Politični ogled. Avstrijske dežele. Konservativni in ž njimi naši slovenski poslanci so tadi napadali iu sicer jako ostro sedanje ministre: g. Herman je grajal nnedostojno" jihovo ravnanje z Cehi in z sv. katoliško Cerkvijo, Pražak se je potegnil za česke šole, Oelz, Koronini in Heinricb za konservativno in slovansko časnikarstro, ki še ni nikoli toliko trpelo, kakor r bvalisani dobi sedanjega ustavoveiskega liberalizma. Vrli nSlovenec" in ,,Sl. Nar." v Ljubljani, Vaterland na Danaju, katoliški listi na Tirolskem, zlasti pa česki listi in pa Folitik v Pragi se črez red pogosto zaplenjajo. Poslednji list je vlada konfiscirala lani in letos 883 krat, ker je eden list po 2 in 3krat pograbila preden se je smel razposlati. Ali boljše bi naši poslanci bili djali, ako bi tokrat bili popolnem molčali ia pustili uetavake, naj bi se sami med seboj trgali. Ministri pamrec so naše poslance ali prezirali ali pa zaničljivo smešili, da se je vsa zbornica sniejala. Sploh pa se avstrijsketnu domoljubu mora čuda zdeti, kako še ti gospodje kaj smeha zmorejo, kder bi se davkeplačilci lehko jokali videvši, da bodo morali več nego 405 milijonov pokriti. Liberalni poslanci 80 se sicer hndovali uad niinistri, a dovoliii so vse in še jim 50.000 fl. dodjali na prosto razpolago in za vladine novine odkazali 214.000 fl. Koronini in dr. Vošnjak sta tudi grajala, da se uradniki pri volitvah preveč vtikajo in ustavovercem na koiist pritiskajo na volilce. Znaui Seidl hoče, naj se ,,tarnanjeu ali teloradba upelja pri vseh malih šolah in naj se vojaški zraven ,,komandira". Bolj pameten bil je nasvet konservativca Harranta, ki je rekel, da se kmetskih fantov preveč med vojake jerulje, ker mestni mladiči pogosto niso za vojaštvo, in pravi: naj ti zvrčenci plačujejo nekoliko svoto v vojaško kaso. Plener pa je nasvetoval, naj vlada vzame nekaj denarjev iz hrandnic ali šparkas in nadomesti z državnimi dolžnimi pismi; to bi bila neizmerna nevarnost za Ijudi in je zelo prav, da je finaačni minister nasvet zavrgel. Vendar čuden je le ovi nasvet libetalca Plenerja; kajti kdo v&, ali se mu bo vsak minister ustavljal ? Magjarski ministri žugajo odstopiti, ako se jim vse ne doroli zastran nacijonalue banke. Pri cesarju je sedaj odločba, ali ti se niso ničesar določili. Vnanje države. Ves svet sedaj gleda v Carigrad, kder se posvetujcjo poslanci evropskih 6 velevlad namreč Avstrije, Rusije, pruske Nemčije, Italijansko, Fiancozke in Angležke, kako bi turškim kristijaaoni zdatno pomagali. Shodu se pravi konferencija in od nje je sedaj odvisno, kako 86 bo turško prašanje rešilo. Sedaj šo ni nič znano kako in kaj'? Na Nemškem so ljudje čedalje bulj razkačeni, da su prisiljeni otroke v šole pošiljali, kder je mešnikom uSiti zabranjeno in kder neverni učitelji najgršo nevero ubogej mladini v nježna srca zasajajo. Bismark se za to malo zmeni in preganja škofe, kakor do sedaj, brez nebanja in najmenjše milosti. — Na Italijaaskeui narašča tolovajstvo; pretečene dni so nekega Aogleža tolovaji pred mestom Palermo v Siciliji ugrabili in odgnali in ga spustili se le, ko so njegovi sorodniki položili 300.000 frankov. — Francozki zbor poslancev bo bržčas razpuščen, ker je preveč 80vražen katoličanom. — Angleških oficiijev je zopet veliko stopilo v turško vojno. Ruska vojna je vefijidel že blizu turške meje. Srbski general Črnajev bil je ove dni na Dunaju, kder so ga slovanski poslanci dr. Klaič, dr. Vošnjak, Nabeigoj in drugi obiskali in se mu zahvalili, da se je za jugoslovanske brate tako velikodušno žrtroval. General se jim je srčno zahvalil in se odpeljal k ruskemu velikemu knezu Nikolaju v Kišenev na pogovor zastran vojske zoper Turka. Iz Kišeneva bo odšel zopet v Srbijo z jedno divizijo ruskih vojakov. — Brazilski cesar in cesarica sta te dni obiskala sveto mesto Jeruzalem. Smešničar 51. Nek vinski brat bil je v nevarnosti popolnem oslepnoti in pride k dohtarju zdravila iskat. Ta pa mu reče, da zanj nima nobenega zdravila, ampak samo še dober svet: pustite vino! Bolenik se tega sveta cnočno ustraši in prosi: g. dohtar, dajte mi kakih 14 dni odloga, da si to reč dyb:o pieraislim. nPrav, le pomislite si in potem povejte, kako ia kaj?" Ko se črez 14 dni zdravnik in bolenik zopet vidita, praša dohtar: no kako ste si premislili? ,,Vejste gosp. dohtar", odgovori vinski brat, ,,bom pa ga lc koj pil; kajti videl sem ua tem ničvrednem svetu že itak — zadosti, a pil še nisem zadosti."