Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. \ ® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celjski sejem, 13.-18. september 2016 www.ce-sejem.si Izobraževanje Peking • Blaž Murko na 13. geografski olimpijadi bronast O Stran 9 Ptuj, petek, 9. septembra 2016 letnik LXIX« št. 72 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik. Stajerskitednik V središču Destrnik • Občina za nove prostore okrog 600.000 evrov O Stran 4 V središču Poljčane • Z zamudo odprli enega najdražjih zbirnih centrov O Stran 4 Šport Nogomet • Matjašič k Rožmanu O Stran 11 Rokomet • Začenja se prvoligaški ples O Stran 12 Kikboks • Vuzem Vajda 2. na KSP O Stran 13 mmsii ^ii m Podravje • Prebivalstvo naših občin v številkah Nadpovprečno stari Ste vedeli, da izmed občin Sp. Podravja z Bistriškim povprečno najmlajši prebivalci živijo v slovenjegoriški občini Benedikt? In da je povprečna starost občanov najvišja v občini Središče ob Dravi, kjer znaša okroglih 45 let? V katerih ■ občinah je umrlo več občanov, kot se jih je rodilo? Več na straneh 2 in 3. Aktualno • Senčar kazensko preganjan zaradi žaljive obdolžitve S Stran 3 Ptuj * Občinski golaž: grenak kot žolč in pekoč kot čili O Strani 4 In 5 Kronika * Lahko da starš otroku eno po riti? O Stran 24 AcccEmka c Turizem* 2 Štajerski Aktualno petek • 9. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Prebivalci občin Spodnjega Podravja z Bistriškim v številkah: Nadpovprečno stari in z negativnim Ste vedeli, da izmed občin Spodnjega Podravja z Bistriškim povprečno najmlajši prebivalci živijo v slovenjegoriški občini Benedikt? glih 45 let? V nadaljevanju predstavljamo še zaskrbljujoče podatke glede naravnega prirasta. Ta je bil lani v dobri polovici občin Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je povprečna starost prebivalcev Slovenije 1. januarja letos znašala 42,7 leta. Povprečno najmlajši prebivalci so živeli v občini Komenda (37,9 leta), povprečno najstarejši pa v občini Kostel (49,9 leta). Preverili smo, kje je na lestvici povprečne starosti prebivalcev v letošnjem prvem polletju izbranih 29 občin Spodnjega Podravja. Naravni prirast v zadnjih petih letih ||201l|20iq|2013|20l4|2015|Skupaj Benedikt 1 9 1 1 8 | 1 0 | 1 5 | 12 34 Cerkvenjak 2 -2 -7 -4 2 -9 Cirkulane -7 1 -3 1 1 2 j 1 -5 1 1 -8 II -21 Destrnik -2 A 0 1 A 4 -7 C 10 C 5 '1 C Dornava Gorišnica 1 -14 -10 -26 -7 -15 6 4 Q -6 -11 1 A -16 -62 C/ Hajdina Juršinci I I 1 23 -1 1 1 -8 9 -3 10 -6 64 -17 Kidričevo ■ -6 j 14 -11 -13 -23 -39 Lenart -29 -15 -19 -45 -49 -157 Majšperk 1 7 j 1 4 j 1 7 j 16 -11 23 Makole -5 9 6 10 10 30 Markovci 17 21 15 13 21 87 Miklavž na Dr. polju 10 10 12 27 -1 58 Ormož -34 j -27 -50 j -41 -22 -174 Podlehnik -20 0 -5 -2 -6 -33 Poljčane -54 j -43 j -70 -27 -28 -222 Ptuj -49 -37 -62 -36 -61 -245 Slovenska Bistrica ■80 | H 99 j ||53 j 95 20 347 Središče ob Dravi -3 -4 -3 -4 4 -10 Starše 1 3 j 1 -6 1 -1 1 -6 1 1 -3 II -13 Sveta Ana 0 8 3 7 5 23 Sv. Trojica v Slov. goricah ■ -4 1 1 1 1 ■ -6 1 1 -4 1 1 5 || -8 Sv. Andraž v Slov. goricah 2 -10 8 1 -1 0 Sveti Tomaž -1 1 -4 1 ■ -6 1 1 4 j -2 -9 Trnovska vas 0 5 1 0 0 6 Videm 1 3 j 1 3 j -9 1 6 j 15 18 Zavrč 4 0 0 5 -7 2 Žetale 1 M 1 -3 1 -9 1 -6 j 1 -5 II -22 Vir: SURS Občine z najstarejšim prebivalstvom: Središče ob Dravi, Podlehnik, Poljčane, Ptuj Po statistiki sodeč je v skoraj polovici občin, natančneje 14, povprečna starost občanov višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije. Povprečno najstarejši prebivalci živijo v občini Središče ob Dravi, s povprečno starostjo okroglih 45 let. O vzrokih smo povprašali tamkajšnjega župana Jurija Borka: »Kot kažejo uradne statistike, je povprečna starost prebivalcev v naši občini med najvišjimi. Vzrokov je seveda več: občina je še vedno med demografsko ogroženimi, nastanek meje leta 1991 je pomenil šok za nekatere naše podjetnike in kmetijstvo, država ni uresničevala enakomernega razvoja vseh delov države, posebej manj razvitih, premalo je delovnih mest, posebej za mlade in šolane kadre, ki potem odhajajo (posledično ostajajo starejši), pa potem slabo stanje v kmetijstvu, kjer le redki mladi vidijo perspektivo in še kaj ...« Na repu med analiziranimi občinami sta tudi občini Polj-čane s povprečno starostjo 44,8 leta in Podlehnik s 44,3 leta. Le dober mesec manj znaša povprečna starost občine Ptuj, in sicer 44,2 leta. Sledi Ormož, kjer so občani v povprečju stari 43,7 leta, Starše in Kidričevo s povprečno starostjo 43,6 leta, Cirkulane (43,4 leta), Majšperk, Lenart in Miklavž na Dravskem polju s povprečno starostjo 43,3 leta, nato pa Hajdina in Ma-kole, kjer je povprečna starost prebivalcev 43,2 leta. Nekoliko nad slovenskim povprečjem je tudi povprečna starost občanov Svete Trojice v Slov. goricah, ki znaša 42,9 leta. Občine z najmlajšim prebivalstvom: Benedikt; Trnovska vas, Sv. Andraž Na drugi strani pa povprečno najmlajši prebivalci med občinami Spodnjega Podravja živijo v slovenjegoriških občinah. Povprečna starost Benedičanov namreč znaša 38,6 leta. »Največ zaslug za dobro povprečno starost prebivalcev v občini imata firmi Juven, d. o. o., in Gradbeništvo Stanka Bernjaka, ki sta v zadnjih desetih letih zgradila 150 stanovanj za trg. Vzporedno s tem je občina zagotovila prijetno bivanje v kraju z dobro šolo, vrtcem, telovadnico in infrastrukturo,« zadovoljno pove župan občine Benedikt Milan Gumzar. V Trnovski vasi so v povprečju stari prebivalci 39,4 leta, pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah pa 40,1 leta. S povprečno starostjo 40,5 leta sledi Cerkvenjak, nato pa halo-ška občina Zavrč, kjer povprečna starost znaša natanko 41 let. Povprečna starost občanov je sicer nekoliko nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije še v naslednjih občinah: Sveta Ana (41,4 leta), Dornava (41,5 leta), Destrnik in Slovenska Bistrica (41,8 leta), Juršinci (41,9 leta), Markovci (42,1 leta), Go-rišnica in Žetale (42,3 leta), Videm (42,4 leta) in Sveti Tomaž (42,6 leta). Izrazito negativen naravni prirast na Ptuju, v Poljčanah in Ormožu Po podatkih državnega statističnega urada je bil naravni prirast v Sloveniji v letu 2015 že deseto leto zapored pozitiven; tokrat se je rodilo 807 prebivalcev več, kot jih je umr- lo. V primerjavi z letom 2014 je bil sicer za 1.472 oseb manjši, vendar še vedno pozitiven. Precej manj pa je vzpodbudna statistika v občinah Spodnjega Podravja. Namreč izmed vseh 29 občin, ki smo jih vzeli pod drobnogled, je lani pozitiven naravni prirast izkazovalo samo 12 občin, v zadnjem petletnem obdobju skupaj pa 13 občin, kar torej pomeni, da je v več kot polovici občin več prebivalcev Uvodnik Uči nas tale štor'ja Ob spremljanju vseh dnevnih novic, bodisi (oziroma največ) iz sfere politike, tako lokalne kot regijske, državne, evropske ali svetovne, bodisi iz gospodarstva, migrantskih tokov, kmetijstva, kulture... katerekoli domene že, nimam več nobenih, še najmanj pa pametnih idej karkoli pokomentirati. Edino, kar mi ob vsem dogajanju še pride na pamet in to vedno znova in vedno bolj pogosto, je naša narodna, ki pravi tako: En hudpesjan je živel, se futral je z ljudmi, z njih žup'co sije kuhal, obral jih do kosti. Enkrat pa en'ga najde, ga hoče v lonec dat', preveč je čudno dišal, preveč je bil kosmat. Kdo bilje ta kosmatež, lahko ugane vsak. Dihurje bil, kajneda! Narobe, bilje vrag! Pesjan čez kotel padu, pa s kropom se polil, ga vrag je brž obglodal, pa župco vso popil. Uči nas tale štorja, da kjer sta vraga dva, da tisti zmerom zmaga, k' 'ma več pesjanskega. Morda bi ti verzi prišli še bolj prav v kakšnem predvolilnem času, ampak aktualni so že vsak dan in na vseh področjih, ali ne?! Simona Meznarič Ptuj • Anonimka s pozivom k ureditvi razmer v Perutnini »Kje je ustvarjeni dobiček?« Se za anonimnim pismom, ki je bilo naslovljeno na upravo Perutnine Ptuj (PP), prejeli smo ga nekateri mediji, pa tudi župan mestne občine Miran Senčar in poslanec v državnem zboru Andrej Čuš, skriva nezadovoljni posameznik ali skupina več ljudi? »Kar 3.631 nas je zaposlenih v skupini PP. Že dlje časa smo mnogi do delovnih pogojev in plačila za delo zelo kritični. Kljub menjavam lastništva in mnogim nečednim dejanjem nekdanjega vodstva verjamemo, da nam bo nov lastnik prisluhnil in nas ne bo ignoriral. Odločili smo se za poziv k ureditvi razmer za delo in boljšim plačam v prihodnje. Družba je imela v letu 2014 kar 14,3 milijona evrov dobička, lani pa 144.000 evrov. Gospoda Glaserja sprašujemo, kam je pospravil dobiček. Prepričani smo, da je dobiček predvsem posledica pridnih delavskih rok. Zato od novega lastnika zahtevamo več spoštovanja, izboljšanje delovnih pogojev, ne pa da to ureja komaj napoved inšpekcije, ter boljše izplačilo dela. Dajemo vam čas do 19. septembra, da se javno odzovete na naše pisanje in zahteve. Poimensko se ne bomo izpostavljali, saj nas je strah za naša življenja in družine,« je zapisano v anonimnem pismu. Za komentar na zapisano smo zaprosili vodstvo družbe. Predsednik uprave Tibor Ši-monka je pojasnil: »V Perutnini Ptuj imamo vzpostavljene sisteme za pretok informacij in izražanja interesov zaposlenih neposredno svojim nadrejenim in preko delovanja sindikata ter sveta delavcev. Anonimne vsebine po elektronski pošti bomo sicer vzeli resno, ne moremo pa odgovarjati nekomu, ki se skri- va za interesi naših zaposlenih. Sicer pa v Perutnini Ptuj spoštujemo vsa dogovorjena razmerja in zakonska določila pri uveljavljanju interesov in pravic naših zaposlenih.« V sindikatu kmetijstva in živilske industrije so se od vsakršnih anonimnih pritiskov na Perutnino Ptuj odločno distancirali. »Več stališč in pobud naših članov smo že predstavili upravi, ki jih je sprejela z razumevanjem in napovedala ustrezne odločitve v naslednjih mesecih. Lahko rečem, da z vodstvom kontaktiramo redno, odkrito in transparentno. Zato obsojamo drugačne kanale in pritiske, predvsem pa tovrstne, saj škodijo ugledu družbe in interesom zaposlenih,« pa je poudaril predsednik sindikata v PP Marjan Vindiš. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 9. septembra 2016 Aktualno Štajerski 3 naravnim prirastom In da je povprečna starost občanov najvišja v občini Središče ob Dravi, kjer znaša okro-negativen, kar pomeni, da je več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Povprečna starost prebivalcev v letošnjem prvem polletju po občinah Foto: Črtomir Goznik umrlo, kot se jih je rodilo. Največji negativni naravni prirast v zadnjih petih letih skupaj beleži občina Ptuj. Število prebivalcev se je namreč na račun naravnega prirasta v zadnjih petih letih zmanjšalo za kar 245. Sledi občina Poljčane, kjer razlika med številom umrlih in rojenih skupaj znaša -222 ljudi, največ v letu 2013, ko je naravni prirast znašal -70. Na tretjem mestu po negativnem naravnem pri- rastu je občina Ormož. Vse od leta 2011 pa do 2015 je namreč kar 174 prebivalcev več umrlo, kot se jih je rodilo. Sledi Lenart s 157 več umrlimi, kot rojenimi. Na račun naravnega prirasta se je v zadnjih petih letih zmanjšalo še število prebivalcev v naslednjih občinah: Gorišnica (-62), Kidričevo (-39), Podlehnik (-33), Žetale (-22), Cirkulane (-21), Juršinci (-17), Dornava (-16), Starše (-13), Središče ob Dravi (-10), Cerkvenjak in Sveti Tomaž (-9) ter Sveta Trojica v Slov. goricah (-8). Poglejmo podrobneje še zadnje leto. Tudi v letu 2015 so izrazito negativen naravni prirast zabeležile občine Ptuj (-61), Lenart (-49), Poljčane (-28) in Ormož (-22). V naštetih občinah sicer negativni naravni prirast izkazujejo v vseh analiziranih letih. V Slovenski Bistrici še pozitiven naravni prirast, a bistveno manjši kot prej Izrazito najvišji pozitivni prirast pa beleži občina Slovenska Bistrica. V zadnjih petih letih se je namreč rodilo skupaj 347 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Sledijo Markovci, ko se je v enakem obdobju rodilo 87 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Na tretjem mestu je občina Hajdi-na. Naravni prirast namreč v obdobju zadnjih petih let skupaj znaša 64. Na račun naravnega prirasta pa se je v zadnjih petih letih povečalo število prebivalcev še v naslednjih občinah: Miklavž na Dravskem polju (58), Benedikt (34), Makole (30), Majšperk in Sveta Ana (23), Videm (18), Trnovska vas (6), De-strnik (5), Zavrč (2). V občini Sveti Andraž v Slov. goricah se je v zadnjih petih letih rodilo enako število občanov, kot jih je tudi umrlo. Medtem ko statistični podatki naravnega prirasta za zadnje leto kažejo, da je ta največji v Markovcih (21). Sledi Slovenska Bistrica, kjer se je v letu 2015 rodilo 20 ljudi več, kot jih je umrlo, a je to precej manj kot leto poprej, ko je bil naravni prirast skoraj petkrat večji - ta je namreč znašal 95. Na tretjem mestu je občina Videm, kjer je naravni prirast lani znašal 15. Monika Levanič 1 Občina 1 Povprečna starost 1 Benedikt 38,6 Cerkvenjak 40,5 Cirkulane 43,4 Destrnik 41,8 Dornava 41,5 Gorišnica 42,3 Hajdina 43,2 Juršinci 41,9 Kidričevo 43,6 Lenart 43,3 Majšperk 43,3 Makole 43,2 Markovci 42,1 Miklavž na Dravskem polju 43,3 Ormož 43,7 Podlehnik 44,3 Poljčane 44,8 Ptuj 44,2 Slovenska Bistrica 41,8 Središče ob Dravi 45,0 Starše 43,6 Sveta Ana 41,4 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 42,9 Sveti Andraž v Slovenskih goricah 40,1 Sveti Tomaž 42,6 Trnovska vas 39,4 Videm 42,4 Zavrč 41,0 Žetale 42,3 VIR: SURS Ptuj • Zupan in ravnateljica na sodišču Senčar kazensko preganjan zaradi žaljive obdolzitve Na okrožnem sodišču na Ptuju je v sredo dopoldan potekal predobravnavni narok v kazenski zadevi zoper župana mestne občine (MO) Ptuj Mirana Senčarja. V vlogi zasebne tožilke je kazenski postopek sprožila ravnateljica Vrtca Ptuj Bože-na Bratuž, in sicer zaradi domnevnih žaljivih obdolžitev na račun njenega dela pri vodenju javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda. Izjave, ki jih je o nepravilnostih v zvezi s poslovanjem Vrtca v javnosti in medijih podajal župan, so po besedah Bratu-ževe neresnične. Ker ne dovoli, da bi nekdo blatil njeno dobro ime in ugled, se je odločila za kazenski pregon kot zasebna tožilka. Obdolženi Miran Senčar je na sredinem predobravnav-nem naroku dejal, da krivde ne priznava. Obe strani, tožeča in tožena, sta sodišču predložili dokazne predloge, ki jih bodo predstavili in obravnavali v kazenskem postopku. Obramba obdol-ženega med dokazi predlaga poročilo nadzornega odbora (NO) MO Ptuj v zvezi s poslovanjem Vrtca ter zaslišanje predsednice in člana NO MO Ptuj Sonje Žibrat in Franca Predikake, vpogled v kazensko ovadbo zoper Boženo Bratuž, ki jo je podala odvetniška pisarna Turk, ter vpogled v spis delovnega sodišča v zvezi s sporom, ki sta ga zoper Vrtec Ptuj sprožili nekdanji pomočnici ravnateljice Mojca Nahberger in Ksenija Zorec. Bratuževa kot zasebna tožilka med dokazi predlaga odzivno poročilo Vrtca, ki je bilo izdelano v času pregleda od NO MO Ptuj, zapisnik inšpektorja za delo o ugotovitvah v zvezi s prijavami o mo-bingu v vrtcu in sklep okro- žnega sodišča na Ptuju, iz katerega je razvidno poslovanje Vrtca v zadnjih dveh letih. Za zaslišanje je odvetnik Bratu-ževe Igor Majnik predlagal Danico Trafela, Matejo Lobenwein in Barbaro Gačnik, ki so dolgoletne sodelavke Vrtca Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Župan Miran Senčar s svojim zagovornikom Andrejem Turkom Ravnateljica Božena Bratuž in njen odvetnik Igor Majnik 4 Štajerski V središču petek • 9. septembra 2016 Ptuj • O odstopu Vlaste Stojak s funkcije direktorice uprave MO Ptuj Občinski golaž: grenak kot žolč Tokratna sreda, 7. septembra 2016, je na Ptuju spominjala na čas izpred dveh let, 2. oktobra 2014. Takrat sta v duhu zaradi očitkov županu v zvezi z gradnjo centralne čistilne naprave na Ptuju potekali dve novinarski konferenci. Na dve tiskovni konferenci smo bili mediji vabljeni tudi tokrat. Dopoldan sta jo sklicala ptujski lokalni odbor stranke SD in zdaj že nekdanja direktorica občinske uprave Vlasta Stojak, popoldan pa še župan Miran Senčar. Tema obeh konferenc je bil odhod Stojakove s funkcije direktorice uprave MO Ptuj. »Odločitev ni bila lahka. Tehtno sem premislila. Bilo je več dogodkov, ki so bili v nasprotju z mojo presojo in mojimi odločitvami. Kljub temu sem poskušala lojalno slediti odločitvam politike. Vemo, da ima MO Ptuj odprtih več tožb in kazenskih ovadb, ki si jih Ptujčani ne želimo in jih nismo pričakovali, sledijo nove. Enostavno: bilo je dovolj. Ne vem, zakaj vztrajati še naprej, kako dolgo in za kakšno ceno. K odločitvi je zagotovo prevesilo dogajanje, povezano s skupščino Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Res je, da se je zgodila napaka. Je nedopustna in se ne bi smela zgoditi. Ugotovila sem, da je nastala zaradi slabe komunikacije, nejasnih navodil in Koalicija ovita v molk Za komentar na odstop direktorice občinske uprave smo zaprosili vodje svetniških skupin, ki sestavljajo programsko koalicijo. Povprašali smo jih tudi, kako trdna je koalicija danes, dve leti po volitvah. Na naša vprašanja se niso odzvali. Na stranko SDS smo posebej naslovili vprašanje, ali drži, da razmišljajo o odhodu iz koalicije, o čemer je na Ptuju slišati precej glasna namigovanja. Tudi na to vprašanje odgovora ni bilo ... niza dogodkov. To bo vsekakor treba popraviti in se iz tega nekaj naučiti. Zagotovo za Ptuj ni nastala nepopravljiva škoda. Ne morem pa izvesti postopkov, ki so po moji presoji krivični in nedopustni. Storili bi novo napako. Preklicala sem sankcije, ki sem jih odredila, ter se odločila za odstop. Po skoraj dveh letih dela v občinski upravi ugotavljam, da se z županom v odločitvah razhajava. Zato je do obeh pošteno, da se razideva. Občinska uprava dela dobro. Nekateri sodelavci so odlični in strokovni, v njih imam zaupanje in v času mojega mandata smo izvedli pomembne pozitivne premike. Poudariti moram, da delo občinske uprave otežuje nezaupanje dela politike, razhajanja različnih političnih skupin in koalicije, odpiranje vedno novih konfliktov, ki posledično pomenijo spreminjanje odločitev in vse težje sodelovanje s sosednjimi občinami in institucijami v našem okolju. V upravi se trudimo, da z novimi projekti zaženemo nov ciklus. Vendar dvomim, da bomo Vlasta Stojak in Dejan Levanič sta v sredo pojasnila ponedeljkov nepričakovani odstop Stojakove s funkcije Destrnik • 13. redna seja občinskega sveta Občina za nove prostore okrog 600.000 evrov Občinski svetniki na Destrniku so se minuli teden sestali na prvi seji po poletnih počitnicah. Med drugim so potrdili sklep o nakupu prostorov v poslovnem centru, v katere se bo preselila občinska uprava. Obnavljali bi športno dvorano Župan Vladimir Vindiš je na septembrski seji občinskega sveta predstavil pobudo, da bi se občina prijavila na razpis za sofinanciranje obnove športne dvorane pri osnovni šoli. Na osnovi razpisa bi bilo možno pridobiti 40.000 evrov sofinancerskega deleža. V dvorani bi zamenjali talne obloge in stavbno pohištvo. Nakup 461 m2 prostorov v prvem nadstropju objekta ter solastniški delež skupnih površin znotraj in zunaj objekta bo občino stal 595.000 evrov. Župan Vladimir Vindiš meni, da je to realno ocenjena vrednost. Po predpogodbi, ki jo je z investitorjem, družbo Em-grad, sklenilo nekdanje občinsko vodstvo, bi občina za prostore plačala 1,3 milijona evrov. Ker je Em-grad v stečaju, je gradbena zadruga Lipa iz Lenarta, ki je bila na objektu izvajalec del, objekt kot del stečajne mase kupila na javni dražbi na sodišču. Lipa Le- nart v stečajnem postopku Em-grada nastopa kot upnik, zato si je z nakupom nepremičnine na javni dražbi pobotala terjatve ter prišla do njenega lastništva. Prvo nadstropje so sedaj prodali občini, v pritličju pa bosta trgovina in gostinski lokal. Prostore, v kateri ima občina trenutno sedež, bo zadruga Lipa vzela v račun za vrednost 93.000 evrov. Iz objekta se bo preselila tudi pošta. Kot je na seji povedal župan Vindiš, bo ta po novem delovala kot pogodbena - pogovori o tem naj bi tekli s kandidatom za najemnika trgovine. Ponu- dnik, ki se pogovarja za najem trgovine, naj bi bil po besedah župana za izvajanje poštnih storitev zelo zainteresiran. Tisti del prostora, kjer se opravlja poštno dejavnost, mu opremi Pošta in mu za izvajanje poštne dejavnosti mesečno plača 700 evrov. Toliko znaša osnova; če pa je promet dober, se znesek zvišuje. »Če najemnik trgovine ne bo pripravljen prevzeti pogodbene pošte, jo bomo prevzeli na občini v okviru režijskega obrata,« je dejal župan. »Zakaj novi prostori, če je obstoj občin negotov« Svetnika Antona Severja (SLS) je zanimalo, ali se občini nove prostore v teh za lokalne skupnosti negotovih časih splača kupiti. »Kako dolgo bo še obstajala občina? Dve, tri leta ...? Če bo tako, nakup ni smiseln.« Župan Vindiš je pojasnil: »Ti prostori so bili namensko zgrajeni za potrebe občine in po predpogodbi ocenjeni na znatno višjo vrednost - 1,3 milijona evrov. Občina na tako kratek rok, dve ali tri leta, ne bo ugasnila. Občine so na podeželje vendarle prinesle veliko razvoja na področju izboljšanja komunalne opremljenosti in bivanjskih razmer.« Ali Em-grad občino toži za dva mio evrov Svetnik Milan Kuri, prav tako SLS, je župana spraševal, kako je z Em-gradovo tožbo proti občini, ki da naj bi bila težka več kot dva milijona evrov. Župan je odgovoril, da je zadeva jasna: »Na zahtevo KPK smo izvedli cenitev, po kateri je ocenjena vrednost prostorov, ki so bili v poslovnem centru grajeni za potrebe občine, 600.000 evrov in DDV (skupaj 732.000 evrov). To je 600.000 evrov manj, kot je cena, za katero se je nekdanje vodstvo občine dogovorilo z Em-gradom. S sedanjim lastnikom smo za nakup izpogajali ceno 595.000 evrov, vključno z DDV. Kar se tiče tožbe, je to stvar sodišča in je ne mislim komentirati. Tožbenega zahtevka doslej nisem ne videl in ne prejel.« V Janežovskem Vrhu nič več gospodarska cona Na tokratni seji so se člani sveta občine Destrnik seznanili s poročilom medobčinskega redarstva o izvajanju programa varnosti v letu 2015. Po hitrem postopku so obravnavali nove-lacijo občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerem so namembnost območja v Janežo-vskem Vrhu iz gospodarskega prekategorizirali v športno. Za območje tako imenovane gospodarske cone Janežovski Vrh namreč ni bilo možno pridobiti vseh potrebnih soglasij in pogojev, da bi bilo opredeljeno za gospodarsko dejavnost. Po novem so območje opredelili za športne dejavnosti, saj naj bi v prihodnje tam uredili travnato nogometno igrišče. Čeprav je bilo območje v Janežovskem Vrhu v dosedanjem OPN opredeljeno kot gospodarska cona, pa ta člen OPN pravno-formal-no ni veljal. »Območje gospodarske cone je bilo sprejeto v nasprotju s predpisi, občina takrat ni prejela vseh potrebnih soglasij. Športni parki se lahko načrtujejo izven naselij, ne pa tudi gospodarske cone,« je bilo slišati v obrazložitvi. Župan Vindiš je pripomnil, da bodo gospodarsko cono v prihodnje širili okrog objekta režijskega obrata. Mojca Zemljarič Dolg za gradnjo šole bodo poravnali v petih letih Destrniški svetniški zbor je sprejel odločitev o obročnem odplačevanju obveznosti občine, ki izhajajo iz naslova gradnje nove regijske osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami. Doslej niso plačali čisto nič, po razdelilniku pa so dolžni prispevati 70.000 evrov. Občinski svetniki so sklenili, da bodo ta znesek poravnali po obrokih v prihodnjih petih letih. Gradnja nove šole dr. Ljudevita Pivka je veljala štiri milijone evrov. Od tega država prispeva 2,2 milijona evrov in je svoj delež skoraj že v celoti poravnala, delež sofinanciranja 16 občin z območja Upravne enote Ptuj pa znaša 1,8 milijona evrov. petek • 9. septembra 2016 V središču Štajerski 5 in pekoč kot čili predvolilne vročice na Ptuju na isti dan v razmiku nekaj ur Foto: Črtomir Goznik direktorice uprave MO Ptuj. v stanju strahu in konfliktnosti uspešno opravljali svoje delo. Odločitve župana, ki bi jih kot direktorica uprave morala izpolnjevati, so v nasprotju z mojo etiko, vrednotami in načinom iskanja rešitev. Ostajam zvesta svojim načelom, zato odločitev župana ne morem izpolnjevati. Na svoj odstop ne gledam kot na odraz šibkosti danim razmeram. Moja odločitev je alarm, da je treba preseči obračunavanja, preiti na razvoj, iskati kompromise in dobre rešitve v dobro Ptuja.« Levanič o bitki med nekdanjim in aktualnim županom Predsednik občinske organizacije SD Ptuj Dejan Levanič se je na odstop Stojakove odzval z besedami: »Kot politična skupina smo se z županom razšli pred letom dni. Vlasta Stojak je kot direktorica občinske uprave vztrajala, saj je verjela v pro- Vlasta Stojak: »Če je politika želela glavo, jo sedaj ima!« Kaplja čez rob, da je Vlasta Stojak podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, je po njenih besedah dogajanje v Mestni hiši po avgustovski seji skupščine KP Ptuj, ki se je MO Ptuj kot največja lastnica zaradi nerodnosti in nedoslednosti ni udeležila. Objektivno odgovornost za napako kot vodja kolektiva nosi direktor občinske uprave. Stojakova svoj del krivde priznava. Ker ji je bilo naloženo, da med uradniki najde krivca za neudeležbo MO Ptuj na seji skupščine, se je lotila poizvedovanja. Ugotovila je, da je napaka nastala v nizu nekih dogodkov in veriženju odgovornosti. »Zato se mi zdi zelo krivično obsoditi enega človeka in mu izreči izredno odpoved delovnega razmerja. Vsaj pet ljudi bi lahko bilo odgovornih za situacijo, ki se nam je pripetila. Sodelavcem zaupam, sankcija izredne odpovedi se mi ni zdela primerna,« je poudarila in na vprašanje, ali je torej raje žrtvovala sebe kot sodelavca v upravi, odgovorila: »Tudi to sem povedala županu - če je politika želela glavo, jo sedaj ima. Upam, da se bo v prihodnje kaj spremenilo.« Domnevno po navodilu župana Senčarja in proti svoji volji je morala Stojakova izredno odpoved delovnega razmerja izročiti vodji oddelka za gospodarske dejavnosti Andreju Trunku. V petek mu je izročila odločbo z odpovedjo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je Trunk v soboto zaradi težav s srcem potreboval nujno zdravniško pomoč. V ponedeljek zjutraj je nato Stojakova svojo odločitev preklicala in odstopila sama. »Podala sem odpoved pogodbe o zaposlitvi z možnostjo trimesečnega odpovednega roka, v skladu z zakonodajo in mojo pogodbo. Trenutno sem na dopustu, da razmislim, kako naprej,« je povedala zdaj že nekdanja direktorica uprave MO Ptuj. Župan Senčar se je na njen odstop odzval z besedami: »To je bilo zame presenečenje. Doslej nisem zaznal, da bi bila najina razhajanja tako velika, da ne bi mogla več sodelovati. Sedaj je naša prva naloga, da zagotovimo nemoteno delovanje občinske uprave. V prihodnje nas čakata priprava projektov in zagon investicij. Trudil sem se in se še trudim za sodelovanje s politiki na lokalnem in nacionalnem nivoju, želim si dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Res je, da moja prizadevanja niso vsakič padla na plodna tla.« Župan je še pojasnil, da bo za delovno mesto direktorja uprave MO Ptuj v prihodnjih dneh objavljen javni razpis. Trenutno ima pooblastila direktorja Janez Merc, vodja sekretariata MO Ptuj za splošne zadeve. Po županovem zagotovilu bo Andrej Trunk ostal na funkciji vodje oddelka: »Trenutno je na bolniški. V prihodnjih dneh se bova slišala. Ko se bo vrnil na delo, se bova pogovorila o nadaljnjem sodelovanju.« jekte, ki smo jih skupaj načrtovali v koalicijski pogodbi. Medtem ko smo bili pred enim letom razočarani nad vodenjem občine pod vodstvom župana Mirana Senčarja, pa smo danes zraven tega še zaskrbljeni, v katero smer se odvijajo stvari na Ptuju. Gonja do posameznikov in institucij zagotovo ne vpliva na to, da lahko v mestu mirno in normalno delujemo. Nalo- ga nas kot politične stranke je, da na te stvari opozorimo. Ne želimo ustvarjati izrednega stanja, ker sta pred nami še dve leti mandata. In v tem času bo treba nekatere stvari izpeljati. Nenehna bitka med nekdanjim in sedanjim županom predstavlja okolje, v katerem občina ne more normalno funkcionirati. Zato velja poziv obema, da se umirita in poskušata združiti svoje izkušnje. Ne pa da izbirata vedno nove boje in se merita, kdo je močnejši. Župan Senčar je pred volitvami obljubljal povezovanje. Naj to danes postane realnost. Župan mora biti sposoben preseči razlike. Pozivamo ga tudi, da preneha trošiti davkoplačevalski denar za tožbe zaradi nekih osebnih zamer.« Mojca Zemljarič Poljčane • Varovanje okolja ima svojo ceno Z zamudo odprli zbirni center, dražji od večine drugih Poljčanska občina je vendarle zgradila zbirni center za odpadke. Ta bi moral na območju kamnoloma v Zgornjih Poljčanah stati že lani, a je po zapletih z lastništvom zemljišča zaradi stečajnega postopka bistriškega gradbinca Granita vrata odprl šele ta teden. Ne samo zapleti z lastništvom, poljčanski občini so preglavice povzročale tudi okoljske zahteve. Tako je občina za zbirni center odštela približno 250.000 evrov, kar je sedemkrat več, kot je za zbirni center odštela po številu prebivalcev primerljiva občina Majšperk. »Zaradi upoštevanja pogojev, ki za kvaliteto življenja ne pomenijo nič slabega in sporočajo, da živimo v kakovostnem okolju, smo za projekt potrebovali več časa in tudi denarja. Že na začetku smo morali sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, študije in analize, saj je center postavljen na območju varovanja vodnih virov. To pomeni, da voda iz našega centra zaradi obvladovanja obremenitve tal in podzemnih voda ne Otvoritveni trak so prerezali (od leve) direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič, župan Stanislav Kovačič in Nataša Dvoršak, svetovalka za okolje in prostor na poljčanski občini. sme ponikati, center mora imeti neprepustni zid in tla ter streho. Bili smo prisiljeni k izvedbi investicije, ki je do trikrat dražja kot podobne investicije v drugih občinah,« je razloge za takšen finančni obseg zbirnega centra naštel župan Stanislav Kovačič. Na otvoritvi je župan izpostavil še težave s pridobivanjem zemljišča, kjer je nekdaj Granit skladiščil gramoz. »Zaradi stečajnega postopka se je prenos lastništva nerazumno zavlekel. Če bi težave kronološko našteval, bi potreboval veliko časa, bi pa bilo poučno, da bi videli, kako se stvari lahko zapletejo,« je dejal. Junija lani je podjetje Kit-ak kupilo premoženje Granita in s tem tudi kamnolom, šele februarja letos pa je bilo lastništvo 2000 m2, na katerih je zbirni center, prenešeno na občino. »Nemudoma po pridobitvi lastništva je bilo izdano gradbeno dovoljenje, marca pa je začelo delati Cestno podjetje Ptuj, ki je bilo izbrano na razpisu, na katerega je prispelo 20 ponudb. Vrednost gradbenih del je znašala 224.000 evrov, za zabojnike pa smo odšteli še dodatnih 22.000 evrov.« Občina Poljčane je morala zbirni center zgraditi zaradi zakonodaje, ki od lokalnih skupnostih z več kot 3.000 prebivalcev zahteva postavitev tovrstnih centrov, kjer lahko občani odlagajo tiste vrste nenevarnih odpadkov, ki ne sodijo v posode iz rednega sistema odvoza odpadkov. Občani Poljčan bodo lahko trde odpadke (tekočih na poljčanskem zbirnem centru ni dovoljeno zbirati) v zbirni center vozili vsak torek med 15. in 19. uro ter vsako soboto med 7. in 11. uro. Mojca Vtič Sv. Andraž • Kdaj bodo prišli do trgovine Razpis neuspešen Izvajalca, ki bi v centru občine Sveti Andraž v Slov. goricah postavil poslovno-stanovanjski objekt Vitomarci, v katerem bi bila med drugim tudi težko pričakovana trgovina, občina preko javnega razpisa ni našla. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je konec marca letos objavila javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Vitomarci. Rok za odpiranje ponudb in izbiro se je prvič iztekel 3. maja, a je občinska uprava podaljšala rok za predložitev ponudb do 16. maja iz razloga, ker je bilo v času odprtja razpisa precej dela prostih dni. Kljub temu se je javni razpis končal brez izbire izvajalca. »Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. Pred potekom roka za oddajo ponudb je eden odstopil in ponudbo dvignil, drugi pa je naknadno odstopil od ponudbe,« je pojasnil direktor občinske uprave Miran Čeh ter dodal, da se je razpis izvajal po postopku konkurenčnega dialoga, pri katerem se v prvi fazi ugotavlja usposobljenost ponudnikov, šele nato bi v drugi fazi podali ponudbe s konkretnimi cenami, a do tega ni prišlo. Direktorja smo še povprašali, kako bo zdaj ravnala občina in ali to pomeni, da bo projekt padel v vodo. »Projekt ni propadel, postopek bomo ponovili, kdaj in kako, pa še ni odločeno,« je povedal in nam zatrdil, da bodo naredili vse, da bodo investitorja, s tem pa težko pričakovano trgovino vendarle dobili. Naj spomnimo, da je občina Sv. Andraž v Slov. goricah pred časom izdelala idejno zasnovo za ta objekt. V njem načrtujejo trgovino, saj je sedaj nimajo. Hkrati planirajo še zobozdravstveno ordinacijo in preselitev zdravstvene ambulante, morda tudi veterinarsko ambulanto, kavarno in kakšno stanovanje. A vse to bo odvisno od investitorja - če jim ga bo sploh uspelo pripeljati v kraj. Monika Levanič Prevajanje * Inštrukcije Jezikovni tečaji za vse generacije ONTARIO d.0.0. Ptuj, Novi trg 6 www.ontario.si 02/ 779 10 80 6 Štajerski Turizem petek • 9. septembra 2016 Podravje • Letos z obiskom turistov povsod bolj zadovoljni kot prejšnja leta Bodo za turiste v prihodnje dov Turizem se zmeraj izpostavlja kot paradni konj, na katerega stavimo zelo veliko. A bistveno več kot leporečje Preverili smo, kako zadovoljni smo lahko s statistiko na področju turizma v Spodnjem Podravju. Ptuj kot najstarejše slovensko mesto velikokrat povezujemo in se ponašamo z njegovim turističnim potencialom. A redki so takšni, ki bi si upali trditi, da je ta tudi primerno izkoriščen. Bogata zgodovinska dediščina žal ni dovolj, da bi le z opevanjem te primamili večje število turistov. Zgodbe, preko katerih poskušajo posamezniki zgolj na podlagi izpostavljanja nesporno pomembne preteklosti doseči rezultate, so več ali manj obsojene na propad. Povezovanje preteklosti in sodobnosti, urejena infrastruktura, prijazni ljudje, živo mesto in primerna ponudba so le nekatere izmed stvari, brez katerih napredka in želenih rezultatov ne bo. Nekateri pri tem stavijo na vlogo Zavoda za turizem Ptuj, ki naj bi za nalogo med drugim imel tudi iskanje načinov za privabljanje turistov. Najbolj obiskane turistične točke Ptuja ostajajo več ali manj leta nespremenjene: staro mestno jedro, grad, Terme, vinska klet in kot pravi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc, naj bi bil turistom vedno bolj zanimiv tudi dominikanski samostan. Primerjava zadnjih pet let kaže porast števila prihodov turistov na Ptuj. Število nočitev se je sicer med 2011 in 2013 nekoliko zmanjšalo, nato pa začelo Foto: B. Brumec Na Bistriškem najbolj obiskane naravne in kulturne znamenitosti Na Bistriškem lahko turisti vse informacije o turistični ponudbi občin Poljčane, Makole, Oplotnica in Slovenska Bistrica prejmejo na Turistično informacijskem centru Slovenska Bistrica. »Največ povpraševanja je po naravnih in kulturnih znamenitostih, tuji turisti povprašujejo največ po Bistriškem vintgarju, bistriškem gradu, Črnem jezeru ter tematskih poteh. Navdušeni so nad okolico, ohranjeno naravo ter gostoljubjem domačinov,« so povedali v Turistično informacijskem centru. Na vprašanje, kako zadovoljni so s številom zabeleženih nočitev in obiskom, pa so odgovorili, da so glede na prenočitvene zmožnosti s številom turistov načeloma zadovoljni. »Vsekakor pa si želimo čim več obiskovalcev, zato sodelujemo in se povezujemo tudi z večjimi turističnimi centri in regijskimi turističnimi organizacijami. V okviru turistične destinacije Maribor - Pohorje tako sodelujemo z Zavodom za turizem Maribor, s Štajersko turistično zvezo in Turistično zvezo Slovenije. Udeležujemo se tudi različnih dogodkov v Sloveniji in tudi v tujini (sejem Turizem in prosti čas v Ljubljani, MOS Celje ...).« MV Prihodi in nočitve na Bistriškem I Leto I Prihodi I Prenočitve 1 2010 9.023 23.899 2011 7.673 19.454 2012 11.276 29.111 2013 12.017 30.098 2014 11.896 30.418 2015 13.212 31.644 1. polletje 2016 7.908 21.043 Kakšne so cene na Ptuju? Za primer smo vzeli bivanje za dve osebi od 1. do 4. septembra, torej tri nočitve. Na booking.com je možno nastanitev rezervirati v kar 55 hotelih, apartmajih ali sobah na Ptuju in v okolici. Najnižja cena za ta termin bi bila 120 evrov, torej 20 evrov za nočitev za eno osebo. Cene večine ponudnikov pa se gibljejo med 150 in 250 evri. Imamo pa tudi hotele, v katerih bi za 3 nočitve za dve osebi plačali kar 400 evrov. Zanimivo je tudi, da v izbranem terminu kar nekaj ponudnikov ni imelo prostih sob. Številni oz. velika večina pa je imela pripis, da ima na voljo le še eno sobo. Vprašanje je le, ali gre za mar-ketinški trik ali res tako dobro zasedenost. ponovno rasti. Tako smo lani imeli 57.853 prihodov turistov in 144.188 nočitev. Sodeč po prvem polletju bodo tudi letos številke primerljive. Do junija, torej še pred glavno sezono, smo zabeležili 23.764 prihodov turistov in 59.038 nočitev. Kako so zadovoljni z obiskom v zadnjih dveh mesecih? „Statistike obiska v avgustu so zelo spodbudne, saj se je frekvenca obiska v TIC Ptuj znatno povečala glede na julij, pa tudi v primerjavi z lanskim letom. Medtem ko nas je v avgustu 2015 v informativni točki obiskalo 3800 turistov, je letos številka že presežena, saj smo v treh tednih tega meseca v TIC z informacijami oskrbeli kar 3908 oseb," je optimistična Gončeva. Ob tem dodaja, da naj bi jim tudi zasebniki in hotelirji sporočili, da so zadovoljni, da je bila njihova zasedenost v juliju med 75- in 99-odstotna, kar naj bi v teh poletnih mesecih predvidoma le še izboljšali. „S temi številkami smo zelo zadovoljni. Napovedali smo jih že na go- Iva Koželj: »Denar od turistične takse bi moral biti namenjen investicijam!« »Glede na to, da hotelirji plačujemo od vsake nočitve 1,27 evra turistične takse na odraslo osebo na dan in za otroke polovično - neobdavčeno -, bi po mojem mnenju s tem denarjem lahko nekaj konkretnega naredili vsako leto. Naj bo to nakup klopi za posedanje, igral za otroke, ki jih je premalo, fitnesa na prostem, košev, peš poti, zasaditve drevoredov in podobnega,« je prepričana Koželjeva, zaposlena v družinskem podjetju Hostel Sonce. Muzej je samo v prvem polletju primerljivem obdobju lani. spodarskem forumu in pozvali naše turistično gospodarstvo, da načrtuje porast obiskovalcev v poletni sezoni in da se odzove s ponudbo. Za nas je bila to poletje pomembna akcija The perfect turn, s katero smo nagovarjali tranzitne goste, še zdaleč pa ni končana, saj jo bomo nadaljevali preko spleta in družabnih omrežij in platformo prav tako nadgrajevali. Skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in Termami Ptuj smo zagnali pilotni projekt vodenih ogledov mitrejev, načrtov pa je v zavodu še veliko. Ptujska kolesa so bila lepo presenečenje vsem tistim turistom, ki radi kolesarijo, pa tudi Ptujčanom, ki si ga tudi zelo radi izposodijo. V tem letu nas čaka še digitalizacija turistično-informativnih leta 2016 obiskalo 27.160 obiskovalcev, -i. Foto: T. Pristovnik Vir: Statistični urad RS V obdobju med 2011 in 2015 je bistriški grad obiskalo skoraj 76 000 obiskovalcev, ki so se udeležili 1549 različnih aktivnosti, ki jih organizira Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. vsebin in celostna grafična podoba turistične znamke Ptuj," še o načrtih za prihodnost pravi direktorica ptujskega Zavoda za turizem. Ptujski grad največji magnet za turiste; cilj je ureditev grajskega kompleksa Precej zadovoljen je z obiskom tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Muzej je v prvem polletju leta 2016 obiskalo 27.160 obiskovalcev, toliko jih je kupilo vstopnico za ogled zbirk v gradu - to je 11 % več kot v primerljivem obdobju lani. K tem številkam pa je na Ptuju treba prišteti še obiskovalce, ki obiščejo Miheličevo galerijo, Salon umetnosti in druga muzejska prizorišča ali pridejo na grad zgolj na sprehod. Kot ugotavlja Lorenčič, je med tujimi obiskovalci največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov, Izraelcev in Madžarov. „Tudi v poletnih mesecih je obisk zelo dober, tako da smo zadovoljni. V prihodnje je med drugim cilj muzeja ureditev grajskega kompleksa, s čimer bo ta biser nacionalnega pomena postal še bolj zanimiv za obiskovalce. Prvi koraki so bili narejeni, v naslednjem letu računamo, da bo izdelan konservatorski načrt, ki je pogoj za ureditev tako nepremičninskega dela kot tudi krajine. Za- petek • 9. septembra 2016 Turizem Štajerski 7 olj le gradovi? povedo številke. Tiste, za katerimi kasneje stojijo tudi delovna mesta. Število turistov na Ptuju po letih vedam se, da ta projekt zaradi finančnih omejitev ipd. zahteva čas, a dolgoročno gledano bo to za muzej in Ptuj velika dodana vrednost in potencial za privabljanje obiskovalcev. Ptujski grad je v našem okolju nedvomno največji magnet za turiste, zato se mi zdi vlaganje v grajski kompleks razumno in smotrno," o načrtih za prihodnost pravi Lorenčič. Priznava pa, da je kar nekaj pomanjkljivosti, na katerih bo še treba delati; med drugim izpostavlja dejstvo, da Ptuj nima arheološkega muzeja. A je optimističen, saj pravi, da so bili tudi na tem področju narejeni prvi koraki; mestni svet je julija letos projekt novi arheološki muzej s predvideno lokacijo gradnje vključil v Lokalni kulturni program 2016-2019. Kaj pa tisti, ki od turizma živijo? Da je na Ptuju zelo veliko stvari, ki bi se jih dalo bolje urediti, zaradi česar bi tudi turistom lahko ponudili več, pa je prepričana Iva Koželj, zaposlena v družinskem podjetju Hostel Sonce na Ptuju. Zadnja dva meseca so sicer zadovoljni, turistov je precej, a po njenih izkušnjah se prehitro naveličajo mesta. Poletni festivali so čas, ko se kapacitete precej zapolnijo, ob znanem mestnem mrtvilu, pa se stvari spremenijo. Velik problem po izkušnjah Koželjeve predstavljata slabo urejena infrastruktura mesta I Leto I Prihodi I Prenočitve 1 2011 55.069 147.257 2012 55.226 146.711 2013 53.842 133.979 2014 55.487 135.018 2015 57.853 144.188 1. polletje 2016 23.764 59.038 Vir: Statistični urad RS Foto: CG Foto: CG toliko jih je kupilo vstopnico za ogled zbirk v gradu - to je 11 % več kot v in slaba prometna varnost na desnem bregu: »Hostel Sonce stoji le 200 metrov od reke Drave na desnem bregu v četr-tni skupnosti Breg. Zmeraj, ko pošljem ljudi v mesto, jim moram razložiti, naj posebej pazijo na prehodih za pešce. Če so zraven majhni otroci, imam tak grozen občutek, da se ne bi kaj zgodilo, saj je res življenjsko nevarno prečkati prehod Mariborske in Zagrebške ceste pred Mercatorjem na Bregu. Zato jih pošljem po poti, kjer prečkajo plinsko napeljavo preko Stu-denčnice, ampak tudi tam ni nobenega pločnika do mesta. Tako da hodimo vsi po cesti skupaj z avtomobili. Nujno bi se morala urediti pot preko Studenčnice in mostiček. Morala bi biti lepo urejena pot z ograjo in mostiček, naprej pa pločnik do peš mosta, da bi lahko varno dostopali do peš mosta.« Koželjeva še poudarja, da sta osnovna infrastruktura in urejenost mesta osnova, da se začne graditi prihodnost turizma. »Ker če je nekje lepo in dobro in se ljudje tam lepo počutijo, se bo prodajalo, tudi če je na odročni lokaciji in želim si, da bi dober glas o lepem Ptuju segel povsod. Pozdravljam tudi nov zavod, treba pa bi bilo pridobivati več sredstev za konkretne investicije, ki bi omogočile razvoj. Drugače je kruh v turizmu in gostinstvu trdo prislužen in tukaj se dela pač vse vikende, vse praznike,« še pove Koželjeva. Znamenitosti, ki najbolj privlačijo turiste v Ormožu Statistiko obiskov pa vodijo tudi na ormoškem turistično-informacijskem centru. A v te številke niso všteti samo obiski turistov, pač pa vsi obiskovalci, ki obiščejo pisarno turistično-informacijskega centra Ormož (TIC), je razložila Simona Kosi iz TIC. Tako so v zadnjih štirih letih skupaj zabeležili 17.235 obiskov, največ leta 2014, in sicer 4.799. V prvem polletju letos pa jih je obiskalo 1.149, od tega samo junija skoraj 500. »Razveseljuje nas podatek, da imamo vsako leto več gostov iz tujine - še vedno prednjačijo nemško govoreči narodi (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgi- Lenart: brez vsake statistike O številu prenočitev in prihodov turistov smo povprašali tudi na TIC Osrednjih Slovenskih goric, a kot so pojasnili, te statistike ne vodijo. Omenjenih podatkov pa za občino Lenart nismo našli niti na spletni strani državnega statističnega urada. Kot opažajo na TIC, v Slovenske gorice prihajajo predvsem izletniki, ki se udeležujejo enodnevnih ekskurzij. Najraje si ogledajo Zavrh z Maistrovo spominsko sobo in razglednim stolpom, cerkev sv. Trojice in samostansko klet, Zelišča Kolarič, vinotoče in kmečke turizme ... Povečuje se tudi število individualnih gostov, predvsem kolesarjev, pohodnikov in mladih družin. »Število turistov bi lahko povečali z ureditvijo dodatnih turističnih kapacitet, postajališč za avtodome, ureditvijo kolesarskih poti in nadaljnjo promocijo turistične ponudbe na različnih sejemskih prireditvah,« je še prepričana Milena Grabu-šnik iz TIC. Več turistov tudi v Ormožu V prvih šestih mesecih se je po podatkih Državnega statističnega urada nadaljevala rast števila turistov, ki so obiskali Ormož, dvignilo pa se je tudi število skupnih prenočitev. Tako se je letos v primerjavi z lani skupno število prenočitev povečalo za slabih 5 %. V prvem polletju letos so namreč zabeležili 1.951 turističnih prenočitev, v enakem obdobju lani pa 1.862 (podatki veljajo samo za namestitve s kapaciteto nad deset ležišč). Sicer pa je v zadnjih petih letih po turističnih nastanitvenih objektih v Ormožu skupaj prenočilo 28.596 turistov, od tega daleč največ leta 2011, in sicer kar 10.964 turistov. Že leto zatem so zabeležili več kot polovico manj turističnih prenočitev, 4.579. Leta 2013 je bilo še kakih 300 manj turističnih nočitev, leta 2014 pa približno 60 manj. Prvič od leta 2011 pa so porast števila nočitev zabeležili lani, a številka ni niti približno podobna tisti iz leta 2011. Prihodi in nočitve na Ormoškem 1 Leto I Prihodi I Prenočitve 1 2011 3.015 10.964 2012 1.690 4.579 2013 1.844 4.221 2014 1.800 4.160 2015 1.974 4.672 Vir: Statistični urad RS ja), se pa tudi številka turistov iz bolj vzhodnoevropskih držav (Češka, Poljska) strmo povečuje. Veseli smo, da se ponovno k nam vračajo turisti iz Italije, Španije in predvsem Francije. Še vedno jih največ išče informacije o dobri hrani in pijači, predvsem degustiranju vina, o Jeruzalemski vinski cesti. Imamo veliko potenciala, ki pa ga moramo s skupnimi močmi izkoristiti, koliko se le da,« je prepričana Kosijeva. Poleg naštetih točk pa med najbolj obiskane atrakcije na Ormoškem spadajo še turistične kmetije (Puklavec, Hlebec, Ratek), zidanica Malek, ormoški grad, obnovljena grajska pristava in velikonedeljski grad. Pri Svetem Tomažu turisti radi obiščejo Klet muzej Bru-men in savski ribnik, po novem pa si lahko ogledajo tudi obno- vljeno domačijo dr. Stanka Cajn-karja. V Miklavžu pri Ormožu pa je najbolj obiskan gasilski muzej ter največji klopotec na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, postavljen na Kajžarju. Velika slabost turistične ponudbe pa je že nekaj let zaprt ormoški hotel, kar onemogoča, da bi v mestu zadržali večje skupine turistov, ki bi želeli prenočiti, še izpostavljajo na ormoškem TIC. K sreči je kar nekaj lokalnih ponudnikov namestitev. Kot še opažajo, pa se vse več gostov odloča tudi za dopust v naravi. V porastu so tako predvsem turisti, ki se pripeljejo v kraj z avtodomi. »Glede obiskov znamenitosti . ■ • ■ V ■',.■■'. I ,•'•■ V pa lahko rečem, da so podatki in številke iz dneva v dan večje. Lahko omenim nekaj podatkov naših glavnih turističnih ponudnikov: v degustacijski dvorani v kleti P&F Jeruzalem beležijo dnevno v povprečju 40 ljudi na dan, v zidanici Malek pa 50 (to so podatki samo za posamezne nenajavljene obiskovalce), letno pa pride okrog 110 najavljenih skupin v Ormož in okrog 250 najavljenih skupin na Ma-lek. Oljarno v Središču ob Dravi si letno ogleda okrog 3500 obiskovalcev. S podobnimi ali celo višjimi številkami pa se lahko pohvalijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, enota Ormož. Dženana Kmetec, Monika Levanič ODGOVORNO OBNAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO ■ ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA PRAVILNO V. ■ / ■ : "■•■■ '..V-1:'"■' !KÍ"Í'' ■:■.-. (<' ■ H ; S V- '1 '■'('/-/V*1 ti PRI ZOŽITVAH AVTOCESTE SE PRAVOČASNO iN VARNO VKLJUČITE V EN VOZNI PAS, v---- .---x — —. —+: ,.~ — nADe Varno in srečno na poti vam želi DARS. (¡1970 1 ; 1 ■'■.. 1!; ■ v■ DARS -oto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 9. septembra 2016 Majšperk • 20. občinski praznik »Vedno si vsi želimo, da se dobro počutimo tam, kjer živimo« Občina Majšperk, ki jo oblikujejo Dravinja, Dravsko polje in Haloze, letos proslavlja 20. občinski praznik. V dveh desetletjih je novo podobo s parkom in prenovljenim vrtcem prejel kraj Breg, v Majšperku sta zrastla nova šola in športni park, Ptujska Gora pa je s peš potmi in parkirišči postala romarsko središče Podravja, na katerega so domačini upravičeno ponosni. »Ob tem smo obnovili in zgradili kilometre vodovodnega sistema, uredili cestno infrastrukturo. Veliko je bilo storjenega v 20 letih. V prihodnje takšne intenzivnosti projektov ne bo, saj ni niti evropskih sredstev niti tako velikih potreb po skupnih infrastrukturnih projektih. Naša naloga bo vzdrževati in obnavljati zgrajeno infrastrukturo,« je ob jubileju občine povedala županja Darinka Fakin. Seveda pa to ne pomeni, da bodo oziroma so v občini ugasnili gradbeni stroji. Letos je bilo največ investicijskega denarja namenjenega za ureditev sedmih večjih odsekov cest (v dolžini okrog šest kilometrov) in pločnika na Ptujski Gori. »Za te projekte smo porabili približno pol milijona evrov. Sedaj pa aktivno pripravljamo dokumentacijo za ureditev pločnikov na Vrhah na Ptujski Gori in v Sto-percah, postavitev večnamenske stavbe v Narapljah in obnovo doma krajanov v Stopercah.« Občina naj bi v dveh letih energetsko obnovila in dogradila stoperški dom krajanov, letos je zanj predvidela 65.000 evrov. Letos so sklenili tudi javno-za-sebno partnerstvo na področju porabe energije javnih stavb. »Do kurilne sezone bodo energetsko izboljšani vsi javni objekti. To pomeni, da bodo dražji energenti zamenjani s cenejšimi, investicija pa bo financirana Zupanja Darinka Fakin iz prihrankov, ki bodo nastali. Na primeru vrtca, ki se sedaj že drugo leto ogreva z geosonda-mi, smo videli, kako veliki in pomembni so ti prihranki.« Občinski svetniki so letos med drugim potrdili vizijo in strategijo občine, ki na podlagi odgovorov anketiranih občanov pravi, da bo Majšperk občina z uspešnim gospodarstvom, kjer bodo v ospredju inovativ-no gospodarstvo, turizem in kmetijstvo. »Industrija je zelo pomembna, zavedamo se tega, žal pa občina nima vzvodov in mehanizmov, da bi lahko na to področje vplivala. Upamo, da se bo industrijska cona ohrani- la in še razvijala, tako kot so nas občani v strategiji zavezali. Naredili bomo, kar bo v naši moči. Na področju turizma skušamo urediti čim več infrastrukture, prav tako sodelujemo v čezmej-nih projektih, naredili in uredili pa smo že tudi več poti, a jih je treba oživiti. Postali smo tudi člani Vinarske zadruge Haloze. Načrtujemo razširitev kleti v kulturno-poslovnem centru in ureditev kleti pod turističnoin-formacijskem centrom na Ptujski Gori. Ob tem nameravamo na Ptujski Gori ob starotrški hiši, kjer je zasajena potomka stare trte, postaviti še prešo, tako da je ta objekt že neke vrste družabni Ormož • Četrto srečanje mladine GZ Ormož uspelo Za bronasto, srebrno in zlato značko Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci so bili preteklo soboto gostitelji četrtega srečanja mladine Gasilske zveze Ormož, ki se ga je udeležilo 83 mladih gasilcev, starih med 7 in 16 let. Po uvodnem pozdravu se je zbrana mladina razdelila v skupine, kjer so po starostnih kategorijah izvedli predavanje za pridobitev preventivnih značk. Po predavanjih je potekalo še testiranje. Pionirji, stari od 7 do 11 let, so tekmovali za bronasto preventivno značko, mladinci, stari od 12 do 13 let za srebrno, od 14 do 16 let pa za zlato značko. Prav vsi so se izkazali, saj so Mladi gasilci so uživali v družabnih igrah. tekmovanje uspešno opravili. »Z zlato preventivno značko so bili nagrajeni štirje mladi gasilci, s srebrno 15 in bronasto 29. Srečanja se je udeležilo vsega skupaj 83 mladih gasilcev iz petih gasilskih društev GZ Ormož. Niso pa vsi tekmovali, saj so nekateri v svoji starostni kategoriji že opravili tekmovanje. Za te so člani PGD Ivanjkovci pripravili pohod,« je pojasnil namestnik predsednika GZ Ormož Dušan Notersberg ter še dodal, da so letos prvič podelili tudi mladinska gasilska priznanja: »Prejme ga lahko mladinec, ki izpolnjujejo razpisne pogoje GZ Slovenije, mora pa biti zelo aktiven, saj se mora večkrat udeležiti gasilskih tekmovanj na nivoju gasilske zveze, regije ...«. Priznanje je prejelo 20 mladincev. Po uradnem delu so srečanje nadaljevali z družabnimi igrami, v katerih so mladi gasilci neizmerno uživali. Monika Levanič spodarsko klimo v občini, pa so zelo zadovoljni z društvenim življenjem. Bogatost in pestrost idej, ki se rojevajo in domujejo v številnih društvih na območju občine, se kaže v bogati beri prireditev. Ob 20. občinskem prazniku so jih društva pripravila kar 40. »Zelo smo zadovoljni z društvenim življenjem, upam, da društva čutijo posluh občine. Seveda pa je denarja zanje vedno premalo, tega se zavedamo.« Sklepna prireditev ob občinskem prazniku bo 10. septembra ob 19. uri v večnamenski šolski športni dvorani OŠ Majšperk, sledili bosta pogostitev in zabava z Dejanom Vunjakom in ansamblom Barabe. Družabno življenje in društva, pa tudi investicije ter lokalna politika pomembno vplivajo na kakovost življenja v občini. »Vedno si vsi želimo, da se dobro počutimo tam, kjer živimo. Upam, da smo v letih obstoja občine naredili za vsakega občana vsaj nekaj, kar je prispevalo k izboljšanju njegovega življenjskega okolja,« je ob prazniku še dejala županja Darinka Fakin. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič center. Na področju kmetijstva pripravljamo razpis, v preteklosti pa smo že izvedli komasacijo in agromelioracijo. Sedaj se intenzivno pogovarjamo z okolj-skim ministrstvom, da uredi visokovodne nasipe, tako da bi to območje dobilo neko končno obliko. Eden izmed izzivov pa bo zagotovo preprečevati zaraščanje hribovskih haloških območij. Upamo, da bomo lahko del zemljišč vrnili v uporabo s projektom življenja traviščem, kjer je predviden denar za ponovno zasaditev starih sadnih vrst in obuditev zaraščenih površin.« Medtem ko so občani na eni strani najmanj zadovoljni z go- Ob 20. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 10. septembra ob 19. uri na osrednjo proslavo s podelitvijo občinskih priznanj v večnamensko dvorano OS Majšperk. Po slovesnem programu vas vabimo na družabno srečanje z Dejanom Vunjakom in skupino Barabe. Vljudno vabljeni! Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk Gradbene storitve in avtoprevozništvo Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk. Se priporočamo! PRIPOROČAJO SE Z OBISKOM V PAP OMRE IN KAVA BAR CENTRU ZolgerJože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk tel 02 795 02 50 Vi VIK MIZARSTVO Vuk Fredi s.p. Breg 21 a, Majšperk Tel.: 795 03 06 gsm 031 654 495 e-mail: mizar.vuk@siol.net www.mizarstvo-vuk.si Ustvarjamo z naravo! Ukvarjamo se z izdelki pa naročilu - komplet notranjo opremo za stanovanja, notranja vrata, stopnice, garderobne omare, kuhinje, dnevne sobe in spalnice. Nudimo tudi mizarske usluge: sušenje lesa, razrez in robljenje ivernih plošč, ter usluge na CNC obdelovalnem stroju. Vsem občankam in občanom občine Majšperk, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku! Foto: ML petek • 9. septembra 2016 Izobraževanje Štajerski 9 Videm • Druge Poletne zabavne igre S športnimi igrami v novo šolsko leto Na Osnovni šoli (OŠ) Videm so konec avgusta pripravili tridnevne Poletne zabavne igre, s katerimi so učenci šestih šol sproščeno prestopili iz počitnic v novo šolsko leto. Otroci so na zabaven način spoznavali različne športe, obenem pa se družili in sklepali nova prijateljstva. Vodja projekta Gorazd Černila pojasnjuje, da so učitelji pripravili deset postaj -pet za mlajše in pet za starejše učence: »Skušali smo ponuditi čim bolj raznoliko paleto športnih aktivnosti, da bi vsak našel primerno zase: kolesarjenje, zumbo, aikido, odbojko, nogomet, elementarne in štafetne igre, poligone itd.« Otroci so dva dni uživali v Vidmu, en dan pa v Biotermah v Mali Nedelji, kjer so se preizkusili še v vodnih igrah. Lanske igre je odprl Dejan Zavec, letošnje pa Matic Vrbanec, bivši učenec OŠ Videm in perspektiven mlad nogometaš iz Nogometnega kluba Aluminij. Foto: arhiv Osnovne šole Videm Poletnih zabavnih iger so se otroci udeležili brezplačno, za spomin pa prejeli tudi majice in kape. Ravnatelj OŠ Videm Robert Murko pojasnjuje: »Lani smo poletne igre organizirali samo za našo šolo in jih je financirala občina Videm, letos pa nam je uspelo v projekt vključiti šest osnovnih šol iz občin Cirkulane, Majšperk, Podlehnik in Videm ter Bednja in Lepoglava iz Hrvaške.« Zahvaljuje se petnajstim učiteljem šole, ki so igre pripravili prostovoljno, za pomoč pa tudi Plavalni akademiji Kurent, Aikido klubu Ptuj in Centru aerobike Ptuj. Černila dodaja, da na videmski osnovni šoli za zdrav življenjski slog skrbijo vse leto: »Včasih je bilo ukvarjanje s športom privilegij, danes pa je zaradi spremenjenega načina življenja nuja vseh nas.« Eva Milošič Ptuj • Ko o geografiji veš (skorajda) vse Iz Pekinga se je vrnil z bronom 19-letni Blaž Murko, ki je letos končal šolanje na ptujski Gimnaziji, si bo odhod iz srednje šole zapomnil po izjemnem uspehu. Pred nekaj dnevi se je namreč vrnil iz Pekinga, kjer je na 13. svetovni geografski olimpijadi predstavljal Slovenijo v močni konkurenci 47 držav sveta in dosegel odlično bronasto priznanje. Štirje dijaki, med njimi tudi Ptujčan Blaž Murko, so v Peking odpotovali 16. avgusta, kjer so preživeli šest dni. V tem času so morali na svetovni geografski olimpijadi tekmovalci, stari med 16 in 19 let, kar štiri dni dokazovati svoje znanje iz geografije. Slovenijo so predstavljali dijaki iz Brežic, Raven na Koroškem, Želimelj in Ptuja. Prav vsi so dosegli zavidljiv uspeh; dva srebro in dva bron. Skupaj je tekmovalo 188 najboljših dijakov iz sveta, po štirje iz kar 47 držav sveta. Prva svetovna geografska olim-pijada je bila izpeljana leta 1996 na Nizozemskem, do leta 2012 je potekala bienalno, od takrat naprej pa vsako leto. Letos je bila gostiteljica Kitajska, natančneje Peking, prihodnje leto pa se 14. svetovna geografska olimpijada seli v Srbijo, kjer bo tudi geografski kongres. Olimpijada se zmeraj izpelje kot uvod v kongres, tudi priznanja se najboljšim dijakom podelijo na otvoritveni slovesnosti geografskega kongresa. Blaž Murko Tvoja ? NOVA. „ ' PRILOŽNOST sedaj se bolj dosegljiva LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.sl lu-ormoz@guest.arnes.sl facebook.com/LUOrmoz „Prvi štirje tekmovalci državnega tekmovanja v geografiji smo dobili možnost, da se udeležimo olimpijade. Takrat so se začele priprave, na šolah in doma. Posebej se sicer za olim- pijado nisem učil, saj sem bil dobro pripravljen že za maturo, je pa zato bilo toliko težje osvojiti angleško geografsko terminologijo, ki je zelo zahtevna. Knjige so namreč v angleščini, zato je bilo potrebnega kar veliko dela," pravi Murko, ki se je olimpijade udeležil skupaj s svojo mentorico, ki ga je na olimpijado tudi pripravljala, učiteljico geografije na Gimnaziji Ptuj Jano Terbuc. Pot do brona je bila kar dolga, testi, ki so potekali kar štiri dni, pa zelo zahtevni. „Dokazal sem, da je možno doseči dobre rezultate s tistim, kar nas nauči- jo na slovenskih šol. Mislim, da bi se lahko na olimpijado podal marsikdo, le upati si mora. To je odlična izkušnja, zato vsem, ki jih geografija zanima, priporočam, da se pripravijo in poskusijo tudi prihodnje leto," pravi Murko, ki se v začetku prihodnjega meseca podaja na novo pot. Vpisal je namreč študij prava; čeprav je imel v srednji šoli najraje matematiko in geografijo, je vsa štiri leta srednješolskega izobraževanja vedel, da je njegov poklic prihodnosti povezan s pravom. Dženana Kmetec \pmmmt ■ EKONOMSKI TEHNIK - ELEKTROTEHNIK - GASTRONOMSKI TEHNIK - GASTRONOM HOTELIR - PRODAJALEC Pokličite ali ofc» iščite nas ter se prepričajte o dodatnih ugodnostih, ki vamj ih nudimo. z^. [ Ptuj • Človekoljuben glasbeni projekt Naj zmaga ljubezen Ljubezen in strpnost sta dve izmed številnih vrednot, ki ju na turneji po slovenskih krajih izpostavljajo organizatorji in pobudniki projekta Naj zmaga ljubezen. Ustavili so se tudi na Ptuju, sklepni del projekta pa bo v začetku prihodnjega meseca v Mariboru. Projekt Naj zmaga ljubezen - Let the Love Win je nastal na pobudo glasbenika SoulGreg Artista, organizatorji pa so izobraževalni center Eksena v sodelovanju z društvom Eksena in založbo Eksena Records. Kot pravijo, je ta človekoljubni nepridobitni glasbeni projekt nastal kot odgovor na človeško vojno ter aktualne razmere doma in v svetu, da promovira in spodbuja ljudi k ljubezni, strpnosti in medsebojnemu spoštovanju. Pri tem jim pomaga glasba kot univerzalen jezik ljubezni. „Žal smo lahko že nekaj časa priče naraščanju nestrpnosti, sovraštva in nasilja, ki zajemajo tako domače kot mednarodno okolje in družbo, kar v ljudeh poraja razdor, strah in trpljenje. Napetost, strah, tesnoba, brezup in nepredstavljiva grozodejstva so vse bolj del našega življenja, zato smo se s tem projektom odzvali na trenutno družbeno dogajanje in duh časa ter podprli ljubezen, strpnost, razumevanje, sožitje in mir. Vsaka pobuda in korak v to smer predstavljata kapljico, ki je v teh časih ne prezrimo, ampak ji dajmo podporo in jo širimo naprej. Najbolj pretresljivo je, da so žrtve sovraštva vse pogosteje otroci in mladi, do katerih odrasli nosimo še posebno odgovornost, da jim omogočimo varno in mirno otroštvo in mladost ter jim kot svojo zapuščino predamo svet brez brezumnega pustošenja, sovraštva, morije in vojn. Otroci v prvi vrsti potrebujejo odrasle, da jih zaščitijo z ljubeznijo, ki jim brezpogojno pripada po deklaraciji o otrokovih pravicah, sprejeti v Organizaciji združenih narodov, hkrati pa potrebujejo tudi takšne odrasle, ki jih v tem svetu zastopajo in so njihovi glasniki," so o projektu v soboto povedali njegovi organizatorji. Tudi na Ptuju so nastale številne kapljice ljubezni, ki so jih mali in veliki, vsekakor pa srčni ustvarjalci z dobrimi mislimi prilepili na veliko srce. Karavana, ki potuje po slovenskih mestih, se bo zaključila 8. oktobra v Mariboru, kjer bo izveden sklepni koncert projekta Naj zmaga ljubezen. Dženana Kmetec Po Ptuju se je v soboto sprehajala maskota projekta Naj zmaga ljubezen (Let the Love Win). Foto: CG Foto: DK 10 Štajerski Kultura petek • 9. septembra 2016 Markovci, Čakovec • Uspeh mladih pevk Z morja po veliko nagrado in nazaj Nuša Forštnarič in Kaja Kumer, mladi pevki iz Markovcev, sta se avgusta udeležili otroškega festivala v okviru 14. Medimurskega festivala zabavne glasbe v Čakovcu na Hrvaškem ter dosegli izjemen uspeh. Na mednarodni festival, kjer so nastopili mladi pevci iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Avstrije in Italije, ju je prijavil njun mentor Ivica Horvatic. Kandidati so morali v Čakovec poslati posnetke svojega petja, komisija pa je za nastop na velikem odru izbrala le najboljše. Nuša si je izbrala pesem izvajalke Ditke z naslovom Ne bodi kot drugi, Kaja pa je nastopila s skladbo Za Slovenijo živim, ki jo sicer poje Nuša Derenda. Dekleti sta se z mentorjem in učiteljico solope-tja Moniko Kelenc za festival pripravljali kar tri mesece najmanj trikrat tedensko, da so izpilili še najmanjše podrobnosti. Mladi pevki sta bili sicer prepričani, da gresta na oder samo nastopat, ne tekmovat, resnico pa sta izvedeli šele po nastopu. Horvatic pojasnjuje: »Nisem hotel, da imata tremo, zato sem jima rekel, da bosta nastopili kot gostji, ne pa v tekmovalnem delu festivala ...« Nušo so starši samo za nastop pripeljali z morja, nato pa se z nagrado odpeljali nazaj. Dekle je namreč pometlo s konkurenco ostalih 16 nastopajočih iz različnih držav in osvojilo grand prix, s tem pa po tradiciji festivala tudi otroško kolo. Tudi Kaja se je odlično odrezala in prejela priznanje za sodelovanje. Obe pevki se pridno pripravljata na nove izzive: vadita petje, izgo-varjavo in celo komuniciranje s publiko. Že oktobra bosta namreč spet stali na velikem odru, tokrat v Koprivnici. Eva Milošič Foto: Ivica Horvatic Nuša Forštnarič šteje štirinajst let, Kaja Kumer devet, obe pa že uspešno stopata po glasbeni poti. Markovci • 8. mladinski glasbeni tabor Teden dni brez telefonov v objemu glasbe Prejšnji četrtek je pod zvezdami izzvenel koncert že 8. mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj, ki ga organizira Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon iz Markovcev. 54 otrok tabornikov je potrdilo, da je takšen tabor odlična sprostitev in popestritev zadnjih počitniških dni. V Markovcih smo se pred osmimi leti odločili, da bomo že tako razvito glasbeno kulturo v naši občini negovali še skozi poletni glasbeni tabor. Očitno je bila to izredno dobra odločitev, saj je tabornikov vsako leto več. Letos se jih je nabralo kar 54, prišli pa so tudi iz okoliških občin. Dober glas seže v deveto vas. Taborniki so se zbrali v nedeljo popoldan, kjer jih je pričakala skupina osmih mladih animatorjev. Slednji so že druga generacija animatorjev, pomlajena skupina, ki je nadomestila ekipo deklet, ki je tabornike spremljala zadnjih sedem let. Prav s tem smo dokazali tudi, kako se na taboru drug od drugega učimo, rastemo in se razvijamo. Pevske vaje so za tabornike potekale vsak dan. Ker je program in delo treba prilagajati sposobnostim tabornikov, so bili razdeljeni na otroški in mladinski pevski zbor. Vaje so potekale vsak dan, animatorji pa so imeli za otroke pripravljen tudi zabavni program. Igrali so se socialne igre, odšli na sprehod, vsak večer pa so tudi zapeli pri sv. maši v sosednji cerkvi sv. Marka. Tabor je vsako leto tudi tematsko obarvan - letos smo se posvetili Evropi. Tako smo možgančke naših tabornikov pripravili na prihajajoči zvok šolskega zvonca in skupaj smo se naučili več o irski zgodovini, italijanski pici, grškem sirtakiju, Vikingih, ruskih babuškah in še in še. Idejni vodja tabora, Gregor Zmazek, je o letošnji izvedbi povedal: "Zelo me veseli, da našemu projektu, ki je se je kot majhna ideja razvil v naših glavah pred osmimi leti, lahko danes rečemo že kar tradicionalni. Vsako leto znova nas tabor in priprava nanj sicer izmuči - psihično in fizično, a videti otrokov razvoj, kako v petih dneh usvoji več kot 15 pesmi, njegovo veselje ob druženju s prijatelji, napredek v samostojnosti in zagotavljanje, da drugo leto pridejo znova, je za nas več kot dovolj. Res radi in s srcem oblikujemo naš tabor!'' Ker si vsakodnevnega življenja danes ne moremo več predstavljati brez mobilnih telefonov, smo se odločili, da jih bodo taborniki letos pustili doma. In mislite, da so jih kaj pogrešali? Petje, druženje, smeh in igre so bili povsem dovolj. Če ne verjamete, poskusite še sami! :) Nika Rožanc Tednikova knjigarnica Ob stoletnici rojstva mojstra Roalda Dahla Koliko kocinarjev hodi Ko si možakar pusti rasti dlake po vsem obrazu, je nemogoče izvedeti, kakšen je v resnici. Mogoče to počne ravno zato. Ljubše mu je, če ne izveš. In potem je tu še težava z umivanjem. Ko si zelo kosmati možje umivajo obraz, jim to gotovo vzame prav toliko časa kot vam ali meni, da si umijemo lase. Zanima pa me tole. Kako pogosto si koanarji umivajo obraz? Le enkrat tedensko, tako kot mi, ob nedeljah zvečer? Si dlake šamponirajo? Uporabljajo sušilec za lase? Si vtirajo pomado, da bi preprečili plešavost po obrazu? Jim kocine striže in ureja brivec ali si jih sami, pred ogledalom v kopalnici, s škarjicami za nohte? Ne vem. Toda ko boste naslednjič opazili kakega kocinarja (kar se bo najbrž zgodilo brž, ko pomolite nos iz hiše), si ga boste morda bolj pozorno pogledali in pomislili na katero od teh stvari. Gravž je bil eden od teh kocinarjev ... (iz Gravža. Prevedla Ana BaričModer. Sanje,2007.) Gravža je naslov ene izmed petdesetih v slovenščino prevedenih, večkrat ponatisnjenih knjig slovitega britanskega pisatelja norveških korenin Roalda Dahla, čigar rojstni dan (13. september 1916) je hkrati praznik branja in ustvarjanja za otroke, s tem pa tudi za odrasle. Njegova izjemna svetovna priljubljenost, ki ne pojenja, marveč narašča, gotovo gre na račun avtorske lucidnosti, besedne in pripovedovalske inovativnosti in bravuroznosti ter na račun njegovega nenavadnega posluha za črni humor, grozljivost in dobrodušnost. Njegov neposredni, velikokrat obešenjaški humor ter izredna tenkočutnost, ko gre za otroke, so navdih za dramske in filmske uprizoritve, knjige pa, ki jih je namenil mladim bralcem, bi morali brati tudi odrasli. Tako bi bolje vedeli, kaj in kako čuti otroška duša. Naj spomnim na znamenita Dahlova dela: Gremlini (1943), Veliki dobrodušni velikan (1961), James in orjaška breskev (1961), Čarli in tovarna čokolade (1964), Čarli in veliko stekleno dvigalo (1967), Čarovnice (1983), Matilda (1988), Svetovni prvak Danny (1975), pri nas so še izšle Odvratne rime (1982), Gromozanski krokodil, Kaflež ifla, Žirafa in Peli in jaz, Čarobni prst . Odrasli bralci bodo uživali v knjigah Moj striček Oswald, Takšen kot ti, Zbrane kratke zgodbe (763 strani), Poljubček, Nenavadne zgodbe. Po avtorju so njegovi dediči poimenovali fundacijo, kamor se steka deset procentov od prodaje njegovih knjig in je namenjena delovanju medicinskih sester, posebej usposobljenih za skrb za otroke z epilepsijo, krvnimi okvarami in možganskimi poškodbami. Muzej in Pravljično središče Roalda Dahla se nahajata blizu Londona, kjer je avtor živel in ustvarjal. Ustanova je namenjena spodbujanju branja in pisanja. Vse nenavadne, tudi zlobne in hudobne like, ki si jih je zamislil Roald Dahl, je mogoče razumeti ob branju avtorjeve knjige Poba, s podnaslovom Zgodbe iz otroštva (Mladinska knjiga, 1997), kjer pravi v uvodu, da je avtobiografija knjiga, ki jo človek napiše o svojem življenju in v kateri je ponavadi vse polno najrazličnejših dolgočasnih podrobnosti. Tole ni biografija. Nikoli ne bi hotel napisati zgodbe o svojem življenju. Po drugi strani pa je tudi res, da sem med šolanjem in tik po njem doživel cel kup stvari . Brati Dahlove knjige pomeni spoznavati in občutiti cele kupe pomembnih stvari! Vabljeni v Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča na ogled razstave ob 100. obletnici pisateljevega rojstva, ki ga je z literarno uganko pripravila knjižničarka Mateja Milošič iz Študijskega oddelka. Lujana Klemenčič D MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ . ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Sobota 10. september ob 20.00 Najbolj nora beograjska komedija Amateri (predstava je v srbskem jeziku) Nedelja CJ Johnson Pasji dnevnik 11. september ob 20.00 vUCRi - komedija Produkcija Mestnega gledališča Ptuj Foto: NR Rokomet Začenja se rokometni prvoligaški ples Strani 12 Tenis V ekipi za Davisov pokal prvič tudi Sven Lah Stran 12 Kikboks Lara Vuzem Vajda podprvakinja sveta Stran 13 Atletika Za vzpodbudo grb MO Ptuj na steklu Stran 13 22. Ptujski športni vikend Za vse generacije Stran 14 Kolesarstvo Marko Hozjan najboljši v Lenartu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 8. krog Nogomet • Prestopni rok -M /1? # Jf Kidricani v goste Batroviču, Horvatu, Haliloviču, Matjašiču... Po reprezentančnem premoru prvoligaši nadaljujejo s prvenstvenimi obračuni. Derbi kroga bo odigran v Stožicah, kjer bo gostovala vodilna Gorica. Olimpijo bo na tej tekmi že vodil novi trener Luka Elsner (nasledil je odstavljenega Rodolfa Vanoli-ja), kar bo zanj prvi resni test. Prva tekma kroga bo že v petek odigrana v Domžalah, kjer bo gostoval Aluminij. Ker je dosedanji trener Domžal Luka Elsner prestopil k zmajčkom, so ob Kamniški Bistrici morali hitro poiskati rešitev za mesto trenerja, našli so ga v Simonu Rožmanu. Mladi strokovnjak je pred letom pustil močan pečat v Celju, sedaj bo podobno poskušal v Domžalah. Delo pa bo (vsaj na začetku) vse prej kot lahko, saj so z odhodi Matica Črnica, Kenana Horiča in Dejana Trajkovskega nastale velike vrzeli. Te bodo poskušali zapolniti novinci Jure Matjašič, Veljko Batrovič in Denis Halilovič, ki pa že kar nekaj časa niso v tekmovalnem ritmu. Je to lahko voda na mlin Kidričanov? Ti bodo morali za pozitiven razplet tekme zagotovo odigrati eno najboljših letošnjih predstav. Da se pa s fa-voriziranimi ekipami lahko kosajo, so najbolje pokazali v Ljudskem vrtu, kjer so pre- Matjašič k Rožmanu v Domžale Foto: Črtomir Goznik Josip Zeba (Aluminij) je v sedmih krogih zadel kar trikrat, kar je za branilca izjemen dosežek. senetili Mariborčane (0:2). S podobno taktično postavitvijo bodo najverjetneje začeli tudi v petek. »Proti Mariboru se nam je tekma izšla povsem po naših željah, predvsem v fazi obrambe smo pokazali res dobro predstavo. Čeprav smo proti Rudarju začeli v enaki postavi, je bila igra povsem drugačna in posledično je bil poraz neizbežen,« je po zadnji tekmi povedal Josip Zeba, ki si je kot novinec v ekipi Aluminija hitro priboril mesto v začetni enajsterici: »Tukaj sem zelo zadovoljen, fantje so me odlično sprejeli, tudi trener in uprava, zato s prilagajanjem ni bilo nobenih težav. Vsi skupaj se zavedamo, da je naš skupni cilj obstanek, čeprav smo vmes ugnali Maribor. Ostati moramo z nogami trdno na tleh.« Jože Mohorič 1. SNL, 8. krog: Domžale - Aluminij, petek, 9. septembra, ob 20.15 v Domžalah Saga okrog prestopa Jureta Matjašiča je potekala precej dolgo, celo preko uradnega zaključka prestopnega roka (31.8.). A to za 24-le-tnika ni bila težava, saj je postal po prekinitvi pogodbe z Zavrčem prost igralec in je imel proste roke pri izbiri novega kluba (prestopni rok velja za igralce s sklenjenimi pogodbami). Praktično vse poletje se je kot jara kača vlekel morebiten prestop tega mladega nogometaša. Omenjala se je tujina (poleg avstrijskih in angleških klubov je bil zelo zainteresiran sarajevski Željezničar, op. a.), od slovenskih klubov pa sta bila v igri slovenska velikana Maribor in predvsem Olimpija. Povsem na koncu je interes pokazalo tudi Celje, toda odlični 24-letni krilni igralec, ki je do sedaj enkrat oblekel tudi dres z nacionalnim grbom, se je na koncu odločil sprejeti ponudbo Domžal. Matjašič je z rumenimi podpisal triletno pogodbo, v klub pa prišel predvsem na željo novega trenerja Simona Rožmana. Za Štajerski tednik je po podpisu pogodbe dejal: »Zelo sem vesel, ker sem končno rešil svoj status. Naposled je vsega konec in sedaj se lahko posvetim zgolj nogometu. Menim da sem storil pravi korak v svoji karieri, saj so Domžale odličen in zdrav kolektiv, že Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič je v Zavrču dobil proste roke, po dolgem čakanju pa je na koncu novo triletno pogodbo podpisal z Domžalami. leta v vrhu našega klubskega nogometa. Poleg tega so odlična odskočna deska za naprej, kar so ne nazadnje dokazali tudi letos, ko so v tujino prodali kar nekaj odličnih igralcev.« Matjašič je vezi z Zavrčem dokončno prekinil šele pred kratkim, poleti se je večinoma pripravljal sam, zato seveda v tem trenutku ni na takem nivoju kot njegovi novi soigralci: »Verjamem, da bom kmalu ujel fante, med katerimi jih kar nekaj poznam. Recimo Horvata, s katerim sva bila skupaj pri Dravi, poznam pa tudi Majerja, Bratanovica in Batrovica. Glede na to, da Nogomet • 2. SNL, 6. krog Izboljšati realizacijo NK Drava Nogometaši Drave so v zadnjem krogu 2. lige v gosteh premagali Farmtech Veržej (1:2), a glede na priložnosti bi morala biti zmaga bistveno višja. Ptujčani so se z novimi tremi točkami ustalili v sredini lestvice, kjer je umeščen tudi njihov naslednji tekmec - Krka. Novomeščani, ki so še lani igrali v 1. ligi, imajo kakovostno zasedbo, s katero ciljajo na višje pozicije, kot je njihovo trenutno 5. mesto. Drava je v torek solidno odigrala pokalno tekmo z Gorišnico, v nedeljo pa si želi priti do pol- nega izkupička. Pot do njega vodi z izboljšano realizacijo in stabilnost v igri. V kadru tokrat ne bo Gašperja Kureža (kazen rdečega kartona), še nekateri igralci imajo manjše težav s poškodbami. Trener Drave Simon Sešlar upa, da bo lahko računal na vse nosilce igre, eden izmed teh bo v nadaljevanju prvenstva tudi izkušeni Enes Rujevič, ki je dobro fizično pripravljen in 2. SNL, 6. krog: Drava - Krka, nedelja, 11. 9, ob 16.30 na Ptuju bi lahko začel tekmo. Ta se bo tokrat zaradi zasedenosti Mestnega stadiona (Ptujski športni vikend) igrala v nedeljo ob 16.30, ko bo Drava lovila tretjo letošnjo prvenstveno zmago. David Breznik NK Zavrč Zavrč se bo po prepričljivi zmagi v pokalu MNZ Ptuj v soboto v gosteh pomeril z ekipo Doba, ki je v preteklem krogu ugnala Krko (0:2). Mlada zasedba Mirana Emeršiča se bo v osrednji Sloveniji skušala predstaviti v čim boljši luči in bo iskala vsaj točko, ki bi bila lep uspeh. Pot do nje pa bo zelo težka, saj so rumeni že nekaj let stalnica pri ali na samem vrhu 2. lige. Tudi letos Doblja-ni zaenkrat še niso izgubili, ob dveh zmagah so vknjižili tri remije. Domačini so nesporni favoriti tudi proti Za-vrču, beli bodo morali za pozitiven rezultat popraviti realizacijo ki v zadnjih tekmah šepa. Prav tako se pojavljajo včasih tudi nerazumljive napake v obrambi, ki pa jih lažje razumemo ob pogledu na letnice rojstev igralcev Zavrča. V moštvu zagotovo ne bo Nejca Brodnjaka, ki ima zlomljen prst na nogi, prav tako pa poškodbe mučijo tudi Alena Krajnca in Marka Marciuša, ki sta prav tako vprašljiva za tekmo z Dobom. Tilen Ahec, ki je prišel iz Aluminija, pred tekmo z Do-bom razmišlja takole: »Odhajamo v goste k Dobu, ki je odlična ekipa. Preizkušnja bo nedvomno zelo zahtevna, toda s pravim pristopom lahko izvlečemo kakšno točko. Taktično se bomo verjetno postavili nekoliko nazaj, saj celo tekmo verjetno ne bi zdržali pritiska, skušali pa bomo presenetiti s protinapadi, saj imamo hitre igralce.« tp sem treniral individualno, mi manjka predvsem tekem, kajti prave tekme nisem odigral že zelo dolgo. Vseeno pa menim, da bom v roku dveh do treh tednov povsem pripravljen kandidiral za nastop in bom tako na voljo trenerju. Trener Rožman mi je dal vedeti, da name zelo resno računa.« Matjašič je v svoji dosedanji karieri igral le za dva kluba: to sta bila matična Drava in nazadnje Zavrč. V prvem je dobil prvo priložnost za dokazovanje, v slednjem pa je veljal za pravega ljubljenca navijačev. Tudi zato z izbranimi besedami razmišlja o času, ki ga je preživel pod haloškimi obronki: »V Za-vrču sem preživel res lepo obdobje svoje kariere. Z moštvom smo dosegali zelo dobre rezultate, sam pa sem ne nazadnje prišel vse do reprezentance, kjer v prihodnosti vsekakor še želim igrati. Tudi navijači so bili v Zavrču izjemni, zato se tako klubu kot publiki zahvaljujem za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Zavrču pa želim vse dobro.« tp 2. SNL, 6. krog: Roltek Dob - Zavrč , sobota, 10. 9., ob 16.30 v Dobu 12 Štajerski Šport petek • 9. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m) Začenja se rokometni prvoligaški ples RK Drava Ptuj: Cilj je obstanek Generacije ptujskih rokome-tašev so čakale povratek Drave v 1. A-ligo, lanska generacija je dozorela za ta preboj. Vzporedno z igralci na terenu se je na ta preboj pripravljalo tudi vodstvo kluba na čelu s predsednikom Alešem Belšakom. Ta se s člani upravnega odbora trudi zagotoviti najboljše pogoje za ekipo, o ciljih pred prihajajočo sezono pa je povedal: »Cilj je obstanek v 1. A-ligi, predvsem na domačih tekmah pa želimo čim težje prodati svojo kožo. Poizkusili bomo premagati vse ekipe, ki pridejo igrat na Ptuj, točke pa bomo iskali tudi v gosteh. Zaenkrat še nimamo pravega občutka o moči naše ekipe in o tem, kam sodimo. Osebno menim, da smo sestavili solidno ekipo, ki RK Drava: odhodi: Rok Cvetko, Jakob Bedeti, Žiga Bedenik prihodi: Zoran Jevtic, Jan Gregorc, Mario Belic, Dario Herman, Deni Prvo-nožac Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so pod vodstvom Ivana Hrupiča končali priprave, v nedeljo jih kot novince čaka 1. krog prvenstva v 1. A-ligi. lahko konkurira vsem in tudi lahko obstane v ligi.« Na novo sezono se je delno spremenjena ekipa pripravljala pod vodstvom trenerja Ivana Hrupiča, ki je zadeve nadgrajeval skozi treninge in prijateljske tekme. Slednje so Dravi sicer prinesle same zmage, vendar te niso pravi kazalnik realne kakovosti. Ta se bo pokazala v prvenstvu, kjer Dravo čaka 22 krogov rednega dela in nato še 14 tekem končnice. Uvodno tekmo bodo v nedeljo v gosteh igrali proti zelo močnemu Kopru. »To bo zagotovo težka tekma, saj bo po mojih predvidevanjih Koper eden glavnih favoritov za sam vrh (Celje PL in Gorenje igrata v SEHA ligi, op. a.). Želim si, da bi se predstavili kot ekipa in da bi dobro odigrali to tekmo. Kaj nam bo to prineslo, bomo šele videli,« je pred uvodnim gostovanjem dejal trener Drave. V kadru je prišlo do nekaterih sprememb. »Zaradi dolgega prvenstva je zelo pomembno, da imamo veliko igralcev in dober kader. Na vseh mestih imamo vsaj dva kakovo- stna rokometaša. Poleg članov imamo tudi nekaj kakovostnih mladincev in vsi skupaj upamo, da bomo z vsemi uspešno igrali skozi celotno sezono,« je povedal Hrupič in nadaljeval: »Na prijateljskih tekmah se je pokazalo, da imamo potencial, znanje, moč in tudi rotacijo kakovostnih igralcev, tako da lahko igramo v visokem ritmu celotno tekmo. V prvenstvu bo vsaka tekma nova zgodba. Mislim, da je za novince povsem normalno, da je naš cilj obstanek.« David Breznik RK Jeruzalem Ormož: Bela zastava ne obstaja Rokometaši Jeruzalema so priprave na sezono 2016/17 končali s torkovo pripravljalno tekmo proti hrvaškemu 1. B-ligašu Karlovcu. Po slabi igri celotne ekipe so Ormo-žani ugnali Karlovac z izidom 34:31 (16:16). STRELCI: Cirar 7, Kavčič 5, Žuran 5, Kosi 4, Ocvirk 4, Ozmec 3, Rajšp 3, T. Hebar 1, Mesaric 1, Žižek Cvetko 1. »Pripravljalne tekme so eno, prvenstvene pa nekaj povsem * 333 y-jü irnl f ± ■i____ t Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža (desno je trener Sašo Prapotnik) kljub težavam s poškodbami optimistično pričakujejo novo sezono. drugega. Ne moremo po slabši igri zdaj realno ocenjevati naše pripravljenosti. Vem, da nismo niti na polovici svojih sposobnosti. Tri četrt priprav smo oddelali v okrnjeni zasedbi zaradi nastopa štirih igralcev na kadetskem EP. Ob tem je hujšo poškodbo staknil kapetan Bojan Čudič. Svoje poškodbe še ni zacelil mladinski reprezentant Jure Kocbek. Zadnje treninge pred gostovanjem v Slovenj Gradcu smo posvetili uigravanju ekipe in verjamem, da smo vsaj malo pokrpali naše težave tako v napadu kot v obrambi. Na Koroško ne odhajamo z belo zastavo. Te nikoli ni bilo in je v Ormožu ne bo. Dejstvo je, da Slovenj Gradca na domačem terenu pred polno dvorano nikoli ne smeš podcenjevati in tega se bomo tudi držali. Glede na naše težave so Korošci v vlogi favorita, mi pa gremo na tekmo 1. kroga po presenečenje, kot smo ga priredili minulo sezono, ko smo v 1. krogu nadigrali Maribor,« je povedal trener Saša Prapotnik. Vlogo vodje v ekipi je po odhodu Siniše Radujkovica in poškodbi kapetana Bojana Čudiča prevzel najizkušenej-ši Rok Žuran, ki bo moral poleg graj občasno tudi pohvaliti svojo mlado in zelo perspektivno ekipo. Pohvale bodo mladi športniki še kako veseli, tudi krč bo popustil. Tekma v Slovenj Gradcu je na sporedu v soboto, 10. septembra, ob 19.00. UK Tenis • TK Terme Ptuj V ekipi za Davisov pokal tudi Sven Lah Slovenska teniška reprezentanca (trenutno na 36. mestu Davisovega pokala) se bo od 16. do 18. septembra v portugalskem mestu Viana do Castelo, v prvi evro-afriški skupini pomerila s Portugalsko. Kapetan Blaž Trupej je v reprezentanco prvič vpokli-cal člana TK Terme Ptuj Sve-na Laha (1571. na ATP-lestvi-ci). Drugi Ptujčan Blaž Rola (188.) se tokrat ne bo udeležil reprezentančne akcije, podobno velja za Blaža Kavčiča (330.). »Na Portugalsko odhajamo oslabljeni, v nepopolni postavi. Portugalci so na osnovi uvrstitev njihovih dveh najboljših igralcev na lestvici ATP absolutni favoriti, zmaga Slovenije pa bi bila zelo veliko presenečenje. Kljub temu bodo naši fantje dali vse od sebe, da bomo obstali v 1. evro-afriški skupini,« je povedal slovenski kapetan Blaž Trupej. Foto: Črtomir Goznik Sven Lah (TK Terme Ptuj) je prejel prvi vpoklic v reprezentanco Slovenije za nastop v Da-visovem pokalu. Sestava portugalske reprezentance trenutno še ni znana, verjetno pa bosta v ekipi njihova najvišje uvrščena igralca - Joao Sousa (36.) in Gastao Elias (60.). Najmlajši so loparje vihteli na Ptuju Na Ptuju je v soboto in nedeljo v organizaciji TK Terme Ptuj potekal turnir za najmlajše v kategorijah mini, midi, U-10 in U-11 let. Skupno je nastopilo okrog 100 mladih iz vse Slovenije. Domači klub je imel na tekmovanju številčno zasedbo, saj so nastopili Nejc Strašek, Amanda Selinšek, Taja Gabrovec, Alja Plohi, Alja Širovnik, Nejc Klasič, Klemen Gril in Vito Horvat. TK Galtena je zastopal Liam Lalič. »Z nastopi naših tekmovalcev sem v celoti zadovoljen, prikazali so igre v okviru svojih zmožnosti. Med dečki je izstopal Klemen Gril, ki je odigral zelo zbrano in je v kategoriji midi osvojil 2. mesto, pri deklicah pa Alja Plohi, ki je v kategoriji midi osvojila 3. do 4. mesto. Na stopničke je stopil še Nejc Strašek, ki je v kategoriji dečkov do 11 let osvojil 3. do 4. mesto,« je povedal Luka Hazdovac, predsednik TK Terme Ptuj. m Rokomet • Velika Nedelja 60-letnico obogatiti z napredovanjem Priprave na novo sezono, od katere se veliko pričakuje, so začeli tudi v taboru veliko-nedeljskega drugoligaša. Zaradi poznega začetka prvenstva so imeli rokometaši Velike Nedelje nekoliko daljše počitnice. V novo sezono stopajo z ekipo, ki je od lanske nekoliko spremenjena. Klub so v premoru zapustili Dejan Kociper, Vid Lukman, Teo Praprotnik; odmor pa si je vzel tudi Matic Marin, medtem ko status Tadeja Vukana še ni jasen. Vodstvo med odmorom ni počivalo, saj so uspeli v svoje vrste privabiti Aljaža Soka in Matica Štumbergerja, vrnila sta se tudi Dejan Veselko in Kristijan Prapotnik. V klubu so zadovoljni, da jim sosedje iz Ormoža stojijo ob strani, saj bodo tudi v naslednji sezo- ni velikonedeljski dres nosili Miha Kolmančič, Matic To-polovec in Damir Mavrič. Trenerski dvojec v novi sezoni ostaja isti, Matjaž Hanželič bo trener, Maksimiljan Do-gša pa pomočnik. Po tednu kondicijskih priprav so se Velikonedeljčani odpravili na mednarodni turnir v Ivanec in doživeli dva poraza. V prvi tekmi so izgubili proti prvoligašu iz BiH Derventi 21:31, nato pa so v tekmi za 3. mesto po izvajanju sedemmetrovk morali priznati še premoč domači Ivančici 28:30. Rokometaši Velike Nedelje so odigrali tudi prvo tekmo pred svojimi zvestimi navijači ter izgubili proti ekipi MRK Čakovec 28:32, čeprav so večji del tekme vodili tudi že s štirimi zadetki prednosti. Poraz ni nič katastrofalnega, saj so komaj prav začeli delo v dvorani, priložnost za dokazovanje pa so dobili vsi igralci. Ekipa sicer ni nastopila v popolni postavi, saj so manjkali nekateri pomembni člani prve postave. Tudi v prihodnje je dogovorjenih še nekaj pripravljalnih tekem, tako da je časa za odpravo napak še dovolj. V klubu so si letos zadali visoke cilje, saj ciljajo na eno izmed prvih dveh mest, ki vodita v 1. B DRL. To bi bil lep uspeh in bi zelo popestril dogajanja ob praznovanju 60-le-tnice igranja rokometa pri Veliki Nedelji in praznovanju 10-letnice obstoja kluba, ki je bil na novo ustanovljen 10. 4. 2007. Janko Meško Alja Plohi in Klemen Gril sta prejela pokala za osvojeno drugo, oz. tretjo mesto v svojih kategorijah. Rokometaši Velike Nedelje so nastopili na turnirju v Ivancu. petek • 9. septembra 2016 Šport Štajerski 13 Kikboks • SP za kadete in mladince Lara Vuzem Vajda v Dublinu podprvakinja sveta Člani kadetske in mladinske reprezentance Slovenije so prejšnji teden sodelovali na svetovnem prvenstvu v kikboksu, ki je potekalo v Dublinu na Irskem. Na tekmovanju je pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitarja sodelovalo 34 članic in članov iz 14 klubov iz vse Slovenije, na samem tekmovanju pa je sodelovalo okrog 1700 tekmovalcev iz 51 držav. Iz KBV Ptuj so za reprezentanco Slovenije nastopali Lara Vuzem Vajda, Nina Duh, Timi Sitar, Patrik Šu-lek, Dejan Duh in Gašper Mlakar Valentin. Največji uspeh je dosegla Lara Vuzem Vajda, ki je v kategoriji do 50 kg med starejšimi kadetinjami osvojila 2. mesto. Lara je v 1. krogu premagala Evino Koufopo-ulovo iz Grčije, v četrtfinalu Anno Nonan iz Irske, v polfi-nalu pa še Kristino Nikolovo iz Bolgarije. Lara je tako za- nesljivo prišla v finale, kjer jo je čakala Isabele Whitmore. Angležinja je bila premočna, kljub temu pa je Lara osvojila odlično 2. mesto ter postala podprvakinja sveta. Patrik Šulek je v kategoriji nad 69 kg med starejšimi kadeti odlično začel nastope. V 1. krogu je za 10 točk ugnal Liama Hesterja iz Anglije, v četrtfinalnem dvoboju pa je tekmoval proti Juanu Carlosu Damianu iz Mehike. Pri vodstvu 9:1 v prvi rundi je Patrik nerazumljivo popustil in v zadnjih sekundah druge runde izgubil prednost. V podaljšku je bil Mehičan boljši, Patrik pa je na koncu razočaran osvojil 5. mesto. Nina Duh je med mladinkami do 55 kg po zmagi v 1. krogu proti Jenifer Brossel iz Belgije v četrtfinalu izgubila proti Darji Ukolovi iz Rusije. V četrtfinalu so izgubili tudi Gašper Mlakar Valentin med mladinci do 74 kg proti Nikolu Albanesseju iz Italije, Timi Sitar med mladinci do 74 kg proti Ardau Datushen-ku iz Ukrajine in Dejan Duh med starejšimi kadeti do 63 kg proti Emilu Krosnorju iz Bolgarije. Tako se ti naši tekmovalci kljub dobrim borbam niso uvrstili v četrtfi-nale ter so na koncu osvojili 9. mesto. Vsi tekmovalci iz KBV Ptuj so nastopali v disciplini point fighting, le Timi je nastopal v light kontaktu. Zadnji dan tekmovanja so potekale ekipne borbe (v ekipi nastopajo trije kadeti in ena kadetinja). Slovenija je nastopala samo z ekipo starejših kadetov, v kateri so nastopali Ptujčani Lara Vuzem Vajda, Dejan Duh in Patrik Šulek. V 1. krogu so Slovenci zanesljivo premagali ekipo Irske 2, v četrtfinalu pa izgubili proti Italijanom in osvojili 5. mesto. V ekipi Slovenije je bil najboljši Patrik Šulek, ki je oba nasprotnika premagal z 10 točkami razlike. Atletika • Sprejem na Mestnem stadionu Za vzpodbudo grb MO Ptuj na steklu Ptujčani v Dublinu (na sredini sedi podprvakinja sveta Lara) Vladimir Sitar (predsednik Kickboxing zveze Slovenije in glavni trener KBV Ptuj): »Za slovensko reprezentanco je to še eno uspešno prvenstvo s fantastičnimi rezultati, kjer je ponovno prišla do izraza povezanost naših tekmovalcev, trenerjev, vodstva, sodnikov in preostalih članov reprezentance. Prvenstvo je s svojo množičnostjo in kakovostjo potrdilo razvitost kickboksa kot športne panoge. V tej luči je za vse nas izjemno pomembna novica, da je predsedstvo svetovnega združenja WAKO podalo vlogo MOK za sprejem kickboksa v družino olimpijskih športov. Za Ptujčane pa lahko z veseljem ugotovim, da smo spet osvojili kolajno na največjem prvenstvu. Vsi Ptujčani so se dobro borili in so bili blizu uvrstitve v boje za medalje, vendar to je šport in vedno in vsak ne more zmagati. V vodstvu KBV Ptuj smo ponosni na naše tekmovalce, ostaja le grenak priokus, ker je Patrik zapravil priložnost za osvojitev kolajne v zadnji sekundi borbe. Vendar to zagotovo ni bila zadnja priložnost zanj in tudi za vse druge naše tekmovalce.« Franc Slodnjak Rezultati mladih članov Atletskega kluba Ptuj v letu 2016 so bili nadpovprečni in te so opazili tudi na Mestni občini Ptuj. Tako so na predlog predsednika AK Ptuj Aleksandra Lorenčiča pripravili slavnostni sprejem. Dogodek je bil na Mestnem stadionu na Ptuju in so ga s svojimi glasbenimi vložki dopolnili člani Godbe na pihala Markovci. Ves čas so bili v ospredju atleti Veronika Domjan, Maja Bedrač, Žan Viher, Jurček Korpič Lesjak in Kristjan Čeh ter njihova trenerja Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Sedmerica je v zadnjih letih dobro sodelovala in plod tega so bili številni odmevni rezultati na domačih in mednarodnih tekmovanjih ter izboljšani državni rekordi. Za dosežene rezultate je atletom in trener- Domjanova sedma na »Hanžeku« Zagreb je v torek gostil veliki mednarodni atletski miting - 66. memorial Borisa Hanžekoviča. Na njem se je zbralo kar nekaj dobitnikov medalj z olimpijskih iger. Iz slovenskega zornega kota je bila najbolj zanimiva disciplina ženski met diska. V njem je tekmovala prva hrvaška atletska zvezdnica, olimpijska prvakinja Sandra Perkovic, ob njej pa tudi Veronika Domjan. V močni konkurenci je članica Atletskega kluba Ptuj zasedla 7. mesto, potem ko je v zadnji seriji disk vrgla 58,19 metra daleč. Pred tem pa je zabeležila še dva veljavna poizkusa, ki sta merila 55,12 in 56,69 metra. Pričakovano je bila razred zase Perkovičeva, ki je orodje zalučala 67,85 metra daleč. jema župan MO Ptuj Miran Senčar podelil medalje, grb MO Ptuj na steklu. Nagrada je potrditev dobrega dela in vzpodbuda za naprej. Na nadaljnji poti bo ob aK Ptuj in njihovi podpori pomembna tudi pomoč matične zveze, ki jo je na dogodku na Ptuju obljubil tudi v. d. direktorja Atletske zveze Slovenije Marko Božiček. Sprejem je pritegnil kar precej gledalcev. Z bučnimi aplavzi so pozdravili nadarjene atlete in njuna trenerja, ki so tudi odgovorili na nekaj vprašanj o izjemno uspešnem tekmovalnem letu 2016. David Breznik Boks • Javni sparing Množično in kakovostno Pred barom Ring so v soboto potekali letošnji 7. javni sparingi, ki se jih je udeležilo največ boksarjev in boksark v tej sezoni. Rekordno je bilo tudi število gledalcev. Na sporedu je bilo kar 15 dvobojev, v katerih so se merili boksarji in boksarke iz 12 klubov. Med ptujskimi je bil Pari s ptujskimi boksarji na tokratni prireditvi: Alex Bauman (BK Ring Ptuj) -Belmin Ibrahimovič (BK Intercom Celje) Kaja Tomasino (BK Ring Ptuj) - Klara Šurbek (BK Legionar Šmarje) Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) -Matic Horvat (BK Portorož) BK Ring Ptuj zastopan s sedmimi, Dejan Zavec Boxing pa z dvema tekmovalcema. Na sparingih je bilo prisotnih kar osem državnih prvakov, zato so gledalci videli zelo kakovostne dvoboje. Ringovci so se predstavili predvsem z mladimi boksarji, ki bodo letos predstavljali zelo pomem- Blaž Petek (BK Ring Ptuj) - Ja-bok Vogelsang (BK Sankaku Me-dilip Celje) Andrej Lendel (BK Ring Ptuj) -Tadej Črnoga (BK Portorož) Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) -Tilen Tudija (BK Portorož) Alen Kralj (BK Ring Ptuj) -Tomi Lorenčič (DZ Boxing) Aljaž Venko (DZ Boxing) - Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) ben člen tekmovalne ekipe v prihajajoči sezoni boksarske lige. BK Ring Ptuj ima trenutno v slovenskem boksu najboljši pomladek, saj kar štirje nastopajo v desetčlanski slo- venski reprezentanci mladih: med kadeti Alen Kralj, Leon Lovrec in Urh Zebec ter med mladinci Timotej Pučko. Brez nastopa na tokratnem sparingu sta ostali najboljši slovenski boksarki Anja Ja-bločnik in Monika Božičko ter najbolj izkušeni člani BK Ring Aleš Kujavec, Nejc Ne-deljko in Denis Lazar. Za Dejan Zavec Boxing sta nastopi- la Tomi Lorenčič (prav tako reprezentant, op. a.) in Aljaž Venko, ki je poleg Jana Sekola in Mitja Dišiča nova »okrepitev« Dejan Zavec Boxinga. David Breznik Skupinski posnetek nastopajočih na tokratnem javnem sparingu pred BK Ring 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 9. septembra 2016 22. Ptujski športni vikend Dejavnosti za vse generacije V torek so na tiskovni konferenci v sejni sobi dvorane Mladika predstavili podrobnosti 22. Ptujskega športnega vikenda, ki ga Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj organizirata v sodelovanju z MO Ptuj in traja od 8. do 11. septembra. Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj je poudaril, da si že vrsto let prizadevajo za čim bolj pester program, ki je namenjen vsem generacijam. Znova bo med najbolj množičnimi dejavnostmi Mini olimpijada, na katero so prvič povabljeni tudi otroci iz okoliških vrtcev, ne samo iz MO Ptuj. »Največ dogodkov bo okrog Mestnega stadiona v soboto, ko bo spored potekal praktično od jutra do večera,« je dejal Mertelj. Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj, je opozoril na po- Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tiskovne konference pred 22. Ptujskim športnim vikendom membno vlogo entuziastov v klubih ter dodal: »Šport ponuja nekaj več, še zdaleč ne samo lovljenje rezultatov. Izjemno je pomembna tudi vloga t. i. aktivnega občinstva.« O programu se je pohvalno izrazila tudi vodja oddelka za negospodarske dejavnosti MO Ptuj Zdenka Ristič: »Organizatorji iz Zavoda ino-vativno iščejo nove lokacije, ponujajo nove programe, s čimer uspejo pritegniti številne udeležence. Po 22 letih je to vsekakor pohvalno.« Ambasador Ptujskega športnega vikenda je tudi letos Dejan Zavec, ki je povedal: »Pomembno je, da dogodek Športne novičke raste, tako kakovostno kot količinsko - vsak lahko v njem najde kaj zase. Sam v tem vidim globlji pomen, saj se tukaj prepletata rekreacija in druženje.« Program prireditev je mogoče najti na spletni strani www.sportnivikend.si. JM Kolesarstvo • Hoz- Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 8. KROGA - PETEK ob 20.15: Domžale - Aluminij; SOBOTA ob 18.15: Rudar - Celje; SOBOTA ob 20.15: Luka Koper - Krško, Maribor - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Gorica. 2. SNL PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Roltek Dob - Zavrč, Brežice Terme Čatež - Triglav Kranj; NEDELJA ob 16.30: Drava Ptuj - Krka, Brda - Farmtech Veržej, Zarica Kranj - Ankaran Hrvatini. 3. SNL - SEVER PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Rogaška - Videm; SOBOTA ob 16.30: Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius, AjDAS Lenart - Korotan Prevalje, Dravinja - Šmartno 1928, Fužinar Ravne Systems - S. Rojko Dobrovce, Dravograd - ZU VIL Brun-švik; NEDELJA ob 16.30: Šampion - Maribor B. SUPERLIGA PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Hajdina - Središče ob Dravi, Gerečja vas - Podvinci Betonarna Kuhar, Cirkulane -Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Aha Emmi Bistrica; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Stojnci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Pragersko - Ormož, Boč Poljčane - Rogoznica, Leskovec - Dornava, Markovci -Tržec; NEDELJA ob 16.00: Podlehnik - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Slovenja vas - Majšperk, Polskava avto prevozništvo Grobelnik - Makole bar Miha; NEDELJA ob 16.00: Grajena - Oplotnica, Hajdoše - Lovrenc. 1. SML PAR 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Aluminij - Luka Koper. 1. SKL PAR 5. KROGA - SOBOTA ob 14.30: Aluminij - Luka Koper. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Gorišnica - Podvinci, Grajena - Podlehnik, Markovci - Dornava, Tržec - Borovci. VETERANI 35 ZAHOD PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Spodnja Polskava -Skorba, Leskovec - Lovrenc, Gerečja vas - Pragersko. VETERANI 40 PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Zgornja Polskava - Videm; ŽE ODIGRANO V ČETRTEK: Pohorje Oplotnica - Hajdoše, Ormož - Majšperk. Rokomet • 1. A DRL (m) 1. KROG: Slovenj Gradec 2011 - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00); Koper 2013 - Drava Ptuj (NEDELJA ob 19.00) Strelstvo V soboto in nedeljo, 10. in 11. 9., sledi vrhunec domače sezone v streljanju na 50 m, ko bo SD Svečina v Strelskem centru Gaj Pragersko organiziralo še 26. DP v disciplinah s puško in pištolo na 50 m. Ljutomer • Kasaške dirke Ljutomerski hipodrom bo v nedeljo, 11. 9., gostil nov tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. V šestih točkah sporeda (prva dirka bo na sporedu ob 14.30) se bo pomerilo 44 konjev; dveletni kasači bodo tekmovali na 1600 metrov, 3- do 14-letniki pa na 2100 metrov dolgi stezi. Osrednja dirka bo namenjena spominu na tekmovalca in rejca KK Ljutomer Franca Zorka, veljala pa bo za nagrado občine Križevci pri Ljutomeru. DB, JM, SG, NŠ Namizni tenis • Marsel na stopničke med mladinci V Ravnah na Koroškem je potekal prvi letošnji odprti turnir za mladince in mladinke. Nastopilo je 33 igralk in 47 igralcev, med njimi tudi člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Najboljšo uvrstitev je dosegel Marsel Šegula (NTK Ptuj, letnik 2001), ki je v konkurenci tudi do dve leti starejših tekmecev stopil na zmagovalni oder, osvojil je končno 3. do 4. mesto. Za ta uspeh je dosegel šest zaporednih zmag, šele v polfinalu ga je ugnal kasnejši zmagovalec Tilen Cvetko. Pri dekletih so nastopile po dve igralki NTK Cirkovce (Nika Belaj, Ina Unger - obe letnici 2002) in NTK Ptuj (Katja Krajnc - 2000, Daniela Tomanič But-kovska - 2002). Daniela je obstala v skupini, preostale tri so se uvrstile v finalni del turnirja. Tam se nobeni ni uspelo uvrstiti v četrtfinale. Rezultati: mladinci: 1. Tilen Cvetko, 2. Peter Hribar (oba NTK Krka), 3.-4.: Marsel Šegula (NTK Ptuj), Luka Norčič (Kema) ...; mladinke: 1. Ana Tofant (Mengeš), 2. Lea Paulin (Arrigo-ni), 9.-16: Ina Unger, Nika Belaj (obe Cirkovce), Katja Krajnc (Ptuj)... JM Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, 1. krog: Brez presenečenj Pretekli teden je bilo odigranih prvih deset tekem 1. kroga Pokala MNZ Ptuj, v tem tednu še preostalih šest. Vsi favoriti so tokrat upravičili pričakovanja. Pokal MNZ Ptuj, zaostale tekme 1. kroga: Zavrč - Dornava 12:0 (5:0), Gorišnica - Drava 0:8 (0:2), Podlehnik - Središče 3:4 (1:1, 0:1, po 11-m), Lovrenc - Ormož 0:5 (0:0), Apače - Cirkulane 1:2 (0:1), Oplotnica - Markovci 1:4 (1:3) tp Rokomet • Prijateljska tekma ŽRK AKLIMAT PTUJ - ŽRK CELJE CELJSKE MESNINE 32:39 (15:21) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Grabrovec 1, Pušnik, Mateša 13, Križanec, Šrajner, Selinšek 6, Majcen, Kolednik 2, Borov-čak 2, Kopold-Metličar, Gomil-šek 7, Kreft 1, Prapotnik. Trener: Nikola Bistrovic. Ptujske rokometašice so v sredo zvečer odigrale še predzadnjo prijateljsko tekmo pred začetkom sezone. Celjanke bodo tudi njihove tekmice v prvoliga-ški druščini, tokrat pa so bile boljše skozi celotno srečanje. Zadnjo pripravljalno tekmo bodo Ptujčanke igrale s Koko iz Varaždina. Tekma bo v Ljudskem vrtu v petek ob 18.30. tp Nogomet • Liga deklet U-17: Zmaga v gosteh in poraz doma Pred tednom se je pričela nova sezona v ligi deklet do 17. leta starosti. Ptujska ekipa ŽNK MSM Ptuj je v uvodnem krogu zmagala v gosteh pri ekipi Krima, manj uspeha pa je imela v naslednjem, ko je doma klonila proti sosedam iz Maribora. REZULTATI 1. KROGA: ŽNK Krim - ŽNK MSM Ptuj 1:3, Pri-morje - ŽNK Radomlje 0:11, Fužinar - Velesovo 3:0, ŽNK Maribor - ŽNK Teleing GMT Beltinci (21. 9.). REZULTATI 2. KROGA: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Maribor 0:4, Primorje - ŽNK Teleing GMT Beltinci 0:5, Velesovo - ŽNK Krim 0:1, Fužinar - ŽNK Rudar Škale 2:0. ŽNK MSM PTUJ - ŽNK MARIBOR 0:4 ŽNK MSM PTUJ: Maša Šibi-la, Maruša Ramšak, Vita Žolek, Špela Pernek, Aneja Lorbek, Ines Krleža (Katja Bezjak), Saša Mlakar, Ana Dobrikovic, Erzana Krasniqi, Eva Vidovič, Neli Ho-fman. Trener: Uroš Šmigoc. JM Igralke ZNK MSM Ptuj so v 2. jan najboljši v Lenartu Nedelja je bila v Lenartu rezervirana za kolesarstvo. Tamkajšnji Kolesarski klub TBP Lenart je namreč na hipodromu organiziral kriterij Mr. Bo. Krožna trasa je imela dolžino kroga en kilometer, točkovali so vsak drugi krog. Ozka in kratka proga je terjala nekaj padcev, na srečo brez hujših poškodb. Na dirki so nastopile tudi prav vse kategorije KK Perutnina Ptuj. Starejši mladinci KK Perutnina Ptuj so nastopili v postavi Tim Roškar, Luka Kramberger, Sven Jakopovic, Jernej Paj in Jan Medved. Prevoziti so morali 18 krogov. Bili smo priča zelo hitri in napeti dirki do samega konca. Fantje so dobro opravili svoje delo in na koncu je Tim Roškar osvojil 5. mesto, Luka Kramberger pa 9. Mlajši mladinci so morali prevoziti 16 km, ptujske barve pa so branili: Marko Hozjan, Gašper Pušnik, Tilen Žagar, Jan Muhič, Alexander Gaiser in Gašper Polanec. Dogovor ptujske vrste je bil, da na začetku poskuša sprintati Polanec, kasneje pa poskuša točke nabirati Hozjan. V pomoč sta mu bila Žagar in Pušnik, Muhič in Gaiser pa sta imela nalogo, da pripeljeta prvič na dirki do cilja. Polanec je v prvem sprintu zasedel 5. mesto in ostal brez točk, zato so mladi ptujski kolesarji taktiko spremenili, sprintal je Hozjan. Pri tem mu je najbolj gostile vrstnice iz Maribora. pomagal Žagar. Hozjan je bil v sprintih suveren in je pridno zbiral točke. Najmočnejši ekipi, Adrii, je uspel beg, ki so ga »pe-rutninarji« zamudili. Šele nekaj krogov pred ciljem so kolesarja Adrie ujeli, Hozjan je dobil nekaj točk in dirko sta kolesarja končala z istim številom točk. Ker je Hozjan dobil več sprintov, je postal zmagovalec, s čimer je dosegel res odmeven uspeh. Pri dečkih A, ki so morali prevoziti 10 krogov, so za ptujsko moštvo nastopili Miha Mur-šec, Enej Klasinc in Filip Teo Vidovič. Najbolje se je odrezal Muršec, ki je na koncu osvo- jil 5. mesto, 9. je bil Klasinc. Dečki B so morali prekolesariti 8 krogov. Najbolje uvrščeni kolesar KK Perutnina Ptuj je bil Vid Jeromel, ki je končal na 5. mestu. 13. Žan Žnidar, 14. Andrej Majnik. Poleg omenjenih kolesarjev so za ptujsko ekipo nastopili še Žan Aljaž Poropat, Andraž Rutnik in Luka Marko-vič. V najnižji starostni kategoriji pri dečkih C so pedale za »perutninarje« poganjali Jure Majnik, Primož Kirbiš, Marcel Krevs, Lovro Valenko, Žan Han-žel in Matevž Rutnik. Najvišje je končal Majnik na 13. mestu. tp petek • 9. septembra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 9. septembra 2016 Ptuj • 13. praznik ČS Rogoznica Letošnji nagrajenec je Janko Šalamun Na Rogoznici so minule dni proslavili 13. praznik četrtne skupnosti (ČS). Osrednjo prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj so pripravili v nedeljo, 4. septembra. V pripravo in organizacijo praznika se vključujejo lokalna društva. Krajani se lahko udej-stvujejo v številnih interesnih dejavnostih: od športnih do kulturnih. »Namen praznika je srečanje sokrajanov s poudarkom na druženju,« pravi predsednik ČS Rogoznica Dušan Fric, ki je bil na nedeljski prireditvi slavnostni govornik. V svojem nagovoru je med drugim izpostavil: »Namen praznika je tudi pregled opravljenega dela na področju infrastrukture. V Žabjaku se končuje gradnja pločnika in javne razsvetljave. V Kicarju se polaga kanalizacija za optično omrežje s spremljajočo infrastrukturo za cestno razsvetljavo. Te dni v Ki-carju pričakujemo preplastitev dobrega pol kilometra javne poti, med hišnima številkama 132 in 142, ter 790 metrov lokalne ceste na lokaciji Kicar-Žabjak. Na področju kanalizacije in cestne infrastrukture je treba postoriti še veliko. Na kanalizacijo je od 1.356 hišnih številk priključenih 384 gospodinjstev. Letos naj bi se začela prenova ceste in gradnja pločnika s kolesarsko potjo od Pod-vincev do Slovenskogoriške s krožiščem med cesto 8. avgusta in Slovenskogoriško, kjer je danes Y-križišče. V naslednjem letu naj bi se izvajala prenova ceste in gradnja pločnika s kolesarsko potjo od El-dara do gostišča Krona. Na vseh odsekih se bodo uredili prehodi za pešce. Izvedba naštetih investicij je odvisna od države in mestne občine Ptuj ter lastnikov zemljišč, s katerimi se bo treba dogovoriti za odkupe. Svet ČS vseskozi pripravlja predloge in pobude ter jih vlaga za uvrstitev v proračun MO Ptuj. Žal marsikdaj nismo uspešni, vse je odvisno od politike v mestnem svetu in župana. Večkrat se sprašujemo, zakaj sploh obstajamo. Proračun mestne ob- Foto: CS Rogoznica Predsednik CS Rogoznica Dušan Fric in podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič ob izročitvi priznanja Janku Šalamunu čine bi moral biti bolj razvojno naravnan.« Krajani ČS Rogoznica so se v sklopu prireditev ob prazniku družili na kolesarjenju, kartanju, ob igranju šaha, namiznega tenisa, malega nogometa, košarke in pikada. V športnih igrah so se najboljše odrezali krajani Pacinja, drugouvršče-ni so bili krajani Kicarja, tretje mesto so zasedli krajani Spodnjega Velovleka. Dogodke ob letošnjem prazniku je pripravilo Športno društvo Kicar pod pokroviteljstvom ČS Rogoznica. V organizaciji Folklorne skupine Kulturnega društva Rogoznica so med 22. in 26. avgustom potekale folklorne delavnice za otroke in odrasle. Priznanje ob prazniku ČS Rogoznica so letos podelili Janku Šalamunu iz Pacinja, ki 45 let aktivno sodeluje v PGD Pacinje. Dejaven je bil pri dozidavi in obnovi gasilskega doma, pomagal je pri gradnji telefonskega in kabelskega omrežja. Lani so Šalamunovi prejeli priznanje za naj kmetijo MO Ptuj, v Pacinju skrbijo tudi za urejenost križa in kapele. Letos so kapelo v celoti obnovili. Janko Šalamun je vedno pripravljen pomagati človeku v stiski, tako z nasveti kot tudi dejanji in delom. Mojca Zemljarič Ormož, Središče • Na srbskem sejmu sliv Bučno olje že prepoznavno Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ormož so se skupaj s Turističnim društvom Središče ob Dravi tudi letos odpravili na sejem sliv v Osečino v zahodnem delu Srbije. »Naša zbornica je na že 11. sejmu sliv predstavila ormoško in središko turistično ter gostinsko ponudbo; prav tako pa tudi svoj tržni del ponudbe za podjetja in fizične osebe iz tujine (tretjih držav), ki jim nudi vso podporo pri ustanavljanju in delovanju podjetij pri nas, kar jim omogoča poslovanje na Slovenskem in še posebej na celotnem območju EU. Povpraševanje po izdelkih in storitvah je bilo veliko, enako dobro se je prodajalo tudi olje iz Oljarne Središče ob Dravi, ki so ga na sejmu predstavljali člani Turističnega društva Središče ob Dravi. Opaziti je bilo, da so bučno olje in izdelki iz buč na sejmu postali že prepoznavni. Na razstavnem prostoru ormoške zbornice so se oglasili tudi nekateri srbski podjetniki, ki bi želeli poslovno sodelovati s slovenskimi podjetji,« je sporočil sekretar ormoške zbornice Damjan Štibler. Na sejmu sliv, ki sta ga obiskala tudi središki župan Jurij Borko ter podžupan Roman Medik, se je letos predstavilo več kot 100 razstavljavcev, ogledalo pa si ga je približno 20.000 obiskovalcev tako iz Srbije kot tujine. »Pestro je bilo tudi ob-sejemsko dogajanje, v sklopu katerega so potekala različna predavanja ter izražena želja, da OOZ Ormož naslednje leto pripravi predavanja na aktualne teme podjetništva ter večje energetske učinkovitosti. Sejem je že 11. leto zapored organizirala občina Osečina s pomočjo turistične organizacije in zanj dobila pomoč države v višini 25.000 evrov. Dogodek ima velik promocijski pomen, saj so o odprtju poročali vsi večji srbski mediji,« je poudaril sekretar Šti-bler in dodal, da je strokovno ekskurzijo na sejem sliv prav tako organiziral tudi Strojni krožek iz Ormoža. Kot je še povedal, pa ormoška območna zbornica prihodnjo nedeljo, 18. septembra, pripravlja srečanje upokojenih članov ter strokovno ekskurzijo na MOS v Celje. ML Kidričevo • Kdor ne pozna preteklosti, nima prihodnosti Lovrenški gasilci ohranjajo zgodbe včerajšnjega dne za jutri Lovrenški gasilci so letošnji visok jubilej - 130 let požrtvovalnosti in humanosti - med drugim obeležili z izdajo zbornika, ki ne obsega le gasilskih vsebin, temveč zgodovino celotnega Lovrenca na Dravskem polju, povzema iz gasilske kronike prvih 65 let društvenega obstoja in podrobneje predstavlja zadnjih deset let delovanja PGD Lovrenc na Dravskem polju. Zbrano in zapisano v zborniku PGD Lovrenc na Dravskem polju., ki je bil izdan v 550 izvodih, v največji meri temelji na gasilski kroniki, ki jo lovrenški gasilci pišejo že od leta 1951. V usnjene platnice odeta knjiga že 65 let hrani zgodovinske dogodke, pridobitve tamkajšnjega gasilskega društva, različne zgodbe, z novimi zapisi pa jo iz leta v leto dopolnjujejo. Zadnjih 21 poglavij je v knjigo, ki je priče-valka zgodovine društva, kraja in občine, vpisal lovrenški gasilec Slavko Krajnc. »Kroniko sem začel pisati leta 1995. Čez leto si zapisujem za kraj, državo, občino in gasilsko društvo pomembne dogodke. To pomeni, da čez leto prebiram časopisje, izrezujem članke, beležim dogodke in jih nato ob koncu leta strnem v besedilo, ki ga zapišem v Kroniko PGD Lovrenc na Dravskem polju.« Lovrenški gasilci so pred 65 leti začeli pisati kroniko zato, da se oddolžijo spominu tistih, ki so ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, in da podatke o delovanju društva ohranijo tudi poznejšim rodo- vom, se glasi začetek uvodnega teksta, ki ga je sestavil prvi kronist Franc Dolenc. Ravno ohranitev spomina včerajšnjega in današnjega dne zanamcem je želja tudi Slavka Krajnca. »S tem, ko sem postal kronist, sem si naložil obilo dela, ki ga ne štejem v napisanih straneh, temveč v pomenu, ki ga ima moje delo za kraj. Če bi to delal zase, ne bi imelo pomena. Gre za opis dogodkov in dejanj, ne glede na politično ali kakšno drugo noto.« MV Foto: Arhiv OOZ Ormož Foto: Mojca Vtič Lovrenški gasilec Slavko Krajnc je v Kroniko PGD Lovrenc na Dravskem polju dodal že 21 poglavij. petek • 9. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Mladi in drzni na Turniščah Ne prosijo občine, raje sami zavihajo rokave Eden izmed potencialov mesta Ptuj je gotovo tudi turniški park, ki več ali manj sameva. Da bi vanj naselili energijo in življenje, se trudi kar nekaj posameznikov. Eden izmed projektov, ki je tudi letos dokazal, da je možno kakovosten, kar štiridnevni dogodek organizirati brez velikih finančnih sredstev, je gotovo projekt Mladi in drzni oživljamo grad Turnišče. Projekt je tudi letos privabil številne otroke, njihove starše, babice, dedke in druge, ki so si zaželeli prijetnega druženja ob čudoviti kulisi turniškega gradu. Foto: DZ Konec avgusta je bilo turniško posestvo takšno, kot bi moralo biti vse leto. Otroci, ki se igrajo in ustvarjajo na delavnicah, starši, ki ob tem uživajo v senci, dišeče palačinke, možnost potapljanj, ogledi parka, prebiranje knjig, izposojenih na bibliobu-su in še marsikaj je bilo možno doživeti pred pričetkom novega šolskega leta. Projekt Mladi in drzni oživljamo grad Turnišče, ki je bil lani izpeljan prvič, je dosegel odličen odmev. Tudi tokrat ga je s pomočjo svojih prijateljev, sponzorjev in dona-torjev organiziral Iztok Pohorec. Drugič zapored je bilo po njegovi zaslugi izpeljano štiridnevno druženje ob čudoviti kulisi tur-niškega gradu. Namen Pohorca, organizirati dogodek, ki bo ljudi privabil v park, je bil dosežen. Več sto ljudi se je štiri dni družilo ob različnih aktivnostih. Postavljena sta bila bazena, v katerih je bilo možno preizkušati se v potapljanju. Za varnost in inštrukcije so bili zadolženi člani Potapljaškega društva Maribor, katerega član je tudi Pohorec. Vsak dan so bila izpeljana tudi predavanja o prvih potapljaških korakih. Za tiste, ki so se raje držali na kopnem, so bile prav tako izve- dene številne delavnice, kar nekaj jih je potekalo pod okriljem društva Zum kreativa. Za slastne palačinke je poskrbel kuhar Jaka, podelili pa so tudi 200 kepic sladoleda. Dve leti zapored se je tako avgust v turniškem parku končal pestro, želeli pa bi si še več takšnih in podobnih dogodkov. „Kot organizatorji smo zelo zadovoljni, da je dogodek uspel. Še bolj zadovoljni pa so bili obiskovalci, saj so bili odzivi res odlični. Uspelo nam je, kar smo si zadali: vsaj za nekaj dni oživiti tur-niški grad in ljudi spomniti nanj. Glede na odziv bo prihodnje leto projekt verjetno izpeljan v še večjem obsegu. Seveda pa je bilo vse to možno zaradi pomoči PGD Turnišče, Potapljaškega društva Maribor in številnih drugih, ki so nam prisluhnili. Pro- jekt smo izvedli samostojno, le z lastnimi sredstvi, občine niti nismo prosili za sredstva. Bodo pa verjetno tako kot lani na ptujski občini poravnali račun za vodo, za kar se jim vsekakor zahvaljujemo," je pojasnil Pohorec, ki mu je kljub majhnemu budžetu, a z veliko volje in želje drugič zapored uspel odličen hvalevreden podvig. Dženana Kmetec Križevci pri Ljutomeru • Prleška gibanica 2016 Najboljša za Katjo Koroša Kulturno in izobraževalno društvo Kelih iz Križevcev pri Ljutomeru je že tretje leto zapored pripravilo turistično-gastronomsko prireditev Prleška gibanica. Na stojnicah se je predstavilo kar 23 ponudnikov, na likovni natečaj je prispelo 60 izdelkov v dveh kategorijah, na izbor za najbolj všečno vino k prleški gibanici pa je bilo prijavljenih 15 sort vina. Izjemen interes so poželi praktični prikazi priprave prleške gibanice, ki so jih pripravili Sara Zamuda, Eva Dragovic in Marica Žuman ter Majda Vrb-njak in Lidija Koroša, ki društvu aktivno pomagata pri promociji tovrstne kulinarične dobrote. V okviru prireditve je potekalo že tretje ocenjevanje sedemindvajsetih razstavljenih prleških gibanic. Najboljšo prleško gibanico v kategoriji tržnih ponudnikov so pripravili v gostilni Zorko, za njimi sta se uvrstili prleški gibanici iz Hiše dobrot Semler ter Zdravilišča Radenci. Med ljubitelji pr-leške gibanice je zmagala Katja Koroša, druga je bila Sara Zamu- da tretje mesto pa je pripadlo gospodinjam iz Banovcev. Najbolj všečno vino k prleški gibanici je izbrala komisija v sestavi Branko Belec, Zvonko Šela in Borut Godec, ki je največ glasov podelila ljutomerskemu Tramincu 2015 iz kleti P&F Jeruzalem. Nagrado je podelila Vinska kraljica Slovenije Sara Stadler, prisotne pa je nagovorila tudi medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič. NŠ Ptuj • Predstavitev festivalskega kataloga Da bi se ponovno zaljubili v Ptuj ... To poletje je izšel festivalski katalog Ptuj - zven mesta tisočletij, ki s sliko in besedo zajema živahno dogajanje v mestu skozi vse leto. Nov promotor mesta kulture je izšel pri ZRS Bistra Ptuj, uredil pa ga je Slavko Podbrežnik Dobnik, ki je obenem tudi avtor besedil. Večino uporabljenih fotografij je posnel Boris Voglar, katalog je oblikovala Mileva Marčič, pri snovanju pa so našteli še okoli sto drugih sodelujočih ... Izid publikacije je omogočilo ptujsko turistično gospodarstvo, je pa tudi Mestna občina Ptuj odkupila nekaj izvodov. Če tiskanega izvo- da nimate pri roki, lahko katalog prelistate tudi na spletu, avtorji pa razmišljajo še o spletni strani, ki bi pomenila nekakšna vhodna vrata v celotno dogajanje v mestu. Urednik kataloga je poudaril, da si Ptuj zasluži naziv Mesto umetnosti: »Ptuj je majhno mesto, vendar z neverjetno količino in kvaliteto vsebin, ki segajo po zvezdah, po svetovni prepoznavnosti!« Igor Benčevič, član uredniškega odbora, je opozoril tudi, da katalog ni namenjen le turistom: »Še bolj bi ta katalog namenil Ptujčanom, ki svojega mesta verjetno sploh prepoznali ne bodo ...« Tiskovna konferenca na peš mostu je bila nekakšen poklon naslovnici nove publikacije, Podbrežnik Dobnik pa je dodal: »Poleg tega sem si želel, da bi se kakšno uro počutili kot turisti oz. tujci v tem mestu in se ponovno zaljubili vanj.« Eva Milošič Pred mestno veduto so nastopili kitaristka Taja Islamovič, pevka Liza Klajnšek in žongler Matjaž Kekec. Svežo publikacijo so predstavili na ptujskem peš mostu. Foto: EM Foto: NS 18 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 9. septembra 2016 Zdravstveni nasveti Nega kože ob izteku poletja Koža je največji organ našega telesa. Opravlja številne nepogrešljive naloge in je veliko več kot zgolj plašč, ki pokriva naše telo. Varuje nas pred dehidra-cijo, pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih žarkov, pregrevanjem, poškodbami, mikrobi, strupi in kemikalijami. Je pomemben imunološki in izločevalni organ. Pravilna nega kože je bistvenega pomena za ohranjanje ne samo lepote, ampak tudi zdravja. Vpliv poletja na kožo Sončni žarki so vsekakor pomembni za naše telo, a pretiravanje in pridobivanje »lepe zagorele« polti ima tudi škodljive učinke na kožo, saj je zagore-lost obrambni mehanizem kože pred poškodbami. Pretirano izpostavljanje na soncu pusti znake fotostaranja, ki se kažejo predvsem v suhosti kože, izrazitejših gubicah, sončnih pegah, hiperpigmentaciji, popokanih kapilarah ter grobi, uveli, sivka-sti povrhnjici brez sijaja. Koža, ki je bila izpostavljena UV-žar-kom, slani vodi ali kloru in vetru, postane poškodovana, primanjkuje ji hranil in vitaminov. Tudi po koncu vročih poletnih dni - poletje se počasi izteka - je naša koža od sonca, vetra, morja in bazenov izmučena in jo je treba ustrezno negovati. Ne samo kožo obraza, pozabiti ne smemo nege kože celotnega telesa. Kaj lahko ponudimo svoji koži Nepogrešljivi izdelki za obraz in telo so losjoni, ki vsebujejo aktivno učinkovino dekspan-tenol v obliki emulzije tipa olje v vodi. Voda iz emulzije na kožni površini hitro izhlapeva in tako povečuje koncentracijo pantenola na mestu uporabe, pri čemer deluje tudi prijetno hladilno. Pantenol hitro prodira v kožo, kjer se v njenih celicah biološko spremeni v pantoten-sko kislino - vitamin B5, enega najpomembnejših vitaminov, ki jih koža potrebuje, saj pospeši njeno obnovo. Izdelke uporabljamo za nego vzdražene in Tačke in repki Pes je nenadoma začel neprestano in močno kašljati Na prehodu vročih poletnih dni v hladnejšo megleno jesen se pri psih zelo pogosto pojavlja nalezljivo obolenje dihal, imenovano kužni kašelj oziroma traheobronhitis psov. Bolezen se ponavadi začne nenadoma in nas preseneti z močnim kašljem. Ta je pogosto tako močan, da se kužek dobesedno davi in tudi bruha. Zaradi omenjenih znakov lastnik psa dostikrat pomisli, da se je kužku zapičila kost v grlo in se zaradi tega davi. V razvoj te zelo nalezljive bolezni je vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev, kot so virus pasje parainfluen-ce, reo in adeno virusi ali bakterija Bordetella bronchiseptica. Ti lahko posamično ali vsi skupaj delujejo na psa. Psi se okužijo s stiki med seboj. Pogosto imajo voden izcedek iz nosu in pri kašlju razpršijo kapljice, polne povzročitelja, daleč naokrog. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kužek še ima apetit in je normalno aktiven. Vnete so lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki bolezni pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka temperatura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, kužek neha uživati hrano, poležava, je nezainteresiran za okolico. Pride lahko celo do smrti, predvsem pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem, in pri mladih psih. Diagnostika kužnega kašlja je za veterinarja relativno eno- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. stavna, saj so klinični znaki karakteristični in z anamnezo lastnika je diagnoza postavljena. Značilno je, da pri večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris iz grla in ga pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih psih, ki še imajo apetit in so živahni, poteka ponavadi brez antibiotikov, saj bolezen podobno kot prehlad pri ljudeh mine sama po sebi. Predpišemo le sredstva za umirjanje kašlja in vitaminsko podporo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. za dvig odpornosti. V resnejših primerih bolezni, ko ima pes povišano telesno temperaturo in nima več apetita, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla psi zelo težko pogoltnejo. Zelo oslabele živali hospitaliziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli psi se morajo izogibati razburjenju in telesnim naporom. Učinkovita preventiva pri kužnem kašlju je, da psa ne izpostavljamo stikom z drugimi v času epidemije bolezni. V praksi je sicer to skoraj nemogoče. Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem psa zoper kužne bolezni s kvalitetnimi kombiniranimi cepivi. Pomembni so tudi kakovostna prehrana in vitaminski dodatki, ki krepijo imunski sistem, saj je močan imunski sistem najboljša preventiva zoper bolezni. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Marjana Zupanič, farm. tehnik pordele kože po sončenju, pordele in izsušene kože po kopanju ali prhanju ali za ohranitev lepe gladke kože kadarkoli med letom. Po sončenju koži lahko ponudimo pripravke z aloo vero. Aloo vero so uporabljali že v ljudskem zdravilstvu za zdravljenje opeklin in vnetij na koži. Zaradi svojih lastnosti je postala nepogrešljiva sestavina številnih krem, losjonov in gelov. Dermal-ni izdelki, bogati z vitamini in minerali ter z aloo vero, kožo vlažijo, regenerirajo in hladijo. Delujejo protivnetno ter mehčajo povrhnjico kože in jo obnavljajo. Poleg tega uničujejo bakterije, ki se rade naselijo na poškodovani koži in ji povzročajo dodatno škodo. Tudi zato so ti izdelki za nego opečene kože pomembni. Nanesti jih je treba čim prej, ker nudijo takojšnje olajšanje, obenem pa preprečijo ali vsaj zmanjšajo nastajanje mehurjev. V poletnem času je zelo priljubljeno kakavovo maslo, ki kožo neguje in mehča. Vsebuje izredno veliko vitamina E in tako ščiti pred negativnim vplivom prostih radikalov. Prispeva tudi k hitrejši zagorelosti, vendar tu previdnost ni odveč, saj kakavo-vo maslo ne vsebuje zaščitnega faktorja in ne ščiti pred sončnimi opeklinami in drugimi posledicami sončenja. Pri izpostavljanju soncu se je najprej treba zaščititi s sredstvi, ki vsebujejo zaščitni faktor. Zelo podobno kakavovemu je karitejevo maslo. Izdelki, ki vsebujejo oba izdelka ali enega izmed njiju, dajejo koži občutek prožnosti , jo osvobodijo zate-gnjenosti in suhosti. Kožo na-vlažijo, povečajo elastičnost, kar lahko preprečuje nastajanje strij in razpok zaradi izsušenosti. Izrednega pomena je tudi vitamin E, odličen antioksidant, ki sodeluje pri obnavljanju tkiv in tako kožo ohranja mehko in voljno ter čvrsto. Primeren je za uporabo v vseh letnih časih, saj z redno uporabo odpravimo občutek togosti, nastajanje lusk zaradi izsušitve ter morebitnih razpok. Še posebej ga svetujemo, ko koža potrebuje globinsko nego, v obdobjih hitrega prilagajanja in regeneracije kožnih celic. Najpogosteje je koža izpostavljena ekstremnim razmeram v času nosečnosti in po porodu ter ob večjih spremembah telesne teže. Zaščita, a ne le pred soncem ... Za razdraženo kožo, npr. po depilaciji, se priporoča uporaba izdelkov, ki vsebujejo dekspante-nol, saj pripomore pri njeni obnovi. Dekspantenol je primeren zlasti takrat, ko želimo spodbuditi regeneracijo poškodovane kože. Pri izrazito suhi koži, kjer gre za pomanjkanje lipidov ter za vzdrževanje vlage, uporabljajmo izdelke z več maščobami - euce-rolom in sečnino, ki pomagajo vezati vodo in so potrebni za funkcijo bariere kože. Pri mastni koži se svetujejo hidratantni izdelki, ki vsebujejo več vode, kot so fluidi, serumi ali geli. Niso pa primerni izdelki, ki vsebujejo sestavine, ki mašijo pore in kožo naredijo le še bolj mastno. Posebno skrb zahteva koža, ki je nagnjena k alergijam - tako pri izbiri primernega hipoaler-genega negovalnega izdelka kot tudi izdelka z UV-zaščito. Teks-ture izbranih izdelkov naj bodo tudi tukaj lažje, po možnosti na vodni (in ne maščobni) osnovi, kot so npr. geli. Ti povzročajo manj draženja na koži in se hitreje vpijajo, kar omogoča ugoden občutek tudi pri koži, ki sicer burno reagira bodisi na sonce bodisi na druge kozmetične izdelke. Skrb in nega kože se vedno obrestuje, saj si tako prihranimo marsikatero gubico, liso in druge znake, ki izdajajo našo starost. Predvsem pa je pomembno, da se v svoji koži počutimo dobro. Razvajajmo jo in hvaležna nam bo! Marjana Zupanič, farm. tehnik, Lekarne Ptuj - Lekarna Budina-Brstje Pomagajmo si Zgodnje učenje tujih jezikov Za vas sem izbrala štiri pomembne nasvete, ki bodo vašim otrokom koristili pri učenju tujih jezikov v zgodnjem otroštvu. Foto: osebni arhiv Kdaj, če ne zdaj? Otrok je nepopisan list papirja ali goba. Vpije vse, kar mu ponudimo. Ni strahu, da bi mu ponudili preveč, ampak je pomembno kako, svarijo strokovnjaki. Otroci v zgodnji fazi vsrkajo informacije mimogrede in z bistveno manjšim naporom kot odrasli. Številne raziskave potrjujejo, da učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu ugodno vpliva na njihovo osebnostno rast, komunikacijske sposobnosti, spomin, analitično razmišljanje, samozavest. Prav tako potrjujejo, da so se otroci, ki so se začeli učiti že v zgodnji fazi, v poznejšem obdobju učenja približali naravnemu govoru bistveno bolj od tistih v najstniškem obdobju. Zakaj? Po mnenju strokovnjakov je najintenzivnejši razvoj govora v zgodnjem otroštvu. V tem obdobju imajo otroci neverjetne fonetične zmožnosti, ko tvorijo različne glasove intuitivno, spontano. Če ta fonetični zapis usvojijo dovolj zgodaj, se to zasidra v otrokov govorni aparat in zato otrok v kasnejšem obdobju nima težav z izgovarjavo ter govori kot naravni govorec. Torej, gremo v akcijo! 1. Kuhajmo skozi življenje Največ se naučimo skozi življenje. Vsakodnevne raznolike življenjske situacije predstavljajo otroku novo rutino, ki jo hitro usvojijo, kot npr. umivanje zob, hranjenje, nakupovanje, kuhanje in še bi lahko naštevala. Običajno otrok rad pomaga pri domačem delu in je zelo motiviran. Ob tem opazuje starše ali odrasle in jih posnema. Dajmo to priložnost svojemu otroku in pecimo palačinke v nemščini. Za začetek uporabljamo osnovne besede in jih povežemo s praktičnimi opravili ter ritual vedno ponavljamo. Otrok bo zares užival, ker bo izkusil peko palačink v nemščini in se pri tem zabaval. Usvojeno besedišče bo povezal z okusom palačink, ki ga ima rad. 2. Ptepevajmo otroške pesmice Otroci si lažje zapomnijo besede, če jih zapojejo in uporabljajo obrazne in telesne gibe. Z gibanjem v prostoru bomo pritegnili otrokovo pozornost. Otrok nas bo posnemal najprej s kretnjami, nato pa bo začel uporabljati posamezne besede. Dober primer je pesmica Bruder Jakob (Mojster Jaka). 3. Rišimo in ustvarjajmo Vizualizacija nam omogoča hitrejše in lažje pomnjenje ter usvajanje besed. Rišite zraven in poimenujte svojo risbico ali situacijo v nemščini, angleščini ... 4. Pripovedujmo pravljice v nemščini, angleščini ... Otrokom lahko približamo vsebine preko pravljic, saj uživajo v pravljičnem svetu in doživljajo zelo ganljive izkušnje, ki jih resnično vsrkajo in si jih zato hitro zapomnijo. Pojdimo v knjižnico in si izposodimo večjezične slikanice ter pripovedujmo te zgodbice v nemščini, angleščini ... Pazimo: otrok se želi zabavati, vse skupaj naj bo zabava, pri čemer velja pravilo:»Manj je več!« Če želite, da vaši otroci doživljajo podobne jezikovne dogodivščine pod strokovnim vodstvom, z uveljavljenimi didaktičnimi pristopi, metodami ter materiali, ki so prilagojeni samo za vašega otroka, vas vabim, da se nam pridružite na uvodni uri JEZIKOVNIH URIC NEMŠČINE. Sabina Rižnar, prof. nemščine Kontakt: nemskijezik.si@gmaii.com: www.nemskijezik.si: ww.facebook.com/NemskiJezik.si Foto: SR petek • 9. septembra 2016 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC SMOLNAT RJAV PREMOG SRBSKI PISATELJ (SIMO) KANADSKA ČEŠNJA OBMEJNA VASICA OB REKI KOLPI TELESNA ŽILA ODVODNICA MRAČNOST AMERIŠKI ASTRONAVT (JOHN) PORTUGALSKI POLITIK PISATELJ (MICHAEL) DROBNI TISK STEZA PALICA BOGA DIONIZA NEMORALA, RAZVRAT DUŠEVNI USTROJ RAZGLAŠALEC UREDBE NATRIJ ANČKA FRANCOSKI IGRALEC DELON MET. KOPJA (MOJCA) DOPISNIK ŽITNIK POLITIČNI VODITELJ VOJAŠKIH ENOT ČLOVEKOVA NARAVA, ČUD KOVINSKO POKRIVALO EKSPEDICIJA KIPAR STOSS KOŠARKAR MONROE MOTNA TEKOČINA IZ LIMFE NASLJE PRI TRŽCU TROJANSKI PRINC NADA NUČIČ BRIT. ROCK SKUPINA POSODA ZA VINO MLEČNI IZDELEK NAŠA PISATELJICA POLITIK (ANVAR EL) NI LAČEN AMPAK JE ... GRGA NOVAK LANTAN ANTIČNO OBMOČJE NASELJENO Z ILIRI ANGORSKA ŽLAHTNA VOLNA NAJDALJŠA ULICA V ZAGREBU KOVANEC, DENAR, NOVEC NASA ROKOME-TAŠICA (TINA) IZ BESED OKNA + NADA AVSTRIJSKI CITRAR (ANTON) UGANKARSKI SLOVARČEK: AMARILLO =mesto v Teksasu, ELODEA = vodna zelika, račja zel, GAGAT = smolnat rjavi premog, rokometašica (Tina), SALANDRA = italijanski politik (Antonio), VAN = kanadska sorta češenj. GRGELJ = obmejna vasica ob reki Kolpi, KARAS = sloviti avstrijski citrar (Anton), RANDL = slovenska ■svawi laNva 'vunoiai 'vom 'vaoDNV '»lam 'ns 'ivavs IOOiJ3d V13 'NN 'SV3N3 '30IQVA IIH 'VAVddQO 'VQV130 'AVdN 'dVSIIAlOVI 'ONdVI 'INV 'VN Vl3inVlN3IAI 'VIVdOlAlV '10d 'S3NV3 TinAVlVIAl 'VdQNVIVS MIN13 '003d9 '3»10a 'MV9 :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Slovenska Bistrica • Bogat septembrski nabor prireditev in festivalov Od prepleta dediščine mesta in podeželja do raziskovanja znanosti Jubilejne, 20. Podobe bistriških domačih, peti rojstni dan miške Fride, 40. krajevni praznik KS Pragersko-Gaj, 2. mednarodni krimi festival ... - to je le peščica iz množice prireditev, ki bodo ta mesec zaznamovale življenje na Bistriškem. Bogata dediščina kmetijstva in turizma ter mesta in podeželja se bo letos že 20. leto zrcalila na Podobah bistriških domačij. »Gre za kmetijsko-turistično prireditev z osrednjim prizoriščem v gradu Slovenska Bistrica. Obetajo se nam nastopi ter prikazi obrti in običajev, kmečke igre, razstave, predavanja in predstavitve na temo mladih in kmetijstva, predstavitev spletne tržnice jemdomace.si, predstavitev in pokušnja vina ritoznoj-čan PTP in domačih sokov ter še veliko zanimivega,« je poudarke bistriških podob naštela predsednica organizacijskega odbora Monika Kirbiš Rojs. V okviru prvega dne bistriških podob, to je ta petek, bo v gradu izvedena okrogla miza o novi shemi kakovosti, s katero kmetijsko ministrstvo promovi-ra slovenske izdelke in pridelke, turistična društva, društva kmetic in žena ter posamezniki pa bodo v dopoldanskem času pripravili delavnice za vrtčevske otroke in osnovnošolce z Bistriškega. To pomeni, da bo znanje rokodelcev oziroma prednikov okusilo in spoznalo več kot 1500 otrok in mladostnikov, vrata pa bo odprlo tudi pet kmetij. Prvi dan jubilejnih podob se bo sklenil popoldan z vinsko-kulinarič-nim dogodkom v gradu s skupino Gemaj. Sobota bo tradicionalno namenjena turističnim društvom, ki bodo predstavila turistično ponudbo med Pohorjem in Ha- lozami, in gospodinjam, ki bodo prejele priznanja za najboljše kruhe in potice. In medtem ko bodo mladi v petek spoznavali dediščino in pomen samooskrbe, bodo v soboto raziskovali v slovenjebistriškem parku: med 9. in 16. uro bodo v grajskem parku potekale številne delavnice, letos na temo znanosti, ki jih prireja miška Frida, ki bo v soboto proslavila peti rojstni dan. 7. in 40. krajevni praznik Septembra praznuje tudi KS Črešnjevec. Sedmi praznik bodo oblikovale prireditve, ki se bodo zvrstile med 9. in 20. septembrom. Že 40. krajevni praznik pa bodo obeležili v KS Pragersko-Gaj. Praznovanje bodo prav tako začeli 9. septembra, dogodki pa bodo zapolnjevali cel september in jih bodo sklenili z razstavo slikarskih in kiparskih del 2. oktobra. Osrednja prireditev bo 24. septembra. Slovenjebistričani imajo Alibi Slovenska Bistrica pa bo ta mesec, med 23. in 25. Septembrom, gostila še mednarodni krimi in noir književni festival - Alibi. »Koncept našega festivala je unikaten: pet avtorjev izžreba naslove in nato ustvarijo zgodbo,« je povedal Renato Bratkovič. Letos bodo besede v zgodbe povezovali Američanka Kate Laity, Grk Vassilis Danellis ter Slovenca Avgust Demšar in Janez Grm; na potrditev udeležbe petega pisca še čakajo. Zadnji dan, v nedeljo, 25. septembra, bo zaključek festivala, ki se bo sklenil z literarnim večerom. »S festivalom smo že lani pokazali (in dokazali), da je tudi v majhen kraj mogoče pripeljati velike in priznane mednarodne ustvarjalce, da se pri tem lahko poveže več podjetij in sledi istemu cilju, da lahko poskrbimo za najbolj podhranjeno področje, kulturo, ter da nekaj vrnemo lokalni skupnosti, v kateri delujemo. Če nam kdo ne verjame, imamo Alibi. Pa vi?« je še dodal Bratkovič. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 9. septembra 2016 Piše: Dani Zorko • Islandija (1.) OVEN (21.3. - 20.4.) Islandija, nekaj, kar je treba videti Prijatelji so se že navadili, da je pri meni vsako leto neko obdobje rezervirano za samostojno raziskovanje sveta. Seveda se ob tem ni mogoče izogniti radovednim vprašanjem o potovalnih načrtih v prihodnosti, odgovori pa so nato pospremljeni s privoščljivim kimanjem in spodbudnimi besedami. Londonsko letališče Stansted, eno najprometnejših na svetu Zares malokrat pa se mi je ob razkritju naslednje destinacije zgodilo, da se je ljudem na obrazu v trenutku narisala nevoščlji-vost in so jo v istem hipu brez olepšav tudi izrazili. Prav to se mi je vedno znova pripetilo, ko sem mimogrede navrgel, da bi se v bližnjih mesecih rad malo oglasil tudi na Islandiji. Zakaj prav Islandija? Razlogov je več. Prav gotovo je to zaradi pestrosti narave, zaradi njihovega slovesa države blaginje, odmaknjenosti otoka, različnih mističnih pripovedk in še bi lahko našteval. Pred leti sem se tudi po poklicni poti veliko družil z Islandci, ki so se mi zdeli tako prijetno čudaški in samosvoji, da sem to deželo že takrat sam pri sebi označil kot nekaj, kar je treba videti v življenju. Ne nazadnje ste kakšnih 10 % celotne populacije lahko spremljali tudi na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu, kjer so se Islandci prav gotovo prikupili veliko ljudem. Islandija je nedvomno država, na katero se je treba dobro pripraviti. Če gre človek živet samo v en kraj, je to bistveno lažje, jaz pa sem načrtoval obhod celotne države, zato sem se moral pripraviti na vse možne vremenske razmere ter si zaradi redke poseljenosti zabeležiti možnosti nočitev, kampiranja, prevoznosti cest ipd. Ker sem se tja odpravil zgolj za slabe tri tedne, sem si v nasprotju s svojo navado omislil najem avtomobila, ki pot seveda zelo olajša, hkrati pa podraži. Transport je na Islandiji rahla težava, saj vozijo zgolj redne avtobusne linije, ki kljub dobri pokritosti omejijo popotnika pri mobilnosti in ga prikrajšajo za marsikateri kraj, ki bi ga bilo vredno videti. Dobra alternativa je avtostop, a le, če imaš dovolj časa za potovanje. Na svoji poti sem srečal kar nekaj avtoštoparjev, ki so bili vsak zase veliki posebneži z veliko časa. Seveda se tipičnemu Slovencu tri tedne zdi veliko, a glede na to, da v tem času vidiš velik del države, si veliko na poti, se vsakodnevno sproti organiziraš, bi se kak dodaten teden pravega počitka in prostih dni še kako prilegel. Let sem si organiziral iz naše prestolnice s prestopom v Londonu, saj sem si ga na poti nazaj hotel še ogledati. Veliko cenejši in direktni let bi dobil iz Budimpešte, vendar bi ob rigidnih transportnih povezavah do tja porabil ves dan, čeprav je dokaj blizu. Kakorkoli, avto sem pustil v Ljubljani, kolega me je odvrgel na letališče in avantura se je lahko pričela. Kljub nizkocenovni letalski družbi je let potekal po vseh predpisih in kmalu po pristanku sem bil že v Londonu. Vsi pravijo, da tam ni poceni, vendar tega v tistih nekaj večernih urah nisem mogel potrditi. Za let naprej sem moral namreč zamenjati letališče, zato sem se v mestu ustavil zgolj zato, da vržem nekaj na zob in da si pretegnem noge. Let proti Reykjaviku sem imel nekaj pred peto zjutraj, zato sem se odločil, da se na letališče podam ponoči, odkinkam kakšno uro, okoli tretje zjutraj pa bi že tako in tako moral biti na letališču, zato si nekega prenočišča posebej nisem iskal. Itak sem imel zraven zgolj ročno prtljago, kar pomeni dodobra napolnjen 35-litrski nahrbtnik, tako da nekega bremena nisem nosil po mestu. Okoli Victorie Coach Station in bližnje železniške po- nih izzivov sti. A morali boste biti previdni, da ne bi spregledali smerokazov. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo prinesla težko pričakovan pogovor. A vedite, da beseda ni konj. BIK (21.4. - 20.5.) Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti. Odprle se vam bodo nove, Foto: Dani Zorko staje bi težko našel nekaj tipično angleškega za pod zob. Pri tem mislim njihov znameniti 'fish and chips', se pravi paniran ribji file s krompirčkom, ki se mi je v tistem trenutku zelo svetil. Namesto tega človek v tistem okolišu najde kar nekaj hitre hrane ameriškega tipa, predvsem pa Azijcev in drugih tujcev, ki jih je London poln. Zaman sem iskal ponudnika iz naše balkanske regije, tako da sem na koncu ubral srednjo pot in zavil v neko kvazi restavracijo oz. trgovino, katere zaposleni so bili iz Bangladeša, kot sem izvedel kasneje. Kljub temu da so že zapirali, mi je temnopolti možakar pripravil soliden hamburger, ko pa sem mu omenil, da bi za zraven po možnosti vzel še kakšna dva sendviča, se je namuznil in me vprašal, ali želim angleška sendviča ali bolj taka, da se človek nasiti. Kljub azijskem pridihu je bilo v njem nekaj štajerskega in v kuhinji mi je za polovično ceno, kar v Londonu nikakor ni zanemarljivo, med hihitanjem pripravil prava delavska sendviča za na pot. In to celo zelo okusna. Nadaljevanje prihodnjič TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Nakazano je, da se bo- -ste za resnico in pravico pripravljeni boriti. Pravilno bo, da rečete bobu bob. Magnetična energija vam bo ■ pomagala na razpotjih usode. Ljubezen bo kot cvet vrtnice. Roman- \ tično bo v dvoje, srčnega izvoljenca ^ boste razvajali. Ločite se od tistega, ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Prijatelji vam bodo sol in aroma življenja. Z njihovo pomočjo boste napredovali, jasno je tudi, da se odpirajo spodbudne delovne novosti. Po drugi strani se bo modro O umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti in ezoteričnimi zakonitostmi. m DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Ljubezen bo prinesla srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili prerez. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari odvijale nekoliko drugače, toda konec dober - vse dobro. Služba: štela bo kreativnost. RAK (21.6. - 22.7.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Tako boste na življenje pogledali s svetle plati. Na delovnem mestu bo prijetno in polno obveznosti. Teden bodo na svoj način označile finance in na tem področju boste naredili korak naprej. Sprostitev bo prišla skozi pogovor in razvajanje v dvoje. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elana. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat jo bo več in drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Zanimiv teden je pred vami. Zadanih nalog se boste lotili vneto in zagnano. Popaziti boste morali, da ne bi spregledali smerokazov. Pomembno bo, da bodo vaše misli svetle, tako bo pred vami čas blagostanja. Ljubezen bo prinesla ravnovesje in čustveno skladnost. R STRELEC v (23.11. - 21.12.) Blesteli boste na delovnem mestu. Treba bo prerezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih brezpotjih vam bodo vlili upanje. Znalo se bo dogoditi, da se Q vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo namenjena najpo-gumnejšim predstavnikom strelcev. «v KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Ce ste rojeni decembra, se boste morali odločiti, kaj je za vas bistveno. Osebna bilanca bo dobra popotnica za prihodnost. Na splošno bo čas namenjen preobrazbi na delovnem mestu. Iskanje idealov K v ljubezni bo mit, pravilno pa bo, če se boste znali pogovoriti o svojih dvomih. s§) VODNAR O V ODNAR (21. 1. -18. 2.) Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila sreče. Razbrati je, da se boste veliko učili p in pilili svoje znanje. Obstajala bo možnost, da boste izvedeli pozitivno novico. rn&l ribi . (19.2. - 20.3.) I 4 - ti Po zvezdnih nami- ® gih bo pred vami razburljiv teden. 3 Mnogo časa boste namenili razisko- " O) vanju in iskanju večnih odgovorov. -g Močno bo izstopala intuicija, zaradi & tega bodo vaše odločitve modre in | pravilne. Aktivno reševanje proble- ~ mov, ki jih piše življenje, bo velika § prednost. j® Foto: Dani Zorko Bangladeška beznica z vsemi potrebščinami za lačne Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCn.NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski j Davčna številka:. ' Telefon: _ i Datum naročila: ■ i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.„.„. i Osojnikova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 9. septembra 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 15. rojstni dan oddaje Z GLASBO DO SRCA 2. 10. 2016 ob 16.00 Večnamenska dvorana Gorišnica TEDNIK Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik Stajerskitednik PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Pt?F7IV/ITP DAM MA TIPHI ^KFM Silver ine www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINETM • Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) • Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) • Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) 27,90 EUR POKLIČITE NA: 080 30 25 J www.vitavera.si .Îwà'PÏW TEDNIK (Rradioptlu 08:00 80 let PGD Formin 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip \z Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 70 let LD Jtirovski Dol 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip a Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več n3 spletnih straneh www.siptv.5f 08:00 ŠKL-ponovitev 06:30 Ptujska kronika 09:00 Oddaja i z občine Hajdina 11:00 Folklorni Kimavce vi dnevi 13:00 Oddaja Iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz na šib krajev 17:00 Kronika iz občine Destrnik 18:50 70 let LO Jurovski Dol 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Video strani Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 00 Oddaja iz občine Markova 00 Ptujska kronika 30 SKL 00 70 let LD Jurovskl Dol 30 Video strani 00 Kronika iz občine Majšperk 00 Oddaja iz občine Markovci 00 Ujemi sanje 30 Polka in Majolka program V ZlVO tudi preko spleta: www.siptv.si J:00 Ljudski pevci na Vidmu ):00 ŠKl 1:30 Ptujska kronika 1:00 Polka in majolka ?:0Q Ujemi sanje. Video strani ):00 Folklorni Kimavčevi dnevi ):00 Oddaja iz občine Markovci 1:00 Markovci - Iz domaČe skrinje BTS Logistik GmbH Neue Strasse 45,73277 Owen Iščemo voznike C/CE kategorije (koda 95) za nemško špedicijo. Vožnja po Zahodni Evropi, redna zaposlitev po nemški pogodbi. Informacije 031 249 803 (g. Franci) OPR. audi a4 multitronik 2,0 TDI 2013 17.990 1 .lastmik odličen več barv ŠKODA YETI 2,0 tdicrdpf 4X4 2012 13.490 1.las1nik0dučen modra HONDA CMC1,4iLSKUMA 2003 1.990 lepo ohranjen SV. MODRA METAUC MERCEDES benz C RAZRED 2004 5.490 LEPO OHRANJEN ČRNA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1 .LASTNIK USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDIAVT.KUMA 2009 6.490 1 .lastnik odlicen RDEČ RENAULT CU01,5 DCIAVMKUMA ALU 15C0L 2006 1.990 1 .lastnik odličen SREBRNA NISSAN QASHQAI 2007 8.000 1 .LASTMIK ODLIČEN ČRNA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SVETLO MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI-MOD. 2006 SV. MODRA METAUC CFTROEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1 LASTMIK SLOVENSKI SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 10.990 1 .LASTNIK ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1 .LASTNIK ODLIČEN SREBRNA AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1 .LASTNIK ODLIČEN BELA VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT 1999 1.490 LEPO OHRANJEN ZELENA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LASTNIKT0P OPREMA VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1 .LASTNIK ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1sdnik.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO SETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. PETEK 9. september 6:00 Glasbena osmica (sloj, pon. 8:30 Glasba, pesem združuje, pon. 10:00 Kuhinjica, pon. 10:25 Povabilo na kavo: Miroslav Lud, pon. 11:05 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 12:45 Čista umetnost - september, pon. 13:05 Charlie Chaplin festival, pon. 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon. 19:05 Glasbena osmica (tuja), pon, 19:35 Na obisku pri Dominilancih, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Okrogla miza o športu 2015, pon. 20:40 Glasba za vse, pon. 21:10 Sekvenca, pon. 21:30 Pogled nazaj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 10. september 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 8:55 Glasba, pesem združuje, pon. 10:25 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon, 11:45 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Cista umetnost- september, pon. 12:40 Kuhinjica, pon. 13:05 Pomladni veter radia Ptuj: Pero Lovšin, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Pregled tedna, pon, 18:25 Sekvenca, pon. 13:45 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon, 19:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Javne službe Ptuj, 4, oddaja, pon. 20:40 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani NEDELJA 11. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Glasba za vse, pon. 3:30 Sekvenca, pon, 3:50 Pogled nazaj, pon. 9:05 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 9:20 Čista umetnost - septemter, pon. 9:25 Glasba, pesem združuje, pon. 10:55 Pomladni veter radia Ptuj: Tabu, pon, 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 16:10 Reoi Gorišnica 17:10 KuFi injica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj, pon. 18:45 Glasbena osmica (t, 19:15 Povabilo na kavo: Mii 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Charlie Chaplin festival, pon. 21:45 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Povabilo na kavo: Miroslav Luci, pon. 23:05 Videostrani PONEDELJEK 12. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) pon. lav Luci, pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Glasba, pesem združuje, p 9:55 Kuhinjica, pon. (nedelska) 10:45 Glasba za vse, pon. 11 ;15 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon, 11:30 Sekvenca, pon. 11:50 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Vsega je kriva Nina, pon. 13:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Javne službe Ptuj, 4. oddaja, pon. 18:40 Koncert vokalne zasedbe Plamen iz Kanade, pon, 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (sloj, pon, 20:55 Čista umetnost - september, pon. 21:10 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pomladni veter radia Ptuj: Dan D, pon 23:55 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO T LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenl Oprema Barva VOLKSWAGEN GOLF V 1.9TDI TRENDLIKE 2008 7.090,006 SERV. KNJIGA BELA CITROEN C31.41 SX PACK 2005 3.100,00 C SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA FORD FUSION 1.616V FRESH 2007 4.350,00€ PRVI LAST. KOV. SV. MODRA CITROEN C5 2.0 HDI SX LIMUZINA 2004 2.790,00€ AVT. DELI KLIMA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2010 6.800,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC 1.616V DVN.COMF. 2004 3.150,00 f SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 2008 4.990/10 £ KLIMA KOV. VIOLA VOLKSWAGEN GOLF 1.4151 PLUS HIGHLINE 2009 7.990/10 £ 71.792 PREV. KOV. SIVA RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS 2010 4.350/10 £ PRVI LAST. BELA SUZUKI SWIFT 1JGS 2005 3.990,00C PRVI LAST. KOV.T.ZELENA RENAULT KOLEOS 2.516V DYNAMIQUE 4X4 2009 8.650,006 SERV. KNJIGA KOV. B0RD0 VOLKSWAGEN CADDY 1.6TDI FURGON 2014 10.490,00£ PRVI LAST. BELA FIAT BRAVO 1.6JTDMULTUET 2009 5.090,00£ SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 2004 3.190,ooe KLIMA KOV. B0RD0 RENAULT LAG JNA 2.0 DCI GT INITIALE PARIS 2008 6.450,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA OPEL MERIVA 1.416V ESSENTIA 2006 3.690/10 £ SERV. KNJIGA KOV. SIVA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI AVTSEDUCHON 2014 12.950/10 C 57.375 PREV. BELA RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE PLUS 2008 4.650/10 £ PRVI LAST. KOV. SIVA RENAULT MODUS 1.5 DCI GRAND DYNAMIQUE FAP 2008 5.650/10 £ SERV. KNJIGA KOV. ČRNA BMW116D 2012 13.890.00C PRVI LAST. ČRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Obiščite naš spletni portal www.tednik.si www.tednik.si tednik@tednik.si 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 13. septembra 2016 Promocijsko sporočilo Pozdrave ustvarjamo tudi v Mariboru in okolici! HORMANN garažna in vhodna vrata In kako lepo vas bomo sprejeli in pozdravili - primerno sloganu in filozofiji našega podjetja, ki pravi, "Ustvarjamo pozdrave!" Matjažev tim je v 26-ih letih izrekel že več kot milijon pozdravov, ko smo prišli na sestanek, ogled ali montažo vrat. Mnoge družine in podjetja ste prav nam odprli vrata v vaš svet in zato smo vam neizmerno hvaležni. Že več kot pol leta vas sprejemamo in pozdravljamo tudi v Mariboru, v novem razstavnem in prodajnem salonu na Teznu, na Kavčičevi ulici 11. Gre za vzporedno ulico z dobro poznano Ptujsko cesto, tako da nas ne bo težko najti. Tole je naše vabilo za vas: Z veseljem vas pričakujemo v soboto, 10. Septembra od 9:00 do 14:00, na Dnevu odprtih vrat naše mariborske enote. Sprejela vas bosta tudi eden najboljših slovenskih chefov, Borut Jovan, in ena najbolj klepetavih slovenskih televizijskih kuharic, Polona Požgan. Kaj pravite na hrustljav sobotni sendvič z domačo zeliščno lepinjo, mlečnim odojkom, hruško, mladim zeljem in sezamom? Da se ne bodo sline cedile samo ob branju, vas še enkrat lepo vabimo k nam, kjer vam bomo pokazali, da lahko že majhen ključ odpre velika vrata. Tudi do našega sodelovanja in vaših novih garažnih, vhodnih in dvoriščnih vrat Hörmann. Naše dodatno darilo za vas bo nagradna igra, kjer bo srečnež, ki bo odtipkal pravo kodo za vrata, domov lahko "odšel" z novimi vhodnimi vrati Hörmann. Več o nagradni igri izveste to soboto, 10. septembra. Kmalu na snidenje, ekipa podjetja Matjaž d.o.o. Zaljubite se v naša vrata skozi želodček. Zabavna nagradna igra. Razvajali vas bomo s kulinaričnimi dobrotami, ki jih bosta za vas pripravljala eden najboljših slovenskih chefov, Borut Jovan, in ena najbolj zabavnih slovenskih televizijskih kuharic, Polona Požgan. Potekala pa bo tudi ekskluzivna nagradna igra. Z malo sreče lahko osvojite vhodna vrata! Pridite k nam na Kavčičevo ulico 11 v Mariboru v soboto, 10. septembra, od 9.00 do 14.00! mcitjaž Ustvarjamo pozdrave Vljudno vabljeni! Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. PE Maribor Kavčičeva ulica 11 2000 Maribor 02/48 00 141 Prireditvenik Petek, 9. september 16:00 Ptuj, gostilna Pri Roziki, Rozika rock, glasbeno-kulinarični dogodek, Pati band, glasbeniki in štajerska kisla juha ter piščančja obara 17:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, 20. praznik občine Majšperk, Kimavčevi večeri 17:00 Majšperk, KPC, 6. folklorni kimavčevi večeri 18:00 Ivanjkovci, mala dvorana KS, Praznik KS Ivanjkovci, razstava 19:00 Ivanjkovci, Dom kulture, osrednja proslava ob krajevnem prazniku Ivanjkovci, kulturni program, podelitev priznanj in plaket, pogostitev in druženje 19:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, 20. praznik občine Majšperk, srečanje pevskih zborov 19:00 Markovci, Večnamenska dvorana, 6. folklorni kimavčevi večeri 19:00 Podgorci, Kulturni dom, 6. folklorni kimavčevi večeri 20:00 Lenart, Dom kulture, koncert Nece Falk, Neca Falk, Boštjan Narat, Boštjan Gombač in Žiga Golob 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Poletni gledališki festival MG Ptuj, Zvezde pod zvezdami, akustični koncert Helene Blagne 20:00 Ormož, grajsko dvorišče ali MCO, Praznik krajevne skupnosti Ormož 2016, večer smeha - stand up komedija 20:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, polfinale 1. slovenskega prvenstva v slam poeziji 20:00 Lenart, Dom kulture, Neca Falk, koncert Sobota, 10. september 09:00 09:00 10:00 11:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 20:00 21:03 Ormož, izpred gradu, ribnik Ormož, prostori DU, Praznik KS Ormož 2016, pohod in ribiško tekmovanje, balinanje, pohod po poteh KS Ormož, lahka pot Središče ob Dravi, Oljarna, Praznik buč 2016, odprtje prenovljene prodajalne, predstavitev društev in starih obrti, ogledi, kulturno-zabavni program, kulinarična razstava, otroška animacija, tekmovanje v kuhanju bučnega golaža Ptuj, tržnica, 13. sejem prostega časa, 18 organizacij, ki predstavljajo programe in aktivnosti za otroke in mlade ter prosti čas Ptuj, Vrazov, Mestni in Novi trg ter Mestna tržnica, Festival 6. folklorni kimavčevi večeri, mednarodna povorka po Ptuju Ptuj, pred vhodom na igrišče, odprtje košarkarskega igrišča pri dvorani Campus Ormož, Kulturni dom, Praznik KS Ormož 2016, Pevci nam pojejo, godci pa godejo, regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Majšperk, šolska športna dvorana in šotor pri gasilskem domu, 20. praznik občine Majšperk, osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in pogostitvijo, zabava Dejan Vunjak in Barabe Ptuj, kulturno kongresni center dominikanski samostan, Festival 6. folklorni kimavčevi večeri, osrednja prireditev, Ljudske pevke FS Franceta Marolta, FS Jitrenka - Češka, FS KUD Ekrem Mujkič, BIH; FA Ardeleana - Romunija, FS KUD Obreška, Hrvaška, FS FD Lancova vas Ptuj, slavnostna dvorana gradu, Plesna predstava, Ples združuje, plesna skupina Pellegri-na Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Poletni gledališki festival MG Ptuj, Zvezde pod zvezdami, najbolj nora beograjska komedija Amateri Ormož, Unterhund, koncert Prismojeni profesorji in Sticky Licks Nedelja, 11. september 09:00 Ormož, mala dvorana Kulturnega doma, Praznik KS Ormož 2016, šah 14:00 Ključarovci, odprtje ceste in blagoslov kapele 20:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Poletni gledališki festival MG Ptuj, Zvezde pod zvezdami, komedija Cucki Ponedeljek, 12. september 09:00 Ormož, Center Holermus, fotografska razstava Marko Zabavnik, na ogled do 12. oktobra 16:00 Ormož, Center starejših občanov, koncert Jasmina Dovnik in Primož Kirič 18:00 Ormož, MCO, Praznik KS Ormož 2016, projekcija fotografij Marka Zabavnika, Kje sem, ko izginem, strokovni gost Dominik Bombek v Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Šah • 42. olimpijada Slovenija z VM Beljavskim solidno v uvodu Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Mestni kino Ptuj Petek, 9. september: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Vojna; 21:00 Ben-hur. Sobota, 10. september 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Vojna; 21:00 Upor klobasic. Nedelja, 11. september: 17:00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov; 19:00 Ta nora 80-a; 21:00 Ben-hur. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Žalna seja v slovo prim. doc. dr. Jožetu Neudauerju; Donacija NLB porodnemu oddelku Bolnišnice Ptuj; Učenci OŠ Ljudevita Pivka stopili v novo šolo; Skrb za varnost šolarjev v cestnem prometu; Prvi šolski dan v OŠ Ljudski vrt; Ptuj prestolnica poezije in vina; V Stari steklarski delavnici letos že 4. premiera, tokrat akademskega slikarja Dušana Fišerja; Novi katalog »Ptuj - zven mesta tisočletij«; Razstava likovnih del v Restavraciji Ribič; 47. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016, utrinek z generalke 1. večera nastopa ansamblov; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Po petih odigranih kolih na šahovski olimpijadi v Ba-kuju se slovenski vrsti držita solidno. Nekoliko boljši je ženski del odprave, ki je s tremi zmagami, enim neodločenim rezultatom in enim porazom na 22. mestu, kar je 16 mest boljše od začetnega izhodišča. S štirimi točkami je najboljša Teja Vidic, Laura Unuk je dodala tri, enako tudi Špela Kolarič, medtem ko sta Jana Krivec in Cate-rina Leonardi skupaj dodali štiri točke. Slovenska moška izbrana vrsta je z enakim izkupičkom (tri zmage, en neodločen rezultat, en poraz) na 27. mestu, kar je za dve mesti boljše od začetnega izhodišča. Medtem ko so bili tekmeci Slovencev v prvih treh kolih bistveno slabši in so bile zmage pričakovane, pa so se že v 4. kolu srečali z močno reprezentanco Srbije in uspeli iztržiti remi, kar jih je pripeljalo na visoko 10. mesto. To jim je v petem kolu namenilo 17. uvrščeno reprezentanco Češke, ki je bila za naše pretrd oreh in so srečanje izgubili z rezultatom 1:3. VM Aleksander Beljavski in VM Luka Lenič sta iztržila neodločena izida, medtem ko sta VM Jure Borišek in VM Matej Šebenik srečanji izgubila. V slovenski vrsti je s štirimi točkami iz petih partij najboljši VM Lenič, odlično pa se drži »starosta« v naši reprezentanci, član ŠD Ptuj VM Aleksander Beljavski, ki je v štirih partijah zabeležil dve zmagi in dva neodločena izida. Odlično pa za ukrajinsko reprezentanco igrata dva člana ŠD Ptuj, velemojstra Jurij Krivoručko in Andrej Vo-lokitin. Posebej slednji, ki je prispeval odločilno točko ob zmagi svoje ekipe v srečanju s prvo nosilko turnirja Rusijo, kar je bilo kar manjše presenečenje. Drugo presenečenje so Ukrajinci pripravili še v petem kolu, ko so premagali še aktualne olimpijske prvake Kitajce, pri čemer sta »Ptujčana« ponovno dodala svoj delež s točko in pol. Pred 1585 šahisti in šahist-kami iz 180 držav je po dnevu premora odločilnih šest kol, ki bodo vse težja tako v lovu na prvaka kot tudi za čim boljše uvrstitve slovenskih ekip. Olimpijada se bo končala v torek, 13. septembra, in morda bomo imeli Ptujčani kakšnega izmed svojih članov celo med nosilci medalj. Silva Razlag www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 9. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., 041 801 814. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov spomenik? Potrebujete okenske police za svojo hišo, bi radi obnovili ali na novo uredili stopnišče Iz kamna? Sedaj lahko izkoristite ugodnost Diners club kartice in naročite izdelek z možnosljo plačila do 24 obrokov. Vse uredimo pri nas, vi potrebujete samo kartico in izberete svoj izdelek! Vse informacije na mobitel 041 902 648 ali na e-pošti bojan.kolaric@gmail.com. www.kamnosestvo-kolaric.si KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodamo. Možnost čiščenja. Telefon 041 978 309. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PIŠČANCE, 4-tedenske, in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 041 881 949. PRODAJAMO domači česen, ptujsko čebulo in krompir. Kmetija Čeh, Pod-vinci 30, Ptuj. Tel. 031 527 341. PRODAJO ptujsko čebulo in lansko lu-ščeno koruzo. Tel. 041 258 832. PRODAM dobro ohranjeno 400 l hidravlično stiskalnico, tel. 041 678 343. KUPIM traktor, kosilnico BCS in kip-er prikolico Tehnostroj. Tel. 041 680 684. PRODAM pet bikcev simentalcev, starih tri mesece, odstavljeni od mleka. Tel. 031 532 785. PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM odojke, težke od 25 do 40 kg. Telefon 040 764 020. SOD za gnojnico, 3.200 litrov, nerabljen, prodam. Telefon 031 732 288. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. NEPREMIČNINE BLIZU Term na Ptuju prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. NA PTUJU zelo ugodno prodam manjše trisobno stanovanje z garažo. Telefon 051 240 314. BIKCA in teličko, staro 2 meseca, in odojke, težke od 40 do 50 kg, prodam. Telefon 041 848 359. KUPIM menjalnik (getribe) za muto ali komplet muto s frezo, lahko je v okvari. Telefon 051 376 732. KUPIM tekoči trak za spravilo koruznih storžev, dolg 6 metrov. Nosilec koruze in motor Tomos APN 6. Tel. 041 261 676. PRODAM metrska drva, primerna za centralno kurjavo. Cena ugodna. Kupim mlado jalovo kravo za zakol. Telefon 040 727 779. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 89 7 675. PRODAM gumi voz ter sod za vino Procrom, 600 litrov. Telefon 041 728 945. PRODAM štedilnik Fekonja za centralno kurjavo. Tel. 02 781 16 01. PRODAM transporter za koruzne storže z motorjem za 120 €, aluminijasta zasteklena okna po 25 € in nadgradnjo za avto pick-up, dolžine 180 cm. Tel. 051 450 465. PRODAM vgradni hladilnik z zamrzovalnim delom, Atag, typ HZI 2986, višina 178 cm. Tel. 051 458 581. VDOVEC, zdomec, išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Nol-deweg 24, D-40724 Hilden. Vse odhaja kakor reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. SPOMIN 9. septembra minevajo tri leta, odkar ste odšli Katarina Muršek IZ JUROVCEV 5 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in prižigate sveče. Žalujoči: vaši najdražji Veseli s tabo smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali živi so spomini, v naših srcih si vse dni. SPOMIN 11. septembra bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi ata, partner, sin in brat Milan Zajšek IZ TRŽCA 37 A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji OSMRTNICA Po dolgotrajni bolezni nas je v 68. letu zapustila draga mama, babica in tašča Jožica Osterc IZ MAISTROVE ULICE 27, PTUJ Pogreb bo v ponedeljek, 12. septembra, ob 13. uri iz vežice na ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Ostala nam boš v srcu za vedno. Tvoji najdražji Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel,ki mine in nam pusti le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, tasta in botra Franca Benka IZ JURŠINCEV 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za obred svete maše, govornicama za izrečene poslovilne besede in zastavonošema. Iskrena zahvala nekdanjim sodelavcem SŽ, kolektivu OŠ in Vrtca Juršinci, podjetju Pomgrad, članom RD, SD in ŠD Juršinci, NK Podvinci,sovaščanom Ločiča ter Društvu upokojencev Juršinci. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi amnoseK t spomeniki police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCDVAVAS 2 b _ MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONIDILIKA ZJUTRAJ DO 8. URI Štajerski TEDNIK Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: info@williams si TRGOVINA Z DIA ORODJEM, REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE. HIAB PREVOZI. ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in babice Neže Teskač, roj. Janc IZ TRDOBOJCEV 25 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, g. Janku Kozelu za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir, fotografu Juretu Frelihu, g. Stanku Prevolšku za nošenje križa, upokojencem KS Lesko-vec ter podjetju Boxmark. Prav lepa hvala družini Stoklaz iz Strmca za vso pomoč in podporo. Žalujoči: sinova Branko in Zdravko z družinama ter hčerki Darinka in Angelca z družinama Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. Tvoja podoba v naših srcih zdaj živi vse do izteka tudi naših dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice Kristine Mlakar BELAVŠEK 36 A 4. 7. 1930-30. 8. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot ter nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Ediju Vajdu, govorniku Janku Kozelu, pevcem Feguš, društvu upokojencev Leskovec, pogrebnemu zavodu Mir ter kolektivu Občine Videm in Perutnine Ptuj. Še enkrat vsem iskreno hvala. Žalujoči: mož in otroci z družinami Usoden dan teman za vselej te vzel je nam, odšla si k Bogu ... ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre in tete Štefanije Zupanič roj. Cizerl UL. ŠERCERJEVE BR. 14, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala osebju ginekološkega oddelka ptujske bolnišnice, pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, društvoma upokojencev Hajdina in Ivana Rudolfa Breg, kolektivu Javne službe Ptuj ter kolektivu Boxmark iz Kidričevega. Hvala za odigrano Tišino in pevcem za odpete pesmi slovesa. Posebna hvala sestri Katarini z družino in svakinji Frančki z družino za podporo v težki trenutkih. Žalujoči: sin Rajko, hčerka Vanja z Alojzom, vnukinja Dušanka z Mirkom in vnuk Rok z Mojco Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da se je od nas poslovil dragi mož, ati in dedek Jožef Gajšek IZ VINTAROVCEV 74, DESTRNIK 3. 3. 1955-22. 8. 2016 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in mašo, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in nosilcem simbolov. Prav vsem iskrena HVALA. Žalujoči: žena Dragica, hčerki Janja in Tatjana z družinama Slovenija, Podravje • Novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini Lahko starš da otroku eno po riti? Primer male, nesrečne Arine, ki je umrla zaradi hudega trpinčenja, je v Sloveniji odprl številna vprašanja. Med drugim tudi o tem, kakšna oblika telesnega kaznovanja otroka je sploh sprejemljiva. So klofuta, vlečenje za ušesa, udarec po riti (nesprejemljive vzgojno-kazenske sankcije? Novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini postavlja zelo strog mejnik, zaradi česar so številni, tudi nasprotniki telesnega kaznovanja otrok, v dvomih. Sprašujejo se: kako bomo vzgajali otroke, bo morda že grožnja dovolj, da bo otrok starša prijavil policiji? „Novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini prinaša izrecno prepoved nasilja v družini in prepoved telesnega kaznovanja otrok, kar je ena izmed neizpolnjenih zavez Slovenije, na katero nas je že večkrat opozoril Svet Evrope. Doslej je to storilo že več kot 50 držav, med njimi so vse naše sosede Avstrija, Hrvaška in Madžarska, tudi Nemčija, Španija, Portugalska, vse skandinavske države ... Nasilje nad otroki je že zdaj prepovedano in je kaznivo dejanje. S prepovedjo telesnega kaznovanja želimo dati še bolj nedvoumno sporočilo, da je vsako fizično nasilje nesprejemljivo. Svet Evrope že od leta 1985 poziva države, da tudi z zakonom prepovedo telesno kaznovanje otrok," so jasni na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so prepričani, da mora biti pri nasilju nad otroki ničelna toleranca. Tudi klo-futanje otrok, vlečenje za lase, za ušesa, poniževanje, vse to je v noveli Zakona o preprečevanju nasilja definirano kot nasilje. „Tega ne delamo odraslim in tudi ne otrokom. Telesno nasilje lahko povzroči resne telesne in psihološke poškodbe pri otrocih. Sporoča otrokom, da je nasilje sprejemljivo in da je to način reševanja konfliktov," v zagovor določbam iz novele pravijo na pristojnem ministrstvu. www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik Fotografija je simbolična. Kakršnokoli telesno kaznovanje bi bilo tako prepovedano, kar pa po mnenju ministrstva ne pomeni posega v avtoriteto in avtonomijo starša. Namen te določbe naj bi bila zgolj inkriminacija telesnega kaznovanja kot vsakodnevne vzgojne metode. "Za postavitev zdravih meja, učenja družbenih norm, spoštovanja avtoritet in sprejemanje drugačnosti so odgovorni starši, tega namreč namesto njih ne more uresničiti noben Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si zakon. Starši še naprej ostajajo povsem suvereni v vzgojnem poslanstvu svojih otrok, kar je njihova ne le pravica, temveč tudi dolžnost," še pojasnjujejo in dodajajo, da je eksplicitna uzakonitev prepovedi telesnega kaznovanja otrok pravna norma, poseg v družbo, vezan na škodljive vzgojne prakse, ki na otroku pustijo dolgotrajne posledice in ga pogosto zaznamujejo za vse življenje. Na ministrstvu trdijo še, da so se določbe novele v javnosti večkrat zmotno interpretirale, zato poudarjajo, da nikakor ne gre za poseg v pravice staršev pri vzgoji otrok, kot so na primer začasna prepo- ved uporabe mobilnega telefona ali izhodov. Kaj pa, ko 12-letnik udari starša? O tem, kakšno je njihovo stališče do novele zakona o preprečevanju nasilja in kje so sprejemljive meje, smo se pogovarjali z dvema mamicama. Nina Fišer, mama dveh otrok pravi: „Predlog zakona je najbrž nastal z dobrim namenom - da bi preprečili, da se še kdaj zgodi kaj takšnega, kot se je deklici Arini letos poleti, vendar sem sama mnenja, da zakon pre- globoko posega v integriteto družine in uničuje starševsko avtoriteto. Mnogokrat poslušamo strokovnjake, ki pravijo, da je dandanes velik problem permisivna vzgoja, saj se otrokom preveč popušča, imajo preveč pravic in ne sprejemajo avtoritete staršev in/ali drugih odraslih, ta predlog zakona pa nam v bistvu takšno vzgojo naravnost vsiljuje. Način vzgoje otrok je izbira staršev in imamo pravico, da ga izberemo sami, ker presodimo, da je tako prav za nas, za našega otroka, za našo družino in v to se ne bi smel vtikati noben sistem - razen v primeru, da gre za nasilje in kakršnekoli druge ekstremne načine vzgoje. Žal pa bo najbrž, kot že tolikokrat doslej, prišlo do tega, da se bodo za to pristojne institucije vtaknile v starša, ki je svojemu otrok dal "eno po riti", saj se je takšnega starša tudi najlažje "lotiti", medtem ko se ob resničnih problemih ne bodo zganili. Samo letos je bilo možno zaslediti nekaj primerov, ko je CSD posredoval tam, kjer to ni bilo potrebno, medtem ko je na drugi strani otrok umiral pod udarci tistih, ki naj bi ga imeli radi, pa se nihče ni zganil, dokler ni bilo prepozno." Podobno meni tudi Hermina Žuran Knez: „Sem proti nasilju nad otroki, vendar menim, da je ta zakon malo 'pregrobo' zapisan. Otrok ima prirojeno, da pri staršu do konca in brez usmiljenja preizkuša, kje so njegove meje in starši so za to, da mu te meje tudi postavijo. In če je otrok izredno neuobogljiv ter ne posluša, mislim, da je na mestu, da se starš sam odloči, kako ga disciplinirati, seveda je tukaj izključeno fizično nasilje. Če starš ne bo smel otroku ukazati, da si pospravi sobo, bomo dobili še mnogo več problemov. Lahko pridemo tako daleč, da 12-letni otrok udari starša, kar sem osebno tudi že videla. Sama sem mnenja, da je treba ločevati med nasiljem in vzgojo. Mislim pa, da ta zakon ne bo izkoreninil fizičnega nasilja v družinah, saj se nasilneži požvižgajo na zakone, še vedno bodo mal-tretirali svoje družine, kot so jih do zdaj." Dženana Kmetec Danes bo povečini jasno. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan bodo možne posamezne kratkotrajne plohe. Vremenska slika Območje visokega zračnega tlaka nad srednjo in vzhodno Evropo slabi, nad osrednjim Sredozemljem pa plitvo ciklon-sko območje. Od vzhoda doteka nad nad naše kraje topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. Napoved vremena za Slovenijo Do Mihaela na soncu, 13/27 potem se na peči otava suši.