# THE ONLY SLOVENIAN DAILY ETWEEN NEW YORK AND CHICAGO HE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA, Wished and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., V PETEK (FRIDAY) NOV. 5th, 1920. ŠT. 262. (NO.) kgle Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c KAJ MISLUO 0 HflRDEOVI IZVO-LI1VI POSVETU. % londonski, pariški in berlinski listi so zadovoljni s hardingovo zmago. mehika pričakuje priznanja. 4 LONDON, 4. novembra — Londonski jutranji listi posvečajo precej prostora ameriškim volitvam. Kar se v vseh slučajih posebno povdarja, je zavrnitev politike sedanje administracije in pa mnenje, da bo postopanje prihodnjega kabineta imelo vsaj podporo poslanske zbor-ftice in senata, ker bodo imeli povsod republikanci odločilno večino. Ameriške volitve imajo letos za Evropo več pome-n,a kot je bilo to v preteklosti. Londonski "Times" pra-Vl> da ni nobenega dvoma, da bo imel Harding V obeh zbornicah kongresa za sodelovanje pripravljeno večino, . smatra izvolitev Hardinga kot svarilo za boljševike jn ekstremiste vseh vrst. "The Morning Post" primerja Wilsona z Ljeninom. rayi, da sta oba idealista identičnih metod, dasiravno ^zličnih ciljev, in izraža mnenje, da bo ameriška zavr-lutev "takega avtokratskega idealizma prinesla olajša-vsemu svetu." _ "Daily Chronicle" priznava, da se je boj vršil okrog 18e narodov, toda ne v tem smislu kot da je Amerika Sovražna skupni akciji za ohranitev miru, in je mne-da Amerikanci sedaj v prvi vrsti želijo, da se opusti Politiko pustolovščine. "The Daily Mail" pravi: "Z izvolitvijo Mr, Hardinga ?e je ameriško ljudstvo odločno izrazilo za dobo kon-2^vVa^Zma v dorna" politiki in za dobo opreznega ame-^anizma v svetovnem oziru. Poraz Coxa obsoja Ligo prodov, kot je bila -sestavijena v VersaStestL- Tod« - edtem ko Mr. Harding in njegova stranka zavračajo ^ Pa se priznava, da morajo Združene države preje // sleje storiti svoj delež za poravnavo nepravilnosti sveta," i Liga je udarjena, pravijo pariški listi. Pariz, 4, novembra, — Pariški listi, komentujoč na . eriških volitvah, se strinjajo v tem, da je Hardingova , Vontev distinkten poraz za Ligo narodov kot je bila lahtaV^ena V "Temps" pravi: "Volitve se rj smatra za referendum glede vstopa v Ligo naro-0v, in rezultat je osobni poraz za Wilsona," ;e La Liberte" pravi: "Ameriška zdrava razsodnost ia utopistično naziranje v vseh oblikah. Iz , Narodnega stališča so bile ameriške volitve slab dan ~ socijalizem in družbo narodov, in posledico bo obču- 1 P0 vsem svetu," ]7 Transingient" pravi: "Iz francoskega stališča je Vil0 .v Hardinga uspeh. Harding je že večkrat izra-SVoie prijateljstvo za Francijo, rekoč, da bo Fran-»ašla v njem svojega zaveznika. On ne bo popustil ki vežejo novi svet s Francijo," ].a Journal des Debats" pravi: "Republikanska stran Republikanska zmaga še vedno raste. New York, 4. nov. Republikanska zmaga, ki je bila očitna že v torek zvečer, je dosegla svoj višek, ko so zadnja poročila razgnala vsak dvom, ki je obstajal glede držav Tennessee in New Mexico ter so ju definitiv-no postavili na republikansko Vojna na organizirane delavce. Oakland, Cal. 4. nov. Vojna .proti organiziranemu delavstvu postaja vedno hujša. Videti je, da so se ameriški kapitalisti dobro organizirali in začeli s svoji mi gonjami po vseh mestih obenem. Velikanski napis, naznanjajoč stran. Tako se je uresničila '800 štrajkujočim delavcem Jud-polstoletna želja republikancev,'son Iron Works, da je vodstvo kajti prodrli so celo v južnih sprejelo takozvani "American državah, ki so bile vedno demokratične. Harding in Coolidge imata 404 glasov elektoralnega kolegija. Samo enkrat v zgodovini Združenih držav se je zgodilo, da je kaka stranka dobila več elektoralnih glasov in to je bilo leta 1912, ko jih je Woodrow Wilson dobil 435. Takrat je bila republikanska stranka razkosana v dve frakciji. Pred Wilsonom pa je dobil največje število glasov Roosevelt, in sicer 336. To je bilo leta 1904. Sicer bo vzelo še nekaj dni da se dožene natančno večino, ki plan" ali po domače povedano, da se bo skušalo uničiti unijske organizacije za vsako ceno. Oakland je tretje mesto v Californiji z ozirom na velikost. Dosedaj ni vedelo, ali bi stopilo v vrsto San Francisca, ki je poznano unijsko mesto, ali Los Angelosa, ki je "odprto" mesto. Sedaj pa so se oaklandski kapitalisti končno odločili in sprejeli načelo "odprte delavnice". Situacija je posebno slaba po ladjedenicah v Oaklandu. Tu so štiri ladjedelnice, poznane pod imeni Union, Moore, Hanlon in Betlehem. Zadnja je najsilnej- Wrangel v veliki stiski. jo je dobil Harding, toda kot iz-1 ša in od nje so odvisne za jeklo gleda danes, da bo znašala nekako ogrog 7,000.000. Največjo večino je dosegel Harding v New York državi, kjer je dobil okrog 1.000.000 glasov večine, najmanjšo pa v Arizoni, k j er bo znašala od 3000 do 5000 glasov. / tra L J.e v fundamentu protekcijskega značaja, ne sma-To sredstvo maščevanja, temveč verovanja, tališče je za nas vznemirjivo." ^ilsonizem je poražen," se vesele berlinski listi. skihBerlin, nov' — "Rezultat ameriških predsedni-Jior Vo^^ev ni niti zmaga za senatorja Hardinga niti pr az. za governerja Coxa, temveč poraz Wilsonizma," tetti^0 c^anašnje "Vossosche Zeitung". Zdi se, da se v Pogledu strinja večina ostalega nemškega časopisja. j)r , Amerikanci so z glasovnicami temeljito obsodili ^Gdnika Wilsona," pravi "Berliner Tagblatt." . ageszeitung" pravijo, da je Cox boljši kot Hard-^ ^a bi bil najbrže zmagal, ako bi ne bil imel nad Wilsonovp HpHqpiup Bryan pravi, da naj Wilson resignira. Chicago, 4. nov. — Nekdanji ameriški državni tajnik W. J. Bryan dospel iz Lincolna, Neb., se je v pogovoru s časnikarskimi poročevalci izjavil, da bi bilo od Wilsona po porazu ,ki ga je doživela demokratična stranka, najbolj umestno, da bi resigni-ral v prid podpredsedniku Mar-shallu, ki naj bi meseca decembra, ko se snide kongres, nastavil Hardinga državnim tajnikom, sam pa odstopil . S tem bi Harding postal predsednik. Na ta način bi se po Bryano, vem mnenju takoj dosegla svetovni mir., Bryan je z ozirom na demokratični poraz dejal:: "Gospod je dal, gospod je vzel; hvaljeno bodi njegovo ime." To je znani izrek svetopisemskega Joba. vse ostale. Ako bi ne sprejele takozvanega "ameriškega načrta", to se pravi: ako fie bi hotele voditi boja proti organiziranemu delavstvu, tedaj bi jih jeklarski trust bojkotiral in bi jim ne maral dati jekla, ki se ga potrebuje pri gradnji ladij. Tako se je zgodilo v S^attlu. V teh neunijsk, n ladjedelnicah i ti so obratoViiriv 'po 'ameriškem načrtu so bile tla za radikali-zem v teku zadnjih let najbolj ugodna Prvi spopad je prišel preteklo leto, ko je bilo 40.000 delavcev devet mesecev na štrajku, ker so delodajalci prelomili dano obljubo, Izza junija so bili delav. ci zopet na delu na podlagi takozvanega "geritlemanskega sporazuma", ki določa, da morajo 'delavci napraviti več dela, toda za isto plačo. "Ta 'Ameriški načrt', katerega propagirajo ameriški kapitalisti ni nič drugega kot poizkus, da se ovije ameriški zastavo o-krog škebske tovarne," pravi predsednik oaklandskih boiler-maker j ev. "Takozvani ''delavski koncili", ki jih določa ta načrt, so popolnoma pod kontrolo "bo-sov," in vsakega, ki kaj zine o kaki uniji, se ga da na črno listo, in nekega dne se ga odslovi. Pariz, 4. nov. — Brzojavke, ki so bile danes sprejete v u-radnih krogih kažpjo, da bo general Wrangel najbrže prisiljen umakniti se v' notrajščino Krima, Sovjetske čete, ki štejejo nad 100.000 mož, močno pritiskajo na Salkovo in Perekop, in slednje imenovano mesto je že sko-ro popolnoma obkoljeno. (Brzojavka od 1. novembra je poročala, da je general Wrangel priznal izgubo Perekopa.) Kodanj, 4. nov. — Corespondent lista "Berlinske Tidende" v Kovnu poroča, da moskovski listi, ki so dospeli tjakaj, prina. saj o uradno naznanilo o najdbi velike zarote proti sovjetski vladi. Vlada je podvzela varnostne korake, in aretiralo se je več tisoč oseb. Kot poroča moskovska "Pravda", se je vojni minister Leon Trocki v nekem svojem govoru, ki ga je držal v Pe-trogradu, izjavil: "Zavedam se, da prihaja nevarnost. Jaz pojmujem možnost hude zime, toda tudi ako bi imele tri četrtine umreti od gladu in mraza, oni, ki bodo ostali, se bodo bojevali toliko časa, da bo dosežena zmaga in svetovna revolucija." KAI DOLOČA ODOBRENI PROHIBI-06X1 ZAKON. odobritev predelanega crabbejevega zakona ne znacl dosti izpremembe glede prohibicije. pijača za domače potrebe dovoljena.- glavna ost novega zakona je obrnjena proti prodajalcem zdravju škodljivega alkohola. JE ZASTRUPILA OČETA SVOJEGA MOŽA. Buffalo, Wyo. 4. nov. — Ker je 601etni Fred Waegle hotel 201etno ženo svojega sina pripraviti "do tega. da začne z njim ljubavno razmerje, mu je ta dala strupa v njegovo jed, nakar je umrl. Resnica je prišla na dan potom posredovanja očeta mlade žene, ki je zahteval, da ko 'sta se vrnila domov. Ker pa je nesrečnica celo noč. hudo krvavela in imela velike kolečine, katere so se proti jutru še zvečale, je poklicala zjutraj zdravnika rešilne ■ postaje. Zdravnik dr. De Franceschi jo je takoj odposlal v mestno bolnišnico. 13. oktobra popoldne so nečloveškega Bajca prijeli in odvedli v zapor. Baje ne priznava, da e bil v sredo zvečer v stanovanju gospe Burlovich, še manj pa, da bi jo bil posilil. KUPITE DELNICE SLO.DEL. DOMA V COLLINWO0U. Pohištvo in driiga cmača oprava, katero ne rabite i vam je v napotjo, je vredna dejrja. Mali oglas, za par centov našem listu vas bo zadovoil tem, da boste hitro prodali. 1 id SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA ' 667 E. 152. cesta. je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ- 1 Ijenskih potrebčin cene-je nego drugje. Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v dsloyanje iste zainteresira/ Pridite in si nakupite | vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso S. D. Z. ] THE W. K. DRUG CO. 6030 ST. CLAIR AVE. vogal Addison Rd. EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU. Bolni ljudje! Pridite k meni. Z zastarelimi, nervoznimi ali kompliciranimi boleznimi, ki potrebujejo zdravnika. Iščite pomoč, kjer se jo mora najti. Pomoč, ki vas lahko privede na pot do zdravja. Natančna in pozitivna nreiska-va vam bo razodela vaše Dravo fizično stanie in vas lahko nrive-de na pot do zdravja in vam lahko prihrani mnogo trpljenja in negotovosti radi operacij. Mnogoletne izkušnje najnovejše zdravljenje, električno in zdravilsko. Vse najboljšo za bolnike. URADNE URE; Od 9. dop. do 8. zveč. Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni, kot so Krvni neredi Kožne bolezni Jeterne nadloge Želodčni neredi Revmatizem Srčna bolezen Nervozna oslabelost. Nervozna neprebava Črevesne bolezni Neprvozna onemotrlost. Bolečina v hrbtu Izpahki na obrazu MNOGO VISEČIH ZASTARELIH BOLEZNI ki so bile ali zanemarjene ali nepravilno zdravljene, ali se niso udale manj spretnim rokam, so mnogokrat ozdravljene pri meni. Oglasite se v mojem uradu. Dal vam bom resnično mnenje o vašem stanju in vam povedal, kaj mi je mogoče storiti za vas. Potem je vse odvisno od vas samih, ako se hočete zdraviti. MOJ USPEH Pri zdravljenju zastarelih in novih bolezni sem uspešen zato kersem natančno pre-/ učil te bolezni. Temu pri' J števši so moji uradi oprem- j Ijeni z modernimi inštrU- • mentt in pripravami, električnimi. vibralnimi in meka-ničnimi. Ne gleda se na stre ške samo da se pomaga bolnikom. Ako se posvetujete I z menoj takoj boste kmalu [ spoznali ali ste ali niste čakali dovolj dolgo, da ni za I vas nikake pomoči več. Ako j se vas lahko ozdravi, vas lahko naredi znanstvo i" spretnost zopet močne, zdrave in zadovoljne. DR. KENEALY 647 EUCLID AVE. Vrata zaoadno od Star gledališča OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. DRUGO NADSTROPJE rT ^VFT ANn n REPUBLIC BLDG. Lr. I SE 5» POLOM «• ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK m E3E E30 Jemal si je Henrijeto ha levo, Maurica na desno koleno, in po celo uro sta poslušala njegove homerske pripovesti o bitkah. Časi ao se strinjali drug z drugim ter izgubljali meje; zdelo se je, da se je vse zgodilo zunaj zgodovinskih dob, med strašnim spopadom vseh narodov; Angleži, Avstrijci, Pruai in Rusi, ^vsi so šli mimo, po vrsti in vsi naenkrat, kakor so jih pač hipno družile zveze, in ne da bi bilo vselej- mogoče povedati, kako da so bili ti hitreje poraženi nego oni. Naposled pa so bili vsi pobiti; njih poraz je bil neizogiben že naprej, pod navalom junaštva in vele-umja, ki je pometalo armade kakor slamo. Takrat je bil Marengo, vzorna bitka na planem, s svojimi obširnimi, umno razvitimi črtami, s svojim umikanjem, brezhibnim kakor na šahovski deski, po bataljonih, ki so mirno molčali v sovražnem ognju; bitka, obdana z legendami, ob treh izgubljena, ob šestih dobljena, kjer je tistih osemsto grenadirjev konzulove garde razbilo naval vse avstrijske konjiče, in kjer je prišel Desaix, da prelije svojo kri ter izpremeni priče-njajoči se poraz v zmago nesmrtne slave. Bil je Austerlitz s svojim krasnim solncem slave v zimski megli, Austrelitz, ki se je pričel z zavzetjem Pratzenske planote in se končal s stistim strašnim udrtjem zamrzlih ribnjakov, kjer je cel ruski armad-ni zbor, ljudje in živali, med groznim pokanjem izginil pod ledom, dočim je božanski Napoleon, ki je videl seveda vse naprej, z dežjem krogel naglo dovršil poraz. Bil je Jena, grob pruske moči; najprej ogenj strelcev v oktoberski megli, nestrpnost Ney-a, ki je pretila spraviti vse v nevarnost, nato Auguereau-a prihod na bojišče, ki ga je rešil; sili suek, ki je s svojo močjo odesel vso sovražno armado, naposled pa zmešnjava, strah in brezglavi beg tiste vse preveč hvaljene konjenice, ki so jo želi naši huzarji kakor zrel oves, pokrivaje romantično dolino s pokošenimi ljudmi in konji. In Eylau, tisti strahoviti, med vsemi najbolj krvavi Eylau, klavnica, kjer so se kupičila grozno razmesarjena trupla, in ki je bila še pod sneženo burjo rdeča od krvi, s svojim puščobnirit, herojskim pokopališčem, odmevaj očim od uničevalnega naskoka osemdesetih škadronov Muratovih, ki so prodrli rusko armado in pri tem pokrili zemljo s tako gosto odejo trupel ,da se je sam Napoleon razjokal nad njo. In Friedland, tista strašna, velika past, ki so šli Rusi zopet vanjo, enaki jati vrabcev brez možganov ,— Friedland, to mojstersko delo voj^kovodstva cesarjevega, ki vse vedel, vse znal. Naše levo krilo je stalo kakor skala, Ney pa je osvojil mesto od ceste do ceste in nato uničil mostove; a zatem se je vrglo naše levo krilo na desno krilo sovražnika, zrinilo ga k reki ter ga razbilo v tej pasti; klanje je bilo takšno, da so morili še ob desetih zvečer. Pa Wagram, kjer so nas hoteli Avstrijci odrezati od Donave z neprestanim pomnoževanjem svojega levega krila, da bi porazili Masseno, ki je ranjen poveljeval iz odprte kočije; a Napoleon, zvijačen in ti-tanski obenem, se jim je podajal, dokler ni strašen ogenj iz sto topov nenadoma prodrl njihovega neza-kritega središča, dočim se je levo krilo, preplašeno nad svojim osamljenim položajem, umaknilo pred zma gujočim Masseno ter odneslo ostalo armado s seboj, kakor pustošeča povodenj, ki se razliva izza predrtih jezov. Naposled Moskva, kjer se je poslednjikrat zopet pokazalo jasno solnce austerliško; strašen bližnji boj, zmešnjava Rusov, nadkriljujočih nas po številu in naših, ki so se borili s trdovratno hrabrostjo; griči vzeti z naskokom med neprestanim ognjem pušk, ob-kopi zavojevani v navalu z golim orožjem, napadi ponavljajoči se brez preneha, kjer se je bil boj za sleherno ped zemlje; pri tem — zagrizena hrabrost ruske garde, spriče katere so le besni konjiški napadi Murata, grom istočasnega streljanja trehsto topov in vrlost Neya, zmagoslavnega junaka dneva, omogočili zmago. In kakršnakoli je bila bitka, zvečer so plapolale zastave v zraku z istim slavnim trepetom, isti klici: "Živel Napoleon!" os se razlegali ob uri, ko se se užigali strašni ognji na zavojevanih postojankah, (Kjerkoli je bito, Francija je bila pri sebi, je bila doma, in je osvajajoča nosila svoje nepremagljive orle od konca do konca Evrope, in ji je trebalo le stopiti v tuja kraljestva, da so ležala ljudstva ukročena pred njenimi nogami. Maurice je do jedel svoje rebrce; bil je kakor pijan ,ne toliko od belega vina, ki se mu iskrilo v kozarcu, kolikor od obilice slavnih spominov, ki so mu šumeli in doneli po glavi. Takrat pa je zagledal dva vojaka, zavita v cunje, pokrita blatom, dvem roparjem podobna, ki sta se utrudila in se naveličala klatiti ob cestah; slišal jih . je prositi natakarico natančnega izvestja, v kakšni raz-poredbi tabore polki ob prekopu. Poklical jih je: "Hej, tovariša! Semkaj, k meni! — Kaj vidva sta od 1. zbora?" "Kajpada, od prve divizije! — Hudiča, lahko mi verjamete, da sem od ondot! Dokaz je to, da sem bil pri Froeschweilerju; zeblo nas tam ni, to vam lahko povem. In ta, glejte, moj tovariš, je tudi od 1, zbora in je bil pri Weissenburgu; tudi to je bil tak vražji kraj!" Pravila sta svojo zgodbo: kako sta zagrabi j ena od obče panike in divjega bega, polmrtva od trudnosti obležala v jarku, obadva lahko ranjena, ter se vlekla nato za armado; napadi mrzlice so jima jemali moči, da sta se morala ustavljati po mestih, tako da sta ' šele zdaj nekoliko okrevala in dospela semkaj svojih oddelkov. Mauricu, ki je baš hotel narezati kos sira, 3 j skrčilo srce, ko je videl njiju željne poglede, upi"'e' svoj krožnik, "Cujte, gospodična! Prinesite še sira in kM in vina tudi . . . Kaj ne, tovariša, da mi bosta gala? Pogostim vaju. Na vajino zdravje!" Onadva sta z veselim vznemirjenjem pi'is Njega pa je grabila mrzla groza, ko ju je gledal lostni propalosti neoboroženih vojakov, rdeče h'a plašč tako zvezan z vrvicami, zakrpan s toliki®1, brojem raznih cunj, da sta bila podobna d vero c ■ nom, plenilcem, ki sta že obnosila, kar sta ug'"1' na bojišču. "Ej, vraga!" je povzel večji izmed njiju, h is torija tam doli ni bila šala! — človek jo je ^ videti — daj, Coutard, povej, kako je bilo!" In mali je pripovedoval, mahaje okrog sebCi čim je jedel svoj kruh, "Jaz perem srajco, drugi p^ kuhajo juho i slite si umazano luknjo, pravcat lijak, kroginkt-0^ raščen z gozdovjem, ki je dalo tem pruskim P1'3 možnost, da so se priplazili po. vseh štirih. ne mi kaj vedeli o tem . . . Takrat pa nam okoli t-ure mahoma priČno padati granate v juho. božja! Mi se nismo dali dvakrat prositi; planil1 ^ vsakateri k svojemu pihlilniku in do enajstih s111"^ slili, da dobivajo slavne batine. Toda treba je j? sliti, da nas ni bilo čisto pettisoč, njih, svinj. # prihajalo vedno več, vedno več. Jaz, da po^^1' ležal na majhnem pobočju za grmom in sem i1 ■'j dal naravnost pred seboj, na desni in na levi; " mr"! ,tii jaii so kakor mravljinci, kakor vrste črnih tako da se ti je naposled, ko so se nehali nabir® j vedno zdelo, da prihajajo. Ni da bi govoril 0 3hčl ali mi sme rekli, nas; častiniki morajo biti ki, da nas vtaknejo v takšno osje gnezdo ločsn6 varišev in nas puste pobijati brez pomoči. NOVEMBER 5th 1920.. "ENAKOPRAVNOST" STR m m . : i NAJLEPŠI IN NAJKORISTNEJŠI BOŽIČNI DAR za vašo družino v starem kraju.je den^r. Mi ga pošlje-.mo hitro in varno. Vaših dragim tamkaj darujte hranilno knjižico. Mi plačamo 4% obresti od hranilnih vlog. Ako bi vašo družino radi dobili v Ameriko, Vam preskrbimo vse potrebno. ^.'Prodajamo šifkarte za vse parobrodne črte za in iz Evrope. Za vse informacije pi- ^ šite na: Nemeth State Osmlc GLAVNI URAD: 10 East 22n