P A P * Ž A P 1 J A XI, ❖ v> a IT a p o t X rismo svetega očeta Tl razil slcim škofom o katoliški Akciji * •+ (Kazalo je zadaj.) 31 . 7.1946 Prepis : ‘brazilskega pisma' 7 in razlage, v kateri je lcilo zamenjanih nekaj tujk z domačimi izra¬ zi. - Mašo pot X je pregledal škofijski cenzor .dr.A.Ušenicnik, njen natis pa je dovolil ljub¬ ljanski škofijski ordinariat dne 28. maja 1936. J) LtSajLtZ. 2 EMINENCI KARDINALU NADŠKOFU LEME LA SILVEIRA CINTRA. IN VSEM DRUGIM NADŠKOFOM I‘N ŠKOFOM BRAZILSKIM _t T ..X„L_D NAŠ LJUBLJENI SIN IN ČASTITI BRATJE: POZDRAV IN APOSTOLSKI BLAGOSLOVI Čeprav sme že v mnogih dokumentih, ki smo jih izdali o tej stvari, svoje misli tako* jasno povedali -- c d prve naše okrožnice Ubi arcano Dei, - vendar ustrezamo Tvoji želji, ki si nam- jo izrazil ob zadnjem prihodu v Rim, in naslav¬ ljamo na Te in na Tvoje brate v škofovski službi svojo očetovsko besedo. Važnost KA Tako hočemo še enkrat pokazati, kake visoko cenimo sodelovanje, ki ga morejo nuditi, laiki hierarhičnemu apostolatu,To sodelovanje ni sa¬ mo v tem, da branijo resnico in krščanske živ¬ ljenje, ki ga toliko zased c-gr*ža, ampak tudi v tem, da postanejo pod vodstvom svojih pastirjev lahko najboljša pomoč za vedno večji verski in družabni napredek. ■Mnenja smo, da je NA velika mil*st za ver¬ nike, ki jih Bog klico k ožjenru sodelovanju s hierarhijo. Je pa -tudi velika miltfst za hierar¬ hijo samo /-1-/, za škofe in duhovnike, ki bede našli v vrst ob KA plemenitih duš, pripravljenih 3 uspehom jim pomagati, da Wdo mogli vedno bolje in vedno bolj na 'šir*k# vršiti sv«j apo¬ stolat. i i i * 1 * ”KA velika milost za vernike ... pa tu¬ di ve lika milos t za h ierarhijo -same" - pri¬ merjaj, kar je papež 1935 rekel v nagovoru gojencem rimskih semenišč oh zaključku teča¬ ja KA, ko je onOzoril na pričevanje, ki mu ceste prihaja od vseh strani, od duhovnikov in tudi od škofov, da cesto v nepričakovani meri prejemajo vzpodbudo ravno od laištva, cd vernikov, v katerih deseza gorečnost, sa¬ mo zAt a ja in molitvenost tako visoke stopnje,- da se morata čuefiti duhovnik in škof. Prelepo dejstvo, ki odpira neizmerne neve poglede na ono dobro, ki se uresničuje ravno pod blago¬ dejnim vplivom Katoliške Akcije. , * Tako duhovnik kakor laiški voditelj , že' v. prvih početkih KA to kroženje vplivom vča- si prav žive sam na sebi občuti. Težave dušnega pastirstva Kdo namreč ne vidi, da je duhovnikov tudi v katoliških deželah premalo, da. bi mogli nu¬ diti vsem vernikom potrebno versko pomoč* Tudi v tej dragi deželi, kjer je vendar. ljudstvo-verno in pobožno, - kolikokrat ste Ti in Tvoji tovariši v škofovski službi tožili radi pomanjkanja duhovnikov, posebno svetnih, na ozemlju,- ki zahteva radi svoje zemljepisne cfblike, radi svojega naravnega položaja in ra¬ di svoje izredne razsežnosti /-1-/ ' več duhev- niko^v kot pri drugih narodih. •In kaj* naj rečemo pojte m o stalnem narašča¬ nju g ct*ret ov in pa težav, , ki včasih skoro one¬ mogočijo .služabniku Gospodovemu, priti v stik z vsemi verniki? Kaj naj^rečemo o nevarnostih vseh vr »h, ki vedno bolj ogrožajo vero in nrav¬ no neoporečnost ljudstva; nevarnosti /-2-/, ki •so, kot se zdi, številnejše tam, kjer - ket ne- dvomno v Braziliji- ^udoviti napredek kulture, ar.ar,, sti, industrije prinaša ' ''Falanga"; jeabila pri starih Grkih gosta . bojna vrsta, kar moč trdno sklenjena, da jo je bilo težko predreti in raztrgati'. Svetov¬ no slavna je falanga starih Macedoncev: ve¬ lik živ štipi^cctnik,- 1 ves sršeČ od starih dol¬ gih sulic^ gosto mož ob mpžu, po šestnajst- drug za drugim. Jasno je, da ta falanga je . ; morala biti sijajno izvežb.ana'in disciplini- rana. .» Smisel prispodo.be je, da mora Jdtivtudi ICAj dobro izvežbaha,. urejena, disciplinirana, v veliki-, slogi nerczfcitna,-varna proti notra¬ njemu razdiranju in zunanjemu "miniranju". v Tudi sicer rabi papež podobne izraze za j KA; take v pismu,, na španskega kardinala Se- . gura: * sililo kompaktna bojna vrsta"; nuncij Pacelli na . katoliškem'- shodu v Magdeburgu: "lepo- ur e j ena bojna vrsta"; Qu, ,a. 141:; "goste čete mlajših delavcev" (v KA). SRE L SIVA Potrebno _pa je_v_ te n svetem boju,_kakor • si cer jf v vseh bo jih in_pri vseh armadah /-1-/, delati go xe ; du /' r po meto di. /t 3~/_in .t ak¬ t i ki /-4-A Zato Vam gotovo ne bo neljubo, častiti bratje, da tu dodamo nekaj migljajev in prak¬ tičnih navodil. Navdihnilo ngm jih je ne samo, • p oznanje vaših razmer /-5-/ in. pa želja, ki jo tako živo gojimo,*; *da bi 'namreč kmalu tudi nn 4 - 6 - . < o * tem pelju videli tolažilne uspehe - ampak tudi naša sedaj že dolga izkušnja /-6~/, ki nam je pri raznih narodih takorekoč pred oči postavi¬ la, kakšna sredstva so v dosego cilja naj zane¬ sljivejša in najprirravne.jša. 1. - Vici jut globokim razlikam med duhom intvarjo vladajo vendar tudi neke podobnosti med obema. In ker je našemu spoznavanju tvar bližja, nam te podobnosti pomagajo k spozna¬ nju duhovnega, kakor je lepe in globoko ute¬ meljila sholastika. Take nam sv. pismo raz¬ laga nebeško kraljestvo s prilikami o gor¬ čičnem zrnu, o kvasu, itd. Razlike med KA in armadami so velike. A bistremu očesu se pa odpre tudi presenetlji¬ vo velike skupnosti., Ub armadah se da lepo opazovati važnost vežbanja, vrednost natan¬ čnih priprav in načrtov ter pravočasne odlo*- čitvej pomen koncentracije sil in smotrene delitve odgovornosti in zato hierarhizacije poveljstev; lepo se vidijo zakoni o vpliva*, nju na tujo voljo, o ohranitvi lastne zmago¬ valne voaje. o zlemitvi tuje, itd, itd. V bistvu boja je, da ima, opravka s so¬ vražnikom, ki skuša z vsemi silami našo akci¬ jo preprečiti in neprestano preži na naše napake. Zato se človeške sile, telesne in um¬ ske, nikjer ne napne tako silno kot v boju: iznajdljivost in hitrost napredka rasteta do viška. Zato se v boju erganizaterne metode hitro izpopolnjujejo. Učinki sc v fizičnem boju vidni in otipljivi, a v nadnaravnem boju pa so ravno najvažnejši učinki nevidni. Zato. se v fizičnem boju zakoni lažje ugotovijo. Končno so se taka načela v dolgih tisočletjih temeljito preizkusila. Zate j« v skušnjah armad velik zaklad spoznanj tudi za druge dejstvovanje. • Vsako rec ir. sv oj o mesto! - Vsako dole v s jj - 3 em . času? Točnost: Tli uspehov brez vztrajno¬ sti, ni vztrajnosti brez tečnosti. Dnevni' red. Tedenski, mesečni, letni, večletni.de¬ lovni programi. - Pravega moča na pravo me¬ sto ! Drugi darovi, druga mesta! Ni vsak za vsl. Na vso sam! Smotrona razdelitev dola in oblasti (hierarliizaci ja; glej. prepis UP VIII str. 25)- Načele enotnega vodstva. • - .Ukaz, protiukaz - -skazi - Pravila in poslovnik/ - "Strašna kakor urejena bojna vrsta ;! (Sv. pi¬ smo, Visoka pesem 6, 3), itd. •» i « . 3. "po met odi'- 1 - Metoda jeder- Metoda j mas. Evharistična me-toda (Pcppe). Učne meto- r de. Upravne metode. Pij XI. belgijski dijaški IUi ob veliko- i nočnem romanju 1-935: "Nadaljujte s tem svo- | jim celom, dragi sinovi, z discipline, ..... | kajti brez disciplino in brez.' motc.de ostane- j jo najboljši nameni brez učinka. Zakaj brez | discipline se tudi najsijajnejše sile navdu- 1 Senja razpršijo in razmrvijo." ■ •; Lindvor3ky S, «J. pravi: "Končno še nekaj- o dandanes toliko obrekovanih metodah in na¬ vodilih. Tu prihaja Cerkvi na pomoč moderna ‘psihološka veda, ki dokazuje: brez metod de¬ lati, se no pravi delati; celo .mišljenje in hotenje postane možno in uspešne šele tedaj, kc so more posluževati metod." 4-. "in raktiki" - Najprej izgraditev je¬ der! - Najprej moško mladino! - Debra stvar ne dela hrupa (Vatikanska cficiozna brošura o KkJ. - Taktika etap itd. - Temeljna taktilna KA.: taktika osvajajoče krščanske ljubezni, ki Vidi izgubljenega brata tudi v nasprotniku, dasi proti nam sovražno in krivično nastopa. Sv. Avguštin: "Ubijte zmote, a ljubite nje, 8 ki Be metijo!" »' * ,t Ne pustimo, .... da bi'bili otroci’tega sveta nasproti svojemu rodu razumnejši kakor mi. (QTJ „ a. 14?). . ; Komunisti imajo, prevajane 1 in .šicranrio ne¬ varne taktične metode', katerih nevarnost opazi le poznavalec., . - ■ Primerjaj, kako izpodmit&rajc tujo.orga- ■ nizacijo; Najprej v. vsako tujo organizacijo komunistično celico! Hujskajo ,člane proti voditeljem, da jim nazadnje več ne zaupajo. Napravijo notranje spore ali jih večajo, le¬ vico polagoma pripravijo do komunizma. - Primerjaj, kake pod krinko strokovnosti-, e- notne delavske fronte itd, nasprotnike pola¬ goma navadijo, da ubogajo komunistične vodi¬ telje. Kake štrajke stopnujejo v nemire, ne¬ mire v revolucijo. Kako v vsaki: stranki sku¬ šajo dobiti lutke ki vneto' smšš-ijo "ti st e, ki komunistično, nevarnost pravilno'^ spozna jč . ** v • Jasne je, da se proti takemu sovražniku j uspe samo z izvrstnimi^aetodaml-: Tudi zunanji red je za uspeh potreben, j potrebne sc pisarije in kartoteke. Gardijn je hud, ko s liči tako, kritiziranj er "ile puščaj¬ mo, da bi se nam očitalo papirstve in biro¬ kracija ! . Upravno in poizvedovalno' delo ter zlaganje informacij v kartoteke je'važne, pa je vendarle manj'še stran žosistovšklh .anket (o položaju delavstva). Velika v st ran • teh an-* •ket, njih vzgojna stran, pa j e?-v tem, da se • pri njih voditelji in borci uče mlade d el iv- 1 •ce odkriti , jih živo, do dna-in ne. površno spoznati, z njimi v stik stopiti ,, se z njimi' .. sbližati, jim dati lepo Je:. ..do,' se zanje za¬ vzemati - z ene besedo', imeti' 'zanje delavno in res krščansko ljubezen.' 1 m •• Sicer pa so vsi taki očitki o birokru- 9 - ti zrnu 1od lepim videzom otresejo. 5- Poznanje vaših (Brazilskih) razper” - Ko sta izšla Pijeva evharistična dekreta, se je- r-a nekem zborovanju v Ljubljani reklo, da j t* ni "za naše razmere”. Podobno so Nemci se dolgo premišljevali, | ali "'so ti dekreti-za nemške razmere. Skcro J enake so delali s Katoliško Akcijo. "To ni za naše •razmere" je zelo pripra¬ ven izgovor, kadar ni volje za , te,' da bi se kaj izpeljalo. Tako pri nas nekateri odkla- ; njajc žosiste, ki jim tudi niso za naše raz¬ mere, dasi je “papež priporočil ekspanzijo žesizma po celem svetu; njihovi razlogi so povsem nestvarni. Očividno kakor povsod tudi v Braziliji he manjka takih izgovor®v, drugače papežu ne bi bilo treba omenjati, da brazilske razmere . pc zna. Podoben je izgevor, da ne smemo, kar je papež do,ločil za Italijo ali Brazilijo itd., posploševati. '■ Res je, napačno pt-sploševanje je škod¬ ljive. Se veliko bolj je na škodljivo napač¬ no utesnjevanje. Kajti tako utesnjevanje pa¬ peških navodil nam povsem neupravičeno jem¬ lje dragocene pcmočke za izvedbo ISA. Po na¬ vadi papeževa navodila javi ."Oss. kom." ali celo "Ac-ta fig. Sediš". S tem se jim pa da vsaj za večji del besedila ebča veljavnost. Kadar izide nov papeški izrek o KA, je treba skrbne iskati, da ne bi prezrli kakega koristnega migljaja. * 6. "naša seda : že dolga izkušnja" - Pa- j pez gleda posrečene in neuspele poskuse KA \ po raznih deželah in v najrazličnejših raz- j merah. - Kakor je videti iz drugih izjav, j misli najbolj na sijajne uspeh® žosistov v | Belgiji"in zdaj tudi še.drugje. Vzgoja Predvsem .Vam priporcčarno, da obračate naj¬ več, j c skrb na vzgoje tistih, 'ki se hočejo bo¬ riti v vrstah.. XA: in sicer na versko, moralno ’ in socialnb vzgoje, ki je neobhodno potrebna ža vsakega, ki hoče vršiti v moderni -družici u- spešne aposltlsko delo Začetek z jedri / -I 7 /? Začeti pa je .treba_ ne _z^velikimi^ttasami^ §3!'E§^_ilS_iIoba _izbra;ti.majhne^..cddelke^^ jih^iz;; uč iti in izvežbatl, ^a.bocip kot evang elij s iki ..kva s, ki bo potem prekvasrl .vgp^maso^ Tudi ne bo težko začeti na tak način v vsaki fari to koristno dele, posebno skrb je posvetiti z ljubeznivo pozornostjo malim, kate¬ rih tako dovzetne duše moremo z lahkoto izobli^* kovati, d/ bed-č z vnemo izvrševale krščanske čednosti. Z nič manjšim prizadevanjem bo treba pri¬ vabiti v katoliška združenja- moško mladino, nad p domovine in C.erkv.e,; in jp.a.mc-Se, na katerih slonijo družine ih družba. l v - Začetek z malimi', a dobro izve 2 - banimi jedri je torej nujne,, brezpogojno po¬ treben. KA je sicer organizacija za maso, a ne ! začenja nikdar z mase (glej Prppič lip o, str. j 29)- Kjer so drugače zaceli, bodo peč mnrali - 11 - # j staro cpustiti in drugič prav začeti. To so I morali tudi drugje. .. I primerjaj papeževo pisno portugalskemu patriarhu 1933: Veliko veselje nam je napra¬ vilo pisno, .v katerem nar*, javljate svoj in vsega portugalskega op i skopata modri. sklep, da hočete preurediti in prenoviti KA v tem plemenitem narodu ... Prav tako nam je všeč, , da hočete to delo pričeti v priprave dobrih ^voditeljev; resnica je namreč, ki jo'potrju¬ je vsakdanja izkušnja, da useda ustanov po večini •-zavist od zmožnosti njihovih vodite¬ ljev. ' Načelo e notn ega v odst va . Načelu enotnega vodstva nasprotuje samo¬ ljubje posameznikov (egoizen) in partikula- rizem, to je egoizem skupin; ta je tem škod¬ ljivejši, čim' večja je skupina. Primerjaj u- radni spis c ZA: .... "da ne zaide v izklju¬ čujoče skupinarstve (ekskluzivi z em)' in - par- t i kulaiizem, kar je ena največj i h nevarnosti i za KA ." Naj ožja organična enota! E ne stvari pa vam no mere; v nikoli zadosti pri poročit i:_ .da po rajajoče j se or ganizacije ng b ode živele samo _v_popolno/m_soglasju /pl ^ a mp ak da b ede p r ime r no z družene, v kar naj ož jo in organ rč no enoto / -2-/. Od župnijskih združenj ‘divšleofijskih orga¬ nizmov, od teh dc vodilnega narodnega odbora - mora biti vse dobro spc. j eno ir tesno Sklenjeno, kakor so sklenjeni Udje enega samega telesa, ka- -15- kor različni oddelki ene mogočne- vojske • Fe zmeda /-4-/, ampak spojit^f-, - ne škodljiva medsebojna križanip. pri istem.-de¬ lu ./-5-/, . ampak s o d* e 1 o V a n j e na ■razi i & n i h poljih.,' odkazanih vsakemu'posebej. Fe pritisk prebujne rasti »različnih'fedinic /-6-/~, aiip&k ubran in u: e(jen razvoj celega telesa v pravilni soirazmerl*!-- 'le¬ poti in moči raznih udov. - - J \ ■ « vv ’ 1. "Popolne soglasje 11 nikakor ne zf.dosca, ker je pjji veliki akciji in v'masah v jak: čas v hfevarnt&sti, da se podere, ako ni • masnega vodstva. Po-olno soglasje, a breč podreditve „ je mogoče samo pri velikem prijateljstvu in ■ v majhnem številu; v masah le, g% .so udje po-*- vezani v organsko enote z gl^vo*, ki jih vc^di. - , j v »* 2. "združene v kar na.ioz.jo in organien o x » enoto 1 ' - 'Pisno brazilskim škofom j e nekaka visoka pesem načela enotnega vodstvaPapež, §o zdi, *da ga kar ne more dovolj’ poudariti.; .kakor fta -še vedno ni dovolj krepko in jasno > . povedal, kako silno potrebno je, da- se to. na¬ čelo. brezpogojno izvaja, in kako' silna škoda j£, ako se krši: "vse dobro spojeno in kom¬ paktno j ne zmeda, ampak spojitev; ne škodiji- . va križanja, ampak ubran' in' Urejen razvoj . vsega telesa; sorazmerna lepota, in moč; mo¬ gočno organizirane sile. " Zlasti pa še pdsta- > velo- o "silno težki škodi" s trdimi izrazi, kot jih ta odločni papčž sicer redko rabi. 3. "kakor različni oddelki ene -vpjske" - Enotnost ni enoličnost! - Armada ima različ¬ ne oddelke za razne vrste orožja (pehoto, le- , tal.stvo, topništvo itd.), a je stroge enotna, ker'ima enotno vodstvo. ' j KA ima različne oddelke po starosti,-spe- ■ - lu in stanu, s starostj c, spolom in stanom se s menjavaj« 'tudi sposc: n.isti, pctrCbe, dolcnc- ! a,ti., nravne nevarnosti: kar’ je potrebne ma~ i . t-ora*, r,i vse primerno vajencem in narobe; ne | gre za vse po enem kirpitu. Če matere, vajenec itd. porazdelimo v I ; različne oddelke, je s tem omogočeno, da se { organizacijsko cfccie .in metode umno prilogo- • dlje lastnim potrebam (se specializirajo). | .Ogromne koristi specializacije 'pa &c dfsvolj !_ znane po uspehih v znanosti in tehniki. Iz teh lak« različnih oddelkov narediti ' "najožjo organsko enota", tc je umetnost, ki "je its-goca le po načelu enotnega organisacij- skega vodstva« 4. "zmede” - Kjer sc premalo ali nič ne i upošteva načele enotnega vodstva, tam sc ne- } li-Ogcči enotno zasnovani premišljeni veliki j načrti, nemogoča je natančna skupna dogovor- i j eno st, .... 'tdtod potem nujno zmeda, nered, "škodljiva medsebojna križanja pri i- s tam delu" —■ Kjer ni. izvedene, načelo enotne¬ ga -vodstva, tam ni jasne-delitve odgovornosti in delokrogov, zato se edinic.e. pulijo, za iste osebe in isto delo. Za druge osebe in skupi-, ne in delo se r,a zopet nihče ne zmeni. Sile" seine zbirajo (koncentrirajo)/ ampak cepijo in med. seboj ubijajo.Mdsto umne porazdelitve dola,, škodljiva križanja . . . 6- "pritisk •prebu.ihe rasti različnih e- dinic" - Comu bujno, prebujno rast.ustavija- ti? Ker ruši "najošjb organske enoto", ker raste talec, da rast drugih ovira,, namesto, da bi rasti pomagala. • Taka rast napravi končno neprimerno večje škodo, kot znese navidezna korist. j Taka »o v Marijinih'ah po ne id d, n& deželi prevladale ženske, noski sc manj vstc- pali;- s tem pa se je' ceirtnh vpliv družbe na - javne življenje zmanjšal. .*./j ; Kjer ni .čuta za enotne vddstvd. tam M mogoč ometen in velik pa jasen pregled čez celotni položaj. r j?e, kar je osebi blizu, se zdi velik* in važno - ker ni tisto razdalje, ki edina ©mogoča vse .posameznesti videti v pravem, razmerju. Zato t.aE malo keristi lastne *sebc ali prijateljev ali, lastnih malih sku¬ pin zastirajo pogled na velike in bistvene, cilje celot b.' 'Ti čil ji potem" propadejo na .sfcedo celoti^ in budi' sebičnim. delom samim. Celota začne slabiti-ih propadati, ker ni več šivih ciljev, ki bi'ji dajali življenje in mbč. S celoto^ pa začno slabeti in propadati tudi 'deli. , - ■ . .'o- ; Zato je potrebna trdnost in odločnost- proti vsakemu osebnemu -ali skupinskemu egoi¬ zmu. vo zahteva korist celote, končno pa tu- ti resnična' korist posameznih oseb ali skupin. Me cepitev j P ila b i zato_.zmota_in_silne težka škoda /pl-/ ; .'•če-.bi se ali v ž upni jah ali v škofijah us tauovi la z dr uženja v er nikov s sličnimi_ciiji x k ot t jih u m a. . g.l r _ki_ki_pa_ bila po p a In orna ne od¬ visna /--2 -/ In pop olnom a v. no beni zvezi s , ali ka r bi bilo še .huj še - njej n a spro tu joča /=>/• " Delne_ali_na .ozek krog vernikov omejene koristi^_ki 'bitjih taka^društ va donašala^_bi.. - 1 ? - bi le popolnoma izgubljene radi škode, IdL k l jo pc/vzrdč i la z razpršitvijo in razkrojen katoli- šk ih s 1- 1 V vč asih' tudi z njih medsebojnimi .tff.ari'. ■ Saj' mora j c »katoliške sile rali »pctreb naših dni, kot srne dejali, biti mogočno organizirane /-4-/ y pokorščini do hierarhije in na službo Cerkvi. * * . • I ■ ' vi- "silho težka škoda' 1 - S temi ostrimi besedami je avtoritativno p- z k e Q, enc A> da' v KA tudi sicer dober pokret, če postopa na ,svoje roko, silno'°škodi - in se torej "mora z vseis .naporom preprečiti", ker greši, proti "organ¬ ski enoti", proti načelu enotnega.• vodstva. Takega društva ne opere nobeno opraviče¬ vanje in sklicevanje na uspehe v dobrem.Kaj¬ ti s svojim -obstojem in delom dejanske le ru¬ ši' kompaktnost KA - eno največjih dobrin Ka. Kjerkoli se je danes pojavilo kaj podob¬ nega, vedno sne-mogli slišati izgovor: "Nekaj dobrega-se bo pa le storilo." ■ Ta stavek je zdaj : razkrinkan kot nevaren in škodljiv so¬ fizem. Vreden je drugih, ki se že toliko ške- de naredili Kil, n.pr. "mi: to f 'že- vse imamo ali: "pri nas vse to hudi kongregacija - 'ni potrebna^nobena posebna TKA" (kakQ>r sc to re- kali na.;Španskem in na Danskem tudi), "čemu dvojno delo?", "fant ira same eno srce" itd. \ ' v ’ ’ . 4 ... . Druga močna izjava papeževa o načelu e- riotnega vodstva se nahaja v njegovem;pismu . kardinalu Seguri (6.12.1929): ”Ker__mora Ka, da pridobi d uše krotkemu g ospodstvu' Je zusa K ri stusa.,’ * prodirati kaker si lne ' kompaktna hrab ra . a po stols ka, čet a v z ato mora Imeti močno, _ zares enot no .in ■ o no dušno Vodstv o In kar najb ol jšo disciplino vseh-. » /Kajti akoje _ v iste m p cklicu več katc.- 1,1 ških _ z druženj si mod s eb oj nasprotujejo^ in_ ;če _§L.il_£_e_r, _o__t__n_e^_a____vcd- _edinost razkraja ! in. srečno uspehe zavira_a ,i_ceJjo^oneivogoči^ T_o_o_a_s_e_r_a_v n_c_in_o_r i _a_z v_s_e_n _£_£_£_£_£_£. _ P r e p r e c i_- ti. " 2• "v župniji ali škofi j i ... neodvisna^ Načelu enotnega vodstva še ni zadoščeno, ker je na vrhu en škof ali župnik. Tc hi Li¬ la huda zrno ca. Tudi v državi ni dovclj, da je nad armada!i en kralj, ampak enotno vodstvo mera hiti tudi v armadi sami: nad vsemi če¬ tami eno samo vrhovno vodstvo, nad vsakim od¬ delkom po eno samo podpoveljstvo'. Eno vrhov¬ ne poveljstvo za cele bojišče, pc enepodpo- veljstvo za vsak poedini odsek bojišča. - Tako morajo tudi vso organizacije KA • Terez izjeme. Liri podrejene centrali KA« proti "konkurenčni«!'’ organizacijam je namurski škof (v Belgiji) tako-le odločil: "Ne bi bilo dopustne, da ti kateri katoličani kakor koli nastopali proti Belgijski katoli¬ ški mladinski zvezi (t. j. belgijski mladin— j s'ki KA) ali pa proti kateri izmed njenih or- j ganizacij, n.pr. proti žesistom, v krajih, kjer so ta združenja dobila cd škofov poobla- šoenje za ustanovitev. Ravno tako ne bi bilo dopuseno’ v teh krajih ustanavljati konkuren¬ čne skupine s sličnimi vzgojnimi -cilji. 3. "neodvisna , . . ■ n asprotujoča" - tc je . ^ - 17 -- neodvisna cel central KA- Kjer tudi ne bi Ki¬ lo neb enega naspiot ropanja? že sanic . ..vAstejj "neodvisnega" -društva silne škodi, koSt-rusi "najožjo organsko enote”, ker razdira združi- tev- sil, 'kr e z katere se cilji ne de e ežejo'. ■ . 1 ern hujša, j-e n«teir. škoda, če pride še do ,, nasprotovanj. Vsrk-prepir ubija moči, čas in delo; vse redno delo med prepirom zastane. ’ Z r i £ a £ H a _^£ r.r_emalt_ mi_slino. Neodvisne edinio'e ”s podobnimi cilji” so najmanj neprestana bližnja priložnost za spere. 1. mogočno organizirane” KA ne samo da je. organizacija, ampak mora biti mogočno organizirana organizacija, mogočna po delu, številu in po organi zato mere ustroju. Pač na raz členit ev p o__ p okl leih i io pa ne pomeni, da se ne bi smelo poskrbe¬ ti, v okrilju KA, za vzgojo in posebno versko po oč raznih posebnih skupin, kakor n.pr. kme¬ tov, delavcev, dijakov, izobražencev, posebnih poklicev /-1-/. Nasprotno; vse to je - kakor nas obilno u- čl skušnja - neizogibno potrebne., če naj KA v pclnem obsegu dosega svoj cilj... In ta je zlasti v tem, da se vsak ? ki se bojuje pod zastavo KA, kot pogumen Kristusov apostol beri v tistem socialnem^okolju, v kate¬ rem živi. Opominjamo vas predvsem, da posvetite prav posebno ■skrb delovnim stanovom, industrijskim in poljskim delavcem. Kakor so bili ti prav pcsebho ljubi Božjemu Srcu Jezusovemu, tako sc v resnici vzbujali in vzbujajo materinsko skrb Cerkve. Cerkev ima v svoj en srcu globoke sočutje - - 1X5 - 2 njimi, ko gleda pomanjkanje in trpljenje'nji¬ hovega življenja, in trepeta zanje" radi težkih, duhovnih nevarnosti, katerim jih izpostavlja silna propaganda veri in družbi sovražnih nau¬ kov. • 1. ~ ITekateri so imeli pomisleke, da bi razčlenjevanje v poklicne, skupine vedlo v razredni bo j, ker mora n. pr. vodstvo delavske KA zastopati delavske interese, vodstvo kmet¬ ske Z& kmetske interese. Akc. bi bilo to res, potem Leon ne bi smel v R.n. priporočati de¬ lavskih društev, gospodarskih, strokovnih, kulturnih, verskih. Res pa je ravno nasprot¬ no, da so vsa ta društva in posebno delavska KA najboljše orožje proti razrednemu boju, '.seveda ako so. ve jena v Leonovem'in pijevem duhu. « Obiski Rj[ druge škofij e? id Pri vsem tem obširnem delu modrega organi¬ ziranja bo nadalje silne koristno ustanoviti po možnosti v posameznih škofijah skupine du¬ hovnikov pa tudi laikov, polnih gorečnosti za duše, popolnoma vdanih papežu in škefem, ki naj kakor vneti misijonarji KA pod vodstvom epi- skopata’ hodijo tudi v druge "škofije in tam v posamezne fare /-1-/s pogostnimi in dobro pri¬ pravljenimi obiski. kri teh''Čilskih naj jasne osvetlijo lepoto in koristi KA,naj pomagajo in sedelujejc pred¬ vsem pri vzgoji dobrih vaditeljev, ki s* nujen predpogoj za življenje in razcvit #rganizacij. K*nčnc naj usmerjajo in vzporejajo delovanje v tc, Aa se izvrše posamezne točke odkazanega programa. j 1 . w tudi_v drugo šktfije in tam v posa¬ mezne fare 1 " - Kakor se razne dežele med seboj razlikujejo in dopolnjujejo, tako tudi cer¬ kvene pokrajine. Življenje polje iz ene v druge in se ne da zadrževati: popolna osamo¬ svojitev je-, v' doki modernega prometa nemogo¬ ča, vsak poskus osamosvojitve' pomdga nasprot¬ nikom, ki znajo vse te prednosti sijajno'iz¬ koriščati. KA je po svojem bistvu prilagoje¬ na Sasom in krajem, zato te nove razmere -sprejme in jih organi zet orno izrabi in uredi - vse seveda v sporazumu.in z odobritvijo kraj et r n jh škofov. - Nič bre-z škofa! ■ * Pouk--o Kat bliski Akciji Nikar ne zamudite nadalje poučitp v tej vrsti apostolata gojence semenišč: naj se du¬ hovniki, predvsem mladi, hitro izučijo tudi s tem, da jih piošljete študirat KA k onim naro¬ kom, kjer je KA napravila že srečne preizkušnje in dosegla že obilne sadove. V ta namen, .da bi se- duhovniki, redovniki enega in drugega spola in pa tisti laiki, ki prav posebno ; čuti j c potrebe KA, za KA' .vedno bolj usposobili, smatramo za neizmerno korist¬ no, da se - kakor tc -delajo še -po različnih krajih z-vidnim uspehom - . priredijo pogosto dnevi .alu. vt e dni študija in molitve ne samo za ves narod, ampak tudi pokrajinski, škofijski in župnijski.- V teh ^tednih" naj se udeleženci z. duhov¬ nimi vajami in s praktičnimi predavanji mož, ki so izkušeni v Socialnih in organizacijskih vprašanjih /-1-*/, vnemajo za apostolsko delo in poučijo v-moralnih v in socialnih naukih Cer¬ kve s posebnim ozirom na sedanje potrebe'. Primerno je, da se taka zborovanja uvedejo posebej za različne skupine KA, tako za fante, dijake, može, kat. žene, delevce, razne pokli¬ ce kot advokate-, zdravnike , industrij ce ,. 20 * I- - ■' ' • ■ r p«3. 1/ ul ‘te! Kolike dobrega je preprečil in koliko prirojenih sposobnosti je zamoril tisti ne-.. } srečni in s e sp osebni i: vee sami”, ki podrej e- | nim ne pusti dela in odgovornosti in zato' ne 1 razvoja! " Potrebni so izkušeni ljudje, ' da dajejo svete za ustanavljanje edinic, za delo odbo-' rov,'za vodstvo propagandnih in drugih akcij. . Za te vrste svete Zadošča izvežbanost v'ti¬ stih po,slih" in neka sposobnost ,za poučevan je. Sc pa še vprašanja višjega vodstva, vpra¬ šanja,. kj er gre za ustroj central in cele or¬ ganizacije, za preustrojitve. Tu morejo govo¬ riti le tisti, ki sc se teoretično in prakti¬ čno bavili• z organizatornimi problemi. V gospodarstvu je nastal poseben poklic takih izvedencev in razvija se pesebna veda •o teh stvareh. Mojstri te vedo, Taji or, Cas- son, Fajcl sc spisali znamenita' dela, iz njih spisov se da dobiti mnogo > kar je neposredno porabno tudi za delo v KA* Primerjaj v priročniku belfe.mlad. Kil, ki - 21 - sta ga napisala kanonik Pic ar d in a. Iv "kat Hoyois: "Je znanost o vodstvu in poveljeva- ' -el ju. Fayolizem in taylorizem bi se dala prav koristno prilagoditi na organizacije KA. Kič se ne pomišljamo priporočali društvenim vo¬ diteljem, da naj pitajo' in preštudirajo eno ali drugo izmed številnih del, ki sp bila v .zadnjem Sasu objavljena o -organizaciji in vodstvu industrijskih podjetij." Kako- visoko cenijo gospodarstveniki dober Bvčt v stvareh organizatornih metod, se vidi iz tega, da je Casscnu neka amerikanska or¬ ganizacija trgovcev ponudila za polurno pre¬ davanje;.100C dolarjev nagrade. Če je vredno zaradi materialnega dobička študirati organizatorne probleme, koliko bolj tam, -kjer gre za najvišje dobrine! Z au panje v Bo ga Dobro poznamo in upoštevamo, častiti, brat¬ je, težave takega dela /-1-/, čeprav je take vzvišeno in potrebno, in to predvsem težave,ki se pojavljajo ob £>rvih pocetkih. Prav je tu ponoviti besede apostola narodov:"Vse premorem v njem, ki mi daje mo a J' Če bodo duhovniki in laiki, ki delajo v KA, svoje upe stavili v Boga, če bodo čuvali v se¬ bi božjo milost in z življenjem molitve in lju¬ bezni dc žrtve priklicali božji blagoslov nad vse delo KA, tudi nad takim, ki je na videz majhno in nfeppmembnc, ne bo manjkalo posebne, še celo nenavadne pomoči božje dobrote. Na¬ sprotno pa bi zastonj gradili novo krščansko družbo, če ne bo z njimi delal .Bog. I 1. "težave takega d.la" - Že pij X. je J napovedal v okrožnici "II fermo prop"sito": o "Akc duh ni tako urejen, ne Jb* -eamo težko, druge k dobremu,, navajati, ampak bo skoraj ne¬ mogoče delovati s pravim namenom in zmanjka¬ lo bo moči, da .bi vztrajne prenašali težave, ki so združene 'z vsakim apostolatom, namreč klevete nasprotnikov-,, hlad in premajhno po- mpč celo dobrih ljudi, včhsi končno ljubosum¬ nosti ■ prijatel jev in-* sobojevnikov, kar je brezdvomno opravičljivo, če pomislimo na sla¬ bost človeške narave, a je silno škodljive in vzrok nesložnosti, spopadov in notranjih spo¬ rov. Samo potrpežljiva in v dobrem utrjena in obenem ljubezniva in tenkočutna krepost je zposobna, da te. težave odstrani ali zmanjša, tako da delo, ki so mu posvečene katoliške moči,, . ne pride v nevarnost, da. propade. Velja božja, je dejal sv. Peter prvim kristjanom, je, da z dobrimi deli zaprete usta nespamet¬ nim: ” zakaj- to j6 volja božja, da po vaših - i dobrih delih umolkne nevednost nerazumnih.". Poleg nebeške pomoči Katoliški Akciji tudi drugih pomoči ne te manjkalo. Ona v resnici nikdar he ovira, še manj pa uničuje /-1-/ po- krete in oblike dobrega, ampak jih vzpodbuja, podpira, sporeja. Zato si želi in sprejema prav rada sodelovanje vseh tistih jamstev, ustanov in prizadevanj, ki sicer niso uradno /-2-/ v KA, vendar jih družijo z njo isti plemeniti cilji: vzgajati vesti in krščanski apostolat. *s ' . o. t* 1. "he ovira, še manj pa uničuje" - Tudi to mora papež neprestano celemu svetu penav- \ 1j ati, pa mu menda še ne verjamejo vsi. Feka- I teri mislijo, da bc&o zaslužne stare organi- ! » . } zacije zdaj v kot odrinjene in morda celo u- { ničeno. ' Če Cerkev Katoliške, Akcijo take "brezpo¬ gojno zahteva, intrajo vse. take skrbi utihni¬ ti. Pij JI. pravi z ozirem na KA, da' rt nekda- nja pastoralna teologija zares več ne zado¬ šča”. In ravno KA je tisko, kar ji je dozdaj manjkalo, s Katoliško Akcijo bc mogla liti kos nalogam moderne dobe. KA bo moč katolištva ojačila in to pride vsem udom Cerkve prav, tudi dosedanjim ver¬ skim družbam. 2. "uradno” - S tem izrazom se ločijo vsa druga verska ali "katoliška” društva cc pra¬ ve Katoliške Akcije.' Močnejša in širša kot vse drugega bc brez dvoma opora, ki jo bodo nudile KA številne re¬ dovne družine cbeh spolov, ki s O storile Cerkvi že mnogo znamenitih uslug za dobro duš v rem narodu. To pomoč ne bede nudile samo i_, x "~-vuno moli - vije, ampak tudi s tem, da bodo rado,,ol jno stavile na razpolago svoje delo, čeprav nimajo dušnega pastirstva v pravem pomenu besede. To pa bodo storil*? plsebnc na ta način, da bodo pripravljale za EA že od nežnih let dečke in deklice, za katere skrbijo v svojih ustano¬ vah., še posebne v šolah in meških in ženskih zavodih, ki so'po večini pod vodstvom redov. V njih bode; najprej budile smisel za apostolat, pozneje pa jih bodo uvajale v organizacije KA, ali pa jih bodo same ustanavljale v svojih družbah in ustanovah. Uore se reči, da ni boljše prilike in 'bolj¬ šega me at a za vzgojo mladine za Km tol. Akcijo, kot so šole in" zavodi, kakšna vzgoja bo za vse te zavode in šole velika ko.risr . ker 3 e lahko umljj.vo, kakšne in kolikšno .dobre prihaja vsem dijakom ene šole od lijih tovarišev, ki sc vzgo¬ jeni v apostolskem---duhu /-I-/. V velik prid pa ko še prav posebno mlade¬ ničem samim, ket smo še večkrat poudarili: za¬ jeti o pravem času in utrjeni bode našli v or¬ ganizaciji, ki jih # bo spremljala tudi skozi najtežjo dobo, obrambo, in oporo. Tako‘bodo mo¬ gli odbiti in premagati številne in težke ne¬ varnosti družabnega okolja, v katerega bodo mo¬ rali vstopiti. V f * * 1 . - Ihdi nekateri dobromisleči so bili pri nas proti temu,- da bi se KA vpeljavaia v zavode. V Belgiji so pa ravno v .zavodih za¬ celi z dijaške KA. K temu so jih privedle- žalostne skušnje z mnogimi absolventi teh zavodov, ker jih zelo veliko pozneje opusti ■ življenje .pr veri. Belgija je štela leta 1925 54.000 gimnazijcev; cd teh jih je bilo v cer¬ kvenih zavodih 35 * 000 ; od ostalih 21-000 jih je do petnajstega leta kaka polovica še'ver¬ nih; torej v celem kakih 40.000, • Bo maturi pa nastopijo velike izgube, proti tem izgubam so Belgijci našli sredstvo prav v organiza¬ ciji KA v katoliških - zavodih samih. Ma p t d oljen način bodo pomagale družbe in ustali«ve, ki* imajo napnen ali gojiti pobožnost, ali vedno, bolj razširjati versko kul tiare, ali tudi posvečati se kakemu, posebnemu udejstvova- nju na pelju družabnega apostolata? ■■ Vsa, ta društva bedp v resnici ^pomčžne o.otg KA, ker b c_ - jfr kl ju fr temu, da bč vsak a dru žba 'ohranila neko pravično.in .potrebno avtonomi jo -_ v ladala med njimi in ZA ona" sr čna Krza^em- nost^j,_ena spore j enost in »medsebojna sp ora¬ zumn os t 1 *., ki, smo jc^ že velikokrat ^ p ri p oroča li » KA, tako močno podpirana in modro urejena, bc res miretverna armada, ki bo bojevala svet boj za obnovo in razširjenje kraljestva Kri¬ stusovega, ki je kraljestvo pravice, miru in ljubezni. KA. in domovina Prav zato pa bo KA, čeprav se mera, kakor zahteva njena narava sama, brezpogojno vzdrža¬ ti vsakega strankarske-političnega delovanja ali gibanja, ki bi - kot smo že večkrat s pou¬ darkom ponovili - zelo škodovalo vsakemu ver¬ skemu udejstvovanju - v resnici veliko in uspe¬ šno prispevala k blaginji domovine in državlja¬ nov; stala bo sredstvo, katerega se poslužu¬ je Cerkev, da prinaša narodom vseh vrst dobrin. 4. ZAKLJUČI! K Kaj terej Bog oplodi plemenita prizadeva¬ nja, s katerimi' se Ti in' ves spis ko p at ter Vjk m vdano ot strani tudi duhovniki in katol.'laiki trudite, da bi v vsem narodu razširili to mo¬ gočno sredstvo katoliškega »reporeda, da bi se takoj v vseh škofijah zbrale te_lepe čete po¬ gumnih Kristusovih voha 4 * * 7 -o v, ki 11 Sl 1 v obrani) težjih in cerkvenih interesov'in povsod nosili in širili čut za to, kar jo Kristusovega (sen- sus Christi), ki je poroštvo in jamstvo blage- stanja sa posameznike, družine in družbe. Da bi potom t delo, ki ste ga začeli, sre¬ čno in uspešno dokončali, prosimo* c d Bega za Vas potrebne ponoči; na;- bo v dokaz te naše želje in istočasno priča naše posetne ljubezni naš apostolski blagoslov, at ga v Gospodu Tebi, svojemu dragemu sinu, Vam častiti bratje in vseatu kleru ter narodu, ki je izročen Vasi skr¬ bi, posebno pa enim, ki delajo za Katoliško Akcijo, z ljubeznijo- v Gospodu podelimo. Dano v Rimu, pri sv. Petru, na praz¬ nik Kristusa Kralja, dne 28.oktobra 1935, v 14. letu Našega pontifikata. Pij XI* ! 27 K A 2. A I. O 1. wor> - - - - - ~ - - ■. Važnost KA -- - \- Težave dušnega pastirstva - V cera je pomoč? - - *•* ~ 2, fl AJZAHBSLJ-IV EJŠA SHEDSTVA - i Vzgoja - - - -- - - "til Začetek z jedri: - - - 11 Načelo enotnega vodstva - - 12 Najcžja organicna enotah 12 Ne cepitev! 15 Fac pa razčlenitev po .poklicih - - - 18 Obiski v druge škofije - 19 pouk o.Katoliški Akciji - 2C Zaupanje v Boga - - - - 22 j.' K. A.. IN DRUGI ORGANIZMI - - 23 KA in redovi - - ' r - - 24 KA v zavode! - - - - 25 KA in druga katoliška zdru¬ ženja . - 25 K A in domovina — ~ - 26 4. ZAKLJUČEK 26 11 "