v gasilskem domu
v Bučah. V šolo hodi 14
otrok — dva kombinirana od-
delka tretjega in četrtega raz-
reda.
Ravnateljstvo osnovne ' t
Kozje (Buče so podružnična
šola) zatrjuje v pismu občin-
skemu komiteju ZK Šmarje
pri Jelšah z dne 28. junija,
da je v Bučah dovolj otrok
In bi morala dva oddelka
ostati. Tajnik samoupravne
Interesne skupnosti izobraže-
vanja Franc Drobne pa pra-
vi, da bodo poslopje adapti-
rali, če bodo v njem imele
prostor še krajevne družbe-
no politične organizacije,
krajevna skupnost In pošta,
ki naj bi tudi prispevala
sredstva pri obnovitvi hiše.
če bi se število šoloobveznih
otrok ne zmanjševalo ali ce-
lo povečalo, bi oddelka v Bu-
čah ostala, v nasprotnem pri-
meru pa bi otroke prešolali
v matično šolo v Kozje.
Dejstvo je, da se je primer
v Bučah predolgo zavlekel.
Problem obnovitve stavbe je
obstojal verjetno že pred po-
tresom. V šmarski občini je
bilo zgrajenih mnogo šol,
prav tako pa so ostale -e
problematične v Rogatcu, Bi-
strici ob Sotll, na Sladki go-
ri. Stvari je treba gledati re-
alno, saj je treba dokončati
še II. etapo v Šmarju pri
Jelšah in v Kristanvrhu, s.aj
dolenjska regija nI uspela sa-
ma zbrati vsa potrebna sred-
stva za gradnjo te šole.
Kljub težki problematiki,
pa bi odgovorni morali pro-
blem Buč reševati hitreje. Ce
že ne z denarjem, ki ga p>o-
vsod primanjkuje, pa z večjo
mero posluha za družbeno
dogovarjanje In odgovornost
do krajevne skupnosti, ki je
osnova družbenih dogovorov
v občini. Odgovor bi moral
priti v Buče hitreje. Jeza kra-
i^anov je upravičena, čeprav
nI bila upravičena njihova
prva želja, da bi za 15 otrok
gradili novo šolo. Toda zna-
čilno je, da v šmarski občini
dogovori šepajo In prepozno
pridejo do neposredno zainte-
resiranih krajanov. Takšno
jezo in revolt je podobno ob-
našanje rodilo lansko leto za-
ostrene odnose na Sladki go-
ri in v Lembergu. Ce na Bu-
čah po treh letih niso vedeli,
kaj bo s hišo nekdanje šole,
niso sami krivi. Tudi niso
krivi, če na 28 vabil in pozi-
vov ni bil nihče toliko pogu-
men, da bi jim dejal: denarja
ni, p>očakajte ali kaj podob-
nega. Slepe obljube ni hotel
nihče več slišati.
Na Bučah so pripravljeni
sprejeti sedanjo rešitev. Toda
sprašujejo se, koliko časa bo
trajalo od dane obljube do
realizacije tistega, čemur je
čas v bistvu že potekel. V
bodoče bo treba takšne in
F>odobne probleme drugače
reševati. Samoupravljanje,
družbeni dogovori, pomenijo
demokratično In svobodno
sodelovanje. Toda to bolj ob-
vezuje kot katerikoli zakon.
Predvsem pa terja odkrite
besede.	*
DRAGO MEDVED
NEUMORNI
ŠKRAT
Začelo se je konec ju-
nija, ko je spremenil
grofu ULRIKU ime in
še sliko je obrnil na
glavo. V zadnji števil-
ki Novega tednika pa je
izpustil kar tri imena med
razstavljalci Društev li-
kovnih amaterjev v Celju
in sicer Mihajla Perčiča,
Adolfa Mljača in Janka
Orača. Bralcem in priza-
detim se opravičujemo.
ŠENTJURSKA
GLASBENA
ŠOLA NA
DOBRI POTI
Glasbena tradicija v
Šentjurju je stara, saj se-
ga v obdobje prejšnjega
stoletja, ko so slovensko
glasbo začeli plemeniti
skladatelji Ipavcl. Od ti-
stih dob je vokalna glasba
trdno zasidrana v kraju,
dobre korenine pa je po-
gnala tudi Instnmientalna.
Po osvoboditvi se je
pevska kultura lepo raz-
mahnila, instrumentalna
pa skoraj v celoti zamna.
Ta primanjkljaj je lahko
odpravila le glasbena šo-
la, ki je bila pred osmimi
leti osnovana pri delavski
imiverzl. Po dveh letih je
bila glasbena šol^ priklju-
čena osnovni šoli, konec
leta 1975 pa si je šola
ustvarila pogoje za verifi-
kacijo in se s 1. januar-
jem letos osamosvojila.
Od devetih klaviristov
in 23 harmonikarjev v pr-
vem letu, je letošnje šol-
sko leto zaključilo 86 red-
nih gojencev in 35 priprav-
nikov.
Od skromnih začetkov v
letu 1968 do danes vodi
šolo glasbeni pedagog Edi
Goršlč, ki je po osamo-
svojitvi šole tudi njen prvi
ravnatelj.
Učenci sodelujejo na
vseh večjih prireditvah v
kraju. Na Ponikvi je dis-
lociran oddelek, precej
učencev prihaja Iz Slivni-
ce In Dramelj, pritegniti
bo treba še Planino. Zani-
miv je podatek, da je v
prvih letih večina učencev
vadila na šolskih instru-
mentih, do danes pa so
starši učencev nabavili že
17 klavirjev, nešteto har-
monik in drugih Instru-
mentov.
ERNEST RECNIK
ROGAŠKA SLATINA
VHRAJNI
Letos že deveto leto prire-
jata Delavska univerza In
Kulturna skupnost (prej
ZKPO) likovne razstave v piv-
nici Zdravilišča v Rogaški
Slatini. Začelo se je iz spon-
tane želje po močnejšem kul-
turnem življenju v tem zna-
nem zdraviliškem kraju. Pred
devetimi leti je bila zgrajena
nova pivnica in njena arhi-
tektura in notranja ureditev
sta bili kot nalašč za prire-
janje razstav. Naslednje leto
bo to razstavišče slavilo de-
set let obstoja In plodne de-
javnosti.
Marjian Ungar, direktor De-
lavske univerze Šmarje pri
Jelšah je ob tej priložnosti
poudaril, da bi mogli najti v
sodelovanju s Turističnim
diTJštvom Rogaška Slatina
več stičnih točk. Društvo bi
moralo kazati večje razume-
vanje za tovrstno dejavnost,
saj ima turizem tega kraja
od teh razstav nedvomno ve-
like koristi. Letno daje Kul-
turna skupnost Šmarje pri
Jelšah 80.000 din za nazstave.
Zdravilišče pa daje na raz$>o-
lago prostor. Rogaška Slati-
na je tudi med redkimi likov-
nimi razstavišči pri nas, ki
ima za svoje obiskovalce od-
prta vrata v^ leto, tudi ob
glavni turistični sezoni. Raz-
stave so na kakovostni rav-
ni in prav je, da bi razsta-
višče to raven tudi obdržalo.
Na vsak način bo treba tej
dejavnosti v občini p>osvetiti
vso pozornost, saj je to ena
redkih kontinuiranih kultur-
nih akcij, ki že kaže svoje
učinke v pMDzltlvnem smislu.
Veliko število tujih in doma-
čih gostov spoznava ravno
preko likovne razstavne de-
javnosti velik del ustvarjal-
nosti naših umetnikov — pre-
ko njih spoznavajo deželo, v
kateri bivajo. Zato ne bi sme-
li dopustiti, da bi kakršna-
koli senca nepravilnega odno-
sa do resnega dela razstavi-
šča puščala v negotovosti In
naključjem na ljubo, začeto
In uspešno kulturno delo. Pri-
hodnje leto niačrtujejo še po-
sebno pester program razstav
in če jim bo uspelo zagotovi-
ti sredistva, bodo razstave
skozi vse leto. Letos bodo v
avgustu žal panoji prazni.
DRAX30 IVECDVED
DOMAČI ZBOR!
NA CELJSKEM
RADIU
3. avgusta ob 17.45: Moš-
ki pevski zbor PD »Tone
Tomšič« Strmec — zboro-
vodja Rafko Gorenšek;
Moški zbor PD »Anton Be-
zenšek« Frankolovo ~
zborovodja Marjan Lebič.
5. avgusta ob 17.45: Zdra-
viliški moški pevski zbor
Rogaška Slatina — zboro-
vodja Franci Plohi; Ko-
morni mešand zbor »Kovi-
notehna« Celje — zboro-
vodja Julij Gorič.
SLOVENSKO FILMSKO POLETJE
KAMERE BRNIJO BREZ ODMORA
Počitnice so se že nagnile
v svojo drugo f>olovlco, gle-
dališča so zaprta, v ulici
Zrlnjskega 9, v Ljubljani,
kjer je sedež Viba filma, pa
delajo še vedno »s polno
paro«.
In kaj je novega v naši
filmski hiši?	^
Te dni je režiser Matjaž
Klopčič posnel zadnje kadre
celovečernega barvnega igra-
nega filma VDOVSTVO KA-
ROLINE ŽAŠLER po scena-
riju Toneta Partljiča. V glav-
nih vlogah nastopajo: Milena
Zupančič, Boris Cavazza,
Polde Bibič, Anton Petje, Mi-
landa Caharlja, Milena Mu-
hlč, Boris Kočevar in Radko
Polič.
Zgodba vdove Karoline, ki
se ji želja po urejenem do-
mačem življenju poročene že-
ne sprevrača v destruktivno
dramo, se odvija okrog
Sladkega vrha, kraja na ro-
bu Slovenskih gorle. V sebi
zbira najboljše dele klenega
elementarnega zapisa Toneta
Partljiča, ki je v svojem dol-
goletnem službovanju na
Sladkem vrhu spoznal in
opozoril na problematiko
razšlo j enih ljudi, ki se iz-
gubljajo med nasprotji za-
poslenosti v tovarni in kme-
tovanjem, v vrsti svojih no-
vel, ki so dosegle velik uspeh
pri naši literarni kritiki.
Po besedah režiserja Mat-
jaža Klopčlča bo film pri-
pravljen za predvajanje do
Tedna domačega filma v Ce-
lju, njegova premiera pa bo
po vsej verjetnosti na Slad-
kem vrhu.
Kljub hudi poletni vročini,
ki nas že dolgo ni tako pe-
stila, je zbral režisur Jane
Kavčič svojo mlado Igralsko
ekipo in se odpravil na sne-
manje drugega celovečernega
filma Viblne proizvodnje,
mladinskega filma DR2I SE^
MOJ ČRNI KU2A.
Značilno za film je, da bo
namenjen otrokom, ki igra-
jo tudi glavne vloge: Matjaž
Gruden, Mitja Tavčar, An-
drej Djordjevlč, Jure žargl,
Nina Zidanic, Polona Rajšter,
Nataša Roječ In Vesna Jev-
nikar. Odras'li nastoipajo le
v eplzodnlh vlogah: Lidija
Kozlovič, Aleš Valič, Manca
Košir, Sandi Pavlin, Mina
Jeraj, Miro Podjed, Stanko
Potisk In drugI. Nastopa tudi
znani režiser Zvone šedlbau-
er, ki pa mu ni trebž igrati,
saj je tudi v filmu režiser.
Obiskala sem ekipo na
Bratovševi ploščadi, tam za
Ruskim carjem, v naselju,
ki mu Ljubljančani pravijo
»škrblne«. Prijazno so me
povabili, naj si ogledam de-
lo ekipe pri snemanju sce-
ne v veži, kjer v smeteh
prevrnjenega smetnjaka naj-
de črni kuža fračo. Matic
(Matjaž Gruden), ki mu pes
pomeni največji zaklad, ga
pokliče, toda odpro se vra-
ta, od koder pade nanj plo-
ha psovk jezne hišnice (Mi-
na Jerajeva):
»Ali bo šel pes od hiše ali
pa jaz! Hišni svet bo o tem
odločal!«
»Samo fračo je iskal,« se
brani Matic. »Bom že jaz
pospravil!«
»živce ml boste uničili!
Prekleta banda!«
Hišnica zaloputne z vrati.
Matic pa jo s psom odkuri
na dvorišče.
Jane Kavčič rad dela z
otroki, čeprav Je delo veliko
bolj zahtevno. Tu pa je še
pes, kar vso stvar še bolj
zaplete. Ce stori prav pes,
se zmoti Matic; ko pove
prav Matic, se zmoti hišnica
in ko oba s hišnico dobro
odigrata vlogi, se pes nave-
liča in ne ulx>ga več. Toda
režiser je optimist In zdi se,
da bomo dobili spet dober
mladinski flkn.
Zgodba je povsem sodob-
na. Tako je stvarna, da eki-
pa doživlja med stanovalci
naselja tisto, kar je napisa^
no v scenariju.
Matica, za katerega starši
nimajo časa, povabijo filmar-
jl k snemanju, kjer postane
glavni jvmak. Ob njem na-
stopa pesnovo fundlandec,
na katerega se močno nave-
že. Filmarjl mu ga ob kon-
cu snemanja podarijo. Zdaj
nastopijo težave. Kam s
psom v betonskem naselju?
Otroci naselja si prizadevajo
psa obdržati, starejši stano-
valci so proti. Dvakrat jim
uspe ukanltl prebivalce stolp-
nice, posebno še Matlcovo
mamo. Njihov dokončni na-
črt pa ne uspe. Ko psa skri-
jejo na streho stolpnice in
ta v divji viharni noči po-
trga in poruši televizijske
antene, mora stolpnico zapu-
stiti.
Epilog: Težko je imeti psa,
še teže otroke, saj ne vemo
kam z njimi v teh pustih in
praznih betonskih naseljih.
Scenarist filma je Vitan
Mal, scenograf Niko Matul,
kostumograf Zvonka Makuc,
direktor fotografije Mile De
Glerla, maska Anka Vllhar,
direktor Ivan Mažgon In ton
Herman Kokove.
Zelo razveseljivo je sode-
lovanje Vibe s televizijo.
Pravkar so končali snema-
nje televizijskega filma VR-
NITEV, ki ga bomo na na-
ših zaslonih videli v novem-
bru. Po scenariju Janka Mes-
snerja ga je posnel režiser
Anton Tomašič.
V	pripravi je tudi televi-
zijska nadaljevanka (7 epi-
zod) DRAZCSOŠKA BITKA,
po scenariju Frančka Rudol-
fa in pričev^ju preživelih,
ki pomeni dejansko enega
prvih projektov, pri katerih
je steklo uspešno sodelova-
nje med filmom In televizijo
v Sloveniji. Obenem je to
projekt, za katerega vemo že
sedaj, da bodo priprave ter-
jale, oziroma že terjajo leto
dni intenzivnega dela, sama
realizacija bo prav tako tra-
jala okrog leto dni, obdelava
pa bo vzela tretje leto dela.
To p>omeni, da bo nadalje-
vanka skupaj s celovečernim
filmom pripravljena za pred-
vajanje v sezoni 1978/79. De-
lovno skupino vodi France
štlglic, sestavljajo pa jo Vla-
dimir Koch in Franček Ru-
dolf. Zasedba vlog še ni zna-
na, nastopalo pa bo okrog
60 oseb v različnih vlogah.
V	pripravah pa so še ZGO-
DOVINSKA NOC NA CEBI-
NAH po scenariju Boža Vra-
nešlča, ZADNJA ŠOLSKA
NALOGA v režiji Matjaža
Klopčlča, UDARNA NALOGA
v režiji Matije Milčlnskega
In MOJ PRIJATELJ RIKI
JAKOB, Lado Troha.
I	MAJDA UMNIK
PRIBLIŽAJMO
CELJE LJUDEM
Prav je, da ste v pred-
zadnji številki pisali, ko-
liko in kako Celjani poz-
najo svoje mesto. Toda,
nekaj grehov je tudi dru-
god.
Celje nima niti ene na-
pisne table, kjer bi se la-
hko Celjani aid tujci sez-
nanili, kje so poisamezne
ulice. Ogromna stena na
avtobusni postaji je praz-
na. Tu bi lahko, pravza-
prav morala, če bi imela
posluh za reklamo, pod-
jetja, ustanove ... napra-
viti uslugo in postaviti ta-
kšno tablo. Prafv tako bi
lahko bile takšne table v
krajevnih skupnostih, na
večjih križiščih, na vpad-
nicah ... Kaže,' da za to
ni denarja. Naj to nalogo
opravijo le ustne informa-
cije?
Zato bi bil čas, da bi
se nekdo spomnil tudi na
to.
HERMAN MUSEC
KRUH IN
GLASBA
v teh neifcaj vrsticah bi
rad opisal primer, ki se
mi je zgodil v soboto, 17.
t. m. okoli 18. ure na vr-
tu restavracije Koper v
Celju. Po daljšem času
sem znova prišel na vrt
te restavracije. Bil. sem z
družino. Naročili smo če-
vapčiče, jupi ter odiprto
pivo. Kljub precejšnji za-
sedenosti smo naročeno
še kar kmalu dobili, žal
je bil kruh, ki nam ga je
prinesla natakarica pre-
cej suh. To sem lahko po-
vedal natakarici šele po-
teom ko je mstrumentaini
ansambel utihnil, kajti oz.
vočenje na vrtu je takšiio,
kot da igra za slušno pri-
zadete ljudi.
Najtakarica mi je pozne-
je prinesla sveži kruh.
V teh nekaj vrsticah
sem hotel opozoriti na
dvoje, na kruh in glasbo,
človek oboje potrebuje,
vendar vsakega v drugač-
ni obliki.
JOŽE ŽERJAV,
Dobrova 88
KDAJ CESTA
V PRAVEM
POMENU
BESEDE
Gračnica—Lediščica, to
je tako imenovana cesta
mladinskih delovnih bri-
gad. Gradili so jo tri let-
na obdobja in iz malimi
stroški bi jo bilo mogo-
če usposobiti za avtobus-
ni promet.
Vsi, ki smo dali za to
cesto breziplačno zemljo,
v vrednosti okoli 500 mili.
jonov starih dinarjev,
vprašujemo vse odgovor-
ne, kdaj se bodo po njej
lahko vozili delavci z av-
tobusi. Kdaj bomo imeli
povezavo s Kumrovcem in
drugimi kraji?
če bi ceste ne uspeli us-
posobiti za avtobusni pro-
met, bi imelo to negativ-
ne posledice za nadaljnji
raizvoj gospodarstr/a na
tem območju.
Dejstvo je, da so si ti
ljudje v središču Kctsjan-
skega že med vojno zaslu-
žili to cesto.
Težko je dovoliti, da
kdor koli podcenjuje na-
še človeške in materialne
žrtve in da na tem prede-
lu tako počaisi gospodar-
sko napredujemo, na pre-
delu, ki je bil osvobojen
1944. leta in ki je bil med
vojno tudi požgan, imičen.
JOŽE PERCIČ,
Planinska vas 9
Ppipis uredništva: Lju-
dje na tem območju ima-
jo pnav, če se pritužuje-
jo in vT>rašujojo, kdaj bo
ta oesta nared za avto-
busni promet. Ker pote-
ka na območju dveh ob-
čin, prosimo pristojne or-
gane šentjurske in šmar-
skie občinske skupščine,
da odgovorijo na zastav-
ljeno vprašanje. Že v na-
prej hvala, v imenu pri-
zadetih ljudi.
IZLETNIK ŠE NI
ODGOVORIL
Tovariš urednik! Dne 24.
jiuiija letos sem vam po-
slal zapis o pomanjkljivem
poslovanju Izletnika Celje.
Zapis ste objavild že na-
slednji teden, za kar se
vam najlepše zahvaljujem.
V	omenjenem zapisu sem
kritiziral Izletnikovo po-
slovanje, ker je po njegovi
krivdi nastala zamuda, da
planiran izlet za upoko-
jence Šentjurja, 21. pretek-
lega meseca ni bil f>o na-
črtu izveden, za kar so bi-
Id upokojenci upravičeno
ogorčena.
V	zapisu sem v imenu
vseh prizadetih upokojen-
cev zahteval odgovor ozi-
roma opravičilo od vod-
stva Izletnika, česar pa do
danes (pismo datira 16.
julija 1976, opomba ured-
ništva) še niso storiM. Ta-
ko letijo očitki zopet na-
me, češ, saj smo vendar
le ubogi penzdonisti, kate-
rim ni vredno odgovarjati.
Ce Izletnik preveri za
leta nazaj, bo ugotovil, da
se društvo upokojencev
Šentjur že leta in leta po-
služuje Izletnikovih avto-
busov in da smo bili zme-
raj redni plačniki uslug,
kakor tudi tokrat. Ker pa
upokojenci plačujemo isto
ceno za prevoz kot drugi,
mislim, da imamo tudi
iste pravice. Kakor naro-
čimo, tako naj nam po-
strežejo. Odgovorni, ki
skrbijo za razpored vozil
in za vožnje, bi se pred-
vsem morali tega zavedati,
še zlasti zaradi dolge re-
lacije, ki smo jo imeli
pi-edvddeno.
Prosim cenjeno uredniš-
tvo, da se iK>zanama in
skuša dobiti odgovor ozi-
roma opravičilo, ki naj bo
objavljeno v vašem listu.
Tako bodo prizadeti sami
spocsnaM, kako je bilo. Ce
bo odgovor zadovoljiv, se
bodo prav gotovo potola-
žili, v nasprotnem prime-
ru pa bo šk) za neugodno
reklamo za Izletnika, ki
bo prav gotovo ustvarila
nezaupanje do bodočih na-
ročil prevozov, ki jih ima-
mo v načrtu.
Lepo pozdravljeni!
ANTON ARH, Šentjur
Opomba uredništva: Pre-
pričani smo, da ta zapis
ne bo ostal brez odmeva
in da bo Metnik odgovo-
rili, kaiko in kaj!
DOBROVLJE
PO POTEH NAŠIH PARTIZANOV
Tudi letos so se mladi iz
žalske občine podali na po-
hod po partizanskih poteh
Dobrovelj.
Mogočno pogorje, ki se
razteza od Letuša do Vran-
skega, je bilo zaradi svoje
lege, mogočnih gozdov in na-
rodno zavednih kmetov zibel-
ka partizanstva na tem pre-
delu. Vsa vojna leta so bile
Dobrovlje zatočišče partizan-
skih čet, aktivistov OF, poli-
tičnih forumov itd. Preko
njih so vodile pomembne ku-
rirske poti .kot Jurčkova li-
nija, kurirska pot četrte ope-
rativne cone, »TV linija 22«
in druge. Tu so se zadrževali
borci Savinjske čete, štajer-
skega bataljona. Druge grupe
odredov, šlandrove brigade,
štirinajste divizije, četrte
operativne cone, člani pokra-
jinskega komiteja KP za šta-
jersko itd. Ko pa se je tod
v maju 1943. leta formiral
okrožni komite KPS za Sa-
vinjsko dolino, so postale
Dobrovlje središče partizan-
stva na Savinjskem območju.
Že na začetku vojne je
okupator proglasil to območ-
je za zaprto. Zato so bile
ob vznožju Dobrovelj ves
čas močne nemške policijske
in vojaške enote. Zato tod
tudi več spopadov.
Zaradi sodelovanja s par-
tizani so okupatorji veliko
kmetov ustrelili, odvedli v ta-
borišča in uničili njihove do-
mačije rn družine. Toda, Do-
brovlje so ostale partizanske.
In ves čas so bili ljudje tod
žive priče bojev med oku-
patorjem in partizani.
Med najpomembnejše bitke
sodi bitka za Creto, 26. okto-
bra 1941. leta. Prvič v zgodo-
vini NOB na Štajerskem, so
se namreč partizanske enote
pofi.tavile po robu okupatorju
frontalno. In zmagale.
In potem spomenik pri Jo-
štu na Dobrovljah, ki priča
o enem najtežjih bojev, 7.
novembra 1942. leta. Več ti-
soč Nemcev je tedaj napa-
dlo Savinjski bataljon Druge
grupe odredov. Partizansko
taborišče je bilo obkoljeno.
S probojem so se rešili, to-
da Veličkova četa je navzlic
temu utrpela velike izgube.
V tej borbi je padel narodni
heroj Janko Jeriha, ujete
partizane s sekretarko ko-
zjanskega okrožja, Tončko
Cečevo, so zatem Nemci vo-
dili vklenjene po celjskih
ulicah.
Globoke rane je partiza-
nom zasekala borba na Tol-
stem vrhu, kjer sta padla se-
kretarka pokrajinskega komi-
teja SKOJ Vera' šlander in
narodni heroj Dušan Kra-
igher-Jug. Lažje ranjen je
bil tudi komandant Franc
Rozman-Stane.
Poleg teh je bilo na Do-
brovljah še več drugih spo-
padov, tako znova na Creti
februarja 1944. leta, borba
na Merinci 21. oktobra 1944,,
bitka pri Presedlih, bitka pri
Konfinarju, v Jakovem do-
lu, boji borce^^ Bračičevi
brigade itd.
Tako smo se na pohodi
seznanjali s temi dogodki.
Lahen vetrič je hladil našj
razgreta telesa. Mimo Orešnj
kove domačije smo nadalje
vali pot po beli makadamsk
cesti, po cesti, ki je šele p<
vojni povezale te kraje z do
lino. Po partizanski cesti.
Obiskovali in srečevali sm<
kmetije, ki so živ spomenil
narodnoosvobodilnega boji
na tem območju. Mimo Vc
dovnikove domačije, po dc
mače Otnikove, ki je bila vsj
leta varno zatočišče partiza
nom in aktivistom, smo na
daljevali proti Uratnikovi dc
mačiji. Tu so bili 5. in 6
decembra boji med Neme
in Bračičevo brigado.
Tudi mi smo okusili gc
stol j ub je Uratnikovih. Po
smo nadaljevali proti spe
minskemu obeležju pri Sti
Urbanu, kjer so pokopan
štirje borci Bračičeve brig£
de. Počastili smo spomii
padlih.
Zatem smo nadaljevali po
proti Ramšakovi domačiji. T
nas je čakalo pošteno okrej
čilo. Gregor Hribernik, 71
letni gospodar, nam je pr
povedoval o dogodkih me
vojno. O pomoči, ki so j
dajali borcem in o požig
domačije, spomladi 1945. l<
ta. Tako so se Nemci mašče
vali, ker je domači sin beža
iz nemške vojske k partiži
nom.
V dolino smo se spušča
po ozkih gozdnih poteh. Po
ni spominov in novih sp<
znanj ..
DARKO NARAGLA'
JADRALNO MODELARSTVO
DVAKRAT DRŽAVNI PRVAKI
Jadrailno modela,rstvo ima
v Celju že vrsto let bogato
tradicijo, ki jo gojijo v dveh
klubih — Aero klubu Celje
in modelarskem klubu Ljud-
ske tehnike EMO. Oba kluba
sta s svojiimi tekmovalci tu-
di nastopila na letošnjem dr-
žavnem prvenstvu v Vršcu,
kjer sta dosegla izjemno do-
bre uspehe in celo dva naslo-
va državnih prvakov. Pri tem
so se še posebej izkazali mo-
delarji LT EMO, ki so pri
članih v jadralnih modelih
F lA osvojili med ekipami
prvo mesto (Miran Mastnak,
Sinjo Zarič in Branko Le-
skošek). Državni prvak je
postal Branko Leskošek
med posamezniki in to v isti
kategoriji. Omeniti moramo
tudi uspeh pionirske ekipe,
ki je bila druga v Al (Cveto
Razgor, Roman Robič in
Damjan Lednik), Edi Zago-
zda in Matevž MUčinski sta
bila tudi' brez tretjega čla-
na ekipno tretja v F IB —
gumenjaki in Zdravko Lesjak
tretji med posamezniki v ka-
tegoriji članov.
Podatke nam je posredo-
vil Branko Leskošek, eddni
mojster športa v našem me-
stu in FKDvedal, da so pogoji
za letenje büi izredno slabi,
saj je deževalo in je pihal
močan veter, mnogo letal pa
se je celo iz^biJo v koruzi
in močvirjih. Branko se je
tudi ponovno uvrstil v našo
državno reprezentanco, ki bo
nastopila sredi septembra na
evropskem prvenstvu v Ham-
burgu v ZR Nemčiji. Naša
ekipa bo branila pivo mesto,
Branko pa tretje med posa-
mezniki. In želje pred tem
nastopom?
»Težko .ie kaj napovedova-
ti, ker je vse skupaj odvi-
sno od cele vrste faktorjev.
Vestno se pripravljam za ta
nastop in če bo šlo vse p
sreči bo dobro. Kakršnoko
mesto pa je težko napoveds
ti, ker bo konkurenca izrei
no ostra.«
In modelarstvo v Celju?
»Smo na dobri poti, da di
sežemo še več, kot smo ž
saj smo zadnja štiri leta d
žavni prvaki med posame
niki samo Celjani — dvakr:
je bil Stanko Fartelj in dv;
krat jaz. Veliko je tudi ml
dih, ki nas bodo z vestnii
delom kmalu uspešno nadi
mestili.«
TONE VRAB
BRASLOVČE
GASILSKI DOM
Gasilsko društvo Braslovče
je minulo nedeljo slavilo kar
dva velika ppaznika. Namenu
so predali nov gasilski dom
ter praznovali 75. obletnico
obstoja društva. Slovesnosti
so se udeležili številni občani
ter gasilci in predstavniki
družbenopolitičnh organiza-
cij kraja ter Občinske gasil-
ske zveze Žalec.
Slavnostni govor je imel
predsednik društva Ivan Ku-
kovnik, ki je orisal delovanje
društva vse od leta 1900, ko
je bilo ustanovljeno društvo
pa do danes. V tem obdobju
so si gasilci z zbiranjem de-
narja nabavljali gasilne briz-
galne, najprej ročne, leta
1927 motorno ter 1904 prvi
gasilski avto. Danes imajo
moderno motorno črpalko in
nov gasilski avtomobil. Med
najv^je pa vsekakor štejejo
gasilski dom, ki so ga zgra-
dili v največji meri š pn>stö-
voljnim delom in so ga ob
tem jubileju izročili name-
nu. V imenu pokrovitelja
Krajevne skupnosti Braslovče
je govoril Franc Cilinšek in
povdaril pomen nov^a objek-
ta, ki je za nadaljnje delo-
vanje društva nujen. Povda-
ril je tudi izjemno p>ožrtvo-
valnost gasilcev, ki so v tako
kratkem času uspeli dom
zgraditi. Kot predstavni!; Ob-
činske gasilske zveze Žalec
je zbranim spregovoril Kari
Sitrahovnik. Gasilcem in os-
tailim občanom Braslovč je
čestital ter pohvalili njiho^Ai
delavnost.
Ob koncu slovestnosti i
najbolj zaslužni pri gradu
doma prejeli priznanja. II
sliki: Nov gasilski dom
Braslovčah.
Tekst in foto: T. TAVC^
PREBOLD: TEDEN
ŠPORTA IN
REKREACIJE
v počastitev 35-Ietnice vstaje je
športno društvo Partizan Prebold, or-
ganiziralo pod pokroviteljstvom občin-
ske telesnokulturne skupnosti »teden
športa in rekreacije«. Ob tem so urad-
no odprli tudi štiri športne objekte pri
novi telovadnici pri osnovni šoli »Slav-
ko šlander« v Preboldu.
V	najrazličnejših disciplinah je na-
stopilo več kot 250 športnikov iz Pre-
bolda in drugih krajev Savinjske doli-
ne. Vse prvouvrščene ekipe v posamez-
nih panogah so prejele pokale in di-
plome, prav tako posamezniki pri šahu
in streljanju.
V	posameznih disciplinah pa so se
na najboljša mesta uvrstili:
ROKOMET: Minervaf Griže, 2. Par-
tizan, Šempeter, 3. Petrovče. ODBOJ-
KA: 1, veterani Prebolda, 2. tekstilna
tovarna Prebold, 3. Partizan, Prebold.
KOŠARKA: 1. Prebold, 2. Žalec, 3. Ga-
rant. STRELJANJE: 1. Prebold, 2. LD
Prebold, 3. SD Prebold; posamezniki:
1. Savargnani, 2. štorman, 3. Uplaznik.
&AH: 1. Skok, 2. Štorman, 3. Novak.
NOGOMET: 1. jamarski klub ömi ga-
leb, Prebold, 2. Old Boys, 3. Partizan,
Preb-^-'	DARKO NARAGLAV
LOGARSKA DOLINA:
PIONIRSKI TABOR
Mladinska komisija pri Planinski
zvezi Slovenije je v Logarski dolini or-
ganizrala tabor pionirjev — planincev.
Tudi to taborjenje sodi v letošnjo ak-
cijo, namenjeno skrbi in vzgoji pionir-
jev planincev. Namen akcije je, da se
na predavanjih v planinski šoli ter med
letnimi tabori pionirji seznanijo z os-
novnimi veščinami in vsem potrebnim
znanjem, ki ga potrebujejo med plk-
ninarjenjem. Akcija ima velik pomen
tudi v splošnih pripravah na vseljudski
odpK>r, saj se pionirji uče tudi orien-
tacije, prve pomoči, vremenoslovja, ve-
liko pozornost pa posvečajo tudi bra-
nju specialnih zemljevidov.
Letošnjega pionirskega planinskega
tabora v Logarski dolini se luieležuje
19 pionirjev in 5 pionirk iz različnih
krajev Slovenije. Med taborjenjem obis-
kujejo bližnje vrhove Savinjskih Alp
ter obnavljao znanje, pridobljeno v pla-
ninski šoli.
škoda je le, da slabo vreme v pre-
cejšnji meri ovira dosledno izpeljavo
zastavljenega programa.	F. J.
PRESERJE: RIBIŠKI
DOM
Ribiška družina Šempeter v Savinj-
ski dolini je v Preserjih pri Polzeli
zgradila nov ribiški dom. Lep je in so-
dobno urejen. Ob delavnikih je odprt
od 1Ö.20 do 21. ure, ob sobotah in ne-
deljah pa od 8. do 21. ure. Do njega
vodi asfaltirana cesta.
Poleg raznih hladnih pijač, prodaja-
jo v domu tudi ribolovne dovolilnice,
ki stanejo za domače člane ribiške dru-
žine 20 din, za člane drugih ribiških
družin 40, za izletnike — naše državlja-
ne 60 ter za tujce 100 din.
V ribniku zraven novega doma ali
pa v Savinji lahko odlovite: tri ameriš-
ke ali tri domače postrvi aM potočnice
ozdroma tri lipaiie.
Su\NDI LTDERM,\N
UPOKOJENCI IN
KMETJE SO SE
IZKAZALI
Na območju KS Šmartno otb Paki
in ;Gorenje-Paška vas so upokojenca
vpisali malo manj kot šestnajist starih
milijonov posojila za ceste. Nekateri
pa imajo tako majhne pokojnine, da
od njih ni bilo pričakovati odziva. Nad
sedemdeset odstotkov pa je svojo dr-
žavlijanstoo dolžnost storilo.
Pri vpisu posojila so se v KS
Šmartno ob Pakd izkazali tudi kmetje,
ki so stoodstotno izrvršili svojo dolž-
nost. V piovprečju je vsak od nijih
Vpisali tisoč dinarjev posojila. Pa pra-
/viiijo, da naši ljudje niso za skupnost.
'Le kdo si ua?a še taiko trditi?
Z. KOTNIK
POLULE: BODEČI
CANKAR
Tokrat tudi v pravem pomenu be-
sede. In sicer na vzorno urejenem vrtu
upokojenega šolskega upravitelja Fran-
ca Kolarja na Polulah. Plakat, kakrš-
nega smo imeli za osrednjo proslavo
stoletnice Cankarjevega rojstva v Ljub-
ljani, je dobil svojo upodobitev tudi
na tem vriu. Cankarjeva glava je iz
saiTidh kaktusov. Okoli nje pa tudi ne-
kaj lepih rožic.
»Cankar je bil velikokrat piker,
oster in tako sem se odločil za kak-
tuse. ki tudi bodejo ...«
ZABUKOVICA: NOV
GASILSKI AVTO
Prostovoljno gasilsko društvo Zabu-
kovica je minulo soboto pripravilo kraj-
šo slovesnost, s katero so »krstili« nov
gasilski avto. Zanj so morali odšteti
osem starih milijonov, ki so jih zbrali
s samoprispevki občanov Zabukovice.
T. TAVČAR
DOBJE: POKAŽI KAJ
ZNAŠ 8. AVGUSTA
Tudi letos bodo marLjivi Dobjani —
točneje Proisvetno društvo pripravili
tradioionailno prireditev Pokaži kaj
znaš, ki bo 8. av^ta ob 16. uri. Tudi
leto® vabijo k sodelovanju vse tiste,
ka ztaajo peti, igrati, recitirati. Kakor
smo videli že v prejšnjih letih, pogu-
ma ljudem ne manjka za nastopanje,
saj smo na odru videli stare očance
in mamice, pa kratkoihlačnike, ki še
niso sedli v šolske klopi. Zarto bo
avgustovska nedelja na Dobju pestra,
prav gotovo pa bo privabila šteivilne
poslušalce kot 'vedno. Naj ta zapis
izkoristimo še za zadnje va.bilo na
sodelovanje. Komur ni uplahnil pogum,
naj se pismeno prijavi Prosvetnemu
dništ\ai Dobje do 5. avgusta. Korajža
velja!
ŠMARTNO OB PAKI:
NOV MOST ČEZ PAKO
Res dolgo so morali šmarčani in
Slatničami čakati, da bodo aopet pove-
zani med seboj. Most, ki veže obe na-
selji, so poplave porušile in s tem
onemogočile ves promet med tema
predeloma. Porušen je bdi pa-i zato,
keir ima Paka tako veliko moč in z
vso hitrostjo pridrvi proti šmartnemu
in se tu ob poplavah razlije. To pa
za.to, ker je Paka v svojem gornjem
toku reguliratia, v spodnjem pa ne.
čudimo se, da niso regulirali od izli-
va protä izviru. To nevednost in samo-
voljnost mora Šmartno presneto dol-
go plačevati.
Sedanji stroški gradnje mostu bo-
do predvidoma znašaili nad 50 starih
milijonov. Ce pa bi poklicani popraivii-
Id most takoj v začetku, bi stalo po-
pravilo le nekaj milijonov dinarjev. Da
pa so uporabniki prispevali še pre-
cejšnjo vsoto in to v lesu, se razume
samo po sebd. Upamo, da bo most
agraijeoTi v predlvideneopi času.
Z. KOTNIK
Dolgo sušno obdobje je po-
vzročilo tudi kmetovalcem
konjiške občine precejšnjo
škodio. Kolikšno, zaenkrat ni
moč povedati, saj se bo po-
sledično pokazala tudi v pri-
hodnjih , letih. Na primer na
mladih jablanah, ki rastejo
na ravninskem področju med
Konjicami in Zrečami in ki
so jim zaradi suše jeli že
odpadati listi.
Sicer pa so kmetje najbolj
zaskrbljeni zaradi hudega po-
manjkanja krme, ki je na-
stalo zaradi suše. V konjiški
občini je 1000 ton žive živi-
ne, kar znaša qjcrog 3500 glav,
ki je skorajda enakomerno
razporejena po vseh predelih
občine. Suša je povzročila, da
vsej tej živini sedaj primanj-
KONJICE
DOVOLJ
KRMIL
kuje krme. Kmetje pravijo,
da bo letos dragocena prehra-
na živadi celo slama, ki so
jo v preteklih letih uporab-
ljali izključno za steljo. Da
pa bi vendarle še rešili, kar
se rešiti da, so se v Konji-
cah domenili za akcijo, ki
naj bi jo vodila in izpeljala
Kmetijska zadruga. Gre za
akcijo, v kateri bi zadruga
brezobrestno kreditirala kme-
tom nakup krmil. Sredstva
za kredite bi delno dobila iz
občinskega sklada rezei-v, del-
no pa bi jih zagotovila ban-
ka. Občinska skupščina pa
bi poskrbela, da bi bili kmet-
je opravičeni plačevanja ob-
resti. Tako bi s skupnimi mo-
čmi pomagali ublažiti posle-
dice poletne suše, ki bd lah-
ko privedle celo do množične
ponudbe živine kla\Tiicam. Na
Kmetijki zadrugi v Sloven-
skih Konjicah v zvezi s tem
zatrjujejo, da je krmil dovolj
in da jih bodo lahko kmetje
po potrebi tudi dobili. Po-
vedali pa so tudi, da kme-
tom pomagajo odpravljati
posledice suše tudi tako, da
pošiljajo na kmetije pospeše-
valce, ki kmetom posamično
svetujejo, kaj naj storijo v
dani situaciji.
D. S.
CELJE
POZOR-
NOST
VOZNIKOM
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Celje je v sodelo-
vanju z Izletnikom — TOZD
potniški promet vključilo v
obširen program osrednje
proslave trinajstega julija tu-
di zelo humano akcijo.
Na praznični dan se .ie pri
hotelu Merx nudila dokaj ne-
navadna slika. Na obeh stra-
neh ceste so miličniki ustav-
ljali mimovozeče voznike ka-
mionov in avtobusov. Površ-
ni oiKizovalec je pomislil, da
gre spet za pregled vozil in
voznikov. Vendar ne. Tokrat
so bili vozniki obdarjeni z
najlepšimi željami za njihov
praznik.
Voznikom, ki že dolga leta
krmarijo svoja vozila, so pio-
nirji podarili nageljček in če-
stitko z eno samo željo: sreč-
no vožnjo in vrnite se zdravi!
Sicer skromno pa vendar
lepo darilo z željo, ki je mar.
sikateremu vozniku segla
prav do srca.
Zares humano dejanje, ki
bi v bodoče terjalo širšo
družbeno podp<)ro.
ZABAVEJEPREMALC
če lahko odgovore petii-i predstavnikov mlajše .m-ne-
racije iz konjiške občine posplo.šimo, potem vidimo, da
jim je zabave, zlasti pa v poletnih mesecih, premalo.
Pogrešajo lažje prireditve, čeprav pa so z loškimi za-
dovoljni in so veseli, da že nekaj let dajejo Ločam dru-
gačno podobo. Prihajajo turisti, zbirajo se občani ko-
njiške občine in vsi skupaj poskrbijo, da vas sama
zaživi. To je brez dvoma zasluga loških orireditev, ki
pa ne morejo nadomestiti ostale zabave. Zlasti mladi
pogrešajo kopanje in kino predstave.	Z. S.
Poletni čas je bolj namenjen zabavi kot ostali me-
seci v letu. čas dopustov je to in čas šolskih počitnic.
Kam tedaj? Mladi jo mahnejo na morje, starejši
v hribe, nekateri pa ostanejo doma in se tudi žele za-
bavati.
PAVLA CUGMAJSTER,
dijakinja iz Loč: »Poleti je
pri nas dovolj živafino,
ker so loške prireditve
pregnale dolgočasne dni.
Kljub temu pa marsikaj
pogrešam. V prvi vrsti ba-
zen, ki je včasih že bil,
zdaj pa se moramo kopati
kar v potoku. Pogrešam
tudi kinopredstave, ker
je stavba, kjer je bil kino
podrta. Zdaj smo brez
njega in moramo v kino v
Poljčane ali Slovenske Ko-
njice.«
MILENA LOVRENCIČ,
dijakinja iz Loč: »Jaz pri
nas, v našem kraju naj-
bolj pogrešam kino pred-
stave. Včasili smo imeli
dvorano, zdaj pa so jo
podrli, ker se pripravlja-
mo na nov kulturni dom,
notri pa bo prostor tudi
za kino. Ko je bilo zelo
vroče, smo se šli hladit v
Oplotnišnico, ker bazen
nimamo. Imamo pa kul-
turne prireditve, vendar
mladi pogrešamo zabavne
ansamble. Radi jih pač
imamo in morali bi mi-
sliti tudi na nas.«
IVAN GROBELŠEK,
kmet iz Žič: »Manjka nam
kinodvorana in tudi bazen.
Čeprav sem kmet in ni-
mam veliko časa, pa bi
se kdaj le šel okopat. Ne
samo zato, da si zmijem
umazanijo, ampak tudi za-
to, ker je na bazenu za-
bavno. V kino hodimo
zdaj v Slovenske Konjice
ali kam drugam. Komaj
že čakam novega kultur-
n^a doma, kjer bomo
imeli veliko prostora za
različne prireditve. Saj v
Ločah poleti imamo zaba-
vo, kaj pa je pozimi?«
IVAN IRŠIČ iz Bezine,
zdomec na obisku: »Deset
let delam v tujini, poleti
pa prihajam domov na
dopust. Med tem časom
obiščem loške kulturne
prireditve in tudi sicer se
rad pozabavam. Veliko se
je spremenilo v naši ob-
čini v desetih letih, velik
napredek opazim. Pogre-
šam pa kopanje. V Konji-
cah ni bazena, v Zrečah
tudi ne, v Ločah ga ni. Pa
bi se človek le rad ohladil,
saj pri nas v Nemčiji, kjer
sem zaposlen, skoraj za to
ni časa.
ALFONZ CUGMAS, dijak
iz Zbelovega: »Med šola-
njem sem v internatu v
Domžalah, poleti pa sem
seveda doma in si iščem
zabavo. Pri nas jo je za
mlade premalo. V Zbelo-
vem imamo sicer majhen
bazenček, drugega pa nič.
V kino hodim v Slovenske
Konjice in v Poljčane. Na-
mesto zvečer pa bi šel v
Konjice čez dan, če ne bi
I>opravljali bazena v naj-
večji sezoni. Tako pa se
moram zadovoljiti z na-
šim, ki je ljubek, a pre-
majhen.«
Zanimalo nas je, koliko zabave lahko najde občan
konjiške občine, če ostane doma in tudi kje jo lahko
poišče. Seveda smo povpra-šali nekaj predstavnakoiv
mlajše generacije, ker jn ta tudi najbolj pogreša.
10. stran — NOVI TEDNIK
St. 30 — 29. )ulij 1976
NA SLATINI PRI PEVČEVIH IZ RODA V ROD

o Pevčevi domačiji na Slatini nad
Ponikvo v našem časniku ne pišemo
prvič. O ANICI PEVČEVI, ki je ostala
po moževi smrti sama s štirimi otroki
tudi ne. Z njo smo se srečali že tedaj,
ko je na svoji kmetiji že beležila prve
uspehe načrtnega gospodarjenja. Zgra-
dila je hlev in ga napolnila z živino
ter postala obenem tudi preiskusni ka-
men usmerjene proizvodne v Šentjur-
ski občini. Ni bila edina, bila pa je
med prvimi v Sloveniji, ki so pred de-
setimi leti začeli tako pot. Mnogo jih
je uspelo in malo propadlo, kar je do-
kaz, da načrtno gospodarjenje lahko
obrodi stoteren sad.
Najprej — otroke v šolo
s harmoniko belih zob v ustih in
s svetlimi lasmi, ki jih je skrila pod
rdečo ruto, E>ovezano nazaj, se Anica
Pevčeva prismeji izza ogla košate do-
mačije na Satlini. Na podboju vrat
nosi njena hiša letnico 1849, kaže pa vse
starejše znake nekdanje kmečke mo-
gočnosti. Pri Galufovih niso nikoli tr-
peli pomanjkanja, ker so gospodarili
tod trdni gospodarji. Njen mož je bil
tudi tak in njegov oče tudi. Revščina
ni odpirala duri, ker so z umom v hipu
zatesnili vse špranje, če je silila vanj.
Da je prestajala hude ure po može-
vi smrti se ji ne bere z obraza. Leta so
ji zgladila takratne gube in danes ne
kaže, da se je že srečala z Abrahamom.
Kako je reševala gospodarstvo, ko je
ostala sam z nmjhnimi otroki? Posla-
la,, jih je v šole in trije so jo že zaJflju-
čili, najmlajši Gabrijel, dvanajst let mu
je, pa bo šel letos v sedmi razred in
potem naprej ... Najbolj uren je na
traktorju, pravijo domači in ponosno
zrejo vanj.
Z znanjem do uspeha
Ko je p>oslala otroke v šole se je
spoprijela z domačijo. Z dvanajstimi
hektari obdelovalne zemlje in trinaj-
stimi hektara gozda. Travnike je F>otro.
sila z umetnim gnojem in danes fk>
spravljajo z njih trikrat na leto. Po-
stavila si je hlev in v njem je dan»s
29 glav živine. Kmetica Anioa je ko-
operant Kmetijskega kombinata v
Šentjurju že deset let, pet let pa je tu-
di kooperant s Perutnino v Ptuju in
goji v hlevu, ki si ga je postavila v
zadnjih letih deset tisoč piščancev.
Medtem so odraščali otroci in sin
Martin je na domačijo pripeljal ženo.
Mlado in lepo Olgo, ki ima danes de-
vetnajst let. Skupaj sta obiskovala
kmetijsko šolo v Šentjurju in skupaj
sta tudi načrtovala. Z lastnim znanjem
in mamino izkušenostjo se spc^rijema-
ta s problemi, in kujeta načrte za bo-
dočnost. Pod nogami se jima mota še
ne dveletna Andrejka, ki je priča ne-
nelmemu hotenju po nadaljnji rasti
Galufove domačije. Mati Anica se rav-
no v tem času prizadeva, da bi izpre-
gla in prepiKtila vajeti mlajšim rokam,
.Martir>u m Olgi, sama pa bo obdržala
kurjo farmo, ker želi biti neodvisna.
Mlada ji tudi že zidata hišo, kamor se
bo preselila, ko bo začela živeti na
svoje. Se vedno polna moči in brhka
bo zlahka zmogla delo pri pišdancih,
za katere bodo postavili še en hlev in
ga na novo napolnili.
Načrti mladih na
Galufovini
Bodoči gospodar »kraljevine« na
Slatini je poln načrtov. Skrbno tehta
besede predno jdh izgovori. Ne bi videl
rad, da bi jih napak razumeU, da ne
bi zvenele bahaško.
»še ko sem bil v šoli smo začeli
trositi po travnikih gnoj. To je bil
začetek. Potem smo dobili kredite in
z njimi smo prišli na zeleno vejo. Mi
pa tudi nismo držali križem rok. Ce
bi vodil knjigovodstvo bi število naših
delovnih ur naneslo bajno vsoto. Da-
nes imamo mehanizacijo skoraj vso,
ta pa je za napredek kmetije nujno
potrebna.
Vidite, pravkar podiramo staro šta-
lo in na istem mestu bomo zgradili
novo. Za pitance in tudi mlekarice.
Dnevno zdaj namolzemo petdeset li-
trov mleka, v bodoče pa se misliva
midva z ženo usmeriti na živinorejo,
nama pa bo imela brojlerje.«
Taki so načrti mladega na Galufo-
vini. Pred našimi očmi se je staro
umikalo novemu, in štalo s slanmato
streho bodo samo še pomnili. Andrej-
ka ne bo več vedela zanjo, ker bo že
odraščala med modernimi napajalniki
in aparati za molzenje krav.
In kaj načrtuje bodoča gospodinja?
Zelo zgovorna je in šole se ji poznajo,
ßmelo upira oči v bodočnost ter se
huduje, da je na vasi premalo napred-
ka. »Na sestankih so vedno samo mo-
ški, če pa pride ženska jo gledajo po-
stnani. Da bo naša domačija lahko
spravila v promet vse tisto, kar bo
pridelala rabimo cesto. To ni samo
moja želja, to je želja vseh kmetoval-
cev tod okoli. Ce bo cesta, bomo lah-
ko razvijali kmečki turizem. V tem
koncu še nismo začeli z njim, pa bo
treba. Pri nas bomo najprej postavili
temelje zanj, potem pa ne rečem, če
ne bom jaz sama ix>prijela in tudi
začela. Imemo vse apgoje, kaj mislite,«
nas vpraša in željno čaka na odgovor.
Da prav razmišlja, smo ji potrdili,
zlasti potem, ko je povedala, kaj bi
gostom postregla. »Vse f>o domače,
surovo maslo že danes sama priprav-
ljam. V šoli smo se učile, kako je po.
trebno sprejeti gosta. Rada pa bi šla
še v šole... v kakšen tečaj, da bi
znanje izpopolnila. Tega je za nas kme-
tice še vedno premalo. Ce hočemo do-
bro napredovati in biti modeme pro-
izvajalke so šole nujno potrebne, žen-
ska se mora naučiti mehanizacije, vozi-
ti avto, opremljati dom, znati kemijo
in biti kos laboratorijskim veščinam.
Da, moderna mlekarna je pKXiobna la-
boratoriju, saj to veste, kajne? .., Vča-
sih pa hotenja mladih napak razume-
jo, vsaj nekateri, jaz pa vem, da je v
znanju moč in tudi napredek. Tudi
naša mama so to dokazali, ker so po-
slušali ljudi, ki so imeli znanje ...«
In že misli brhke Olge poskočijo
nazaj, na perspektive kmečkega turiz-
ma, ki ima na Slatini vse pogoje za
razvoj. Baje o tem razmišljajo tudi
drugi mladi ljudje, ki se zberejo naj-
večkrat na sestanke v prostorni Galu-
fovi hiši. »Zaplešemo tudi, drug dan
pa ribam«, pravi Olga in se ne prito-
žuje. Vsi skupaj v družini tudi raz-
mišljajo, aH bodo staro hišo, z mogoč-
nim in prostornim gankom podrli ali
bi jo obdržali, ker je potrebna teme-
ljitega popravila in se boje, da bodo
stroški večji kot z novo. Premislek je
resnično tehten, kajti tujci, če že tako
načrtujejo, imajo radi starosvetnosti
in so siti modemih pročelij. Zlasti, če
na nje nalete visoko, pod okriljem goz-
dov. Domačiji daje senco mogočni li-
povec, pod katerim pa se trenutno ko-
piči material za gradnjo. Hlev za ži-
vino je najprej na vrsti, zato je za
hišo še čas za premislek.
Pa se mla^ že zanima, kako bi
morala hiša zgledati znotraj, če bi sta-
ro obdržali, pozna vse modeme mate-
riale in ceni tisto, kar so upvorabljali
dedi in pradedi. Ne njeni, pač pa tisti,
ki so začeli ustvarjati na mogočnem
hribu nad Ponikvo.
V	kmečke hiše je običajno že pro-
drl kič, tu pa ga nismo videli nikjer.
V veži je sicer na tleh plastična pre-
vleka, v »hiši« pa se blešči čist in po-
riban pod, ki še ni okusil nobenih
premazov.
Stara kmečka peč se še vedno bo-
hoti v kotu in »kastei« tudi še imajo.
Nobenih kičastih slik ne visi, le Slom-
šek je prisoten in uokvirjen v star
okvir je še bolj častitljiv, ker nima
nepotrebne druščine. Lahko je zadovo-
ljen, ker je rod, iz katerega izvira,
ohranil tisto, česar si je najbolj želel
— zavednost. Njegovi rojaki so jo ik>1-
ni in prenašali so jo iz roda v rod.
Tudi njegove ideje kmetijskega na-
predka so poslušali, zato, če lahko ta-
kole površno sklepamo, je na Ponikvi
in njeni okolici še veliko naprednih
kmetij. A gorje, če bi ostali samo pri
njegovih napotkih! Dodajali so nova
spoznanja in tako iz leta v leto na-
predovali. Svojih rok pri tem niso
držali navskriž, ker le delo od zore do
poznih ur prinaša uspeh.
In Pevčeva — Galufova domačija
je ena izmed njih. Najprej so poprijele
roke Pevčevih dedov, pK>tem gospodar
Pevec sam, ob strani pa mu je stala
žena Anica, ki je še vedno nosilni ste.
ber v hiši.
Sledijo ji otroci, ki ubirajo njene
stopinje, le da še bolj smelo načrtu-
jejo. Vsi skupaj pa so ljubili in še
ljubijo svojo zemljo ter znajo prisluh-
niti pesmi, ki jo na jesen čujejo iz
drevesnih krošenj. Njen refren ne tK)
nikoli zamrl in če ga bo znala vsrkati
tudi mala Andrejka in ne bo kuga v
kakršnikoli obliki prišla k hiši, bo
Galufovina živela še naprej.
Ko odletava listje, krošnje zapojo:
»Na zemlji ste zrastli in v zemlji so
vaše korenine«, spomladi pa, ko se
odpre popje pa je pesem namenjena
mladim: »če bosta znala ohraniti zem-
ljo, bosta zmerom lahko živela in nihče
vaju ne bo oropal.«
V	krošnje dreves, ki po jo okoli Pev.
čeve domačije na Slatini smo položili
l>esede starega in preizkušenega kme-
ta in jih izreka svojima sinovoma v
knjigi Dobra zemlja, ki simbolizira ne-
uničljivo ljubezen do zemlje, do tistega
prgišča, ki ga vzame six>mladi kmet v
roke in iz njega skali pšenica.
Anica Pevčeva teh besed ni izrekla,
a smo jih ob našem obisku kljub temu
čuli. In če bosta mlada nenapisani
testament razumela, bo pesem o zem-
lji, ki jo bodo prepevale krošnje bodo-
čim rodovom, bučala.
ZDENKA STOPAR
Anica. Olga in Andrejka ter dvoje pridnih rok Pevčevnth gospodinj.
št. 30 — 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — STRAN 11
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
STABILIZACIJSKI
PROGRAM
ZA IZBOLJŠANJE IN RACIONALIZACIJO ZDRAVST.
VARSTVA V REGIONALNI ZDR. SKUP. CELJE
Podrobnejša razčlemba poslovanja Regionalne zdrav-
stvene skupnosti Celje, ki je s samoupravnim sporazu-
mom dc^ovorjena rizična skupnost občinskih zdravstve-
nih skupnosti: Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Sloven-
ske Konjice, Šentjur, Šmarje, Žalec, pokaže, da po-
vzročajo največ težav:
I. nevsklajenost med porabo v zrdavstvenem var-
stvu in možnostmi združevanja sredstev v okviru do-
voljene FKjrabe;
II.	premalo racionalno poslovanje v zdravstvenih
zsavodih, strokovni službi in skupnosti, zlasti pri iska-
nju racionalnih načinov zdravljenja;
III.	še vedno nezadovoljivo sodelovanje med zdrav-
stvenimi organizacijami;
IV. prekomerna poraba zdravil;
V.	nadpovprečni stalež dela nezmožnih zavarovan-
cev;
VI.	nezdrave tendence porabnikov, da rešujejo kon-
fliktne situacije s tem, da pritiskajo na stal^ bolnih;
VII.	nenormalno in stihijsko gibanje uporabnikov
ter njihovo usmerjanje med zdravstvenimi zavodi v
skupnosti in iz\'en nje;
VIU. napetosti in nestrpnosti v odnosih med zdrav-
stvenimi delavci in porabniki zdravstvenega varstva;
IX. premalo neposredno izvajanje stabilizacijskega
programa po občinskih zdravstvenih skupnostih.
Spričo dokaj zaostrenih ix>gojev gospodarjenja in
zmanjšanja stopnje gospodarske rasti, je tudi skupna
in splošna poraba neposredno odvisna od teh gibanj.
Zato je bilo nujno, da so bili že za leto 1975 na vseh
nivojih gospodarstva in družbene potrošnje sprejeti
določeni stabilizacijski ukrepi, ki naj bi prispevali
k bolj učinkovitemu delu in racionalnejšemu gospvodar-
jenju.
Na področju zdravstva so bili sprejeti tudi kon-
kretni stabilizacijski ukrepi, zlasti to, da je bilo mo-
goče v letu 1975 potrošiti le sredstva, dogovorjena z
republiškim družbenim dogovorom. Zaradi tega so
bili omejeni dohodki iz prispevkov družbenega sektor-
ja," presežki nad planiranimi pa so bili vrnjeni go-
spodarstvu. Na podlagi teh ukrepov smo že lani v
zdravstvenih skupnostih in zdravtsvenih delovnih orga-
nizacijah sprejeli stabilizacijske programe z izhodišči
za racionalnejšo ix>rabo. Ugotavljamo p>a, da stabili-
zacijska prizadevanja v zdravstvu niso zadosti resna.
Posledica tega je zaskrbljujoče finančno stanje skup-
nosti, ki je izkazovala ob koncu leta primanjkljaj;
taka gibanja pa se kažejo tudi letos.
V naši zdravstveni skupnosti nam povzročajo po-
sebne težave še:
—	podpovprečni osebni dohodki zaposlenih, ki so
osnova, od katere se pri odstotnih stopnjah združu-
jejo tucti podpovprečna sredstva za zdravstveno varstvo,
—	nadpovprečno število kmečkih zavarovancev, ki
ne združujejo tolikšna sredstva, kot jih v sistemu ize-
načenega zdravstvenega varstva dejansko trosijo,
—	vertikalno nevsklajena za lansko leto dovoljena
sredistva (prekoračitev števila novozaposlenih delav-
cev, izenačitev pravic kmetov z delavci, prispevek za
socialno ogrožene kmet-e, nepravilna vertikalna vskla-
ditev med regijami v SRS in slično).
Vse te objektivne, pa tudi' ostale, v tem programu
navedene, subjektivne težave, nam narekujejo, ob le-
tošnji resoluciji o družbeno ekonomski politiki in
družbenem dogovoru o razporejanju dohodkov v letu
1976, skrajno racionalno porabo sredstev, dosledno
upoštevanje republiških izhodišč o menjavi dela in
tudi nekatere omejitve, kakor je to predvideno s tem
programom.
I.
Uix>števajoč z resolucijo začrtana gospodarska gi-
banja ter mc^osti odstopanj od teh gibanj, bo skup-
nost na podlagi enotne stopnje v letu 197fi predvidoma
oblikovala sredstva v višini 500.328.000.— din.
ZlDrana sredstva se bodo skladno s finančnim načr-
tom skupnosti namenila za:
—	izdatke za zdravstveno varstvo v skupnosti
321.307.000,— din,
—	za zdravstveno varstvo izven skupnosti
85.913.000,— din,
—	za denarna nadomestila in ostale izdatke
93.108.000,— din.
Da bi uresničili predvidene dohodke in zagotovili
porabo teh okvirnih sredstev, je potrebno uresničiti
s tem programom predvidene ukrepe,
II.
Poslovanje v Nravstvenih zavodih, strokovni službi
in skupnosti je premalo racionalno zlasti glede:
—	potrošnje materiala, zdravil, sanitetnega materi-
ala in drugih stroškov,
—	izrabe delovnega časa, točnega pričetka in za-
ključka delovnega časa.
—	delovne discipline zaposlenih delavcev,
—	neuvajanja izmenskega dela,
—	nošiljanja zavarovancev k specialistom v bol-
nišnice,
—	ponavljanja nekaterih pregledov in storitev,
—	nadurnega dela zaposlenih delavcev tam. kjer je
mo<roče uvesti tumus ali celo samo izboljšati storil-
nost,
— dajanja prednosti tistim načinom zdravljenja, ki
so racionalnejši in cenejši (domiciljarno zdravljenje).
Da bi zagotovili postopno uresničevanje gornjih
pomanjkljivosti, je treba uresničiti naslednje ukrepe:
Zdravstvene organizacije v regiji morajo organizi-
rati svoje delo in poslovanje tako, da bodo predvsem
aktivni zavarovanci čimprej sprejeti na zdravljenje in
takoj strokovno obdelani tako, da bo odpadla čakalna
doba.
Strokovni sveti Združenih zdravstvenih zavodov kon-
kretizirajo te naloge in zagotovijo tako organizacijo
dela, da bo potrebna medicinska dokumentacija za
njihove storitve o opravljenih pregledih in storitvah,
na voljo najkasneje v 8 dneh po končanem pregledu
oz. zdravljenju.
Skupnost računov za storitve in zdravljenje, ki
ne bodo vsklajeni s prejšnjo točko, ne bo plačala.
Zadolženi; strokovni sveti ZZZ Celje, ki konkretizi-
rajo naloge iz svojega delovnega področja.
Rok: pristop takoj, kontinuirana naloga.
Da bi zagotovili racionalno porabo vseh vrst mate-
riala, zdravil, ter dosegli optimalno zmanjšanje stroš-
kov, povsod tam, kjer je to mogoče, pripravijo v vseh
TOZD, oziroma oddelkih znotraj njih v zdravstvenih de-
lovnih organizacijah, posebne varčevalne programe, ki
morajo biti vsklajeni z vsemi drugimi stabilizacijskimi
ukrepi.
Zadolženi: vodje TOZD, vodje teh oddelkov in glav-
ne sestre oddelkov.
Rok: pristop takoj, kontinuirano izvajanje.
Da bi dosegli boljšo izrabo delovnega časa, večjo
delovno disciplino in delovno storilnost, v zvezi s tem
točen pričetek in zaključek delovnega časa, je treba pri
■vseh izvajalcih zaostriti osebno odgovornost in pod-
vzeti ukrepe za izboljšanje stanja.
Zadolženi: Osnovne organizacije sindikata, pred-
stojniki delovnih enot.
Rok: pristop takoj, kontinuirano izvaajnje.
Nemudoma je proučiti ter na podlagi možnosti
uvedbe izmenskega dela, kjer obstajajo pK>goji, skrčiti
nadurno delo.
Zadolženi: ustrezni strokovni sveti, predstojniki od-
delkov v TOZD.
Rok: pristop takoj, kontinuirano izvajanje.
Strokovni sveti Združenih zdravstvenih zavodov
pripravijo strokovna navodila glede racionalnega po-
šiljanja zavarovancev k specialistom in v bolnišnice,
ponavljanja pr^ledov in storitev in dajanja prednosti
racionalnejšemu in cenejšemu načinu zdravljenja.
Zadolženi: ustrezni stroko-vni sveti Združenih zdrav-
stvenih zavodov."
Rok: 20. junij 1976.
Za večjo racionalizacijo potrošnje je treba pri
vsakodnevnih ukrepih predvideti možnosti za p>ove-
čevanje obsega ambulantnega in domiciljamega zdrav-
ljenja, s tem i>a zs^toviti postopno zmanjševanje le-
žalne dobe.
Zadolženi: osnovna zdravstvena služba ter speciali-
stična zdravstvena služba.
Rok: pristop takoj, stalna naloga.
Nadaljevanje prihodnjič
POLETNI
KOSTIM
Prav sredi vročega poletja vas včasih prese-
neti dež in hladnejše vreme. V takih dneh, ko na
lahke poletne obleke ni misliti, nam ho vselej
dobrodošel poletni kostim. Lahek poletni kostim
je oblačilo, ki ga lahko nosimo od prvih toplejših
pomladnih dni preko vsega poletja do hladne je-
seni. če je ukrojen nekoliko bolj elegantno, ga
boste kdaj pa kdaj lahko oblekli ob boljših ve-
černih priložnostih v poletnem času. Zelo lepi so
kostimi, ki so sešiti iz kompaktnejših platen
(bombažnih ali lanenih), iz šantunga ali gabar-
dina. Jopice so še vedno najpogosteje narejene
kot blazer z moškimi reverji, pri krilu pa imamo
na voljo dve odločitvi: ravno ozko krilo z gubo
ali plisirano krilo v drobnem sončnem pliseju.
Plise je postal izredno moderen, priljubljen pa
bo najbrž postal z naslednjo sezono.
Poleg tega, da bomo tak poletni kostim rade
vselej nosile, nas bo rešil iz zadrege tudi takrat,
ko se bo potrebno obleči nekoliko bolj elegantno.
V počastitev praznika v Vinski gori bodo na Lopatniku
odprli tudi novo lovsko kočo, četudi domači lovci še nima-
jo vse urejeno v zvezi z lovišči in tudi registracija lovske
družine še ni opravljena. Toda, navzlic temu so pokazali
veliko aktivnost. Lovsko kočo so zgradili v rekordnem ča-
su, odprli pa jo bodo v soboto, 24. t. m. Zapišimo še to, da
je kočno gradil celjski Ingrad.
L OJSTERŠEK
12. stran — NOVI TEDNIK
St. 30 — 29. )ulij 1976
NOGOMET
DOMAČI KADRI!
Na Glaziji so v torek pri-
čeli nogometaši Kladivarja s
pripravami za novo prven-
stvo. Trener prvega moštva
Ilija Ubavič in njegov po-
močnik Ivan Baimian sta po-
klicala na prvi delovni tre-
ning vse kandidate za mo-
štvo, ki bo nastopilo jeseni
v 12. članski republiški ligi.
Pri Kladivarju letos ne bo
večjih sprememb. Zelo po-
membno je samo to, da bo-
do letos nastopili v glavnem
igralci, ki so zrasli doma, v
Celju. S tem želijo pri Kla-
divarju ponovno doseči to-
varištvo, borbenost in skup-
no igro. V vrste Kladivarja
so se vrnili nekateri igi-alci
prejšnjega mladinskega mo-
štva, Id so zadnje čase na-
stopali za okoliške klube. To
so Andjelovič, Kitak, Ulaga
in Krušič. Mimo te četvorke
bo v moštvu Kladivarja po-
rk>vno nastopil zelo soliden
branilec Martič in mladi
igralec Brežic Mirkec.
Dva igralca letošnjega mo-
štva pa sta zaprosila za iz-
pisnico. To sta Lojze Reber-
šak, ki žen okrepiti Šmartno
in vratar Andušič, ki bi že-
lel zaigrati za novega repu-
bliškega ligaša Rudarja iz Ve-
lenja. Njihove prošnje pri
ŽNK Kladivarju še niso re-
šili.
Trener Ilija Ubavič realno
gleda na novo prvenstvo, Id
bo izredno zanimivo in ize-
načeno. Od igralcev pričaku-
je predvsem vestno delo in
s tem bo prišel tudi uspeh.
Sam pravi, da ne potrebuje
velika imena našega nogo-
meta. želi samo fante, ki so
željni dela in tudi uspeh bo
sledil. V pripravljalni dobi
bodo Celjani igrali devet pri-
jateljskih tekem. Med drugi-
mi proti Krapini in Reki, ki
se pripravlja v Logarski do-
lini. V moštvu Kladivarja pa
bodo v novi sezoni naslednji
igralci: štancer, Kasesnik,
Krušič, Kitak (vratarji), Puh-
ner, Martič, Jovanovič, Cer-
nič, Ulaga (branilci), Andje-
lovič, Kuder, Bosina, .Koko-
tec (vezni igralci), Mirkec,
Hribernik, Dobrajc, Brkovič
(napadalci) ter mladinci Ze-
lenšek, Gmajner in Savič.
J. KUZMA
PADALSTVO
PRIZNANJE
ORGANIZACIJI
Organizator XIV. članskega in I. republiškega mla-
dinskega prvenstva v padalstvu, Aero klub Celje, je
dobil vse priznanje za brezhibno in kvalitetno organi-
zacijo prvenstva. Največ zaslug za to imajo vsi pri
tem športinem kolektivu, glavna zahvala pa gre vse-
kakor neumorni Danici Lakovič, nekdanji državni re-
prezentantki in pobudniku za obnovo padalske sekcije
pri Aero klubu Celje.
Na prvenstvu je nastopil tudi »naturalizirani« celj-
ski tekmovalec ter trener Boris Blažič, ki pa tokrat nd
imel »najboljšega« dne. Pri tekmovalni disciplini skok
na cilj z višine 800 metrov je osvojil 14. mesto. V še-
stih skokih je dosegel povprečno oddaljenost od oilja
2,T8 metra, če bi tekmovalna komisija priznala še
sedmi skok, v katerem je skočil točno v sredino, bi se
uvrstil za nekoliko mest višje. Pri figurativnih skokih
je osvojil 1. mesto, poitem ko je dobil kazenske točke
zaradi napačnega lika v zraku, škoda, kajti bil bi si-
gurno šesti. V generalnem vrstnem redu je med naj-
boljšimi 25 slovenskimi padalci osvojil petnajsto mesto.
Tekmovanje je za nami. Aero klub ima sedaj več
novih mladih padalcev, ki bodo dobili te dni licenco za
skoke. Ti bodo v prihodnjem že tekmovali. Ponovno
pa Aero klub vabi vse prijatelje in ljubitelje tega
lepega športa, da se prijavijo v sekcijo in pridejo v
Aero klub na letališče Leveč.	J. KUlZMA
PLAVANJE:
PIONIRSKO
PRVENSTVO
V CELJU
Čeprav letos rezultati celj-
skih plavalcev niso najboljši,
bo Celje v soboto pripravilo
eno od republiških prvenstev.
Na plavališču Neptuna bo
namreč prvenstvo mlajših pi-
onirjev skupine B. drugi
razred za plavalce rojene leta
1964 in mlajše. V tej konku-
renci bo imel celjski Neptun
močno zastopstvo in lahko
pričakujemo zato tudi ugod-
ne rezultate. Tekmovanje se
bo pričelo že dopoldne in
nadaljevalo p>opoldne, vse do
18. ure, ko bo na si>oredu
še vaterpolo srečanje med
Neptunom in Renčami.
J. K.
OLIMPIJSKI ZAPIS
ZLOMLJENA KOPJA
Do konca XXI. olimpijskih iger
moderne dobe v daljnem kanadskem
mestu Montrealu so ostali samo še
trije dnevi. Večina tekmovanj je že
končanih, medalje so racdelj^ene, eni
se veselijo, drugi razcičaiFatii zapušča-
jo največje prizorišče vseih športnikov
sveta, ki pa je bilo žal letos nekoMko
okrnjeno zaradi nenastopanja velike
večine športnikov iz Afrike.
Verjetno v teh dneh m bilo človeka,
ki ne bi vsaj za trenutek posedel pred
televizorjem ob prenosih iz Montreaia
ali prisluhnil poročilu preko radia ali
prebral notico v časniku in izrekel be-
sedo dve s prijateljem. Vse se je in
se še vrbi oikoli olimpijskih iger, ki
z vsakima šitirimi leti postajajo vse
bolj Igre tehnike in športniki v njih
pravi roboti sodobnega sveta. Teki in
plavalne discipline se ne merijo več
samo z minutami in sekundami, tem-
več že tudi s tisočinkami sekunde. Ta-
ko se kaj lahko zgodi, da izgubiš me-
daljo ali vsaj uvrstitev v fi'nale samo
zaradi ene same tisočinke sekunde!
Kako pa bi človek to zaznal s prostim
očesom, če so težan^e že s sekundami?
Mnogi rezultati so prav neverjetni in
ni aaistonj vprašanje mnogih ljudi —
kje so sploh meje? Nekje morajo biti,
kajti recimo 100 metrov verjetno le
ne moreš preteči v recim.o devetih se-
kundah aLi še hitreje oz. bolje pove-
dano, da bi kar skočil s starta na cilj?
Kje so meje v plavanju? Kje so meje
v dvigovainju uteži? Kje so nasploh
meje? Kje so meje v športni sposob-
nosti med žensko in moškim? Vrsta
primerov kaže, da so razlike vedno
manjše. Pojdimo dalje: kaj bo ves ta
tempo, ob katerem uživamo, napravil
iz teh živih sodobnih športnih robo-
tov? Kakšne bodo kasnejše posledice
v organizmu, ki je že v rosni mladosti
in puberteti podvržeti maksimalnim
naporom — psihičnim in fizičnim. Pod-
vržen s tem slavi in raiaočaranjem.
Podvržen k temu, da je v najlepših
letih »ukraden« za mladost, igro na-
rave?
Pustimo razmišljanja, ki brez dvo-
ma zahtevajo odgotvore in se raje za
trenutek ustajvimo ob naših športni-
kih, ki so in ki še sodelujejo v Mont-
realu. Ponovno smo se lahko prepri-
čali, da smo z ekipo poslali veliko
večino »turistov«, ki so si z rezultati,
»narejenimi« na domačih tekmovanjih,
prittorili vozovnico, katere pa ndso
niti približno opra'\'ičiLi na olimpijskih
igrah. To velja še posebej za atlete
in plavalce, ki so vsi po vrsti (redki
izjemi sta delno Sušanj in Petrič)
zavzemali mesta pri repu vseh sode-
lujočih. Za takšne primere pa lahko
zapišemo, da vedno le ni glavno samo
sodeLo\'art:i ...
Vse čestitke roitooboroem, strelcem
lin boksarjem, dvojou brez krmairja,
košarkarjem, nekoliko manj rokome-
tašem, mnogo manj favorizäranim m
samohvalnim vaiterpoUstom, ki so pre-
magali .samo Iran, ki se šele učijo igrart,i
vaterpolo. Vsi drugi so jih porataili aH
jim vsaj odščipnili točko... 1 rage-
dija! Velika tragedija- Kdo bo temu
enkrait za vselej napraivil konec? Kole-
sarji v Montrealu? Tragedija.
Morda se zaenkrait no<vo delo v naši
telesnokultumi organizaoiji še ne po-
zna dovolj in upati je, da se bo v
Mosk\'i, kjer bodo naslednje igre. Ven-
dar je treba enkrait za vselej narediti
konec predvsem dvem stvarem:
—	forsi'rainiju namišljenih športnih
zvezd (tudi preko javnih občil!), kot
Jih je bilo tokrait v Monbrealu vec
kot preveč, in
—	zagotoviti, da bodo potovali re-
snično najboljši športniki, ki pa so
tudi kot ljudje zdrave osebnosti. Redki
so bili takšni primeri v Montrealu,
vendar ti so rešili čast z medaljami Ln
resnično dobrimi uvrstitvami.
Zlomljena kopja morajo postaiti ce-
la. Naša mladina verjetno ni popol-
noma nič drugačna jx) telesnih propor-
cih kot v ostalih državah. Vzrok je
torej drugje — v delu in odnosu do
dela ter pogojih. Primerov smo videli
veUko, dajmo se na njih tudi kaj
naučiti, ne pa samo čakati na naravni
talent, ki bo sam od sebe nekaj dose-
gel, ko pa bo odšel, ne bo za njim
nič drugega koit moreča in boleča
praznina. Samo primer Mira Cerarja:
osvajal je medalje. Ko je odšel, ni-
mamo niti enega telovadca, ki bi
sploh zaslužile sodelovanje sredi tek-
movalceiv v disciplini, ki neverjetno
napreduje. Morda samo toliko, kajitil
prepričani smo, da se bodo kopja po
povratku domov še bolj lomila, samo
lomiti se morajo taiko, da bodo čim-
prej postala cela. S tem bi bii cüj
dosežen.
TONE VR.\BL
Del zlate medalje tudi v Celju — bJ lahko
zapisali pod zgornji posnetek Ha.sleya Craw-
forda, atleta » Trinidada, ki je postal naj-
hitrejši atlet. Zmagal 'je namreč na oUm-
pijskili igrah v teku na 100 m. Podatek bo
popoln, če dodamo, da je Crawford leta
1972 že nastopil v Celju na Skokovem me-
morialu in zmagal v memorialiii di.sciplini
na 100 m, kjer je še zdaj sorekorder stadi-
ona z 10,Torej m>v dokaz, da so na naj-
večjih atletskih tekmovanjih v Celju pri-
sotni resnično mo.i!*tri kraljice športa, kar
potrjujejo tudi qistali atleti, ki so tudi ža
nastopili v Clelju in na olimpiadi pobirali
medalje ali vidna me.sta. Vse skupaj pa de-
luje kot »blažev žegen« im naše rswbolele —
predvsem »UeisiBe — rane . ..
IZOBRAŽEVANJE V ROVINJU
VELIKO POBUD!
Koristna pobuda zavoda
SRS za šolstvo in VSTK —
Počitniški čas za izobraževa-
nje.
Pod krošnjami bogatih bo-
rovcev nad železniško postajo
v Rovinju so nakopičeni šo-
tori tabora VŠTK iz Ljublja-
ne. že enajsto leto zapored
prirejata zavod za šolstvo
SRS in VŠTK na tem me-
stu dopolnilno izobraževanje
učiteljev in profesorjev tele-
.sne vzgoje za vse vrste šol.
V dveh seminarjih je bilo le-
tos na tem izobraževanji»
nad 130 p>edagogov za telesno
vzgojo, med njimi tudi nad
20 iz celjske regije. Tabor je
sicer skromen p>o svoji ure-
ditvi in standardu, ki ga lah-
ko nudi tečajnikom, vendar
se kljub temu vsako leto zbe-
re na seminarjih za telesno
vzgojo od 130—150 pedago-
gov za telesno vzgojo iz vse
Slovenije. Tudi letos je bila
udeležba prav dobra, pa če-
prav pada ta oblika izobraže-
vanja v počitniški čas pro-
svetnih delavcev. Izbran krog
predavateljev iz VŠTK, peda-
goških svetovalcev in učite-
ljev — praktikov je tokrat
posredoval bogato gradivo te-
čajnikom za obogatitev njiho-
vega pedagoškega in strokov-
nega znanja. Podrobne infor-
macije so bile p>osredovane o
usmerjeni vzgoji in izobraže-
vanju, normativih pri šolski
telesni vzgoji, o gradnji in
oprem.i telovadnic, o doku-
mentaciji pri telesni vzgoji, s
posebnim vidikom učnih pri-
prav o formiranju homoge-
nih skupin pri telesni vzgo-
ji, motivaciji za delo z mla-
dino, tekmovalnih sistemih,
formiranju špoi"tnih oddel-
kov glede na portoroške
sklepč, delu ŠŠD, študijskih
smereh na VŠTK, dočim je
praktičen del obsegal predem
lavo nogometa, odbojke in
modeme ritmične gimnastike,
JUG K.
VATERPOLO
VEČ POZORNOSTI
Nekaj je gotovo! Vaterpo-
lo bi v Celju lahko v krat-
kem času dosegel mnogo več-
ji uspeh in kaj kmalu potr-
kal na vrata II. zvezne lige.
O tem smo se prepričali na
sobotnem srečanju med celj-
skimi in koprskimi vaterpo-
listi, ko so se pomerili za
točke. Celjsko moštvo, moč-
no pomlajeno z mladinci in
pionirji, je nudilo močan od-
por igralcem Kopra, ki ima-
jo drugoligaša. In ravno ne-
kaj igralcev I. moštva je go-
stom prineslo zmago z re-
zultatom 16:13.
Celjani so v začetku igrali
precej slabo, toda kaj kma-
lu so se zbrali in ob koncu
nevarno ogrozili zimago go-
stov, ko so zmanjšali rezul-
tat na 13:15. V svojih akci-
jah pa n^o zadeli v »črno«
in Koper je srečno osvojü
obe točki. Toda ta rezultat
ni niti toliko pomemben. Ce-
ljani so že prej .premagali
Radovljico 13:11, se s tem
obdržali v republiški ligi in
pokazali, da bi lahko ob na-
črtnem delu z dobrim tre-
nerjem dosegli v tej športni
igri mnogo več uspeha. Zla-
sti, če upoštevamo, da imajo
dovolj mladincev in pionirjev,
ki bodo še ta mesec nasto-
pili na republiškem prven-
stvu. Tudi članska vrsta bo
še imela številne tekme, ta-
ko da bodo lahko prišli pri-
jatelji tega športa na svoj
račun. Poglejmo program:
Vodovodni stolp: Neptun
(28. 7.), Neptun — Renče
(31. 7.) v Celju, Neptun -
Triglav (1. 8.— v Celju, Ko-
per : Neptun (3. 8.), Nep-
tun : Kamnik (11. 8.) v Ce-
lju in Triglav : Neptun (20.
8.—. Mladinsko prvenstvo bo
14. in 15. 8. v Renčah, pic<nir-
sko pa od 27. do 29. avgusta
v Kopru.	J. KUZMA
KARATE
CEUANIV NEMČIJI
Kombinirana ekipa karate
klubov (3elje, Žalec in Ljub-
ljana je gostovala v ZR Nem-
čiji. Celjani so bili v ekipi
številčno najbolj zastopani,
kaijti nastopili so Cretnik
Teršek, Tramšek, špiljak,
Maruša in Jakhel, iz Žalca je
gostoval Marič, dva pa sta
bila iz Ljubljane.
Turneja, ki je trajala šest
dni, je popolnoma uspela.
Naši karateisti so najprej na-
stopili v Greffemu, kjer so
premagali ekipo Budo-Club
»Greffem« z 8:2.
Nastop v Hamburgu je bil
najtežji. V srečanju proti več-
kratnemu prvaku ZR Nemčije
»Nipponom« iz Hamburga so
Celjani imeli priložnost, da se
borijo v stilu »full contact«,
kar v dobesednem prevodu
pomeni polni kontakt, na bla-
zini pa je to borba »udari
do kraja«. Seveda je takšna
borba precej nevarna. Toda
tudi tu so Celjani ostali kljub
p>orazu 3:7 nepoškodovani in
so pokazali izredno kvaliteto
proti petim članom državne
reprezentance ZR Nemčije.
Ob povratku pa se je kom-
binirana ekipna ustavila še v
Aachnu. Na visokošolskem
športnem dnevu Tehniške
univerze so najprej pokazali
kato in samoobrambo, pozne-
je pa v prijateljskem sreča-
nju premagali domačine 8:2,
Turneja je tako popolnoma
uspela. Naši tekmovalci so si
dobro ogledali tekmovalne
navade tamkajšnjih moštev, a
svojim nastop>om pa popestri-
li karate v teh treh krajih.
J. KUZMA
St. 30 -- 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran S
LOŠKE POLETNE PRIREDITVE
MOKER KMEČKI PRAZNIK
Na zasilnili mizah, ki so
jih hitele prekrivati s prti,
so kmečke gospodinje iz
okolice Loč razstavile do-
brote, pretežno narejene
po starih receptili. Pred
tednom dni je bilo to, ku-
linarično razstavo kmečkih
specialitet pa so pripravili
v LočaJa v okviru tradicio-
nalnega kmečkega prazni-
ka.
Uvod v sam praznik je
bila otvoritev razstave ptic,
ki so nas že v dopoldan-
skih urah opozarjale da
so tam in da si jih je
vredno ogledati, čebljanja
resnično ni primanjkova-
lo, radovednežev pa tudi
ne. Pa kar je bilo najbolj
presenetljivo — zanimanja
je büo največ pred klet-
kami z udomačenimi ptiči.
Izbor ptic, ki sicer žive
pri nas v naravi je bil res
velik in ker marsikdo ne
pozna imen naših ptičev
je postal pred kletkami in
se seznanil z njimi. Seve-
da so bili na razstavi pti-
čev tudi redki primerki,
a kaj ko laik težko prepo-
zna in še težje loči pov-
prečje od ekstravagance.
Tudi pri ptičih!
Za razliko od prejšnjih
let je bila letos kulinarič-
na razstava v Ločah v ga-
silnem domu, ki je za to-
vrstne razstave zelo nepri-
meren prostor. In ker je
v organizaciji same razsta-
ve nekaj zaškrtalo, so
kmečke gospodinje prine-
sle svoje izdelke najprej
v prostore osnovne šole,
kjer so bile razstave prej-
šnja leta. Tam so našle
vse zaprto in med potjo
so zvedele, da so razstavni
prostori v dvorani gasilne-
ga doma. Potem so žene
zložile na improvizirane
mize dobrote, med nje po-
stavile cvetje, starinsko
izvezene prte, majolike in
Štefane, in stara gasilna
brizgalna je spričo tako
imenitne druščine v ozad-
ju zardela.
Na razstavi kmečkih
specialitet so letos prevla-
dovale stare kmečke jedi.
Poskusili smo ognjiščno
potico in ob priliki se bo-
mo oglasili pri Mariji
Strmškovi v žičah, da
nam izda svoj recept. Iz-
rediio vabljiv je bil visok
in košat hlebec, ki je iz-
gledal nadvse mogočen.
Pač hlebec smo mislili in
si ogledovali dalje. Pa ga
je kmetica prerezala in
bili smo nemalo presene-
čeni. Polnjen je bil s su-
him ^sadjem in rekli smo
mu sadni kruh. Da je imel
prvotno drugačno ime ni
sprva nihče vedel, potom
pa se je le našla malo
starejša gospodinja in po-
vedala, da so mu včasih
rekli — p>omožnik. Hitro
smo to zapisali, saj tudi
imena starih jedi lezejo v
pozabo in bodo izumrla z
generacijo, ki je danes že
v letih.
Jedi so bile pestre in
vabljive in hitro so kop-
nele, saj so jih gospodinje
na koncu razprodale. Pu-
stile so le malico za kos-
ce, ki je vsebovala košaro
mesnih dobrot, domačega
sira in gibanico ter obve-
zen polič vina. Zajeten hle-
bec kruha se je sramežlji-
vo skrival pod vsemi do-
brotami. Žal, letos toplih
kmečkih jedi ni bilo na
razstavi, kar je izredna
škoda, ker bodo na ta na-
čin tonile v pozabo. Vemo
pa, da so tod okoli gospo-
dinje izredne mojstrice za
pripravo različnih kislih
juh in jedi iz boba.
Vseh sodelujočih na le-
tošnji razstavi kmečkih
specialitet v Ločah je bilo
okoli petnajst in kar je
najbolj zanimivo, da so
letos razstavljale tudi mla-
de gospodinje, ki ,sicer ni-
so posnemale starejših, so
pa zatrjevale, da bodo v
bodoče tudi one prihajale
z izdelki svojih babic in
prababic. Zasluga za ohra-
njanje tradicij starih kme-
čkih običajev gre brez
dvoma vsaki posameznica,
najbolj pa njihovi mami,
inž. Idi Tepejevi, kot so jo
same predstavile.
Manjkalo tudi ni humor-
ja, saj je ena izmed ude-
leženk takoj ugotovila, da
se bodo nocoj še tepli.
Pokazala je na ročico od
i-oza, kd je ležala »v koti«
in dejala, da je zelo pri-
ročna in da bo še prav
prišla.
Zbali smo se, da bomo
še mi dobüi i njo po gla-
vi, če bomo še kaj preveč
stikali okoM njih, zato smo
jo odkuriM. Pa ne daleč,
le pod kap, med tiste, ki
so se pripravljali na para
do kmečkih običajev. Kme-
tijo!, ki, so v njej sodelo-
vali, niso büi zaradi dežja
nič žalostni. Celo nastav-
ljali so se mu in po dol-
gem čakanju je povorka le
krenila. Zvrstili so se vo-
zovi s prikazom starih
kmečkih opravil, v košnji
pa so se pomerili tudi kos-
ci, med njimi je zmagal
Jože Kotnik iz Kraberka,
v vožnji s traktorji pa Pe-
ter Pečnik iz Klokočovni-
ka. ZDENKA STOPAR
14 stran
NOVI TEDNIK
§t. 30 29. iulij 197|
St. 30 -- 29. julij 1976
NOVI TEDNIK — stran S
v OVINKL V LEVO
Skozi Prekorje je vozil z osebnim
avtomobilom MIJO POSAVBC, 51, iz
Tmovelj. Ker je vozil z neprimerno
hitrostjo, ga je v ovinku zaneslo na
levo, kjer je zbil dva voznika koles na
pomožni motor, in sicer 16-letnega JO-
ŽETA PLAHUTO in njegovega 45-let-
nega očeta, ki sta doma iz Tmovelj.
Pri nesreči sta se teže poškodovala voz-
nik Sue in 16-letni Jože Plahuta, škode
pa je za okoli 25.000 dinarjev.
ZANAŠALO GA JE
MILAN KOROŠEC, 28, iz Nove vasi
je pripeljal iz smeri Gorice na cesto
Šentjur—Planina in se niti pri STOP
znaku ni ustavil, temveč z nezmanjšano-
hitrostjo zavil v desno proti Šentjurju.
Takrat pa ga je začelo zanašati, najprej
na desno bankino, nato v ostrem ovin-
ku v levo, ponovno na desno stran,
kjer se je prevrnil na travnik, se kota-
lil p>o njem in obstal na kolesih. Med
prevračanjem so se poškodovali voznik
Korošec ter sopotnika MARTIN MLI-
NAR, 34 in FERDO PUŠNIK, 28, tretji
sopotnik pa se ni poškodoval. Na avto-
mobilu je škode za 20.000 dinarjev.
NEI'RKVIDKN KOLESAR
Iz Belega potoka proti Frankolove-
mu je vozil z osebnim avtomobilom
ALOJZ RUPNIK, 25, iz Delčevega v
Makedoniji. V Frankolovem je nenado-
ma z njegove desne strani s stranske
ceste zapeljal predenj kolesar JOŽE
JEVŠENAK, 7fi, iz Veipete, katereg-a je
voznik zbil na desno bankino, kjer je
Jevšenak obležal z zlomljeno nogo.
.ŠTIIMi: HUDO POŠKODOVANI
ZORAN JALUŠIČ. 23, iz Pazina je v
kraju Stopice prehiteval vlačilec bol-
garske registracije na delu cestišča, ki
je označen z neprekinjeno črto. Ker
je iz nasprotne smeri pripeljal z oseb-
nim avtomobilom Koprčan ŠIME BA-
KARIC, 38, sta vozili čeno trčili. Avto-
mobil Bakariča je odbilo po 3 metre
globokem nasipu, avtomobil Jalušiča
pa je zadel v vlačilec. Oba voznika sta
se hudo poškodovala, prav tako tudi
sopotnici VESNA JALUŠIC in ZVEZ-
DANA BAKARIC, škode pa je za okoH
110.000 din.
AVTO NA PROGI
STANISLAV ŠUC, 36, iz Sp. Negonj
je zapeljal z osebnim avtomobilom na
železniško progo v Rogaški Slatini, ki
je nezavarovana. Ko je bil na tirih, je
ugasnil motor avtomobila, takrat pa se
je tudi že prižgala utripajoča luč. Šuc
je najprej poskušal pwanovno pognati
motor, nato je avtomobil potiskal s
proge, ker pa mu to ni uspelo, je z
rokami ustavljal vlak, ki je prihajal.
Strojevodja zaradi teme šuca ni videl,
avtomobil pa je opazil prepozno, tako
da ga je zbil s proge. Pri tem, k sreči,
telesnih poškodb ni bilo, materialne
škode pa je za okoli 20.000 dinarjev.
CUDEN DVOBOJ
o Mohamedu Ali ju oziro-
ma Casiusu Kleyu smo že
čuli in prebirali nešteto no-
vic, od najbolj neverjetnih do
tistih, ki jih lahko pripišemo
njegovemu izredno velikemu
daru za samohvalo.
No, v Tokiu pa se obeta
resnično izreden dvoboj sto-
letja. Namreč, v športni dvo-
rani Budokan se bosta po-
merila absolutni svetovni pr-
vak v boksu Mohamed Ali in
Japonec Antonio Inoki, sve-
tovni prvak v tipičnem japon-
skem športu, v katerem lah-
ko nasprotnika svobodno
udarjaš z rokarhi in nogsimi.
Zanimiv ne bo samo dvo-
boj, neverjetna je namreč tu-
di cena vstopnicam. Tako ve-
lja vstopnica za boljše me-
sto v dvorani kar 300.000 je-
nov, kar pa pomeni približ-
no dva poprečna osebna do-
hodka japonskega inženirja,
še nikdar doslej niso na Ja-
ponskem prodajali tako dra-
gih vstopnic.
Glede samega dvoboja pa
seveda povsod potekajo žolč-
ne razprave. Navijačev ne
manjka, tistih, ki dajejo naj-
različnejše prognoze, pa prav
tako ne. Pogoji dvoboja so
znani: Mohamed Ali lahko
uporabi vse svoje boksarsko
znanje, Inoki pa vse aspekte
svoje borbe, vključujoč džu-
džic in karete. Povedati pa
moramo, da boksarski stro-
kovnjaki izražajo žalost, ker
je Mohamed Ali sprejel, ne
samo takšne pogoje borbe,
temveč tudi to, da se sploh
spušča v takšno avanturo.
Pojavljajo se celo dvomi, ali
bo sploh do dvoboja pod
takšnimi pogoji prišlo, toda
"predprodaja kart se je že
pričela.
Tale stari veteran se je ob pravem trenutku znašel na hitri cesti. Veliko simbolike je v njem, upajmo pa, da s svojo po-
dobo še izpred vojnih let ne napoveduje hitrosti nadaljnje gradnje naših hitrih cest...	Foto: DRAGO MEDVED
POLETNO PISMO VOJAKA JANEZA IZ MOSTARJA
STARA ZGODOVINA ZDAJ UNIVERZITETNEGA MESTA
»Hiša, kjer sem se rodil
stoji na sami obali Neretve.
Reka in sonce nad njo sta
me učila spoznavat tajne ig-
re barv. Neretva je bila prva
glasba^ ki sem jo poslušaj,
najboljši prijatelj mojih sa-
njarjenj in ne nazadnje Ne-
retva, to so bile moje otroške
igre. Neretva je moja ljube-
zen iz otroštva, morda edi-
na, ki sem ji ostal zvest.
To je reka, v kateri se lah-
ko kopaš in jo istočasno pi-
ješ, lahko se ogleduješ v njej,
ter hladiš svojo lubenico in
rakijo.
Poleti je žena, polna raz-
košnih darov. Pozimi je si-
va, stroga ledena meduza.
Spomladi je deklica s cvet-
jem v laseh. Jeseni je pobes-
neli in razposajeni velikan z
odločnimi kretnjami.«
Tako nekako je Neretvo v
delu Ljubljena reka opisal
Zuko Džumhur. Pravzaprav
nisem imel namena pisati o
Neretvi. Rad bi vam, spošto-
vani bralci^ povedal nekaj be-
sed o Mostarju, središču Her-
cegovine^ kjer sem se deset
dni mudil na armijskem tek-
movanju. Težko je z besedami
opisati Mostar, ker ga je tre-
ba enostavno doživeti. Vseka-
kor pa bo eno držalo. Kadar-
koli se prične govoriti o Mo-
starju, je treba pričeti z Ne-
retvo. In pa seveda" z zna-
menitim mostom, ki je brez
dvoma simbol tega čudovite-
ga mesta, v katerem sta cve-
teli kultura in književnost v
taki meri, da ga primerjajo
z Beogradom, Novim Sadom
in Dubrovnikom. Mesto^ ki
je dobilo ime po tako 'ime-
novanih mostarih, ljudeh, ki
SÖ nekoč čuvali viseči most iz
vrvi, je brez dvoma eno naj-
bolj privlačnih v Jugoslaviji.
In prav turizem predstavlja
eno izmed najbolj pomemb-
nih gospodarskih panog tega
hercegovskgea središča. Iz ča.
sov, ko so Turki večkrat
vdrli v to mesto ter ga ro-
pali^ so ostali številni kul-
turno zgodovinski spomeniki,
ki privlačijo pokornost vsa-
kega turista. Znameniti most^
so zgradili leta 1566. Most
so gradili devet let, visok pa
je 24 metrov. Danes je naj-
bolj zanimivo gledati dečke,
ki morda obiskujejo še osnov-
no šolo in skačejo z mostu
v globoko temnozeleno Neret-
vo. Seveda ne zastonj. Ko
se nabere največ turistov,
zbirajo od njih denar, in
ko ga dovolj »naberejo«, sle-
di atraktivni skok. Od količi-
ne nabranega denarja je se-
veda odvisno ali se bo de-
ček pognal z mostu na noge
ali na glavo. In še nekaj je
treba omeniti s tem v zvezi.
Pravi Mostarec postane deček
šele takrat, ko skoči z mo-
stu. Takrat postane v očeh
prijateljev, znancev, pred-
vsem pa starejših »izkušenih
mačkov,« odrasel mož^ ki ga
je treba spoštovati. V starem
delu mesta je izredno zani-
miv Kujundžiluk, kjer so ne-
koč bile kovačnice zlata in
srebra, znane po vsem tur-
škem carstvu. Nekje okrog
leta 1878 je v tem delu me-
sta slovela pivnica, ki jo je
med drugim obiskal tudi av-
strijski prestolonaslednik
Ferdinand. Po drugi svetovni
vojni so Kujundžiluk restavru
rail, številni gostinski lokali
in obrtne delavnice dajejo
Mostarju turistični čar in v
Kujundžiluku lahko srečaš
ljudi z vseh kontinentov. Prav
gotovo pa noben turist ne
bo pozabil Kujundžiluka zve-
čer. že sam pogled na osvet-
ljeni most odtehta vse dvo-
me v to ali se je splačalo pri-
ti v Mostar ali ne. Ko že
govorimo o turističnih zna-
menitostih Mostarja, ne sme.
mo pozabiti na Karadžozbe-
govo džamijo iz leta 1557.
Pravijo^ da je to najlepša
džamija v Hercegovini. Po-
seben čar ji dajejo okna z
raznobarvnimi stekli in pa
vitek minaret. Nedaleč od Ka-
radžozbegove džamije, pa pri-
vlači pozornost Biščeviča hi-
ša, ki je zgrajena na dveh
visokih stebrih točno nad Ne-
retvo. Turist, ki obišče to hi-
šo, lahko dobi predstavo^ fco-
ko so bile hiše opremljene v
turških časih^ in kako so ljua.
je živeli v teh zgradbah. Ko
sem si ogledal to znamenito
hišo, je bila v njej ravno
skupina »malo starejših«
Američank in Nemk, ki jim
nikakor ni šlo v glavo, da
se morajo ob vstopu v not-
ranjost sezuti.
Iz tipično orientalskega sta-
rega dela mesta je potrebno
le nekaj minut hoje in že
si v novem delu mesta, zgra-
jenem po osvoboditvi, števil-
ne stolpnice, stanovanjski
bloki, široke ulice in številni
hoteli dajejo vedeti^ da se
mesto razvija in rase z izred-
no hitrim tempom. Prav pred
nekaj dnevi se je v nova soli-
darnostno zgrajena stanova-
nja vselilo nekaj manj kot
pet sto družin. Kljub temu,
da mesto izredno hitro raste,
pa odgovorni ljudje niso po-
zabili, da mora Mostar »diha.
ti«, da mu je potreben čist
zrak... Lahko rečem, da si
prav vsak meščan prizadeva,
da bi živel v čisti zdravi
sredini. Ne pravijo zaman,
da je Mostar mesto zelenja.
Izredno lepi parki, številni
nasadi cvetlic in nove površi-
ne namenjene za nasade dre-
ves in travnate površine živo
govore, da si zares prav vst
prizadevajo za to, da bi
ohranili čisto okolje. Levji
delež pri teh prizadevanjih
ima prav gotovo organizacija
združenega dela Parkovi in
nasadi, ki poleg tega, da
skrbi za urejenost mesta^ po-
gozduje tudi hribe nad Mo-
star jem ter z zelenjem
opremlja številne turistične
centre ob Jadranski obali ter
v notranjosti Jugoslavije, v
svojem zakupu pa ima tudi
camp ob izviru Bune, ki je
prav gotovo eden najlepših
kampov v Jugoslaviji.
V novi del mesta se iz-
redno lepo vklaplja monu-
mentalno Partizansko groblje
in spomenik^ delo poznatega
beograjskega arhitekta Bog-
dana Bogdanoviča. »Grob-
lje« je zgrajeno tako, da gle-
da proti centru mesta, v sklo-
pu tega zares edinstvenega
spomenika naše revolucije^ pa
ima vsak padli borec svoj
kamen, v katerega je vzreza-
no njegovo ime. Celotni ob-
jekt se zajeda v vzpetino in
se dviguje v terasah, po ka-
terih vodijo kamnite stopni-
ce na levi in desni strani,
vmes pa teče voda in se zbira
v malem bazenu, ki nekako
simbolizira človeško oko, iz
katerega tečejo solze za pad-
limi borci. Številni nasadi
cvetlic in iglavcev ter lepe
poti, ki groblje spreminjajo
v eno samo veliko sprehajali-
šče, pa poudarjajo življenje,
življenje za katerega so se
borili padli. In tako kljub
vsej svoji tragičnosti in žalo-
sti, ki diha iz tega spomenika
prevladuje nekaka vedrina,
veselje nad vsem, kar so nam
priborili naši ljudje v letih
največjega samoodpovaiova-
nja^ trpljenja in nadčloveških
muk. S tem, da je objekt
obrnjen proti mestu, in da
tudi mesto gleda točno vanj
pa je poudarjeno še nekaj.
Med padlimi in tistimi, ki
uživajo v naši samoupravni
socialistični domovini, bo
vedno živela trdna vez^ ki se
bo prenašala iz rodove v ro-
dove.
Danes je Mostar univerzi-
tetno mesto, mesto, ki ima
svoje gledališče^ svoj Simfo-
nični orkester, 'številne kino-
dvorane, nov izredno lep Dom
kulture in še bi lahko našte-
vali. Za delavce, ki so za-
posleni v matalni, tekstilni,
tobačni... industriji je lepo
poskrbljeno tudi z rekreacijo.
Olimpijski bazen in številna
igrišča govore, da v mestu
pod Veležem posvečajo veli-
ko skrb rekreaciji. Eno pa je
prav gotovo. Ves Mostar in !
2 njim vred vsa Hercegovina ,
živi za svoj nogometni klub |
Velež, kjer so se pred vojno '
zbirali hercegovski revoluci-
onarji. že pred vojno je bil
Velež simbol napredne misli.
JANEZ VEDENIK
Slikovit prizor stare ulice Mostarja
OBLIZ
TERMOMETER
stari steklem termo-
nietri za merjenje tempe-
rature so že iz mode. Iz
Švice poročajo, da so nji-
hovi znanstveniki uspeli
napraviti obliž, ki reagira
na spremembe telesne
temperature.
Platneno podlogo obliža
premažejo s posebno ke-
mikalijo, ki odvisno pač
od temperature telesa
menja barvo od bele do
črne. Na škatlici z obli-
ži pa je napisano kolikš-
no temperaturo pomeni
posamezna barva.
Domiselno, kajne?
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov Konjice.
Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo-
žič, Jure ECrašovec, Mateja Podjed, Milan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejöiö, Zdenka Stopar, Milenko Stra-
Sek, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 66 din, četrtletna 36 din. Za Inozemstvo Je oena dvojna
TekočI račun 50102-001-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369, 23-l(». oglasi ln naročnina 22-800.