kteri žele v dnini in v resnici moliti. -©o ©o- Spisal FRIDERIK. BAR.AG.fta nekdanji kaplan v Metliki. JSesliga natisa. V lijubljani, I85G. Na prodaj per Ign. Klemen su, bukvovezu. V natis teh bukev so milostljivi knez OnNpoil ♦.'ospoil A»T©I AJLiJIIL Ljubljanski Škof, 20. grudna 1828 dovolili. ' \/\j- dW00Z- Q2 -f Ljubi moj kristjan, ki to bereš! Ailaš Gospod in zveličar Jezus Kristus nas uči, de Bog je Duh, in de naj ga tisti, kteri ga hočejo prav moliti, v duhu in v resnici molijo. (Jan. 4, 24.) Moli tedaj tudi ti vselej v duhu in v resnici, in tvoja molitev ho Bogu dopadljiva, in tvoji duši v zveličanje. Moli v duhu: bodi zbran v duhu per mo¬ litvi, nikar se ne mudi radovoljno v mislih, ktere ne gredo v molitev: temuč povzdigni svojo dušo in svoje serce vselej, kadar moliš, k Bogu, 1* r in tako boš v duhu molil. — Moli pa tudi v resnici: pokaži v djanji, de od Boga, kar ga prosiš, z nje¬ govo gnado in pomočjo tudi res želiš perdobiti; ko ga lepili čednost ljubezni, ponižnosti, poterpežljivosti, pokoršine, čistosti, ali časnih dobrot prosiš, perzadevaj si tudi resnično vse to doseči; zakaj sicer bi bila tvoja molitev tvojimu djanju na¬ sproti, in tedaj ne resnična, ampak hinavska. Spomni pa tudi za-me pred Bogatil; in jest bom tudi za-te spom¬ nil per daritvi svete maše. ,,Molimo eden za druziga, de bomo zveličani. Cl * «futi*ciija molitCT* Ljubi moj kristjan! ce hočeš svoje dni na zemlji srečno in V gnadi božji preživeti, moraš vsak dan z molitvijo začeti. Nikar tedaj nikoli jutrenje molitve ne opusti. Ce vcasi ne utegneš veliko moliti ) pa vsaj toliko s pobožnostjo moli, kolikor moreš. Ce pa utegneš, moli tak6: V imenu Boga -j- Očeta, in -f* Sina, in svetiga -j- Duha. Amen. B.»ii češena in hvaljena vekomej, o pre¬ sveta Trojica! Bog Oče, ki si me vstva- ril, Bog Sin, ki si me odrešil, Bog s. Dnh, ki si me posvetil. — O dobrot¬ ljivi nebeški Oče! iz, celiga serca te za¬ hvalim, de si me to noč per življenji in per zdravji ohranil, de si vse hudo od mene odvernil, in de si me tako skerbno varoval, kakor dobra mati svojiga otroka varuje, de se mu kaj hudiga ne zgodi. — O kako neskončno dober si ti meni, in jest tebi tako nehvaležin! — Toliko- 6 krat te jest vsak dan razžalim, tolikokrat tvoje svete zapovedi prelomim, tolikokrat tvojo pravično jezo in štrafingo zaslužim; ti pa meni le še zmiram nove gnade in dobrote daješ, vsak dan se ponovi tvoja neskončna milost do mene. Moje ne¬ hvaležno serce hočeš z obilnostjo svojih dobrot premagati in omečiti; zgolj ljubezin mi skazuješ, de bi me permoral ljubezen z ljubeznijo povračevati. — O ljubi Oče nebeški! perserčno me veseli tvoja ne¬ skončna ljubezin; zatorej ti iz celiga serca zdaj terdno obljubim, de se ti ne bom več tako nehvaležniga skazoval za tvoje dobrote. Zdaj, ker po tvoji dobroti spet nov dan začnem, terdno sklenem, s tvojo gnado in pomočjo dans prav zvesto tvoje svete zapovedi dopolnovati, se vsiga greha, tudi majhniga skerbno varovati, se vsili perložnost greha, in posebno slabe družbe ogibati, vse svoje prednike zvesto bogati, vse svoje dela in opravila pridno in dobro opravljati, vse težave in zopernosti, ktere mi boš, o Bog! morebiti dans poslal, v duhu pokore voljno prenašati, in v po- korjenje za svoje grehe jemati. Bes dans te hočem prav perserčno ljubiti, ker si sam na sebi vse ljubezni vredin in ker 7 se tudi do mene tako dobrotljiviga ska- zuješ. Tebi zdaj svoje serce v dar per- nesem, le tebi kocem služiti, le tebi želim dopasti. Tebi darujem vse svoje misli, besede, djanje in nehanje, in vso svojo dušno in telesno moč. Vse hočem dans po tvojim dopadenji storiti, v vsih rečeh le tebe počastiti. Pa kaj mi pomagajo vsi ti moji dobri sklepi, če me ti, o Bog! s svojo sveto gnado močniga ne storiš! Brez tvoje po¬ moči clo nič dobriga ne morem storiti; torej te ponižno in v imenu Jezusa pro¬ sim, daj mi dans svojo sveto gnado, v dopolnjenje vsiga, kar sim sklenil. Pod¬ piraj mojo slabost, brani me vsih sovraž¬ nikov moje duše: bodi ti z menoj, de no- bediu ne bo mogel zoper mene biti; v skušnjavah mi vedno pomagaj, de jih bom vse srečno premagal, tebi v čast in moji duši v zveličanje. -— O nikar ne perpusti, moj dobrotljivi nebeški Oče! de bi te jest dans s kakim greham razžalil, in tvojo gnado zgubil! Pusti raji vse druge ne¬ sreče dans čez-me priti, kakor leto nar veči nesrečo! — Zdaj te pa tudi prosim, o moj Bog! de bi vsiga tistiga zasluženja deležin po- 8 stal, ktero si bodo dans vsi kristjani s svojimi dobrimi deli zadobili. — Bodi mi ubogimu grešniku milostljiv, o Bog! in usliši moje prošnje zavoljo neskončniga zasluženja tvojiga ljubiga Sina Jezusa Kristusa. Amen. Prosimo te pa tudi za vse svoje prednike, za vse duhovske in deželske oblastnike, za vso svojo žlalito, za vse svoje perjatle in sovražnike, za vse revne, bolne in umirajoče, za vse verne duše v vicah. Vse dans tvoji neskončni milosti perporočim; usmili se vsaciga po njego¬ vih potrebah, in po svoji nezmerni mo¬ drosti in ljubezni. Amen. Pi •osi pa tudi ti, o prečista devica Marija! Boga za nas, ker si naša Iju- beznjiva mati in nar mogočniki pomočnica; prosi ga, de bi nas varoval dans in vse¬ lej pred vso nesrečo na duši in na telesu, de bi dans v noben greh ne padli, temuč de bi z vsimi svojimi mislimi, besedami, djanjem in nehanjem njegovo sveto voljo dopolnovali, in večno krono zaslužili. Amen. Tudi tebi, moj sveti angelj varh, se dans perporočim, de me celi dan zvesto v ar o vaj, kakor si me varoval do zdaj. v 9 Pelji me po pravi poti proti nebesam, svari me pred vsim hudim, napeljuj me k vsimu dobrimu. Tvoj glas hočem zvesto poslušati, in po njem delati, le sprosi mi gnado od Boga; sej vem, de me tvoj glas, kteriga v svoji vesti slišim, drugam ne kliče, kakor v večno zveličanje. Amen. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Verujem . . . Ljubi moj kristjan! povzdigni pa tudi večkrat čez dan svoje serce k Bogu; nikdar ga ne pozabi, večkrat misli, de te on zmiram in povsod vidi in sliši, in de še clo tvoje narskrivniši misli ve. Glej, tako boš Je¬ zusovo zapoved dopolnil, ker pravi, de zmiram naj molimo. Predin boš kako delo začel, moli tako: O moj Bog! to delo začnem v tvo¬ jim svetim imenu, tebi ga dam v dar, in te pon ti ga v čast Bodi moja pomočnica, Prosi za-me ti Boga, De mi svojo gnado "da. Po storjenim delu se pa tako Bogu zahvali: Moj dobrotljivi nebeški Oče! ponižno se ti zahvalim, de si mi moč in gnado J** izno prosim, daj mi gnado, de bi mogel prav dopadljivo storiti, tebi , in svoji duši v zveličanje. Amen. O Marija, čista devica! 10 dal to delo storiti; pa te tudi prosim, od¬ pusti mi, če sim te per tem kaj razžalil, če se nisim popolnama po tvoji volji rav¬ nal, ali če sim med delam preveč tebe pozabil. Odpusti mi, prosim te, o moj Bog! in daj mi gnado, de delo svojiga zveličanja srečno dokončam, in enkrat večno plačilo per tebi v nebesih vživam. Amen. Kadar slišiš uro biti, spomni se na Boga in na svojo zadnjo uro, in reci: O moj Bog! spet je ena ura mojiga življenja pretekla. O kako hitro teče moje življenje! Skorej bo zadnja ura prišla! O moj Bog! daj mi srečno zadnjo uro! daj mi pa tudi gnado vse ure svojiga življenja tebi dopadljivo preživeti. Po Jezusu Kristusu. Amen. Cešena si Marija . . . Bog naj se usmili vsih vernih duš v vicah. Amen. Tudi pred jedjo in po jedi vselej moli, kakor se krist- janam spodobi, kteri vedo, de imajo vse od Boga. Pred jedjo moli tako: O Gospod! požegnaj te jedi, ktere nam tukej daš, in daj nam gnado jih s N 11 hvaležnim sercam vziti, in tebe častiti, kteri vsim obilno daješ. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Po jedi pa tako: O Gospod! tebi se zahvalimo za te jedi, ktere si nam zdaj dal, in naj nam, te prosimo, teknejo v zdravje, de bomo vse dolžnosti svojiga stanu po tvoji sveti volji mogli dopolnovati. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Večerna molitev* Kakor si Jan z molitvijo začel, tako ga tudi z molitvijo končaj. Opravi vselej zvesto in pobožno svojo ve¬ černo molitev. Če večerno molitev iz zanikernosti in lenobe opustiš, imaš greh, ker si gerdo nehvaležin Bogu, kteri te je celi dan zvesto varoval. — Med ve¬ černo molitvijo pa nikar ne pozabi svoje vesti iz¬ praševati, in zavoljo svojih grehov žalovati. — Zve¬ čer moli tako: O moj Bog! spet sim po tvoji ne¬ skončni dobroti en dan srečno dokončal. Koliko jih je dans kakošna velika nesreča na duši ali na telesu zadela! koliko jih je mor d e z naglo neprevideno smertjo dans iz tega sveta šlo, de so nemara ne- 12 perpravljeni stopili pred tvojo ojstro sodbo! Mene si pa spet dans celi dan vse ne¬ sreče obvaroval, mi zdravje in življenje pustil, me še nisi pred svoj sodnji stol poklical, me še zmiram čakaš in mi per- zanašaš; ker nočeš smerti grešnika, te- muč de bi se spreobernil, spokoril, in večno živel. — O kako neskončno si ven- der dober in usmiljen! Jest pa sim ti še zmiram nehvaiežin, in te še zmiram ža¬ lim, in vsak dan sim marsikaj pregrešil. Pa sam iz sebe ne morem vsili svojih grehov spoznati$ ti mi pomagaj, o to¬ lažilih s. Duh! ti me razsvetli, in mi gnado daj, de bom zdaj vse spoznal, kar sim dans grešil, in de se bom sam ojstro sodil, de tamkaj pred tvojo sodbo ne bom zaveržen. Izprašuj zdaj ob kratkim svojo vest: če nisi ta dan kaj z mislijo, z besedo ali z djanjem grešil, če nisi kaj dobriga opustil, kar bi bil lahko storil. Izprašuj se, v kakošnih perložnostih si se dans znajdel, in če nisi sam, brez potrebe v te perložnosti šel, s kterimi ljudmi si bil v družbi, kako si s svojim bližnjim ravnal, kako si svoje molitve opravil, kako si se zoper svoj na¬ vadni greh vojskoval, i. t. d. Po tem pa z zgrevanim sercam tako reci: O dobrotljivi nebeški Oče! glej spet sim zoper tebe grešil, nisim vredin tvoj 13 otrok biti. Tako terdno sim ti že veli¬ kokrat obljubil, de ne bom več grešil, de bom le tebi zvesto služil, in tebe čez vse ljubil; pa prelomil sim spet, kar sim to¬ likokrat obljubil. — O Gospod! imej po- terpljenje z menoj; nikar me ne zaverzi, odpusti mi vse moje grehe, s kterimi sim te dans in ves čas svojiga življenja žalil. Iz serca so mi žal vsi moji grehi, ne to¬ liko zato, ker sim z njimi nebesa zgubil, in pekel zaslužil, kakor zavoljo tega, ker sim tebe svojiga nebeškiga Očeta, kteri si sam na sebi vse časti, hvale in ljubezni vredin, s svojimi grehi razžalil. Odpu¬ sti mi, o moj Bog! vse moje grehe; tega te prosim po neskončnim zasluženji tvo- jiga ljubiga Sina Jezusa Kristusa, na- šiga usmiljeniga odrešenika. Zdaj terdno sklenem s tvojo gnado in pomočjo posih- mal vsiga greha in tudi vsili perložnost greha še bolj skerbno se varovati, kakor dosihmal, de te ne bom več razžalil, ker si zgolj- ljubezin in svetost. Zdaj te pa prosim, moj dobrotljivi Oče nebeški! obvaruj me to noč vse ne¬ sreče na duši in na telesu! ohrani mi, če je tvoja sveta volja,^ moje zdravje in živ¬ ljenje. Ge pa hočeš, de še to noč pred 14 tvoj sodnji stol stopim, — naj se zgodi tvoja sveta volja; le samo tega te v imenu Jezusa Kristusa ponižno prosim, vzemi me v svoji sveti gnadi iz tega sveta, de ne bom vekomej od tebe odlo¬ čen. Oh, kaj bi mi bilo začeti, ko bi bil vekomej od tebe odločen, ker se mi še tako hudo zdi, kader me kak greh le ne¬ kaj časa od tebe odloči! O nikar ne per- pusti lete neizrečene nesreče! nikar me ne pokliči neperpravljeniga iz tega sveta! Daj mi brez mojiga zasluženja to veliko gnado, de se moja duša od vsili grehov očišena, z Jezusovim presvetim rešnjim telesam previdena, iz tega sveta loči, in z zaupanjem pred tvojo sodbo stopi. — Oče! v tvoje roke perporočim svojo dušo! Tvoj želim biti živ in mertev; tvoj želim biti zdaj in vekomaj. Amen. Usmili se pa tudi, o Gospod! vsih tistih, za ktere sim te posebno dolžan prositi. Stori z njimi po svoji dobroti; ohrani jih v svoji gnadi; odpusti jim, kar so grešili; daj jim srečno zadnjo uro; in vzemi jih po tem revnim življenji v večno veselje. O Marija, moja nar veči pomočnica za Bogam! bodi moja dobrotljiva mati, 15 varuj me to noč, kakor varuje skerbna mati svojiga otroka. Prosi za-me Boga, de naj vse hudo od mene odverne, in me v svoji sveti gnadi ohrani. Sveti angelj varh in vsi svetniki božji! prosite zame Boga, de pridem enkrat v vašo družbo, in de z vami vred Boga hvalim 'vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Verujem. 16 M o 1 i t ¥ e per sveti maši. De boš per sveti maši bolj pobožno in spodobno, pre¬ misli vselej, predin jo slišiš, kaj de je sveta maša. Sveta maša je nekervava daritva noviga testamenta, vedni spomin tiste kervavc daritve, ktero je Jezus Kri¬ stus na svetim križi nebeškimu Očetu za nas opravil, de nas je od večniga pogubljenja odrešil. — Kakor sc je Jezus na križi svojimu Očetu daroval, ravno tako se mu tudi še dan današnji per vsaki sveti maši po rokah mašnikovih daruje. Ravno to se tedaj per vsaki sveti maši na altarji zgodi, kar se je na gori Kalvarii zgodilo, kjer je Jezus za nas na svetim križi umeri. Bodi tedaj vselej spodobno, v Bogu zbran per sveti maši, ktera je tako imenitna in velika daritev. Misli si, kadar si per maši, de si na gori Kalvarii, pred križanim Jezusam; in kakor bi bil tamkaj, tako bodi per sveti maši. Nikar se tedaj ne oziraj, nikar se ne posmc- huj, nikar sc ne pogovarjaj, temue zvesto pazi na vse štiri dele svete maše: na evangeli, na darovanje, na povzdigovanje in na zavživanje, prav z gorečnostjo moli. Prosi Boga gnade, to sveto mašo s pravo po¬ božnostjo slišati; stori dobre sklepe, predin se sveta maša začne, in skleni se z mašuikam rekoč: O moj Bog! darujem ti to sveto mašo v tvojo božjo čast, ker si ti sam moj Bog in nar vikši Gospod 5 v odpušenje 17 svojih grehov in grehov vesoljniga sveta, de bi jih Jezusova presveta kri vse iz¬ brisala; v zahvalo za vse gnade in do¬ brote, ktere neprenehama od tebe preje¬ mam; v zadobljenje novih gnad in dobrot, kterili vsak dan potrebujem. V tej sveti maši ti darujem samiga Jezusa Kristusa, tvojiga. ljubiga Sina, nad kterim imaš svoje dopadajenje. On je moj srednik in besednik, on naj za-me pred teboj govori. —- Darujem pa tudi to sveto mašo za vse žive in mertve, zlasti za tiste, za ktere sim še posebno dolžan moliti: za svoje starše, za oblastnike in prednike, za vso svojo rodovino, za vse svoje dobrotnike, za svoje perjatle in sovražnike, za vse, ktere sim morebiti kaj pohujšal, in za vse verne duše v vicah. Daj mi gnado, o Gospod! de se bom prav pobožno in tebi dopadljivo per tej sveti daritvi znaj- del. Amen. 18 PervI del svete maše, od začetka do evangelija. fKadar mašnik pred spodnjo štablo moli, stori sveti križ, in moli tako Q V imenu Boga -J* Očeta, in -j- Sina, in svetiga -J- Duha. Amen. Stopil bom pred božji altar; Pred Boga, ki razveseluje mojo mla¬ dost. Psalm XLII. Sodi me, o Bog! in razsodi mojo reč od nesvetiga ljudstva; reši me od krivičniga in zapeljiviga člo¬ veka. Ker ti, o Bog! si moja moč, zakaj si me odvergel? in zakaj moram žalo¬ stiti hodili, zatert od sovražnikov? Pošlji svojo luč in resnico, de me peljete in perpeljete na tvojo sveto goro in v tvoje prebivališe. Stopil bom k božjima altarju pred Boga, ki razsvetluje mojo mladost. Bog, v moj Bog! hvalil te bom s citrami. Cimu si žalostna moja duša? in čimu me motiš? Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil; pomoč moja, Bog moj je on. 19 Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetimu Duhu, kakor mu je bila v za¬ četku, zdaj in vselej in od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. (Očitna spoved.) Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti Marii vselej devici, svetimu Mihelu arhangelu, svetimu Janezu kerstniku, svetima aposteljnama Petru in Pavlu, in vsirn svetnikam, in tebi, oče, de sim veliko grešil z mislijo, z besedo in z djanjem. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Zato prosim sveto Marijo vselej devico, svetiga Mihela arhangela, sve- tiga Janeza kerstnika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe, oče, molite za-me per Gospodu našim Bogu. Usmili se nas vsigamogočni Bog! odpusti nam naše grehe, in nas perpelji v večno življenje. Amen. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam dodeli vsigamogočni in usmi¬ ljeni Gospod. Amen. Odvzemi nam, prosimo,, o Gospod, naše pregrehe, de bomo vredni stopiti s čistim sercam k nar svetejšimu. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas,! Gospod, usmili se nas! Čast Bogu na visokim, in mir ljudem 20 na zemlji, kteri so prave volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te. Zahvalimo se ti zavoljo tvoje časti, Go- spod-Bog, nebeški kralj, Bog vsigamo- gočni Oče! Gospod edinorojeni Sin Jezus Kristus, Gospod-Bog! Jagnje božje! Sin Boga Očeta, kteri grehe sveta odjemlješ, vzemi našo prošnjo; kteri sediš na des¬ nici Boga Očeta, usmili se nas! Zakaj sam ti si svet; sam ti Gospod; ti sam si nar viši, Jezus Kristus s svetim Duham v časti Boga Očeta. Amen. Berilo iz pripovest modriga kralja Salomona. Moder sin razveseluje očeta, ne¬ spametni sin pa je žalost svoje matere. Kjer je veliko govorjenja, ne mine lahko brez greha; kdor je pa gospodar svojiga jezika, je nar bolj pametim Lažnjivi žnabli so Gospodu gnjusoba; kdor pa zvesto ravna, mu dopade. Kdor z mo¬ drimi hodi, bo sam moder; kdor je pa nespametnih perjatel, bo njim enak. Kdor svojiga bližnjiga zaničuje, greši; srečin pa bo, kdor se uboziga usmiluje. Poter- pežljiviga človeka vodi velika modrost; kdor je pa nepoterpežljiv, razodeva svojo 21 neumnost. Mehek odgovor potolaži jezo; terdo govorjenje pa napravi togoto. Kdor očetu ali materi kaj vzame, in pravi, de to ni greli, je tovarš ubijavcov. Nespa¬ metni človek se posmehuje svarjenju svo- jiga očeta; kdor pa svarjenja rad posluša, bo zmiram pametniši. Duh pravičniga misli v pokoršino; usta hudobnih so pa polne liudiga. Gospod je deleč od hu¬ dobnih; molitve brumnih pa bo uslišal. Zroči Gospodu svoje delo, in on bo tvoje misli dobro izpeljal. Evangeli s. Janeza v 6. postavi. Tisti čas je Jezus Judovski množici rekel: Jest sim živi kruh, kteri sim iz nebes prišel. Ako bo kdo od tega kruha jedel, bo vekomaj živel; in kruh, kteriga bom jest dal, je moje meso za življenje sveta. Judje so se tedaj med saboj pre¬ pirali rekoč: Kako nam more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je tedaj rekel: Resnično vam povem, ako ne bote jedli mesa Sinu človekoviga, in ne bote pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor moje meso je, in mojo kri pije, ima večno življenje; in jest ga bom obudil poslednji dan. 22 (Kadar mašnik po cvangclii pred darovanjem na sredi altarja postoji, in vero moli, moli apostoljsko vero.) Molitev pred pridigo. O tolažnik s. Duh! kteri si Jezusove aposteijne tako razsvetlil in poterdil, de so njegov uk popolnama vedili in umeli, in z veliko gorečnostjo oznanovali: raz¬ svetli ravno tako tudi tega Jezusoviga namestnika, kteri nam bo zdaj tudi njegov nauk oznanoval: položi mu take besede na jezik, ktere veš, de nam nar bolj k sercu pojdejo, in kterih mi po svojih sla¬ bostih nar bolj potrebujemo, de bomo mogli hudiga se varovati, in dobro sto¬ riti : daj mu tudi prijetin in perserčin glas, de naše terde serca omeči, de dobre in pobožne kristjane v dobrim še bolj poterdi, terdovratne grešnike pa na pravo pot pokore perpelje. Nam pa daj gnado, ga s tako pobožnostjo in s tako gorečnostjo poslušati, kakor ko bi sam Jezus Kristus pred nami stal, in nam svoje nebeške nauke oznanoval. O Marija, mati Jezusova, prosi za nas Jezusa, de bi njegovo sveto besedo vselej tako zvesto poslušali, in v sercu ohranili, kakor si jo ti, de bi v naših sercih obilni sad prave keršanske pobož¬ nosti obrodila, de bi zmiram bolj in bolj v božjim strahu in v ljubezni božji rastli, in tako enkrat večno plačilo zadobili. Amen. Molitev. po pridigi. O Gospod Jezus Kristus! zahvalimo se ti, de si nam zdaj po tim svojim na¬ mestniku svoje svete nauke oznanoval; in te ponižno prosimo, daj nam gnado, de bomo, kar smo zdaj na sebi še po- mankljiviga in pregrešniga najdli, s po¬ močjo tvoje svete gnade poboljšali, in tako svojo vest bolj in bolj očiševali, in zmiram v tvoji sveti gnadi ostali, dokler nas k sebi ne vzameš, kjer bomo, kar tukaj verujemo, večno gledali, kar tukaj upamo, večno vživali, in tebe, vse lju¬ bezni vredniga Boga, večno ljubili. Amen. Sveta Marija, mati božja, in vsi sveti aposteljni, prosite Boga za nas, de bi po zvestim dopolnovanji svete božje besede enkrat v vašo družbo prišli. Amen. Drugi del svete mase, od darovanja do povzdigovanja. Sprejmi, sveti Oče, vsigamogočni večni Bog? leta čisti dar, kteriga jest, tvoj nevredni služabnik, tebi svojimu živimu in pravimu Bogu darujem za svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernostij za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve. Daj, de bo meni in njim v zveličanje in večno življe¬ nje. Amen. O Bog, naš stvarnik in odrešenik! daj nam po skrivnosti te vode in tega vina, de bomo božje riatore Jezusa Kri¬ stusa ravno tako se vdeležili, kakor se je on ponižal, našo človeško natoro na-se vzeti. Darujemo ti, o Gospod! kelh zve¬ ličanja, in prosimo tvojo milost, de naj pride s prijetnim duham pred obličje tvo- jiga božjiga veličastva, za naše in vsiga sveta zveličanje. Amen. O Gospod! vzemi z dopadenjem ta dar, kteriga v duhu ponižnosti in z ža¬ lostnim sercam pernesemo, očisti nase serca od vsih madežev greha, de ti vse— 25 lej s čistim sercam služimo, in zmiram v tvoji gnadi ostanemo. Vzemi, sveta Trojica! ta dar, kte- riga ti darujemo v spomin terpljenja, vsta¬ jenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Go¬ spoda našiga; in na čast svete Marije vse¬ lej device in vsili svetnikov. Naj bo k časti njim, nam pa k zveličanju, in pro¬ sijo naj ti v nebesih za nas, ki obhajamo spomin njih na zemlji. Po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. Povzdignimo svoje serce k Gospodu, in hvalimo Gospoda svojiga Boga! Spodobi se in je prav, de te zmiram in povsod hvalimo, sveti Gospod, vsiga- mogočni Oče, večni Bog! kteri si s svo¬ jim edinorojenim Sinam in s svetim Du¬ ham en Bog, en Gospod, ne v edi¬ nosti ene peršone, ampak v trojici eniga bistva. Kar od tvoje časti po tvojim raz- odenji verujemo, to tudi od tvojiga Sina in od s. Duha brez vsiga razločka mi¬ slimo; tako de v spoznanji praviga in večniga Boga tri resnične peršone, in eno edino bitje in enako veličastvo molimo. Ktero hvalijo angelji in arhangelji, tudi Kerubi in Serafi, ter ne jenjajo prepe¬ vati vsak dan, in z enim glasam reči: (D. p.) ~ 2 26 Svet, Svet, Svet si Gospod Bog Sabaot? Polno je nebo in zemlja tvoje časti. Čast tebi na visokim! česen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Čast tebi na vi¬ šavah ! O usmiljeni nebeški Oče! pernesemo ti ta presveti dar, in te v imenu Jezusa K ristusa, tvojiga Sina, ponižno prosimo za tvojo sveto katoliško cerkev, za na¬ šiga papeža I., za našiga škofa I., za našiga cesarja I., za vse verne kristjane, za vse pričujoče: in te prosim tudi za vse tiste, za ktere sim še posebno dolžan moliti, zlasti pa za ... . (Tukaj stori spomin za žive, in imenuj tiste, za ktere to sveto mašo posebno daruješ, in tudi tiste, za ktere posebno moliti imaš dol¬ žnost.) Zdaj se sklenemo z vsimi svetniki božjimi, posebno z visoko častitljivo Ma¬ rijo devico, materjo božjo, in te prosimo, dodeli nam po njih zasluženji in njih pro¬ šnji zmiram in povsod svojo mogočno po¬ moč. Po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬ šim. Amen. 27 Tretji del svete maše, od povzdigovanja do zavživanja. Per zadnji večerji je vzel Jezus kruh v svoje svete roke, je svojiga nebeškiga Očeta zahvalil, je kruli požegnal, prelo¬ mil in svojim učencam dal rekoč: ,,Vze¬ mite in jejte vsi od tega: zakaj to je moje telo 44 . O presveta hostja, v kteri je sam Jezus Kristus pričujoč! Bodi sto tavžent- krat češeno, o sveto resnje telo! presveto telo Jezusovo, ktero je prečista devica Marija rodila, ktero je za nas na s. križi umorjeno bilo! Bodi hvaljeno in češeno vekomaj! Po večerji je vzel Jezus kelih z vi- nam v svoje svete roke, je svojiga ne¬ beškiga Očeta zahvalil, je vino požegnal, in svojim učencam' dal rekoč: ,,Vzemite in pite vsi iz njega: Zakaj to je kelih moje kervi, novigain večnigajtestamenta, (skrivnost vere!) ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušanje grehov. Kolikorkrat boste to delali, storite v moj spomin 44 . O presveta rešnja kri Jezusova, ktera 2 * 28 si bila za nas na s. križi prelita, bodi sto tavžentkrat češena! Operi mojo oma- dežvano dušo od vsih grehov, kteri jo gnjusijo pred Bogam. Očisti moje serce, stori ga Bogu dopadljiviga, de ne bos zastonj za-me prelita, temuč de me per— pelješ v večno življenje. Amen. Ker je Jezus zapovedal, to v nje¬ gov spomin delati, zato ti darujemo, o moj Bog! v spomin presvetiga terpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, ta prečisti in presveti dar, ta sveti kruh večniga življenja, in ta kelli večniga zve¬ ličanja. Poglej z milostljivim in perjaznim obličjem na ta naš dar, o Gospod! in ga ravno tako dobrotljivo prejmi, kakor si prejel dar svojiga pravičniga služabnika Abeljna, dar očaka Abrahama in višiga duhovna Melkizedeka. Ponižno te prosimo, vsigamogočni Bog! reci si ta dar po rokah svojiga svetiga angelja pernesti na svoj nebeški altar pred svoje božje obličje, de bomo vsi z vso nebeško dobroto in gnado na¬ polnjeni, kar nas bo vžilo presveto Jezu¬ sovo telo in njegovo presveto kri. Zdaj te pa tudi prosimo, dobrotljivi 29 nebeški Oče! usmili se vsih vernih duš v vicah 5 posebno te pa prosimo za te duše .... (Tukaj stori spomin za duše v vicah, in imenuj tiste, za ktere si posebno dolžan moliti.) Pa tudi na nas, uboge grešnike, se milostljivo ozri, o Gospod! ker zaupamo na tvojo neskončno milost; in vzemi nas po tem revnim življenji v družbo vsih svojih izvoljenih, ne zavoljo našiga za- služenja, ampak iz svoje perzanesne mi¬ losti in po neskončnim zasluženji Kristusa, Gospoda našiga. Amen. Oče naš, kteri si v nebesih, i. t. d. Odreši nas, usmiljeni Oče! od vsiga hudiga po svoji neskončni milosti, in na prošnjo prečiste device Marije in vsih svetnikov nam daj mir v našim življenji, in brani nas pred vsimi sovražniki, de nas v zmote ne zapeljejo, in od tebe ne odvernejo. Amen. fceterti del svete maše, od zavživanja do konca. O Jezus, nedolžno jagnje božje, usmili se nas! usmili se nas! in daj nam mir. Daj nam srečni mir, daj nam tisti 30 mir, o Jezus,! kteriga svet ne more dati. Ohrani tudi svojo s. cerkev v miru in v edinosti. O Jezus, Sin božji, ki si po volji svojiga Očeta s pomočjo s. Duha s svojo smertjo svet oživil! ponižno te prosim, očisti vselej, predin tvoje s. rešuje Telo prejmem, moje serce od vsili grehov; in daj mi gnado, de se od tebe in od tvo¬ jih svetili zapoved nikdar ne ločim. O moj Jezus! obvaruj me, de te ne bom nikoli po nevredno prejel! Obvaruj me te nar veči nesreče, de ne bom sam sebi sodbe in pogubljenja jedel, temuč de bo tvoje presveto telo vselej mojo dušo ohranilo za večno življenje. Amen. O Gospod, nisim vreden, de greš pod mojo streho, pa reci le eno besedo, in moja duša bo ozdravljena. (Med mašnikovim obhajilam se tudi ti po duhovno ob¬ hajaj in reci:) O Jezus, moj usmiljeni odrešenik! kako neizrečeno ljubiš svoje nehvaležne stvari! Svoje življenje si za nas dal v strašnih bolečinah, do zadnje kaplje si svojo sveto kri za nas prelil, in zdaj v tem presvetim zakramentu vedno per nas ostaneš, se vedno za nas razžaljenimu 31 nebeškimu Očetu daruješ in naše revne duše za nebesa živiš. O neskončna lju¬ bezni! O Jezus, preljubi ženin moje duše! moja revna duša hrepeni po tebi, kakor žejin jelen po merzli vodi! O pridi, moj Jezus, s svojo gnado in ljubeznijo v moje serce, razveseli, potolaži, oživi me spet! Nasiti mojo dušo s svojim presvetim reš- njim Telesam, napoji jo s svojo presveto rešuj o kervjo. O, nikar ne glej mojih grehov, s kterimi sim te že tolikokrat razžalil! glej le moje goreče želje, s kte¬ rimi je moje serce napolnjeno, in potrebo moje duše, ktera je tako revna in slaba, kadar s teboj ni sklenjena. Pridi tedaj, o Jezus, presladka nebeška mana! pridi v moje serce, ostani ti v meni in jest v tebi, in ohrani mojo dušo v večno živ¬ ljenje. Amen. Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri K ristusova, napoji me! Voda iz desne strani, operi me! Terpljenje Kristusovo, poterdi me! O dobrotljivi Jezus! usliši me, V svoje svete rane skri me, Od tebe ločit se, ne pusti me, Sovražnika peklenskiga varuj me, 32 Ob uri moje smerti pokliči me, K tebi priti zapovej mi, De s tvojimi angelji hvalim te zdaj in vekomej. Amen. Naj ti bo, o sveta Trojica! prijetin da dar, kteriga smo ti tukaj pernesli; in dodeli nam, svojim nevrednim služabnikam, po tem svetim daru gnado in milostljivo odpušenje vsili naših grehov. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Požegnaj nas, prosimo te, svita Trojica: Bog Oče, Bog Sin in Bog s. Duh, in tvoj žegin naj ostane vselej per nas. Amen. Zadnji Evangeli. V začetku je bila Beseda, in Be¬ seda je bila per Bogu in Bog je bila Beseda. Ta je bila od začetka per Bogu. Vse reči so po nji vstvarjene. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. Ta je bila prava luč, ki razsvetli vsaciga človeka, kteri pride na svet. Na svetu je bil, in svet je bil od njega storjen, pa svet ga ni spoznal. In Beseda je meso postala, in je med nami prebi¬ vala, in vidili smo njeno čast, čast kakor edinorojeniga od Očeta, polna gnade in resnice. 33 Zahvalna molitev po sveti maši. Dobrotljivi Oče nebeški! iz celiga serca te zahvalim za to veliko gnado, de sim bil per tem daru svete maše, v kte- rim se ti je tvoj ljubi Sin Jezus sam sebe v dar dal tebi v čast, in nam v zveličanje. Odpusti mi, o moj Bog! če nisim bil s tako pobožnostjo, kakoršna se spodobi, per tem presvetim daru, v kterim se ti sam Jezus Kristus daruje. Daj mi, te prosim, gnado posihmal vsako sveto mašo s spodobno pobožnostjo in s perserčno gorečnostjo slišati, in Jezu- soviga zasluženja zmiram bolj se vdele- ževati. O Marija, prečista devica! zahvali ti za-me dobrotljiviga Boga, ker je moja zahvala vse preslaba: de me je, nevred- niga grešnika, pustil per tem svetim daru biti; in prosi ga, de naj mi to v zveli¬ čanje moje duše zaleže. O mati Jezu¬ sova, prečudna mati devica! prosi svo- jiga ljubiga Sina Jezusa, kteri je za nas svojo sveto kri prelil, de bi za-me za¬ stonj ne bila prelita. Amen. 2 ** 34 Druge molitve per sveti maši. Premišljevanje Kristusoviga terpljenja. Ljubi moj kristjan! ker je sveta maša vedin spomin ti¬ ste kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na s. križi opravil, lahko per sveti maši tudi Kristusovo terpljenje z velikim pridam premišljuješ. On sam je per zadnji večerji, kjer je ta presveti zakrament po¬ stavil, svojim učeneam rekel: „To delajte v moj spo- min“. — Po njegovim povelji boš tedaj storil, moj kristjan, če boš per sveti maši njegov spomin obhajal, to, je, njegovo terpljenje in njegovo smert premišljeval. Predin se pa sveta maša začne, moli za perpravo tisto molitev, ki se najde na Iti. strani: „0 moj Bog, darujem ti“ i. t. d. Pervi tlel svete maše. Evangeli. (Kadar mašnik pred spodnjo štablo moli, začni tako Kristusovo terpljenje premišljevati:) O moj Jezus, moj dobrotljivi odreše¬ nik! koliko si vender iz ljubezni do nas 35 terpel! Na oljski gori se je začelo tvoje britko terpljenje. Ondi si po svoji božji natori v duhu previdil, kakosno neizrečeno terpljenje, kakošna strašna smert te čaka; vender se pa od vsiga tega nisi dal ostra- šiti: hotel si terpeti in umreti, de bi le mi zveličani bili, in večno v nebesih ži¬ veli. Take grozovitne brhkosti in težave so te na oljski gori obšle, de ti je bilo umreti, in de je tvoja sveta kri, kakor gost pot, iz tvojiga svetiga trupla na zemljo tekla. O neizrečena ljubezin tvoja, moj dobrotljivi .Jezus, kako nam moreš tako dober in ljubeznjiv biti, ker smo ti mi tako nehvaležni in hudobni! — Res, brez vsiga našiga zasluženja nam deliš obilno odrešenje po svoji presveti, do zadnje kaplje za nas preliti kervi. O Jezus, kako grozovitin je bil že začetik tvojiga terpljenja! V svojih veli- cih težavah si trikrat svojiga nebeškiga Očeta prosil, naj ti odvzame- kelih ter¬ pljenja, de bi ga ne pil, pa popolnama si se tudi božji volji podvergel, si le že¬ lel, de bi se zgodilo, kar Bog hoče, naj bi ti bilo še tako težavno; in po tem ti 36 Bog angelja pošlje, de te potolaži in ti moč da. O kako lepe zglede mi tukej daješ. Daj mi tudi gnado, de bom mogel po tvojih zgledih delati, de bom v vsili svo¬ jih dušnih in telesnih težavah in potrebah stanovitno Boga pomoči prosil, per tem pa se popolnama njegovi sveti volji vdal. (Kadar mašnik pred altar pride, in altar kušne, in po¬ tlej na desni strani moli:) Toliko si, o Jezus, za nas terpel in mi ti veči del le nehvaležnost povračujemo. Cio eden tvojih učencov, Juda, ti je bil gerdo nehvaležni. Ti si mu toliko do- briga storil, si njegov perjatel bil; on je pa le gledal, kako bi te bil tvojim nar večini sovražnikam, tvojim ubijavcam pro¬ dal. Hinavsko jiride k tebi v vertu Get- zemani, te kušne, in te izda tvojim so¬ vražnikam, de te popadejo, neusmiljeno zvežejo, in pred tvoje krivične sodnike ženejo. O Jezus! mi grešniki smo zdaj tvoji sovražniki, tvoji Judeži. Kolikokrat rav¬ namo gerdo in nehvaležno s teboj! ko¬ likokrat te za majhin časin dobičik, za kratko posvetno veselje prodamo! koliko- 37 krat te v tvojih namestnikih zaničujemo, ker jih nočemo poslušati in ubogati, de- siravno nam tvoje večne resnice oznanu- jejo! — Daj nam gnado, o Jezus! de bomo posihmal tvoji perjatli, in de tebe tolikanj bolj ljubimo, kolikor bolj smo do zdaj svet in greh ljubili. Pa tudi se drugi učenic je s svojo nehvaležnostjo tvoje ljubeznjivo serce ra¬ nil. Peter, kterimu si toliko ljubezni ska- zal, te trikrat zataji, trikrat iz strahu pred ljudmi poterdi, de te ne pozna; de- siravno si bil njegov nar veči dobrotnik, njegov gospod in učenik, in si ravno njega svojiga nar višiga namestnika na zemlji postavil. — Sam v se je Peter preveč zaupal, zato je tako globoko padel. Ka¬ kor hitro je pa, kader si ga ti milo po¬ gledal, svoj greh spoznal in z žalostnim sercam v tvojo neskončno milost terdno zaupal; je odpušenje svojih grehov zado- bil, in je s pomočjo tvoje svete gnade v resnični pokori do konca stanovitni ostal. Daj tudi nam gnado, o Jezus, de bomo le v tvojo neskončno milost zau¬ pali, in v pravi pokori do konca zvesti ostali. 38 (Kadar mašnik list in evangeli bere.) Groza me obhaja, o moj Jezus! ka¬ dar premišljujem, kako krivično in zanič¬ ljivo so hudobni Judje s teboj ravnali. — Zgolj sama svetost in nedolžnost, sodnik živih in mertvih si, in vender se pustiš zavoljo nas pred krivičniga sodnika Pi- latuža peljati in tožiti, kakor de bi bil nar veči hudodelnik. Vse preneseš z veliko poterpežljivostjo, se ne ustavljaš, se ne prepiraš, se ne mašuješ; in pred svojim hudobnim sodnikam le toliko go¬ voriš, kolikor je v spričevanje resnice potrebno, in kolikor je nam v zgled. O nedolžni Jezus! mi, grešniki, za¬ služimo terdo sojeni, in v smert, v večno smert obsojeni biti. — Bil si tožen, de se zoper deželsko oblast in zoper cesarja vzdiguješ, in de še druge k nepokoršini napeljuješ in šuntaš; desiravno si bil ves svet in nedolžin. Le zavoljo nas si hotel vse to prestati, le zavoljo nas si hotel tako hudo sojen biti, de bi mi ložej per sodbi božji obstali, ker se tolikokrat zoper tebe, svojiga nar višiga Gospoda in ne- beškiga kralja, vzdigujemo, in še druge s svojim slabim zgledam pohujšamo, in 39 od tebe odvračamo. — O nezapopadljivo usmiljeni Jezus, kdo zapopade tvojo ne¬ skončno ljubezin! De revnimu, nehvalež¬ nimi! hlapcu sodbo polajšaš, se ti, o nar viši Gospod! sam pustiš neusmiljeno so¬ diti ; de smo mi grešniki pred večno pra¬ vico opravičeni, vzameš ti vse naše hu¬ dobije in pregrehe na-se, in se pustiš kakor nar večiga hudodelnika tožiti; in de mi nad teboj lep zgled svete poterpežlji- vosti imamo, preneseš vse svoje krivične sodbe z veliko, prečudno poterpežlji- vostjo. Daj nam gnado, o Jezus! de te bomo vredno zahvalili in počastili za vse tvoje velike dobrote, in de te bomo zvesto posnemali v tvojih svetih zgledih, de nam ne bo tvoje neskončno zasluženje brez prida. Tvojim sovražnikam pa še ni bilo zadosti, de so te le pred hudobniga in krivičniga sodnika Pilatuža pergnali; še pred druziga te peljajo, ki je še hudob- niši bil, pred Herodeža. Ta te še bolj zaničuje, kakor Pilatuž, te za norca ima, in te pošlje z zaničljivim plajšem oger- njeniga Pilatužu nazaj. Ti pa, o moj Jezus! vse voljno poterpiš, nobene besede ne pregovoriš. Ti si večni Sin božji, 40 večna modrost in se pustiš od nespamet- niga, prevzetniga grešnika za norca imeti; mi pa, ki smo vsi hudobni in neumni, kmalo zamerimo, če nam ljudje zoper govore, če nas preganjajo, če nam za¬ dosti časti ne skazujejo. Kmalo nas lastna ljubezin k jezi in k sovraštvu na- draži. — O Jezus! daj nam gnado, de bomo svojo hudobno natoro in lastno lju¬ bezin vselej premagali, in de bomo vse zaničevanje in vse terpljenje s keršansko poterpežljivostjo in ponižnostjo prestali. (Ob nedeljah in praznikih moli pred pridigo in po pri¬ digi tiste molitve, ki se znajdejo na 22. strani.) Drugi del svete mase. Darovanje. Očitna je bila krivica, ktero so ti, o Jezus! tvoji hudobni sovražniki delali. Ka¬ mor si bil peljan, kjer si bil tožen in sojen, povsod so mogli tvoji sodniki spo¬ znati, de nič hudobniga in štrafinge vred- niga nad teboj najti ni. Vender so bili pa tako hudobni in krivični, de te niso hotli izpustiti; temuč so strašno sodbo 41 čez-te sklenili, in te v smert obsodili. Tebe tedaj, o nedolžni Jezusi so v smert obsodili! Oh grešne stvari so svojiga presvetiga stvarnika v smert obsodile! — Tebe, kteri si edini Gospod življenja in smerti, kteri daš vsim živeti časno in večno, kteri sploh vse iz zgolj ljubezni daš, kar je kdej kak človek na svetu pre¬ jel; tebe tedaj so kakor nar večiga hudo- delnika v smert obsodili! — Jest se ne morem zadosti začuditi čez leto nezapo- padljivo hudobijo in slepoto tvojih sovraž¬ nikov; ti pa vse z voljo preneseš, in le molčiš. Oh, kaj bo, ker smo tako kmalo razžaljeni, kader se nam le kakošna majhna krivica zgodi! Pomagaj nam, o Jezus! s svojo sveto gnado, kadar nas svet zaničuje, kadar nas krivično sodi, in vse hudo zoper nas lažnjivo govori, de bomo po tvojim presvetim zgledu per vsili hudobnih krivih sodbah tega sveta le molčali, in vse z voljo preterpeli. De bi le tvoja sodba, o .Jezus! na strašni sodnji dan milostljiva bila, naj bodo sodbe tega sveta še tako hudobne in neusmiljene! sej ne bodo obstale, tvoja sodba pa ostane vekomaj. — Ah, nikar nas ne pogubi per svoji strašni sodbi! — 42 Nar krivičniši sodba tedaj je zoper tebe sklenjena bila, in kader si enkrat v smert obsojen bil, so si tvoji hudobni sovražniki prav perzadevali, de so te po moči zasramovali, in martrali. Oblačilo so s tebe stergali, so te strašno začeli tepsti, de si bil ves kervav in razbit; in še ni bila hudobija in serditost tvojih sovražnikov nasitena, še novo martro si izmislijo, strašno ternjevo krono ti na glavo nabijejo. Oh, kakošne krivice! ka- košno zasramovanje! kakošne bolečine! In vse to le iz zgolj ljubezni do nas ter- piš, nam v zveličanje in v zgled. Tvoji sovražniki ti vzamejo tvoje nar potrebniši oblačila, mi grešniki pa imamo toliko ne- potrebniga in prevzetniga oblačila, s kte- rim tebe žalimo, sami sebe povišujemo, in bližnjiga pohujšamo. Neusmiljeno te tepejo, in vse tvoje nedolžno truplo raz¬ bijejo; mi grešniki pa, kteri s hudobnimi željami svojiga mesa in z vživanjem pre- grešniga posvetniga veselja tebe toliko¬ krat razžalimo, mi se hočemo le zmiram dobro počutiti, in smo kmalo . nevoljni, kadar nam je kaj slabo. — Zaničljivo ternjevo krono ti na glavo nabijejo, de je ves tvoj sveti obraz s kervjo oblit, in te vno- 43 vič zasramujejo, in po glavi tolčejo; mi grešniki pa hočemo le zmiram počešeni biti, in se zoper svojiga bližnjiga vzdi¬ gujemo. Ah, ali je to tvojih zgledov posne¬ manje! — Daj nam gnado, o Jezus! de bomo krotki in iz serca ponižni, de bomo poterpežljivi in v tvojo sveto voljo vdani, in de bomo radi zaničevani zavoljo tebe, de bomo enkrat počešeni pri tebi. O Jezus! nedolžno jagnje božje! vse kar si terpel, si nedolžno terpel. To so tvoji sodniki in sovražniki dobro spoznali, pa iz zgolj jeze in nevošljivosti ti niso hotli pravice skazati, temuč so le tvoje terpljenje in tvojo smert želeli. Pilatuž je posebno dobro spoznal tvojo nedolžnost, in ni hotel nič kriv biti tvoje nedolžno pre¬ lite kervi, tako de si je pred vsiin ljud- stvam roke vrnil rekoč: „Jest sim nedol- žin nad kervjo tega pravičniga u . On si je sicer perzadeval, de bi te bil rešil, pa si je premalo perzadeval,.. iz strahu pred ljudmi. Iskal je usmiljenje obuditi per tvojih sovražnikih, in te je, z rude- čim plajšem ogernjeniga, vsiga razgaj- žljaniga in s ternjem kronatiiga, Judam pokazal rekoč: Glejte, človek! oni so 44 pa le še hujši vpili: Križaj ga! križaj ga! — In tako so ti, o nar svetejši in nar dobrotljivši zveličar! nar grozovitniši štrafingo sprosili. — O kako strašno greh človeka preslepi! — Varuj nas, o Jezus! pred vsim greham, varuj nas, posebno pred sovraštvam, pred jezo in nevošlji- vostjo, de na duši ne oslepimo, in v večno pogubljenje ne zaidemo. K Sanktusu. O Jezus Kristus, kralj večne časti! zdaj angelji in arhangelji, Kerubi in Serafi, in vsi izvoljeni duhovi v nebesih vedno pojo: Svet, Svet, Svet! Ka¬ dar si pa na tem nehvaležnim svetu bil, so pa tudi hudobni Judje zoper tebe vpili: Križaj ga! Križaj ga! kakor zoper nar hujšiga hudodelnika; in tvoji krivični sodniki so tudi v to vpitje pervolili, de imaš križan biti. In na to so ti težek križ naložili, de si ga mogel sam na svo¬ jih kervavih ramah nositi. — O usmiljeni Jezus! s tako težkim križem te vidim obloženiga, de medliš pod njim, in padeš od slabosti, predin ga na goro Kalvarjo perneseš, kjer imaš križan biti; in le naše 45 pregrehe ga tako težkiga store. — O daj nam gnado, de bomo tudi mi tebe čez vse ljubili, in eden druziga kakor Sami Sebe. (jTukaj stori iz keršanske ljubezni spo¬ min za žive, zlasti za tiste, za ktere si posebno dolžan moliti.) Tretji del svete maše. Povzdigovanje. Čast in hvala ti bodi, o Jezus, Sin božji! ker si nas od večniga pogubljenja odrešil, in z razžaljenim nebeškim Očetam spet spravil. — Oh! pa zavoljo velike dobrote, ktero si nam skazal, si mogel svoje življenje zgubiti 5 in daš z veseljem svoje življenje tj e, de le nas od večne smerti rešiš, se pustiš od svojili hudob¬ nih sovražnikov na križ perbiti, neusmi¬ ljeno ti z žeblji roke in noge prebodo; in tako na križ razpet se daruješ, o ne¬ dolžno jagnje! nebeškimu Očetu za nas grešnike, kteri bi bili imeli vsi na večno pugubljeni biti, ko bi ne bil ti za nas na s. križi naš dolg poplačal. — O ki •ižani Jezus, kako obilno teče tvoja presveta rešnja kri iz tvojih svetih 46 ran! O, pusti jo teči na naše mlačne, nehvaležne serca, de bomo v ljubezni do tebe bolj vneti, de ti bomo z veči goreč¬ nostjo tudi v brhkostih in v zapušenji služili, in de se ti bomo za vso tvojo ljubezin s svetim življenjem hvaležne ska- zovali. Svojo presveto kri, o jagnje božje! se dan današnji z naših altarjev za naše odrešenje in zveličanje nebeškima Očeta za nas grešnike per vsaki sveti maši daruješ. — O daj nam gnado, de se bomo te presvete daritve vselej prav vde- ležili, de bodo naše hudobije izbrisane s tvojo kervjo. Usmili se tudi vsili vernih duš v vicah in stori jih deležne te svete daritve. (Tukaj stori spomin vsih duš v vicah, zlasti tistih, za ktere si posebno dolžan moliti). Pa ne le tvoje britko terpljenje, o Jezus! ampak tudi tvoji zgledi na s. križi nam v večno zveličanje pomagajo, če jih zvesto posnemamo: Vsim svojim sovraž- nikam odpustiš iz serca; še prosiš za-nje, de bi jim Bog njih djanje v greh ne za- rajtal. O dobrotljivi Jezus! daj tudi nam tako ljubezin do bližnjiga, de bomo vsa- cimu dobro želeli, in dobro storili, koli- 47 kor je v naši moči, de bomo z vsakim v miru in v dobri spravi živeli, in de bomo še za sovražnike molili, in jim do¬ brote skazovali po tvojim zgledu. — Desniga razbojnika Dismasa, kteri na-te zaupa, in per tebi pomoči iše, potolažiš in mu obljubiš, de bo še tisti dan s teboj v raji. O usmiljeni Jezus! daj nam gnado, de bomo tudi mi, ubogi grešniki, le per tebi tolažbe in pomoči iskali, ka¬ der nas težave in brhkosti zadenejo, ali kadar nas hoče spomin poprešnjih grehov v obupanje perpraviti. Daj nam gnado, de bomo v dušnih in telesnih težavah vselej v duhu pod tvoj s. križ perbežali, ga objeli, in pogledali z zaupanjem proti tebi, ki zavoljo našiga zveličanja na s. križi visiš. — Svojo preljubo mater zro- čiš svojimu nar ljubšimu učencu Janezu; svojo dušo pa v roke nebeškiga Očeta. Po tem nagneš glavo, in mirno umerješ. O Jezus! spreoberni naše serca, de bomo tudi mi s tako ljubeznijo za svoje bližnje skerbeli, kakor ti; in de v vsim dobrim do konca zvesti ostanemo. Kako sveto je bilo tvoje življenje, kako sveta tvoja smert! Kakoršno življenje, takošna smert. Daj nam gnado, de bomo tebi enaki 48 v življenji, de ti bomo potlej tudi v smerti enaki. Pridi nam zadnjo uro s svojo sveto gnado na pomoč; varuj nas pred hudobnim sovražnikam, kteri na,siga po¬ gubljenja želi, daj nam zadnjo uro to misel, de bomo svoje uboge duše v roke nebeškiga Očeta, in v tvoje svete ker- vave rane perporočili; in dodeli nam to veliko gnado, de bomo s tvojim presve¬ tim rešnjim Telesam prevideni iz tega sveta šli. — O križani Jezus, ki si za nas na s. križi umeri, daj nam vsiin prav srečno sinert. Celerti del svete mase. Zavživanje. O Jezus! mogel si sicer tako sinert storiti, kakoršno nar veči hudodelniki; vender so pa še takrat nekteri Judje spo¬ znali, de si resnično Sin božji, in de po nedolžno terpiš. Žalostni in pobiti so na svoje persi terkali, in so se domu vernili. Tudi jest terkain zdaj z žalostnim in potertim sercam na svoje persi in re¬ čem: O Gospod! jest ubog grešin človek, 49 kteri sim te tolikokrat s svojimi grehi raz¬ žalil, jest tvojih gnad in dobrot nisim vredin, še manj pa, de bi kedaj tebe v presvetim za¬ kramentu prejel. — Oh! pa moja duša tebe potrebuje, in nima praviga življenja brez tebe. — Jezus, pravi živi Bog! pridi tedaj, perserčno te prejeti želim, pridi v moje serce, kakor si prišel v Cahejevo hišo, in ga spreoberni, de bo pravično, čisto, ponižno in poterpežljivo postalo! Kel¬ te zdej ne morem v svetim zakramentu prejeti, te prejmem v željah. Pridi tedaj, o Jezus! moja duša po tebi zdihuje, moje sere« tebe želi. Le ti zamoreš vse moje želje spolniti: Kadar je moja duša lačna, jo le ti, o nebeški kruh angeljev! kteri vse razveseljenje v sebi imaš, zamoreš napasti; kader je žejna, jo le ti, o Stu¬ denic večniga življenja! zamoreš napojiti; kader je revna, jo ie ti, o večni zaklad ne¬ beških gnad! zamoreš obogatiti; kadar je žalostna, jo le ti, o veselje vsili izvo¬ ljenih! zamoreš razveseliti; kadar je bolna, jo le ti, o nebeški zdravivic in zdravilo! zamoreš ozdraviti; kader je zapušena, zaničevana, zaveržena od sveta, prideš ti, o nebeški ženin! in jo vzameš za svojo prijatlico in nevesto. — O dobrotljivi in C o. p.) 3 50 usmiljeni Jezus! pridi tedaj v moje serce, in dopolni vse želje moje duše, ktera le v tebi in per tebi najde veselje, tolažbo in pomoč! — O Jezus! ostani v meni in jest v tebi vekomaj. Amen. fKadar mašnik zadnje molitve na desni strani moli, in potlej ljudstvo žegna.J S ponižnim sercam se ti zahvalimo, o dobrotljivi zveličar! za vse, kar si sto¬ ril in terpel za nas. —Svoje življenje si za nas dal, de si nam večno življenje perdobil, ki ga boš vsakimu dodelil, kteri se bo le sam hotel s tvojo gnado tvojiga neskončniga zasluženja prav deležin sto¬ riti. Kakor si ti tretji dan častitljivo od smerti vstal, in zdaj na vekomaj per svo¬ jim nebeškim Očetu živiš in kraljuješ, tako si tudi nam obljubil, de nas boš po¬ slednji dan k večnimu življenju obudil, če bomo v tvoji sveti gnadi živeli in umerli. O Jezus! ki si nas s svojo smertjo na s. križi od večniga pogubljenja odre¬ šil, in s svojim vstajenjem tudi nam vsta¬ jenje od mertvih zadobil! daj nam vsim gnado iz groba svojih pregreh srečno vstati k novimu življenju v keršanski pra- vičnosli in v resnični svetosti. In kadar nas boš poklical iz tega revniga sveta, imej z nami usmiljenje, in ne perpusti, de bi nam tvoje neizrečeno terpljenje, tvoja britka smert, in tvoja presveta, do zadnje kaplje za nas prelita rešuj a kri k pogubljenju bila; temuč pelji nas iz te doline solz v srečno prebivališe, ktero st nam per nebeškim Očetu perpravil, de se bomo tamkej s teboj in z vsimi izvoljenimi vekomaj veselili. Amen. (Zahvalno molitev po sveti maši najdeš na 33. strani.) 52 Molitve per černih mašah. Ljubi moj kristjan, kadar imaš pcrložnost černo mašo slišati, daruj jo vselej za vse žive in mertve, posebno pa za tiste duše v vicah, ki imaš posebno dolžnost za-nje moliti, postavim, za starše, če so že na unim svetu, ali za kakošne druge žlahtnike, dobrotnike, per- jatle i. t. d. Za perpravo pa lahko ravno tisto molitev moliš, kakor per druzih mašah fktera se znajde na 16 . strani), le ta posebni namen še zravin postavi, za ktere duše zlasti želiš to sveto mašo Bogu v dar pernesti. Pervi del. (Kadar mašnik pred spodnjo štablo moli, reci:) V imenu Boga -{- Očeta, in -f* Sina in svetiga -j- l)ulia. Amen. Stopil bom pred božji altar; Pred Boga, kteri mojo mladost raz- veseluje. Naša pomoč je v Gospodovim imenuj Kteri je nebo in zemljo vstvaril. 53 Očitna spove d. Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti jjlarii vselej de¬ vici, svetimii Mihaelu a^ngelu, svetimu Janezu kerstniku, svetima aposteljnama Petru in Pavlu, vsim svetnikam in tebi, oče! de sim veliko grešil, z mislijo, z be¬ sedo in djanjem. Kriv sim, kriv sim, silno sim kriv. Zatorej prosim sveto Marijo vselej devico, svetiga Mihaela arhangela, svetiga Janeza kerstnika, sveta aposteljna Petra in Pavla, vse svet¬ nike in tebe, oče! prosite za-me Gospoda, našiga Boga. Usmili se nas, vsigamogočni Bog! odpusti nam naše grehe, in nas pelji v večno življenje. Amen. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov nam dodeli, vsigamogočni in usmi¬ ljeni Gospod. Amen. O Bog! ko se boš ti na nas ozerl, bomo oživljeni, in tvoje ljudstvo se bo v tebi razveselilo. Skaži nam, o Gospod! svoje usmi¬ ljenje, in svoje zveličanje nam dodeli. Odvzemi nam, prosimo te, o Go¬ spod! naše pregrehe, de bomo vredni k nar svetejšimu s čistim sercam perstopiti. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen. 54 (Kader mašnik na desni strani moli.) O Gospod! daj vsim vernim dušam v vicah večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Gospod, usmili se jih! Gospod, usmili se jih! O Bog, kteri odpušenje deliš, in naše zveličanje ljubiš! tvojo milost prosimo, de našim bratam, sestram, žlahtnikam, do- brotnikam in vsim vernim kristjanam, kteri so iz tega sveta šli, po prošnji Marije device in vsili svetnikov dodeliš, v dru- šino večno zveličanih priti. O Bog! stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsili grehov, de milostljivo odpušenje, ktero so vselej že¬ lele, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Berilo iz lista sv. Pavla ap. do Kor. 15. Bratje! skrivnost vam povem: Vsi bomo sicer od mertvih vstali, pa ne bomo vsi premenjeni: Na enkrat, kakor bi z očmi trenil? na poslednjo trobento; trobenta bo zapela, in mertvi bodo nestrohljivi vstali, in bomo spremenjeni. Zakaj leto stroh- ljivo mora nestrohljivost obleči, in leto umerjoče mora neumerjočnost obleči. Ka- 55 der bo pa leto umerjoče neumerjočnost obleklo, takrat se bodo spolnile besede, ki so zapisane: Smert je požerta v pre- maganji. Smert, kje je tvoje premaganje? Smert, kje je tvoje zelo? Zelo smerti pa je greh; moč greha pa postava. Bogu pa bodi hvala, kteri nam je pre¬ maganje dal po Gospodu našim Jezusu K ristusu. O Gospod! daj vsim vernim dušam v vicah večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Očisti jih, o Gospod! od vsih madežev greha, zavoljo ktenh še ne morejo v nebesa, kamor nič omadežva- niga ne pride. Evangeli sv. Janeza v 5. po gl. Tisti čas je Jezus Judam rekel: Resnično vam povem, de ura pride, in je že zdaj, kader bodo mertvi slišali glas Sinu božjiga; in kteri bodo slišali, bodo živeli. Zakaj kakor Oče sam v sebi življenje ima, tako je tudi Sinu dal, živ¬ ljenje sam v sebi imeti. In je njemu oblast dal tudi sodbo delati, ker je on Sin človekov. Ne čudite se nad tem, za¬ kaj ura pride, v kteri bodo vsi, kteri so v pokopališih, glas Sinu božjiga slišali. 56 In kteri so dobro storili, bodo ven prišli z vstajenjem k življenju, ti pa kteri so hudo storili, z vstajenjem k obsojenju. Drugi del. O Gospod Jezus Kristus, kralj več¬ ne časti! reši duše vsih vernih mertvih od vsih štrafing; reši jih iz temote, in reci jih svetimu arhangelu Mihaelu v sveto luč perpeljati, ktero si nekdaj Abra¬ hamu in njegovimu zarodu obljubil. Pusti, o Gospod! te verne duše, za ktere ti dans daritev in molitve opravljamo, v večno življenje priti. Vzemi, sveti Oče, vsigamogočni večni Bog! ta čisti dar, kteriga ti jest tvoj nevredni služabnik darujem svojimu ži- vimu in pravimu Bogu, za vse svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernosti, za vse pričujoče, in tudi za vse verne kristjane, žive in mertve. Daj, de bo meni in njim v zveličanje in večno živ¬ ljenje. Amen. O Bog! naš stvarnik in odrešenik! daj nam po skrivnosti te vode in tega vina božje natore Jezusa Kristusa ravno 57 tako se vdeležiti, kakor se je on ponižaj našo človeško natoro na-se vzeti. Darujemo ti, o Gospod! kelih zve¬ ličanja, in prosimo tvojo milost, de naj pride s prijetnim duham pred obličje tvo- jiga božjiga veličastva za naše in vsiga sveta zveličanje. Amen. Vzemi, o Gospod! ta sveti dar iz roke tega mašnika k svoji božji časti in k našimu zveličanju; posebno pa za vse verne duše v vicah. Perkrajšaj jim njih terpljenje, in vzemi jih po svoji neskončni milosti v večni mir in pokoj. Prosimo te, o Gospod! ozri se mi¬ lostljivo na dar, kteriga ti za duše tvojih služabnikov in služabnic darujemo; in ker si jim na tem svetu gnado keršanske vere dodelil, daj jim tam večno plačilo keršanstva. Bodi milostljiv, prosimo te, o Go¬ spod! vsim vernim dušam v vicah, za ktere ti ta sveti dar damo, in tvojo božjo visokost ponižno prosimo, in- dodeli, de te uboge duše skozi ta mogočni dar s teboj spravljene k vživanju večniga miru in pokoja vzete biti zaslužijo. Za vse to te prosimo v imenu Jezusa Kristusa. Amen. 58 Povzdignimo svoje serce k Gospodu, in hvalimo Gospoda svojiga Boga! Spodobi se in je prav, de te zmi- ram in povsod hvalimo, sveti Gospod, všigamogočni Oče, večni Bog! po Kri¬ stusu, Gospodu našim. Po kterim tvojo božjo visokost hvalijo angeli, molijo gospostva, in se tresejo poglavarstva. Nebesa in nebeške moči in sveti Serafini tvoje veličastvo z združenim veseljem po- vikšujejo. Prosim te, perpusti, de tudi mi svoj glas z njimi sklenemo, in ti s ponižnim spoznanjem rečemo: Svet, svet, svet si Gospod Bog Sabaot! Polno je nebo in zemlja tvoje časti! čast tebi na višavah! češen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Kozana ti na višavah! O milostljivi Oče! v imenu Jezusa Kristusa, tvojiga Sinu, te prosimo, de z dopadajenjem vzameš in požegnaš ta sveti dar, kteriga ti pernesemo posebno za tvojo sveto katoliško cerkev, za našiga papeža I., za našiga škofa 1., za našiga cesarja L, in za vse verne kristjane, in za vse, ktere veš, de nam je posebno moliti treba, zlasti pa za .... (tukaj stori spomin, za žive, kakor si pred Bogant dolžan za-nje moliti.) Sklenjeni posebno z visoko častitljivo 59 vselej devico Marijo, materjo našiga Go¬ spoda Jezusa Kristusa, in z vsimi tvo¬ jimi svetniki, te prosimo, dodeli po njih zasluženji in njih prošnji, de bomo v vsili rečeh s tvojo pomočjo obvarovani in pod¬ pirani. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Tretji del. Daj nam, prosimo te, o Bog! de bo ta sveti dar od tebe ves posvečen, tebi dopadljiv in prijeten, de nam bo spre¬ menjen v telo in kri tvojiga ljubiga Sina Jezusa Kristusa. Kteri je pred svojini terpljenjem ta dan vzel kruh v svoje svete in častite roke, te zahvalil, ga posvetil, razlomil, in dal svojim učencam rekoč: „Y r zemite in jejte vsi od tega: Zakaj to je moje Telo u . O J ezus v presvetim rešuj im telesu! pravi živi Bog! O presveto Telo Jezu¬ sovo, bodi tavžentkrat češeno! -O živi kruh angeljski! molim te kakor svoj iga praviga živiga Boga. O Jezus v presvetim re- šnjim telesu! bodi zadnjo uro moja tolažba in moja popotnica, in daj tud vsim ver¬ nim dušam v vicah večni mir in pokoj: 60 Ravno tako je vzel Jezus po večerji kelih z vinam v svoje svete in častite roke, je spet svojiga nebeškiga Očeta zahvalil, vino posvetil, in dal svojim učen- cam rekoč: „Vzemite in pite vsi iz njega: Zakaj to je kelih moje kervi, noviga in večniga testamenta, (skrivnost vere!) ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušanje grehov. — Kolikorkrat boste to delali, storite v moj spomin^. O bodi sto tavžentkrat češena, pre¬ sveta rešnja kri Jezusova, iz njegovih svetih ran in iz njegove prebodene svete strani prelita v odpušenje vesvoljniga sveta! Očisti mojo dušo od vsili made¬ žev greha, in stori moje serce Bogu do¬ padljivo. Potolaži in pogasi ogenj vic, in perpelji vse verne duše v večno veselje. Amen. Po povelji Jezusa Kristusa, tvojiga Sina, tedaj obhajamo, o Gospod! spomin njegoviga presvetiga življenja in terpljenja, in darujemo tvojimu prečudnimu veličastvu ta čisti, sveti in brezmadežni dar, sveti kruh večniga življenja, in kelih večniga zveličanja. Ozri se milostljivo in prijazno na ta sveti dar, in naj ti bo, prosimo te, tako 61 prijetin, kakor ti je bil prijetin dar tvojih nar pravičnikih služabnikov v starih časih. Pošlji, o Gospod! svojiga svetiga angelja iz nebes, de pernese ta sveti dar pred obličje tvoje božje visokosti; in po¬ sveti nas, de bomo Jezusa v presvetim zakramentu vselej vredno prejeli. Amen. Usmili se tudi, o Gospod! vsili ver¬ nih duš v vicah, in zavoljo Jezusoviga zasluženja jim daj večni mir in pokoj. Posebno te pa prosim za . . . O k& j stori spomin za duše v vicah, za ktere zlasti želiš to sveto mašo darovati, in za ktere si posebno dolžan moliti). Ravno tako pa tudi nam, ubogim grešnikam, ker zaupamo v velikost tvoje milosti, dodeli delež in družbo z vsimi tvojimi svetniki; ne sicer zavoljo našiga zasluženja, ampak iz neskončniga zaslu¬ ženja Jezusa Kristusa Gospoda našima. Amen. Oče naš, kteri si v nebesih, i. t. d. O Gospod! reši nas od vsiga zlega na duši in telesu; in na prošnjo svete in prečiste vselej device Marije in vsih svetnikov nam daj mir v našim življenji, de bomo s pomočjo tvoje gnade greha in vsih zmot obvarovani. Amen. 62 Četertt del. O Jezus, nedolžno jagnje božje, kteri grehe sveta odjem [ješ, daj vsim vernim dušam v vicah večni mir in pokoj. Gospod Jezus Kristus, Sin živiga Boga, kteri si po volji svojiga Očeta s pomočjo s. Duha s svojo smertjo svet oživil; odreši me s tem svojim presvetim telesam, in svojo presveto kervjo od vsih mojih grehov in od vsiga hudiga. Daj mi gnado, de se stanovitno deržim tvo¬ jih zapoved; in ne dopusti, de bi se kdej ločil od tebe. O Gospod! nisim vredin, de greš pod mojo streho, pa reci le eno besedo, in moja duša bo ozdravljena. (Kadar se mašnik obhaja, se tudi ti po duhovno obha¬ jaj, in moli tako Q Tudi jest želim zdej, o Jezus! tvoje presveto rešuje telo in tvojo presveto re- šnjo kri prejeti. — De bi pa tega vre¬ din bil, želim imeti angeljsko čistost, se- rafinsko popolnamost, in tako Ijubezin do tebe, o Jezus! kakoršno ima tvoja pre- ljubeznjiva mati Marija! Želim pa tudi imeti take perserčne in goreče želje do 63 tebe v svetim zakramentu, kakor so jih imeli tvoji izvoljeni svetniki, kader so pre¬ jemali ta nar svetejši zakrament. — Ker je pa to meni, ubogimu grešniku, nemo¬ goče, te ponižno prosim, o Jezus! ozri se milostljivo na mojo slabost in nizkost, in pridi zdej in razveseli mojo revno dušo, ktera zmiram želi s teboj sklenjena biti; pridi s svojo gnado in s svojo ljubeznijo v moje serce, in perpravi me k vrednimu prejemanju tvojiga telesa in tvoje kervi. — Usmili se pa tudi, o Jezus! vsili vernih duš v vicah, ktere toliko terpe, ker so od tvojiga ljubeznjiviga božjiga obličja od¬ ločene. Očisti jih, o Jezus! od vsih ma¬ dežev, ktere še na sebi imajo, in perpelji jih skorej v svoje nebeško kraljestvo. Amen. Nebeška luč naj jim sveti, o milost¬ ljivi Gospod! v drušini tvojih svetnikov vekomaj. — O Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen. Dodeli, prosimo te, o Gospod! de bodo duše tvojih služabnic, ktere so se iz tega sveta ločile, po tvojim neskončnim zasluženji in po tem svetim daru od vsih 64 svojih grehov očišene, in v večno veselje vzete. Amen. Zadnji evangeli. V začetku je bila beseda, in beseda je bila per Bogu, in Bog je bila beseda. Ta je bila od začetka per Bogu. Vse reči so po nji storjene .... V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi . . . Prava luč je bila, ki razsvetli vsaciga človeka, kteri pride na svet. Na svetu je bila, in svet je po nji storjen, pa svet je ni spoznal . . . In beseda je meso postala, in med nami prebi¬ vala, in vidili smo nje čast, čast kakor edinorojeniga od Očeta, polna gnade in resnice. (Zahvalno molitev po sveti maši najdeš na 33. strani.) Navadna pesem per sveti maši. K začetku. 1. Pred tabo na kolenih, O Bog! te molimo, In polni želj ognjenih K tebi zdihuj emo. Ta ofer svete maše, Si daj, o Bog! dopast 1 , In zdihovanje naše Povišat’ tvojo čast. 2 . Ker Jezus se je ločil, Je per večerji tam Prelomil in izročil Ta kruh perjatelam. Posvetil je to vino Ter ga je jograrn dal, To k mojima spominu Storite, zravin djal. 3 . Meso je to, vzemite, Meso in moja kri, Nikdar ne pozabite, Kaj Jezus vam stori, Za vaš on hoče umreti, (O člov’k, premisli to!) De da ljudem živeti, De jim odpre nebo. 4. To naše darovanje Vzem’,o Bog, od nas, Usliši zdihovanje, In naše prošnje glas! Teleta so očaki Dajali nekedaj: Zdaj dari niso taki, Naš dar je Jezus zdaj. K Glorii. 1 . Čast, hvala in hvaležnost Je tvoja bla in bo. Nepokoj in boležnost, O Bog odverni to. Daj nam miiu in gmaha, Le vedno deržat’ se, De bodemo brez straha Gospod! častili te. 2 . Za naše hudobije Si ti pokoril se; De nas naš greli ne ubije, Dodeli usmiljenje. Bod’ hvala in češenje Tud Duhu svetimu, Ker on nam poterpljenje Daje v preganjanju. Pred evangelijem. 1 . Iz božjih ust ven grede Svet evangelium, Njegove so besede, In slab je slab naš um. Bog sam uči, Bog večni, ln Bog lagat 1 ne ve; O srečni, trikrat srečni, Kater’ se ga derže. 2 . Besede božje vera Nam kaže, nas uči Pi •esrečno pot, katera " V nebesa gor derži. Oh rani to povelje ln nauk svoj per nas, nam po tem v 68 K Kredo. 1 . Bog Oče! mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je, in kar imamo, Dobrote tvoje dar. Od tebe venkej ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride Od Duha svetiga. 2 . Marija je rodila To božje detice, Devjštva ni zgubila Ne pred, tud potlej ne. Naš greli je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal na tretji dan. 3 . Na desni rok 1 Očeta Je v svetim raji zdaj. Še pride, to obeta, Samo ne vemo, kdaj. Pa kader se izide Za svet odmerjen čas, Tak vemo, de spet pride, Očitno sodit nas. 4 . Sosesko keršenikov, Al 1 cerkev verjemo. In gmajno tud svetnikov, Kar je obljubljeno. Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdej, Života t’ga vstajenje Po tem pa sveti raj. K darovanju. 1 . Naj, Bog, dopade tebi! Kar tebi oframo. Scer kruli je sam na sebi, In vino zgol samo; Pa 'z kruha ino'vina Bo kmalo, kar zdaj ni, Edin’ga tvoj’ga Sina Meso in prava kri. 2 . To naše darovanje, O Bog ! ne zverzi to, Vse misli ino djanje Zdej tebi oframo. O daj, de bomo zvesti Teb’, Oče, v svojih dneh. Odvzem' od naše vesti Težilo vsih pregreh. 3 . Vse naše premoženje, Ves živež in telo, In tud naše življenje, Vse to naj tvoje bo. Daj nam po svoji volji Zdej dež, zdej solnčni svet, Pokaž’ na žitnim polji Dobrote svoje cvet. K Sanktusu. 1 . Povzdignimo, kristjani! Vsi svojo pesem zdej, Zapojmo skupej zbrani Svet, Svet, na vekomej. V nebesih in na zemlji Se vidi njega moč, Nevernikom odjemlji, O Bog njih uma noč! 2 . De oni luč, katere Do zdej ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam’ tvoje bodejo. De čast'mo skupej tega v K nam pridejočiga; Čast njemu se razlega In hvala angeljska. Po povzdigovanji. 1 . Molimo klečijoči Boga zakrifga, Oko ga ne razloči, Pa vera znanje da. Zdaj tukej brez pogleda, O Bog! te vidimo, Zadosti je beseda, I)e tebi ver'jemo. 2 . Na lesu svet’ga križa Je Bog zagernjen bil, Zdaj, vera nas previža, Je človek tud se skril. Ta dar dobrote tvoje, Kruh tvojih angeljev, Opomni misli moje, O Bog! de si za-me umeri. 3 . Naj spere dušo mojo, 0 Jezus! tvoja kri, Dodeli milost svojo, .. O morje milosti! Kar zdaj te nam zagerne, Naj zgine, o Bog spred nas, Naj skorej nam odgerne Svetlobo tvoj obraz. K zavzivnnju. 1 . Vel"k čudež se nam kaže, VeFk čudež se godi: Gospod je to, in naše Oko ga vid’lo ni. Podobo iina vina, Podobo kruha sam, Ne le zavolj spomina: Meso in kri je tam. 2 . O srečni, kdor verjame, De tukaj jagnje je, Katero nam odvzame Vsih grehov butare. Leta je kruh, to vera Kristjane poduči, Leta je jed, katera Nam dušo preživi. 3 . Če ga na ko n c’ življenja Po vrednim vžijemo, Ne smert’ občutenja Več bal 1 ne bodemo. Težave in britkosti Se tist’ ne bode bal, Kater’mu v slabosti Bog sam pomoč bo dal. 4 . O Jezus! čast in hvala Naj tebi večna hoj Ljubezin nain je dala Ljubezin tvoja to, Ta vžitek tvoj’ga mesa In tudi te kervr, Življenje in nebesa, Veselje v večnosti. 5 . Daj tega nam želeti, Goreti od želja! Daj tega nam prejeti Ta čas, k’ bo ločitba, De bodemo s tim is tim Na pot se vzdignili, In vsi s sercam čistim V nebesa noter šli. K koncu svete maše. Ker smo zdej mašo sveto Spodobno slišali, Povzbnirno čast odpeto In hvalo z angeljci, Dopade naj mu djanje, Opravljenega daru; Zvirk gnad bod’ to darvanje Nam, dolžna čast Bogu. (D. p.) 4 Deržimo pomoč’ božje Se skoz in skoz terdno, Leta naj nam orožje Pred vso hudobo bo. Brez greha da naj stati Pred sodbo zadnji dan, Od angeljev nas zbrati Na njega desno stran. Druga navadim pesem per sveti maši. Iiirje. 1 . Pred štolam tvoje milosti Tvoj verni 1 j ud kleči: In tebe, Bog! v ponižnosti Svoj’ga serca časti. Štor’ milost tem, kater’ žele V solzah oprat’ svoje dolge: Odpusti, Oče! grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrotljiv — nam, Dobrotljiv skaži nam. 75 2 . Ob d ari tvoje smo peršli, Kakor zgubljeni sin, In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol poglej, In svojo gnado zopet dej, In gnado — dej, In gnado zopet dej. 3 . Sej delo smo vsi tvojih rok, In tvoja lastna stvar; Opri slabosti svojMi otrok, Nar viši gospodar! Za spravo zdej darujemo Tvoj'ga Sinu ofrujemo ; O Bog ! skoz njega sveto kri Vse naše grehe proč orni, Vse proč — orni, Vse grehe proč orni. Glorija. Čast hod’ na visokosti Bogu na vekomej, In mir po širokosti Na zemlji bo d’ vselej. 4 * ?6 V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo, trojni Bog! Od tebe mi prejmemo Rešenje iz nadlog. Evangeli. Iz tvojih ust izide Svet evangelium. Na dno leto se snide Vsih kristjanov um. Mod rost nas sama viža, Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. Kredo. 1 . Gospod! pred tabo s trepetanjem Te tvoja revna stvar spozna, In verje z živim spoštovanjem, Na tebe, praviga Boga, Tud verje v tvoj’ga ljub’ga Sina, Spočet'ga od svet’ga Duha, Katerga Jesu korenina V deviškim cvetji je scvetla. 2 . De je prišel iz zgolj ljubezni, De nas bi spravil spet s tebo, De na se vzel je vsih bolezni, Prelil na križi kri svojo, De spet je vstal, pekel premagal, Na desni tebi zdej sedi, De nas bo enkrat vse prevagal, Sodnik pravični vsih stvari. 3 . De sveti Duh nam cerkev viža, De bo do konca vedno z njo. De kdor se njem 1 v solzah perbliža, Od grehov spet očišen bo: Zopet de enkrat bomo vstali, Vsih svetih družba sprosi nam: De bomo skupej vživali Življenje večno z Jezusam. Darovanje. 1 . Tvoj inašnik zdej ofruje, Gospod! lete dari, Z njim tud tvoj ljud zdihuje, In s sercam gor ptihti. Gist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K tvoj 1 ga Sinu spominu Je obložen altar. 2 . Vzem’, Bog! leto darvanje, Dobrotljiv 1 Oče naš, Omeči te zdih 1 vanje, De nam spet gnado daš, Le smert in kri presveta Tvoj’ga ljub’ga Sinu Nam daje trošt, de vzeta Ta prošnja bo v nebo. Sanklus. 1 . Poj: Sveti, sveti, sveti, Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot. V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Od stvari svojih jemlji, Zdaj in na vekomej. 2 . Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, In tega vsi sprejmemo, Kot svojiga Boga, Kater v imenu pride Gospoda našiga; Ves svet se k časti snide Sinu njegoviga. Po povzdigovanji. 1 . Poglej, o Oče! z visokosti Milostivo dol na ta altar, Kjer pernesemo po dolžnosti En tebi dopadljivi dar. Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan, Katir enako kaki ž’vini Je strašno bil za nas zaklan. 2 . On vse slabosti naše nosi, De nas perpravi v sveti raj ; On per Očetu za nas prosi, De b 1 mi živeli vekomaj. Nej te ljubezin ta ognjena Skoz prošnjo, Jezus, omeči, De se od tvoje smerti cena N ad nami nikdar ne zgubi. A gnus Dei. Poglejte božje jagnje, Kak toči svojo kri, Kako on glavo nagne, In za nas omedli. On grehe proč odjemlje, On nosi vse dolge5 Pokrajne cele zemlje Skoz njega mir dobe. Duhovno ohliajilo. (Gospod! jest nisim vredin, De b’ tebe dans zavžil.) Al reci, de bom vredin, In bodem zopet živ. V duhu tebe prejeti Iz serca jest želim, Daj, ženin naš presveti! De gnado zadobim. K koncu svete mase. Zdaj ofer smo končali, Ta dar je Bog, tvoj Sin, Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin, Skoz njega smo prejeli Rešenje z naših zvez, Zdaj zadnjič nam dodeli, Svoj žegen iz nebes. 81 Molitve za zakrament svete pokore. Sveta mati katoliška cerkev nam pet reči pcr prejemanji zakramenta s. pokore dopolniti zapoveduje, če ga ho¬ čemo vredno prejeti; namreč: izpraševanje vesti, pravo grevingo čez grehe, terdin sklep, čisto spoved in spo¬ korne dela. — Perzadevaj si, ljubi moj kristjan! de boš, kakor si podučen, vsili teh pet reči zvesto do¬ polnil, kolikorkrat prejemaš ta s. zakrament. Tako boš svojo dušo zmiram bolj in bolj očistil, in boš lahko terdno upanje imel, enkrat v nebesa priti, kamor nič nečistiga in omadežvaniga ne pojde. Kader imaš čas in perložnost, moli molitve pred spovedjo in po spovedi, ktere tukej najdeš. Kader pa ne uteg¬ neš, najdeš za vsimi letimi molitvami od spovedi in od s. obhajila druge krajši molitve za s. zakrament pokore; takrat tedaj tiste prav pobožno moli. Molitev pred izpraševanjem vesti. Moj dobrotljivi nebeški Oče! glej spet sim grešil zoper tebe, in nisirn več vredin, tvoj otrok imenovan biti. — Ali 4* * 82 se smem še pred tabo perkazati, o Bog, pravični sodnik! — Tako sim ti bil ne¬ zvest, de sim spet tvoje svete zapovedi prelomil. — Per svoji zadnji spovedi sim ti terdno obljubil, de se hočem poboljšati, de hočem svoje pregrešne navade zapu¬ stiti, de se hočem vsaciga greha in tudi vsake slabe perložnosti skerbno varovati in ogibati. Pa kako slabo sim dopolnil, kar sim tako terdno obljubil! Moja ra- njena in omadežvana vest me močno toži in me hudo peče. Terdo leži težka bu¬ tara mojih pregreh na moji nepokojni vesti! — Komej si še upam svoje objo¬ kane oči in svoje žalostno serce proti tebi povzdigniti, o vsigamogočni večni Bog! — Gotovo, ne upal bi si več pred-te stopiti, in s teboj govoriti, ko bi ne ve- dil, de si ti dobrotljivi Oče nebeški, kte- rimu je lastno se vselej usmiliti in per- zanesti; ko bi ne vedil, de je tvoje usmiljenje veči, kakor vse moje dela; ko bi ne vedil, de si ti tisti evangeljski Oče, kteri svojiga zgubljeniga sina z velikim veseljem spet sprejme, kader nazaj pride, ker nočeš sinerti grešnika, temuč de bi se spreobernil, spokoril in večno živel.— O to mi tako zaupanje daje, de se hočem 83 vzdigniti, in k tebi, moj dobrotljivi Oče! spet nazaj iti. — Glej, zdej sim per- pravljen, vse dopolniti, kar le hočeš, de le še enkrat odpušenje svojih grehov od tebe zadobim, v tvojo gnado pridem, in tvoj zvest .otrok postanem. Zdej se želim na tanko čez vse iz¬ prašati, kar sim od zadnje spovedi gre¬ šil. O moj Bog! ti veš vse, kaj in kako in kolikokrat sim grešil: pomagaj mi te¬ daj, o vsigamogočni Bog! pomagaj mi s svojo vsigamogočno gnado, de bom čisto svojo vest izprašal; pošlji mi svo- jiga svetiga Duha, de me bo razsvetlil, de bom velikost in število svojih grehov prav spoznati zamogel. Te gnade te prosim v imenu Jezusa Kristusa. Amen. Prosim pa tudi tebe, o prečista de¬ vica Marija, preljuba mati Jezusova! ker si pribežališe vsili zgrevanih grešnikov, stoj mi zdej na strani, in pomagaj mi s svojo mogočno prošnjo pred Bogam, de bi me s. Duh razsvetlil, de bi mogel zdej vse skrite kote svojiga serca prei¬ skati, in vse svoje grehe prav spoznati, de jih bom zamogel božjimu namestniku na tanko razodeti, in milostljivo odpušenje zadobiti. 84 Zdej pa, moj kristjan! skerbno in na tanko svojo vest izprašuj, posebno če že dolgo per spovedi nisi bil, ali pa če inorde hočeš od celiga svojiga življenja dolgo spoved storiti; in le varuj se, preljubi moj kristjan! de iz zanikernosti ali iz premajhne goreč¬ nosti kakošnih grehov per izpraševanji vesti ne pre¬ gledaš, in potlej per spovedi ne opustiš. Glej, tako bi ti sam kriv bil, de bi bila tvoja spoved mankljiva in nevredna; in to bi bil božji rop. — De boš pa lo- žej svojo vest na tanko izprašal, in dobro vredno spoved storil, najdeš tukaj napeljevanje, kako se imaš čez božje in cerkvene zapovedi, čez grehe in čez dol¬ žnosti svojiga stanu izpraševati. Kdor pa'sveto in dobro navado ima, de pogosto k spo¬ vedi hodi, njemu je ložej se čez to izprašati, kar je od zadnje spovedi grešil, fako se le sam prav spozna}. Tak mora pa posebno na svoje majhne grehe in sla¬ bosti, in na namene, zavoljo kterih dobro dela, ali hudo opuša, skerbno gledati, de iz majhnih grehov v velike ne pride. Mora posebno na svojo lastno lju- bezin prav paziti, de ga kaj ne preslepi, de mu ka¬ košnih grehov ne zmanjša, ali ne zakrije, de ga ne zapelje, de bi le zavoljo ljudi kaj dobriga storil, in hudo opušal i. ,t. d. Spraševanje vesti čez božje zapovedi. 1. V eni g a sami g a Boga vero- vaj. — Ali nimam kaj praznili ver ali vraž? Ali ver jem terdno, de je le samo Bog gospodar vsiga sveta, življenja in smerti? Ali ne verujem na copernijo, de zamore kakošin človek hudo vreme storiti; ali per živini, ali sicer per kakošni reči kaj napčniga čudno storiti? Ali nisim kdej 85 na kakošno podobo matere božje ali ka- kiga svetnika vere ali zaupanja postavil ? Ali nisim kdej na sanje in na druge znamnja, ali na pokladanje kvart kaj deržal? Ali nisim nikoli kakošnih rado- voljnih dvomov ali cviblov nad eno ali drugo resnico naše svete vere imel? Ali sim se v takih dvomih ali cviblih s svo¬ jim spovednikam posvetoval, in sim ga ubogal! Ali sim si vselej zvesto perza- deval, de bi se v naukih keršanske vere zadosti podučil? Ali nisim premalo ali prederzno na Boga zaupal? Ali ga nisim premalo ljubil? i. t. d. JI. Ne imenuj božjima imena ne¬ potrebno. Ali nisim večkrat sladkiga imena Jezusa po nepotrebnim izrekel, ali Boga brez potrebe imenoval? Ali nisim velikokrat iz nemarnosti raztreseno molil, in božjiga imena per molitvi brez vsiga pre- mislika izrekel ? Ali se nisim nikoli zaklel ali zarotil? Ali nikoli ne rečem: Tako gotovo, kakor je Bog ..v nebesih! ali: per moj duši ali: tak in tak naj bom, če ji i res! i. t. d. Ali nisim kte- rikrat zaničljivo govoril od božje previd¬ nosti, pravice, dobrote ali modrosti? ali 86 od svetih zakramentov? ali od svetnikov in svetnic božjih? Ali sploh od svetih reči? Ali ne kolnem iz jeze ali navade? Ali sim kdaj kakošno obljubo v božjim imenu storil, pa ne dopolnil? Ali vpra¬ šam svojiga spovednika za svet, predin kakošno sveto obljubo storim? ali sim ktero pred spovednikam storil? ali jo zvesto deržim? Ali se nisim kdej iz besed svetiga pisma, ali duhovniga uče¬ nika norca delal, in jih napčno izkladal! ali nisim s kakimi drugimi svetimi ali cerkovnimi besedami ali pesmimi zanič¬ ljivo ravnal? i. t. d. lil. Spomni se, de boš praznik posvečeval. /. in JI. cerkovna zapoved: Posvečuj zapovedane praznike. — Vsako nedeljo in zapovedan praznik s. mašo s spodobno pobožnostjo sliši. Ali nisim nikoli ob nedeljah ali zapovedanih pra¬ znikih svete mase po nemarnosti in zani- kernosti opustil, ali nekoliko zamudil? Kako sim se per s. maši zaderžal? Ali sim merkal na vse štiri dele s. maše? Ali nisim včasi keršanskiga nauka iz zanikernosti in iz lenobe opustil? Nisim nikoli med pridigo iz cerkve šel? Ali ni- 87 sim raji v slabo drušino k igri ali v oštarijo šel, kakor v cerkev? Ali nisim včasi per božji besedi dremal, ali rado- voljno raztresene misli imel, alj kaj ne- potrebniga govoril? Kako sim se sploh v cerkvi pred živim Bogam zaderžal? Ali nisim nikoli zato v cerkev šel, de bi bil svojo lepo podobo in svojo zalo obleko skazoval, ali pa radovedin in poželjiv okoli sebe gledal! — Ali sim si ob ne¬ deljah in praznikih kaj perzadeval, de bi bil lete svete dni z dobrimi deli posve¬ čeval: de bi bil kaj več molil, kaj sve- tiga bral, ali od božjih in svetih reči go¬ voril, ali kakošniga bolnika obiskal, ali kaj druziga storil? Ali sim tudi svojiga bližnjiga, čez kteriga imam kaj oblasti, k posvečevanju praznika perganjal, in na njega gledal? Ali nisim nobeniga od božje službe, ali od posvečevanja praznikov zaderževal, ali še clo v igro, v oštarijo, ali v kakošno drugo pregrešno perložnost zapeljal? Ali sim kterikrat ob nedeljah ali zapovedanih praznikih brez potrebe in brez vikšiga pervoljenja hlapčevske dela opravljal? Ali nisim nikoli ob sa- botah, ali zvečer pred nedeljo ali kakoš- nim zapovedanim praznikam čez polnoč 88 delal, ali še druge zapeljal, ali jim za¬ povedal, de so čez polnoč delali? i. t. d. IV. Spoštuj svojitja očeta in svojo mater i. t. d. — Ali sim vselej svoje starše ubogal, častil, ljubil, in jim po¬ magal? Se jim nisim velikokrat ustavljal, ali gerdo odgovarjal? Ali sim jim kdej kakošin primek dal, ali jim nepoštljivo govoril ? Ali sim jih še clo zaklel, ali pa per drugih ljudeh slabo od njih govoril? Sim jih kdej zavoljo njih starosti ali sla¬ bosti zaničeval in zmerjal! Ali jih nisim sovražil? Sim jim rad kaj pomagal in postregel, posebno v bolezni? Sim rad za-nje molil? Ali sim se kdej tako deleč spozabil, de sim jih kaj udaril ali sunil, ali jim žugal ali jih sicer poškodoval? Ali jih nisim velikokrat s svojo nepokor- šino in razujzdanostjo v veliko žalost, v jezo in v greh perpravil? Ali.nisim ni¬ koli staršem smerti želel ? Ali sim do¬ polnil, kar so mi starši še na smerlni po¬ stelji, ali pa v svojim testamentu naro¬ čili? Ali sim do očma, ali do mačohe, ali do botrov ravno tako vse te dolžnosti dopolnil, kakor jih dober otrok do svojih pravih staršev dopolni? Kako sim se do predpostavljenih zaderžal? kako do go- 89 spodarjev in gospodinj? Sim jih vselej ubogal in spoštoval? Sim vselej pridno delal, če me tudi niso vidili? Ali nisim nikoli v službah časa mudrl z nepotreb¬ nim stanjem in ogovarjanjem ? Sim vse težave v službi z voljo prenašal? Ali ni¬ sim nikoli slabo govoril od svojih pred¬ postavljenih? jih nisim per drugih ljudeh opravljal? nisim okoli pravil, kar se je v hiši zgodilo? Ali jih nisim nikoli iz zanikernosti, iz nemarnosti ali hudobije kaj poškodoval? — Kako sim se do du- liovske gosposke zaderžal? Nisim od du¬ hovnov slabo govoril? jih zaničeval ali oponašal, ali njih besedi in del nar raji na slabo izkladal? Ali nisim od vikši gosposke ali od cesarja nespoštljivo go¬ voril, postav zaničeval, jim pokoršino od- rekoval, in še druge k nepokoršini na¬ peljal? Ali sim vselej z voljo in pošteno odrajtal, kar duhovski ali deželski go¬ sposki gre. — Ali nisim nikoli starih, ali hromotnih in nadložnih ljudi zaničeval ali jim nagajal? i. t. d. (Starši in gospodarji in gospodinje naj se čez to zapo¬ ved še tako sprašajo:) Kako sim za svoje otroke skerbel, 90 (ali pa za tiste, kterim sim kerstni ali birmski boter?) Jih nisim premehko ali preojstro deržal in štrafoval? Sim jim vselej rad dal, kar za živež in obleko potrebujejo? Nisim eniga posebno ljubil, druge pa zaničeval in nazaj stavil? Sim jih v keršanski veri dobro podučil? Sim jih pridno k molitvi in k božji službi in k prejemanju svetih zakramentov ravnal in perganjal? Ali* sim gledal nanje, kako se v cerkvi zaderže? Sim jih doma kaj spraševal, kaj je bilo v pridigi ali v ker- šanskini nauku rečeno? — Ali sim otroke rad v družino drugih otrok spušal? Ali nisim nikoli v pričo otrok klel, alj kaj nespodobniga in pohujšljiviga govoril ali storil? Sim jim zmiram lepe zglede da¬ jal? Ali me nikdar niso slišali praviti, kako poredin ali hudobin sim tudi jest bil v svojih otročjih letih? Ali jim nisim nikoli preveč dnarjev v roke dal, de so k razujzdanimu življenju še veči perlož- nost imeli? Ali molim za svoje otroke? Ali jih nisim velikokrat klel, in hudob¬ nimi! duhu izdajal? Nisim nobeniga v kakošin stan silil? Sim skerbel zan-je, de niso s peršonami druziga spola ne- varniga in pohujšljiviga znanja delali? 9i Kako sim za-nje skerbel, kader so bili bolni? Ali nisim prav nič kriv bil, de je kteri mojih otrok umeri, še morde brez svetiga kersta? — Kako sim se do svo¬ jih poslov in podložnih zaderžal? Ali sim jim vselej pošteno in z voljo odrajlal, kar jim gre? Ali jih nisim iz lakomnosti pre¬ več k delu gonil? Ali sim skerbel, de so božjo službo doma in v cerkvi pridno in spodobno opravljali? Ali sim zadosti skerbel, če se po dnevi in po noči spo¬ dobno zaderže? Sim jih zavoljo kakošnih nerodnost zadosti svaril? Ali jih nisim nikoli od posvečevanja praznikov ali od potrebniga prejemanja s. zakramentov zaderževal? Ali jim nisim ob nedeljah in praznikih preveč dela nakladal? Kako sim v bolezni za-nje skerbel? ali sim z njimi poterpel, jim dobro storil? Ali nisim slabo od njih govoril, in jih per ljudeh oprav¬ ljal? i. t. d. V. Ne ubijaj. — Ali nisim iz ne¬ rodnosti ali hudobije sani sebe .ali kakiga drugiga na življenji ali na zdravji kaj poškodoval? Nisim nikoli svojiga življenja, ali življenja svojiga bližnjiga brez po¬ trebe v nevarnost postavil? Ali nisim bil nezmerin v jedi in pijači ali v plesu? 92 Ali nisim včasi tudi druge v kako ne¬ zmernost napeljeval ? Ali nisim nič taciga jedel ali pil, ko sim lahko naprej vedil, de mi bo škodovalo? Ali sim kdej sam sebi ali svojimu bližnjimu smert želel? in zakaj? Sim bil kdej tako ali drugači kriv smerti kakiga človeka? Ali nisim komu življenja perkrajšal z jezo, s so- vraštvam, z razpertjem, ali s tepenjem, s suvanjem, s pobojem i. t. d.? Ali sim v bolezni zadosti skerbel, de bi svoje zdravje spet zadobil? Ali sim tudi za svojiga bližnjiga, kader je bolan bil, za¬ dosti skerbel? Ali sim kdej od ptujih ne¬ znanih ljudi kakošne zdravila (arcnije) kupoval in se jih poslužil, in se v ne¬ varnost podajal, svoje zdravje še bolj poškodovati, ali še clo življenje zgubiti? Ali se nisim z nespametnim poskušanjem svoje moči na svojim truplu kaj poško¬ doval? Se nisim prevzdignil ali pretegnil ? Ali sim za ohranjenje vsih udov svojiga trupla zadosti skerbel? Ali se nisim na- laš ali iz nemarnosti na nogah, na rokah ali na zobeh poškodoval? Nisim nikoli terdih reči brez potrebe grizel? — Ali nisim koga na duši ubil, gerdo obrekel, ob dobro ime perpravil? Se nisim nad 93 bližnjim, ali nad kako drugo rečjo včasi razjezil, de mi je na zdravji škodovalo? Ali nisim svojiga bližnjiga večkrat v jezo nadražil? Sim svojo jezo kaj premagoval? Sim prosil Boga, de bi mi s svojo gnado pomagal jezo premagovati? Ali sim kdej s preveliko žalostjo svojimu zdravju ško¬ doval, ali življenje krajšal? Ali nobeniga ne sovražim? Se nad nobenim ne želim maševati? — Ali nisim nobeniga pohuj- šal z besedo, s petjem, ali s slabim zgle- dam, in tako njegovo dušo umoril? Ali sim se dosti skerbno pohujšljive perlož- nosti ogibal? Ali sim tudi druge od ne¬ varnih perložnost dosti odvračeval in sva¬ ril? Ali sim si dosti perzadeval, vse tiste spet na pravo pot perpeljati, ktere sim kdej pohujšal ali v kakošin greh zape¬ ljal? i. t. d. VI. in IX. Ne prešestuj , ali ne¬ čistosti ne uganjaj. — Ne želi svojiga bližnjiga žene. — Ali premislim več¬ krat te besede Jezusove: Zveličani so, kteri so eistiga serca, zakaj oni bodo Boga gledali ? 44 —Ali ni¬ mam rad nespodobnih in nečistih misel? Ali jih precej skerbno iz glave zbi- 94 jam, kader mi noterpadejo ? Ali niso iz teh misel včasi radovoljne nečiste želje v moje serce prišle? Ali nisiin ve¬ likokrat lenobe pasel, iz ktere veliko ne¬ čistih misel in želj pride? Ali sim nečiste besede rad govoril ali poslušal? ali kvan- tarske nečiste pesmi pel, ali rad poslušal in jih še drugim pravil in jih učil? Ali sim svaril, če sim nespodobne besede ali pesmi slišal, kader je bila moja dolžnost svariti? Ali sim kterikrat vpričo nedol¬ žnih nečiste besede govoril ali kvante pel? Ali nisim koga na take besede in pesmi napeljeval? Ali nisim nikoli nespo¬ dobnih pošt pošiljal, ali pa prenašal? Ali se nisim nikdar iz pametnih ljudi zavoljo njih čistiga in lepiga zaderžanja norca delal? Nisim koga v nečisti greh prigo¬ varjal ali silil? Sim kdej sam ta greh storil? Ali nisim nobenimu perložnosti k temu grehu iskal, ali kaj pomagal? Ali sim svoje oči vselej dosti nazaj der- žal? jim nisim včasi radovednih pogledov perpustil, po kterih sim potlej na nečiste misli in želje prišel? Ali se nisim per- šonarn druziga spola nastavljal? Nisim prevzetniga in nespodobniga oblačila no- 95 sil, in skozi to komu k nečistim pogledam in mislim perložnosti dajal? Še nisim včasi posebno lepotičil, le iz tega konca, de bi posvetnim ljudem dopadel? Ali ni¬ sim včasi tudi v cerkev le s to mislijo šel, de bi posvetnim ljudem pregrešno dopadel? Ali ni moje serce na posvetno veselje navezano? Ali v take kraje in družine zahajam, kjer je čistost v nevar¬ nosti? Ali se nikdar nespodobno ne ve¬ dem? Ali nisim kdej do zakonskih per- šon kakošnih nespodobnih misel ali želj rad imel, ali še v djanji dopolnil? Ali sim se kdej svojih nečistih grehov še clo hvalil, in rad od njih govoril, per spovedi pa tiste zmanjšal ali clo zamolčal? i. t. d. (Zakonski ljudje naj sc čez te zapovedi še tako spra- šajo:) Ali sim kdej prav premislil, in si k sercu vzel, de ima zakonski stan tudi svojo čistost, de zakonskim ljudem tudi ni vse perpušeno? Ali sim se., kterikrat s svojim spovednikam čez to posvetoval, kaj je zakonska čistost, in kako se more deržati? Ali deržim zakonsko čistost? ali ne strežem svojim željam, kakor ne¬ umna živina, de ima potlej hudobni duh 96 čedalje veči oblast čez-me? Ali deržim na tanko zakonsko zvestobo ? deržim za¬ konsko posteljo brez madeža? Ali po¬ mislim kedaj, de bo Bog vse nečistnike ojstro sodil? i. t. d. Vil in X. Ne želi svojif/a bliž¬ njica blaya. — Ali nisim nobeniga člo¬ veka na premoženji kaj poškodval? nisim nobenimu nič ukradel, ali po sili in kri¬ vici vzel? Ali sim morebiti kaj v kaki cerkvi, ali v kakim drugim svetim kraji vzel? Nisim nikoli nobeniga golufal per kupčii, per meri in vagi, per delu ali pa z za nič in slabim dnarjem, ki sim ga dobro poznal? Ali nisim slabiga blaga za dobro prodajal, ali med dobro blago skri¬ vaj kaj slabiga permešal, ali za slabo delo vender dobriga plačila tirjal? Ali sim celi dan zvesto in pridno delal, kader sim v najemu bil? Ali nisim nič kupil, kar se mi je zdelo, de je ukradeno? Nisim kaj svojim staršem ali žlahtnikam, ali svojim predpostavljenim ukradel? Ali nisim za dnarje ali za druge kaj vredne reči igral, in sam sebi ali drugim ško¬ doval? Ali si nisim nikdar revšine in sile drugih v lastin prid obernil? Sim ukra¬ dene, ali najdene ali posojene reči, vse- 97 lej zvesto nazaj dal, čigar so bile? Ali sim si perzadeval zadosti, de bi bil go¬ spodarja ukradenih ali najdenih reči zve- dil? Nimam nič ptujiga in krivičniga blaga med svojim premoženjem? Ali pomislim dobro keršansko pravico, de krivičin greh tako dolgo ni odpušen, dokler ni krivica popravljena, kolikor je le mogoče? Ali si perzadevam, če sim kteriga poškodo¬ val, de bi mu škodo povernil, kolikor mi je mogoče, ali pa de bi odpušenje od njega zadobil? Ali nisim nikoli kteriga sodnika podkupil ali mu kaj obljubil, de mi je kaj po krivici persodit? Ali sim kedaj go¬ sposko kaj goljufal, ali pa na colu uhajal, de nisim odrajtal, kar je bila moja dolžnost? Ali sim vselej to skerbno ob¬ varoval, kar mi je kdo hraniti dal, de se ni škoda zgodila? Ali nisim sam sebi ali drugim škode delal z lenobo, z na- puham, z zapravljanjem? i. t. d. Ali ni¬ sim včasi v lotrijo stavil, in tako svojih dnarjev tje metal, ali pa zravin "še inorde drugih poškodoval? Ali nisim komu na polji, na travniku, v bosti, na vertu, per vodi, ali per pohištvu škode delal? Ali sim varoval svojo živino v škodo? Ali sim bil vselej s tem zadovoljiti, kar mi je U>- p ) 5 98 Bog dal? Nisim nikoli ptujiga blaga že¬ lel? i. t. d. V.lll. Ne pričaj po krivini zoper svojiga bliinjiga. — Ali nisim nikoli po krivici zoper koga govoril, se čez-nj zla¬ gal? Nisim komu z lažmi dobriga imena odvzel, ali ga v škodo perpravil? Ali sim si perzadeval, mu dobro ime spet nazaj perpraviti, in vso škodo povernili? Ali se kterikrat zlažem iz potrebe ali v norčijah, iz navade ali zavoljo dobička? Ali imam kaj hinavskiga v svojim zader- žanji? Se rad ljudem, posebno bolj ime¬ nitnim, perlizujem, in jih hvalim, če tudi hvale ne zaslužijo? Ali rad od greha in slabost svojiga bližnjiga govorim, desi me tudi nobena dolžnost ne veže, od njih govoriti? Ali nisim tudi od takih ljudi brez potrebe slabo govoril, ki so že v večnosti? Ali premislim zravin kedaj te besede Jezusove: Kar nočeš, de bi se tebi zgodilo, tega tudi drugim ne stori ?* 4 Ali bi imel jest rad, de bi me ljudje opravljali? Zakaj pa jest druge opravljam? Ali sim komu kak primek dal ? morde še duhovnim ali drugim predpostavljenim, ali pa svojim staršem ali drugim žlahtnikam ali dobrotnikam? 90 Ali nisim svojiga bližnjiga rad slabo so¬ dil, 'njegovih besedi in njegoviga djanja na slabo izkladal, in mu slabih namenov podtikoval ? Ali sim potlej take krive sodbe tudi drugim rad razodeval in raz¬ kladal? Ali sim vpričo veliko ljudi svo¬ jiga bližnjiga opravljal, obrekoval ali slabo in krivo sodil? Ali je bližnji skozi to kakošno škodo terpel? Ali kdej pre¬ mislim te .Jezusove besede: „Ne sodite, de tudi vi sojeni ne bote u . — Ali sim ktero skrivnost, ki mi je bila zaupana, in na vest dana, brez posebne potrebe razodel? Ali nisim nobeniga pregovarjal, de bi kakošno skrivnost, ki mu je bila zaupana, razodel? Ali nisim nobeniga k opravljanju in k obrekovanju zapeljal? Ali sim se pred svojim predpostavljenim, kader sim imel sam od sebe ali od svo¬ jiga bližnjiga rajtingo dajati, vselej po pravici odgovarjal? Ali nisim kterikrat svojih ali ptujih hudobij z lažmi in s hi- navšino zakrival? Nisim nikoli"po krivim persegel? Ali sim kterikrat kakošno reč, ki je nisim prav gotovo vedil, vender s persego poterdil? Ali nisim kdej kaj ob¬ ljubil, kar sim že prej vedil, de ne bom deržal in dopolnil? Ali sim morebiti še 5 * 100 kakošno tako obljubo, ki sim jo s persego poterdil, veuder prelomil, ko bi jo bil mo¬ gel dopolniti? Ali sim sploh zvest v do- polnovanji svojih obljub? i. t. d. Spraševanje vesti čez cerkvene zapovedi. fPerva in druga cerkvena zapoved ste že v tretji božji zapopadene £8(i stran.} Torej pride tukaj precej tretja cerkvena zapoved.) lil. Posti se ob zapovedanih post¬ nih dneh i. t . d. — Ali sim se vselej zvesto postil tiste dni, kader je od cer¬ kve zapovedan post? Sim se postil v štiridesetdanskiin postu tako, de sim se le enkrat na dan do sitiga najedel, zunaj ob nedeljah ? Ali siin se tudi kvaterne poste, in druge zapovedane postne dni ravno tako postil? Ali sim kdej v petik ali saboto, ali kakošin postin dan mesne jedi jedel brez pervoljenja duhovske go¬ sposke, in brez nevarne bolezni ali ka- kiga druziga pametniga in pravičniga vzroka ? Ali sim se iz kteriga človeka norca delal, ki je to zapoved od posta na tanko spolnil? Ali nisim komu per- Jožnosti dal, ali ga zapeljal, de je to za- 101 poved od posta prelomil? — Sim se tudi po duhovno postil: z očmi, de bi jih bil odvernil od nepotrebnih in pregreš¬ nih pogledov? z ušesi, de bi jih bil pervaroval pred poslušanjem pregrešnih, zapeljivih ali opravljivih besedi? z jezi¬ kam, de bi ga bil uderžal od nepotreb- niga ali pregrešniga govorjenja? i. t. d. IV. Spovej se svojih grehov svo¬ jimii postavljenimi/ spovedniku nar man j enkrat, v letu i. t. d. — Ali sim bil vsako leto ob velikonočnim času per spo¬ vedi in per s. obhajilu? Ali nisim nikoli pomankljivih in nevrednih spoved delal? Ali sim vselej tistih pet potrebnih reči za zakrament s. pokore na tanko dopol¬ nil? Sim vselej na tanko svojo vest sprašal? Sim prosil vselej Boga, raz- svetljevavca s. Duha, pomoči in razsvet¬ ljenja, predin in kadar sim svojo vest spraševati začel? Ali sim se spraševal čez božje iu cerkvene zapovedi, čez grehe in čez dolžnosti svojiga stanu ? Sim zvesto prerajtal število svojih grehov? — Ali sim imel vselej resnično in priserčno gre- vingo čez vse svoje grehe? Ali mi je bilo vselej le zavoljo Boga žal, kader sim grešil? Ali nisim veasi zavoljo sra- 103 mote pred svetam, ali pa zavoljo kakošne časne škode svoje grehe velikoveč obža¬ loval in objokoval, kakor pa zavoljo Boga? Ali sim svojo grevingo tudi v djanji z resničnim spreobernjenjem skazal ? — Ali sim per vsaki spovedi ter dno sklenil, de se hočem poboljšati? Kako sim pa ta sklep do zdaj deržal? Ali pojde to zmiram tako naprej, be bom Bogu le obljube delal, pa jili ne dopolnil? To¬ liko let že k spovedi in k s. obhajilu hodim, ali sim pa tudi čedalje boljši? Ali premislim kdej to keršansko resnico: Kdor na poti prave brumnosti ne gre naprej, gre nazaj? Ali bom zmiram v tem nevarnim stanu mlačnosti ostal? Ali sim vselej dobro in čisto spoved storil? Ali sim kterikrat kakošin smer- tin greh nalaš, ali pa iz zanikernosti, ali sramožljivosti in strahu zamolčal? Ali sim ga potlej per pervi spovedi povedal? Ali sim tudi povedal, per koliko spove¬ dih sim ga že zamolčal? Ali sim lete nevredne spovedi potlej vse popravil? Kolikokrat sim v kakošnim zamolčanim smertnim grehu k s. obhajilu šel? Ali sim še kteri drugi s. zakrament v tistim času prejel, kader sim kakošin zamolčan smer- 103 tin greli še na svoji vesti imel? Ali sim sveto obhajilo opustil, kader sim se še pred tistim na kakošin smertin greli spom¬ nil, ki se ga še nisim spovedal? Ali sim kdej iz strahu grehe zmanjšal, ali kake okolišine zamolčal, ali drugači povedal? Ali sim se tudi majhnih grehov spove¬ doval, kolikor mi je bilo mogoče? Ali nisim iz slabih namenov k enimu spo¬ vedniku raji hodil kakor k kakimu dru- gimu? Ali siiii naloženo pokoro vselej na tanko, zvesto in ob pravim času opravil, kakor mi je bila od spo¬ vednika naložena? Sim povernil, kar mi je spovednik poverniti ukazal? Sim škodo ali pohujšanje popravil, kolikor mi je bilo mogoče? Sim kraje ali perložnosti ali persone zapustil, kakor mi je bilo per spovedi naročeno? Ali se nisim nikdar pertožil, de mi spovednik preveliko po¬ koro naklada? Ali nisim nikoli svojiga spovednika opravljal in zaničeval? Ali nisim bil jezili na-nj, kader mi je sveto odvezo odrekel? Ali nisim potlej precej k druzimu spovedniku šel? Ali sim kdej nalaš kakiga spovednika iskal, ko sim vedil, de je premehek, de grešniku nikoli svete odveze ne odreče, temuč de ga 104 zmiram pusti v njegovih navadnih smert- nih grehih mirno naprej živeti? Ali sim kdej, kar sim se spovedal, ali kar sim za pokoro dobil, komu pravil? Ali nisim nikoli per spovednici poslušal, kaj se drugi spovedujejo, ali kaj jim spovednik pravi? Ali sim kaj taciga, kar sim per spovednici iz druge spovedi slišal, še drugim pravit? Ali se nisim kterikrat per spovednici nespodobno zaderžal? Se ni¬ sim drenjal, soval, kregal ali nepotrebno govoril, se smejal, okoli sebe gledal, ali po hinavsko merkal, kdo gre k spovedi, kako se zaderži, kako dolgo se spove¬ duje, in kolikokrat k spovedi gre? Ali sim se za s. obhajilo vselej spodobno in vredno perpravil, kolikor mi je bilo mo¬ goče? Ali nisim nikoli k svetimu obha¬ jilu šel, desiravno mi spovednik ni bil per- pustil? Se nisim nikoli nespodobno per svetim obhajilu zaderžal? Ali nisim včasi precej po svetim obhajilu domu, ali pa kam drugam šel brez prave potrebe ? Ali sim se Bogu za to veliko gnado svetiga obhajila vselej vredno zahvalil, kolikor sim zamogel? Kako sim dan s. obhajila dopernesel? Ali ni¬ sim kterikrat kmalo po s. obhajilu spet vka- košne navadne in velike grehe padel? i. t. d. 105 V. Ne imej ienilovanja ob pre¬ povedanih časih. — Ali sim se na že- nitovanji kaj pregrešil, z nezmernostjo v jedi ali pijači, ali s pregrešnim plešam? Alije bilo sicer kaj zravin, kar je božji volji nasproti? Sim morebiti kterikrat še ob prepovedanih časih v adventu, ali v velikim postu, ali kakošin prugi postin in spokorili -dan plesal? i. t. d. Spraševanje vesti čez grehe. I. Čez sodem poglavitnih grehov. 1. Napuh. — Ali sim kaj napuh- njeniga serca? Se rad čez druge povzdi¬ gujem zavoljo kakih dobrih lastnost, ki jih morde imam? Ali spoznam, de vse dobro le od Boga pride, de človek sam iz sebe nič dobriga storiti ne more? Ali rad svoje dobre dela pred ljudmi skazu- jem, ali rad od svojih dobrih del ali do¬ brih lastnost govoriti slišim in govorim? Se ne skazujem v besedah in v djanji prevzetniga do bližnjiga? Ali nisim bil so¬ vražili in jezili na te, kteri so me kaj zaničevali in nazaj stavili?— Ali skazu- 106 jem tudi v svojim oblačilu prevzetnost in napuli? Ali nisim še staršem ali komu drugimu kaj vzel, de sim si zale oblačila napravljal? Ali nisim s svojo obleko in nošo tudi še drugih pohujšal, in v napuli zapeljal? Ali sim napuh zapustil, kakor hitro sim bil od spovednika posvarjen, ali v kakošni pridigi zavoljo tega per- zadet? i. t. d. 2. Lakomnost. — Ali nisim lako- min časniga blaga? Ali ne navezujem svojiga serca na dnar in premoženje? Ali ne želim veliko dnarja ali blaga vkup spraviti? še morde po krivici? Ali nisim iz zgolj lakomnosti svojim podložnim kaj perderžal, kar sim jim bil po vsi pravici dati dolžan ? Ali jih nisim iz lakomnosti preveč k delu gnal, ali pa še ob nede¬ ljah in zapovedanih praznikih k delu silil? Ali svojimu potrebnimi! bliž¬ aj imu rad vbogajme dajem, kolikor mo¬ rem? Ali nisim nikoli na velike obresti ali činže svojih dnarjev posojeval? Ali sim zdej že povernil, kar sim kteriga po prevelikih činžih poškodoval? i. t. d. 3. JSeClStOSt. — (Spraševanje čez ta greh najdeš v VI. in IX. zapovedi, na 93 strani. 4. Nevošfjivost. - Ali sim komu 107 kaj nevošljiv? Ali sim vesel, kader se bližnjimu hudo godi, žalostili, kader mu dobro gre? Ali ne sovražim koga iz zgolj nevošljivosti? Ali sim kdej iz nevošljivosti od kakiga dela ali blaga svojiga bjižnjiga slabo in zaničljivo govoril? morde je moj bližnji skozi to še kakošno škodo terpel? Ali nisim nobeniga iz nevošljivosti ob službo, ob zaslužik, ali ob dobro ime per- pravil ? Ali sim mu to škodo že poveriti! ? Ali ne škoduje moja nevošljivost še cfo mojimu zdravju? i. t. d. 5. 'Aertje in pijanost. — Ali sim kaj požrešin v jedi in pijači? Se kdej vpijanim, ali morebiti napostindan? Kaj sim storil v pijanosti? Ali nisim dnarjev ali kaj druziga kradel, de sim potlej pi- jančeval? Ali sim sicer koga poškodoval ali pohujšal s svojo pijanostjo? Ali ne zapravim veliko časa v oštarijah, kteriga bi imel v cerkvi ali pa per delu doper- nesti? — Ali nikoli preveč ne jem, de bi mi težo delalo? Ali se zderžim takih jedi, ki vem, de mi škodujejo? i. t. d. 6. Serd ali jeza. — Ali se kdej nad svojim bližnjim jezim? Ali deržim jezo do kteriga človeka? Kako dolgo že ? 108 Ali sim ta čas, kar jezo deržim, še kte- rikrat per s. obhajilu bil? Ali nisim (udi na kteriga, ki je že v večnosti, še jezin? Ali z vsakim človekain rad in perjazno govorim? Ali nobeniga iz jeze ne prekli¬ njam, in mu hudiga ne želim? Ali nisim za vsako majhno reč precej jezin? Ali nisim bil tudi čez svoje križe in nadloge, ali čez svojo bolezin ali pa kterikrat tudi čez vreme jezin? Ali nisim na koga še clo zavoljo njegovih dobrih del jezin? i. t. d. 7. Lenoba. — Ali sim len tudi v službi božji? in sploh v dobrini? Ali sim molil vsaki dan zjutrej in zvečer, in pred jedjo in po jedi? Ali sim tudi vselej mo¬ lil, kader je zjutrej, opoldne in zvečer angeljsko češenj e zvonilo? Ali me ni bilo pred ljudmi sram moliti, in Bogu vso čast dajati? Ali sim iz strahu pred ljudmi in iz napčne sramožljivosti še ktero drugo dobro delo opustil? Ali sim si do zdaj perzadeval, de bi bil večkrat vredno in z dobro perpravo s. zakramente prejemal, ker je- to tako dober perpomočik, se greha varovati, in svojo dušo zveličati? i. t. d. 109 II. Čez šest grehov v s. Duha. 1. Prederzno na božjo milost gre¬ šiti. — Ali sim kdej preveč na božjo milost zaupal? Ali sim lcdej mislil: Kaj pa»je, če tudi grešim, sej je Bog milost¬ ljiv, mi bo že odpustil, se, bom pa spo¬ vedal? Ali sim dolgo časa v taki pre- derznosti živel? i. t. d. 2. Nad božjo milostjo obupati. — Ali sim kdej premalo na božjo milost zaupal? Ali sim kdej mislil, de mi Bog nikdar ne bo mojih grehov odpustil, ko bi se še tako poboljšal in spokoril? Ali nisim včasi mislil, de mi je nemogoče, pravo pokoro storiti? Ali sim dolgo v taki cagovitnosti bil? Morde mi še zdaj take cagovitne misli in skušnjave v glavo pridejo? Ali jih kmalo iz giave izbijem? Ali zaupani dosti v neskončno zaslu- ženje Jezusovo? i. t. d. 3. Spoznani keršanski resnici se zoper staviti. — Ali sim se kdej ker- šanskim resnicam, desiravno sim jih do¬ bro spoznal, vender zoper stavil? Ali sim si pa tudi vselej zvesto perzadeval, de bi resnice svete vere zadosti spoznal? Ali sim si tudi dosti perzadeval, de bi 110 dolžnosti svojiga stanu in sploh dolžnosti kristjana prav spoznal? i. t. d. 4. Soojimu bratu ali bliinjimu zavoljo božje gnade ncvošljiv bili. — Ali sim bil komu zavolj božje gnade ne- vošljiv? Ali mi ni težko djalo, kader sim vidil, kako moj bližnji lepo živi, kako po¬ božno moli, kako zvesto in z gorečnostjo Bogu služi, kako rad s. zakramente pre¬ jema, kako je ljubljen od Boga in bo¬ gaboječih ljudi, in spoštovan od svojih otrok? Ali nisim čez takiga rad kaj sla- biga povedal, rad njegove slabosti razo¬ deval? Ali sim se kaj premagoval, ka¬ der mi je taka nevošljivost v serce pri¬ šla? i. t. d. o. Proti dobrimu opominjevanju olerpnjeno serce imeti. — Ali nisim včasi na vse dobro opominjevanje nič porajtal? Ali nisim včasi še tih zaničeval in sovražil, kteri so me prav učili, in dobro opominjevali, namreč: pridigarjev, spovednikov, staršev, žlahtnikov, ali dru¬ gih dobrih perjatlov? Ali se jih nisim ogibal, in pred njimi bežal, ali pa jim še nalaš nasproti ravnal? i. t. d. 6". V nepokori terdovratno ostati. Ali sim še zmiram v nepokori? Ali 111 se še zmiram v navadnih smertnih gre¬ hih znajdem? Ali nočem svojih pregreš¬ nih navad in perložnost zapustiti ? Ali kdej prav premislim te Kristusove besede: „Ce ne bo te pokore storili, bo te vsi pogubljeni? 44 Zakaj spreober- njenje in pokoro na starost odlašam, ker ne vem, če bom starost dočakal, in če mi bo Bog potlej hotel svojo gnado dati, brez ktere se še nobeden ni spreobernil in spokoril? Kako dolgo bom še Boga skušal, in svojo ubogo dušo v tako strašno nevarnost postavljal? i. t. d. IH. V cz štiri v nebo vpijoče grehe. 1■ Radovo!jno ubijanje ali poboj. 2. Mutasti ali sodomski greh. (Ta d va greha sta že v V. in VI. zapovedi božji zapo- padena.) 3. Zateranje ubogih ljudi, vdov in sirot ali zapušenih otrok. — Ali sim kdej uboge ljudi in zapušene vdove za- teral ali zaničeval? Ali sim jim rad po¬ magal po svoji premožnosti? Ali sim rad per drugih ljudeh za-nje govoril, de so jim kaj pomagali? Ali sim zapušenim revnim otrokam rad kaj pomagal? Ali 1 12 sim skerbel za-nje v dušnih in v časnih rečeh, kakor dober oče, posebno če so bili od gosposke moji skerbi zročeni ? i. t. d. 4. Kader se delavcam in najem¬ nikom zasluženo plačilo zaderži ali uterga. — Ali sim delavcam in najem- nikam njih zaslužik vselej zvesto in ob pravim času odrajtal ? Jim ga nisim za- derževal, ali še clo kaj utergal? Nisim nobeniga zravin kaj na skrivnim goljufal? Ali sim že povernil, kar sim kteriga tako ogoljufal? i. t. d. IV. Čez devet ptujih grehov. 1. K grehu svetovati. —- Ali sim komu k kterimu grehu svet dal, postavim, kako naj se zlaže, kako naj bližnjiga go¬ ljufa, poškoduje, se nad njim mašuje, kako naj mu sovraštvo skaže, ali kako ga zna v kakošin greh zapeljati, ali kako naj svojim staršem ali drugim predpostav¬ ljenim nepokoršino skazuje ali kaj ukrade? Morde sim še takim k greliu svetoval, ali jih greh delati učil, na ktere sim bil še posebno merkati, in za-nje skerbeti dolžan? i. t. d. 2. Drugim grešiti velevati. — Ali sim komu kaj pregrešniga storiti zapo- 113 ve dal ? Ali sim kdej svojim podložnim ukazal krasti, ali sicer kaj bližnjiga po¬ škodovati? Ali sim komu v kakošno slabo perložnost, ali k slabi drušini, ali v ne¬ varne kraje iti rekel? i. t. d. S. V drugih grehe pervoliti. — Ali sim kterikrat v drugih grehe pervolil? Ali sim precej rad svoje slabe tovarše ubogal, kader so me v kakošin greh ravnali? Ali sim se per zapeljevanji in v skušnjavah vselej dosti branil in varo¬ val, de nisim v greh pervolil? Ali nisim kterikrat svojim podložnfrn (ali otrokam) kaj pregrešniga pervolil, kader so me prosili, desiravno sim vedil, de ne bo prav? i. t. d. 4. Druge k grehu napeljevati ali nadražiti. — Ali nisim bil jest kriv, de je kdo opravljati, kvantati, ali gerdo in pregrešno govoriti začel? ali nisim kte- riga jezniga nalaš še bolj v jezo per- pravil, ker mu nisim hotel molčati in je- njati, de je še bolj klel in greli delal? Ali nisim koga v nečisti greh zapeljeval in pregovarjal? Ali sim koga k nezve¬ stobi, k nezmernosti v jedi in v pijačij k pregrešni igri, k nepokoršini, ali k ka- 114 košnimu drugiinu grehu napeljal ali silil, ali perložnost dal? i. t. d. <5. Drugih grehe hvaliti. — Ali sim kteriga zavoljo pregrešnih reči hvalil? Ali nisim koga zavoljo njegoviga razu- zdaniga življenja in zaderžanja rad imel, in mu rekel, de prav stori, ko tako živi, desiravno sim dobro spoznal, de ni prav tako? Ali nisim skozi to veliko perpo- mogel. de kdo svojih grehov dolgo ni spoznal in zapustil, ali de jih še zdej ne zapusti? Ali ga vsaj zdaj kaj svarim, in od greha odvračujem? — Ali se nisim včasi svojih lastnih grehov hvalil, in per- povedoval, kako sim td ali uno hudobijo dopernesel? Ali nisim skozi to kteriga pohujšal? i. t. d. 6. K grehu molčati. — Ali svarim grešnika, kader je moja dolžnost svariti? Ali svarim dosti svoje podložne, ali otroke, kader jih vidim pregrešno živeti? Ali mislim, morebiti, de to ni na moji vesti, kako moji posli ali podložni, ali pa ti, kteri per meni stanujejo, žive? Ali po¬ mislim, de bom mogel tudi od teh pred Bogam nekoliko rajtengo dajati, za ta čas, kar so per meni, če jih ne bom nič 115 svaril, in od greha odvračeval? — Ali sim povedal staršem in predpostavlje¬ nim, kader sim vidil, ali zvedil, kako se njih otroci in podložni zaderže: kako so nezvesti, kako kradejo in golufajo, kako malo in slabo delajo, kako med saboj ali z drugimi peršonami nespodobno žive? i. t. d. 7. Grehe pregledati. — Ali nisim bil premehak in predober, kjer mi je bilo ojstro štrafovati? Ali se ni skozi to še veliko greha storilo, kteriga bi bil jest z modro ojstrostjo lahko odvernil? Ali pomislim kdej, kako strašno je bil Heli v starim testamentu od Boga štrafan, ker je bil premehak in predober svojim otro- kam ? i. t. d. 8. Grehov se vdeleziti. — Ali se ne storim kterikrat kakošniga greha de- ležniga, postavim: opravljanja,zaničevanja, zapeljevanja, i. t. d.? Ali se nisim tudi kteriga krivičniga greha deležniga storil: tatvine, golufije, ali drugiga poškodovanja svojiga bližnjiga? Ali sim to škodo že povernil, ali popravil, kolikor mi je bilo mogoče? Ali sim kdej ukradene reči ku¬ poval ali hranoval? i. t. d. 9. Grehe zagovarjati. — Ali kte- 116 rikrat grehe zagovarjam in zmanjšujem, de potlej grešnik zanje štrafan ali svar¬ jen ni? Ali dajem potuho kakošnimu otroku, in zakrivam njegove hudobije, de ga starši ne štrafajo? Ali spoznam, de mu skozi to veliko škodo storim, ker on po¬ tlej bolj brez strahu in brez skerbi v svo¬ jih grehih ostane? —Ali ne zagovarjam in ne zmanjšujem včasi hudobij kakoš- niga človeka zato, ko se njegove zamere bojim? Zakaj se pa bolj bojim človeku zameriti se, kakor Bogu? i. t. d. Spraševanje vesti čez dela milosti. Ali nisim marsikdej dobriga opu¬ stil, kar bi bil lahko storil? Ali premi¬ slim kdej te besede s. aposteljna Jakoba: ,,Kdor ve kaj dobriga storiti, pa ne stori, ima greh. — Vera brez dobrih del je mertv~a“. — Ali sim, kolikor mi je bilo mogočej lačne nasitil, žejne napojil, popotnika perjazno sprejel, revnim ljudem, kteri še potrebne obleke niso zadosti imeli, kaj oblačila dal? Ali sim rad bolnike obiskal, in jim kaj dal in postregel? Ali ni noben človek po moji 117 zanikernosti ali po mojim zadolženji v ječo prišel? Ali sim mertvim, kader sim per- ložnost imel, rad še zadnjo čast skazal? — Ali sim vselej, kader sim perložnost imel, grešnike posvaril, nevedne podučil, dvomečim ali cviblajočim prav svetoval, žalostne ljubeznjivo tolažil? Ali sim vse¬ lej krivico, ki se mi je zgodila, voljno terpel? Sim vsakimu, kteri me je raz¬ žalil, iz serca odpustil ? Ali zvesto Boga prosim za žive in mertve, zlasti za tiste, za ktere sim še posebno moliti dolžan? Spraševanje vesti čez dolžnosti svojiga stanu. Kako sim dolžnosti svojiga stanu dopolnoval ? Ali sim si perzadeval, vse dolžnosti svojiga stanu prav- spoznati? Iz kakošniga konca sim delal? Ali za¬ voljo Boga, ali le zavoljo ljudi, le zavoljo dobička? Ali sim začel vselej- svoje delo v božjim imenu? Ali sim pomislil večkrat na Boga med delam? Ali imam dosti poterpljenja per težavah in zopernostih svojiga stanu? Ali sim zadovoljili s svo¬ jim stanam ? Ali nisim nikoli čez božjo 118 previdnost godernjal, de me je Bog v ta stan postavil, v kterirn se znajdem? Ali nisim drugim zavoljo njih stanu nevošljiv? i, t. d. Molitev po izpraševanji vesti. Oh, kako sim spet živel! koliko gre¬ hov sim spet storil! kako gerdo sim spet svojo vest omadeževal! — O moj do¬ brotljivi Oče nebeški! kako me je sram pred teboj! — Z žalostjo spoznam zdej svoj pregrešni stanj spoznam, kako sim bil nehvaležin. Tebi, svojimu dobrotlji¬ vimi! stvarniku in Gospodu in preljubimu Očetu, sim se podstopil, pokoršino od¬ reči, tebi nasproti ravnati, kakor ko bi ti nič z menoj ne imel zapovedati! — Dobro sim vedil, de si vsigavedoč, de naše nar skrivnejši misli veš, vse na¬ še besede slišiš, vse naše dela vidiš, de clo nič pred tabo skrito ne more ostati j — dobro sim vedil, de si nar svetejši, kteri vse, kar je hudobniga, močno so¬ vražiš, in le to ljubiš, kar je dobriga in pravičniga; — dobro sim vedil, de si 119 nar pravičnejši, kteri le dobre, ki tebi služijo, obdaruješ, k udobne grešnike pa strašno štrafuješ, in de boš enkrat ojstro sodbo z nami storil, per kteri bomo mogli še clo od vsake napčne besede rajtingo dajati; — dobro sim vedil, de si v s i g a m o g o č i n, de zamoreš, kar hudobnim grešnikam žugaš, tudi nad menoj dopolniti, in me v večni ogenj vreči. Vse to sim dobro vedil, in vender sim se podstopil marsikaj misliti, govoriti in storiti, kar vem, de ti sovražiš, in kar bi se jest ne bil podstopil vpričo kakoš- niga bogaboječiga in pravičniga človeka storiti. — O neizrečena slepota in hudo¬ bija! — O de sim mogel tako nehvale- žin in hudobin biti, de sim zoper svojiga Boga in Gospoda tolikokrat grešil! —- O kako gotovo sim zaslužil, de bi me ti ojstro štrafal, de bi me na večno spred svojiga božjiga obličja zavergel! Ti si bil meni zmiram tako dobrotljiv, vsaki dan, vsako uro in minuto si -mi nove gnade in dobrote delil; kar sim in kar imam, je vse tvoj dar. Ti si mi le to zapovedal, kar je moji duši k večnimu zveličanju; in le to simi prepovedal, kar me zamore za vselej nesrečniga storiti; i20 zgolj ljubezin, o dobrotljivi Oče! si mi ti skazoval. — Jest pa sim na vso tvojo veliko ljubezin malo porajtal, tvojih sve¬ tih besed si nisim dosti k sercu vzel, sim le zmiram per svojih hudobnih navadah ostal, in sim po pregrešnih željah svoje natore delal. — Ah, kako velika j e moja nehvaležnost! — Zares, nisim več vre- din, tvoj otrok imenovan biti! — Ah, pa kako velika je tudi škoda, ktero mi greh stori, ker me ob vso pravo srečo in ob večno zveličanje perpravi, kome od tebe odloči; zakaj le v tebi, o moj Bog in moj Gospod! je vse zveličanje. — Res je sicer, de se mi včasi zdi, de mi greli več veselja stori, kakor pa dopolnovanje tvojih svetih zapoved. Pa je le golulija, greh je kakor sladek strup, kteri je si¬ cer v ustih prijetin; pa komej se vžije, že grozovitim bolečine napravi, in strašno človeka umori. — Ravno tako je meni greh storil. O kakošne bolečine občutim, kader premislim svoje hudobije! Kako nepokojno je moje serce, kako ranjena moja vest! Pač res je, de grešnik nima miru. — O moj nebeški Oče! s kakoš- nim veseljem sim včasi v svoji nedolž¬ nosti svoje oči in roke k tebi povzdignil, in sim s takim veseljem molil; zdej pa, ker me nepokojna, z grehi omadežvana vest teži, si komej še upam, z žalost¬ nim sercam za odpušenje k tebi zdihovati. — Popred sim bil tvoj dopadljivi otrok in tvoj perjatel, in moje serce je z neiz¬ rečenim veseljem vživalo tvojo sveto perjaznost; zdej pa me je greh od tebe odločil, in me je tvojiga sovražnika sto¬ ril, in zdej se mi je tvoje pravične in ojstre sodbe bati. — Popred sim bil v tvoji sveti gnadi, brez ktere nič dobriga ne morem storiti, in veselo je živela mo¬ ja duša; zdej pa mi je greh tvojo gnado odvzel, leta neizmerjeni zaklad, in mi je dušo umoril, de ostane mertva, dokler je ti po svoji neskončni milosti k življenju ne obudiš. — To mi je tedaj storil greh, leta strašni strup moje duše! Ah, zdaj prav spoznam, de res ni nobene veči ne¬ sreče na svetu, kakor je greh, pa tudi nobene veči škode, kakor je ta, ktero greh naši duši stori! — Res, to zdej spoznam, in se ustrašim pred grozovitim nevarnostjo, v ktero so me perpravili moji hudobni grehi. Ob, kaj bi se bilo zgodilo z mojo ubogo dušo, ko bi me bil ti, o nar pravičniši sodnik! v mojih (D. p J - 6 122 grehih iz tega sveta poklical; ko hi me bil v mojih grehih pred svoj strašni sodnji stol postavil, kjer bo že en sam smertni greh zadosti za obsojenje v večni peklen¬ ski ogenj, če ga nespokorjeniga tje per- nesem. — — O večna čast in hvala ti bodi! Sto tavžentkrat bodi zahvaljen, o moj usmi¬ ljeni Oče nebeški! de si še poterpel z menoj, de mi še čas se spokoriti pustiš, de me tako ljubeznjivo nazaj kličeš, de tako dolgo svojo zgubljeno ovčico išeš, dokler je ne najdeš, in k svoji zvesti čedi nazaj ne perneseš. — Iz celiga serca se zahvalim za tvojo neskončno dobroto, de si mi spoznanje mojih grehov dodelil, in me na boljši pot perpravil. Zdej mi je iz serca žal, de sim grešil, de sim tebe razžalil, in tvojo sveto gnado zgubil, in de sim se s svojimi grehi tako deleč od tebe odločil. Zdej se pa hočem vzdigniti, in s perserčnim zaupanjem spet k tebi nazaj iti, o moj dobrotljivi Oče nebeški! Sej me boš ti spet za svojiga otroka vzel; sej nočeš smerti grešnika, temue de bi se spokoril, in večno živel, in sej nam milostljivo obljubiš, de nam hočeš vse naše grehe odpustiti, ko bi jih bilo 123 tudi kakor peska per morji, in ko bi bili ru- deči kakor škerlat, de bodo beli postali ka¬ kor sneg, če jih bomo le zapustil!, in če se bomo v pravi pokori k tebi spreobernili. — Zatorej, o Gospod! se z velikim za¬ upanjem k nogam tvoje božje visokosti veržem, in z žalostno Magdaleno za od- pušenje svojih grehov k tebi zdihujem, in te prosim po presveti, za naše grehe preliti kervi Jezusa Kristusa, tega ne- dolžniga jagnjeta božjiga, in po njegovih svetih kervavih ranah te ponižno prosim, bodi mi grešniku milostljiv, in nikar me ne pogubi! — Poglej, o nebeški Oče! poglej milostljivo na moje žalostno serce, ali veliko bolj: poglej na prebodeno pre- ljubeznjivo serce usmiljeniga Jezusa, in z njegovo presveto rešnjo kervjo bčisti mojo omadežvano dušo. — O moj Bog! prav iz serca so mi žal vsi moji grebi, znani in neznani, s kterimi sim te kedaj razžalil; in jih rte obžalujem le zato, ker sim nebesa zgubil, in pekel zajslužil; te— muč posebno zavoljo tega, ker sim tebe razžalil, svojiga dobrotljiviga nebeškiga Očeta, svojiga usmiljeniga odrešenika in nar večiga dobrotnika, svojiga Boga in Gospoda, kteri si sam na sebi zavoljo 6 * 424 svoje božje popolriamosti vse hvale, časti in ljubezni vredin. — Oh ko bi te jest vender nikoli ne bil razžalil! ko bi me bila raji ktera druga, še tako velika ne¬ sreča zadela, de bi le tebe, o nar do- brotljivši Oče, z nobenim greham ne bil razžalil! O, kdo bo dal grenko žalost mojimu sercu in potoke solz mojim očem, de bom obžaloval in objokoval svojo ve¬ liko nehvaležnost in hudobijo in svoje ubo¬ ge duše smert! — O moj Bog! v moji žalosti me le samo to še potolaži, kader se spomnim tvoje neskončne milosti, po kteri vse žalostne in spokorjene grešnike spet v gnado vzameš, če se le resnična k tebi podajo. Kakor si svojiga zgre- vaniga in objokaniga aposteljna Petra, žalostno Marijo Magdaleno in veliko dru¬ gih v gnado vzel; ravno tako, te pro¬ sim, tudi mene spet v gnado vzemi, ker so mi preserčno žal vsi moji hudobni gre¬ hi. — Moj Jezus! ozri se tudi na-ine 7. ravno tako milim pogledam, kakor si se ozerl na svojiga aposteljna Petra, de si v njegovim sercu grenko žalost in go¬ rečo ljubezin vnel; in pusti tudi mene v mojim sercu tiste tvoje ljubeznjive besede slišati, s kterimi si žalostno Magdaleno 125 potolažil, ker si ji rekel: ,,T v o j i grehi so ti o d p u š e n i “! Zdej pa, moj usmiljeni nebeški Očel zdej, ko tako dobro spoznam hudobijo greha; zdej, ko vidim, kakošna nesreča je greh; zdej tedaj terdno sklenem, s tvojo gnado in pomočjo svoje življenje po¬ boljšati, in ne le vsili grehov, ampak tudi vsake slabe perložnosti se skerbno varo¬ vati, kolikor bo le mogoče. Kakor je Peter tisti nevarni kraj, v kterim je bil 'trikrat zaporedama v greh padel, precej zapustil, kakor hitro je svoj greh spoznal, ravno tako hočem tudi jest zdej s pomočjo tvoje svete gnade vse pregrešne perložnosti, vse nevarne kraje, vse slabe drušine in tovaršije, vse zapeljive ljudi, vse golufije in krivične dobičke, in sploh vse zapu¬ stiti, kar me je kdej v greh zapeljalo. Posihmal nočem več nevarnosti ljubiti, de v nevarnosti konca ne vzamem. — O moj ljubeznjivi Oče nebeški! zdej te bom prav začel ljubiti, ker sim te do zdej vse pre¬ malo ljubil. Zdej se hočem iz ljubezni do tebe vsih tvojih svetih zapoved na tanko deržati, če mi bo še toliko premagova¬ nja treba, sej mi boš ti pomagal; zdej hočem vredin sad pokore obroditi; zdej 136 hočem tvoji razžaljeni pravici, kolikor mi ho mogoče, zadostiti; vse svoje križe in težave hočem z voljo in s poterpežljivostjo v duhu pokore prenašati; vse krivice, vse škode, ktere sim komu storil, na tanko poverniti in popraviti; z vsimi ljudmi v spravi in perjaznosti, v keršanski ljubezni živeti; vse hočem storiti in dostati, de le tvojo presveto gnado spet zadobim, ktero sim z greliam zgubil; in v pri¬ hodnje hočem raji vse preterpeti, zani¬ čevanje, revšino, preganjanje, vse terplje- nje in tudi grenko smert raji, kakor tebe, preljubeznjiviga nebeškiga Očeta, le en¬ krat več premišljeno in radovoljno raz¬ žaliti. Gotovo, moj nebeški Oče! nič me ne bo moglo več odločiti od tvoje lju¬ bezni, ktera je v Kristusu Jezusu, Go¬ spodu našim. — Ker pa brez tvoje svete gnade in pomoči clo nič dobriga ne morem storiti, te ponižno in v imenu Jezusa Kristusa prosim, pridi mi s svojo vsigamogočno gnado na pomoč, pomagaj mi, de v svoji serčni grevingi in svojim dobrim sklepu ves čas svojiga življenja zvesto ostanem; vstvari v meni čisto serce, in ponovi v meni praviga duha, de nikdar več tvoje 127 svete gnade in ljubezni ne zgubim, de nikdar več s pregrešnim življenjem .Je- zusoviga terpljenja ne ponovim. — O Go¬ spod ! bodi mi ubogimu grešniku milostljiv, de do konca stanoviten ostanem, in večno zveličanje dosežem. —- O moj Bog! tebi se zdej popolnama zročim; tvoj želim biti živ in mertev, tvoj želim biti na večne čase. Amen. O Marija! svoje nar veči zaupanje za Bogam vzamem k tebi, ker si ti per- bežališe vsili zgrevanih grešnikov, in mati polna milosti. Prosi tedej za-me nebeški- ga Očeta, de me za svojiga otroka spet vzame, de mi svojo gnado spet dodeli. Prosi za-me Jezusa, svojiga Ijubeznjivi- ga Sina, de me nazaj perpelje v srečno število svojih zvestih ovčic, de mi ne bo njegovo britko terpljenje k pogubljenju. Prosi za-me poterdnika s. Duha, de obil¬ no gnado in ljubezin božjo v moje serce vlije, de mi svoje svete dari dodeli, in me terdniga, in stanovitniga. v dobrim stori. — O Marija! bodi moja usmiljena pomočnica in ljubeznjiva matij glej, sej sim tvoj otrok, in te za Bogam iz celiga serca čez vse ljubim! — 128 Molitev, predin se spovedovati začneš. O moj Jezus! kakor se je Marija Magdalena per tvojih nogah z zgrevanim sercani spoznala za veliko grešnico, tako hočem tudi jest ždej pred tvojim namest- nikam ponižno in odkritoserčno spoznati, kakošin grešnik sim, kako sim zoper tvoje svete zapovedi ravnal.— O Jezus! hodi zdej v mojim sercu in v mojih ustih, de se bom vsili svojih grehov tako čisto spo¬ vedal, kakor ko bi ti sam tukej sedel in spovedoval. — Razsvetli pa tudi mojiga duhovniga očeta; svojo sveto gnado jim daj; s svojini svetim Duham njih serce napolni; modrost, milost in ljubezin jim dodeli, de bodo revni stan moje duše prav spoznali, in mene, tvojo ubogo zgub¬ ljeno ovčico, po poti resnične pokore spet ’ k tebi, o Jezus! mojimu nar ljubeznjiv- šimu nebeškimu pastirju perpeljali. Amen. Kako ob kratkim spoved začeti in dokončati. Ljubi moj kristjan! tukej ti dam zgled, kako se zna kratko in dobro spoved začeti in končati. Oe hočeš, 129 se to lahko iz glave učiš, in zanaprej po tem zgledu svoje spovedi ravnaš. Ce si pa že navajen, svoje spovedi še bolje delati, kakor tako, pa le per navad¬ nim ostani. Kader versta na-te pride, de imaš spovedan biti, reci tako : Gospod duhovni oče, jih prosim za sveti žegen, de hi se mogel vsili svojih grehov prav in čisto spovedati. V imenu Boga-j- Očeta, in -j- Sina, in svetiga j- Duha. Amen. Ubogi grešni človek se spovem Bogu vsigamogočnimu, njegovi visoko častitljivi materi, prečisti devici Marii, vsim svet- nikam in svetnicam božjim, in njim, na¬ mestniku božjimu, vsili svojih grehov, kar sim jih storil z mislijo, z besedo, z dja- njem in z zamudo dobrih del, od zadnje spovedi, ktera je bila storjena ..... (Zdej povej, kdaj si bil zadnjič per spovedi.) Zdej se pa obtožim, de . . . . (povej zdej po pra¬ vici in na tanko vse svoje grehe, in kader uobeniga greha več ne boš vedil, reci tako:) Zdej se pa uobeniga greha več ne spomnim; sicer vem, de sim pred Bogam še veliko več grehov kriv, pa ne spoznam. Leti in vsi moji grehi, ki jih vem in ne vem, ktere sim sam storil, ali ktere so drugi zavoljo mene storili, me iz ce- g ** 130 liga serca grevajo; pa ne le zato, ko sim nebesa zgubil, in pekel zaslužil, te¬ mne posebno zato, ko sim Boga razža¬ lil, kteri je sam na sebi nar veči, vse časti, hvale in ljubezni vredna dobrota in lepota. Zdej pa terdno sklenem, z božjo gnado in pomočjo nikoli več ne grešiti, in tudi vsake slabe perložnosti se skerbno varovati. — Njih, gospod duhovni oče! pa prosim za potrebni nauk, zveličansko pokoro in sveto odvezo, če sim je vredin. (Na zadnje , kadar ti bodo spovednik sveto odvezo da¬ jali , znaš tako moliti:) O moj Jezus! ti si rekel svojim na- mestnikam: „Karkoli bote na zemlji od¬ vezali, bo tudi v nebesih odvezano 44 ; po¬ nižno te prosim, o Jezus! po tvojih svetih kervavih ranah, daj mi gnado, de bom zdej ravno tako v nebesih od vsili svojih grehov, odvezan, kakor me tukaj tvoj namestnik odvežejo. Kader per spovedi sveto odvezo dobiš, moli to molitev po spovedi, ktero tukaj najdeš. — Kadar pa ne do¬ biš svete odveze, moraš pa to molitev opustiti, in znaš namesti nje moliti molitev papeža Urbana VIII. in litanije od pokore, ali pa- razloženi Očenaš spo- korniga kristjana. 131 Molitev po spovedi. 0 moj usmiljeni nebeški Oče! zares je tvoja milost veči, kakor vse tvoje dela! — Veseli se, moja duša! in hvali Go¬ spoda svojiga Boga, zakaj velike čudeže svoje milosti je nad teboj storil: vse tvoje grehe ti je odpustil, vse tvoje rane za¬ celil, od večniga pogubljenja te odrešil, in spet v svojo sveto gnado vzel. — O moj Bog! nezapopadljiva in neskončna je tvoja dobrota in milost; ona preseže vse naše zapopadke! — Z dej sim tedej spet tvoj otrok, zdej te smem spet svojiga J j u— biga Očeta imenovati, smem spet z ve¬ seljem svoje oči proti tebi povzdigovati. — Vsi angeljci nebeški, vsi izvoljeni per¬ jadi božji! pomagajte mi svojiga nar ve¬ riga dobrotnika, usmiljeniga Boga, častiti, hvaliti in ljubiti; veselite se z menoj, zakaj Gospod Bog je velike reči nad menoj storil; kakor se oče usmili svojih otrok, se je on mene usmilil, in s pre¬ sveto kervjo svojiga lastniga Sina mojo dušo očistil. — O moj nebeški Oče! kako ti zamo- rem zadosti hvaležin biti za to neizrečeno 432 dobroto, de si mi po Jezusu Kristusu odpušenje grehov dodelil, de me nisi v grehih iz sveta poklical, in de si me spet za svojiga otroka vzel. Pa tudi za na¬ prej me s svojo sveto gnado nikar ne zapusti; zakaj moji sovražniki zmiram (‘ujejo in išejo, kako bi mojo dušo v po¬ gubljenje spravili. Moja popačena, in k hudimu nagnjena natura me zmiram od dobriga odvračuje, in v hudo napeljuje, mi dobre dela zoperne in težke dela, in le greh prijetin kaže. — Zapeljivi svet me zmiram slepi, mi veselje in vžitke obe¬ ta , de bi me premotil, od tebe odvernil, in večno pogubil. — Hudobni duh, naš poglavitni sovražnik, tudi zmiram okoli mene hodi, kakor rjoveč lev, in iše mojo dušo požreti. — O Gospod! če mi ti v mojih velikih skušnjavah in nevar¬ nostih s svojo sveto gnado ne poma¬ gaš , se ne bom mogel svojim hudob¬ nim sovražnikam dolgo ustavljati; kmalo bom spet padel v svoje poprejšne grehe. Le če mi ti moč daješ, jih zamorem vse premagati, le če boš ti z menoj, ne bo mogel nobeden zoper mene biti. — Zatorej te ponižno in v imenu Je¬ zusa Kristusa prosim, o moj Bog! do- 133 deli mi obilno svete gnade, de bom po- silimal zrni ram v dobrim stanovitin ostal, vsake nevarne perložnosti skerbno se ogi¬ bal, čul in molil, de v skušnjavo ne padem. Varuj me, de v svoje poprejšne grebe spet ne z a j dem, de moj poslednji stan ne bo hujši, kakor je bil pervi; varuj me, de hudobni duh, kije zdej iz mojiga serca izgnan, s sedmimi še hujšimi duhovi v moje serce spet ne pride. Zdej si me očistil, o Gospod! daj mi gnado, de spet ne grešim, de se mi še kaj hujšiga ne zgodi. O Marija, prečista devica ! ti si nar lepši zgled prave stanovitnosti v dobrim ; ti si bila ziniram Bogu zvesta, si sta¬ novitna ostala na poti prave svetosti: ti prosi za-me Boga, de bi mu jest vedno zvest ostal, de bi vsim skušnjavam, vsim sovražnikam stanovitno zoperstal, de bi me nikdar več nobena reč od Boga in od njegovih svetih zapoved ne odvernila. To mi sprosi od Boga, o usmiljena, o do¬ brotljiva, o mogočna mati Marija! Amen. 134 Molitev . * papeža Urbana Vlil. (Leta molitev je dobro po spovedi moliti, kader sc utegne; kakor tudi litanije od pokore.) Vpričo tebe, o Gospod ! spoznamo grehe, ki smo jih storili; in štrafinge, ki snjo jih z njimi zaslužili, pred očmi imamo. Če premislimo grehe, ki smo jih storili, vidimo, de je vse, kar imamo tukaj ter- peti, veliko manji, kakor s svojimi hu¬ dobijami zaslužimo. Občutimo štrafenge starih grehov, pa je v naših sercih ven- der še zmiram veselje do novih. Tvoje štrafenge nas zadevajo zavoljo naših gre¬ hov ; pa vender naših hudobij ne prema¬ gajo. Žalost opade naše serce, pa ne premaga prevzetniga grešniga duha. Gren¬ ka žalost krajša naše življenje, pa ven¬ der ne poboljša našiga zaderžanja. Ka¬ der nam usmiljeno perzaneseš, nič ne maramo; če nas pa tepeš, ne dostojimo. Ob času nadlog spoznamo svoje pregrehe; pa komej nam jih odvzameš, že pozabi¬ mo , kar smo objokovali. Kader nam s šibo žugaš, poboljšanje obetamo; komej jo pa iz rok deneš, spet vse opustimo, kar smo obljubili. Kader nas tepeš, k 135 tebi vpijemo: „Perzanesinam 4 *! In kader nam odpustiš, smo kmalo spet pregrešni, kakor popred. — O Gospod! vsi smo grešniki pred teboj, in spoznamo, de smo grešniki; vemo, de, če nas po svoji mi¬ losti v gnado ne vzameš, ne bomo odšli tvoji pravici. — Vsigamogočni Oče! daj nam brez našiga zasluženja, kar te pro¬ simo. Iz nič si nas vstvaril, daj nam gnado, de bomo k tebi zamogli prav mo¬ liti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. JLitanije od pokore. Gospod, usmili se nas! Kriste , usmili se nas ! Gospod, usmili se nas! Bog, Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog s. Duh, tolažnik in posvečevavec, Sveta Trojica, en sam Bog, O Bog, kteri nočeš smerti grešnika, te- muč de bi se spokoril, in večno živel, 136 C a> s O Bog, kteri svojo mogočnost in do¬ broto z usmiljenim zanašanjem ska- zuje.š, O Bog, kteri tako poterpežljivo spre- obernjenja grešnikov čakaš, O Bog, kteri grešnike tako ljubez-j njivo k pokori vabiš, O Bog, kteri kakor usmiljen pastirl svojo zgubljeno ovčico tako dolgo išeš, dokler je ne najdeš, O Bog, kteri se spreobernjeniga greš¬ nika bolj veseliš y kakor devet in devetdesetih pravičnih, O Bog, dobrotljivi Oče, kteri svojigal zgubljeniga sinu, kader nazaj pride, z veseljem sprejmeš, O Bog, kteri si svojiga edino rojeniga Sina na svet poslal, de je terpel in umeri za odpušenje naših grehov,! De sim grešil, \ » De sim tolikokrat in tako hudo grešil,! De sim velikokrat vedama in rado-F “ voljno grešil, \ ®. 0 De sim z mislijo, z besedo in z dja- O - njem grešil, De sim z zamudo in z opušenjem veliko dobrih del grešil, -/ C cr? o »-CJ O O 2- 0- — • / P 137 De sim tvoje svete zapovedi toliko—\ krat prestopil, \ De se tvoje strašne sodbe nisim bal, s De se tvoje vsigamogočnosti nisim bal, I S De na tvojo vsigamogočnost nisim Ik mislil, J 2j De sini tvojo gnado in ljubezin takol p malo obrajtal, S' De sim na tvojo dobroto in tvoje dol- g go zanašanje tako malo porajtal, De sim rane in bolečine tvojiga lju— / p biga Sina Jezusa s svojimi grehi tako rekoč ponavljal, De sim ga na novič križal, De sim tolažnika sv. Duha s svojimi grehi žalil, De sim ga iz svojiga serca, ki je njegov tempelj, pregnal, De sim se svoje pravične štrafenge na tem in na unim svetu vreduiga storil, Ker sim tebe, svojiga stvarnika in S nar boljšiga Očeta razžalil,.. / gs. ® Ker sim tebe, svojiga dobrotljivigaf ~ 3. odrešenika in zveličarja, razžalil, '■j - Ker sim tebe, svojiga posvečevavcaJ ts< pomočnika in delivca vsili božjih! gnad razžalil, J ~ C5 o o p- o- cs 138 Ker sim tebe, o moj Bog, ki si sam na sebi vse časti, hvale in ljubezni vre- din, s svojimi grehi razžalil, zato mi je žal, de sim grešil! Ker sim tvojo gnado in ljubezin zgubil, zato mi je žal, de sim grešil! S tako sveto ljubeznijo in preserčno \ g' žalostjo , ki sta jo imela sv. Peter J g* in sv. Magdalena, S tako grenko žalostjo, s kakoršno so vsi sveti spokorniki svoje grehe, obžalovali, \ ^ S takim gnjušenjem nad nar manjšim/ -• greham, ki ga je imela presveta devica Marija, S takim žalostnim sercam, kakor jel^ Jezus na oljski gori naše grehe ob-jo. žaloval, Jest ubogi grešni človek, De mi odpustiš, De mi zaneseš, De me k pravi pokori perpelješ, De mi s svojo gnado pomagaš, de bi' g vredin sad pokore pernesel, /"e § De bi stariga človeka slekel in noviga^ oblekel v pravici in pravi svetosti, De bi se vsiniu pregrešnimu posvet- niinu veselju odpovedal, O O s* 139 De bi zanaprej zmiram v tvojim stra¬ hu živel, De bi se zanaprej vsili slabih perlož- nost prav skerbno varovati zamogel, De bi svojo hudobno natoro ukrotil, in tvoji sveti postavi podvergel, De bi svoje meso z grehi in željami vred križal, De bi zanaprej bolj želel tebi služiti, kakor svetu dopasti, De bi na govorjenje in posmehovanje posvetnih ljudi nikoli nič ne porajtal, De bi zamogel s popolnama ljubeznijo do tebe obilno število mojih grehov zakriti, De bi zmiram s straham in s trepetam delo svojiga zveličanja opravljal, De bi v pokori do konca zvest in sta¬ novitni ostal, De bi enkrat po poti resnične in sta¬ novitne pokore v nebesa prišel, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! d 40 Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš . , . Češena si Marija . . . Razložen Očenaš spokorjeniga kristjana. Sveti Očenaš je za vsaciga kristjana jako dobra molitev, ktero nas je sam Jezus Kristus naučil , in ktera vse v sebi zapopade, kar na duši in na telesu od Boga potrebujemo. — Posebno pa najde spokorni kristjan, kteri želi posilunal v duhu pokore živeti, v tej sveti molitvi nar lepši nauke in pomoč svoje grehe pred Bogam obžalovati, svoje življenje za zveličanje boljša¬ ti, in se greha in grešne perložnosti vse bolj skerbno varovati, kakor popred. To de se mora v sercu in s premislikam, v duhu in v resnici moliti. Zatorej pravi Rimski papež Pij VI.: „Ljubeznjive ovčice! en sam tako razložen Očenaš vam bo več tolažbe, zasluženja in gnade zadobil, kakor veliko tavžent drugih, ktere ste le hitro, tje v en dan brez premislika izrekli 11 . — Moli tedej, ljubi kristjan ! kader imaš perložnost, prav z zbranimi mislimi, in v duhu pokore leta razloženi Očertaš, de boš imenitnost in moč te nebeške molitve bolj spozna), zmiram bolj in bolj poterjen v ljubezni božji in v dobrim. Predgovor. Oče naš, kteri si v nebesih. Oče vsili ljudi! ali te sinem tudi jest še svojiga Očeta imenovati? Oh! jest 141 sim eden tvojih nar nehvaležniših in nar hudobniših otrok! Kolikokrat sim te že zapustil! kolikokrat sim že zoper tvojo Sveto voljo ravnal! — Če premislim svojo hudobijo, in tvojo božjo visokost in pra¬ vico, me velik strah obide, in skorej bi si ne upal več pred-te stopiti. — Pa tvoje neskončno usmiljenje me potolaži 5 ti tudi do svojiga zgubljeniga sina še usmiljen in dobrotljiv Oče ostaneš, in si perpravljen, ga kmalo spet v gnado vzeti, kakor hitro se k tebi verne. — O moj dobrotljivi nebeški Oče! iz celiga serca mi je žal, de sim tebe, tako dobriga Očeta , že tolikokrat razžalil. — O kako sim te vender mogel razžaliti, in zapu¬ stiti, ker si le sam ti vse ljubezni in hvale vredin! Vse premalo sim te spo¬ znal, zato sim te razžalil. Odpusti mi, o dobrotljivi Oče nebeški, odpusti mi vse grehe, in daj mi gnado, de bom tebe in sam sebe prav spoznal, zrniram tvoj zvest otrok ostal, in de me greh nikdar več od tebe ne odloči. 142 Perva prošnja. Posvečeno bodi tvoje ime. O presveti Bog! večni nebeški kralj, kako veliko, sveto, neizrečeno je tvoje ime! Oh, kolikokrat sim jest s svojimi grehi tvojimu presvetimu imenu nečast sto¬ ril ! O de bi ga vsaj posihmal mogel prav častiti! Tvoje nar svetejši ime prav vredno častiti in posvečevati, to so zdej moje perserčne želje; zdej sim perpravljen dušo in telo in vso svojo moč v to oberniti, de bo tvoje presveto ime bolj počešeno; perpravljen sim tebi k časti in svoji duši k zveličanju vse terpljenje in težave voljno prestati. Daj mi gnado, de bom vprihodnje z lepim in čednim zaderžanjem tvoje sveto ime tolikanj bolj častil in posvečeval, ko¬ likor veči nečast sim mu popred s svo¬ jimi grehi storil. Daj mi gnado, de bom posvečeval tvoje presveto ime s sveto molitvijo v duhu in v resnici, de ga bom posvečeval z živo vero, s terdnim zau¬ panjem, z gorečo ljubeznijo in s stano¬ vitno resnično pokoro; de ga bom po¬ svečeval s tako lepimi in svetimi zgledi, kakor pohujšljivo in slabo je popred moje življenje bilo , de ga bom posvečeval z 143 gorečim neomagljivim trudam za tvojo božjo čast in za zveličanje svoje duše.— Presveti Oče nebeški! posvečeno bodi tvoje ime, ktero je čez vse imena, vredno večne hvale in časti. — O de bi vsi ljudje po vsim svetu prav spoznali tebe, in kte- riga si ti poslal, Jezusa Kristusa, s svetim Duham vred ! O ko bi te vsi greš¬ niki tako spoznali, de bi te začeli iz serca ljubiti, in de bi te iz zgolj ljubezni ne mogli več razžaliti! — Posvečeno bodi tvoje ime od vsili stvari: posvečen bodi z vsimi mojimi mislimi, besedami in djanji; po¬ svečeno z novim spokornim življenjem. Droga prošnja. Pridi k nam tvoje kraljestvo. O Gospod! tvoja je oblast in kra¬ ljestvo in čast na vekomaj! — Večni ne¬ beški kralj, vsigamogočni Bog! kako slabo molimo in častimo mi tvoje gospodarstvo čez vse! Kolikokrat se zoperstavimo tvo¬ jim zapovedim, in se vzdigujemo zoper tvojo postavo. O kolikokrat sim posebno jest tvoje svete zapovedi prestopil, ko¬ likokrat sim slabe stvari bolj ljubil, ka¬ kor tebe vsigamogočniga stvarnika! Oh, 144 kolikokrat sim v svojim sercu s hudobni¬ mi rekel: „3Ve bom Gospodu pokoriti ; nočem, de bi čez-me kraljeval l Ci In če tega ravno z besedo nisim izrekoval, sim ti pa v djanji še tolikanj hujši nepokor- šino skazoval, nisim hotel tvoj zvesti pod¬ ložni biti, nisim hotel tvojiga kraljestva na zemlji množiti in razširjati, temuč sim še druge s pohujšljivimi zgledi od tebe odvračeval. — Oh! Gospod nebeški kralj, usmiljeni Oče! odpusti mi, ponižno te pro¬ sim, mojo veliko hudobijo in nehvalež¬ nost, ker sim namesti tebe, svojiga do¬ broti]' iviga Boga, raji greh pustil čez-me kraljevati. — Od zdej za naprej bodi pa le ti moj Gospod in kralj ; tebi popolna- ma izročim svoje serce, svojo dušo, svoje telo in vse ; le ti sam kraljuj zdej v meni s svojo gnado in ljubeznijo, podverzi me popolnama tvoji nar svetejši volji. — Pro¬ sim pa tudi, nebeški Oče! še za vse tiste, kteri te še za svojiga nar vikšiga Go¬ spoda in kralja ne spoznajo ali spoznati nočejo, kteri na tvoje svete zapovedi ma¬ lo porajtajo, in se ne znajdejo v tvojim kraljestvu. Prosim te za nje, de njih um razsvetliš, njih serce omečiš, de jih pre¬ magaš s svojo vsigamogočno gnado in 145 ljubeznijo , in jih perpelješ v svoje kra¬ ljestvo. — Pridi k nam vsim tvoje kra¬ ljestvo, bodi razširjeno in uterjeno po vsim svetu; kraljestvo greha in hudobije pa bodi povsod zaterto in pokončano, -i- O moj nebeški kralj! daj mi gnado, de bom pravo pokoro storil čez svoje grehe, de bom zmiram v duhu pokore, tebi dopad¬ ljivo živel, in zaslužil večno živeti v tvo¬ jim nebeškim kraljestvu. Tretja prošnja. Ztjdc/i se tvoja volja , kakor v nebesih tako na zemlji. Moj nebeški Oče! kolikokrat sim do zdej tvoji presveti volji nasproti ravnal, sim le po nagnjenji svojiga hudobniga serca, in po željah svoje popačene nature živel ; le svojo, ali pa posvetnih ljudi voljo iz napčnih namenov dopolnoval. — Moj Bog in moj Gospod! tvoja volja je nar popolniši, je zgolj svetost'; pravica in ljubezin, je sama na sebi vsiga poče- šenja in zvestiga dopolnovanja vredna; meni se je pa Je preojstra, preterda in pretežavna zdela, ker sim v hotel le po hudobni volji sveta živeti. Se te majhne C d. pO 7 146 dobre dela, ktere sim včasi storil, so bile ognjušene z mojo lastno voljo in s skritim napuham ali s hinavšino, ker sim zravin bolj želel svetu dopasti, kakor tvojo sveto voljo dopolniti. In tako sim še takrat le sam sebi in svetu služil, kader je bilo po vnanjim viditi, de tebi služim z do¬ brimi deli. 01»! kdaj bo že vsiga tega konec! kdaj se bom že vender popolnama v srečno službo svojiga dobrotljiviga ne- beškiga Gospoda podal! — Oh! to že zdavnej želim, duh je voljan, pa meso slabo; jest ne storim dobriga, kar želim, temuč hudo , česar ne želim več, to še storim. — O spreoberni in poboljšaj ti mojo voljo, in stori jo močno v dobrim, pomagaj mi, o moj nebeški Oče! ker si sam ne morem pomagati; dodeli mi svojo sveto gnado, de bom zamogel stojo slabo in hudobno voljo premagati, in jo popol¬ nama tvoji nar svetejši volji podvieči; daj mi gnado, de se bo moja volja tako s tvojo sklenila, in se tako rekoč v njej zgubila, kakor se zgubi kaplja vode v moiji; daj nam vsim gnado, de bomo tvojo ljubeznjivo in sveto voljo tukej na zemlji z ravno tako pokoršino, zvestobo in ljubeznijo dopolnovali, kakor jo an- 147 geljci in vsi izvoljeni v nebesih dopolnu- jejo. Tvoja volja naj se zgodi, kakor v nebesih, tako na zemlji; tvoja sveta vo¬ lja naj bo dopolnjena v vsili naših okoli- šinah; po tvoji sveti volji naj se nam vse zgodi. — O moj nebeški Oče! de bi tvoja sveta volja nad menoj in od mene zmiram dopolnjena bila, to so zdej moje želje; raji hočem po tvoji sveti volji na večno pogubljen biti, kakor brez tvoje volje (ako bi mogoče bilo) v nebesa priti. — Daj mi svojo sveto voljo tudi zmiram prav spoznati, razsvetli mojo vest, stori me verniga per poslušanji tvoje svete besede, ktero nam. tvoji namestniki oznanujejo; in poterdi me. s svojo gnado, de ti bom do konca zvest in popolnama v tvojo voljo vdan v življenji in v smerti. v Ceterta prošnja. Daj nam dam naš vsakdanji kruh. Dobrotljivi Oče nebeški! v svoji pre¬ grešni slepoti sim te le za obilnost, pre¬ moženje, srečo in za zgolj časne reči pro¬ sil, in kolikor si mi jih dal, sim jih veči del k tvojimu razžaljenju obernil. — Dans te pa le toliko prosim, kolikor po tvoji 148 previdnosti potrebujem, in te zravin še posebne gnade prosim, de bi mogel vse, bar mi ti daš, po tvoji sveti volji ober— niti, kakor je nar bolj tebi k časti in moji duši k zveličanju; daj mi dans le moj vsakdanji kruh. — Ce pa hočeš, de na vsili rečeh pomankanje terpim, naj se zgodi tvoja sveta volja, in jest hočem vse v duhu pokore, kakor zasluženo štrafingo za svoje grebe in kakor pomoč k zveli¬ čanju vzeti in voljno preterpeti. — Daj mi pa tudi, moj nebeški Oče! vsakdanji kruh moje duše, tvojo sveto gnado in resničniga duha pokore, de bom posihmal le tebi živel, in se zvesto tvojih svetih zapoved deržal. — O de bi od zdej bile spokorne solze, grenka žalost in ojstre spokorne dela vsakdanji kruh moje uboge zadolžene duše! O de bi jest nikdar ne pozabil, kako grozovitna nesreča je greli, ker dušo od tebe odloči in umori. Daj meni in vsim grešnikam vsakdanji kruh naših revnih duš. — Oh jest, tvoj zgub¬ ljeni sin, nisim vredin kruha tvojih otrok, preživi me le s kruham svojih nar manj¬ ših služabnikov. O Gospod! pusti mi le drobtinice pobirati, ktere s tvoje mize padajo; dodeli mi le nekoliko svoje pre- 149 svete ljubezni božje, ktero pravičnim du¬ šam tako obilno deliš, meni ubogimu greš¬ niku, ker obžalujem svoje grehe in pre¬ grehe in ker te v žalosti in brhkosti svo- jiga serca za odpušenje prosim, s terd- nim sklepam nikoli več te ne razžaliti. — In zdej te še prosim, o Gospod! za kruh svoje duše, kteri iz nebes pride, vse raz- veseljenje v sebi ima, in je kruh življenja: tvoje presveto rešuje Telo, o moj dobrot¬ ljivi Jezus! Daj, de vselej vredno vživam presveto nebeško mano, de bom pravo življenje v sebi imel, in de me boš poslednji dan k večnimu življenju obudil, de bom vedno le tebi živel, kakor ti za¬ voljo Očeta živiš, vedno v tebi ostal, in ti v meni v edinosti večne ljubezni! — Peta prošnja. Odpusti nam naše dolge , kakor tudi mi odpušamo svojim dolznikam. O Bog! moji dolgovi, ktere sim pred teboj storil, so tako veliki, de mi jih ni moč ves čas svojiga življenja in tudi celo neskončno večnost poplačati. Oh! če boš od mojiga hiševanja rajtingo tirjal, o Go¬ spod! kako bom obstal! — Le to me 150 potolaži, de je per tebi odpušenje gre¬ hov, usmiljenje iu obilno odrešenje. Ja, moj nebeški Oče! usmiljen ti hočeš proti meni biti; mi hočeš ves dolg odpustiti, če bom le tudi jest usmiljen do svojih so¬ vražnikov in razžalnikov, če bom vsim t od serca odpustil, kteri me sovražijo in mi hudo store. O kako slej) in nespa- metin bi vender bil, ko bi vsim iz serca ne odpustil, de bo tudi meni odjtušeno! Kako strašno sodbo bi sam čez-se izre¬ kel, ko bi svojiinu bližnjimu ne hotel iz serca odpustiti, zravin bi pa vender molil: „Odpušti mi, o Bog! ravno tako, k a k o r j e s t bližnjim o d p u š a m u . Ali bi ne prosil tako tebe, de nikar tudi ti meni, Bog! grehov ne odpusti, de raji zavoljo vsili mojih hudobij ojstro rajtengo od mene tirjaj, per kteri ne bom obstal, in de me raji v večni peklenski ogenj pahni, kamor zaslužim priti zavoljo svo¬ jih grehov, če mi jih ne odpustiš ? — Te¬ daj hočem vsim prav iz serca odpustiti, kterikoli so me kdej zazžalili, de boš tudi ti meni vse odpustil.- — Resje, de me je moj bližnji marsikterikrat močno razžalil; ah! jest sim pa clo tebe, svojiga Gospoda in Boga, razžalil! Kaj je, če moj bliž— 15 I nji mene, zaničljiviga veliciga grešnika razžali, merno tega, če jest tebe, pre- svetiga večniga Boga tolikokrat s svo¬ jimi grebi razžalim! Ob! kader premislim velikost razžaljenja, ki ga tebi z greham storim, se popolnama zgubi in zgine vse razžaljenje, ki ga ljudje meni store. — Res je, de moj zopernik in sovražnik hu¬ dobno in krivično ravna, ker me tako sovraži in žali! pa v njegovih krivicah spoznam tvojo božjo pravico, zakaj ti vse to perpustiš k mojimu posvečenju za pra¬ vično strafengo mojih grehov. Vse raz¬ žaljenje svojih sovražnikov hočem tedaj z voljo prenesti, vsim iz serca odpustiti, in vse, kar mi bodo hudiga storili, za pokoro svojih grehov vzeti; oh! sej sim še tavženkrat več terpeti zaslužil! — Odpusti mi vse moje grehe, o dobrotljivi Oče! kakor tudi jest vsim iz serca od¬ pustim, vzemi me spet v svojo sveto gnado, in dodeli mi, de vedno v tvoji s. gnadi živim in tudi umerjem. . v Šesta prošnja. In nas ne vpelji v skušnjavo. O Gospod! veš, kako zlo sim k 1 52 hudimu nagnjen; poznaš moč mojih hu¬ dobnih navad in mojih skušnjav, poznaš tudi slabost moje volje, kako malo je perpravljena, slabim navadam in skuš¬ njavam zoper stati. Veš, de je človeško življenje polno skušnjav, s kterimi se imamo zmiram vojskovati. Karkoli člo¬ vek vidi ali sliši, kar misli ali govori, skorej vse mu je skušnjava. Zdej nas naša hudobna popačena natora k dopol¬ njenju hudiga nagnjenja in poželenja za¬ peljuje, ktero je po poerbanim grehu v našo natoro prišlo; zdej nas hudobni za¬ peljivi svet vabi k vživanju svojiga go- ljuiiviga veselja; zdej nas hudobni duh skuša in moti, in vedno okoli hodi, ka¬ kor rjoveč lev, in iše, koga bi požerl. — Oh koliko hudih skušnjav, koliko nevar- niga vojskovanja! — O Bog! kteri veš, de nam v tolikanj nevarnostih po človeški slabosti ni obstati , daj nam svojo vsi- gamogočno gnado, de bomo vse svoje skušnjave s tvojo pomočjo srečno prema¬ gali. — O Gospod! bodi meni ubogimu grešniku milostljiv; brez tvoje pomoči se ne bom mogel vsim svojim silnim skuš¬ njavam ubraniti. Odvzemi mi, če je tvoja sveta volja, moje velike in hude skuš- 153 njave, de ne bom zmiram v taki nevar¬ nosti, kjer bi zamogel v tebe razžaliti in svojo dušo pogubiti. Če pa hočeš, de imam silne skušnjave za pokoro in štra- fingo svojih grehov, te pa prosim, stori v meni obilno svojo sveto gnado, de boš ti v meni slabim močan, de boš moj po¬ močnik in odrešenik, de se bodo vernili in sramovali, kteri mi hudo hočejo. -— O Gospod! do zdej sim preveč sam nase, na-te pa premalo zaupal, zato sim bil tolikokrat od hudobnih skušnjav v greh zapeljan. Zdej hočem pa le na-te zau¬ pati, o moj Bog! in na vekomaj ne bom zapušen; le per tebi hočem v vsili ne¬ varnostih pomoči iskati, zakaj, po tebi bom od skušnjave rešen, in v svojim Bogu hočem zid preskočiti. (Ps. 17, 30.) O moj nebeški Oče! daj mi gnado, de bom vedno čul in molil, de v skušnjavo ne padem, v greh ne pervolim, in tebe na večno ne zgubim. Sedma prošnja. - T emitč nas reši od hudiija. Amen. O moj Bog in moj Gospod! jest rev¬ ni grešni človek moram spoznati, de nič 7 * * 154 druziga ne zaslužim, kakor de bi me ti hudo in večno štrafal, zakaj hudo sim storil pred teboj, in tebi samimu grešil. Pa sam hočeš, de te prosim, de me reši od vsiga hudiga, kar sim za svoje hudo¬ bije zaslužil. Ponižno te tedaj prosim, moj dobrotljivi Oče nebeški! usmili se me po svoji veliki milosti j nikar mi po mo¬ jih grehih ne stori, in ne povračuj mi po mojih hudobijah. Usliši mojo perserčno prošnjo, in obvaruj me in vse ljudi pred vsimi nesrečami, ktere tolikokrat zavoljo svojih grehov zaslužimo. — Ce si pa sklenil, o pravični Bog! zavoljo naših hudobij tukaj nas tepsti in štrafovati, se ti pa še moramo zahvaliti za tvojo ve¬ liko ljubezin, ktero nam s tem skazuješ. O le tukaj nas tepi 5 le tukaj nas žgi in reži, de nam tamkej zaneseš! Samo to te prosimo, daj nam gnado, de bomo vse časne nesreče in težave, ktere nam po¬ šiljaš, za štrafengo svojih grehov in za pomoč zveličanja spoznali, vse v duhu pokore voljno preterpeli, in tako tiste časne štrafinge, ktere bi imeli v vicah terpeti, že tukaj dostali. — Posebno te prosim, o Gospod! odverni od nas vse dušne nevarnosti in nesreče 5 varuj nas 155 pred zapeljevanjem in vsimi slabimi per- ložnostmi; varuj nas posebno pred srnert- nim greham, kteri je nar veči nesreča na svetu. O Gospod! pusti me raji od konca mojiga življenja v nar veči revšini in terpljenji živeti, kakor pa de bi tebe še s kakim greham razžalil. —- Reši nas pa tudi, o dobrotljivi Bog! ker si nas za nebesa vstvaril, reši nas od večniga hudiga, od večniga pogubljenja, in vzemi nas v svoje večno stanovanje, kjer te bomo z vsimi tvojimi izvoljenimi na vse večne čase gledali, ljubili in vživali. Amen. O moj usmiljeni nebeški Oče! jest, ubogi grešnik, kteri nisitn vredin, tvoj otrok imenovan biti, te prosim za vse te gnade v imenu Jezusa Kristusa, tvojiga ljubiga Sina, kteri s teboj in s sv. Duham živi in kraljuje, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. 156 Sedem psalmov od pokore. 1. Psalm. (6-J Ker David pred svojimi sovražniki nikjer ni bil varin, je leta psalm zložil in molil. Ta sveti mož se je bal, de bi se Bog ne bil čez-nj razserdil, zato z gre- vanim sercam k Bogu zdihuje, in za usmiljenje prosi. — Ta psalm je slehernimu v nauk, kako ima nadlogo terpeti, sam sebe tolažiti, in svoje pregrehe obžalovati. Gospod! nikar me ne štrafuj v svo¬ jim serdu, in ne tepi me v svoji jezi. Usmili se me, o Gospod! zakaj slab sim; ozdravi me, o Gospod! zakaj moje kosti se tresejo od strahu. In moja duša je silno omamljena; ali kako dolgo, o Gospod! (boš odla¬ šal pomagati?) Gospod! oberni se (k meni) in reši mojo dušo; pomagaj mi za svoje milosti voljo. Zakaj mertvi človek ne misli na te: v grobu pa kdo te bo hvalil? Trudin sim od zdihovanja, vse noči se na svoji postelji silno jokam, in svojo posteljo s solzami močim. Od silne notranje žalosti so moje 157 oči oteiimele! med vsimi svojimi sovraž¬ niki sim se postaral. Bežite od mene vsi, kteri hudobijo dopernašate, zakaj Gospod je glas mo- jiga jokanja uslišal. Gospod je mojo prošnjo uslišal, Gospod je mojo molitev sprejel. V si moji sovražniki se imajo sra¬ movati in silno prestrašiti; verniti se imajo, in zdajci se sramovati. Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in s. Duhu; kakor je bila od začetka, zdej in vselej, in na vse večne čase. Amen. II. Psalm. C31J paviil spozna v velicili nadlogah svojo hudobijo, jo ob¬ žaluje, štrafingo v pokoro vzame, in odpušcnje zadobi. — V tem psalmu uči s svojim zgledam vse grešnike, kako pokoro delati. Blagor jim, kterim so pregrehe od- pušene; in kterih grehi so zakriti. Blagor človeku, kterimu ni Gospod greha zarajtal, v kteriga sercu ni nobene goljufije. Zato ker sim molčal, so moje kosti od vsakdanjiga vekanja oslabele. Ker je bila tvoja roka noč in dan težka na meni, sim se v svoji težavi sem ter tje obračal, ker me je tern bodel. 158 (Tedaj) sim ti mojo gregreho spo¬ znal, in svoje nepravice nisim zakrival. Rekel sim: Hočem zoper samiga sebe svojo krivico pred Gospodam spo¬ znati; in ti si mi hudobijo mojiga greha odpustil. Zato bo sleherni pobožni ob pravim času k tebi molil, de povodnja velikih voda blizo njega ne pride. Ti si moje perbežališe v brhkosti, ktera me je obdala: o ti moje veselje, reši me od njih, kteri so me obsuli. Hočem ti (odgovori Bog) zastop- nost dati, in te podučiti na poti, po kteri boš hodil; vedno hočem na-te gledati. Nikar ne bodite kakor konj in me¬ zeg, ktera pameti nimata. Ukroti (jo Bog) s torbami in z berz- darni čeljusti njih, kteri se k tebi ne per- bližujejo. Čez hudobniga (pride) veliko šib, njega pa, kteri v Gospoda upa, bo usmi¬ ljenje obdalo. Veselite se v Gospodu pravični, od veselja poskakujte, in razglasujte svoje veselje vsi, kteri ste dobriga serca. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. 159 III. Psalm. C37J Ko je David v velikih nadlogah bil, je popisal ostudnost svoje pregrehe v podobi velike in hude bolezni; vzame vse nadloge za pokoro, noč in dan čez svoje grehe žaluje in za odpušenje prosi. — Leta Psalm je po¬ sebne dobra molitev za vse resnične spokornike. Gospod, ne štrafuj me v svojim serdu, in ne tepi me v svoji jezi. Ker tvoje psice v meni tiče; in tvoja roka je težka nad menoj. Zavoljo tvoje jeze ni zdravja na mojim mesu: moje kosti nimajo pokoja zavoljo grehov. Zakaj moje hudobije so mi glavo prerasti e 5 in me tlačijo, kakor težka butara. Moje rane so gnjiti in smerdeti za¬ čele zavoljo moje neumnosti. Revin sim in ves pobit; celi dan žalostili okoli hodim. Ker moje ledje je polno zmot oj av; in na mojim mesu ni nič zdraviga. Silno sim slab in ponižan; rjovem od bolečine svojiga serca. Pred teboj, o Gospod! so vse moje želje, in moje ječanje pred teboj ni skrito. Moje serce je žalostno, moja moč me je zapustila; clo moje oči so otemnele. 160 Moji prijatli in bližnji se mi nasproti perbližujejo in zoper mene stoje; in kteri so sicer okoli mene bili, od daleč stoje. In kteri me umoriti išejo, silo delajo. In kteri mi hudo žele, nečimurno govore, in cel dan goljufije izmišljujejo. Jest pa kakor glušec ne slišim, sim kakor mutec, kteri svojih ust ne odpre. Postal sim, kakor človek, kteri ne sliši, in kteri nima odgovora v svojih ustih. Ali v tebe, o Gospod! sim zaupal; ti. Gospod moj Bog! me boš uslišal. Zakaj rekel sim: Ne perpusti, de bi se kdej sovražniki nad menoj ve¬ selili; ker so se moje noge spotikovale, so močno zoper mene govorili. Zdej sim k tepenju perpravljen; in moja bolečina mi je vedno pred očmi. Ker svojo hudobijo očitno spoznam, in sim zavoljo svojiga greha v skerbi. Moji sovražniki pa (dobro) žive, in so močnejši, kakor jest; in kteri me po krivim sovražijo, se (vsaki dan) množijo. Kteri dobro s hudim povračujejo, me opravljajo, ker se dobriga deržim. 161 Ne zapusti me, o Gospod moj Bog! ne odstopi od mene. Hiti mi pomagat, o Gospod Bog, moj Zveličar! Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. IV. Psalm. (50.} David od preroka Natana zavoljo prešeštva in ubijanja posvarjen, spozna svojo hudobijo, žaluje iz celiga serca, iše usmiljenje per Bogu doseči, prosi za novo serce in za noviga duha, in mu obljubi vedno zgre- vano serce v dar pernesti. Tudi prosi, de bi mu pregreha žegna ne odvcrnila, kteriga je Bog Sionu in Jeruzalemu obljubil. — Lepa molitev za vse greš¬ nike, kteri pokoro delajo. Usmili se me, o Bog! po svoji ve¬ liki milosti. Inr zbriši po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja mojo hudobijo. Operi me čedalje bolj od moje kri¬ vice: in očisti me od moje pregrehe. Ker spoznam svojo pregreho, in moj greh mi je vedno pred očmi. Tebi samimu sim grešil, in pred te¬ boj hudo storil; (usmili sej de boš v mojih besedah resničen spoznan, in pre¬ magaš, kader si sojen. Zakaj, glej, v hudobii sim spočet; in v grehih me je moja mati spočela. 1655 Glej, resnico ljubiš, neznane skriv¬ nosti svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me z izopam, in bom oči— šen; operi me, in bom bolj bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo slišati; in (moje) poterte kosti bodo od veselja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje krivice. Stvari v meni, o Bog! čisto serce; in ponovi v mojim osereji praviga duha. Nikar me ne zaverzi spred svojiga obličja; in ne odvzemi mi svojiga sve- tiga Duha. Daj mi zopet veselje svojiga zve¬ ličanja; in poterdi me z imenitnim duham. Učil bom hudobne tvoje poti; in greš¬ niki se bodo k tebi spreobernili. Reši me od dolga kervi, o Bog! Bog moj zveličar! in moj jezik bo tvojo pravico z veseljem hvalil. Gospod! odpri moje žnable; in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale. Zakaj, ako bi bil dar hotel, bi ti ga bil rad dal; ali nad žgavnimi darovi ni¬ maš dopadajenja. Bogu dopadljivi dar je žalosti poln 163 duh; potertiga in ponižaniga serca, o Bog! ne bos zaničeval. Stori dobro, o Gospod! po svoji dobrotljivi volji (gori) Sionu, de bodo Jeruzalemski zidovi spet sozidani. Tedaj ti bodo daritev pravice, darovi in žgavni darovi dopadli; tedaj ti bodo na altar teleta pokladali. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. V. Psalm. (101J V teni Psalmu obžaluje David svoje velike pregrehe, in prosi za odpušenje. Vender vidi tudi dalje: se v imenu vsili Judov poniža, milo zdihuje, ker vidi, de svojiga Odrešenika ne bodo spoznali, se spozna z drugimi vred kriviga, de bi božjo jezo potolažil, in prosi, de bi Bog dal Judovskimu narodu do konca živeti, ker je tako obljubil. Gospod! usliši mojo molitev, in pride naj k tebi moje vpitje. Ne skrivaj svojiga obličja pred mano, nagni mi svoje uho, kaderkoli bom v nad¬ logi- Usliši me hitro, kaderkoli 'te na po¬ moč kličem. Zakaj moji dnevi so zginili kakor dim, in moje kosti so se kakor glavnja posušile. 164 Moje serce je pobito in suho, kakor seno, ker sim svoj kruh jesti pozabil. Od veliciga zdihovanja me ni dru- ziga ko kost in koža. Enak sim pelikanu v pušavi; kakor sova v starim ozidji. Cujem, in sim kakor samotin vrabec na strehi. Cel dan me zasramujejo moji so¬ vražniki 5 in ti, kteri so me sicer hvalili, so se zoper mene zarotili. Zakaj pepel kakor kruh jem, in svojo pijačo s solzami mešam. Pred tvojo jezo in (tvojim) serdamj zakaj povzdignil si me, in na tla vergel. Moji dnevi so se nagnili, kakor senca, in kakor trava sim usahnil. Ti pa, o Gospod! ostaneš vekomaj j in tvoj spomin od rodu do rodu. Ti boš vstal, in se Siona usmilil, zakaj čas je, de se ga usmiliš, čas (tvo- jiga usmiljenja) je prišel. Tvoji hlapci imajo clo njegove kamne za ljubo: in clo z njegovim praham imajo usmiljenje. Neverniki se bodo tvojiga imena, in vsi kralji zemlje tvoje časti bali. 16 .> Kader bo Gospod Sion zopet sozi- dal, in se v svojim veličastvu perkazaL On se ozera na molitev revežev; in njih prošnje ne zaničuje. Leto bodi za poslednji rod pisano; zakaj ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hva¬ lilo Gospoda. Ker on z višave svojiga svetiga sedeža doli oči obe m e; (ker) Gospod iz nebes na zemljo gleda. De je slišal ječanje jetnikov, in rešil k smerti obsojene. De bi ime Gospodovo na fgori) Sionu, in njegovo hvalo v Jeruzalemu oznanovali. Kader se bodo ljudstva in kralji zbrali, služiti Gospodu. Kader je še per moči bil, mu je rekel: Povej mi majhno število mojih dni. Ne vzemi me v sredi mojih dni; tvoje leta so od roda. Ti, o Gospod ! si nekdaj zemljo uter- dil; in nebo je delo tvojih rok. Minilo bo, ti pa ostaneš; kakor ob¬ lačilo se bo postaralo. Ti ga boš kakor ogrinjalo prememl, in bo premenjeno. 166 Ti pa ostaneš ravno tisti, in tvojih let ne bo konca. Sinovi tvojih hlapcov bodo stano¬ vanje imeli, in njih zarod bo pred tabo uterjen vekomej. Čast bodi Bogn Očetu i. t. d. VI Psalm. (129.J Leta Psalm uči, de so vsi ljudje grešniki, de si sami ne morejo pomagati; de naj, ako hočejo pravični po¬ stati, v božjo milost zaupajo, v zveličarja verovajo, za odpušenje prosijo in pokoro delajo. Iz globočine vpijem k tebi, o, Go¬ spod! Gospod, usliši moj glas. Naj se nagnejo tvoje ušesa na glas moje prošnje. Gospod! ako boš zavoljo pregreh rajtingo tirjal; o Gospod! kdo bo obstal? Moja duša čaka (spolnjene) nje¬ gove besede; moja duša v Gospoda zaupa. Od jutranjiga čuvanja noter do noči naj Izrael v Gospoda upa. Zakaj per Gospodu je usmiljenje, in per njem je obilno odrešenje. In on bo Izrael od vsili njegovih hudobij rešil. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. 167 VIL Psalm. C142J Ker David, ko jo pred svojini sinam Absolonam bežal, tudi v pušavi ni varin bil, je molil ta Psalm in pro¬ sil, de bi mu Bog ne povernil po njegovih pregrehah, temuč de bi ga iz te velike nadloge hitro rešil. Ta Psalm nas uči, kako ima zgrcvani grešnik po Davido¬ vim zgledu Boga za odpušenje grehov in za odver- njenje zaslužene štrafinge prositi. Gospod, usliši mojo molitev; poslu¬ šaj mojo prošnjo zavoljo svoje zvestobe; usliši me po svoji pravici. Ne ravnaj sodbe s svojim hlapcam; zakaj pred teboj ne bo noben živi človek pravičin obstal. Zakaj sovražnik mi preganja dušo; moje življenje je do tal poterl. Y r temoto me je posadil, kakor nek¬ danje merliče. Spomnujem se starih časov, spre- mišljujem vse tvoje dela; dobro prevdar- jam dela tvojih rok. Moj duh v meni medli, in moje serce je v meni prestrašeno. Proti tebi stegujem svoje roke, moja duša je kakor suha zemlja pred teboj. Ne skrivaj svojiga obličja pred mano; sicer bom tistim enak, kteri v greh gredo. Daj mi zjutrej tvoje usmiljenje za¬ slišati; ker na te zaupam. I 68 Stori mi znano pot, po kteri naj ho¬ dim; k tebi povzdigujem svojo dušo. Gospod! reši me od mojih sovraž¬ nikov; k tebi perbežim. Uči me tvojo voljo storiti, zakaj ti si moj Bog. Tvoj dobri duh naj me vodi po ravni poti. Gospod! ohrani me per življenji za svojiga imena voljo; izpelji po svoji pra¬ vici mojo dušo iz nadlog. Pokončaj po svojim usmiljenji moje sovražnike. In pogubi jih vse, kteri moji duši nadlego delajo; ker sim tvoj hlapec. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Molitve za sveto obhajilo. Preljubi moj kristjan! vselej sicer, kader moliš, je tvoja dolžnost, z zbranim duliam in ponižnim in hvaležnim sercam moliti; pa posebno, kader imaš veliko srečo, de smeš samiga Jezusa prejeti, takrat moraš še z bolj zbranim duliam in z veči ponižnostjo, hvaležnostjo in ljubeznijo moliti. — Tako tedaj opravi te molitve, de bo tvoja duša s svetim obhajilam ohranjena za večno življenje. 169 Če pa ne utegneš pred s. obhajilam in po s. obhajilu dolgih molitev moliti, ktere tukaj najdeš, moli tiste krajši, ktere se najdejo po teh molitvah od s. obhajila. Molitev pred svetim obhajilam. O moj Jezus, večna ljubezin! glej, jest uboga nevredna stvar se perbližam k tvoji sveti mizi, nehvaležni služabnik k svojimu dobrotljivima Gospodu, grešni človek k svojimu pravimu živimu Bogu. O Jezus, pomagaj mi s svojo sveto gnado, de te bom zamogel dans prav vredno prejeti; vžgi v mojim sercu pravo živo vero, terdno zaupanje, in gorečo ljubezin, de ti bo moje serce dopadljivo. — O kako imenitno je opravilo, ktero imam zdaj opraviti! zakaj ne kakimu imenitnimu člo¬ veku, ampak tebi, svojimu vsigamogoč- nimu, večnimu Bogu, hočem zdej stano¬ vanje perpravit. — O Gospod! od ve¬ komaj do vekomaj je tvoje nezapopadliivo bitje! Nebo in zemlja te ne obsežeta! in jest revna grešna stvar, te hočem zdej prejeti! — Kakor v hišo srečniga Calieja, ho¬ češ zdej tudi k meni priti; pa prosim te, (D. p.) 8 170 očisti me pred, ker sim ves ognjušenj vzemi iz mojiga serca vse, kar me pred teboj nevredniga dela, in obdaruj me obilno s svojo sveto gnado in ljubeznijo, in z vsimi lepimi čednostmi. — Kakor je dobrotljivi oče svojiga zgubljeniga sina, kader je spet nazaj prišel, lepo obdaro¬ val in z vsim previdil, kar mu je bilo treba, ker mu je lepo novo oblačilo, nove čevlje oskerbel, lep perstan dal, ravno tako tudi ti, moj usmiljeni Jezus! dans mene, ki sim tudi kakor zgubljen sin, ki z zaupanjem spet k tebi pridem, do¬ brotljivo obdaruj in me z vsim previdi, kar mi je treba, de te bom vredno pre¬ jel, de mi prejemanje tvojiga presvetiga rešnjiga telesa ne bo k sodbi in v po¬ gubljenje, temuč de mi bo po tvoji mi¬ losti ohranjenje zdravja in življenja moje uboge duše. Obdaruj me spet, o moj Jezus! z lepim belini oblačilam, kteriga sim bil per svetim kerstu prejel. Oh! z greham sim ga zgubil; ti pa, moj usmi¬ ljeni Jezus! mi ga z gnado svete pokore spet nazaj poverili. — Obdaruj me z le¬ pimi novimi čevlji, de bom zmiram serčno in stanovitno hodil po poti tvojih svetili zapoved, in de se tudi težavne in ter— i7L njeve poti križev, ktera v nebesa pelje, za naprej ne boni bal. — Obdaruj me z le¬ pim zlatim perstanam svoje svete ljubezni, de bo moja duša vedno tvoja ljuba ne¬ vesta ostala, tebe čez vse ljubila, in z vsimi svojimi mislimi in željami pri tebi v nebesih na desnici tvojiga Očeta prebivala. O moj dobrotljivi Jezus! kako ve¬ selje je za-me, de dans spet k meni priti hočeš, mojo dušo obiskat, tolažit in raz¬ veselit, in de toliko gnad in dobrot seboj perneseš, s kteriini hočeš mojo dušo obilno obdarovati. — O večna ljubezin! kralj večne časti! ti sam prideš mene, svojiga nevredniga in nehvaležniga služabnika obiskat; in tvoja ponižna in nezmerna ljubezin te tako deleč peržene, de se mi popolnama daruješ, de se z menoj zdru¬ žiš, de se mi še clo zavžiti daš, in mojo dušo za večno življenje živiš. — O kako si mi dobrotljiv, de mi dans spet to ve¬ liko gnado storiš, in me k svoji mizi po¬ vabiš ! O kako olepšana s svatovskim oblačilam bi imela biti moja duša, kader jo k svoji večerji povabiš! — Oh! tisti nevredni človek, ki ga je kralj rekel v zunanje teme vreči, ker je bil brez sva- tovskiga oblačila k ženitovanju njegoviga 172 sina prišel, me močno straši, — O Jezus , kaj bo z mojo dušo, če jo ti kdej brez svatovskiga oblačila per tvoji sveti mizi najdeš! Oh! obvaruj me pred to strašno, nar veči nesrečo! — Ljubezin, sveta lju¬ bezni je prelepo svatovsko oblačilo, s kterim imajo olepšane biti tvoje neveste, kader jih povabiš k svoji sveti mizi. Daj mi iz neizmerjeniga bogastva svojiga usmiljenja gorečo ljubezin do tebe in do bližnjiga, de se bom iz ljubezni do tebe bolj greha bal, kakor vsake druge ne¬ sreče; de bom vse tvoje zapovedi na tanko dopolnoval in ti v djauji ljubezin ska- zoval; de bom bližnjiga zavoljo tebe kakor sam sebe ljubil in mu vse storil, (kolikor bo mogoče,) kar bi si v njegovih okoli— šinah sam želel. V tej ljubezni te prosim, o moj Jezus! me prav poterdi, stori in ohrani jo zmiram bolj gorečo v mojim sercu, potlej bom tebe, ki si večna lju¬ bezin, vselej vredno prejel, in moje serce bo tvoje dopadljivo prebivališe ostalo. — O de bi te mogel prav ljubiti, de bi mi bilo tudi veliko odpušeno, ker sim veliko pred teboj grešil! Daj mi pa tudi, ponižno te prosim, pravo perserčno žalost čez moje grehe, 173 de mi bo resnično iz serca žal, de sim tebe, svojo nar veči dobroto, ki si sam na sebi vse ljubezni vredin, s svojimi grehi razžalil. — O de bi pač nikoli ne bil grešil! nikoli svojiga neskončno do- brotljiviga Boga ne razžalil! Oh! moj Jezus! če začnem premišljevati svoje pre¬ grehe in hudobije, me strah obide, in sko- rej si več ne upam, k tvoji sveti mizi perstopiti in te prejeti. — Pa tvoja neiz- merjena ljubezin mi strah odvzame in zau¬ panje daje, ker te slišim v tabernakeljnu Jjubeznjivo klicati rekoč: ,,Pridite vsi k meni, kteri ste revni in s težavami ob¬ loženi, in jest vam jih bom polajšal u . Na tvoje jubeznjivo vabljenje si upam tje perstopiti. Glej, ves revin sim, in z ve¬ likimi dušnimi težavami obložen: potolaži me, ki si moj usmiljeni Odrešenik in moja edina tolažba. Ves slab sim in bolan; ti pa, o Jezus, ki si moj zdravnik, me s svojo gnado in ljubeznijo spet ozdravi. — O Gospod! nisim sicer ..vredin, de greš pod mojo streho, — malo je, menim, tako nevrednih! Oh! pa vender pridi, o moj Jezus! ponižno te prosim, in stori me sam vredniga, napravi si sam dopad¬ ljivo prebivališe v mojim sercu. Sej si 174 ti iz serca ponižin, sej si tudi v revno Betlehemsko štalico prišel; o pridi tudi v moje revno serce! Prišel si v Betanijo, in si Lazarja, ki je že štiri dni v gro¬ bu ležal, spet k življenju obudil; o pridi tudi k meni, in me tudi iz groba mojih pregreh k novimu, tebi dopadljivimu živ¬ ljenju obudi! Prišel si k Marti in k Marii, in Marta ti je prijazno postregla, Marija pa, po tvojim ljubeznjivim obiskanji raz¬ svetljena si je nar boljši del izvolila, ker je per tvojih nogah tvoje svete nauke po¬ slušala; o pridi tudi k meni, moj usmi¬ ljeni Jezus! in obiši me prijazno. Jest ti sicer z nobeno rečjo nimam postreči; le svoje revno serce ti popolnama dam, in terdno obljubim, de bom k tvojim no¬ gam sedel, ki boš k meni prišel, in bom prav zvesto tvoje ljubeznjive nauke po¬ slušal in ohranil, ktere mi vselej daješ, kakor je vselej tvoje veselje v svetim zakramentu s človeškimi otroci biti. O kako lepo me vselej učiš ljubezni do Boga in do bližnjiga, ponižnosti, krotkosti, po- terpežljivosti, pokoršine, čistosti, in vsih svetih čednost, ker želiš tudi z menoj biti! Pridi tedaj skoraj, o moj Jezus! 175 Tromej te že čaka moja revna duša! Ka¬ kor žejin jelen po merzli vodi hrepeni; tako hrepeni moja duša po tebi. — Le per tebi so vse moje želje, le per tebi mi je dobro. Moje serce je za-te vstvarjeno, in je vse¬ lej nepokojno, dokler v tebi ne počiva. Pridi tedaj, o Jezus, moj ljubeznjivi učenik! in uči me svojo sveto postavo, ktera je zgolj ljubezin. Uči me tvojo voljo storiti. Pridi, o Jezus! presveta podoba božjiga bitja in moj zgled! daj mi gnado, de si bom zanaprej le perzade- val tvoji podobi enak perhajati, in tvoje zglede posnemati v vsim svojim zader- žanji. Pridi, o Jezus! moj večni Gospod in kralj! in vzemi moje serce tako v svojo oblast, de boš za naprej le ti sam v njem kraljeval. Pridi, o Jezus! moj viši mašnik in daritev! in daj mi gnado, de te bom zdaj ravno tako vredno in s tako gorečo ljubeznijo prejel, kakor so te tvoji sveti aposteljni per zadnji večerji prejeli, kjer si sveto daritev postavil, v kterim se sam sebe svojimu nebeškimu Očetu v naše odrešenje in življenje daruješ. 176 Pridi, o Jezus! moj nar mogočniši srednik, in besednik! in govori za¬ me pred nebeškim Očetam, de bi mi dal perserčno žalost, mi vse moje grehe od¬ pustil, in mi gnado dodelil, te zdej vredno prejeti. Pridi, o Jezus! moj dobrotljivi zve¬ ličar! in očisti moje serce, de bo pre¬ jemanje tvojiga presvetiga rešnjiga Te- lesa mojo dušo ohranilo za večno zve¬ ličanje. Pridi, o Jezus! moj usmiljeni odre¬ šenik! in odreši in očisti moje serce od vsiga, kar ti ni dopadljivo, in daj mi gnado, de bi te mogel prav vredno prejeti. Pridi, o Jezus! moj nar boljši pa¬ stir! in nesi me, svojo zgubljeno ovčico, spet k svoji zvesti čedi; in pelji me na nar boljši pašo k svoji sveti mizi, kjer ti iz nezmerne ljubezni svoje ovčice s svojim lastnim presvetim rešnjim Telesam nasituješ. Pridi, o Jezus! moj usmiljeni z d ra v- ni k! in ozdravi mojo dušo, kteraje med razbojnike padla, in je hudo ranjena; daj se ji samiga sebe za zdravilo, in ona bo zdrava in terdna. Pridi, o Jezus! moj častitljivi p o- i77 glavar! in podverzi si moje serce, de bom zmiram s serčno ponižnostjo, s po- polnama pokoršino in z veliko ljubeznijo tebi podložili. Pridi, o Jezus! moj nar zvestejši p e rja tel in brat! in daj mi gnado, de bom tvojo ljubezin in perjaznost za svojo nar veči srečo spoznal, in de se nobene reči ne bom tako bal zgubiti kakor tvojo ljubezin in perjaznost. O stori obilniši s tem s. obliajilam svojo ljubezin v meni. Pridi, o Jezus! moj prihodnji sod¬ nik! in usmili se moje uboge duše, de bom mogel obstati pred tvojo sodbo, očisti moje serce od vsili grehov, in daj mi resnično žalost, živo vero, terdno zau¬ panje in gorečo ljubezin, de ne bom per tem s. obhajilu sam sebi sodbe in pogu¬ bljenja jedel in pil. O dodeli mi, de te prav vredno prejmem, de boš vedno v meni ostal in jest v tebi, in de me boš, na dan strašne sodbe, obudil k večnimu življenju. Amen. O Marija, preljubeznjiva iiiati mojiga Jezusa! glej, zdej imam jest tvojiga Iju- biga Sina v presvetim zakramentu pre¬ jeti. — O prečista devica Marija! ko bi jest zdej pač mogel tisto prečudno čistost g ** 178 serca, in tisto presveto ljubezin imeti, s ktero si ti Jezusa od s. Duha spočela, v obiskanji Elizabete nosila, in vselej ljubila! — O Marija, moja preljuba mati, ti s svojo prošnjo per svojim ljubim Sinu vse zamoreš; prosi ga tadaj za-rne, de bi mu zainogel dans prav čisto in ljubez- njivo stanovanje v svojim sercu perpra- viti, de bi z dopadenjem noter prišel, z ljubeznijo ostal, z vsimi čednostmi moje serce napolnil, in mojo dušo ohranil za večno življenje. Amen. Molitev po svetim obhajilu . O Jezus! usmiljeni Jezus! moj do¬ brotljivi Odrešenik! moj Bog in moj Go¬ spod! Hvali Gospoda moja duša! in po¬ višuj Boga svojiga zveličarja, zakaj neiz¬ rečene čudeže je nad teboj storil! — Hvali Gospoda, nikdar ne pozabi velike dobrote, ktero ti je ravno zdej skazal! — O nezapopadljiva dobrota! o neskončna milost! o večna neizrečena ljubezin! — Bog je prišel, in v meni je stanovanje vzel! — Kralj večniga veličastva, obdan 179 od milijonov čistih duhov, kteri ga molijo, se je s svojiga večniga nebeškiga se¬ deža spustil, in se v revno prebivališe mojiga slabiga života podal! — Nebeški Gospod, spremljen od veliko trum svetih Kerubinov in Serafinov, kteri mu stre¬ žejo, je v svoji presveti ponižnosti in ljubezni prišel obiskat svojiga nevredniga služabnika! O moj Jezus! sto tavžent- krat bodi česen in hvaljen za svojo neizmerno ljubezin! — Z dej ti sam, o Jezus, v meni živiš! S čim ti bom za- mogel poverniti tvojo nezapopadljivo do¬ broto! neskončno me ljubiš: toliko si za¬ me terpel, take strašne brhkosti in te¬ žave si za-me prestal, de je kervav pot s tvojiga svetiga obraza na zemljo te¬ kel ; od svojih hudobnih sovražnikov si bil tako krivično sojen, neusmiljeno gaj- žlan in na zadnje si na s. križi v neiz¬ rečenih bolečinah svoje sveto življenje končal, in svojo presveto rešnjo kri do zadnje kaplje za-me prelil. — Pa tvoji neskončni ljubezni vse te dobrote še ni¬ so zadosti •, verh vsiga tega, mi še to neizrečeno dobroto skažeš, de mi v pre¬ svetim zakramentu samiga sebe daš, de 180 te zavžijem, in svojo dušo za večno živ¬ ljenje ohranim. — O moj Jezus! kako si mi ti vender dober! Živo občutim velikost tvoje dobrote do mene; in tolikanj bolj živo jo občutim, kolikor bolj spoznam, de je clo nič vre- din nisim. — O Jezus! kako mi moreš ti še tako dobrotljiv biti? Ali ne veš več, kolikokrat sim te, kakor Judež za kako kratko pregrešno veselje, za kakošin inajhin krivičin dobiček tvojim sovražuikam izdal? Ali ne veš več, kolikokrat sim te zatajil, zasramoval, gajžlal in s ternjem kronal, ker sim svet bolj kakor tebe či¬ slal, ker sim se bolj bal ljudi kakor tebe raz¬ žaliti? ker sim s svojim strupenim jezi¬ kam bližnjiga tepel, ker sim se v prevzet¬ nosti in napuhu čez njega poviševal! Ali ne veš, kolikokrat sim te v novič neus¬ miljeno križal, ker sim take grehe do- pernašal, zavoljo kterih si bil, (de si nas od zasluženih večnih štrafeng odrešil,) od hudobnih Judov na križ perbit? — O moj Jezus, ali od vsiga tega nič več ne veš? — O vse to dobro veš, sej si ti moj vsigavedoči Bog; pa mi milostljivo zanašaš, in svoj obraz od mojih grehov obračaš, ker me tako neizmerno ljubiš. 181 Oh, moj Jezus! skoraj bi s s. Pe¬ tram rekel: ,,Go spod, pojdi od mene, zakaj grešnik sim!“ — Tode kaj bom pa začel, če me zapustiš, ker si le ti moje upanje in moja edina tolažba? Torej iz celiga serca s tvojima učencama k tebi kličem: ,,0 Gospod! ostani p er meni, zakaj m raci se, in dan se je že nagni 1“. — Strašne teme me opadejo, kader sim od tebe odločen5 dan zgine, in tista grozovitim noč me obide, v kteri ne morem nič več dobriga sto¬ riti. — O Jezus! zdej si popolnama z menoj sklenjen; o nikar nikdar več ne perpusti, de bi me kakošin greli od tebe odločil, de bi te iz svojiga serca pre¬ gnal ! — kako sim vender mogel tako ne¬ hvaležni, tako hudobin in preslepljen biti, de sim tebe, svojo nar veči dobroto, raz¬ žalil, de sim pregrešni svet in njegovo zapeljivo strupeno veselje bolj ljubil, ka¬ kor tebe, svojiga Boga, Gospoda in usmiljeniga odrešenika! de sim raji hu- dobnimu duhu za večne peklenske mar- tre, kakor tebi, o Jezus, za večno nebeško veselje služil! — O nezapo- padljiva slepota in hudobija! — Za na¬ prej se nima to nikdar več zgoditi! 188 Terdno sklenem in ti obljubim, o moj Jezus! zdej ko v meni živiš, de te bom za naprej bolj ljubil, bolj stanovitno tvoje svete zapovedi spolnoval, in bolj zvesto tvojo sveto gnado k pridu moje duše obračal. O Jezus! daj mi gnado, de nikdar ne pozabim, kar ti dans obljubim, ko imam neizrečeno veliko srečo, tebe prejeti. Ja, moj Jezus, zanaprej se ti hočem popolnama dati, ker si se mi tudi ti zdej popolnama dal. Spodobi se in moja dolž¬ nost je, de zdej le tebi živim, ker si tudi ti na svetu za-me umeri in ker zdej mojo dušo s vojim presvetim rešnjim Telesam živiš. — Popolnama se ti tedaj dam, moj Jezus! in vsiga se ti darujem. Ofram ti svojo dušo, ktera je zdej s tvojim presvetim rešnjim Telesam obdarovana in posvečena, de bi ti zmi- ram zvesta ostala, zmiram tebi živela. Ofram ti svoj um in svojo pa¬ met, de bi zanaprej le to premišljeval, kar je k tvoji božji časti in k mojimu zveličanju; de bi se nikdar več v nobeni napčni misli radovoljno ne pomudil. Ofram ti svoj spomin, de bi se za naprej velikokrat na tvojo neskončno 183 ljubezin spomnil, ktero vedno do mene imaš in mi jo posebno v tistih srečnih tirali prav obilno skazuješ, kader me v presvetim zakramentu obišeš in v meni živiš. Ofram ti svojo voljo in svoje celo serce, de bi zanaprej greh in vso hudobijo sovražil, tebe pa čez vse ljubil, in iz ljubezni do tebe vse tvoje zapovedi na tanko spolnoval ; de bi iz ljubezni do tebe tudi bližnjiga ljubil, kakor sam sebe; in de bi svojo voljo vselej s tvojo pre¬ sveto voljo sklenil, in se v vsih okoliši— nah svojiga življenja, per vsih zoperno- stih in težavah, popolnama v tvojo nar svetejši in nar ljubeznjivši voljo podal. Ofram ti pa tudi, o moj Jezus! svoje celo telo; ktero si zdej posvetil, ker sim prejel tvoje presveto rešuje Telo. Ofram ti svoje oči, de bi tvojo božjo besedo v svetih bukvah brale, ču¬ deže tvoje mogočnosti, modrosti, in do¬ brote gledale, s kterimi je napolnjen ves svet; in de bi se skerbno od vsiga od- vernile, kar ti ni dopadljivo, de bi nik¬ dar več nobenih radovednih nespodob¬ nih pogledov ne imele. Ofram ti svoje ušesa, de bi le 184 tvojo besedo, in kar ti je dopadljivo, rade poslušale, opravljivim in nespodobnim be¬ sedam pa se vselej zaperle. Ofram ti svoj jezik, de bi ga nikoli z opravljanjem, s kletvijo, ali z dru¬ gim pregrešnim govorjenjem ne omade¬ ževal, temuč de bi bil vselej od greha čist, ker si ti, o Jezus! per svetim ob¬ hajilu nanj položen bil, in de bi za na¬ prej le tvojo čast in hvalo oznanoval, tvoje usmiljenje poviševal, ker si velike čudeže svoje milosti nad menoj storil. — Ofram ti svoje roke, de bi z njimi le dobre dela dopernašal, pridno delal, zvesto vse dolžnosti svojiga stanu dopol- noval, in de bi nikoli svojih rok s kri¬ vičnim blagam, in s kakim drugim gre- ham ne omadežval. Ofram ti svoje noge, de bi le po pravičnih potih hodile, de bi me nik¬ dar v slabo drušino, ali v navarne in pre¬ grešne kraje ne nosile. — Ja, moj usmi¬ ljeni Jezus! jest se ti vsiga dam z dušo in telesam, ker se tudi ti nam vsiga daš v presvetim zakramentu. Stori z me¬ noj, kar koli hočeš. Glej, tvoj sim po- polnama; le tvoja nar svetejši in nar lju— beznjivši volja naj se z menoj zgodi. 185 O Jezus! kako srečen siin zdej, ker ti v meni živiš, ti moja edina tolažba moj usmiljeni Odrešenik, moj nar veči do¬ brotnik, in preljubeznjivi ženin moje srečne duše! — Ja srečna in vesela je zdej moja duša, ker te sliši, de jo ravno tako vprašaš, kakor slepiga reveža, ki si mu pogled dal: „Kaj hočeš, de ti sto- rim?“ Ja, moj dobrotljivi Jezus! vem, de si zdej perpravljen, mi vse storiti in vse dati, ker si mi clo samiga sebe dal. Torej zdej vse zaupanje v to po¬ stavim, in te v tvojim svetim imenu po¬ nižno prosim: Poterdi me v živi veri, v terdnim zaupanji, v goreči ljubezni; daj mi perserčno žalost čez vse moje grehe, s kterimi sim te kdej razžalil, daj mi terdni, stanovitni sklep za naprej raji vse preterpeti in vse zgubiti, kakor te kdej več razžaliti. Spreoberni in prena- redi moje revno serce, odloči ga od vsiga posvetniga, nakloni ga na vse to, kar je tebi dopadljivo. O Gospod! stvari v meni čisto serce in ponovi praviga duha. Ostani, o Jezus! s svojo sveto gnado v meni, in daj, de bom tudi jest z do- polnovanjem tvojih svetih zapoved zmiram v tebi ostal. Dodeli mi sploh vse, kar 186 tukej in tam na duši in na telesu potre¬ bujem. Usmili se pa tudi, prosim te, o pre¬ ljubi Jezus! usmili se vsih vernih krist¬ janov, za ktere si prelil svojo presveto rešnjo kri. Usmili se vsili, moje žlahte, perjatlov in dobrotnikov, pa tudi vsih mojih sovražnikov in zopernikov. Skazi milost in dodeli gnado sploh vsim, kteri so mojim prošnjam posebno perporočeni, in za ktere sim te posebno dolžan pro¬ siti. Ozri se tudi milostljivo na vse po¬ glavarje in oblastnike; vodi, ohrani jih na pravi poti, in napolni jih s svojim sve¬ tim Duham. Vodi in razsvetli vse du¬ hovne pastirje, svoje namestnike, de bo¬ do vse, ktere si jim izročil, k tebi per- peljali. Daj vsim pravičnim stanovitnost do konca, grešnikam pravo spoznanje in serčno spreobernjenje, in vsim ubogim dušam v vicah večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. — Za vse to, o moj usmiljeni Jezus! te preserčno prosim, zdej v srečni uri, ker imam neizrečeno gnado, de ti, moj pravi živi Bog! v meni živiš. — O moj Jezus ! popolnama v te zaupam! Nikdar ne bo zapušen, kteri se popolnama na-te 187 zanese. — O Jezus! ti si za-me terpel in umeri, si za-me svojo sveto kri pre¬ lil, me grozno drago odkupil, ti s svo¬ jim lastnim mešam in s svojo lastno kervjo mojo dušo za večno življenje živiš, neiz¬ merna in nezapopadljiva je tvoja ljubezen do mene. Daj mi tudi gnado, o Jezus! de te bom tako, kakor te zdej tukaj vži- vam, tudi tamkej v nebesih vžival v večni ljubezni. Amen. O Marija, prečista devica, glej, kako srečniga me je dans tvoj ljubeznjivi Sin Jezus storil, ker me je k svoji mizi po¬ vabil, de sim ga tamkej prejel z dušo in s telesam, s kervjo in z mešam, po božji in človeški natori. — O kako ga zamorem revin grešin človek zadosti za¬ hvaliti za njegovo nezapopadljivo dobroto! Ko bi mu ves čas svojiga življenja noč in dan z vsimi nebeškimi angeljci kleče za¬ hvalne pesmi pel, bi ga ne mogel za eno samo obhajilo po vrednosti zahvaliti. — Zatorej te prosim, moja prgljubeznjiva mati Marija! pomagaj mi, kakor per pro¬ šnji, tako tudi per zahvali. Pomagaj ini, se zahvaliti Jezusu, mojimu nar veci- mu dobrotniku, sprosi mi od Boga prav hvaležno serce, de bom z besedo in v 188 djanji (kolikor mi bo mogoče) svojimu Jezusu ravno tako hvaležnost in ljubezin skazoval, kakoršno mu ti, presveta mati Jezusova, skazuješ; in de bo moja duša, kakor tvoja, poviševala Gospoda svojiga Boga, kteri ji je neizrečene čudeže svoje milosti storil. — Kar bo tedaj moje hva¬ ležnosti premalo, ti dopolni, preljuba mati Marija! Ti Jezusu vso čast in hvalo daj, ktero bi mu jest dati imel in hotel, ko bi mi mogoče bilo. — O Marija! sprosi mi gnado, de bi po vrednim prejemanji svetih zakramentov prišel pred božje ob¬ ličje, kjer bom našimu ljubimu Jezusu v tvoji drušini in v drušini vsili izvoljenih večno čast in hvalo dajal. Amen. Zbrane lepe molitve pred svetim obhajilam in po svetim obhajilu. Preljubi moj kristjan! perzadevaj si prav sveto živeti, de boš smel in zamogel pogosto in vredno zakrament svetiga rešnjiga Telesa prejemati. Tako boš nar bolje za zveličanje svoje duše skerbel, se nar ložej pred greham branil, ljubezin do Boga in do bližnjiga v 189 svojim sercu ohranil, in boš s svojim Jezusam zmi- ram sklenjen ostal, zakaj Jezus sam pravi: ,,Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem“. — In sveti Tridentinski zbor pravi: ^Pre¬ sveto rešnje Telo je zdravilo vsih dušnih bolezin, nas reši od vsakdanjih pregreškov in nas varuje pred smertnim greham 1 '. — Kolikor tedaj moreš, moj krist¬ jan! si perzadevaj, de boš vredno svete obhajila pre¬ jemal; in kader utegneš, (to je, kader nimaš nobe- niga potrebniga dela, in kader te tudi dolžnosti tvo- jiga stanu nič ne silijo iz cerkve hoditi,) kader tedaj utegneš, le veliko moli in premišljuj za perpravo pred svetim obhajilam, in za zahvalo po svetim obhajilu. Iz tega namena šini te molitve izbral, de se jih lahko po perložnosti, in kolikor utegneš, poslužiš. I. Molitve pred svetim obhajilam. Perva molitev pred svetim obhajilam. O vsigamogočni in neskončni Bog! o Bog! kteriga sveti angeljci s trepeta¬ njem molijo, in pred kterim skrivajo svoje sveto obličje, o ti tako velik Bog! glej, jest tvoj nevredni služabnik," ki sim te tolikokrat razžalil! imam zdej pred tvoje sveto obličje priti! — O Jezus! pred kterim angeljski Serafini niso zadosti čisti, oh! kako se smem jest podstopiti, 190 pred te priti, ker je moja duša še le od gerdobe greha oprana. — O milostljivi Bog! če smem reči: kako se ti zgubiš v svoji ljubezni! — Oh! zakaj zapoveš meni nevrednimu služabniku, de, če te ne bom vžil, ne bom s teboj živel? — O Jezus! o neizrečena dobrota! kaj mi je storiti? — Brez tebe ne smem in ne morem živeti, pred tvoje sveto obličje stopiti si pa ne upam. Oh kako bi si upal jest tebe, o živi Bog, prejeti! — O Jezus! dobrotljivi in usmiljeni Jezus! glej, živo verujem, de si pravi živi Bog v presvetim rešnjim telesu, in jest revna stvar, ki nisim vredin, de me zemlja nosi in solnce obsija; in vender hočeš zdej v moje revno truplo priti, o Jezus, pravi živi, vsigamogočni, neskončni Bog! — Oh! od spoznanja tvoje velikosti in svoje revšine, tvoje svetosti in svoje nevred¬ nosti se ves zgubim. — Oh! pogledati si te ne upam, koliko manj prejeti! — O Jezus! le samo zaupanje v tvojo neiz¬ rečeno milost in veliko ljubezin potolaži in povzdigne moje revno serce, in moj strah prežene, zato ker sam veš, de ni¬ sim vredin, pa mi vender ukažeš te pre¬ jeti! Zavoljo svoje velike potrebe tedaj se 191 podstopim storiti, kar bi si sicer nikoli ne upal. Oh! neizrečena dobrota! daj mi gnado, de bi vsaj nekoliko spoznal tvojo velikost in svojo revšino, uboštvo in nevrednost, de bi se mogel pred tabo popolnama po¬ nižati. — Poln začudenja sim, de ti, o Jezus, neizrečeni in tako veliki Bog! moreš tako dober biti, de se mi hočeš zavžiti dati, desiravno nisim vredin le en¬ krat oči k tebi vzdigniti, o Jezus! večna dobrota! — Oh! moj Jezus! namesti s svojo milostjo mojo nevrednost, vžgi z ognjem svoje ljubezni vso mojo merzloto, in napolni moje pomankanje; potlej, o moj dobrotljivi, usmiljeni in ljubeznjivi Jezus! se bom podstopil poln zaupanja tebe pre¬ jeti, tebe, o večna, neizrečena ljubezin! tebe, o neizmerna dobrota! — Oh! želim, de bi mogel svoje merzlo serce le nekoliko ogreti! želim de bi se le ena sama iskra tvoje goreče ljubezni mojiga ledeniga serca perjela! Tako upam, de se bo moje serce popolnama vžgalo in začelo goreti v tvoji sveti ljubezni.— O Jezus, večna ljubezin! O Jezus, ženin moje uboge duše! Oh! prestrašim se, de sim tako mer- 192 zel, (ako suh in brez vse gorečnosti. K studencu pridem, in verider žejin osta¬ nem; zdravila se poslužim, in sim vedno bolan; k ognju pridem, in sim merzel, in ne začnem goreti! — Oh! sim revin in ubog, Bog pomagaj mi! — Jezus! če nisim vredin, k angeljski mizi perstopiti, daj, de pred z naglo smertjo uinerjem, predin tebe nevredno vžijem, in te s tem na novo razžalim. Naj terpim, de le ne boš od mene žaljen. Če pa tvoja milost noče tega nad menoj storiti, te pa ponižno prosim, dodeli mi svojo sveto gnado, de mojo nevrednost odverneš, mojo neumnost razsvetliš, in ogreješ moje merzlo serce. O Marija, prečista devica! o vsi svetniki in nebeški angeljci! zadobite mi razsvetljenje, de bom vsaj enmalo spo¬ znal, koga hočem prejeti, sprosite mi duha pokore, de bom Jezusa prav vredno prejel. Ja, sprosite mi gnado, de, kader se bom podstopil Jezusa prejeti, mi ne bo k sodbi in k pogubljenju, temuč de mi bo po njegovi dobroti k moči na duši in na telesu. Naj mi bode k očišenju serca, k pomoči moje slabosti, k pobož¬ nosti in k večimu posvečenju mojiga 193 življenja. Tedaj, o Marija, o svetniki! o angeljci nebeški! ja, o Jezus! ti meni perstopi, de te bom vredno prejel. Amen. Druga molitev pred svetim obhajilarn. Pridi zdej, o moj preljubi Jezus! ti Bog mojiga serca, moja nar veči do¬ brota in vse! Glej, moje serce želi tebe, svojiga Boga, stvarnika, odrešenika in zveličarja prejeti. — Kako močno želim, z gorečo ljubeznijo nebeških Serafi nov ob¬ darovan, s čednostmi vsili svetnikov olep¬ šan biti! O preljubeznjiva mati Marija! o moj zvesti angelj varh, in vsi svetniki božji, posebno ti, moj sveti patron, I., vas prosim, perstopite mi s svojo mogočno prošnjo, de bom zamogel zdej Jezusa vredno prejeti in vziti. O usmiljeni Jezus! zdej se ti po- polnama darujem v tvoje presvete roke, torej naj za naprej le tvoja sveta Ijube- zin do mene, in tvoja sveta volja in do- padajenje vodi mojo pamet, viža mojo voljo, napolni moj spomin in naj gospoduje čez vse moje počutke v vsim mojim djanji. — O moj Jezus! presladka ne- CD. P .) 9 1194 beška mana! kdaj mi bo prišla srečna ura, v kteri bom zamogel yes vnet z ognjem tvoje presvete ljubezni, popolnama tebi se darovati, o moj preljubi .Jezus, o večna ljubezin! O moj Jezus, nebeška mana! kdaj mi bodo vsi pozemeljski vžitki zoperni po¬ stali, de bom le tebe samiga želel? Kdaj boš le ti, o moj presladki Jezus, nar bolj¬ ši in nar ljubši jed in pitje moje duše in mojiga telesa? — O vsigainogočni Gospod, očisti enkrat moje revno serce od vsiga nespodobniga veselja do posvet¬ nih reči, in do vsili hudobnih želj. Olep¬ šaj me z vsimi lepimi čednostmi, s sve¬ timi željami, in s stanovitno skerbjo, de vse tebi k časti storim, in le tebi samimu dopadem. To, moj Jezus! želim, in zato ti svoje serce odprem, in te ljubeznjivo povabim in prosim, pridi k meni, o Je¬ zus, de mi boš brez vsiga odločka in zaderžka storil in dodelil, kar sim vselej želel in te prosil. Oh! moj dobrotljivi Jezus! moja nar veči tolažba in moja pomoč! — O Jezus! ti nar veči ljubezin mojiga serca, in pre- Ijubeznjivi ženin moje duše; iz golj lju¬ bezni do tebe me zdej grevajo vsi moji 195 grelu iz celiga serca, ker sini z njimi tebe, o večna in nar popolniši svetost in dobrota! razžalil, in tebe, o moj usmiljeni Jezus! s svojimi grehi na les križa per- bil, de si mogel za-rne, nehvaležniga človeka, na križi nar sramožljivši smert storiti. — Ja, moj Jezus! iz ljubezni do tebe sovražim greh čez vse, in te po¬ nižno prosim po tvojim neskončnim za- služenji, o nikdar me ne pusti brez svoje svete pomoči, de v noben greh več ne padem. — Zdej iz ljubezni do tebe, s pomočjo tvoje svete gnade, terdno skle¬ nem, tebe, o moj Bog! nikdar več ne razžaliti, rajši umreti, kakor kaj storiti, kar ti ne dopade. To je moja resnična volja in moj terdni sklep. Ti pa, o moj usmiljeni Jezus! mi s svojo sveto gnado pomagaj, svoje grešno nagnjenje prema¬ gati in popolnama zatreti, de bom svoj sklep zvesto dopolnil, in do konca tebi zvest ostal. Amen. 9 * 190 Tri prošnje k Ijubeznjivimu Jezusu za tri poglavitne keršanske čednosti. Perva prošnja, za pravo ponižnost. O Jezus, ti si bil zares iz serca ponižen; vse tvoje besede in vse tvoje djanja nam le ponižnost skazujejo. — Ti si večni Sin večniga Očeta, naš Bog in Gospod, in kralj večniga veličastva; in si se vender tako ponižal, de si se včlovečil, podobo hlapca na-se vzel, in svojim stvarem podložin, in pokorili po¬ stal. — O iz serca ponižni Jezus! ker te bom zdej prejel, te ponižno prosim, stori me nekoliko tebi podobniga, in daj mi ponižno serce, de bom v besedah in v djanji in v vsim zaderžanji le ponižnost skazoval. Ponižnost ti tako dopade, de si hotel od nar ponižniši device, kteraje kdej na svetu bila, v revni štalici rojen biti, in tvoje rojstvo je bilo nar popred 197 revnim pastirjem na polji oznanjeno; ker si v vsih rečeh le nizkost in revšino lju¬ bil in iskal. — Daj mi gnado^ o nar ponižniši Jezus! de bom tudi poniževanje in nizkost ljubil, de ne bom pred ljudmi nobene časti želel in iskal, de ne bom nobenimu zameril, kteri me zaničuje, te- muč de bom spoznal: grešnik sim, še večiga zaničevanja vredin. — O Jezus! daj mi pravo ponižnost, de bom potlej tudi vsih drugih gnad bolj vredin postal, zakaj ti le ponižnim rad svoje gnade da¬ ješ. — Daj mi, de se bom samiga sebe poniževal, de bom enkrat od tebe povišan, in k večni nebeški časti povzdignjen. Amen. Druga prošnja. za keršansko poterpezljivost. O Jezus, poterpežljivo jagnje božje! ti si nam nar lepši zglede poterpežljivosti zapustil. Si bil nar nedolžniši in nar svetejši, in vender si imel tolikanj so¬ vražnikov in preganjavcov, kteri so ti vedno po življenji stregli, in na vsako tvojih besedi in stopinj pazili, de bi bili perložnost našli, te zatožiti in v smert 198 obsoditi. Na zadnje so prestrašilo kri¬ vico nad teboj dopernesli, in so te v smert, ja grozovitno smert na križi ob¬ sodili. — Kako si se pa ti do svojih krivičnih sovražnikov zaderžal? — Po- terpel si z njimi, zanašal si jim, dober si jim bil. Kader so te zaničevali, si molčal in dobrote delil; kader so te pre¬ ganjali, si se jim umaknil; in kader so tvoji učenci želeli ognja od nebes, de bi tiste pokončal, ki te niso kotli sprejeti, si jih svaril, de ne vedo, čigaviga duha so. — In kako nezapopadljivo poterpež- Ijivost si ti kazal v svojim britkim ter- pljenji! kakor jagnje, ki ga k smerti pe¬ ljejo, si molčal, in nisi odperl svojih ust, de bi bil svojim sovražnikam grozovitno krivico očital, ki so jo nad teboj doper- našali. Ja, še clo molil si za-nje, za odpušanje njih grehov prosil, in to ravno takrat, kader so bile tvoje martre in bo¬ lečine nar hujši. O nar poterpežljivši jagnje božje! ktero hočem jest nevredni grešnik zdej per s. obhajilu prejeti, per- serčno te prosim, daj mi pravo poter- pežljivost, de bom po tvojim zgledu vse zopernosti voljno prestal, in de bom vse svoje dušno in telesno terpljenje s tvojim 199 britkim terpljenjem sklenil, in tebi za po¬ koro svojih grehov daroval, de tako tvo- jiga britkiga terpljenja in neskončniga zasluženja deležin postanem, štrafenge za svoje grehe že tukej dostojim, in tako iz kratkiga terpljenja k tebi, o Jezus, v večno veselje pridem. Amen. Tretja prošnja, za, sveto poko?'šino. O Jezus, Sin božji! ti si bil svo- jimu nebeškiinu Očetu pokorin do smerti na križi 5 zatorej ti je ime dal, ktero je čez vse imena, de se v tvojim imenu, o Jezus! vse kolena perklanjajo, v ne¬ besih, na zemlji, in pod zemljo. — Ti si bil pa tudi ljudem, svojim stvarem, po¬ korin; si bil pokorin oblastnikam in svo¬ jim staršem. — Zatorej te je tvoj nebeški Oče ljubil, in je vse svoje dopadenje nad teboj imel; zakaj njemu je ljubši po- koršina, kakor darovi. — O ihoj Jezus! moj dobrotljivi zveličar! predin se pod- stopim te prejeti, te pohlevno prosim, po- terdi me s svojo sveto gnado v tej tako potrebni čednosti, brez ktere nikdar ne morem tvojimu nebeškiinu Očetu dopasti. 200 — Oh! do zdej sim bil tolikokrat nepo- korin. O kako malo sim svoje starše ubogal! kako zanikerno sim dopolnoval zapovedi svojih prednikov! kako malo sim tudi na tvoje zapovedi porajtal, in na tvoje navdajanje, o moj dobrotljivi Je¬ zus! — Daj mi tedaj gnado, de bom za naprej po tvojim zgledu leto sveto čed¬ nost bolj zvesto dopolnoval 5 de bom vsim svojim prednikam zavoljo tebe pokorim Daj mi gnado, o Jezus! de*bo moja po- koršina hitra, brez ustavljanja in odlaša¬ nja, radovoljna brez zopernosti in goder- njanja; popolnama dopolnjena per vsili dolžnostih mojiga stanu. Ja, moj Jezus! daj mi gnado, de bom tukej po tvojim zgledu rad podložili in pokorin, de bom enkrat tamkej v nebesih s teboj na večno kraljeval. Amen. Ljubi moj kristjan! de se boš k svetimu obhajilu vredno perpravil, in de boš z veči gorečnostjo z bolj zbranim duham, s perserčnimi željami in z gorečo ljubeznijo k božji mizi perstopil, premisli, kdo de je neskončno dobrotljivi Jezus, kteri se ti v presvetim zakramentu zavžiti da. I. Jezus je živež moje duše. O Jezus! ti me prijazno vabiš k svoji božji mizi, kjer mojo dušo z nebeško 201 mano, s svojim presvetim rešnjim Tele- sam za večno življenje živiš. S kakoš- nim veseljem in s kakošnimi željami so Izra¬ elci vpušavi mano pobirali; oh! s kakošnim perserčnim veseljem, s kakošnimi svetimi željami bi se imel jest k svetimu obhajilu perbližati, tebe, usmiljeiiiga Jezusa, pra- viga živiga Boga, v podobi kruha prejeti! —- Ob! dans bom s kraljem vsili kraljev večerjal, in kruh angeljev jedel. K tako imenitni mizi si povabljen! -- O Jezus! kako dober si ti! Mana Izraelcov je le ta angeljski kruh pomenila, kteri nam je potrebin po iz-hodu iz sužnosti greha skozi rodeče morje pokore na poti proti večnimu veselju, kteri nas tudi v vsili naših težavah in potrebah podpera. — O kako sladka je ta nebeška mana! — Kakor telesni živež truplo, ravno tako angeljski kruh dušo per življenji ohrani, jo živi in razveseli, ji lakoto prežene, ji moč da k vsimu dobrimu,, in božjo gnado v nji prečudno obilniši stori. — U moj .Jezus! kako lačna je moja duša, o kako te angeljske jedi želi! Perjazno me kličeš, ker praviš: „Pridite k meni vsi, kteri ste revni in s težavami oblo- 202 ženi, in vam jih bom polajšal, vas bom potolažil 44 . O ljubi Jezus! potolaži me in pomagaj mi, v velikih potrebah in te¬ žavah sim, zlasti v dušnih, ktere so ti nar bolj znane, o vsigavedoči Bog! — Ti, o dobrotljivi Jezus praviš: ,,Nočem lačnih od sebe pustiti, de na poti ne ope¬ šajo 44 . Ponižno te tedej prosim, nasiti mojo revno lačno dušo, de na poti po¬ kore ne opeša, temuč de srečno pride, kamor jo pelja leta težavna pot, namreč v večno nebeško veselje, k tebi, o ne¬ skončno dobrotljivi Jezus! kteri si svoje življenje dal, de si nam le večno življenje perdobil. 11 . Jezus je Studenic žive vode za rnojo dušo. O Jezus! ti nam praviš: Vsi žejni pridite k vodam 44 . — Kakor jelen hrepeni po merzli vodi, tako hrepeni moja revna duša po tebi, ker si ti Studenic žive vode iz kteriga se moja žejna duša večniga življenja napije. — Kakor popotnik poleti v veliki vročini, kader po zapušenih su¬ hih krajih hodi, želi, zdihuje in gleda po merzli vodi, de bi svojo žejo pogasil, in ko na enkrat Studenic zagleda, hitro z 203 velikim veseljem tje teče, in se poživi: ravno tako jest revin popotnik v dolini solz; velikokrat po zapušenih suhih krajih hodim, in veliko dušno žejo terpim, de že omagujem; takrat se pa tebe, o Jezus, v presvetim zakramentu spomnim, ker si Studenic žive vode, in z velikim veseljem in zaupanjem k tebi pertečem, in ti mojo revno žejno dušo s preserčno močjo in in z nebeškimi gnadami napojiš! O Je¬ zus! ti si večna ljubezin; ti nam zmiram le dobro hočeš, nas ljubeznjivo k sebi kličeš, in se zlo pertožiš, kader tebe, Stu¬ denic žive vode, zapustimo, in si luknjaste Štirne skopljemo, ktere vode ne derže. (Jerem. 2, 13.) — O moj Jezus! oživi mojo dušo: ona je kakor z rožami na¬ sajen , pa od vročine hudobniga nag¬ njenja tako posušen vert, de vse rože v njem venejo in se suše. Zatorej te pro¬ sim, o Jezus! pokropi mojo suho dušo z živo vodo tvoje svete gnade, de lepe čednosti v mojim sercu ne omagajo in ne usahnejo. — Voda ima lastnost, de je za pijačo, de pokropi, de očisti, de ogenj pogasi. Vsiga tega moja revna duša potrebuje; zatorej te prosim, moj usmiljeni Jezus, Studenic žive vode! ker 5204 me perjazno k tebi vabiš: napoji mojo žejno dušo; pokropi jo suho, očisti jo omadežvano. Ogenj hudiga poželenja pogasi. — Jezus! prečudni Studenic žive vode! dodeli mi vse to per svetim obha¬ jilu po svoji neskončni milosti in ljubezni, ktere so polne nebesa, in vse pokrajne zemlje. 111. Jezus je sobice in prava luč mojo duše. O Jezus! ti mi praviš: ,,Vstani, in bodi razsvetljen, zakaj tvoja luč je pri— šla a . — Oh! v veliki temoti sim bil, zdej me luč razsvetli. Jezus, prava luč sveta, ti jih razsvetliš, kteri v temi in v smertni senci sede; ti si velika luč za razsvet¬ ljenje ajdov. — O Jezus, ti si luč sveta; kdor za teboj gre, ne hodi po temi. Ža¬ lostno je v temi biti; kako žalostni so bili Egipčani, ko so mogli tri dni v temi živeti; pa še veliko bolj žalostno je biti v dušnih temotah. — Ti, o Jezus! večno solnce pravice, ti vse temote preženeš. — /Solnce nam sveti, nas greje, in zemljo ro¬ dovitno stori; tako tudi ti, o Jezus! kader te prejmem v presvetim zakramentu, raz- 205 svetliš s svojo sveto gnado moje temotno serce; ogreješ z ognjem svoje božje lju¬ bezni moje merzlo serce, in ga s svojo vsigamogočno pomočjo rodovitniga storiš, de se lepe čednosti v njem vkoreninijo, in tebi dopadljiv sad obrode. — Pridi tedaj, moj ljubeznjivi Jezus, ti nebeško solnce, in prava luč moje duše! pridi, in razsvetli mojo dušo. O, kako dolgo sim v temoti bil! Zdej pa želim razsvetljen biti, in v svetlobi hoditi. Zdej veliko luč, veliko svetlobo vidim, o kako vesela je moja duša te svetlobe! — Nebeško solnce moje duše, o Jezus v presvetim zakra¬ mentu ! razsvetli mojo vest in pamet, de bom revni §tan svoje duše zmiram bolj spoznal; vzemi iz mojiga serca vso mlač¬ nost in merzloto, de ti bom z gorečnostjo služil, in iz ljubezni do tebe tvojo pre¬ sveto voljo zmiram na tanko dopolnoval, odvzemi mojimu sercu vso nerodovitnost in terdobo, de bo vsaka tvojih svetih be¬ sed v meni obiln sad obrodila. — O Go¬ spod! ti si moje razsvetljenje in zveli¬ čanje! daj mi gnado, de se ne bom ni¬ koli tvojimu razsvetljenju zoperstavil, de ne bom v številu nesrečnih, kteri bolj temo, kakor svetlobo ljubijo, ker so njih 206 dela hudobne. — O Jezus! luč tvojiga svetiga zgleda naj mi sveti na vsih mo¬ jih potih; luč tvoje svete gnade naj mi sveti v vsim življenji, posebno v zadnji uri; luč tvoje božje ljubezni naj mi sveti celo neskončno večnost. IV. Jezus je Oče moje duše. O Jezus, usmiljeni Oče moje duše! glej, jest tvoj zgubljeni sin vstanem, in pridem nazaj k tebi. Oče! grešil sim zo¬ per nebesa in zoper tebe, in več nisim vredin, tvoj sin imenovan biti; stori me eniga svojih najemnikov. — Os kakoš- nim veseljem hi bil zgubljeni sin pertekel, ko bi bil popred vedi!, de ga bo oče tako dobrotljivo sprejel! Jest pa dobro vem, kako ljubeznjivo me ti, o Jezus! vselej sprejmeš, kader z zgrevanim ser- cam k tvoji sveti mizi pridem. — O ne¬ zmerna ljubezin! O Jezus! ti večni Bog in Gospod, vender mene ubogiga greš¬ nika za svojiga otroka vzameš, in hočeš, de te za Očeta imam. -— Kakor skerbin oče svojimu otroku kruha da, kolikor ga potrebuje; tako tudi ti, moj usmiljeni Je¬ zus! per svetim obhajilu moji duši an- 207 geljskiga kruha dodeliš, in jo ohraniš za večno življenje. — Ja, moj Jezus! clo ime matere si daš, ker je materna lju- bezin še bolj perserčna, in moji duši ljubeznjivo rečeš: ,,Ko bi tudi kakošna mati svojiga otroka pozabila, in se ga ne usmilila, jest ne bom tebe pozabil 14 . O Jezus! ti si nam boljši, kakor so nar bolj¬ ši starši svojim otrokain; iz zgolj ljubezni do nas si svojo presveto kri do zadnje kaplje na s. križi prelil 5 in zdej v s. zakramentu noč in dan med nami pre¬ bivaš, iz zgolj neizrečene ljubezni do nas! — O ti nar dobrotljivši Oče moje duše! vzemi me, svojiga nehvaležniga otroka, spet v svojo gnado; glej, s po- tertim in zgrevanim sercam pridem k tebi, in terdno sklenem, za naprej tebi prav zvesto služiti in svet zapustiti, ker vidim, de me hudobni svet le zapeljuje in go¬ ljufa, de me zmiram bolj od tebe odloči, in de me le želi v večno pogubljenje per- praviti. — O Jezus, moj milostljivi Oče! ti mi prideš v presvetim zakramentu lju¬ beznjivo naproti, in me perserčno obja¬ meš. — O, kako me zdej greva, de sim te razžalil, ki si tako neizrečeno dober! — Oh, ti si moj dobrotljivi Oče, jest pa 208 tvoj prav nehvaležni otrok! Prosim te, moj Jezus! daj mi za naprej bolj hvale¬ žno serce, in ne glej na mojo nevred¬ nost, ampak le na mojo potrebo, in o- brani me vedno v svoji očetovski ljubezni. V. Jezus je ženin moje duše. O Jezus! ti me ljubeznjivo kličeš: ,,Vstani, moja nevesta in pridi! — Jest vstanem, in Jezusu, svojimu preljubimu ženinu, naproti grem, s preserčno ljubez¬ nijo, z gorečimi željami ga išem, dokler ga ne najdem v presvetim zakramentu. — O dobrotljivi Jezus, o večna ljubezin! de hočeš moj ženin imenovan biti, je znannije posebne perjaznosti in ljubezni. — ; O, kako si ti srečna, moja duša, ker imaš Jezusa za svojiga ženina; pa si te sreče vsa nevredna! O kako je on lep in imenitin, bogat, mogočin, dobrotljiv! Oh kakošna si pa ti, njegova nevesta? O kako si proti njemu gerda, revna, hu¬ dobna! Le iz samiga neskončniga usmi¬ ljenja, ne po tvoji vrednosti, te je za svojo nevesto vzel. — O moj Jezus! per s. obhajilu se z menoj na novic zaročiš, se popolnama z menoj skleneš in zdru¬ žiš; zato hrepeni moja duša tako po tem «09 presvetim zakramentu. — O Jezus, moj ljubi ženin! velikokrat sim ti sicer ne¬ zvest bil, pa vender z zaupanjem zdej k tebi pridem, ker me sam tako ljubeznjivo vabiš, ker me očistiti in v svojo perjaz- nost spet vzeti hočeš. — Pridi tedaj, moj preljubi ženin! preserčno te želim, in z ljubeznijo te perčakujem. Daj mi gnado, de bom zmiram k tvojiinu priliodu per- pravljen, de, kader ti, moj ženin! prideš, ti pojdem z gorečo lampico naproti, de te z ljubeznijo v svoje serce prejmem. II. Molitve, kterih se lahko pred s. ob- hajilam, ali pa po s. obhajilu poslužiš. Križev pet od svetiga rešnjiga telesa. Perpravljanje. Bodi češeno, preljubeznjivo in pre¬ sladko ime našiga Gospoda Jezusa Kri- 210 stusa v presvetim zakramentu! — O moj Jezus! ponižno te molim, ker si ti moj Bog in moj Gospod; terdno verujem, de si ti v zakramentu s. rešnjiga telesa z dušo in s telesain, s kervjo in z mešam po božji in človeški natori pričujoč. Za to vero sim perpravljen svoje življenje dati. O Jezus, poterdi me še bolj, in ohrani me do konca mojiga življenja v tej veri. — O moj Jezus, Studenic vsili gnad! ti me tukaj čakaš, de bi me z gnadami obdaroval. Zatorej pridem k tebi s ponižnim zaupanjem, kakor otrok k svojimu ljubeznjivimu Očetu, de bi od tebe sprosil in zadobil, kar na duši in na telesu potrebujem. Perserčno želim tvojo ljubezin vselej vživati, in ti prav iz serca in z zaupanjem svoje nadloge in težave potožiti. — Ali ena reč me straši, moj usmiljeni Jezus! to namreč, ker sim tebe, svojiga Boga in zveličarja, toliko¬ krat razžalil, tvojo neskončno ljubezin zaničeval in zavergel, in tako zavoljo svojih hudobij tvojih gnad nevredin po¬ stal. — Ja, zares nisim vredin, de bi jest s teboj ali ti z menoj govoril. Pa to mi zaupanje daje, ker iz tvojiga lastniga razo- 21 1 denjavem, kako dobrotljiv in milostljiv si, in kako rad si s takimi grešniki v drušini, kteri se resnično poboljšati žele. — Je¬ zus! ti si večna ljubezin, tudi mene per- serčno ljubiš; presveti zakrament s. reš- njiga telesa zadosti pričuje tvojo nezapo- padljivo ljubezin! — O večna ljubezin! pokri moje velike in ostudne grehe, oberni svoj obraz od mojih grehov, in zbriši vse moje krivice, poglej milostljivo na moje zgrevano in poterto serce, in stori z menoj po svoji neskončni ljubezni. Tvoja ljubezin naj očisti mojo dušo in z ljubez¬ nijo napolni moje serce. — Zdej te že¬ lim slišati, moj Jezus! pokaži, de si moj milostljivi Bog in ljubeznjivi ženin moje duše. I. Štacion. Jezus je po nedolžnim k smerti obsojen. Jezus v s. zakramentu duši govori. Ljubezin je močna kakor smert. Stnert se ne boji nobene oblasti, ne gleda ne na premoženje, ne na uboštvo, ne na mladost, ne na starost, ne na hvalo in perlizovanje, ne na lepoto in spoštovanje, 212 —r umreti se mora! — Ravno tako tudi prava ljubezin. Ona se ne da v strah perpraviti, ne premotiti, ne prideržati: —- ljubiti se mora! — Primisli, o duša! kako te ljubim. Zavoljo tebe sim v smert obsojen, vender te še ljubim. Ljubezin me je v ta presveti zakrament skrila, desiravno sim še prevedil, de bom malo ljubezni, ampak več nehvaležnosti in za¬ ničevanja prejel j vender se nisim dal od- verniti, de bi svojim nehvaležnim stvarem ljubezni ne skazal. — O ljubi tudi ti mene, moja ljuba duša! povračuj mi vsaj ti čast in ljubezin, ktero mi posvetni ljudje jemljejo, ker me vse premalo časte in ljubijo v presvetim zakramentu. Ljubi me, ker te tudi jest ljubim, moja pre¬ ljuba duša! Duša Jezusu odgovori. O moj dobrotljivi Jezus! tako močna je tedaj tvoja ljubezin, de se ni dala premagati od naše hudobije, temuč de je le še bolj goreča postala, bolj ko smo mi revni in usmiljenja nevredni. Ne za¬ ničevanje, ne sovraštvo, ne smert, nič te ni moglo odverniti od ljubezni. — O Je¬ zus, o večna ljubezin, skrita v presvetim 213 zakramentu! o, kako sim ti do zdaj ne¬ hvaležna bila! kolikokrat sim te razžalila! kako slabo sim te častila! kako malo ljubila! Oh! iz serca mi je žal, de te nisim čez vse ljubila, ker si vse ljubezni vredin, o večna ljubezin! — O Jezus, moj usmiljeni Odrešenik! ti ostaneš per nas v s. zakramentu, ne de bi nas štra- foval, kakor zaslužimo, temuč de bi nas ljubil, kakor oče svoje otroke ljubi. O Jezus, moj ženin! bodi mi milostljiv, in odpusti mi veliko, de bom veliko lju¬ bila. — O večna ljubezin, kdo bi te ne ljubil!, — Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . . II. Štacion. Jezus vzame križ na svoje rame. Jezus v s. zakramentu duši govori. Verni se, ljuba duša! od hudobne poti, in boš mojo ljubezin spoznala, verni 314 se od poti nečimerniga in posvetniga veselja, bodi ponižna, in vzemi s po- terpežljivostjo svoj križ na rame, in hodi za menoj po poti križev z molitvijo, poštam, čuvanjem in z zvestim dopol- novanjem vsili svojih dolžnost, de vre¬ dno vžiješ moje sveto rešuje Telo in mojo ljubezin zaslužiš. Odpovej se svo- jimu napuhu, zapusti nečimernost, pre¬ maguj jezo, poravnaj krivice; sicer ti ne morem v s. zakramentu nobene gnade skazati. Nehaj od svoje nehvaležnosti in mlačnosti, ljubi in objemi moj križ, prenašaj z voljo slabosti svojiga bližnjiga, obiskuj in moli me z veči ponižnostjo in ljubeznijo v s. zakramentu, perpravi se vselej dobro, de me vredno prejineš, de ti v meni ostaneš in jest v tebi. Duša Jezusu odgovori. O moj Jezus! nezmerna je tvoja lju¬ bezin ! kako dolgo že z menoj poter- pljenje imaš! Oh, jest pa tako malo tvojo ljubezin spoznam! Kader si me nazaj klical od strašne poti mojih hudobij, te moje serce ni zastopilo; in čas, ki si mi ga po svoji neskončni milosti k pobolj- šanju in k pokori odločil, mi je veči del 215 v lenobi in v mlačnosti pretekel. — O moj Jezus! koliko si ti za-me storil, in kako malo jest za-te storim, in kako malo tvoje svete zglede posnemam! Ti si težek križ s poterpežljivostjo na svojo ramo vzel, in ga voljno nesel; jest pa vse, kar mi terpeti pošiješ, z nevoljo ter- pim, in se še čez tvojo božjo previdnost pertožim. — O Jezus v presvetim za¬ kramentu, o poterpežljivo jagnje božje! ker mi nar lepši zglede poterpežljivosti daješ, daj mi tudi gnado, te v tej tako potrebni čednosti prav posnemati. Usliši me, o v Jezus, moj preljubeznjivi ženin! . Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. v Oče naš . . . Cešena si Marija. .. Čast bodi . . . III. Štacion. Jezus svoj križ nese, in pervič pod njim pade. Jezus v s. zakramentu duši govori. Vstani, mojaperjatlica! in pridi k meni, vstani od svojiga pregrešniga spanja, 816 vstani od svoje lenobe in mlačnosti. Ali ne vidiš, kako je tvoje serce še na svet navezano, in kako je včasi pobito zavoljo časnih reči? — Jest sim živi kruh moč¬ nih, kteri moč in pravo življenje daje. Vstani, moja ljuba duša! ki si tako oslabela, in hiti k meni s perserčnimi že¬ ljami, z gorečo ljubeznijo. Kolikor veči bodo tvoje želje in ljubezin do mene, to¬ liko veči gnada, ljubezin in moč od mene bo tvoje plačilo. Zateri v sebi hudobne želje, de bodo svete želje v tvojim sercu prostor imele; izprazni in očisti svoje serce od vsake druge ljubezni, klera je meni zoperna, potlej ga bo moja lju¬ bezin vsiga napolnila. Duša Jezusu odgovori. Iskala sim ga, ki ga ljubim; pa ga nisim našla, ker še nisim prav resničniga sklepa imela, od pregrešniga spanja vstati, in nimam še zadosti močnih želj, od njega nikdar več se ne ločiti, in ga vselej perserčno ljubiti. — Zdej pa hočem vstati, in se k tebi podati, moj Jezus! Zadosti je že moje dušne dremote in pregrešne mlač¬ nosti. Z velikim zaupanjem pridem k 217 tebi in kličem: O Jezus, sin Davidov! usmili se mej poterdi me z močjo svo- jiga s. Duha, o vsigamogočni Jezus! To mi bo zadosti, de serčno premagam vse svoje sovražnike in zapeljivce. — O, kako strašni in globoki bi bili moji padci, ko bi me ti, o Jezus v presvetim zakra¬ mentu! ne bil čudno obvaroval. — Po¬ terdi me še bolj, o presveto rešuje Telo, de v tvoji ljubezni popolnama ostanem, de nikdar več ne padem, in v noben greh ne pervolim. Čast, hvala in ljubezen Jezuzu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Cešena si Marija ..» Čast bodi . . . IV. Štacion. Jezus sreča svojo žalostno mater. Jezus v s. zakramentu duši govori. Kdo je ta, ki gori gre iz pušave, polna žalosti, na svojiga ljubiga naslo¬ njena? O moja ljuba duša! ti s svojimi grehi ne le meni, ampak tudi moji pre- (u. j,.) 10 218 ljubi materi veliko žalost delaš. O ne¬ haj tedej od greha; nehaj žaliti mene in mojo preljubo mater, katera je tudi tvoja dobrotljiva mati, premagaj z mojo gnado svojo popačeno natoro. Eva, tvoja prava mati, je popačila človeško natoro z vži— vanjem prepovedaniga sadu. Ali jest sim ti na lesu s. križa drugi sad zado- bil, ker sim te odrešil od večniga po¬ gubljenja; in de bo tebi ta sad v večno življenje, se ti vžiti dajem v presvetim zakramentu; s tem poterdim in močno storim tvojo slabo natoro. Jest sim ti kruh iz nebes dodelil, kteri vse razve- seljenje v sebi ima; in to razveseljenje ti dam, moja ljuba duša! če vse pre¬ grešno posvetno veselje zapustiš, če se nepotrebne kratkočasnosti in slabe dru- šine za vselej znebiš, in le per meni in per moji ljubi materi svojiga veselja išeš. Duša Jezusu odgovori. Per Babilonskih potokih, med po¬ svetnim veseljem, sim sedela, in vender žalovala, ker sim pomislila: Oh, kako nezapopadljivo veselje vživajo otroci božji per angeljski mizi od ljubeznjiviga Jezusa! O moj Jezus! odpusti mi vso žalost, 219 ktero sim kdej tebi in tvoji presveti materi storila, ker sim posvetnimi! veselju svoje serce odperla; vzemi iz rnojiga serca popolnama vse nečimerno veselje sveta in dodeli mi za naprej le tebe in tvoje neskončne ljubezni v presvetim za¬ kramentu se veseliti. — Daj mi gnado, o Jezus! vselej, kadar k mizi božji per- stopim, prav vredno prejeti tvoje presveto rešuje Telo; daj mi vselej pokusiti, kako sladak si, o Gospod, moj Bog! Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . . V. dtacion. Simon Cirenejic nese križ za Jezusam. Jezus v s. zakramentu duši govori. Odpri mi, ljuba duša,-moja ljuba nevesta! odpri mi svoje serce, de bom v njem prebival, in ti gnado in pomoč delil. Ti velike pomoči od mene potre¬ buješ, ljuba duša; zakaj če hočeš v meni pobožno živeti, moraš veliko zasramo- to* 220 vanja in preganjanja od sveta prestati, pa vse ti bo lahko, če v presvetim za¬ kramentu moč najdeš. Kadar me vredno prejmeš, v tebi živim; tedaj ti je lahko vse zopernosti voljno preterpeti, svoj križ za menoj nositi, in vse sovražnike pre¬ magati. „Le nikar ne pozabi tega kruha jesti, de tvoje serce ne bo pobito, in suho kakor seno.“ (Psalm 101, 5.) Duša Jezusu odgovori. Oh to je glas mojiga Jezusa, mo- jiga preljubiga ženina, kteri terka na duri mojiga serca! O moj Jezus! z ve¬ seljem ti odprem svoje serce. Pridi in napolni me z ljubeznijo svojiga s. Duha. Glej, moj Jezus! zdej ti vse dam: svoje serce, svoj spomin, svoj um in svojo voljo. Stori z menoj po svoji božji volji, kakor ti dopade. — O moj Jezus! kako me v mojih križih in težavah tvoja Iju- beznjiva dobrota tolaži! Ti vidiš mojo slabost, kako pešam in omagujem na poti proti nebesam; in iz zgolj usmiljene lju¬ bezni tudi mene k sebi povabiš, ki pra¬ viš: „Pridite k meni vsi, ki ste revni in s težavami obloženi, in jest vam jih bom polajšal, vas bom potolažili — Ja, moj 221 Jezus! z velikim zaupanjem pridem k tebi, ker me sam vabiš; ti sam želiš, o Jezus! de te prejmem, de te vžijem, de se popolnama s teboj sklenem. — O moj Jezus! pridi v moje serce, in vsiga s svojo sveto ljubeznijo napolni, de od zdaj tebe vselej resnično in stanovitno ljubiti, z ljubeznijo tvoj križ objeti, in za teboj nositi zamorem. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija ... Čast bodi . . . VI. Štacion. Veronika poda Jezusu potni vert. Jezus v s. zakramentu duši govori. Lepa si, moja prijatlica! in prijetna je tvoja podoba, ker si z "mojo kervjo očišena, ktero sim za-te prelil; lepa si, kadar si s svetimi čednostmi olepšana; z ljubeznijo, s ponižnostjo, s pokoršino, s poterpežljivostjo, s sramožljivostjo. Taka lepota od mene pride, in pričuje, de si 222 moja perjatlica, moja ljuba nevesta, nad ktero imam svoje dopadajenje. Tako lepoto zadobi, kdor me z dobro perpravo, z ljubeznijo in z gorečnostjo prejme v presvetim zakramentu. Jest mu svojo po¬ dobo v njegovo serce vtisnem, de zmi- ram moj zgled pred očmi ima, in po ti¬ stim živi. Duša Jezusu govori. O moj Jezus! sram me je tvoj glas slišati, ker sim revna v čednostih, ker sim se tako s pregrehami ognusila. — O Jezus! očisti me zmiram bolj in bolj skozi vredno prejemanje tvojiga presve- tiga rešnjiga Telesa. — Ti pokažeš svojo sveto obličje le njim, kteri so čistiga serca, oni te gledajo, njim se ljubeznjivo na znanje daješ. — O moj dobrotljivi Je¬ zus! kteri si me iz zgolj gnade in lju¬ bezni za svojo nevesto vzel, daj mi tisto lepoto, ki tebi dopade! olepšaj me s svojo ljubeznijo, in z vsimi lepimi čednostmi, ktere ljubezin v sebi zapopade. Očisti moje serce, moj Jezus, in obvaruj me s svatovskim oblačilam pravice in svetosti, de vselej vredno perstopim k sveti mizi svojiga nebeškiga ženina. 223 Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija ... Čast bodi . . . VII. fštacion. Jezus pade drugič pod križem. Jezus v s. zakramentu duši govori . Serce moje neveste mora biti polno ognja in plemena. Ta ogenj je pa go¬ reča ljubezin do mene, ktera vse požge, kar je moji svetosti zoperniga: in ktera le tega želi, de bi bil jest od vsili ljudi česen in ljubljen. — O kako prava lju¬ bezin žaluje, kadar sim zaničevan, in per nevrednih obhajilih tako rekoč z nogami sovan in teptan, kakor takrat, ko sim na tla padel pod svojim težkim križem. — Ti ljuba duša , moja ljuba nevesta! mo¬ raš biti polna goreče ljubezni, de me boš vselej vredno prejela, razveselila, in od moji ga padca spet vzdignila. — Tako naj sveti tvoja luč, de se bodo drugi iz tvojiga lepiga zaderžanja učili, kako 224 se morejo padca obvarovati, in k vred- nimu prejemanju s. rešnjiga Telesa se perpravljati. Duša Jezusu odgovori. O preljubi Jezus! ti si na svet pri¬ šel ogenj večne ljubezni, skrit v presve¬ tim zakramentu. O božji ogenj! vžgi se v meni, vžgi moje serce, daj mi tisto gorečo in svetlo svetilo, de bodo vse moje dela tebi prijetne, in perpravne tudi druge v gorečnosti vneti, in od hudiga odverniti. — O moj Jezus! koliko moje serce terpi, ker vidim, kako si od toli¬ kanj nehvaležnih duš zaničevan, zaver- žen, z nogami sovan s strašnimi božjimi ropi! Ker vidim tolikanj drugih neumer- jočih, za nebesa vstvarjenih, s tvojo pre¬ sveto kervjo odrešenih duš na ravnost v večni ogenj hiteti! — O Jezus! po¬ nižno te prosim, varuj me vsakiga greha, posebno pa nevredniga obha¬ jila! Varuj tudi vse keršanske duše, ker si jih tako drago odkupil s svojo presveto rešnjo kervjo, varuj jih gro- zovitniga greha božjiga ropa! Vžgi in ohrani v njih ogenj svoje ljubezni, de peklenskimu ognju odidejo. — O Jezus! 225 ti si nas odrešil od večniga pogubljenja; daj nam gnado, de tvojiga neskončniga zasluženjapopolnama deležni postanemo.— Čast, hvala in ljubezen Jezusu v s. zakramentu, zdej in v na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija ... Čast bodi . . . VIII. Ntacion. Jezus tolaži žene, ktere se za njim jokajo. Jezus v s. zakramentu duši govori. Lepe so tvoje lica, moja perjatlica, moja nevesta! in rudeče so od solz tvoje žalosti. Ti se jokaš zavoljo mojih bo¬ lečin, zavoljo mojiga zaničevanja; se jo¬ kaš zavoljo svojih grehov in zavoljo gre¬ hov vsiga sveta. — Ja vsiga usmiljenja in objokovanja so vredne moje bolečine in moje neizrečeno terpljenje; pa še ve- čiga usmiljenja in objokovanja so vredne grešne duše, ktere so krive vsiga mojiga terpljenja. — Take solze mi veselje de¬ lo** 226 lajo, tvoje serce zmivajo in čistijo, te nar ložej pred novimi grehi obvarujejo, in te vredniga store, z zgrevanim sercam mene prejeti v presvetim zakramentu. — Jokaj se, ljuba duša! sama nad seboj in nad svojimi grehi, de boš enkrat potolažena in razveseljena v nebesih. Duša Jezusu odgovori. O moj Jezus, moj terpeči Odreše¬ nik! kdo bi ne jokal in ne žaloval! — Tvoj prelepi obraz — ognjušen in za- pljevan! tvoje nedolžno truplo — razbito, raztepeno, vse kervavo, tvoja sveta glava — s ternjem kronana, vsa razbodena. — O Jezus! ti išeš usmiljenih in resnično zgrevanih sere, pa kako malo jih naj¬ deš! — Oh! kako revno in slabo je tudi še moje serce! — O Jezus v presvetim rešnjim Telesu! ti večna ljubezinj daj mojim očem potoke solz, de tukej pred štolam tvoje milosti objokujem svojo sle¬ poto in vse nehvaležnosti, de veselje tvojiga zveličanja sebi, in gnado tvoje sprave vsim grešnikam zadobim. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. 227 Oče naš Čast bodi. . . Češena si Marija . . IX. Štacion. Jezus pade tretjič pod križem. Jezus v s. zakramentu duši govori. Ljuba duša, moja nevesta! bodi iz serca ponižna, in bodi rada zaničevana; nikdar ne iši časti in hvale sveta, temuč želi le meni dopasti v vsim svojim za- deržanji. — Ti me vidiš pod križem le¬ žati, zaničevaniga, z nogami sovaniga; in tukej v presvetim zakramentu me vi¬ diš, iz zgolj ljubezni in ponižnosti, pod majhno podobo kruha skritiga, in malo spoznaniga, malo češeniga. — Ti pa, ljuba duša! me z očmi žive vere tukej na sedežu glej, z zaupanjem se k meni bližaj, de usmiljenje in giiado najdeš, kader ti bo pomoči treba. — Če te obil¬ nost in velikost tvojih poprešnjih grehov hoče v obupanje perpraviti; če te peče tvoja ranjena vest; povzdigni svoje oči z zgrevanim sercam, z zaupanjem in z 228 ljubeznijo proti meni, in pomisli, de sim nedolžno jagnje božje, ktero grehe sveta odjemlje. Tudi tebi jih bom odvzel, ljuba duša, moja ljuba nevesta! če se le res¬ nično k meni spreoberneš, in do konca v meni ostaneš. Duša Jezusu odgovori. O usmiljeni Jezus, moj preljubeznjivi ženin! kadar imam srečo, tebe prejeti, ki si iz serca ponižin, je tudi moje serce vse bolj k ponižnosti nagnjeno! in kadar te pod križem ležeciga in zaničevaniga, v presvetim zakramentu z veliko poniž¬ nostjo skritiga premišljujem, se mi sveta ponižnost še ljubeznjivši zdi. — Pre- ljubeznjivi, iz serca ponižni Jezus, kako me je tebe sram! Ti si vsigamogočni večni kralj nebes in zemlje, jest pa sla¬ ba grešna stvar; ti si večna luč, jest pa nagnjusna gerda temota; ti si večna ljubezni, jest pa tolikokrat hudobna in sovražna proti tebi in svojimu bližnjimu. — Ob, ti vender še k meni prideš, se mi zavžiti daš, z menoj skleneš in v meni živiš. O moj Jezus! zdej hočem po tvo- tim zgledu, s tvojo gnado in pomočjo, prav ponižna bili, de te vselej prav vredno 229 prejmem v presvetim zakramentu tvoje ponižne ljubezni. — Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . , Češena si Marija . . . Čast bodi . . . X. Štacion. Jezusa slečejo in mn grenkiga želča piti dajo. Jezus v s. zakramentu duši govori. Moj vert je serce moje neveste, kjer morajo lepe rožice rasti, posebno lepa lilija' svete čistosti, ktera jev mojih očeh nar lepši rožica; in skrita vijolca per- serčne ponižnosti, ktera ima prijetni ne¬ beški duh. — Moja nevesta mora biti, kakor lilija med ternjem, samotna v sredi hudobniga sveta. — Moja ljuba duša! podaj mi vselej iz svojiga serca sveto čistost, ktera mi je tako sladka; oh, moji sovražniki me pa le z grenkim želčem napajajo, ker imajo serce polno posvet¬ nih nečistih misel in želja, ktere so mi 230 grenkejši, kakor želč in pelin. — Ljuba duša! ljubi ponižnost, sramožljivost, in samoto, varuj se radovidnik pogledov, ogi¬ baj se zapeljive posvetne drušine; po¬ tlej bom jest v tvojim sercu prebival, bom tvoje veselje v svetim zakramentu, in tvoje plačilo v sveti nebeški drušini. Duša Jezusu odgovori. O moj Jezus! kako slabo presker- bljen in obdelan je tvoj vert v mojim sercu, kteriga si mi obdelovati izročil. — Ob koliko hudobniga, nagnjusniga plevela in kako malo lepih žlahtnih rožic je v njem! — Oh! kakošnaje že tista lepa lilija, ktero si per s. kerstu v moje serce vsadil, in ktero tako rad neomadežvano vidiš! —Oh! na koliko krajih je izrovana in tj e veržena lepa dišeča vijolica ponižne sramožljivosti, ktera ti tako prijetno diši! Oh! kako usahnjeno in zapušeno je vse to po tvo¬ jim vertu! O moj usmiljeni Jezus! naj teko potoki spokornih solz iz mojih oči, in naj zmijejo in očistijo moje nagnjusno serce! Naj teko potoki tvoje svete gnade iz tvojiga ljubeznjiviga serca, in naj store rodovitno moje mlačno in suho serce, de se bodo vse lepe rožice v njem spet 231 oživele po tvojim dopadajenji, de najdeš prijetin, lepo dišeč vert, kadar me prideš obiskat v presvetim zakramentu. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . • XI. Štacion. Jezusa na križ perbijajo. Jezus v s. zakramentu duši govori. Truma hudobnih me je oblegla, roke in noge so mi prebodli, in vse moje kosti razšteli. — O ljuba duša! poglej z milimi in žalostnimi očmi na hrib Kalvarijo, kjer truma hudobnih strašno hudobijo do- pernaša. — Oh, nehvaležne stvari! •— Moje dobrotljive roke, ktere so vam to¬ likanj dobrot delile; moje dobrotljive noge, ktere so me k vašimu zveličanju in k pomoči revnih in nadložnih po zemlji no¬ sile, zdej neusmiljeno na križ perbijate! — O neizrečena nehvaležnost! — Oh! vsaj ti, ljuba duša! vsaj ti spoznaj in moli 232 mojo ljubezin; varuj se greha, kteri me bolj zbode, kakor žeblji, s kterimi so me bili na križ perbili; posebno se pa varuj nevredniga obhajila, kteri me bolj neu¬ smiljeno križa, kakor so me hudobni Judje. Duša Jezusu odgovori. O moj dobrotljivi Jezus! naj raji nikoli več k tvoji sveti mizi ne perstopim, kakor de bi te imel le en samkrat po nevrednim prejeti, in vnovič križati. Oh! ali svojiga Jezusa hočem križati, kteri je večna ljubezin ! — O Jezus! varuj me lete nar veči nesreče! naj rajši precej tamkaj z naglo smertjo umerjeni, preden te prejmem, če vidiš, de te bom po nevrednim prejel. O daj mi gnado, de vselej, kadar me k svoji mizi povabiš, s čistim in z zgrevanim sercam perstopim, in te vselej (kolikor je moji slabosti mo¬ goče) vredno prejmem. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdejin na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Oešena si Marija . . . Čast bodi . . . 233 XII. Štacion. Jezus umerje na s. križi. Jezus v s. zakramentu duši govori. Oh, ljuba duša, moja nevesta! po¬ glej, kako pred tvojimi očmi na križi vi¬ sim! Roke in noge sim voljno podal, de so jih hudo ranili in na križ perbili; glava s ternjem kronana, ponižno in žalostno nagnjena! kervav pot po Vsim životu! s prebodenim sercam, bled, mertev! — Tebi v zgled, ljuba duša! de moraš tudi ti s svojim ženinam na križi viseti. Daj tedaj voljno svoje roke in noge v mojo službo, če se ti tudi še tako težavno zdi; terpi z menoj stanovitno in ponižno, in ne žaluj toliko čez svoje terpljenje, ampak veliko bolj čez svoje grehe, kteri so krivi mojiga in tvojiga terpljenja; in kadar imaš toliko terpeti, ljuba duša! de meniš, de ti ni mogoče vsiga prestati, takrat perbeži pod moj križ v mojo prebodeno stran, in premisli, koliko sim jest za-te terpel, potlej ti bo vse terpljenje veliko ložeji postalo. — Preljuba duša! kadar me per mizi božji prejmeš, spomni se vselej, de 234 sim tukej ravno tisti tvoj Jezus, kteri sim za-te na križi visel in umeri; in vse¬ lej skleni, de hočeš tudi za-me vse voljno preterpeti, in ko bi bilo treba, tudi raji umreti, kakor me razžaliti. Duša Jezusu odgovori. O moj križani Jezus! o nezmerna ljubezin! oh, koliko si terpel, de bi nas zveličal, kakošne martre si prestal, ka- košne bolečine občutil, de bi le nam večno veselje perpravil! kako voljno si grenko smert storil, de bi le nam večno življenje zadobil! — Oh, križani Jezus! kako ne¬ vredni smo tvoje neskončne ljubezni! kako malo si tudi perzadevamo tebi podobni perhajati! — O Jezus, moj preljubi že¬ nin! kako močno me spomni ta presveti zakrament vsega, kar si ti za nas storil, in terpel, in ravno v ta spomin si nam ga dal! — Oh! koliko si mogel ter- peti, preden si se nam v tem prelju- beznjivim zakramentu zapustil! iz nebes si mogel na ta revni svet priti, veliko let v zaničevanji in v revšini živeti, strašne martre in grenko smert prestati, de si se nam zamogel zapustiti v presvetim za¬ kramentu. — O dobrotljivi Jezus! ti nar 235 lepši zgled ljubeznjive poterpežljivosti! za teboj hočem vsak dan svoj križ nositi, ker vidim, kako voljno ti svoje neizre¬ čeno terpljenje terpiš. O ljubi Jezus v presvetim rešnjim telesu! poterdi nas v pravi poterpežljivosti, ktera nam je po¬ trebna, če hočemo deležni postati tvojih obljub. — Daj nam pa tudi, o Jezus! kteri si za nas na s. križi umeri, daj nam srečno zadnjo uro, in daj veliko gnado, de te še na koncu našiga življenja prav vredno prejmemo, in tako s teboj skle¬ njeni y pred sodbo pridemo. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in v na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . . XIII. Štacion. Jezusovo truplo v naročji njegove ža¬ lostne matere Marije. Žalostna mati Marija duši govori. Oh! ljuba duša, ljuba nevesta Je¬ zusova! pridi k meni in poglej na mojim 236 naročji svojiga ljubeznjiviga ženina; po¬ glej, kako so njegovi hudobni sovražniki z njim storili. Poglej globoke rane v njegovih rokah in nogah; poglej njegovo sveto glavo, kako je vsa prebodena in ranjena od ternjeve krone; poglej tukej njegovo prebodeno stran, kako široka in globoka rana je vbodena. — Oh! premi¬ sli, ljuba duša! koliko je moj preljubez- njivi Sin Jezus za-te terpel! — Oh! kako žalostno je moje serce! z ojstrim mečem je prebodeno, kadar premislim, koliko je mogel moj preljubi Sin terpeti, in kako malo jih je, kteri si njegovo britko terpljenje prav v zveličanje ober- nejo. — O ljuba (tuša! varuj se take gro¬ zovitim nehvaležnosti; varuj se greha, kteri je mojiga Jezusa tako strašno ranil in umoril; oh posebno se pa varuj, de kdej po nevrednim svetiga obhajila ne prej- meš, de mi Jezusa vnovič ranjeniga in križaniga, v naročje ne položiš! — Duša žalostili materi Jezusovi odgovori. O ljuba mati mojiga preljubeznjiviga ženina Jezusa! oh, v kakošno morje britke žalosti si vtopljena! — Tvoje Iju— beznjive oči se hočejo vtopiti v grenkih 237 solzah! v tvojim žalostnim sercu tisti oj- ster meč, in vse bolečine živo občutiš, v kterih je tvoj Jezus svoje življenje končal. — Ja, zares si ti kraljica vsih marternikov, zakaj toliko še nobeden ni terpel! — Žalostna mati Marija! prosi Jezusa za-me, de mi gnado da, de jest nikdar več njegoviga terpljenja in tvoje žalosti ne ponovim - , de se vsiga greha prav skerbno obvarujem, njega per s. ob¬ hajilu vselej prav vredno vžijem, in do konca svojiga življenja njemu in tebi zvesto služim. — Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in na vekomaj. Amen. Oče naš . . . (Mešena si Marija . . . Čast bodi . . . XIV. Štacion. Jezns je v grob položen. Angeli duši govore. Oh, ljuba duša! žalostna in objokana prideš k grobu gledat, kam so tvojiga preljubiga ženina Jezusa položili. — 238 Velika je tvoja žalost per Jezusovim grobu. Pa zaupaj in veseli se, ljuba duša; glej grob je prazin; ni ga obder- žal, častitljivo je vstal iz svojiga groba, spet živi, in zdaj ostane zmiram per tebi v presvetim zakramentu. Duša angelam odgovori. O nezmerna ljubezin Jezusova v presvetim zakramentu!— O angeli božji, izvoljeni nebeški duhovi! kteri se znajdete tukej okoli s. rešnjiga Telesa, okoli svo¬ jiga nebeškiga kralja, kteri tukaj na stolu svoje milosti sedi, perjazin, dobrotljiv, in perpravljen, nam gnade deliti; o vi srečni nebeški angeli, kteri ste zmiram per ljubim Jezusu, povejte mu, kako neizrečeno ga jest s tako ljubeznijo lju¬ biti želim, s kakoršno vidim, de me on ljubi. Oh! moja duša je zmiram tako slaba in mlačna, de ga še nič prav go¬ reče ljubiti ne morem. — Prosite tedaj, o nebeški angeli, prosite vi ljubiga Je¬ zusa za me, de bi me s svojo sveto gnado in ljubeznijo, in z vsimi čednostmi obdaroval, ktere on per meni najti želi, kadar pridem k njegovi sveti mizi; zlasti pa, de bi mi dodelil zgrevano, ponižno 239 in čisto serce, v kterim bo vesel prebi¬ val. 0 sprosite mi od Jezusa to gnado in to feselje, de bi ga vsi ljudje skorej tako ljubiti začeli, de bi nikdar več zo¬ per njegovo presveto voljo ne ravnali. Čast, hvala in ljubezin Jezusu v s. zakramentu, zdej in. na vekomaj. Amen. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . . Končanje. O Jezus, ženin vsih duš, ktere te resnično ljubijo, čast in hvala ti bodi, de si hotel toliko za nas storiti, nas tako ljubiti, de si se nam v zakramentu s. rešnjiga Telesa zapustil, v kterim vedno per nas ostaneš, in naše duše za večno življenje hraniš. O moj Jezus! iz serca mi je žal, de te nisiin bolj ljubil, de sim te tolikokrat razžalil, de sim tolikanj ve¬ likih gnad zamudil, ktere pobožni krist¬ jani v vrednim prejemanji presvetiga re¬ šnjiga Telesa zadobe. — Od zdej za naprej bo pa moja nar veči skerb, tebe, o Jezus! prav spoznati, častiti in ljubiti in te v presvetim zakramentu prav vredno 5Ž40 prejemati. — Daj mi le svojo sveto gnado k spolnjenju mojiga sklepa, zakaj brez tvoje pomoči ne zamorem clo nič dobriga storiti. Poterdi me, o Jezus! v tvoji gnadi in ljubezni, in ohrani mojo dušo za večno življenje. Amen. Ljubi moj kristjan! pred sv. obhajilam ali pa po s. ob¬ hajilu, (če čas perpusti,) je tudi dobro kerstno ob¬ ljubo ponoviti, in vero, upanje in ljubezin moliti. Kerstna obljuba. Verujem v Boga Očeta, Sina in s. Duha; verujem v Jezusa Kristusa, Sinu božjiga ediniga, kteri je Bog in človek skupej, kteri je s svojim terpljenjem in s svojo smertjo človeški rod odrešil. Ve¬ rujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev verovati zapoveduje, ktere ud želim do srnerti biti. Se odpovem iz celiga serca hudobnimu duhu, njegovimu napuhu in vsimu njegovimu djanjuj se odpovem tudi vsim greham, napuhu in vsim zapeljivim naukam sveta. Perpravljen sim keršansko živeti. Bog! poterdi me v mojim sklepu s svojo mogočno gnado. Amen. 241 Tri božje čednosti. Vera. Verujem v tebe praviga trojediniga Boga, Očeta, Sina in svetiga Duha, kteri si vse vstvaril, vse ohraniš in vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo štrafuješ. Verujem, de je Sin božji človek postal, de nas je s svojo smertjo na s. križi od¬ rešil, in de nas s. Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in spoznam vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kri¬ stus učil, kar so aposteljni pridigovali, in kar nam sveta rimska katoliška cer¬ kev verovati ukazuje. Vse to verujem zato, ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne go¬ ljufati, ne goljufan biti. O Bog, stori še veči mojo vero. Upanje. Upam in se zanesem na "tvojo ne¬ skončno dobroto in milost, o Bog! de boš meni po neskončnim zasluženji «fV0- jiga ediniga Sina Jezusa Kristusa v živ¬ ljenji spoznanje, pravo obžalovanje in od- pušenje mojih grehov, po smerti pa večno CD. pj ll 24 2 zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebne perpomočke vse to doseči. Upam to od tebe zato, ker si ti to obljubil, kteri si vsi- gamogočin, zvest, brez konca dobrotljiv in milostljiv. O Bog! poterdi moje tipanje. Ljubezin. O moj Bog! ljubim te iz celiga svo- jiga serca čez vse, ker si ti nar veči dobrota, brez konca popolnama, in vse ljubezni vredin. Ljubim te tudi zato, ker si proti meni in vsim stvarem neskončno dobrotljiv. Želim iz celiga serca, de bi te ravno tako močno ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, ali kakor te oni še zdej ljubijo. Z njih lju¬ beznijo sklenem svojo nepopolnama lju¬ bezin, pomnoži jo v meni, o nar do- brotljivši Gospod! čedalje bolj in bolj. Ker te tedaj iz serca in čez vse ljubiti želim, in si zavoljo tega terdno perza- devam, mi je iz serca žal, de sim tebe, svojo nar veči dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil; žal mi je, de sim grešil, de sim tebe, svojiga vsiga- 243 mogočniga Gospoda, .svojiga nar boljšiga Očeta razžalil. Terdno sklenem vse grehe in hude perložnosti opustiti, storjene pre¬ grehe če dalje bolj obžalovati, in nikoli več ne zoper tvojo presveto voljo kaj storiti. Vsemi me zopet za svojiga otroka, in daj mi gnado k spolnjenju mojiga sklepa. To te prosim po neskončnim zasluženji tvojiga božjiga Sina, našiga Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. (Drugači.) Vera. Moj Bog! verujem v tebe, praviga živiga Boga, ediniga v natori in trojniga v peršonah: Očeta, Sina in s. Duha. Verujem, de je Sin božji, druga peršona v s. Trojici, za nas človek postal, ter- pel in umeri, de je tretji dan od smerti vstal, in de po svojim v nebohojenji sedi na desnici Boga Očeta, in bo prišel'sodit žive in mer Ive. Verujem, de je Jezus Kristus svete zakramente postavil, de nobeden4}rez vere in kersta, in po tem, kadar v greh pade, brez pokore zveličan ne bo. Verujem, de je gnada božja vsirn potrebna; veru- 244 jem, de ti, o Bog! vse dobro z dobrim in vse hudo s hudim plačuješ, de nam naše zasluženje samo skozi tvoje pomaga. Verujem neuinerjočnost človeške duše; verujem zadnjič tudi vse, kar si ti po svoji sveti katoliški cerkvi zapovedal ve¬ rovati; in de zunaj nje nobeden zveličan ne bo. Vse to pa zato verujem, ker si ti to razodel, ki si večna modrost in resni¬ ca, kteri ne moreš ne goljufati, ne go¬ ljufan biti. V tej in za to katoliško vero želim živeti in umreti. O Bog! poterdi me s svojo s. gnado v tej sveti veri. Upanje. Moj Bog! terdno upam po zaslu- ženji, terpljenji in smerti svojiga Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa zadobiti odpušenje vsih svojih grehov; upam s tvojo gnado in pomočjo tvojo voljo do¬ polniti, greha se varovati, in tako večno veselje in zveličanje doseči. In vse to upam zato, ker si ti, moj Bog! to oblju¬ bil, ker si vsigamogočin, neskončno do¬ ber in zvest v svojih obljubah. Moj Bog in Gospod! stori še veči moje upanje. 245 Ljubezin. Ljubim te, moj Bog! iz celiga serca in čez vse, zato ker si sam na sebi nar veči, vse ljubezni in časti vredna dobrota in lepota. Zavolj te ljubezni do tebe so mi močno žal vsi grehi mojiga celiga življenja, ker sim z njimi tebe, svojiga Boga, razžalil; in sklenem od zdej na dalje tebe svojiga Boga nikoli več ne razžaliti; tebi samiinu želim služiti, tebi v vsili rečeh dopasti, svojiga bližnjiga hočem zavoljo tebe kakor sam sebe lju¬ biti, in tako želim v tej ljubezni živeti in umreti. O Bog! vžgi v meni ogenj svoje ljubezni, de bom v svojim sercu gorečo ljubezin do tvoje dobrote vedno ohranil. Amen. III. Molitve po svetim obhajilu. l*erva molitev po svetim obhajilu. O Jezus! o usmiljeni Jezus! — O Jezus! neizrečena dobrota! O moj pre- 246 ljubeznjivi Jezus! — Oh! kako neizre¬ čena dobrota se mi je zgodila! — Kako sim jest nevredni človek tvoje ljubezni vredin postal? kdaj sim jo zaslužil? Ob, začudi se zemlja in nebo 5 začudite se an¬ geli. — Kristus je v meni! — Oh! kar noben angel ni dosegel, to sim jest zdej za- dobil. — Kako ti hočem to neizrečeno gnado poverniti, in se ti zadosti zahva¬ liti? — O Jezus! ti si se mi vsiga dal, ne vem drugači, kakor de se tudi jest tebi popolnama dam. O dobrotljiva mati in prečista de¬ vica Marija! o vsi ljubi svetniki! o an¬ geli nebeški! pomagajte se mi zahvaliti. — O vsi jeziki! pomagajte mi Boga častiti. — O vse serca! pomagajte mi Jezusa ljubiti. — Jezus! o Jezus! kako me ti ljubiš, in jest sim te razžalil; ti se mi vsiga daš, in jest ti ne dam uda brez pomankanja!— Oh! jest sim vsimu drugimu bolj služil, kakor tebi, in sim več ljubil, kakor tebe; ti pa me tako neizrečeno ljubiš! — O kako me iz serca greva, de sim tako nehvaležin bil; in ne vem kaj začeti, de bi ti vsaj nekoliko povernil to neizrečeno dobroto in gnado. 247 Ne vem druziga, kakor to, de posihmal te hočem čez vse drugo ljubiti, te kar bo mogoče častiti; ja vse storiti, kar ho¬ češ, kakor hočeš in kadar hočeš! ja zate živeti in radovoljno umreti. To ti po- polnama obljubim, tvoje je moje serce, tvoja moja duša, tvoje moje truplo, stori zdej z menoj, kakor ti dopade, per meni si zdej in jest per tebi; zdej popravi, kar nočeš imeti: poboljšaj, karti ne dopade; odverni, karkoli te razžali, stori vse posvoji sveti volji! ti si Gospodar mojiga trupla in moje duše; ukaži, zapovej, štrafuj z do¬ brim ali s hudim, s srečo ali nesrečo, s pomočjo ali z zapušenjem, z zdravjem ali z boleznijo, z življenjem ali s smertjo; kakor boš storil, mi bo prav, de bom le mogel storiti, kakor ti hočeš, in v tvoji sveti gnadi živeti in umreti. Tedej, o moj Jezus, kar si' prišel k meni, k nevredni in grešni stvari, zdej te ne pustim od sebe, dokler me ne po- žegnaš, in mi posebnih gnad"jie dodeliš, dokler ne ogreješ mojiga serca, ne raz¬ svetliš moje pameti, k dobrimu ne 0 ober- neš moje hude volje, in dokler ne poto¬ lažiš moje revne duše. Ti ja veš moje veliko pomankanje, veš mojo silno potrebo, 248 ti vidiš moje želje, spoznaš mojo voljo, de želim, kar je tebi dopadljivo, pa jest ne morem nič dobriga brez tebe storiti; hočem storiti, pa se precej upeham, se trudim, pa kmalo zgubim serce, kadar vidim, de dolgo ne morem priti, kamor moja duša želi, to je: tebe nikoli več ne razžaliti, iz celiga serca in moči te ljubiti, ja vse storiti, kar ti nar bolj dopade. Tebe tedej per meni zdej pričujočiga Boga, z vsim zaupanjem prosim, de mi dodeliš te gnade ... če je tebi k časti in moji duši k zveličanju; ali kakošno drugo, ktero veš, de mi je nar bolj po¬ trebna. Zlasti pa te prosim za to gnado, tebe nikoli več ne razžaliti. Prosim te le samo to, kar ti od mene hočeš; to želim, kar mi ti storiti zapoveduješ, te¬ daj upam v tvojo milost in dobroto, de me boš uslišal, o Jezus! Amen. Druga molitev po svetim obhajilu. O vsigamogočni večni Bog! kako velika je tvoja ljubezin, kako neizrečena tvoja milost, de si mene uboziga grešnika, brez vsiga mojiga zasluženja, le samo po 249 tvoji ljubezni m milosti s tvojim presvetim rešnjim telesam nasitil. O nar veči do¬ brota božja! o usmiljeni Bog! kako si se mogel tako ponižati, de si prišel mene uboziga grešnika obiskat! — O nezmerna je tvoja ljubezin, moj usmiljeni Jezus! — Zatorej se veržem pred tvoje noge, nar viši Bog in Gospod! in te molim s po¬ nižnostjo in častjo. Zahvalim te tavžent- krat iz celiga serca za neizrečeno veliko gnado in ljubezin, ki si mi jo zdaj v pre¬ jemanji presvetiga telesa dodelil. Ker je pa moja zahvala premajhna in preslaba, in ker te za to veliko gnado in ljubezin ne morem po svoji dolžnosti zadosti zahvaliti; zatorej združim svojo slabo zahvalo s tvojim neskončnim zaslu- ženjem, o .Jezus! in z zahvalo in moli¬ tvijo, ktero ti brez prenehanja presveta devica Marija, vsi svetniki v nebesih, in vsi pravični na zemlji za vse prejete gnade skazujejo. Zatorej vzemi, o Go¬ spod! slabi dar moje zahvale od mene svojiga nevredniga služabnika, in daj mi presveti zakrament, kteriga sim zdaj pre¬ jel, k zveličanju moje duše tekniti. Oči¬ sti s svojim s. rešnjim Telesam mojo dušo od vsili madežev greha, in dodeli | | * * 250 mi gnado vse grehe premagati in od¬ pustiti, vse hudo nagnjenje k grehu za¬ treti, in vsake grešne perložnosti se skerbno varovati, de bi zamogel v pravi veri, vterdnim zaupanji, v goreči ljubezni tebi služiti, v tvoji gnadi živeti in umreti, in enkrat, po časnim življenji v večno nebeško veselje priti. Amen. Zdihovanje k Jezusu po svetim obhajilu. O presladki Jezus! kako srečin sim, ker sim tebe prejel! — Zemlja in nebo te ne zamoreta obseči, angeli trepečejo pred tvojim obličjem, in ti vender k meni prideš. Ze tolikokrat sim te razžalil, in sim se od tebe odločil, in me vender k sebi vabiš, se k meni perbližaš, se z menoj skleneš. — O neskončna ljubezin! kaj hočem še več! ker tebe imam in vživam, ki so v tebi vsi zakladi dobrote in milosti skriti. — Oh, kako se ti bom za¬ dosti hvaležniga skazal, o večni Bog, za vso tvojo ljubezin in obilne dobrote, ktere sim od začetka do zadnje ure od tebe prejel? Veš, de sim revna stvar, de nič nimam, in de sim tebi toliko dolžan. O nebeški Oče! vzemi zahvalni dar za vse 251 meni nevrednimi! grešniku skazane do¬ brote, vzemi svojiga preljubiga Sina Je¬ zusa. Njega in njegovo zasluženje ti darujem kakor svojo lastno reč, ker se je on vsiga meni dal, in /dej v meni pre¬ biva. Njegova vrednost naj nadomesti mojo nevrednost in slabost; njegova s. rešnja kri naj opere vse madeže moje duše; njegova svetost naj zakrije mojo pregreho; njegovo neskončno zasluženje naj zbriše moj dolg pred teboj. — O Je¬ zus! ti si moja pomoč in moje upanje; kdor v tebe zaupa, ne bo vekomaj zapušen, in ne bo v sramoti ostal. Usmili se me tedaj, o Jezus! in poglej z milostljivimi očmi na mojo slabost, na revšino moje duše, in na vse moje notranje in zunanje potrebe; bodi moja bramba v vsili mojih skušnjavah, in zatri hudobno nagnjenje moje pregrešne natore. Ti imaš vso ob¬ last v nebesih in na zemlji, v tvojih ro¬ kah je moje zveličanje, če mi ti na strani stojiš, ne morem omagati. Tedej te po¬ nižno prosim, stori v meni veči pravo živo ■vero, terdno zaupanje, in gorečo ljubezin do tebe in varuj me, o Jezus! de te z nobenim greham več ne razžalim. Z ve- 252 likim zaupanjem te za to prosim! kaj mi boš zamogel zdej odreči, ker si se mi vsiga dal? Tedej te prosim še k zad- njiinu za posebno gnado, de bi tvoje pre¬ sveto rešuje Telo vselej vredno prejel in zadnjo uro, s to nebeško popotnico pre¬ viden, iz sveta se ločil. — Tvoji neiz¬ merni ljubezni, moj dobrotljivi Jezus! perporočim zdej tudi vse duhovne pa¬ stirje, vso svojo žlahto, svoje dobrotnike, prijatle in sovražnike, vso keršansko cerkev; zlasti pa vse terdovratne greš¬ nike, de bi se k tebi vernili, in tebe iz serca ljubiti začeli. — Tudi te prosim za vse duše v vicah, daj jim o Gospod! večni mir in pokoj. — O Jezus! v tvoje svete rane se položim, tvoje svete kolena oklenem, in te ne spustim, dokler me ne požegnaš. Ohrani me v svoji sveti gnadi, tvoj želim biti živ in inertev. Amen. Tretja molitev po svetim obhajilu. Poglej, o dobrotljivi presladki Jezus! pred tvojim obličjem se veržem na ko¬ lena, te molim in prosim z nar veči go¬ rečnostjo svoje duše, de bi vtisnil v moje 253 serce živo občutenje vere, upanja in lju¬ bezni, pravo pokoro čez moje grehe, in prav močno voljo se poboljšati; ker z velikim serčnim zdihovanjem in žalova¬ njem tvoje svete petere rane sam per sebi premišljujem, v serci prevdarjam, in imam pred očmi, kar je prerok David govoril: ?? Oni so moje roke in noge prebili. Vse moje kosti so razšteli“. Zadnja molitev po svetim obhajilu. O moj dobrotljivi Jezus! ker jest za zdaj svojo molitev sklenem, te prosim za tvoj sveti žegen, kteri me bo v siga hudiga obvaroval. Požegnaj mi oči, ktere so te v presvetim zakramentu vi- dile; požegnaj usta, ktere so te prejele; jezik, na kteriga si bil položen; požegnaj mi roke, ktere sim proti tebi povzdigo¬ val; kolena, ktere sim pred teboj per- klonil; požegnaj moje serce in mojo du¬ šo, ktero si peršel razveselit. — Izročim ti sveto obhajilo, ki sim ga dans prejel, in vse molitve, ki sim jih zravin opravil; in te ponižno prosim, de bi ti, o moj Jezus! vse to dobrotljivo sprejel, in de 254 bi mi vse pomankanje in raztresenje per molitvi odpustil. — O Jezus! kteri si dans mojo revno dušo s svojim presve¬ tim rešnjim Telesam in s svojo presveto rešnjo kervijo nasitil, daj mi gnado, de bom zmiram s teboj sklenjen ostal, de me nikdar noben greh več od tebe ne odloči. — Zdaj se moram sicer po truplu od tebe ločiti, moj Jezus! ali moje serce naj vedno per tebi ostane. Amen. Krajši molitve za spoved in za s. obhajilo. Ljubi moj kristjan! ce ti cas in perložnost ne perpu- stita, dolgih molitev opravljati, ko k spovedi in k s. obhajilu greš, opravi vsaj te kratke prav pobožno, in veliko bolj s sercam, kakor z ustmi. Molitve pred spraševanjem vesti. O Gospod, moj Bog! Jezus Kri¬ stus, prava luč, ktera jih razsvetli, kteri se v temotah znajdejoj zazsvetli zdej mojo vest s pomočjo gnade tolažnika s. 255 Duba, de bom zamogel vse svoje grehe na tanko spoznati, se vsih perserčno zgre- vati, čisto spovedati in resnično spokoriti, de spet tvojo gnado in prijaznost zado- bim, in tvoj ljubi otrok postanem. Amen. O Marija! ti perbežališe vsih zgre- vanili grešnikov, prosi za-me Jezusa, svojiga ljubeznjiviga Sina, de bi mi zdej tako spoznanje mojih grehov dodelil, kakor jih bom pred njegovo ojslro sodbo spoznal. Amen. Zdej pa na tanko sprašaj svojo vest, de boš spoznal, kaj si od svoje zadnje spovedi z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo dobrih del grešil. Molitev po spraševanji vesti. O moj Bog in moj Gospod! moj dobrotljivi nebeški Oče! zdej .spoznam, de sim veliko grešil, de sim te veliko¬ krat razžalil, in tvoji božji ljubezni na¬ sproti ravnal. — O moj dobrotljivi Bog! dolžan sim tebe iz celiga serca čez vse ljubiti, ker si sam na sebi vse časti in ljubezni vredin, in ker si moj nar veči dobrotnik, pa ne de bi te bil res- rično ljubil, in ljubezin do tebe v dopol- 256 novanji vsili tvojih zapoved skazoval, am¬ pak sim tolikokrat tvoji sveti volji nasproti ravnal, in te razžalil. — Oh, moj Bog! iz serca mi je žal, de sim ti tako nehvaležin bil, iz serca me grevajo vsi moji grehi, s kterimi sim spet svojo vest omadežval. O ko bi jih nikoli storil ne bil! o ko bi te ne bil nikdar razžalil! — Oh! hočem se pa vsaj zanaprej vsaciga greha, tudi majhniga, skerbno varovati, in tudi vsake grešne perložnosti skerbno se ogibati. Daj mi svojo sveto gnado, prosim te, o Gospod! k spolnjenju mojiga sklepa. O milostljivi Bog! o usmiljeni Je¬ zus! ozri se v svoji milosti na-me ubo- ziga grešnika, in daj mi gnado, de se bom zdej tukej pred tvojim namestnikam vsili svojih grehov tako na tanko, res¬ nično in odkritoserčno spovedal, kakor ko bi pred teboj, o'Jezus! klečal. Amen. O Marija, usmiljena mati Jezusova! sprosi mi od Jezusa prav zgrevano, po¬ nižno in spokorjeno serce, kteriga Bog nikdar ne zaverže, de se bom skozi res¬ nično pokoro z mojim razžaljenim ne¬ beškim Očetam spet spraviti zamogel. Amen. 257 Molitev po spovedi. Moja duša! hvali Gospoda; in vse, kar je v meni, naj hvali njegovo sveto ime! Hvali Gospoda, moja duša, in nikar ne pozabi njegovih dobrot. On je, kteri vse tvoje pregrehe odpuša, vse tvoje slabosti ozdravlja; kteri tvoje življenje od smerti reši, tebi obilno milost in usmi¬ ljenje skazuje. On je, kteri te po tvojih željah z dobrotami obdaruje, Gospod je usmiljen in milostljiv, dolgo zanašljiv in poln usmiljenja. On ne ravna z menoj po mojih pregrehah, in mi ne povračuje po mojih hudobijah. Zakaj kakor visoko je od zemlje do nebes, tako veliko je njegovo usmiljenje do mene; kakor deleč je solnčni vzhod od zahoda, tako deleč od mene je on moje pregrehe djal; kakor se oče usmili svojih otrok, se je Gospod mene usmilil; ker ve, kako slaba stvar sim. (Iz. 102. Ps.) •• O Jezus, moj usmiljeni odrešenik! ponižno te prosim, naj ti bo prijetna ta moja spoved, po neskončni vrednosti tvojiga svetiga terpljenja! in kar mi še manka od prave žalosti in terdniga sklepa, 258 prosim, de bi ti, o Jezus! vso mojo po- mankljivost dopolnil, in mi veliko gnado dodelil, de bi v prihodnje z veči goreč¬ nostjo za zveličanje svoje duše skerbel, in de bi za res rajši vso časno škodo, ja tudi grenko smert prestal, kakor tebe kdej več s kakošnim greham razžalil. O Jezus! stori me stanovitniga v mojim do¬ brim sklepu. O ljubeznjiva mati Marija ! ki si brez vsiga greha živela, in do konca svojiga življenja Bogu zvesta ostala; sprosi tudi meni gnado, de se bom zdej, ko so mi grehi odpušeni, novih grehov bolj skerbno varoval, kakor do zdej, in de bom v po¬ božnim keršanskim življenji do konca zvest ostal, de večno življenje dosežem. Amen. Molitev pred svetim obhajilam. O Jezus, Sin božji! kralj večne ča¬ sti, pred kterim se tresejo nebesa in vse druge oblasti, o Jezus! svetnik vsih svet¬ nikov! o prečudna neizrečena svetost! če se ji vse druge stvari permerijo, se ne znajde nobena, de bi bila čista in brez 259 madeža! pridi zdej k meni ubogi revni stvari, ker te želim tako vredno prejeti, kakor so te tvoji nar zvestejši perjatli prejemali. — O dobrotljivi Jezus! daj mi zdej tako gorečo ljubezin do tebe, kakoršno si ti do mene imel, ker si to¬ liko za-me terpel. Iz zgolj ljubezni do mene in do vsili ljudi si zaničevan, sovan, tepen, in križan bil. O moj Jezus! za¬ me si bil umorjen, de bi mi večno živ¬ ljenje perdobil; in v tem presvetim za¬ kramentu preživiš in obraniš mojo dušo za večno življenje. O Gospod ! nisim vredin te prejeti, ker sim te že tolikokrat razžalil, in še nisim zadosti, kakor bi imel, svoje grehe obžaloval in se spokoril. O Gospod! nisim vredin te prejeti, ker še nisim zadosti od nagnjenja do vsak¬ danjih grehov očišen. O Gospod! nisim vredin te prejeti, ker se še nisim zadosti v^ tvojo sveto voljo vdal, in tvoji pokoršini popolnama podvergel. Oh, moj Jezus! spoznam, de sam iz sebe clo nič nisim vredin, tebe v pre¬ svetim rešnjim telesu prejeti. — O vsi- gamogočni Bog, moj usmiljeni zveličar! 260 kteri me sam vabiš, de naj k tebi pri¬ dem in te prejmem, očisti moje serce, in me z močjo svoje božje ljubezni vredniga stori, de z živo vero, s terdnim zaupa¬ njem, z gorečo ljubeznijo, s perserčno ža¬ lostjo in s stanovitnim sklepam tebe prej¬ mem, tebe, o Jezus! svojiga praviga ži- viga Boga. O Marija, ktero je Jezus za svo¬ jo deviško mater izvolil, prosi za-me Jezusa, de bi ga zdej s tako čistim ser- cam prejeti zamogel, kakoršno je bilo tvoje preljubo serce 5 in s tako sveto lju¬ beznijo, kakoršno si ti zmiram do njega imela. Amen. Molitev po svetim obhajilu. O Jezus, moj dobrotljivi odrešenik! čast in hvala ti bodi, de si me k svoji sveti mizi povabil, in mi svoje presveto rešnje telo zavžiti dal. — O usmiljeni Jezus! kolikokrat sim te že prejel, pa sim še zmiram tako slab in pomankljiv per vsili rečeh, in popolnama nevredin gnad, ki mi jih daješ. — O Jezus! od¬ pusti mi vso mojo poinankljivost, vso 261 mojo nevrednost. Iz celiga serca želim tako živeti, de bi te zamogel vselej prav. vredno prejeti, kadar k s. obhajilu per- stopim; de bi vselej ta nebeška jed moji duši to storila, kar telesna jed truplu stori; de bi jest, ker ta sveti nebeški kruh vživam, tudi sveto živel, in enkrat večno nebeško življenje dosegel. — O kako bi imela moja duša v svetosti in v božji ljubezni zmiram rasti, ker tebe vživam, o Jezus! ki si večna ljubezin in svetost. — Daj mi gnado, o Jezus! de te bom vselej prav vredno prejel, de bo prejemanje tvojiga presvetiga rešnjiga telesa moji duši zmiram bolj in bolj k dobrimu pomagalo, de se ne pergodi tudi meni, kar je od Judeža pisano: de po tem grižljeji je satan v njega šel. O Je¬ zus! obvaruj me nar veči nesreče, nevredniga prejemanja svetih zakra¬ mentov. — Jezus! bodi moje nar veči veselje in sladkost, moje upanje in perbe- žališe, moj poterdnik in moja pomoč. Tebi se zdej popolnama izročim; stori z menoj po svoji sveti volji. Pomagaj mi s svojo sveto gnado, de bom zmiram bolj perserčno Boga ljubil, mu zmiram zvesto služil, in iz ljubezni do njega vse njegove zapovedi na tanko dopolnoval. Za vse to te prosim, o Jezus! po tvojim ne¬ skončnim zasluženji. Amen. O Marija, preljubeznjiva mati Je¬ zusova! prosim te, ker se ne morem sam Jezusu zadosti zahvaliti za njegovo ne¬ skončno dobroto, ti mu za-me čast in hvalo daj, ker je mene, uboziga grešnika, k svoji mizi povabil. Prosi ga pa tudi, de bi mi gnado dodelil, de bi ga, kakor ga tukaj večkrat vžijem, v nebesih na vse večne čase vžival. Amen. Slovo od Jezusa po sv. obhajilu. O moj ljubeznjivi Jezus! glej, zdaj te moram zapustiti, in se od tebe ločiti, pa le samo po telesu se ločim, v duhu pa hočem zmiram per tebi ostati. Ja, moj preljubi Jezus! daj mi gnado, de bom tukaj zmiram v perserčni ljubezni s teboj sklenjen ostal, tamkaj pa večno per tebi v nebesih prebival. Amen. 263 Molitve ob zapovedanih praznikih in posebnih časih cerkveniga leta. Cerkveno leto se pervo adventno nedeljo začne. Ad¬ ventni čas je od matere katoliške cerkve za perprav- ljanje k Kristusovim« rojstvu odločen, in je svet čas; sveto ga tedaj preživi; moli, če ti je mogoče, molitev ki jo tukaj najdeš, vsak dan celi advent, ali pa vsaj ob adventnih nedeljah, in očisti svojo vest z vrednim prejemanjem svetih zakramentov, in s pobožnim spo¬ kornim življenjem, de veliko gnado dosežeš, Jezusa v svojim sercu tako rekoč vnovič roditi, in vedno ohraniti. I. Molitev o Gospodovih praznikih. Molitev v adventu. Dobrotljivi nebeški Oče! v tem sve¬ tim adventnim času obhajamo spomin ti¬ stih časov, v kterih so ljudje, ki so s po- erbanim greham večno zveličanje zgubili, s perserčnimi željami tistiga perčakovali, kteriga si že pervim staršem, in potlej 264 svojiniu izvoljeniinu ljudstvu odrešenika poslati obljubil, kteriga si pa, po svoji božji previdnosti, še le čez štiri tavžent let poslal. — O, kako žalostno je bilo takrat na svetu, preden je odrešenik pri¬ šel! Zunaj tvojiga izvoljeniga Izraelskiga ljudstva je bilo vse v nevednosti, v ne¬ veri in v grehih; clo tvojimu izvoljenimu ljudstvu so bile nebeške vrata zaperte. — Oh! s kakošnimi gorečimi željami so pra¬ vični tvojiga ljudstva tistiga perčakovali, kteri je imel priti, in veselje, tolažbo, od¬ rešenje in zveličanje pernesti. Kako sreč- niga bi se bil marsikteri štel, ko bi bil rojstvo svojiga zveličarja dočakal! kako vesel in Bogu hvaležin je bil pravični Simeon, de so njegove oči zveličarja vi- dile, ki ga je Bog poslal vsim ljudem, luč za razsvetljenje nevernikov in čast ljudstva Izraelskiga! in kako veseli in Bogu hvaležni bi imeli biti tudi mi krist¬ jani, de v teh srečnih časih živimo, ko je Jezus, naš dobrotljivi odrešenik, že zdavnej na svetu bil, in nam svoje ne¬ beške nauke in svoje svete zakramente zapustil, po kterih zamoremo v večno nebeško kraljestvo priti. 265 Ponižno se ti zahvalimo, o dobrot¬ ljivi Bog! za vse te gnade, in te per- serčno prosimo, de bi te gnade nam vsiin k zveličanju bile. Očisti v tem svetim adventnim času naše serce, in razsvetli zmoto našiga duha z gnado svojiga obi¬ skovanja, de bomo tvojimu edinorojeni- mu Sinu pot v svoje serce perpravili, in vedno z njim sklenjeni ostali. Amen. Adventni roženkranc. I. Jezus, kteriga so preroki veliko sto let naprej oznanovali. II. Jezus, kteriga so pravični stariga testamenta z gorečimi željami per- eakovali. III. Jezus, kteriga si, o prečista devica, v Betlehemskim hlevcu rodila. IV. Jezus, kteriga rojstvo so angeli rev¬ nim pastircam oznanili. V. Jezus, kteri bo še enkrat k nam prišel, sodit žive in mertve. Molitev na sveti dan- Dans se spomnim tistiga srečniga in veseliga dneva, ko si, o Jezus, Sin božji! to. p0 12 26G v človeški natori rojen bil. Ta dan si bil rojen v revnim hlevcu, vsigamogočni kralj nebes in zemlje, brez kteriga ni nič vstvarjeno, kar je vstvarjeniga. Ta dan si bil rojen od prečiste device Marije, večni Sin božji, kteri si rojen od Boga Očeta od vekomaj. Ta dan so nebeški angeli veselo peli: „Cast bodi Bogu po višavah, in mir ljudem na zemlji, kteri so prave volje!“ In bogaboječi pastirci ua polji so ta dan tako srečni bili, de so nar pervi to veselo novico zaslišali, de je dans rojen zveličar sveta. — O Jezus! koliko vzroka imam tudi jest se dans perserčno veseliti tvojiga rojstva, kteriga so se prebivavci nebes in zemlje razveselili. O moj Jezus! kako bi se jest tvojiga rojstva ne razveselil, ker si ti meni take dobrote iz nebes pernesel: gnado božjo, ktera vse dobro v sebi zapopade, in svete nauke, kteri nam pravo pot v nebeško kraljestvo kažejo. — O Jezus! v veliko revšino si za-me prišel, de bi jest večne nebeške zaklade zadobil; človeški otrok si za-me postal, de bi jest božji otrok bil.— Večna hvala ti bodi, o do¬ brotljivi odrešenik! za vse obilne gnade, ktere si meni in vsiin ljudem dodelil, ker 2r>7 si v človeški natori na svet prišel. Daj nam pa tudi to gnado, de se bomo vsih tvojih dobrot tako poslužili, de bomo en¬ krat od tebe večno plačilo prejeli. Amen. O prečista devica Marija! prečudna niati in devica! tudi ti bodi dans posebno počešena, ker si nam ta dan rodila usmi- Ijeniga Jezusa, našiga preljubiga odre¬ šenika, brez kteriga bi bili mi vsi večno pogubljeni. — O Marija, prosi prosi za¬ me svojiga ljubeznjiviga Sina, kteriga si, prečista devica! z veseljem rodila; prosi ga, de naj moje serce očisti od vsili ma¬ dežev greha, de naj v mojim sercu do¬ padljivo prebivališe ima. O ljuba mati Marija! kakor si ta dan svoje presveto dete .v jaslice položila, tako ga dans tudi v moje serce položi, de se bo moje serce njegove ljubezni navzelo, in njega in tebe večno ljubilo. Amen. Molitev na noviya leta dan. O moj Bog! spet je eno celo leto preteklo, in po tvoji previdnosti nastopimo dans spet novo leto. Dans je za nas vse * velik in premišljevanja vredin dan. Kdor 12 * 268 dans z veseljem in s hvaležnostjo na-te ne misli, o Gospod! ima grozno neobčutljivo serce. — O moj dobrotljivi nebeški Oče! iz celiga serca se ti zahvalim za vse gnade in dobrote, ktere si mi v prete¬ čenim letu skazal $ nikdar se ti ne morem dosti zahvaliti za vse, kar mi daš, za¬ kaj tvojih darov ni števila, ne mere. — Kdo je celo leto vse moje stopinje vižal na nevarni poti mojiga pozemeljski- ga popotovanja? Kdo me je varoval v tolikanj nevarnostih, v kterih bi bil lahko zdravje ali življenje zgubil? — Kdo mi je moč dal v strašnih skušnjavah, de sim zamogel srečno premagati hudobniga so¬ vražnika, kteri želi mojo dušo v večno pogubljenje spraviti? Kdo je dal mojimu sercu marsiktero dobro misel, Bogu k časti, in meni ali mojimu bližnjimu k zveličanju? Kdo mi je dal zdravje in per- ložnost toliko svetih maš, toliko božje besede slišati, po kteri zmiram bolj in bolj spoznam pravo pot, ktera v nebesa pelje? — Kdo me je tolikokrat povabil k sveti božji mizi, kjer sim sainiga Je¬ zusa Kristusa, večniga Boga, prejel? — • Kdo mi je dal celo leto tudi moj vsak¬ danji kruh? — Kdo mi je dal toliko ve- 269 selih ur in dni, toliko mirnih noči? Kdo mi je dal dobre zveste perjatle, kteri so me z Ijubeznjivim opominjevanjem in z lepimi zgledi od hudiga odvračevali, in k dobrimu napeljevali ? — Kdo me je z vsimi dobrimi darovi tako obilno obsul! Kdo je tisti usmiljeni dobrotnik, od kte- riga vse imam, kar sim skozi pretečeno leto na duši in na telesu dobrot in gnad prejel? Ti si tisti usmiljeni dobrotnik, o moj dobrotljivi nebeški Oče! od kteriga vsi dobri darovi pridejo. Pač res, moj Bog! spet si mi skozi celo leto tolikanj dobrot dodelil, de nisim v stanu zapopasti, kako mi zamoreš, nevrednimu, še tako dober biti. — O kako perserčno me to veseli, de imam tako dobrotljiviga Boga za svo¬ jega očeta! — Sto tavžentkrat bodi za¬ hvaljen za vso svojo neskončno dobroto m ljubezin! — Vesel sim zares, o moj'Bog! ka¬ der premislim dobrote, ktere si mi v pre¬ tečenim letu skazal; pa to me zraven močno skerbi, ker sim jest, grešin človek, vsili tvojih dobrot tako nevredin, in ker jih le tako slabo obračam. — Oh! kolikokrat sim te spet v tem letu razžalil! kolikokrat sim ti tvoje dobrote z nehvaležnostjo po- 270 vračeval! kolikokrat sim tvoje velike do¬ brote tako vnemamo vžival, in zraven na svojiga nar večiga dobrotnika še mislil nisim! Koliko lepih perložnost sim po nevrednosti zamudil, ko bi bil lahko za božjo čast kaj storil! Koliko dobriga sim iz zgolj zanikernosti in lenobe opu¬ stil, koliko pregrešniga iz zgolj nespa¬ meti in hudobije storil! O moj dobrot¬ ljivi Oče nebeški, nisim vredin tvoj otrok imenovan biti! Spoznam svojo hudobijo, in moji grehi so mi zmiram pred očmi. — Pa zdej mi je resnično žal, in me greva iz celiga serca, de sim tako nehvaležin in hudobin bil. O Bog, kterimu je lastno vselej se usmiliti, usmili se tudi mene, in odpusti mi vse moje grehe zavoljo presvete kervi Jezusa Kristusa, tvojiga ijubiga Sina, ktero je za naše odrešenje do zadnje kaplje prelil. — O Bog! dans, ko po tvoji dobroti novo leto začnem, dans terdno sklenem tudi novo življenje začeti; dans te hočem tako začeti ljubiti, de te nikdar več ne bom s kakošnim ra- dovoljnim greham razžalil. Ker pa brez tvoje pomoči nič dobriga storiti ne morem, te ponižno prosim, pomagaj mi ti, de se bom 271 terdniga sklepa do konca svojiga življe¬ nja zvesto deržal. Z zaupanjem na tvojo pomoč in na tvojo neskončno dobroto začnem dans z veseljem to novo leto. Terdno zaupam, Je boš tudi v tem letu moj dobrotljivi Oče; de me boš po svoji božji previdno¬ sti vsiga liudiga varoval; de mi boš to¬ liko gnade dal, kolikor mi je je k zveli¬ čanju potrebno; de mi boš tudi moj vsak¬ danji kruli dajal, in me per zdravji in per življenji ohranil, če bo tebi k časti in moji duši k zveličanju. O moj Bog! po- polnama se ti zdaj zročim za celo leto; stori z mano in z nami vsimi po svoji sveti volji; z vsim zaupanjem se podver- žemo tvoji božji previdnosti. Vsigamo- gocin, vsigavedoč, neskončno moder in dobrotljiv si; torej se popolnama ialiko zanesemo, de je, kar nam pošlješ, vse- lej nar boljši za nas. Tebi se tedej po¬ polnama zročimo, in tvoji želimo biti in ostati, tukaj na tem svetu, in tamkaj v večnosti. Amen. 272 Molitve v praznik častitljivima razglašenja Je¬ zusa Kristusa , ali na svetih treh kraljev dan. Bo«;, kteri si današnji dan svojiga edinorojeniga nevernikam po zvezdi raz¬ odel, dodeli milostljivo, de bomo, kteri smo te že po veri spoznali, do gledanja lepote tvoje visokosti perpeljani. Po rav¬ no tem Gospoda našim Jezusu Kristusu. Amen. O Jezus, moj dobrotljivi odrešenik! kakor si današnji dan tri modre iz jutrove dežele po zvezdi poklical, de so te iskali, našli, odrešenika vsiga sveta te spoznali, in svojiga Boga te molili; ravno tako si tudi mene po luči in razsvetljenji svoje gnade k spoznanju tvoje svete vere po¬ klical. Iz vsiga serca se zahvalim, o moj Jezus! za ta milostljivi poklic, in te per- serčno prosim, o Gospod! pokliči tudi te, ki te zdej še ne spoznajo, ki zdej še v teinoti in v smertni senci sede, pokliči tudi te skorej, če je tvoja sveta volja, v svoj hlev, o nebeški pastir! de bo le ena sama čeda, kakor je le en sam pa- 273 stir-Prosim te pa tudi, o Jezus! ob- derži nas, ki te po veri že spoznamo, zmiram v svoji sveti gnadi, de bomo vedno tvoje zveste ovčice ostali, in zve¬ sto poslušali tvoj prijetni glas, kteri nas kliče na nebeško pašo. — Daj nam gna- do, preljubi Jezus! de ti bomo tudi mi dans in vse dni svojiga življenja dopad- • ljive darove dajali: namest zlata, kte- riga so ti modri darovali, očišeno in spo¬ korjeno serce, polno ljubezni do tebe; namest kadila, pobožno serčno molitev, de se bo naravnost proti tebi povzdigo¬ vala; namest mire, voljno prenašanje vsih dušnih in telesnih težav, v duhu po¬ kore in v zatajevanji samiga sebe. — O Jezus, kralj večne časti! daj nam gnado, tvojih svetih zapoved vselej zvesto se der- ^ati, de bomo v čednosti s tabo se vese¬ lili v tvojim nebeškim kraljestvu. Amen. Molitev v praznik presvetiga imena Jezusa. Rimski papež Inocenci XIII. so v letu 1722 pervolili, de bodo tisti kristjani popolnama odpustik zadobili, kteri 12 ** 5274 bodo ta praznik resnično spokorjeni spoved storili, in sv. obhajilo vredno prejeli, in per veliki maši za edi¬ nost keršanskih oblastnikov, za zatretvo krivih ver, in povišanje svete matere katoliške cerkve goreče Boga prosili. — Perzadeni si tedej, moj kristjan, de boš tudi ti ta odpustik zadobil. Preživi ta dan sveto v dobrih delih, in posvečuj pre¬ sveto ime Jezusa tudi z molitvijo. Molitev od sladkima imena Jezusa. O dobrotljivi Jezus! o usmiljeni Je¬ zus! o sladki Jezus! Jezus, Sin prečiste device Marije, poln milosti in dobrote! po svoji veliki milosti usmili se me! O usmiljeni Jezus, prosim te po tvoji pre¬ sveti režnji kervi, ktero si za nas greš¬ nike do zadnje kaplje prelil, operi vse moje grebe, in poglej na-me revniga greš¬ nika, ki te ponižno odpušenja prosim, in v tvoje ime z velikim zaupanjem kli¬ čem. O ime Jezus, ime sladko! Ime Je¬ zus, ime veselo! Ime Jezus, ime mo¬ gočno ! — Kaj je Jezus, druziga ka¬ kor Zveličar? Zato, o Jezus! zavoljo svojiga svetiga imena mi bodi Jezus! in me zveličaj! ne pusti me v večno pogubljenje priti, ker si me za nebesa vstvaril. — O milostljivi Jezus! usmili se 275 me , dokler je čas milosti. O Jezus ! ne pogubi me sodnji dan. O ljubeznjivi Jezus! o pohlevni Je¬ zus ! daj mi priti v število tvojih izvolje¬ nih ! O Jezus, zveličanje vsih, ki se s pravim zaupanjem k tebi zatekd. O Je¬ zus , tolažba vsih žalostnih! O Jezus, po- nioč vsih slabih! — O Jezus, Sin pre- čiste device matere Marije! vli v moje serce sveto gnado, pravo vero, terdno zaupanje in gorečo ljubezin, serčno gre- vingo in stanovitni sklep poboljšanja, per- serčno ponižnost, čistost, poterpežljivost, in vse druge meni potrebne čednosti, de ii bom zamogel popolnama služiti, in le v tebi svoje serce razveselovati; in ravno *ako tako stori vsim drugim, kteri v tv^oje presveto ime kličejo, o Jezus! Amen. Molitev so - Bernarda od sladkima imena Jezusa. O vsigamogočni večni Bog! Gospod, zveličar Jezus Kristus! ni ga pod nebam nobeniga imena, v kterim bi mogli vsi zveličani biti, kakor le sveto sladko ime Jezus. — O Jezus ! bodi moj Jezus, moj zveličar, dokler sim zdrav; bodi moj Je- 276 zus, kader sim bolan; bodi moj Jezus, kader bom v sreči; bodi moj Jezus, ka¬ der bom v nesreči; bodi moj Jezus, ka¬ der bom vesel; bodi moj Jezus, kader bom žalostin; bodi moj Jezus, kader bom na smertni postelji ležal; bodi moj Jezus, kader se bo moja duša s tega sveta lo¬ čila; bodi moj Jezus, kader bom pred božjo sodbo stal. Zdej in vselej in moj poslednji čas zapiši s svojo presveto rešnjo kervjo v moje serce svoje sveto sladko ime Jezus, de ne bom več občutil ne tega sveta, ne tega mesa, temuč de v tebi ostanem, v tebi živim in umerjem. — O Jezus, moje nar veči bogastvo! če tebe imam, vse imam; če pa tebe nimam, nič nimam. — Bodi češeno in pohvaljeno sveto sladko ime Jezus! — O Jezus, Marija in sv. Jožef! v vaše svete roke perporočim svojo ubogo dušo zdej in vse večne čase. Amen. 277 Utanije od sladkiga imena Jezusa. Gospod, usmili se! K riste, usmili se! Gospod, usmili se! Bog Oče nebeški, Bog Sin , odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin živiga Boga, Jezus, Sin prečiste device, Jezus, nar mogočniši, Jezus, nar popolniši, Jezus, nar častitljivši, Jezus, nar čudniši, Jezus, nar veselši, Jezus, nar ljubeznjivši, Jezus, čistejši kakor solnce, Jezus, lepši kakor luna, Jezus, svetejši kakor zvezde-^ Jezus, vse časti vredin, Jezus, nar ponižniši, Jezus, nar ubožniši, Jezus, nar krotkejši, Jezus, nar poterpežljivši, \ I usmili se nas! 278 Jezus, nar pokorniši, Jezus, nar čistejši, Jezus, ki čistost ljubiš, Jezus, ki mir ljubiš, Jezus, naša ljubezin, Jezus, zgled našiga življenja, Jezus , podoba čednosti, Jezus, zgled svetiga zaderžanja, Jezus, naše perbežališe, Jezus, ki naše duše ljubiš, Jezus, Oče vsili ubozih, Jezus , tolažba vsili žalostnih, Jezus, bogastvo vsili revnih, Jezus, dragi kamen , Jezus, hramba vse popolnamasti. Jezus, dober pastir svojih ovčic, Jezus, zvezda na morji, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, veselje angelov, Jezus, kralj palrijarhov, Jezus, razsvetljevalec prerokov, Jezus, učenik aposteljnov, Jezus, učenik evangelistov, Jezus, moč marternikov , Jezus, svetloba spoznovavcov, Jezus, ženin čistih duš, 279 Jezus, krona vsili svetnikov, usmili se nas! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus ' Od vsiga liudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od skušnjav hudobniga duha, Od duha nečistosti, Od vsili pregrešnih perložnost, Od prelomljenja tvojih svetih zapoved, Od večne smerti, f Po skrivnosti svojiga svetiga včlove- čenja, Po svojim prihodu, Po svojim rojstvu, Po svojim gajžlanji, Po svojim kronanji, Po svoji smerti na križi, Po svojim znotranjim in zunanjim ter- P^enji, * o svojim od smerti vstajenji, Po svojim vnebohodu, Po svoji nebeški časti in svojim ve- se lii 5 v . J>a prošnjo svoje presvete matere, Na prošnjo vsili svojih svetnikov, , Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- lješ; zanesi nam, o Jezus! reši nas, o Jezus! 280 Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- lješ; usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ usmili se nas, o Jezus ! Jezu Kriste, sliši nas! Jezu Kriste, usliši nas ! Gospod, usmili se nas! Ki •iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Ime Gospodovo bodi hvaljeno, zdej in vekomaj. Amen. Molitev. O Gospod Bog! kteri si častitljivo ime našigti Gospoda, svojiga edinoro- jeniga Sina Jezusa Kristusa, svojim vernim ljubeznjivo in sladko, hudobnim duhovam pa, ki to sveto ime slišijo, strašno storil: dodeli milostljivo, de bo¬ do vsi, kteri to sveto ime na zemlji ča- ste, sladkost tvoje tolažbe na zemlji prejeli, in večno veselje in zveličanje v nebesih vživali. Po ravno tem Gospodu našim Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 281 Dvanajst lastnost Jezusa Kristusa. I. II. III. IV. v. Vi. Vil. Vlil IX. X. XI. XII. Jezus je naš učenik. Jezus je naša podoba in zgled. Jezus je naš Gospod in kralj. Jezus je naš viši mašnik in daritev. Jezus je naš srednik in besednik. Jezus je naš zveličar. Jezus je naš odrešenik. Jezus je naš pastir. Jezus je naš zdravnik. Jezus je naš poglavar. Jezus je naš prijatel in brat. Jezus je naš prihodnji sodnik. Molitev za svete odpustike. O Bog! ozri se milostljivo na svojo sveto cerkev, ktero je tvoj edinorojeni Sin Jezus Kristus s svojo sveto kervjo perdobil; ohrani jo in obvaruj jo pred vsimi sovražniki, de.vse peklenske mo¬ či nič zoper njo ne bodo premogle, in razširi jo po vsim svetu, de bodo vsi ljudje tvoje sveto ime spoznali, te mo¬ lili, in v sveti keršanski veri večno živ¬ ljenje našli. — Obderži nas, o Jezus! 282 v pravi sveti veri, ktero si ti učil, in ktero so tvoji sveti aposteljni po vsim svetu oznanovali. Prosimo te, zateri kmalo v začetku vsako krivo vero, ktera se hoče razširiti v tvoji sveti cerkvi; in nikdar ne perpusti, de hi nas krivover- niki kdej zapeljali. — Ohrani pa tudi, o Bog vsiga miru! vse viši poglavarje v keršanski ljubezni in edinosti med seboj, de bodo vsi skupej tebi služili, in v ne¬ besih kraljevati zaslužili. — Ozri se tudi milostljivo, te prosimo, na našiga svetiga očeta Rimskiga papeža L, na našiga svitliga cesarja I., in na vse duhovske in deželske oblastnike. Ohrani jih v svoji gnadi, dodeli jim svojiga svetiga duha, in perpelji jih kdej v večno nebeško kra¬ ljestvo Amen. Molitve in premišljevanje za sveti postni čas. Štirdesetdanski post je od matere katoliške cerkve, po zgledu Jezusoviga posta v pušavi, zapovedan. Kakor se je namreč Jezus štirdeset dni in noči v pušavi postil, preden je ljudi učiti začel ; ravno tako zapove sv. cerkev, de naj se vsi kristjani štirdeset dni pred veliko nočjo postijo , in tudi še druge dobre dela v tem svetim času dopernašajo. Ljubi moj kristjan! če hočeš sveti postni čas sveto in po duhu sv. cerkve preživeti, stori to: Posti se na tanko, kolikor tvoje zdravje in tvoje delo perpusti; posvetniga šuma in veselja se varuj in zderži, kolikor moreš; ponižno se nosi, goreče moli, in svete zakramente s posebno gorečnostjo v svetim postnim času prejemaj; moli s premislikam žalostni del sv. roženkranca, in litanije od Iiristusoviga terpljenja; obiskuj pogosto sv. križev pot, in misli zraven z žalostnim sercam na svojiga terpečiga Jezusa, premišljuj pa tudi večkrat med sv. mašo Kristusovo terpljenje , in kolikor moreš, tudi svojimu bližnjimu dobro stori na duši ali na telesu. — Tako tedaj stori, de boš ta sveti čas sveto preživel, in ■/. dobro in veselo vestjo^ ob veliki noči Jezusovo od smerti vstajenje obhajal. Ce boš do konca v dobrim zvest ostal, boš tudi ti od smerti vstal k večnimu življenju ! Tjftsiiiijc od Kristusoviga terpljenja. Gospod, usmili se nas! K tiste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! ®°§ Oče nebeški, ®°g »Sin, odrešenik sveta, sveti Duh, ^'eta Trojica, en sam Bog, Jezus, za trideset srebernikov prodan, Jezus, v svojih nar večih brhkostih na oljski gori popolnama v božjo voljo vdan, 284 Jezus, ,na oljski gori v brhkostih ker- vaviga potu od angela poterjen, Jezus, od Judeža s kuševanjem izdan, Jezus, od Judov kakor razbojnik vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencov zapušen, Jezus, predAnaza inKajfeža peljan, in tamkej zasramovan, Jezus, od hlapca za uho udarjen, Jezus, od zgolj krivih prič tožen, Jezus, po krivici k smerti obsojen, Jezus, v obraz zapljevan in s pestmi bit, Jezus, od svojiga učenca trikrat za- tajen, v . Jezus, zvezan Pilatužu izdan, Jezus, od Herodeža zasramovan, in z zaničljivim belini oblačilam oblečen, Jezus, hudobnimu razbojniku in ubi- javcu nazaj postavljen, Jezus, neusmiljeno gajžlan, Jezus, z zaničljivim rudečim plajšem ogernjen, Jezus, s ternjem kronan, in po glavi tolčen, Jezus, od Judov z velikim vpitjem k smerti križa tirjan, Jezus, od Pilatuža Judam izdan, in k strašni smerti obsojen, usmili se nas! 285 Jezus, s težkim križem obložen, in' neusmiljeno k smerti vlečen, Jezus, vsiga oblačila obropan, in z žeblji na križ perbit, Jezus, kteri si v sredi dveh razbojni¬ kov na križi razpet visel, Jezus, kteri si na križi za svoje so¬ vražnike molil, I Jezus, kteri si spokornima razbojniku sveti raj obljubil, Jezus, kteri si svojo žalostno mater Marijo sv. Janezu, in njega svoji materi perporočil, Jezus, kteri si bil na križi od svo- jiga nebeškiga Očeta zapušen, Jezus, kteri si bil v svoji žeji na križi z želčem in jesiham napajan, Jezus, kteri si na sv. križi vse, kar je bilo k našimu odrešenju potrebno, dopernesel, Jezus , kteri si na sv. križi svojo dušo v roke svojiga nebeškiga Očeta izročil, Jezus, kteri si bil na desni strani s sulico preboden, Jezus, kteri si le zavoljo naših gre¬ hov vse to terpel, Jezus, kteri vse rane naših duš s kervavimi ranami zaceliš, usmili se nas! 286 svojim zapusenji 1 martri in smerti. Po svoj'i žalosti in na križi, Po svoji grozovitni Ob dnevu sodbe, Mi ubogi grešniki, De nam zaneseš po svoji nezmerni milosti, De nam vse naše grehe odpustiš zavoljo svojiga neskončniga za- služenja, De nas po premišljevanji tvojiga terpljenja k pravi pokori perpelješ, De nas v težavah in v terpljenji z Bodi nam milostljiv 5 odpusti nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus! Od vsiga hudiga na duši in na telesu, Od vsiga greha, zavoljo kteriga si toliko terpel, Od obupnosti in nevolje v križih in v terpljenji, Od jeze in sovraštva do tistih, kterij nam hudo store, Od prevelikiga strahu pred terpljenjem in pred smertjo, Od večne smerti, Po svojim neusmiljenim gajžlanji in kronanji, CD S 9 = O? ct> cs £ CD »■e* O — 2. p 5“ S 287 zgledam svojiga terpljenja v po-^ «- terpežljivosti poterdiš, / De bi tudi mi svoje meso z željamil g in grehi vred križali, / c *• De bi po tvoji britki smerti večno\ » § življenje dosegli, J' - '* Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjem- lješ; zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjern- Iješ; usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ* usmili se nas, o Jezus! Ki •iste, sliši nas! Ki ■iste, usliši nas! Gospod, usmili se nas ! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . (Mešena si Marija . . . Molitev sv. Avguština od Kristusoviga ter¬ pljenja. O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus Kri¬ stus ! kteri si v odrešenje sveta iz ne¬ skončne ljubezni do človeškiga rodu hotel rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od Judeža s kuševanjem izdan, s štriki zve- 288 zan, kakor nedolžno jagnje k smerti pe- ljan, in pred nevredno obličje Anaza, Kajfeža, Pilatuža in Herodeža nespodobno postavljen, od krivih prič sojen, neusmi¬ ljeno gajžlan, zaničevan, zapljevan, s ternjem kronan, za uho udarjen, s ter- stam tolčen, čez oči zavezan, oblačila obropan, z žeblji na križ perbit, s kri¬ žem nakviško povzdignjen, med razboj¬ nike postavljen, z želčem in jesiham na¬ pojen , in s sulico preboden biti. — O preljubeznjivi Gospod! po tih svojih pre¬ svetih martrah in terpljenji si me odrešil, ktere sim si jest, ne ti zaslužil, pa iz ljubezni do mene si jih ti prestal. — Jest nevredni grešnik tvoje sveto terpljenje po¬ častim, z nar veči pobožnostjo in zahvalo. Po svojim sv. križi in svoji britki smerti in svojim nedolžnim sercu, ktero je bilo iz ljubezni do nas prebodeno, obvaruj me peklenskih marter in stori dobrotljivo, de tudi mene perpelješ, kamor si perpeljal spokorniga razbojnika, ki je na tvoji desni strani križan bil. Kteri z Očetani in sv. Duham živiš in kraljuješ Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. M rižev poto 289 Ljubi moj kristjan, de boš Kristusovo terpljenje bolj premišljeval, in tako pred Bogam veliko zasluženja imel: obiskuj pogosto sv. križev pot, posebno v postu', in prav z gorečnostjo per vsakim štacionu moli. in premišljuj, kaj se je ondi z Jezusam zgodilo. Tako boš veliko za svojo dušo perdobil, boš tudi obilne od- pustike zaslužil, kteri ti bodo per sodbi božji veliko pomagali. — Zahvali Boga, de imaš tako lepo per- ložnost večkrat sv. križev pot obiskati, in misli, de so v pervili časih kristjani z velikimi težavami in tudi * nevarnostjo življenja v obljubljeno deželo hodili, svoje grehe obžalovat, in odpustikov zaslužit, de svojo grehe prav spoznaš, vredno objokuješ, za vselej zapustiš, in v prihodnje le po zgledih svojiga zveličarja živiš. Perpravljanje. O moj Jezus! moj usmiljeni odreše¬ nik! za-me si grozovitim veliko terpel, in na sv. križi strašno smert storil. Vse to si mogel zavoljo naših grehov prestati. ■ O Jezus, iz celiga serca mi je žal, de sim kdej grešil, ker ti je greh toliko terpljenja storil. O , ko bi te jest nikoli z nobenim greham ne bil razžalil*, o moj dobrotljivi Jezus! — Oh! daj mi gnado, de si bom tvoje britko terpljenje, ktero bom zdej premišljeval, tako k sercu vzel, kakor ko bi te s svojimi lastnimi očmi vidil vse to terpeti! Daj mi gnado, de CD. j>.) 13 290 mi bo v hudih skušnjavah vselej tvoje britko terpljenje na misel prišlo, de po¬ rečem : ,,0h! nikdar nočem tega greha storiti, ker vem, koliko je moj Jezus za¬ voljo greha terpeti mogel, in ker vem, de tisti, kteri greh dela, tako hudo stori, kakor ko bi Jezusa vnovič križaF. Dodeli mi pa tudi to gnado, o moj Jezus, de bom per obiskovanji sv. kri- ževiga pota vsiga zasluženja in vsili sve¬ tih odpustikov deležin postal, kteri so nam iz neizmerniga zaklada tvojiga zaslu¬ ženja in tvoje božje milosti zraven ob¬ ljubljeni. O moj Jezus! ti sam me pelji po kervavim potu, po kterim si hodil za naše odrešenje in večno zveličanje, in uči me, po tvojim svetim zgledu, s takim za¬ tajevanjem samiga sebe, in s tako po¬ nižno poterpežljivostjo vse križe in težave preterpeti, kakor si jih ti preterpel, de bom tukaj malo časa s tabo terpel, tam- kej pa vse večne čase se s tabo veselil. Amen. 291 I. Štaclon. Jezus je k smerti obsojen. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. kriz si svet odrešil. O neizrečena , nezapopadljiva slepota in hudobija! — Cez nedolžno jagnje skle¬ nejo sodbo divji volkovi. — Nar svetej- šiga obsodijo hudobni grešniki k strašni smerti ! — O nar nedolžniši Jezus! tako hudo si obsojen, in nisi nikoli nič pre¬ grešil , kakor so tudi vsi tvoji krivični sodniki dobro spoznali. Brez vsiga strahu si zamogel svojim nar hujšim sovražni- kam reči: ,, K d o zmed vas me z a- inore kaki ga greha obdolžiti ? 44 in nobeden ni mogel in si ni upal besede zoper tebe reči, ker tvoja ura še ni bila prišla. Kader si se pa ti sam grešnikam v roke dal, so te, kolikor so mogli, hu¬ dobno obsodili, in so vsako še tako kri¬ vično pričo z veseljem zaslišali',' de je le zoper tebe spričevala. — Oh, moj Jezus! z žalostjo in straham moram spoznati, de so le naši grehi tiste krive priče in tisti krivični sodniki, kteri so tebe, zgolj samo nedolžnost in svetost, k strašni smerti 293 obsodili: le naši grehi zoper tebe vpijejo z „Križaj ga! križaj ga!“ zakaj le zavoljo greha si k sinerti križa obsojen bil. — O moj Jezus! kteri si bil za nas grešnike k strašni smerti obsojen! odverni, te pro¬ sim, po krivični sodbi, ktero si tako po nedolžno prestati mogel, odverni zaslu¬ ženo pravično sodbo od mene, de ne bom, kakor sim že velikokrat zaslužil, k večni smerti obsojen. — O Jezus, moj prihodnji sodnik! bodi mi ubogimu grešniku milo- stiv, kader pridem pred tvojo ojstro sodbo, in postavi me na svojo desno stran med srečno število svojih izvoljenih. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. v Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . II. Šfacion. Jezus vzame križ na svoje rame. Molimo in častimo te, o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O moj Jezus, ti poterpežljivo jag¬ nje božje! kako z voljo in s poter— 293 pežljivostjo vzameš svoj težki križ na ramo, kteriga ti tvoji sovražniki nalože. — Tako hudobni in neusmiljeni so bili tvoji sovražniki, de so ti toliko terpljenja storili, kolikor so le mogli. Bil si že tako razgajžlan in zmartran, in od veli- ciga prelivanja kervi že tako slab, de si že komej stal; in vender te neusmiljeno persilijo, de sam težki križ neseš, na kteriga te že skorej perbiti žele. — In ti, o krotki in iz serca ponižni Jezus! vzameš z veliko potrpežljivostjo brez vsi- ga odgovarjanja težki križ na svoje raz- gajžlane, kervave rame, in si ga per- pravljen nesti, kamor tvoji neusmiljeni sovražniki hočejo. Oh! moj Jezus! spet moram spoznati, de so ti le naši gr-ehi tvoj težki križ na ramo vergli, in de so ga le naši grehi tako težkiga storili. — O nar poterpežljivši Jezus, daj mi gnado, de se bom posihmal vsili grehov prav skerbno varoval, in de bom vse križe in težave, ktere mi po svoji božji previd¬ nosti pošiljaš, vselej s poterpežljivostjo prenašal, po tvojim zgledu. — O koga so vsi moji križi proti tvojimu? in vender se jih tako bojim, in jih le znevoljo pre¬ našam. O Jezus! daj mi tvojo resnično «94 besedo prav premisliti, ker si rekel: „Kdor lioče za menoj priti, mora sam svoj križ nositi in tako za mano hoditi 44 . — Moj Jezus! daj mi tako ljubezin do terpljenja in do križa, de ga bom vselej z veseljem na ramo zadel, in rekel: Bo¬ di česen, moj križ! zakaj ti mi pravo pot za Jezusam v nebesa kažeš. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . III. Štaciou. Jezus pade pervič pod križem. Molimo in častimo te. o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O Jezus! svoj težki križ si z veli¬ ko poterpežljivostjo na ramo vzel, in perpravljen si bil, ga na goro Kalvarijo nesti, de bi na-nj perbit bil. Pa tvoja človeška natora je omagala 5 oslabljen od toliko prelite kervi se že ne moreš več po koncu deržati, in padeš na zemljo pod 295 svojim težkim križem. — Ali tvoji ne¬ usmiljeni sovražniki ti nobeniga pokoja in odloga ne pervošijo, in te, na tleli le- žečiga neusmiljeno bijejo, in z nogami sujejo. In ti vse z voljo preneseš in po- terpiš. — O moj dobrotljivi Jezus! za- H si vender. tako terdo padel, de še kmalo vstati nisi mogel ? nad kom si se tako spotaknili 1 — Oh, nad veliko bu¬ taro naših grehov? — O strašna hudo¬ bija grehov, ker je mogel le zavoljo gre¬ hov sveta Sin božji toliko terpeti! — O nesrečni moj napuh, zavoljo kteriga mo¬ raš ti, o Jezus! tako ponižan biti! O nesrečna moja jeza in nepoterpežljivost, zavoljo ktere moraš ti, o Jezus! toliko preterpeti! — Usmili se me, o Gospod! usmili se me, in daj mi ponižno in po- terpežljivo serce, de bom prav spoznal svojo veliko nevrednost, in de bom v duhu pokore vse z voljo prestal, kar mi terpeti pošlješ po svoji božji previdnosti. Amen. Usmili se me, o Gospod!' po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi- Ijenja izbriši mojo hudobijo. Oče naš . . . Cešena si Marija ... Uast bodi Bogu . . . 296 IV. Štacion. Jezus sreča svojo žalostno mater. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s■ križ si svet odrešil. O moj dobrotljivi Jezus ! kdor ima le ko likaj- ljubezni v svojim sercu, lahko zapopade in občuti, kako velika je mo¬ gla tvoja žalost biti, kader si v svojim nar večini zaničevanji in terpljenji svojo sveto mater srečal, ktera je zavoljo ter- pljenja svojiga preljubeznjiviga Sina tako grenko žalost in bolečino v svojim sercu občutila, kakor ko bi bil ojster meč v njenim sercu tičal. — O moj Jezus! ko bi jest tvojo ljubeznjivo mater Marijo tako perserčno ljubil, kakor si jo ti lju¬ bil in jo še ljubiš; in ko bi jest v svo¬ jim revnim sercu tako gorečo in sveto ljubezin do tebe imel, kakor jo je imela in jo ima tvoja presveta mati: potlej bi zamogel prav zapopasti in občutiti tvojo in njeno neizrečeno žalost in britkost. Pa greh je moje serce že tako popačil, in hudobni svet ga je tako prevzel, de nič prav živo ne občutim, kar sta vidva občutila, kader sta se na kervavi poti 297 proti Kalvarii srečala. — Oh! -preljubi Jezus! in dobrotljiva mati Marija! odpu¬ stita mi, ponižno prosim5 zakaj spoznam, de le čez naše grehe tako žalujeta, in oh! tudi čez moje grehe, s kterimi sim vaji tolikokrat razžalil! — O Jezus! o Marija! moja nar veči dobrotnika! kdaj sta mi kaj hudiga storila, de vaji tako žalim? — strašna nehvaležnost mojiga serca! Za nar veči dobrote pa razžalje¬ ne povračujem! — O greh, ti nar A eči nesreča, čez ktero Jezus in Marija toli¬ kanj žalujeta! kdaj te bom vender enkrat zapustil? kdaj te bom začel resnično so¬ vražiti ? kdaj bom začel tako čez-te ža- iovati, de te nikdar več storil ne bom? — — O Jezus! ti vidiš in poznaš mojo slabost, de brez tebe nič dobriga storiti ne morem; ti mi na pravo pot pomagaj; b mi daj perserčno žalost čez moje grehe, m poterdi me v mojim sklepu, te ni¬ kdar več ne razžaliti. — O žalostna mati Marija; prosi tudi za-me Jezusa, de mi gnado dudeli, nikdar več ne ponoviti nje¬ gove in tvoje žalosti s kakošnim railo- voljnim greliam. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji 13 ** 298 veliki milosti, ia po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. v ' Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . V. Htacion. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O Jezus! z voljo si svoj križ na rame vzel, in ga nesel, dokler si mogel. Že padel si bil pod njim, vender si se spet vzdignil in si ga še naprej nesel; pa si kmalo spet tako oslabel, de ga nisi mogel več nesti. Tvoji hudobni sovražniki tedaj, (ne iz usmilje¬ nja, ampak le zato, ker so se bali, de bi jim po poti ne umeri, de bi te potlej nič več martrati ne mogli,} so persilili ptujiga, popotniga človeka, de ti je po¬ magal križ nesti. — O moj Jezus! tudi jest, ker sim kristjan, sim poklican, svoj križ za tabo nositi; in ti mi žugaš, če ne bom s poterpežljivostjo križa za tabo nosil, de ne bom za tabo v nebesa pri- 299 sel. —- Oh! pa kako se še le zmiram bojim in branim križev in težav5 in kader se jih že več ubraniti ne morem, jih le z nevoljo in s nepoterpežljivostjo prena¬ šam. — O Jezus! tako niso delali tvoji izvoljeni perjatli, ki se zdej v nebesih s teboj vesele. Križ in terpljenje so ljubili in želeli, so vedno za terpljenje prosili, in so hotli rajši umreti, kakor nobeniga terpljenja na svetu ne imeti5 in več ko si jim terpeti dajal, bolj so se ti hvaležne skazovali.— Oh, koliko meni, nevoljni¬ ma , nepoterpežljivimu človeku še manka do popolnamasti svetnikov ! O Jezus! daj mi gnado, de bom posihmal terpljenje bolj ljubil, de se nobeniga križa ne bom več tako bal in branil, temuč de ga bom z yoljnim sercam za tabo nosil 5 de ti bom se elo hvaležin za vsako perložnost, ktero mi daš, de si zamorem s terpljenjem ne¬ vsko v krono služiti. Daj mi prav spoznati, de več ko bom tukej z voljo preterpel, veči bo moje plačilo v nebesih." Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . 300 VI. Štacion. S. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O moj terpeči Jezus! kako Ijubez- rijiv si zmiram, in kako hvaležin in do¬ brotljiv! Še v sredi svojiga terpljenja na to misliš, kako bi majhne dobrote, ki se ti skažejo, obilno povernil. — Neka bo¬ gaboječa duša, ktera je imela usmiljenje s teboj, ker te je vidila vsiga potniga in kervaviga, ti je iz serčniga usmiljenja svoj potni pert podala, in ti si jo ljubez- njivo plačal za njeno dobroto, ker si po¬ dobo svojiga presvetiga obličja v njenim pertu vtisnjeno zapustil. — O srečna duša, ker je za svojo dobroto tako plačilo pre¬ jela! — Jezus! nedolžno jagnje božje! s ternjem kronani kralj večne časti! vtisni tudi v moje serce in v moj spomin pre¬ sveto podobo svojiga kervaviga obličja, in svoje s ternjem kronane glave; de bom vedno na tvoje britko terpljenje mislil, de bom v skušnjavah tvojo kervavo podobo pred očmi imel, ktera mi poreče: ,,Glej, O grešnik! kaj je tvoja hudobija storila, 301 kako je prelepi obraz tvojiga nedolžniga Jezusa neusmiljeno raztergala in okerva- vila, kako je prelepo sveto glavo tvojiga nebeškiga kralja s ternjem kronala. — Nehaj, nehaj, o grešnik! od svoje hu¬ dobije, de se ti to milo obličje tvojiga usmiljeniga Jezusa ob dnevu strašne sodbe serdito ne pokaže!“ — Tako naj mi reče tvoja sveta podoba, o Jezus! kader bom skušan in v greh zapeljevan; in naj me straši od greha, de me greh večno od tvojiga obličja ne odloči. Amen. Usmili se me, o Gospod, po svoji veliki milosti, in po obiliijosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. ^ Oče naš . . . Češena si Marija . . . ^ 1 ast bodi Bogu . . . VII. Htacion. Jezus pade drugič pod križem. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O moj Jezus! spet ležiš na zemlji, spet te je silna teža tvojiga križa, in velika slabost tvojiga lazgajžlaniga trupla 30 li na tla vergla. Oli! pa veliko več te je neizmerjena teža naših pregreli na tla poderla. — O Jezus, naš vsigamogočni Bog! ves zaničevan ležiš na tleh, za- veržen, pohojen, z nogami sovan! — Groza me obhaja, kader to mislim, ker se zraven tudi spomnim, de so te ravno moji in vsi naši grehi tako neusmiljeno na tla poderli. — Oh! kaj bo per tvoji ojstri sodbi, posebno s terdovratnini greš- nikam; kte.ri te še zmirarn zaničuje, in tako rekoč z nogami tepta!—■ O Jezus, moj dobrotljivi odrešenik! varuj me pred to grozovitim nesrečo, pred terdovrat- nostjo, ktera na ravnost proti peklu pe¬ lje. Daj mi prav spoznati, kako strašno nevaren je stan grešnika, kteri v tvoji gnadi ne živi, kteri tvojo sveto gnado, ki mu jo obilno daješ, prevzetno za- metva. Oh! tak človek ravno tako hu¬ dobno ravna, kakor so tvoji nar hujši sovražniki storili, ker so te, ko si pod težkim križem padel, z nogami sovali in teptali. — Ponižni Jesus, kteri si za nas tako zaničevan in zaveržen bil! daj mi gnado, de ne bo tvoje veliko perzade- vanje in terpljenje nad menoj zgubljeno; daj mi ponižno in spokorno serce, de bom 303 prav spoznal in se zgreval vsili svojih grehov; de bom vse zaničevanje voljno prestal, in de bom rad s tabo na svetu zaničevan, de bom le v nebesih per tebi počešen. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . VIII. Ntaciou. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O Jezus! kako neizrečena je tvoja ljubezin do nas! kako lepo se je poka¬ zala v vsini tvojim terpljenji! Neizrečeno veliko si za nas terpel, si bil ves raz- gajžlan in s ternjem kronan, in si z ve¬ liko težavo svoj težki križ, in še težji butaro naših grehov nesel, in si šel k strašni smerti. In per vsim svojim neiz¬ rečenim terpljenji nisi nobene tolažbe 304 iskal in imeti hotel. Zato si Jeruzalem¬ skim ženam, ktere so te milovale in se jokale, rekel: ,,Ne jokajte čez-me, am¬ pak jokajte same čez-se in čez svoje otroke“- — O moj preljubeznjivi Jezus! ti večna ljubezin! res bi imeli mi le sami čez-se in čez svoje hudobne pregrehe jokati in žalovati; padaj mi vender gnado, de bom tudi čez-te jokal, in tvoje britko terpljenje obžaloval; daj mojim očem spo¬ korne solze, de bom v grenkosti svojiga serca vse svoje leta pred tabo premislil, in spoznal, de je le greh edini vzrok vsiga tvojiga terpljenja. — Pa kaj po¬ maga, o moj Jezus! če še tako žalujem in jokam čez tvoje britko terpljenje, če pa greha delati ne neham, zavoljo kteriga si vse svoje terpljenje prestal. — Moj Jezus! zdej je terdno sklenjeno, de se hočem posihmal greha in vse grešne per- ložnosti bolj varovati in bati, kakor nar veči nesreče, de ne bom v peklenskim breznu prepozno objokoval, de sim tako nehvaležin in terdovratin bil. — O Jezus! milostljivo se tudi na-me ozri, kakor si se ozerl na Jeruzalemske žene, in me poterdi v mojim sklepu s svojo mogočno gnado. Amen. 305 Usmili se me, o Gospod, po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. Oče naš . . . Cešena si Marija ... Oast bodi . . . IX. Štacion. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo in častimo te, o Jezus! zakaj skozi svoj s. kriz si svet odrešil. O preljubi Jezus! že tretjič te vidim na tla pasti pod veliko težo tvojiga križa. Oh! koliko grozovitnih bolečin si ob¬ čutil per vsakim padcu! Kako globoko se je tvoja ternjeva krona v tvojo sveto glavo zasadila! kako strašno so se tvoje boleče rane ponovile! kako obilno je tekla tvoja presveta kri, kader si padel na terdo kamnje! — In kako neusmiljeno so te potlej tvoji hudobni sovražniki na tleli tolkli, sovali in pahali, dokler nisi z veliko težo spet vstal. —^ Oh, nedolžno jagnje božje! med kakošne divje Volkove si prišlo! — Strah in groza me obhaja, 306 ker mi vest glasno spričuje, de so le na¬ ši tako pogostni padci v greh vzrok, de ti tolikokrat pod grozovitno težo svojiga križa padeš. — Oh, kako strašno smo vender hudobni in preslepljeni, če še v greh pervolimo ali v grehu ostanemo, desiravno hudobijo greha dobro spoznamo! — O vsigamogočni in pravični Bog! ka- košno strašno rajtingo boš sodnji dan s terdovratnimi grešniki imel, kteri per vsim svojim spoznanji vender še zmiram v svoje stare pregrehe nazaj padejo, in tedej ravno tako hudobno ravnajo, kakor ko bi tvoje boleče padce zmiram ponav¬ ljali. — O Jezus! z žalostnim sercam padem ves zgrevan k tvojim nogam, in te ponižno prosim, odpusti mi vse moje padce v greh, in obvaruj me pred strašno dušno slepoto, pred terdovratnostjo, de neham grešiti, preden še zadnjo gnado zaveržem, po kteri ne bo nobene več; de te resnično iskati začnem, dokler se še najti daš; de ne bom nekdej tistiga strašniga glasu od tebe slišal: ,,Jest te ne poznam ! u — O moj dobrotljivi Je¬ zus! premagaj moje terdovratno serce s svojo vsigamogočno gnado. Amen. Usmili se me, o Gospod, po svoji 307 veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo.. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi . . . X. Štacion. Jezusa slečejo in mu grenkiga želča piti dajo. Motimo in častimo /e, o Jezus! zakaj skozi svoj s. kriz si svet odrešil. O Jezus! kako grozovitne bolečine in veliko sramoto si prestal, in kakošno grenkost občutil, ko so tvoji neusmiljeni in nesramni sovražniki tvoje oblačila s tebe potegnili, in ti grenkiga želča piti dali. Tvoje nedolžno truplo je od ne- usmiljeniga gajžlanja vse kervavo bilo, tvoje oblačilo se je povsod na tvoje ker- vave rane persušilo, in kader so ga s tebe stergali, so se tedaj vse 'tvoje rane po tvojim razgajžlanim životu spet po¬ novile! Oh, moj Jezus! kakošne neizrečene bolečine si takrat prestal, in kakošno sra¬ moto! — O Jezus! kakošno strašno ka¬ zen si takrat za vse tiste prestati mogel, 308 kteri nečimerne oblačila nosijo, in v ne¬ čistosti, v nezmernosti in požrešnosti žive. — O Jezus! kolikokrat sim tudi jest v tih gerdih grehih živel, zavoljo kterih si mogel tr tolikanj sramote in grenkosti prestati. — Per s. kerstu sim obljubil, de se hočem vsimu napuhu, vsi nečimer- nosti in vsimu zapeljivimu navdajanju hudobniga duha odpovedati; dobro vem, de je napuh in nečimernost pervi naglavni greh, tudi dobro vem, de so nečistost, nezmernost in požrešnost naglavni smert- ni grehi; in vender me moja vest toži zavoljo teh grehov. — O moj Jezus! učiš nas, de Bog le ponižnim svojo guado daje, napuhnjeniin pa se zoperstavi; in de nečistniki in nezmerniki ne bodo er- bali nebeškiga kraljestva; perserčno te tedaj prosim, daj mi čisto in ponižno serce, de se bom vsi nečimernosti odpo¬ vedal, nad ktero se peklenska hudoba z velikim veseljem pase, in pomagaj mi, de bom vedno sam sebe zatajeval in' pre¬ magoval, de k tebi pridem v večno ne¬ beško kraljestvo. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmiljenja izbriši mojo hudobijo. 309 Oče nas . . . Češena si Marija ... Čast bodi . . . XI. Štacion. Jezusa na križ perbijajo. Molimo in častimo te, o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O dobrotljivi Jezus! neizrečena je tvoja ljubezin do nas nevrednih grešnikov, kteri le tvojo pravično kazen, ne pa tvo¬ jih dobrot, zaslužimo. — Koliko si iz zgolj ljubezni do nas terpel! Kdo zamore neizrečene bolečine zapopasti, ktere si takrat prestati mogel, kader so te neu¬ smiljeni Judje z žeblji na križ perbijali! Tvoje sveto truplo je bilo že pred vse kervavo, razgajžlano in ranjeno, de ni bilo več zdraviga uda na njem. In zdej te hudobni Judje neusmiljeno na križ ver- zejo, razpnejo z vso močjo tVoje roke in noge, de hočejo vse kite in žile po tebi popokati, in perbijejo tvoje dobrotlji¬ ve roke in noge z žeblji na križ, de vsak udarec grozovitim po vsih udih ob¬ čutiš. -Oh! pa kaj govorim le od Ju- 310 dov, de so ti oni tako hudo storili; sam na-se pa ne pomislim, de tudi jest s tabo nisim nič boljši ravnal, kader koli sim greh delal, in te tako vnovič križal. — O moj križani Jezus! le naši grehi so tisti žeblji, kteri so tvoje svete roke in noge prebodli, in tisto kladvo, ktero ti je take grozovitne udarce dajalo. — O Jezus! zdej mi je iz serca žal, de sim tako hudobno ravnal, in tebe, nedolžniga Jezusa, tako neusmiljeno martral. O daj mi svojo sveto gnado, de ti bom posih- mal z bogaboječim življenjem in z lepimi čednostmi toliko veselja storil, kolikor sim te popred s pregrešnim zaderžanjem razžalil. Premagaj s svojo sveto gnado mojo hudobno voljo, ktera ti tolikokrat zoperstoji; perbi jo na svoj- s. križ, de bo moja volja zmiram s tvojo voljo skle¬ njena. O moj Jezus! ne moja popačena, ampak tvoja presveta volja naj se vse¬ lej zgodi. Amen. Usmili se me, o Gospod, po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmi¬ ljenja izbriši mojo hudobijo. x Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi. . . . 311 XII. Štacion. Jezus je povišan in umerje na s. križi. Molimo in častimo te , o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O Jezus! nedolžno jagnje božje! zaklano za nas grešnike! — O večni pravični Bog! oh, kje se znajdeš! —na križi, med dvema razbojnikoma! — Vsi- gamogočni kralj večne časti, je to tedaj tvoj tron? — ltes, to je tron tvoje neiz¬ rečene ljubezni; zgolj ljubezin, te je na tron povzdignila, in zgolj ljubezin na tem tronu še v zadnjih urah svojiga življenja skazuješ. — V grozovitnih in neizreče¬ nih bolečinah si visel na s. križi, in ven- dcr si še tiste ljubil, kteri so ti take bo¬ lečine delali, in si za-nje Boga prosil; S1 obljubil spokornimi! razbojniku Dizmazu liebeški raj; si preskerbel za svojo ža¬ lostno mater in za svojiga nar ljubšiga ucenca; si nam lepe zglede terdniga zau¬ panja, voljniga poterpljenja, in popolniga izrocenja v božjo voljo še v zadnjih urah dal, in tako si svoje presveto življenje sklenil. — O Jezus, moj usmiljeni od- 1 esenik! kako milo visis na s. križi, ves 312 ranjen in kervav; tvoje serce je prebo¬ deno, tvoja sveta glava je nagnjena v znamnje tvoje pokoršine do nebeškiga Očeta, in tvoje ljubezni do nas ubogih grešnikov. — O Jezus! koliko si zame storil! Kaj hočeš tedaj, de jest zate sto¬ rim? — Oh! moj križani Jezus! dobro zastopim, kaj mi tvoje blede usta govore: „Zapusti, o grešni človek, kteri si me na ta strašni k r i ž p e r b i 1, zapusti že enkrat svoje g er de grehe, z a p u s t i p r e g r e š n e p e r I o ž- n o s t i, zapusti nevarne kraje, zapusti hudobno družino, in stopi k meni na križ, in tukej križaj svoje meso, svoje grehe in hude želje in na križi odmri svetu, de boš z mano živel v nebesi h u . — Tako, o križani Jezus! mi s križa go¬ voriš. — Gotovo, moja resnična volja je, vse to na tanko dopolniti, če mi ti s svojo gnado pomagaš. Zatorej te prosim, o Jezus! ozri se milostljivo na-me s svo- jiga križa, izroči me tudi svoji ljubez- njivi materi Marii, de te bo še ona za¬ me prosila, ker je njena prošnja tako mogočna in tebi dopadljiva; de tako s 313 tvojo gnado in po »jeni prošnji v dru¬ žino tvojih izvoljenih pridem. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmiljenja izbriši mojo hudobijo. y Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Gast bodi . . . XIII. Štacion. Jezusa s križa snamejo, in ga v na- ročje njegove žalostne matere polože. Molimo iti častimo te , o Jezus! zakaj skozi sva) j s. križ si svet odrešil. O Marija, moja preljuba mati! v morje britke žalosti te vidim vtopljeno! Usa objokana sediš pod kervavim križem, svojiga vsiga ranjeniga, mertviga Jezusa deržis v naročji, ojster meč neizrečene žalosti tiči globoko v tvojim sercu. — O, kdo je vse te neizrečene žalosti kriv! Oh, kdo drugi, kakor le spet greh! —-.v Zares ’ greh je Jezusa rnartral, križal in umoril; le greh je tvoje ne¬ dolžno serce z ojstrim mečem prebodel. — O Marija, žalostna mati Jezusova! (J), p.) 14 314 s tabo želim vedno žalovati čez smert nedolžniga Jezusa, ktero je prestati mo¬ gel zavoljo naših hudobij; s tvojimi obil¬ nimi solzami sklenem tudi jest svoje solze; ti, o Marija! jih svojimu ljubimu Jezusu v dar pernesi. — O Marija, mati ne¬ dolžna! nikoli nisi nobeniga greha na se¬ bi imela, vender tako milo jokaš in ža¬ luješ čez Jezusovo smert; oh kolikanj bolj bi imel jest jokati in žalovati, ker sim zavoljo svojih grehov njegoviga brit— kiga terpljenja, in njegove grenke smerti kriv! — O Marija, dobrotljiva pomočnicaI prosi za-me usmiljeniga Jezusa, de mi resnično zgrevano serce da, de bom vse svoje storjene hudobije vedno v svojim sercu obžaloval in objokoval. O presveta devica! sprosi mi gnado, de ne bom ni¬ kdar več Jezusa s svojimi grehi križal, temuč de ga bom z zvestim dopolnova- njem vsili njegovih zapoved, in posebno z vrednim prejemanjem s. zakramentov zmi- ram živiga v sebi ohranil. Amen. Usmili se me, o Gospod! po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmiljenja izbriši mojo hudobijo. v Oče naš . . . Češena si Marija . . . Čast bodi . . . 315 XIV. S (ati on. Jezus je v grob položen. Molimo in častimo te, o Jezus! zakaj skozi svoj s. križ si svet odrešil. O moj usmiljeni Jezus! iz celiga serca se ti zahvalim za vse tvoje ter- pljenje, ktero si za-me prestal, de si me od večniga pogubljenja odrešil. Neizre¬ čeno veliko si za-me storil iz zgolj lju¬ bezni do mene in vsili ljudi. Strah in sramota me obide, kadar pomislim, kako oialo jest iz ljubezni do tebe storim. —- Kader tvoje britko terpljenje in strašno smert premišljujem, ktero si zavoljo na¬ ših grehov prestal, se mi greli tako hu¬ dobni zdi, de mislim, de ne bom nikdar več grešil. Oh, pa kako kmalo me svet s P_et zmoti, kako kmalo pozabim na tvoje bvitko terpljenje in na vse svoje sklepe, in kmalo je spet greh storjen. — O moj Jezus! vtisni svoje britko terpljenje tako globoko v moje Serce, de ga bom vedno premišljeval, in de bom iz tega pre¬ mišljevanja zmiram bolj in bolj spoznal, kako hudobin je greh, ker si le zavoljo naših grehov mogel toliko terpeti. Daj 14 * 316 mi gnado, moj Jezus! de bom dobre sklepe, ktere zdej per obiskanji in pre¬ mišljevanji s. križeviga pota delam, tudi v djanji dopolnil, de se bom tudi jest ti- stiga velikiga dobička vdeležil, kteriga so vselej bogaboječe duše iz pobožniga obiskanja s. križeviga pota zadobile. — O moj dobrotljivi, v grobu ležeči zveličar! položi se tudi v moje serce, kakor si bil položen v grob, in v mojim sercu počivaj, vedno v mojim sercu ostani s svojo gnado in s svojo ljubeznijo. Po¬ sebno pa, moj Jezus! kader neizrečeno veliko srečo imam, de te smem prejeti v presvetim zakramentu, takrat ti sani moje serce očisti in perpravi, de bo napol¬ njeno z lepimi čednostmi, kakor so bo¬ gaboječe duše tvoj častitljivi grob z dra¬ gimi, lepo dišečimi rečmi napolnile. Do¬ deli mi pa tudi, o Jezus! gnado, de bo moja duša zadnjo uro s tabo sklenjena, s tvojim presvetim rešnjim Telesam pre- videna s tega sveta se ločila. — O moj Jezus! tvoj hočem biti živ in mertev! tvoj hočem biti tukej in tamkej in veko- komaj. Amen. Usmili se me, o Gospod J po svoji 317 'veliki milosti, in po obilnosti svojiga usmiljenja izbriši mojo hudobijo. v Oče naš .. . Cešena si Marija . . . Oast bodi . . . Premišljevanje po obiskanji s. križeviga pota. Jezus pravi. Premisli, o kristjan! ali bi te bil jest bolj ljubiti, ali iz ljubezni do tebe kaj več storiti zamogel, kakor sim storil ? Iz zgolj ljubezni sim te, o grešnik! v človeški natori z bolečinami iskal, sim veliko kervavili stopinj za teboj storil, sim čez tvoj revni stan milo jokal; zares iz ljubezni do tebe sim clo svoje življenje za-te dal, in sim na križi do zadnje kaplje za-te svojo kri prelil, le zato, de k' ti in ves svet pogubljen ne bil. In ven- der se svet od mene proč obrača, in to¬ likanj kristjanov biti brez zaderžka proti peklenskimu breznu, kakor ko bi jest clo nic za njih večno zveličanje terpel ne bil! — Oh, to me bolj boii, kakor vse martre in bolečine na križi. Ob, kaj pomaga vse moje zasra- 318 movanje, ktero sim s ponižnostjo prene¬ sel, če se pa grešnik skozi napuh in nečimernost večniga pogubljenja dolžan stori! Kaj pomaga moja ubožnost, ktero sim radovoljno terpel, če pa grešnik skozi lakomnost večne nebeške zaklade zgubi! - Kaj pomaga moje neizrečeno ter- pljenje, moje velike bolečine, moja britka smert, ktero sim iz ljubezni in pokoršine do svojiga nebeškiga Očeta in iz usmi¬ ljenja do grešnika prestal ; če pa greš¬ nik v posvetnim in pregrešnim veselji živi, zavoljo kteriga bo v večni ogenj veržen! — Oh neumerjoča duša, ktero sim s svojo lastno kervjo tako drago odkupil, ktero sim tako dolgo iskal, ktero sim tako serčno ljubil; ta ima tedaj pe¬ klenski hudobi v večno martranje izdana biti?-- 01)! to me bolj boli, kakor vse moje terpljenje. Spoznaj vender enkrat, o grešnik! svoj žalostni in objokovanja vredni stan! Spoznaj mojo ljubezin in svojo hudobijo, in začni objokovati svoje grehe, dokler zamoreš še odpušenje zadobili, de ne boš persiljen, jih nekdaj v peklenskim breznu brez^vsiga zasluženja večno objokovati. — Ge se zdej k meni nazaj podaš, o 319 grešnik! če svoje grehe zapustiš, iz serca obžaluješ in se jih zgrevaš, in v resnični pokori živeti začneš, ti bodo vsi tvoji grehi odpušeni, boš pred večnim pogubljenjem obvarovan, moje terpljenje ti bo k več- oimu zveličanju, moja smert k večnimu življenju pomagala. Amen. Ijjubi moj kristjan! zdej ti pa še perporočim, de v sve¬ tim postnim času tudi rad terpljenje Kristusovo (pa- sionj beri, zakaj v terpljenji Kristusovim se najde vse popisano, kako je on za nas nevredne grešnike terpel. — Pa ni zadosti, de bi brez premislika tje naprej bral; ampak počasi beri, in premišljuj zraven Kristusovo terpljenje. To premišljevanje je slehernimu Kristjanu grozno koristno; le poslušaj, kako cerkveni učeniki od tega uče. S. Avguštin pravi: „Ena sama solzica, ktero v premišljevanji Kristusoviga terpljenja preliješ, je pred Bogam več vredna, kakor božja pot v Jeruzalem, in kakor post ob suhim kruhu skozi «elo leto“. — In s. Bonaventura pravi: ,,0 ktršanska duša! če hočeš od ene keršanske čednosti do druge l lr >ti, in božjo gnado v sebi pomnožiti, premišljuj vsak dan Kristusovo terpljenje: zakaj boljšiga per- pomocka, de v keršanskih čednostih naprej pridemo, 1® Snado božjo v sebi pomnožimo, nobeniga ni, kakor je premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa 14 . —Glej Jpdej, moj kristjan! kako dobro je, terpljenje usmi- jeniga Jezusa večkrat premišljevati, posebno pa v po¬ stu; zakaj to je spokorni čas, kteri nam je od s. cerkve ravno v to odločen, de bi premišljevali, koliko je »in božji zavoljo naših grehov terpel, de bi tedej svoje grehe obžalovali, in milostljivo odpušenje od Boga zadobili. Beri in premišljuj tedej, moj krist¬ jan! če sicer ne utegneš, vsaj vsako postno nedeljo 320 nekoliko iz terpljenja Kristusoviga, ktero najdeš v evangeljskih bukvah, v in med tednam premišljuj, kar v nedeljo bereš. — Če imaš perložnost, tudi drugim terpljenje Kristusovo beri v postu, de ga bodo tudi taki, ki ne znajo brati, lahko premišljevali. Tvoj do¬ brotljivi Jezus te bo za to obilno plačal. PolioŽBtosii v velikim tednu per obiskovanji bož- jiga groba. V velikim tednu, kader so po cerkvah božji grobi na¬ rejeni, k spominu v skalo vsekaniga groba, v kteriga je bilo Jezusovo mertvo truplo položeno, obiši s po¬ božnostjo te svete grobe, in premišljuj neizrečeno lju- bezin usmiljeniga Jezusa, kteri je od jaslic do groba nas nehvaležne grešnike tako ljubil in iskal, de je rad vse martre preterpel, in strašno smert na križi storil, de nam jc večno zveličanje perdobil. Zahvali se mu za to njegovo neskončno ljubezin, in terdno skleni mu to ljubezin tudi z ljubeznijo povracevati, ker boš na tanko spolnoval vse njegove zapovedi. — Moli ga tukaj, ko je pred tvoje oči postavljen v pre¬ svetim rešnjim Telesu, in z velikim zaupanjem prosi za vse potrebne gnade kralja večne časti, kteri na tronu svoje milosti kraljuje. Molitev pred božjim grobam. O Jezus Kristus, moj usmiljeni odrešenik! pred tvojim svetim grobam 321 padem na svoje grešne kolena, in te molim v tem presvetim zakramentu. O Jezus! koliko si za-me storil, koliko si za moje odrešenje terpel! Oh! s kako grenko smertjo si svoje sveto življenje sklenil! O moj Jezus! kako se ti zamo- rem po vrednosti zahvaliti za vse tvoje dobrote, ktere si mi od perviga začetka svojiga svetiga življenja do svojiga groba skazal? — Jest ne vem nobene boljši zahvale, kakor če storim po tvojim zgledu. Ja, moj Jezus! tudi jest hočem s tabo umreti, in se v tvoj grob položiti, de bom s tabo tudi vstal: umreti hočem sam sebi in zapeljivima svetu in vsim greham, de bom vstal k pobožnimu, tebi dopadljivimi! življenju. O Jezus! vzemi me v svoj grob, de bom vse v njem pustil, kar me pred tabo omadežuje, de bom očišeri s tabo iz groba vstal. — O moj Jezus! v tvoj g ro b položim svoj napuh, de bom posihmal v serčni ponižnosti vse svoje velike grehe in slabosti spoznal; — v tvoj grob položim svojo nepoterpežljivost in jezo, de bom za naprej vse svoje te¬ žave^ in zopernosti, ktere mi iz zgolj lju¬ bezni pošiljaš, tako voljno prestal, de bo vse za pokoro mojih grehov, de bom še 14 ** 322 tukaj svoje časne štrafinge dostal; v tvoj grob položim svojo mlačnost v božji službi, de bom za naprej z veči gorečnostjo mo¬ lil, in z veči ljubeznijo svete zakramente prejemal, in le tebe iz celiga serca, čez vse ljubil j v tvoj grob položim vse svoje nepotrebne in hudobne misli in besede, vso svojo opravljivost in pomankanje prave ljubezni do bližnjiga, de bom posilnnal le to mislil in govoril, kar je tebi k časti, kar bližnjiga ne razžali, in kar moji duši k zveličanju pomagaj—v tvoj grob po¬ ložim vse svoje pregrešno djanje, de ti bom posilnnal bolj zvesto služil, kakor do zdej. — V tvoj grob, o Jezus! po¬ ložim tudi vse počutke svojiga slabiga života: svoje oči (ktere zdej to neizre¬ čeno srečo in čast imajo, de tebe gledajo v presvetim rešnjim Telesu), de bodo posilnnal gledale le, kar je tebi dopad¬ ljivo, od vsiga pohujšljiviga pa se kmalo proč obernile! — svoje ušesa, ktere to¬ likokrat tvoj ljubeznjivi nebeški nauk oznanovati slišijo, de bodo posilnnal le dobro, keršansko govorjenje rade poslu¬ šale, opravljivim in pregrešnim besedam pa se hitro odtegnile; — svoj jezik, na kteriga je bilo tvoje presveto rešuje Telo 323 že tolikokrat položeno, de bo posihmal le tvojo čast in hvalo oznanoval, in bliž¬ njimi! s perjaznim svarjenjem in poduče- njem k zveličanju pomagal; — svoje roke in noge, de bodo zmiram v tvoji službi ostale. ■— V tvoj grob, o Jezus! polo¬ žim pa tudi vse svoje dušne moči: svoj um, de bom posihmal le to spoznal, kar ti od mene želiš, in kar k mojimu več- nimu zveličanju služi;— svoj spomin, de se bom posihmal na tvoje britko terpljenje in na tvojo grozovitim smert spomnil, in greh če dalje bolj sovražil, ker si ti le zavoljo greha mogel toliko terpeti; — svojo voljo, de bom posihmal le to hotel in ljubil, kar je tebi dopadljivo, to pa sovražil in opustil, kar tebe razžali; — svoje celo serce, de bo posihmal le tebe cez vse ljubilo, in zmiram čisto ostalo. — O Jezus, moj dobrotljivi odrešenik! v tvoj grob položim svojo dušo in svoje telo: odvzemi, kar je pregrešniga; poterdi, kar je ranjeniga; očisti, kar je omade- zevaniga, de bom ves spreobernjen iz groba svojih gregreh vstal, in s tvojo gnado in pomočjo do konca tebi zvest ostal. Prosim te pa tudi, o dobrotljivi Je- 324 zus! usmili se tudi ubogih duš! ktere so sicer v tvoji gnadi iz tega sveta šle ; pa zavoljo malih grehov, ktere še na sebi imajo, še ne morejo v nebesa priti, in v vicah v velikim terpljenji tistiga srečniga čaša z neizrečenimi željami perčakujejo, de bodo prišle pred tvoje božje obličje. — O usmiljeni Jezus! ne pusti jih več dolgo od tebe odločene biti; zakaj skoz to od- ločenje od tebe grozovilno veliko terpe, ker je njih ljubezin do tebe tako goreča. — O Jezus! kakor si takrat, ko je tvoje sveto truplo v grobu ležalo, pred pekel šel, pravične stariga testamenta potolažit in jim njih odrešenje oznanit: ravno tako, te prosim, tudi dans pojdi s svojo usmi¬ ljeno gnado v vice k ubogim dušam, ktere te že tako težko čakajo, potolaži jih, de bodo ložej terpele, in vzemi jih, če je tvoja sveta volja, seboj v nebeško kraljestvo. — Skoz tvoje britko terpljenje in grenko smert na križi, in skoz tvoje svete petere rane, o Jezus! te prosim za vse duše v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere veš, de sim posebno dolžan moliti. — O Jezus! ljubi Jezus! naj bo današnji dan za uboge duše v vicah dan veseliga 325 odrešenja, dan srečniga prihoda v večno zveličanje. Amen. Serčna molitev in zdihovanje k Jezusu v s. rešnjim Telesu. O moj dobrotljivi, nar ljubeznjivši zveličar Jezus Kristus! jest ubog ne- vredin grešnik te tukaj v tem presvetim zakramentu molim z veliko ponižnostjo, ljubeznijo in častjo, o živi kruh, o nebeški živež vsih izvoljenih duhov! Od tebe, kakor od praviga življenja, od večne be¬ sede in ljubezni se žive angeli v nebesih; ker te tamkej od obličja do obličja gle¬ dajo, ljubijo, in brez konca vživajo. — Ali ti si hotel tudi biti močen živež na¬ ših duš; zato si ti iz nebes na ta revni svet prišel, in si postal nar slajši kruh, kteri naše serca razveseluje. — O Jezus 7 presvetim rešnjim Telesu! s tvojo gnado in pomočjo terdno in živo verujem, de si tukej pod podobo kruha pričujoč! pravi zm Bog in človek skupej, ravno tisti, kteri si na s . križi s svojo smertjo ves človeški rod od večniga pogubljenja od¬ rešil, in kteri zdaj častitljiv v nebesih na 326 desnici Boga Očeta vekomaj kraljuješ. Ti sam, ki si večna i-esnica, si rekel: „To je moje telo u . — „To je moja kri cc . — „To storite k mojimu spominu^. — Tvojim besedam, o Jezus! verjamem po- polnama in z veseljem. Moja pamet si¬ cer ne zapopade te neskončne skrivnosti; pa koliko tavžent drugih reči, ki jih sto¬ riš, tudi ne zapopadem: sej še ne zapo- padem, kako nar manjši travica iz zem¬ lje perrase. Torej podveržem rad svojo slabo pamet tvojim svetim besedam, o Jezus, vsigamogočni in resnični Bog! in te v tem presvetim zakramentu z živo vero molim, kakor ko bi te z lastnimi očmi vidil, in svoj perst v tvoje prebo¬ dene roke, in svojo roko v tvojo stran položil, o Jezus! moj Gospod . in moj Bog! — Zares, v tej veri na tvojo pri- čujočnost v presvetim zakramentu sim skoz tvoje besede še bolj poterjen, kakor ko bi jo moj um zapopadel, in moje oči to vidile; zakaj moj um in moje oči me lahko golufajo; ti pa, o Jezus! in tvoja s. cerkev nas le resnico, večno resnico učita. — O Jezus, večna ljubezin! tukaj zakriješ svojo božjo natoro in svojo ne¬ beško velikost, in se skriješ pod majhno 327 podobo kruha, le zato, de se brez stra¬ hu k tebi perbližamo, de te vziti in se popolnama s tabo skleniti zamoremo. Tu- kej dopolnuješ svojo besedo, ktero si svo¬ jim perjatlam govoril: „Jest ostanem per vas vse dni do konca sveta“. — O moj Jezus! molim te v tej nezapopadljivi skrivnosti; in desiravno te moje telesne ■oči ne vidijo, te vidi moja duša, in se perserčno veseli, tukej v pričujočnosti svojiga ljubiga zveličarja biti. — Zares, moj Jezus, perserčno sim vesel, de se še pred tabo perkazati smem. Oh, kako- šin sim že bil, in kakošin sim še! Sam najdem in spoznam veliko hudobniga nad sabo! o Gospod! sveti vsigavedoči Bog! oh, koliko pa še le ti nad mano najdeš, kar ti ni dopadljivo, in kar mi tvojo gnado manjša, r—- Brez britke žalosti ne mo¬ rem v svoje življenje nazaj pogledati. Oh, kakošno število grehov in hudobij! — Kolikokrat sim tebe, svojiga nar večiga dobrotnika razžalil! kolikokrat' mi je bilo posvetno veselje, majhin dobiček, nečimerna čast ljubši, kakor tvoja presveta zapo¬ ved'. kolikokrat so bile moje misli pre¬ grešne; kolikokrat moje besede nepotrebne, nespodobne, opravljive, sovražne; koli- 328 kokrat moje djanje napčno in hudobno! In oh, koliko najdem v svojim sercu še tiste skrite lastne ljubezni, ktera se v vse moje dela permeša in vse ognjusi!— O presveti Jezus! kader to premišljujem, moram z žalostnim glasam reči: ,,Učenik, pojdi proč od mene, zakaj jest sim velik grešnik!“ Nisim vredin, de k tebi, o živi Bog! svoje oči povzdigujem. — Oh, moj Jezus! pa vender nikar me ne zapusti! in tudi jest, desiravno grešin človek, se ne dam od tebe od- verniti, in noben strah, nobena obup¬ nost me ne bo od tebe odločila! .Kakor terdno in živo verujem v tvojo priču- jočnost v tem presvetim zakramentu, ravno tako terdno in perserčno pa tudi zau¬ pam v tvojo neskončno milost in Ijube- zin. — Sej še ni tukej tvoj sodnji stol; sej nisi tukej zato pričujoč, de bi me po¬ gubil, temuč de bi me rešil in večno zveličal! Sej si, o Jezus! ravno tisti tu¬ kej pričujoč, kteri si žalostni Magdaleni tako milostljivo grehe odpustil, kteri si nezvestiga Petra z milim pogledam k resnični pokori perpravil; kteri si na s. križi spokorniinu Dizmazu nebeški raj obljubil, in kteri še dan današnji svojih 329 zgubljenih ovčic tako dolgo s svojo gnado išeš, dokler jih ne najdeš, in k svoji zve¬ sti cedi spet nazaj ne perneseš. — Za¬ torej, o Jezus! zaupam tudi jest terdno na-te, de se boš tudi inene ubogiga grešnika usmilil, de boš svoj obraz od mojih grehov odvernil, in vse moje hu¬ dobije izbrisal. — Oh, sej mi je zdej per- serčno žal, de sim ti tako nehvaležin in oepokorin bil, de sim te tolikokrat raz¬ galil, ki si moj nar veči dobrotnik, in sam na sebi vse ljubezni vredin. — O moj Jezus! tukej vpričo tebe ti zdej terdno obljubim, de se bom iz ljubezni do tebe vsili grehov, in tudi vsih pregrešnih per- ložnost prav skerbno varoval, de bom skušnjavam precej od začetka zoperstal; de bom vredin sad pokore pernesel: dej uti le svojo sveto gnado, brez ktere nič dobriga storiti ne morem. — Terdno te¬ daj zaupam, o Jezus, de mi boš vse moje grehe odpustil, de boš mojo dušo s svojo presveto kervjo očistil, in jo enkrat v nebeški raj vzel. — Pa tudi v vsih dru¬ gih rečeh in v časnih potrebah terdno na-te zaupam, de mi boš vselej le to dal in odpustil, kar moji duši k zveličanju pomaga, to pa odrekel in odvzel, kar je 330 za moje zveličanje škodljivo. V tem zau¬ panji se z mirnim sercam popolnama tebi prepustim: stori z mano v vsih rečeh po tvoji sveti volji, sej vem, de mi le do¬ bro hočeš; ker si moj usmiljeni odrešenik in moj nar boljši perjatel. Na te bom zaupal, in vekomaj ne bom zapušen! — In v tem zaupanji povzdignem svoje oči proti tebi, o dobrotljivi Jezus v presve¬ tim zakramentu! in te perserčno prosim: Oh, nikdar ne pojdi od mene proč, ni¬ kdar me ne zapusti! ostani s svojo sveto gnado in ljubeznijo vedno v mojim rev¬ nim sercu, ktero le tebe želi, in brez tebe živeti ne more. O Jezus, ti večna ljubezin! kakor v te verujem in zaupam, tako te tudi ljubim v tem presvetim 'zakramentu večne ljubezni. — O Jezus! kdo bi te ne lju¬ bil, ker si zgolj sama ljubezin do nas! Iz zgolj ljubezjii si se pregrešniga člo¬ veka usmilil, kteri je bil zavoljo greha zgubil nebeško kraljestvo; iz ljubezni do nas si človek postal, si zapustil svoj ne¬ beški tron, si k nam na ta revni svet prišel, in si nam pernesel nebeške nauke, kteri nam kažejo pravo pot v večno živ¬ ljenje; iz ljubezni do nas si na s. križi 331 tisti kervav dar dopernesel, kteriga je razžaljena božja pravica od nas tirjala za odpušenje grehov, in kteriga bi mi nikdar ne bili mogli dopernesti, ko bi ti iz zgolj ljubezni do nas ne bil vsili naših pregreh na-se vzel, in s svojo presveto ker vij o vsili naših dolgov izbrisal; in iz zgolj ljubezni do nas se zdej v tem pre¬ svetim zakramentu znajdeš, de naše du¬ še razveseluješ, z nebeško mano živiš, ljubeznjivo tolažiš, pred peklenskim ognjem varuješ, in v nebeško kraljestvo vodiš. '—■ O dobrotljivi Jezus! koliko velikih gnad in dobrot si nam iz zgolj ljubezni že skazal, in koliko nam jih še vsak dan skazuješ! — O Jezus! daj mi gnado, de ti bom tvojo veliko ljubezin tudi z ljubez¬ nijo povračeval. — Zares, posihmal bo¬ nom tebe, o moj preljubeznjivi Jezus! iz peliga serca čez vse ljubiti, moje serce j e polno hvaležnosti do tebe; le po tvoji sveti volji želim živeti, in zmiram s tabo sklenjen biti. O ljubi Jezus, če le tebe imam, vse imam; če pa tebe nimam, nič nimam. — Zdej hočem zapustiti in za¬ ničevati vse golufivo veselje, vso čast in bogastvo tega sveta; to bo zdej moje veselje, moja čast, moje bogastvo, de 332 bom tebi, o moj Jezus! zvesto služil, tebe čez vse ljubil, tebi v djanji hvalež¬ nost skazoval, in kolikor bom le mogel, tvojo božjo čast množil. — O moj Jezus! dosti dolgo sim nezvest bil, in te nisim zadosti ljubil! zdej pa, o Jezus! se tebi popolnama izročim, in nikdar nobena reč me nima več od tebe odločiti. O moj dobrotljivi Jezus! nar boljši perjatel moje duše! poterdi me, ponižno te prosim, s svojo sveto gnado v tem terdnim sklepu, kteriga sim zdej tu- kej vpričo tebe storil, de bo tvoja moč to v meni storila, kar moja slabost ne zamore. Poterdi me pa tudi v živi veri, v terdnim zaupanji in v goreči ljubezni, de bom po teli treh, tebi tako dopadljivih stopnjah k tebi v nebesa prišel, kjer bom večno gledal, kar zdej verujem, večno vžival, kar zdej upam, in večno ljubil, kar že zdej čez vse ljubiti želim, tebe, o Jezus! svojiga Gospoda in Boga. Amen. Ljubi moj kristjan! če želiš pred božjim grobam usmi- ljcniga Jezusa v presvetim zakramentu še bolj poča¬ stiti, znaš sem pervzeti: križev pot od s. rcšnjiga Telesa, in tudi litanije in roženkranc od s. rešnjiga Telesa. 333 Molitev o veliki noči. 0 Jezus! dans je tisti veseli dan, o kterini se tvojiga častitljiviga od smerti vstajenja spominjamo; dans ti tvoji odrešeni po vsiin svetu z veselim sercam čast in hvalo dajo; in tudi jest, tvoja nevredna stvar, te dans posebno hvalim in častim, in se iz celiga serca veselim, de te grob ni obderžal, temuč de si tretji dan ča¬ stitljivo iz svojiga groba vstal. Zares, moj Jezus! ti si grob in smert premagal, m iz lastne moči od mertvih vstal, kakor si svojim učencam večkrat naprej pove¬ dal. — Z veselim sercam se ti dans za¬ hvalim za tvoje častitljivo od smerti vsta¬ jenje! zakaj skozi to si pred vsim sve- ta m skazal, de je vse resnično, kar si govoril in učil; skozi to si tudi po¬ kazal, d e s ; V eč kakor človek, de si zares sin božji, kteri si zamoreš življenje, ki si ga dal za odrešenje ljudi, "sam spet dati. Zdej smo terdno prepričani, de je Bogu dar, kteriga si na s. križi za nas dopernesel, popolnama dopadljiv, in de nam zdej Bog ves dolg naših grehov odpasti, če se tvojiga zasluženja deležne 334 storimo. Zdej smo tudi prepričani, de bo tista tvoja vesela obljuba gotovo nad nami spolnjena, de nas boš k večnimu življenju obudil poslednji dan. — Zdej se nimamo več smerti bati, če bomo le po tvojih zapovedih živeli. Ti si smert in grob premagal, in si častitljiv iz groba vstal j ravno tako boš tudi nas enkrat iz grobov obudil, in boš naše telesa svo- jimu časti tljivimu telesu enake storil. — Ti si vstajenje in življenje, in kdor v tebe veruje, bo živel, ko bi bil tudi že umeri. Ti si glava, mi pa udje5 vekomaj osta¬ nemo s tabo sklenjeni, ti sam prosiš Očeta nebeškiga, de bi tam, kjer si ti, tudi mi bili. — O Jezus! kakošno ve¬ selo zaupanje se obudi ob današnjim ča¬ stitljivim prazniku v mojim sercu! Po tem kratkim revnim življenji me boš, če bom tvoje zapovedi zvesto spolnoval, k večnimu življenju obudil, kjer se bom na vse večne čase per tebi, o Jezus! v nebesih znajdel, kjer nobene skušnjave in nobe- niga greha več ne bo. — O Jezus, daj mi gnado, de s ponižnim in spokornim življenjem vredin postanem, k tebi v ne¬ besa priti. Amen. 335 Molitev v praznik Kristusoviga vnebohoda. Dodeli nam, prosimo te, vsigamo- gočni Bog! de bomo, kteri verujemo, de je tvoj edinorojeni Sin, naš odrešenik, današnji dan v nebesa šel, tudi s svojim duham v nebesih stanovali. Amen. Današnji dan si se, o Jezus, z ve¬ liko častjo od zemlje vzdignil, in si v nebesa šel, kjer zdej na desnici svojiga nebeškiga Očeta sediš. Tvoji ljubi učenci, ki so te perserčno ljubili, so močno ža¬ lovali, ker so tebe, svojiga nar boljšiga per- jatla, zgubili; ali tvoje ljubeznjive besede so jih potolažile, ker si jim rekel: „Grem k svojimu Očetu in k vašimu Očetu; k svojimu Bogu in k vašimu Bogu“. — rem pred vami, de vam bom per ne¬ beškim Očetu stanovanje perpravil.“ — V nio j dobrotljivi Jezus! te tvoje tolaž¬ ilne besede so tudi meni rečene, če bom 'e tudi jest tako, kakor tvoji zvesti učenci, i'j°j sveti nauk terdno veroval, in po tvo¬ jih svetih zapovedih živel. — O kako me to veseli, de imam tebe, o Jezus! tako dobrotljiviga perjatla, tako mogočniga besednika in pomočnika v nebesih, kjer 336 mi že večno stanovanje perpravljaš. Zdej vem tedej tisti kraj, kamor imam enkrat priti: v nebesih je moje duše dom! Tu- kej na tem svetu sim le popotnik: torej ne bom zdej več svojiga serca na ta svet in na njegovo nečimerno veselje navezo¬ val; temuč bom le iskal, kar je zgorej, kjer ti, o Jezus! na desnici Boga Očeta sediš. - Daj mi svojo sveto gnado, o Jezus! de bom na tanko po tvojim zgledu živel, de bom zvesto po tvojih stopinjah hodil, de srečno za tabo pridem v ne¬ beško kraljestvo. Amen. Molitve ob binkoštih. O Bog, kteri si današnji dan serca vernih z lučjo s. Duha razsvetlil in pod¬ učil, daj nam s pomočjo ravno tega Duha, kar je prav, misliti in ljubiti, in se vse- lej njegove tolažbe razveseliti. O tolažnik s. Duh, resnični Bog, kteri si današnji dan v podobi ognjenih jezikov čez aposteljne prišel, in jim svoje svete darove dodelil! ponižno te prosim, dodeli jih tudi meni, ker sim jih tako po- trebin, de brez njih cIo nič dobriga sto- 337 riti, in večniga zveličanja zaslužiti ne morem. Dodeli mi tedaj, o tolažnik s. Duh, delivec vsili božjih gnad, dodeli mi dar modrosti, de bom per vsim svo¬ jim djanji in nehanji zmiram dobre na¬ mene imel, in de se bom tudi vselej do¬ brih keršanskih perpomočkov poslužil, svoj konec doseči. — Dodeli mi dar z a s t o p n o s t i ali uma, de bom vse nauke nase svete vere dobro spoznal in zastopil, de bom tudi od skrivnosti svete vere toliko zapopadelin terdno veroval, ko¬ liko r je k našimu zveličanju potrebno, in kolikor nam je Jezus Kristus razodel, in de bom vtem, kar zapopasti ne morem, svojo slabo pamet pod pokoršino Kristusovo podvergel. — Dodeli mi dar svetovanja, de bom v dvomih ali cviblih kmalo na tanko spoznal, kaj mi gre storiti, de bo tebi nar bolj dopadljivo; daj mi svojo sveto voljo v vsili okolišinah na znanje, de bom vselej prav spoznal, kaj ti hočeš, de naj storim. — Dodeli mi dar moči; de se bom stanovitno tebe in tvojih sve¬ tih naukov deržal, de bom tvojo sveto voljo, kakor mi jo boš ti na znanje dal, vselej zvesto dopolnil, in de me tudi nar veči britkosti in težave od dopolnjenja CD. p.) 15 338 tvoje svete volje nikdar ne bodo odver— niti zamogle. —Dodeli ini dar znanja, de bom vse dolžnosti kristjanove popolnama spoznal, in de l)om tudi sam sebe prav spoznal, svoj znotranji du,šivi stan, svojo slabost in pomankljivost, kolikor mi je k poboljšanju, k pokori in k zveličanju potrebno se spoznati. — Dodeli mi dar pobožnosti ali br umno s ti, de bom vse, kar k božji službi gre, rad in z ve¬ seljem storil, iz ljubezni do tebe; daj mi gorečnost per molitvi in per vsili pobož¬ nostih, de bom zmiram z zbranimi mislimi v duhu in v resnici molil, in varuj me s svojo gnado pred mlačnostjo, ktera je tako nevarin stan duše, ker človeka zmi¬ ram bolj in bolj od tebe odvračuje, do¬ kler ga popolnama od tebe ne odloči. — Dodeli mi dar strahu božjiga, de se bom le tebe razžaliti, in tvojo gnado zgubiti bal, de ne bom nikdar iz strahu pred ljudmi kaj storil, kar ti prepoveš, ali pa kaj opustil, kar ti zapoveš; in de bom per vsim svojim djanji in nehanji le to vprašal: ,,Kaj bo Bog rekel ? 44 ne pa: „Kaj bodo ljudje rekli? Sej me boš ti, o Bog, sodil, ne pa ljudje. — O poterdnik s. Duh, resnični Bog! za vse 339 te gnade in darove te prosim v imenu Jezusa Kristusa, našiga ljubiga odreše¬ nika, kteri s tabo in z Bogam Očetam živi in kraljuje, Bog od vekomaj do ve¬ komaj. Amen. Sad svetiga Duha. Ljubezin, veselje, mir, poterpežljivost, ljubeznjivost, dobrota, dolgo zanašanje, krotkost, vera, pohlevsiria, zderžanje, či¬ stost. (Galač. 4, 22. 23.) molitev v praznik s. Trojice. Visoko češena presveta Trojica! jest, tvoja slaba stvar, ubogi grešnik te hvalim in častim iz eeliga serca in iz cele moči 5 in terdno verujem v sercu, in spoznam z ustmi, de ti, o kralj nebes m zemlje, Bog Oče, Bog Sin, Bog s. Buh, tri peršone v enim samim bitji, si piavi, živi, vsigamogočni, večni Bog. — O presveti, neizrečeni Bog! jest sim le prah in pepel pred tabo, vender pa smem 15 * 340 s tabo govoriti, smem svoje serce proti tebi povzdigovati, in te smem imenovati svojiga nar boljšiga perjatla, svojiga nar večiga dobrotnika, svojiga stvarnika, od¬ rešenika in razsvetljevavca; še svojiga preljubiga Očeta te smem imenovati. — O presveta Trojica! brezkončna v svo¬ jim večnim bitji, kakor brezkončna v svoji neizmerni dobroti! Zahvalim se ti iz ce- liga serca za vse gnade in dobrote, ktere sim jest, nevredni človek, do zdej tako obilno od tebe prejemal. — Zahvalim se ti, moj dobrotljivi nebeški Oče! de si me vstvaril, de si mi dušo dal, ktera je po tvoji podobi vstvarjena, ktera je ne- umerjoča in namenjena, nekdaj s teboj sklenjena biti, in vse večne čase s te¬ boj v nebesih živeti. Tudi za vse drugo se ti zahvalim, o moj dobrotljivi stvar¬ nik, kar si nam na zemlji vstvaril; za¬ kaj ti nas, kakor skerbin oče svoje otroke, z vsim previdiš, karkoli potrebujemo. — Zahvalim se ti, moj usmiljeni odrešenik, Jezus Kristus! kteri si iz zgolj ljubezni do nas svoj nebeški tron zapustil, in si na ta revni svet prišel, si veliko let v reVšini, v pomankanji in v zaničevanji živel, in si svoje sveto življenje na križi 341 v strašnih bolečinah za nas tje dal, de si nas od večniga pogubljenja odrešil in nam nebesa spet odperl. Posebno se ti pa zahvalim tudi zato, o Jezus! ker si mojo dušo že tolikokrat s svojim pre¬ svetim rešnjim Telesam razveselil. — Zahvalim se tudi tebi, o tolažnik s. Duh! za Ar Se svete gnade, ktere si mi od per- viga začetka mojiga življenja dosihmal dodelil. Per s. kerstii si me razsvetlil, m si mi svoje svete darove dodelil; per birmi si me v veri, v gnadi in vvsim dobrim poterdil, in sploh per prejemanji svetih zakramentov mi svojo sveto gnado, brez ktere nič dobriga storiti ne morem, deliš in množiš. — Presveta Trojica, do¬ brotljivi, usmiljeni Bog! vse, kar sim in bar imam, je tvoj dar, kteriga mi ti ne P° mojim zasluženji, ampak le po svoji neskončni dobroti daješ. — O presveti, trojedini Bog! daj mi gnado, de se bom vsih tvojih darov vselej tako poslu- zil, kakor je tebi nar bolj dopadljivo, de, kader boš enkrat čez vse talente, ktere si mi dal, rajtengo z mano imel, de mi takrat porečeš: ,,Prav je, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v majhnim zvest, te 343 bom čez veliko postavil: pojdi v veselje svojiga Gospoda u . Amen. Molitve v praznik sv. rešnjiga Telesa in skozi osem dni. Perzadeni sl, moj kristjan ! če ti je le mogoče , de boš osem dni po svetim Telesu vsak dan per sv. maši, in moli z živo vero. s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo Jezusa v presvetim zakramentu, in prosi ga posebnih gnad; in pred tronam božje milosti boš go¬ tovo uslišan, če bo le, kar boš prosil, Bogu k časti in tvoji duši k zveličanju. Utanije od presvetiga rešnjiga Telesa. Gospod, usmili se nas! Ki •iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Ki •iste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, 343 Jezus, kteri si per zadnji večerji sam sebe učencam zavžiti dal, 1 Jezus, kteri si v presvetim zakramen¬ tu resnično pričujoč s kervijo in z mešam, z dušo in telesam, po božji j in človeški natori, Jezus, živi kruh, kteri si iz nebes] peršel, Jezus, kruli angelov, Jezus, kruh vsili izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh , Jezus, skriti Bog in zveličar, Jezus, studenec vsili gnad, Jezus, vedni in nar čistejši dar, Jezus, nekervavi dar noviga testamenta, Jezus, nedolžno Jagnje božje, Jezus, skrita mana, Jezus, beseda, ktera je meso postala,! in zdaj vedno med nami prebiva, nar svetejši zakrament , J^ar veči skrivnost božja, ^Pomin nar večih čudežev božjih, 1 rečudno znamnie nar veči ljubezni božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mertve usmili se nas! 344 Nar veči moč v skušnjavah, Nar močnejši orožje zoper hudobniga sovražnika, Nar imenitniši vsih darov božjih, Presveti spomin Gospodoviga terplje- nja in njegove smerti, Presveta Gospodova večerja, per kteri angelci strežejo, Nar veči veselje pobožnih duš, Nar veči dobrota vernih kristjanov, Nar slajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapušenih, Popotnica teh, kteri v večnost gredo, Zastava večniga življenja, / Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Jezus! Od vsiga liudiga, Od vsiga greha, Od nevredniga prejemanja tega pre- svetiga zakramenta, Od poželenja mesa, Od poželenja oči, Od prevzetnosti življenja, Od vsih pregrešnih perložnost in ne¬ varnost. ti CD N S=i TA 345 Od skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobniga duha, Od vsih nesreč, Od nagle in neprevidene smerti, Od večne smerti, Skozi ljubezin, s ktero si ta sv. za¬ krament postavil, Skozi ljubezin, s ktero si per zadnji večerji svoje aposteljne obhajal, Skozi ljubezin, s ktero tudi nas s svojim presvetim rešuj im Telesam živiš, Skozi ljubezin, s ktero se v tem pre¬ svetim zakramentu za nas daruješ,!, Skozi ljubezin, s ktero v tem daru' božji pravici zadosti storiš, Skozi ljubezin, s ktero nevrednim krist- janam zanašaš, Skozi ljubezin, s ktero v tem presve¬ tim zakramentu tolikanj nečasti pre- terpiš, Skozi ljubezin, s ktero s trona svoje ( milosti tako usmiljeno na nas 'gledaš, Skozi ljubezin, s ktero nas tako do- ^ brotljivo poslušaš, Skozi ljubezin, s ktero nam v tem presvetim zakramentu tolikanj gnad skazuješ, 15 « odreši nas, o Jezus! 346 Skozi ljubezin, s ktero v tem presvetim zakramentu do konca sveta per nas ostaneš, odreši nas, o Jezus! Mi ubogi grešniki, De nam zaneseš, De nam vse naše grehe odpustiš, De nas v živi veri v ta presveti za¬ krament poterdiš in obderžiš, De v naših sercih terdno zaupanje v ta nar svetejši zakrament obudiš, De v naših sercih gorečo ljubezin do tega nar svetejšiga zakramenta po¬ množiš , De našo čast in pobožnost k temu presvetimu zakramentu pomnožiš in ohraniš, De nam gnado daš, vselej z dobrol • perpravo k tvoji božji mizi perstopiti, De nam sad tega presvetiga zakra¬ menta obilno dodeliš, De resnično počešenje tega nar ca—j stitljivšiga zakramenta med nami pomnožiš, De vse onečastenje te nar častitljivši skrivnosti božje pervaruješ in od- verneš, De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,/ te prosimo, usliši nas, o Jezus! 347 De vsim, kteri v tebe ne verujejo, luč' prave vere dodeliš, De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, , De naše serca s svojim milostljivimi obiskovanjem razsvetliš in očistiš,! De nam vselej veselje nad tem pre¬ svetim zakramentam v serce daš, De vedno v nas ostaneš, in mi v tebi,' De nas v koncu našiga življenja s to nebeško popotnico previdiš in ob- veseliš , De nas poslednji dan k večnimu živ¬ ljenju obudiš, 1 De vsim vernim dušam večni mir in pokoj dodeliš, De nas na tem tronu svoje milosti uslišati hočeš, Jezus , Sin božji, j Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ 5 zanesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ; usliši nas , o Jesus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Ijes; usmili se nas, o Jezus! Kriste , sliši nas! Ki •iste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! te prosimo, usliši nas, o Jezus! 348 Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spomin svojih čudežev storil. — On je živež dal tem, kteri se njega boje. Ti si nam kruh iz nebes dodelil, o Gospod! kteri vse razveseljen j e v sebi ima. S tvojiga altarja, o Gospod! pre¬ jemamo Kristusa, v kterim se duša in telo razveseli. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja za¬ pustil ; dodeli, te prosimo, de svete skriv¬ nosti tvojiga Telesa in tvoje kervi tako častimo, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti s. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Roženkranc od sv. rešnjiga Telesa. I. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu naše duše razvesfeli. II. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu naše duše nasiti. 349 III. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu naše duše potolaži. IV. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu naše duše peklenskiga ognja varuje. V. Jezus, kteri v sv, rešnjim Telesu naše duše v nebeško kraljestvo per- pelje. Litanije od presvete rešnje kervi. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oce iz nebes, \ g Bog Sin, odrešenik sveta, (5 3. Bog sveti Duh, l?L r ~ Sveta Trojica, en sam Bog! ' / * G presveta rešnja kri Jezusova, ) o <> žlahtna kri, $ O izvoljena kri, > O visoko češena kri, (p O predraga kri, ) " 350 0 neprecenjena kri, \ 0 prečista kri, 0 prečudna kri, 0 neomadežvana kri, O nedolžna kri,. O zasluženja polna kri, O mogočna kri, O očiš ujoča kri, O posvečujoča kri, O tolažljiva kri, O gnade polna kri, O razveselujoča kri, O zveličanska kri, O preljubeznjiva kri, O presladka kri, O dobrotljiva krij O božja kri, O nedolžniga božjiga jagnjeta kri, Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Od vsiga liudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od zasluženih kazin, Od vsili dušnih in telesnih nesreč, Od nagle in neprevidene smerti, Od vecniga pogubljenja 5 Skozi svojo presveto kri, *-( a> cs 0 cc 351 Skozi sveto kri, ktero si v svojim obrezovanji prelil, Skozi sveto kri, ktero si na oljski gori prelil, Skozi sveto kri, ktero si v svoji ječi prelil, Skozi sveto kri, ktero si per Pilatuži prdn, Skozi sveto kri, ktero si v svojim gajžlanji prelil, Skozi sveto kri, ktero si v svojim kronanji prelil, Skozi sveto kri, ktero si, kader si svoj težki križ nesel, prelil, Skozi sveto kri, ktero si per svojih/ treh padcih prelil, Skozi sveto kri, ktero si, kader so oblačila s tebe tergali, prelil, Skozi sveto kri, ktero si, kader so te na križ perbijali, prelil, Skozi sveto kri, ktero si, kader je križ po koncu postavljen bil, prelil, Skozi sveto kri, ktero si na križi vi¬ seč prelil, iSKozi sveto kri, ktero si iz svoje prebodene strani prelil, Skozi sveto kri, ktero si iz svojih svetih ran prelil, reši nas, o Jezus! 352 Skozi sveto kri, ktero si za odreše¬ nje vsiga sveta do zadnje kaplje prelil’, Skozi sveto kri, ktero še dan današ¬ nji per vsaki sv. maši nebeškimu Očetu za nas daruješ, Jagnje božje, ktero grehe sveta ( lješ5 zanesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješj usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ; usmili se nas, o Jezus! Ki •iste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Molitev. Sprejmi, o dobrotljivi Jezus! litanije, ktere sim zdej k časti tvoje presvete kervi zmolil. To pobožnost darujem v edi¬ nosti z nar močnejšim darovanjem, s kte- rim si vse kaplje svoje prelite kervi svojimu nebeškimu Očetu daroval. In te prosim skozi moč in zasluženje tvoje prečastitljive kervi, ktero si iz zgolj lju— 353 bežni do nas do zadnje kaplje prelil v strašnih bolečinah, dodeli mi, de bo moja grešna duša očišena. Amen. Počeženje Jezusa v presvetim zakra¬ mentu altarja. O neizrečena skrivnost v presvetim zakramentu! Nismo v stanu je zapopasti! Serali je ne razumejo ! O kako človek zasluži, de ti toliko zanj storiš, o do¬ brotljivi, usmiljeni Jezus! Milostljivo si nas odrešil, za nas si dal svoje življenje, nebo nam je odperlo tvoje neskončno zasluženje. — Ljubi, mi¬ lostljivi Jezus! de nam večno srečo daš, si popravljen smert prestati! Preden si zapustil svet, si nam, o Jezus! še več namenil: dal si nam sveti zakrament, samiga sebe si nam dodelil. Tukej v svetim zakramentu ti, o Jezus! sam živiš! Ponižno te tukej molimo. Noč in dan se zdej med nami v svetim zakramentu znajdeš; zdej nas več ,ie zu ]mstiš, perserčno nas zares ljubiš. v O neizrečene skrivnosti! Presveto rešuje Telo! Na tem tronu Jezus kra- 354 Ti si tukej pričujoč pod podobo kru¬ ha in vina, našim očem sicer skrit, pa pokaže te nam naša vera. Tukej je ne¬ dolžno jagnje! Jezus! ti tukej živiš, de nam milost in gnade deliš. O dobrotljivi božji Sin! kruh si vzel per mizi v roke, žegnal, razlomil, dal re¬ koč: „Jejte vsi, to je moje Telo“. Y r zel si potlej kelh z vinam, žegnal, u- čencam dal rekoč: „To je moja kri, vsi pite“. R avno tako še zdej vsak dan sto¬ riš med nami ta sveti čudež: per sveti maši, naaltar, o Jezus! iz nebes prideš! — Kor vsili angelov te spremi, kader v sveti zakrament prideš iz nebeškiga trona! — Ravno tako se nam zdej daš, ka¬ kor si se dal svojim učencam. Jezus! 'Z nami ravnaš, kakor z nar večimi per¬ jadi. Kmalo na vse pozabiš, kakorkoli smo te že žalili. — Zgolj ljubezin nam skazuješ. Kako visoko nas počastiš! O kako si nam ti dober! Tje k svoji mizi nas pustiš, o nebeški kralj dobrotljivi! Tam- kej daš ti našim dušam svojo kri, svoje Telo, de jih živiš za nebesa. 355 Kader te bomo prejeli, daj nam vselej svojo gnado, de te bomo vredno vžili, kakor je tvoja sveta volja. Nikdar nismo mi vredni, de bi prejeli sveti za¬ krament; ti, o Jezus! nas stori vredne! Daj nam spokorniga duha, de bi vselej v pravi pokori s čistim sercam te prejeli in tvojo ljubezin zaslužili. Daj nam gnado, de bi vredno to sveto rešuje Telo tudi še v zadnji uri prejeli. Prosimo pa zdej tudi tebe, o Marija, prečista devica, Jezusu ti hvalo daj, mi ga ne moremo dosti častiti, ker se tukej samiga sebe nam, svojim ovčicam, da v presvetim zakramentu. Če utegneš, moj kristjan! moli dans, fali pa v teh osem dneh,) k posvečenju .tega svetiga praznika, še križev pot sv. rešnjiga Telesa na 209. strani. II. Molitev ob praznikih matere božje. Ljubi moj kristjan! spoštuj mater božjo Marijo, prcčisto devico, s posebno pobožnostjo in častjo, zakaj sam Bog, presveta Trojica, jo visoko časti, in ti revni človek , bi je ne častil! Glej, Bog Oče jo je za svojo ljubo hčer izvolil, in jo je s posebnimi gnadami ob¬ daroval ; Bog Sin si jo je zmed vsili milijonov Ada¬ movih hčer za svojo sveto prečisto mater od veko¬ maj izbral, in si jo je s svojo mogočno gnado od 356 vsiga madeža Adamoviga greha čisto ohranil; Bog sv. Duh jo je za svojo neomadežvano nevesto vzel , in ona je od njega spočela, in je rodila Jezusa Kristusa Sinubožjiga. — Nezapopadljiva čast, s kakoršno še no¬ beden, tudi nar imenitniši nebeški duh, počešen ni bil! — Skazi tedaj Marii, prečisti devici, nar veči čast za Bogam; in zaupaj tudi za Bogam nar več nanjo; zakaj ona je nar mogočnejši pomočnica, in naša nar dobrotljivši mati. Kader je tedaj kakošin praznik matere božje, moli s po- božljivim in zaupljivim sercam Lavretanske litanije, sveti roženkranc, in tudi še druge molitve k časti matere božje, fktcrc tukaj ali kjer bodi najdeš), ko¬ likor utegneš. — Ta nebeška kraljica ti bo čast, ktero ji boš skazal, in zaupanje, ki ga boš v njo postavil, obilno plačala, ker ti bo take gnade od Boga sprosila, kakoršnih bi ti, brez njene'pomoči, nikdar od Boga ne bil prejel. Ona je izvoljena posoda vsih božjih gnad, in Jezus nam na prošnjo svoje ljube matere nar rajši gnade deli. liavretasiske litanije od device matere Marije. Gospod, usmili se! Kriste, usmili se! Gospod, usmili se! Ki •iste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče iz nebes, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta rešuji Bog, Sveti Duh , resnični Bog , Sveta Trojica, en sam Bog, 357 Sveta Marija, Sveta mati božja, Sveta devic devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati nar bolj sveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica nar modrejši, Devica častitljiva, Devica pohvaljena, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, za nas Boga prosi! 358 Hiša zlata, Skrinja miru in sprave , Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, i Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, Jagnje božje, ki grehe sveta, odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas , o Gospod ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se! za nas Boga prosi! 359 Kriste , usmili se! Gospod, usmili se! Oče naš . . . Češena si Marija . . . Molimo. Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta božja porodnica, ne zaverzi naših prošinj v naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsili nevarnost, o častitljiva in izvo¬ ljena devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svo¬ jim Sinam nas spravi, svojimu Sinu nas perporoči, svojimu Sinu nas izroči. Prosi za nas, sv. božja porodnica! De bomo vredni Kristusovih obljub. Molimo. Milost svojo, o Gospod! prosimo, te, v naše serca vlij, de, ki smo po ozna- novanji angelovim včlovečenje tvojiga Sina Jezusa Kristusa spoznali, po njegovim terpljenji in njegovim križi bodemo k časti vstajenja perpeljani. Po ravno tistim Go¬ spodu našim Jezusu Kristusu. Amen. Prosi za nas, sv. Jožef! De bomo vredni Kristusovih obljub. 360 Molimo* Naj nam presvete tvoje matere že¬ nina zasluženje pomaga, prosimo, o Go¬ spod! de, kar naša slabost ne zamo- re, po njegovi prošnji dosežemo. Ki ži¬ viš in kraljuješ z Bogam Očetam v edi¬ nosti svetigaDuha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev k materi božji za dobro smert. O ljubeznjiva, milostljiva in od ve¬ komaj izvoljena devica, mati Jezusova Marija! prosimo te zavoljo tvoje in tvo- jiga ljubeznjiviga Sina Jezusa Kristusa britkosti in grenkosti, ktero sta imela, ti pod križem, on na svetim križi, nar bolj pa tisto uro, ko se je njegova sveta duša od njegoviga telesa ločila; prosi za nas, de nam k pomoči pride, kader se bodo naše uboge duše od našiga života jele ločiti, de jih sprejme v svoje mi¬ lostljive roke, in jim večno zveličanje v svetim raji dodeli. Zdej ti perporočimo svoje duše za tisto uro, ne zapusti nas, o Marija. 361 Salve regina. Češena bodi, kraljica, mati milosti! naše življenje, veselje in upanje, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni otroci Evini; k tebi zdihujemo žalostni in objo¬ kani v tej dolini soiz. Zato tedej, o naša besednica, oberni k nam svoje milostljive oči, in pokaži nam po tem revnim živ¬ ljenji Jezusa, žegnani sad svojiga telesa. O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka devica Marija! Prosi za nas, sv. božja porodnica! De bomo vredni Kristusovih obljub. Molimo. Vsigamogočni večni Bog! ki si telo 111 dušo prečiste device matere Marije vredno prebivališe svojimu Sinu z močjo šv. Duha perpravil; daj nam, ki nje spo- mm veselo obhajamo, po njenih milost- Ijmh prošnjah od vsiga prihodnjiga hudi- S a 5 m od večne smerti rešenim biti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Božja pomoč ostani vselej per nas. Amen. (D. rO 16 362 Razložena Češena si Marija. Ceš ena si Marij a, gnad e pol¬ na. O presveta devica, /.med vsih mili¬ jonov Adamovih hčer izvoljena nebeška kraljica! počastim in pozdravim te, ka¬ kor te je pozdravil angel Gabriel, od Boga poslan, de ti je oznanil tvoje iz- voljenje k nar viši časti. Bodi sto tav- žentkrat češena in pohvaljena, o prečista devica Marija, naša ljubeznjiva mati, naša nar viši gospa, naša nar mogočniši po¬ močnica! Bodi sto tavžentkrat češena, o prečudna mati milosti božje, od vekomaj izvoljena posoda vsih božjih gnad! Ti si gnade polna, z Vsimi gnadami nar obil- niši od Boga obdarovana. O gnade polna mati Marija! sprosi tudi meni od Boga vse tiste gnade, kterih od njega potre¬ bujem , de bom zamogel lepo živeti in enkrat zveličan biti. Gospodje s tabo. O srečna de¬ vica, ktera si sveto gnado tako zvesto v svojim sercu ohranila, in tako zvesto s to gnado delala, de si zmiram z Bogam sklenjena ostala. Gospod Bog je bil zmi¬ ram s tabo, zmiram je presveta Trojica v tebi, kakor v svojim tempeljnu prebi- 363 v ala: sklenjen je bil s tabo Bog Oče, kakor s svojo preljubo hčerjo; Bog Sin, kakor s svojo deviško materjo; Bog sv. Buh, kakor s svojo prečisto nevesto. — O Marija ! prosi Gospoda, de bi tudi per meni zinirain s svojo sveto gnado ostal, in de bi ga jest nikdar več s kakošnim greham ne razžalil, in iz svojiga serca ne pregnal. Z e gnan a si med ženami. Med vsimi drugimi svojiga spola si izvoljena, in z nar večimi, z nar imenitnišimi darrni °d Boga obdarovana. Nad teboj je vsi- gamogočni Bog nar veči čudeže svoje milosti, svoje modrosti in svoje ljubezni skazal. Predin si še luč sveta zagledala, so bili že čudeži božje milosti nad teboj storjeni. Ker si bila od vekomaj od Boga pred vsimi drugimi izvoljena za prečisto mater njegoviga Sinu, si bila tudi vselej pervarovana pred vsim madežem, in ni¬ kdar te ni tista kača pičila, kteri si glavo sterla. — O resnično žegnana med vsimi ženami! sprosi tudi nam nebeški žegen, de bomo v dobrim zmiram rasli, in z bo¬ gaboječim keršanskim življenjem pokazali, de smo poklicani, enkrat z vsimi po¬ lo * 364 žegnanimi nebeškiga Očeta njegovo večno kraljestvo posesti. In žegnan je sad tvojiga te¬ lesa Jeza s. Gotovo, žegnan čez vse žegnano, in svet čez vse sveto je Jezus Kristus, naš Bog in Gospod, večni Sin večniga Očeta. — O Marija! visoko če- šena devica, ktera si Jezusa od sv. Duha spočela, zares si drevo večniga življenja, kteriga je desnica božja v nebeški raj zasadila , ker je Jezus Kristus tvoj sad, od kteriga nam pride večno življenje. — O presveta devica, prosi svojiga ljubiga Jezusa, kteri nam je nebeške vrata od- perl, de bi jili naše hudobije nam spet ne zaperle, temuč de bi mi s pomočjo njegove svete gnade to časno življenje tako dopernesli, de bi tamkej v večnim življenji njega gledati, in brez konca vži- vati zaslužili. Sveta Marija, mati božja! O prečudna mati devica! kakor prečista de¬ vica si nam Jezusa rodila, kteri je Bog in človek skupej; po vsi pravici si tedej mati bo žj a imenovana, ker je sam Bog nebeški od tebe hotel na ta svet rojen biti. — O nezapopadljiva čast in visokost, ktere še nikoli nobena druga stvar do- 365 segla ni! On, ki te je vstvaril, je hotel od tebe rojen biti, in tvoj Bog in Gospod je tvoj otrok postal! — O visoka nebeška kraljica! ozri se s svojiga nebeškiga sedeža na nas revne stvari v tej dolini solz, na nas zapošene otroke Evine, in bodi zmiram naša ljubeznjiva in dobrot¬ ljiva mati, kakor te je tvoj Jezus na sv. križi nam vsim za mater izročil. — ■ Prosi za nas grešnike, z dej in ob naši smertni uri. Amen. O Marija, perbežališe vsili spokornih greš¬ nikov! jest grešin človek, perbežimv svo¬ jih dušnih težavah z vsim zaupanjem k tebi, in te ponižno prosim, o mati milo¬ sti božje! govori za-me in za nas vse uboge grešnike na svetu, in sprosi nam °d Jezusa, svojiga Ijubeznjiviga Sina, kteri je na svet prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeno; sprosi nam vsim od njega resničniga duha pokore, de bi svoje grehe vse na tanko spoznali, jih obžalo¬ vali, božjim namestnikam zvesto razodeli, se vredno spokorili, in tako od Boga milostljivo odpušenje zadobili. — O Ma¬ rija, usmiljena pomočnica, ktera si že tolikanj grešnikam k resničnimu spreober- njenju in k pravi pokori s svojimi svetimi 366 prošnjami pred Bogam pomagala; o po¬ magaj tudi nam, ubogim grešnikam, kteri tako serčno na tvojo pomoč zaupamo. Pomagaj nam v vsili nevarnostih našiga življenja, pomagaj nam v vsih skušnjavah in perložnostih; pomagaj nam pa posebno ob naši smertni uri, kader se bodo naše duše jele ločiti iz tega sveta. Pridi nam takrat s svojim ljubim Jezusam na po¬ moč ; stoj nam zvesto na strani, brani nas pred hudobnim sovražnikam, in pelji naše duše iz tega revniga sveta tje v večno nebeško kraljestvo, kjer se bomo s tabo in z vsimi izvoljenimi vekomaj per Bogu veselili. Amen. Zdihovanje k žalostni materi božji. O presveta in dobrotljiva devica Ma¬ rija! pred tvojimi svetimi nogami padem na svoje grešne kolena, in iz vsiga serca te prosim skozi tvoje britko zapušenje, kader si svojiga preljubiga Sina Jezusa razgajžlaniga, s ternjem kronaniga in kri- žaniga, vsiga kervaviga in ranjeniga vi- dila umreti, in ko si od vsiga sveta za- pušena bila: oh! preljubeznjiva devica Marija! skozi to tvoje britko zapušenje 367 te prosim, nikdar me ne zapusti v mojih težavah in nadlogah; nikar me ne zapu¬ sti, de bi serčnost zgubil in omagovati začel; odverni od mene vso nesrečo in vse hudo na duši in na telesu. O ža¬ lostna zapušena mati božja! nikar me ne zapusti v mojim časnim življenji, zlasti ne zapusti me ob moji zadnji uri. Ne zapusti me, kader bom na 'smertni po¬ stelji od vsiga sveta zapušen bolan ležal. Ne zapusti me, kader mi bo merzli mer- tvaški pot po obrazu tekel. Ne zapusti me v mojih zadnjih težavah in skušnja¬ vah, de v obupanje ne pridem. Ne za¬ pusti me, kader moj slabi jezik že ne bo mogel več teh presvetih imen: Jezus! 'M arija! sv. Jožef! izreči. Ne zapu¬ sti me, kader moje zaperte oči tvoje svete podobe ne bodo mogle več gledati. N T e zapusti me, kader svojih slabih rok ne bom mogel več k tebi za pomoč stegniti. Ne zapusti me, kader mi bo grenka smert serce utergala. Ne zapusti me, kader se bo moja uboga duša od telesa ločila. Oh, ne zapusti me, kader bo moja uboga duša, polna strahu, pred ojstrim sodni- kam .Jezusam Kristusam se perkazala! — O Marija, presveta devica! upanje vsili 368 vernih grešnikov, veselje vsih žalostnih in omagljivih kristjanov, in tolažba vsih umirajočih! zadobi mi, de bom po tvoji prošnji na desno stran sodnikovo postavljen, de se bo enkrat moja uboga duša v sve¬ tim raji s tabo in z vsimi izvoljenimi brez konca veselila. Amen. Lastnosti matere božje. I. Marija je hči Očeta nebeškiga. II. Marija je mati Jezusa Kristusa, Sina božjiga. III. Marija je nevesta tolažnika s. Duha. IV. Marija je častitljiva kraljica vsih zveličanih duhov. V. Marija je izvoljena posoda vsih bož¬ jih gnad. VI. Marija je prečudni zgled deviške čistosti, brez vsiga madeža spočeta. VII. Marija je zgolj sama ponižnost in krotkost. VIII. Marija je dobrotljiva mati vsih ver¬ nih kristjanov. IX. Marija je usmiljena tolažnica vsih žalostnih in revnih. X. Marija je perbežališe vsih spokor¬ nih grešnikov. 369 XI. Marija je naša pomoč v vsili nad¬ logah. XII. Marija je nar mogočniši pomočnica ob zadnji uri in per sodbi božji. Pesem od teh dvanajst lastnost, l. Od pevce lastnosti. O Marija, bodi češena, Nebeškiga Očeta hči! Imenitniši ni nobena, Kakor si, Marija! ti. Vredna si vse tiste hvale, Vse ljubezni, vse časti, Ktero so ti kdej skazale Brumne duše in vse stvari. 2. Od druge lastnosti. Ti si nam Jezusa rodila,- Naš’ga ljub’ga zveličarja, Nebesa si nam nazaj dobila, Presveta mat 1 Sinu božjiga. Oast naj ti bo in večna hvala, Oast od celiga sveta: 16 ** 370 Ti si mat 1 nebeškiga kralja, Prečudna mat 1 živiga Boga. 3. Od tretje lastnosti. O Marija, mati češena! Iz miljonov izvoljena! Svet’mu Duhu si zaročena, Za nevesto te on spozna. Le od njega si ti spočela, In si rodila svojiga Sinu, Svetiga Jožefa si le vzela Za rednika Jezusu! 4. Od četerte lastnosti. O izvoljena devica! Hči in mati svojiga Boga! Častitljiva visoka kraljica Celiga božjiga sveta. Kraljestva tvojiga ni mejnikov, Kraljica si vsih angelov, Kraljica si vsih svetnikov, Vsih zveličanih duhov. 871 5 . Od pete lastnosti. Ja po resnici si imen Vana: Sveta posoda vsih božjih gnad; Popolnama si bila ti navdana Od zgolj dobrih svetih navad. O spros 1 nam od Boga to gnado, De bi tudi mi več ne grešil 1 , De bi vsako hudo navado Prav popolnama zapustil 1 . 6 . Od šeste lastnosti. O Marija, lilja čista! Ti nimaš madeža na seb 1 , Že spočeta si prečista, Nikol 1 ni greha b'lo na teb 1 , Jezus je hotel mater devico, On je popolno čist in svet, On je tud svojo porodnico Popolno čisto hotel imet 1 , 7 . Od sedme lastnosti. O prečudna mati devica! Kako velika je tvoja čast! 373 Svojiga stvarnika si porodnica! — Kdo je v stan’ to zapopast 1 ? Ti si pa vender zmirara ostala Sama ponižnost in krotkost, Ni te v posvetnost zapeljala Tvoja imenitnost in visokost. 8 . Od osme lastnosti. O kako srečni smo kristjani, De si ti naša preljuba mat’! O ko bili mi prav teb 1 vdani, Nič bi se ne imeli bat 1 . O ljuba mati, le nikol’ ne pusti Svoje otroke brez pomoč 1 , Sovražnikam le ne perpusti Imeti čez nas kako moč. 9 . Od devete lastnosti. Ti si žalostnih veselje, In ti si vsih revnih mat 1 . Ti imaš perserčne želje Vsim revežem pomagat 1 . O tolaži nas v vsih težavah, De bomo vse z voljo prestal 1 , 373 Spros 1 nam moč v vsili skušnjavah, De bomo vsim prav zoperstal 1 . 10 . Od desete lastnosti. O Marija, ti si perbežališe Serčno zgrevanih grešnikov, Jih želiš peljat 1 v prebivališe Vsili svetih spokornikov. — Pros’ za nas, ki smo tolk 1 grešili, Spros 1 nam spokorniga duha, De bomo gnadljiv 1 zadobili Odpušenje od Boga. 11 . Od enajste lastnosti. Na-te mi v vsih potrebah Prav terdno zaupamo, Naša pomoč si v vsih nadlogah, Svesto se na-te zanašamo. r l'i želiš vsim pomagat 1 , Vsim svoje križe polahkat 1 j O pomagaj nam vse premagat 1 , Kar imamo hud’ga prestat 1 . 374 12 . Od dvanajste lastnosti. Posebno nam takrat pomagaj, Ko bomo mi mogli umret’, Sovražnike nam ti premagaj, Sprem’ nas dobrotljiv’ na un svet. Ti si nar mogočniši pomočnica V zadnji uri in na sodnji dan; Pros’ za nas takrat, ljuba devica! Sej bomo zmiram tebi vdan’! Hvalna pesem izvoljene device Marije. (Luk. 1, 46 — 55.) Moja duša povišuje Gospoda: In moj dub se silno veseli v Bogu, mo¬ jim zveličarji. Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle; zakaj glej, odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil, on, ki je mogočin, in sveto njegovo ime. In njegovo usmiljenje jim je od rodu do rodu, kteri se njega boje. Moč je skazal s svojo roko; razkropil je v misli svojiga serca napuhnjene. 375 Mogočne je s sedeža vergel, in ponižne je povzdignil. Lačne je z dobrotami napolnil, in bogate je prazne izpustil. Svojiga služabnika Izraela je sprejel, in se spomnil svojiga usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakam, Abra¬ hamu in njegovimu zarodu na vekomaj. m. Molitve ob zapovedanih praznikih svetnikov. Molitev v ® praznik svetila Stefana , perviga keršanskiga marternika. Daj nam, prosimo te, o Gospod! posnemati svetiga Stefana, ki ga častimo, de bomo tudi mi sovražnike ljubili, ker njegov praznik obhajamo, kteri je tudi za svoje preganjavce prosil Gospoda na- šiga Jezusa Kristusa, tvojiga Sina, kteri s tabo živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 376 Častitljivi sveti Štefan, pervi vsili keršanskih marternikov! današnji dan si (nar pervi med vsimi kristjani) častit¬ ljivo krono marternikov v nebesih prejel, v plačilo svoje velike gorečnosti za božjo čast, in svoje neprestrašene stanovitnosti, s ktero si se za svet mauk Jezusov zoper njegove sovražnike ustavil. Bil si poln svetiga Duha, in perpravljen rajši življe¬ nje zgubiti, kakor se Jezusu in njegovi- mn nauku odpovedati. In kader so te tvoji hudobni sovražniki že k smerti pe¬ ljali, si jih še ljubil; in ko so te že s kamni pobijali, si še zanje Boga prosil, kakor Jezus na križi. Zato je pa tudi Jezus, kteriga si v svojim terpljenji vidil stati na desnici Boga Očeta, z do- padajenjem tvojo sveto dušo v nebesa vzel, kakor si jo ti pred svojo smertjo v njegove roke izročil. — O častitljivi .pervi marternik! prosimo, sprosi nam od Boga tako zaderžanje do preganjavcov in so¬ vražnikov, kakoršno je bilo tvoje. Sprosi nam gnado, de bomo tudi mi sovražni- kam svete vere serčno in stanovitno se ustavljali, kader nas hočejo s silo ali z golufijo zapeljati, de bi Jezusa in njegov sveti nauk s pregrešnim djanjem zatajili. 377 Sprosi nam keršansko ljubezin do bliž- njiga, clo do sovražnika, de ne bomo do nobeniga človeka sovraštva in jeze v sercu deržali, temuč de bomo vsim dobro želeli, in dobro storili, tudi njim, kteri nas so¬ vražijo; in de bomo za vse molili, tudi z a-nje, kteri nas žalijo in preganjajo. Sprosi nam pa tudi srečno zadnjo uro, de bo Jezus tudi naše duše v svoje roke sprejel, in vzel v večno nebeško kraljestvo. Amen. Pobožnost v praznik sv. Jožefa, ženina device matere Marije, in patrona kranjske, koroške in štajerske dežele. Litanije od svetiga Jožefa. Gospod, usmili se! K riste, usmili sel Gospod, usmili se! Kriste, sliši nas ! 378 i Bog Oče nebeški, Bog Sin, odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, zemlje in nebes kraljica,\ S. Jožef, prečisti ženin Marije device, S. Jožef, od greha vselej čist, S. Jožef, nar viši med patrijarhi, S. Jožef, v božji gnadi popolnama poterjen, S. Jožef, v deviški zakon izvoljen, S. Jožef, od kraljice nebes in zemlje postrežen, S. Jožef, oče Jezusov imenovan, S. Jožef, preljubeznjivi varli Jezusov S. Jožef, zvesti in skerbni rednik Kri-^ Cd stusov, S. Jožef, kteri si nar pervi za Marijo počastil Kristusa, S. Jožef, kteri nisi hotel Marije raz glasiti, ker si bil pravičin, S. Jožef, kteri si po opoininjevanji angelovim skerb imel za ohranjenje Jezusoviga življenja, S. Jožef, kteri si z Jezusam in z Ma¬ rijo pred Herodežem v Egipt bežal, S. Jožef, kteri si Marijo varoval, kakor Kerubin raj, / o / (T3 "a ■-S O cc 379 S. Jožef, kteriga roke so bile tron nebe-l škiga kralja, kader si Jezusa pestoval, 1 S. Jožef, kteri si Jezusa kakor otroka! varoval, S. Jožef, kteri si Jezusa, ko je bil dvanajst let star, z Marijo v Jeruza¬ lem peljal praznike posvečevat, S. Jožef, kteri si z Marijo tri dni Jezusa po Jeruzalemu z veliko ža¬ lostjo iskal, S. Jožef, kterimu je sam Jezus Kri¬ stus podložin in pokorili bil, S. Jožef, kterimu je sam Jezus Kri-, stus delati pomagal, ' S. Jožef, visoko česen, ker sta ti nebeški kralj in kraljica stregla in podložna bila, S. Jožef, kteri si Jezusa in Marijo čez vse ljubil, S. Jožef, angelski mož, I Jožef, nar bolj vreden v družbi! Jezusa in Marije biti, 1 Jožef, z darmi s. Duha nar bolj ^ napolnjen, S« Jožef, kterimu so bile velike skriv¬ nosti božje razodete , S. Jožef, kteri si v rokah Jezusa in Marije srečno umeri, I za nas Boga prosi! 380 S. Jožef, kteri si očakam pred peklam g Kristusovo obiskanje napovedal, J ^ S. Jožef, kteri si v nebesih k posebni! ^ časti povišan, S. Jožef, naš varh in pomočnik v življenji in v smer ti, S. Jožef 1 , častitljivi patron naše dežele, De bi tudi mi sveto čistost zvesto ohranili, De bi tudi mi Jezusa v svojih sercih obvarovali in ohranili, De bi tudi mi pravični bili, in svoji-J ga bližnjiga ne razglasovali, / De bi tudi mi praznike vredno posve-/ čevali, De bi tudi mi Jezusa in Marijo čez vse ljubili, \ De bi tudi mi Jezusu in Marii zmi-/ ram bolj enaki bili, j De bi tudi naše serca tolažnik s. Duh s svojo gnado napolnil, l De bi tudi mi srečno umerli, 1 De bi ti z Jezusam in Marijo per naši j smerti bil, ' De bi te presvete imena: Jezus! Mari¬ ja! s. Jožef! naše zadnje besede bile, De bi tudi mi s tabo večno nebeško/ čast vživali, sprosi nam to od Jezusa! 381 Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjem- lješ5 zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjem- lješ; usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje, ktero grehe sveta odjem- Ijesj usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Pi •osi za nas, s. Jožef! De bomo vredni Kristusovih obljub. Molimo. O vsigamogočni večni Bog, naš Go¬ spod in zveličar Jezus Kristus, kteri si s. Jožefa svoji ljubeznjivi materi, devici Marii, za ženina odločil, in za svojiga zvestiga varha izvolil; ponižno prosimo, dodeli nam, de bomo po njegovi prošnji v 1 ! njegovim zasluženji tukaj v pravim miru živeli, in p 0 tem življenji k večnimu gle¬ danju tvojiga božjiga obličja v nebesa perpeljani. Ki živiš in kraljuješ, z Bogam Očetam v edinosti s. Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. 382 - Molitev v praznik svetih aposteljnov Petra m Pavla. Bog, kteri si današnji dan z martro aposteljnov Petra in Pavla posvetil; daj svoji cerkvi vse po njih zapovedi storiti, po kterih je vera začetek dobila. Po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našiin. Amen. Sveta aposteljna Peter in Pavel, kte¬ rih spomin in praznik dans mati katoliška cerkev z veseljem in s hvaležnostjo ob¬ haja! prosita Boga za vižanje in ohra¬ njen j e svete cerkve, za ktero sta vidva, dokler sta bila na svetu, tolikanj delala in terpela, z veseljem clo svoje življenje za-njo dala. — S hvaležnostjo se spom¬ nimo dans vsiga vajniga perzadevanja in terpljenja, in se veselimo, de vama je Bog tako gnado in stanovitnost dodelil, de sta do konca svojiga življenja njegova nar zvestejši služabnika ostala; in de vama pravični Bog zdej v nebesih z večno krono plačuje vse, kar sta za njegovo sveto cerkev delala in terpela. — Prosita za nas usmiljeniga Boga, kteri nam je po svojim Sinu Jezusu Kristusu ta zveli- čanski nauk iz nebes poslal, ki sta ga 383 vidva tako zvesto oznanovala; prosita Boga, de bi mi z njegovo gnado in po¬ močjo njegove svete nauke zvesto do- polnovali, de bi eden nad drugim le dobre dela vidili, in Očeta v nebesih hvalili. — Sprosita nam tudi tako stanovitnost v dobrim, kakor sta jo vidva imela, de bomo do konca stanovitni in Bogu zvesti ostali, in večno zveličanje dosegli. Amen. Molitve v praznik vsih svetnikov. Ulil ERI jo od vsih svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! K riste, usliši nas! Oče iz nebes, vsigamogočni Bog, ^usmili Sin, vsiga sveta rešuj i Bog, \ se Sveti Duh, resnični Bog, \ n as! za nas Boga prosi! 384 Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S. Marija, S. mati Božja, S. devic Devica. S. Mihael, S. Gabriel, S. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! S. Janez Kerstnik ,) « „ S Jožef * \ za naS B °S a P 10S1 ' Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! S. Peter, S. Pavel, S. Andrej , S. Jakob, S. Janez, S. Tomaž, S. Jakob, S. Filip, S. Jernej, S. Matevž, S. Simon, S. Tadej, za nas Boga prosi! 385 Barnaba, j S. Lukež, > za nas Boga prosi! S. Marka, ) Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! S. Stefan, ) S. Lorene, > za nas Boga prosi! S. Vincenc, ) S. Fabjan in Boštjan, ) S. Janez in Pavel, r za nas Boga S. Kozina in Damjan, t prosita! S. Gervazi in Protazi, ’ Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, \ S. Gregor, J S. Ambrož, ( ►S. Avguštin, za nas Boga prosi! S. Hiei •onim, / S. Martin, \ S. Miklavž, j Vsi sveti školje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S. Anton, za nas Boga prosi! C D. pO 17 386 za nas Boga prosi! za nas Boga prosi: S. Benedikt, S. Bernard, S. Dominik, S. Frančišk, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti minihi in pušavniki, za nas Boga prosite! S. Marija Magdalena, S. Agata, / S. Lucija, S. Neža, S. Cecilija, S. Katarina, ^ S. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Boga prosite! Bodi nam milostivj zanesi nam spod! Bodi nam milostiv; usliši nas, o Gospod! Od vsiga hudiga, vsiga greha, svoje jeze, šibe potresa, nagle in neprevidene smerti, skušnjav hudičevih, Božje. za nas o Go- Od Od Od Od Od O 387 Od jeze, sovraštva in vse hude volje,\ Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od kuge, lakote in vojske, Od večne smerti, Skoz skrivnost svojiga svetiga včlo- večenja, Skoz svoj prihod, Skoz svoje rojstvo, Skoz svoj kerst in sveti post, Skoz svoj križ in svoje terpljenje, Skoz svojo smert in svoj pokop, Skoz svoje sveto od smerti vstajenje, Skoz svoj čudni vnebohod, , Skoz prihod tolažnika svetiga Duha, / 01) dnevu sodbe, Mi grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, De nas k pravi pokori perpelješ, De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš, De pastirja apostolskiga in vše cer¬ kvene stanove v svoji sveti veril ohraniš, De sovražnike svete cerkve ponižaš,] De keršanskim kraljem in oblastnikam ] mir in pravo enovoljnost daruješ, 17 * O O OJ o p- 388 De vsimu keršanskimu ljudstvu mir' in edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi po- terdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim željam povzdiguješ, De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš, De duše naše in naših bratov, bliž¬ njih in dobrotnikov večniga po -I gubljenja rešiš, 1 De sad zemlje daš in obraniš, i De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, De nas uslišiš, Sin Božji, j Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Ki •iste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! K riste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . .. te prosimo, usliši nas! 389 Molitev pred s. rešnjim Telesam na altarji. Ti si jim kruh iz nebes dodelil, Kteri vse razveseljenje v sebi ima. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnim zakramentu spomin svojiga terpljenja za¬ pustil; dodeli, te prosimo, de svete skriv¬ nosti tvojiga Telesa, in tvoje Kervi tako častimo, de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ * Bogam Očetam v edinosti s. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev za odvcrnjenje vsi/i nadlog in nevarnost. O vsigamogočni večni Bog, Gospod, nebeški Oče! poglej z očmi ..svoje ne¬ skončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vsih vernih kristjanov, ker se je za-nje tvoj edinorojeni Sin, naš Go¬ spod in zveličar Jezus Kristus voljno dal grešnikam v roke, in je tudi svojo drago kri na lesu s. križa prelil. Po 390 njem odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, pričujoče in prihodnje nevarnosti, škodljive zoperstave, vojsko, kugo, la¬ koto, dragino, bolezni in vse žalostne revne čase. Razsvetli tudi in poterdi v vsim do¬ brim duhovske in deželske oblastnike, de nas bodo na vse to vižali, kar k tvoji božji časti, našimu zveličanju, miru in sreči vsiga kristjanstva tekniti zamore. Dodeli nam, o Bog vsiga miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k pravimu poboljšanju našiga življenja. Vžgi v nas ogenj tvoje lju¬ bezni, daj nam goreče želje po vsi pra¬ vici, de bomo kakor pokorni otroci v živ¬ ljenji in v smerti tebi prijetni in dopad- ljivi. Prosimo tudi, kakor ti hočeš, de imamo prositi za naše prijatle in neper- jatle, za zdrave in bolne, za žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Tebi bodi vselej perporočeno, o Gospod! vse naše djanje in nehanje, naše delo in opra¬ vilo, naše življenje in našasmert; daj nam tvojo milost tukej vživati, in tamkej z 39 i vsiiiii izvoljenimi doseči, te v večnim ve- selji in zveličanji hvaliti in moliti. O Bog! ki ti je lastno, vselej se usmiliti in perzanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov ketina zvezane derži, mi¬ lost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo te, o Gospod! mo¬ litve teh, kteri te pohlevno prosijo; in perzanesi tem, kteri svoje grehe spoznajo, de nam z; odpušenjem vred tudi mir do¬ brotljivo dodeliš. Skaži nam, o dobrotljivi Gospod! svojo neizrečeno milost, de nas ne samo °d grehov odvežeš, temuč tudi od šib, ktere si z njimi zaslužimo, odrešiš. Bog, ki te greh razžali! pokora po¬ tolaži, poglej milostljivo na prošnje svo¬ jiga ljudstva, in šibe svoje jeze, kterih smo zavoljo svojih grehov vredni, od nas odverni. Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika I., našiga papeža, in vodi ga po poti večniga življenja, de bo s tvojo pomočjo želel, kar tebi dopade, in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsili vernih, glej milostljivo na svojiga služabnika L, 392 našiga škofa, ki si ga za pastirja ljub¬ ljanske cerkve postavil; dodeli mu, de vsim, čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, de tako enkrat s čedo sebi izročeno večno živ¬ ljenje doseže. O Bog, varil vsili kraljestev in zlasti kristjauskiga cesarstva! dodeli svojimu služabniku, našimu cesarju I., tvojo moč, s ktero se sovražniki premagajo, spo¬ znati in častiti, de, ker je on po tvoji volji cesar postal, tudi vselej s tvojim varstvam mogočin bode. O Bog, od kteriga svete želje, do¬ bre misli in pravične dela pridejo, daj svojim služabnikam tak mir, kteriga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim zapovedim vdane, in de bodo časi s tvojo pomočjo brez strahu pred sovražniki varni in mirni. O Bog, vžgi naše serca z ognjem svojiga svetiga Duha, de ti bomo s či¬ stim telesam služili in z očišenim ser- cam dopadli. O Bog, stvarnik in odrešenik vsili vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsili grehov, de 393 milostljivo odpušenje, ktero so vselej že¬ lele, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Pridi, prosimo, Gospod, s svojim Du¬ ham našimu djanju naprej, in ga s svojo »veto pomočjo naprej ravnaj, de se bodo vse naše molitve in dela vselej iz tebe začele, in iz tebe začete tudi v tebi končale. Vsigamogočni večni Bog, ki go¬ spoduješ čez žive in mertve, in se vsih usmiliš, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, bo¬ do naj še per življenji, ali pa mertvi, po prošnji vsih tvojih svetnikov po tvoji do¬ broti odpušenje vsih svojih grehov do¬ sežejo. Po našim Gospodu Jezusu Kris¬ tusu, tvojim Sinu, ki s tabo živi, in kraljuje v edinosti s. Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Pet o če naš e v in češ ena Ma¬ ri j- 1 7 **- Pesem pred žegnam. Častimo te, Živi kruh angelski! O pravi človek skup In Bog nebeški! Sveto, sveto, sveto, Sveto, čez vse sveto Jezusa rešuje Telo V svetim zakramentu. Pesem po žegnn. Nikdar nas ne zapusti, O Jezus vse sladkosti! Sosebno pa zadnji čas Bodi, Jezus, ti per nas! Častito vsaki čas bodi To sladko ime Jezus, Ino ime Marija. 395 Psalm 69. Bog! pridi mi na pomoč: Gospod hiti mi pomagat. Kteri mi po življenji strežejo, naj so osramoteni in na sramoti. Kteri mi hudo hočejo, naj odstopijo in sramujejo naj se. Obernejo naj se od sramote, kteri mi pravijo: baha! baha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se ve¬ sele, in naj od veselja poskakujejo. Kteri tvdjo pomoč ljubijo, naj vedno reko: (jVisoko) hvaljen bodi Gospod. Jest pa sim revež in ubožin: o Bog, pomagaj mi; Moj pomočnik in moj odrešenik, Go¬ spod, nikar se ne mudi. Pomagaj svojim služabnikam, Ki v te zaupajo, moj Bog! Bodi nam Bog, močan turn; Pred sovražnikam. Sovražnik naj nas ne premaga. In krivičin naj se ne podstopi nam škodovati. Gospod! nikar ne ravnaj z nami po naših grehih, 396 In ne povračuj nam po naših hu¬ dobijah. Molimo za našiga papeža I. Ohrani ga, Gospod, živi ga in stori ga srečniga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. Molimo za našiga škofa I. Gospod! ohrani in obvaruj ga pred vsim hudim. Molimo za našiga cesarja I. Gospod! stori ga srečniga, in usliši nas, kader te za-nj prosimo. Molimo za svoje dobrotnike. Poverili milostljivo, o Gospod! vsim, kteri nam kaj dobriga store, zavoljo svo- jiga imena večno življenje. Molimo za verne mertve. Daj jim, o Gospod! večni mir in po¬ koj, in večna luč naj jim sveti. Naj v miru počivajo. Amen. Molimo za naše brate, kterili tukej ni. Pomagaj svojim služabnikam, ki v tebe, o Bog! zaupajo. Pošlji jim, o Gospod! pomoč od svetiša. In iz Siona jih obvaruj. 397 Zveličanske čednosti. Današnji praznik premišljuj tudi lepe čednosti, ktere po besedah Jezusa Kristusa človeku posebno k zveličanju pomagajo. I. Zveličani so ubogi v duhu, njih je nebeško kraljestvo. II. Zveličani so krotki, zemljo bodo posedli. III. Zveličani so žalostni, oni bodo po¬ tolaženi. IV. Zveličani so lačni in žejni pravice, oni bodo nasiteni. V. Zveličani so milostljivi, milost bodo dosegli. VI. Zveličani so, kteri so čistiga serca, oni bodo Boga gledali. VII. Zveličani so mirni, oni bodo otroci božji imenovani. Vlil. Zveličani so, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, njih je nebeško kraljestvo. 398 Molitve ob dnevu vsih vernih duš. Moj kristjan! ta dan zvesto moli za uboge duše, ki morajo, ker še niso popolnama čiste, v vicah velike štrafenge terpeti, de bodo zamogle popolnama očišene v nebesa priti, v ktere nič omadežvaniga ne pride. — Pomagaj jim iz njih veliciga terpljenja vselej, posebno pa dans, kolikor moreš, z molitvijo in z druzimi do¬ brimi deli. Tako boš ljubezin do Boga in do bliž— njiga skazal, in boš tudi sam sebi dobro storil, za¬ kaj -če boš tako srečin, de boš s svojimi dobrimi deli dušam iz vic pomagal: boš imel ves čas svojiga življenja, posebno pa ob smertni uri, mogočne po¬ močnike pred Bogam. In če boš po smerti tudi v vice prišel, bodo hvaležne svete duše tako dolgo za-tc Boga prosile, dokler te ne bo Bog v nebesa vzel. — Stori in moli tedaj, kolikor moreš, za duše v vieah. Litanije za duše v vicah. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog oče nebeški, usmili se duš v vicah! Bog Sin, odrešenik sveta, usmili se duš v vicah! 399 Bog sveti Duh , usmili se duš v vicah! S. Trojica, en sam Bog, usmili se duš v vicah! S. Marija, \ S. mati božja, S. devic devica, »S. Mihael, S. Gabriel, S. Rafael, S. Jožef, S. Lavrenc, S. Miklavž (Tolentin), S. Dizma, S. Barbara, S. Uršula, Vsi sveti angeli in arhangeli, sveti patriarhi in preroki, sveti aposteljni in evangelisti, sveti učenci Gospodovi, sveti marterniki, sveti škofi in spoznovavci, Vsi sveti mašniki in leviti, Vsi sveti minihi in pušavnikr, V se svete device in vdove, Vsi svetniki in svetnice božje, O Jezus! bodi jim milostljiv, zanesi o Gospod! Vsi Vsi Vsi Vsi Vsi CD H O P *-S O OJ jim 400 O Jezus! bodi jim milostljiv; usliši o Gospod! Skozi svoje sveto ime, Skozi svojo brhko martro, Skozi svoje sveto terpljeuje, Skozi svoj sveti križ, Skozi svoje svete petere rane, Skozi svojo nedolžno smert, Skozi svoje sveto rešuje Telo, Skozi svojo sveto rešnjo kri, sveto zasluženje, maše, nase prošnje, nas \ ' svoje svete grešniki, Skozi Skozi Skozi Mi ubogi De se vsili ubogih duš v vicah usmiliš, De se duš naših staršev usmiliš, De se duš naših bratov in sester usmiliš, De se duš vsili naših žlahtnikovusmiliš,i De se duš vsili naših dušnih in teles-\ nih dobrotnikov usmiliš, De se duš usmiliš, ktere morebiti za-f voljo nas kaj več v vicah terpe, De se vsili duš v vicah usmiliš, zal ktere veš, de nam je posebno prositi,! De se vsili vernih duš v vicah usmiliš, De jih od njih veliciga terpljenja od¬ rešiš. odreši jih, o Jezus! te prosimo, usliši nas, o Jezus! 401 De njih goreče želje spolniš, in jih k sebi vzameš, De jim večni mir in pokoj dodeliš, De jim večno luč svetiti daš, De jim večno nebeško veselje do¬ deliš, Usmiljeni Jezus, Sin božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi ubogim dušam v vicah! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se vsili vernih duš v vicah! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; daj jim večni mir in pokoj! K riste, sliši nas! K riste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . (Mešena si Marija . . . Gospod, usliši mojo molitev, In moj glas naj k tebi pride. Molitev O Bog, ki odpušenje deliš, in naše zveličanje ljubiš, tvojo milost prosimo, de našim bratam, sestram, žlahtnikam, in dobrotnikam in vsim vernim kristjanam, 402 kteri so iz tega sveta šli, po prošnji Marije device in vsih svojih svetnikov dodeliš v drušino večnih zveličanih priti. O Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih! dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih grehov, de milostljivo odpušenje, ki so ga vselej želele, po bogaboječili prošnjah dosežejo. O Jezus Kristus, naš Bog in Go¬ spod ! pohlevno te prosimo, po tvoji brit— kosti, ki si jo na s. križi prestal, in po veliki žalosti tvoje ljube matere pod kri¬ žem; usmili se vsih vernih duš, ktere so se od tega sveta ločile, in po tvoji pra¬ vični sodbi vice zaslužile; odreši jih od vsiga terpljenja, in pelji jih po svoji ne¬ skončni milosti v nebeški raj in večno veselje. Amen. Molitev ob kvaternih tednih. Mati katoliška cerkev odloči vsako leto štiri tedne, kteri se imenujejo kvaterni tedni (namreč: po zimi tretji tedin v adventu; spomlad tisti tedin po pervi postni nedelji; po leti tisti tedin po binkoštni nedelji; in jeseni tisti teden po povišanji s. križa), in nam zapoveduje, de te tedne v duhu pokore dopernašamo; de se Bogu za vse perdelke in dobrote zahvalimo, ki nam jih on v vsakim času leta tako obilno deli, in 403 de Boga tudi posebno prosimo, de bi svoje namest¬ nike na zemlji s svojim s. Duham napolnil in vižal, in de bi nam vselej dobre duhovne pošiljal. Živi tedaj, moj kristjan! kvaterne tedne v posebni po¬ kori, derži na tanko vse kvaterne poste, in moli ob kvaternih dnevih s posebno pobožnostjo, postavim tako: O Gospod! „vse stvari perčakujejo od tebe, de jim daš jed od pravim času. Kader jim daš, pobirajo; kader svojo roko odpreš, so vse z dobrotami nasi- tene“ (Ps. 103, 27. 28.) Zares, do¬ brotljivi Bog, usmiljeni Oče nebeški! le od tebe prejemamo vse, kar na duši in na telesu dobriga imamo; le od tebe. Oče nebeški! pride vsak dober dar, ki nas tukej razveseli. — O koliko dobrot si nam spet v tem času leta dodelil! ka¬ ko dobrotljivo si skerbel za nas! vse si nam dal, kar potrebujemo, de tukej srečno in mirno živeti in tamkej večno zveličanje doseči zamoremo. — Iz celiga serca se ti zahvalimo, o dobrotljivi oče! za vse tvoje darove; za vse perdelke zemlje, ktere si iz nič vstvaril; za vse druge časne dobrote, ktere nam vsak čas leta daješ; in zahvalimo se ti tudi za vse gnade in dušne dobrote, ktere nam vedno deliš. Iz celiga serca se ti zahvalimo za vsako tvojo dobroto. Zravin te pa tudi ponižno 404 prosimo, daj nam zdej se to gnado, de bomo vse tvoje gnade in dobrote tako vživali, kakor je tvoja sveta volja, de bomo vselej tudi namene dopolnili, ktere ti imaš, kadar nam gnade in dobrote da¬ ješ. Tvoj namen je per vsih rečeh, de bi bilo vse k tvoji božji časti in k več- nimu zveličanju naših duš. Daj nam te¬ daj, dobrotljivi Oče nebeški! daj nam zdej in vselej zraven svojih gnad in do¬ brot to nar veči gnado, de bomo iz lju¬ bezni in hvaležnosti do tebe vse, kar nam daš, tako obernili, de bomo v vsih rečeh tvojo božjo čast pomnožili, in svo¬ jim dušam večno plačilo zaslužili.. Amen. Molitev za dobre duhovne pastirje. O Jezus, naš dobrotljivi odrešenik, ki si sveto keršansko cerkev s svojo lastno kervijo odkupil, in se ž njo skriv¬ nostno zaročil! ozri se milostljivo na to svojo nevesto, in spomni se, o Gospod ! svoje svete besede, ktero si k našimu velikimu veselju in pridu izrekel, de boš svojiga svetiga duha svoji cerkvi poslal, de bo per nji ostal vse dni do konca 405 sveta, in jo vso resnico učil. — Napol¬ ni tedaj, te prosimo, o Gospod! serca svojih namestnikov s svojim svetim Du¬ ham in vodi jih zmiram po poti, ki nar bolj gotovo v nebesa pelje, de bodo tudi oni nas zmiram prav vodili, učili, in en¬ krat k tebi, našimu večnimu pastirju, perpeljali. Posebno te pa prosim, o Jezus! za nove mašnike, ki bodo v teh časih po vsim keršanskim svetu posvečeni (zeg- nani). Dodeli jim obilno svetiga Duha, razsvetli njih um in spomin, de bodo vso resnico spoznali, in le tebe, križaniga Je¬ zusa, vedili (I. Kor. 2, 2.}; nagni njih voljo, nakloni njih serce, de bodo le te¬ be iskali, in tudi vernim kristjanam le tebe čez vse ljubiti, le tebe v vsili rečeh iskati perporočevali; poterdi jih v sveti serčnosti, de bodo tvoje sveto ime pred neverniki naših časov neprestrašeno ozna- novali, in terdovratnim grešnikam tvo¬ je večne štrafinge, pravičnim in spokor¬ jenim kristjanam pa tvoje večno plačilo s perserčnim veseljem in z gorečnostjo na¬ povedovali. — Dodeli jim, o Jezus! te gnade po svoji neskončni milosti. Amen. Nam pa daj to gnado, o dobrotljivi 406 Jezus, de bomo tvojim namestnikam, svo¬ jim duhovnim učenikam, vselej zvesto po¬ korimo skazovali; de bomo vselej tudi tako storili, kakor nas oni v tvojim ime¬ nu uče, de ne bomo samo poslušavci, ampak tudi dopolnovavci tvoje svete be¬ sede. — O Jezus, ki si od svojih na¬ mestnikov rekel: „Kdor vas posluša, me¬ ne posluša; kdor vas zaničuje,-mene za¬ ničuje !“ daj nam tedej gnado, de bomo nauke tvojih božjih namestnikov ravno ta¬ ko poslušali in dopolnovali, kakor ko bi ti sam k nam prišel in nas učil; de nas ne bodo tvoji namestniki pred tabo tožili ob dnevu strašne sodbe. Amen. Mnoge molitve* Molitev za svojiga spovednika. O Jezus, kteri si nam, kader si svet zapustil, nainest sebe svoje namestnike postavil, de nam v tvojim imenu grehe odpušajo, in nam pravo pot v nebesa kažejo, ponižno te prosim, ozri se mi- 407 lostljivo na svojiga namestnika, mojiga duhovniga pastirja, in razsvetli ga z gnado tolažnika sv. Duha , de bo revni stan moje duše vselej na tanko spoznati zamogel, de mi bo vselej take nauke dajal, in take perpomočke svetoval, kteri me zamorejo s tvojo gnado in pomočjo nar pred na pravo pot perpeljati. — : O Jezus! poverili pa tudi obilno vse njego¬ ve velike dobrote, ki mi jih skazuje, ker me od greha odvračuje, in k tebi nape¬ ljuje. — Meni pa daj gnado, o Jezus! de se bom vselej s ponižnostjo njegovi sodbi in njegovim zapovedim podvergel; de bom vselej zvesto spolnoval, kar mu obljubim, in de bom vse njegove nauke ravno tako poslušal in ubogal, kakor ko bi mi jih ti sam dajal, de tako po poti duhovne pokoršine, in po poti resnične pokore v nebesa pridem , k tebi, o Je- zus! Amen. Molitev staršev za svoje otroke. O Gospod, nebeški Oče! ti si oče mojih otrok, ti si njih stvarnik in njih Gospod 5 jest jih popolnama in z vsim 408 zaupanjem tvoji očetovski ljubezni pre¬ pustim. Posebno te prosim, daj mi gnado, de bodo zmiram tvoje zapovedi ohranili, de jih hudobni in zapeljivi svet nikdar od tebe ne odverne. Daj jim gnado, de bodo moje svarjenje in podučenje vselej radi poslušali, in radi ubogali, de se bodo posebno slabih tovaršev, slabe dru- šine skerbno ogibali in varovali. Daj jim gnado, de bodo kakor v letih, tako tudi v modrosti in v gnadi, pred tabo in pred ljudmi zmiram rastli. — Meni pa daj gnado, de jim bom z besedo in z za- deržanjem k dobrimu služil, de jim bom s potrebnim naukam, svarjenjem in stra¬ hovanjem, in z lepim keršanskim zgle- dain pravo pot proti nebesam kazal, de bi z njimi vred srečno prišel v večno ve¬ selje. Amen. Molitev otrok za svoje starše. O Gospod Bog, ki si nam zapove¬ dal, svoje starše spoštovati, častiti in ljubiti, in si nam že tukaj časno, tam¬ kaj pa večno srečo obljubil, če bomo te dolžnosti do svojih staršev zvesto dopol- 409 iiovali! prosimo te, ker brez tvoje po¬ moči tvojih zapoved ne moremo spolnovati, daj nam gnado, de bomo svoje starše vselej prav spoštovali in častili, njih nau¬ ke radi poslušali, od njih svarjeni spo¬ dobno molčali, in njih besede, opomi- nj e vanj a in povelja, tako na tanko dopol- aovali, kakor ko bi nam jih ti sam da¬ jal. Daj nam gnado , de jih bomo per- serčno ljubili, in jimljubezin tudi v djanji skazovali; de jim bomo radi postregli, z njimi do konca voljno poterpeli, v po¬ trebah jim radi pomagali, in jim tako njih dobrote povračevali, ktere so nam od perviga začetka našiga življenja skazo- vali. — O ljubi Oče nebeški! daj nam gnado, de bomo vse svoje dolžnosti do svojih staršev zvesto dopolnili, in se en¬ krat z njimi vred na večno per tebi ve¬ selili. Amen. Molitev višiga. O Gospod, za gospodarja in višiga čez druge si me postavil. Jest sicer ni- siin vredin, de bi koma zapovedoval, pa tvoja volja je tako. — O Bog! ker si (D. p.) 18 410 me v ta stan postavil, daj mi tudi gna— do, de bom zvesto dopolnil svoje svete dolžnosti. Daj mi gnado, o Gospod! de bom za svoje posle in podložne ravno tako skerbel, kakor dober oče za svoje otroke; de jim bom vselej zvesto dal, kar jim gre; de jih ne bom iz lakomno¬ sti k prevelikimi! delu preveč perganjal; de ne bom gerdo in sovražno z njimi ravnal. Daj mi tudi gnado, o Gospod! de bom posebno za njih večno zveliča¬ nje, kolikor bo mogoče, skerbel; de bom na njih zaderžanje gledal, de jih bom z besedo in z lastnini zgledam k pobožni molitvi, k božji službi in k vrednimu pre¬ jemanju sv. zakramentov opominjeval. — Za-nje te pa prosim, daj jim gnado, de bodo moje nauke in moje svarjenje vselej radi poslušali in radi ubogali , de z zvestim dopolnovanjem vsih svojih dolž¬ nost večno plačilo zaslužijo. Amen. Molitev posla. O Bog, naš Gospod! brez tvoje svete volje se z nami nič ne zgodi, en sam las ne pade z naše glave brez tvoje 411 volje. Po svoji božji previdnosti hočeš, de jest v nizkim služniin stanu živim, in si v tem stanu nebesa služim. Kar mi ti daš in storiš, o moj nebeški Oče! je vselej dobro za-me, tedej hočem tudi svoj služni staji, desiravno imam veliko ter- pljenja v njem, za ljubo imeti, ker ti hočeš, de v njem živim. Le tega te po¬ nižno prosim, moj dobrotljivi nebeški Oče! daj mi svojo sveto gnado, de bom vse dolžnosti svojiga stanu na tanko do- polnoval; de bom svojim visim zmiram tako zvesto in pridno delal, (jnaj me vi¬ dijo ali ne), kakor bo v moji moči, de jim nikdar z nepotrebnim stanjem in zgo- varjanjem ne bom časa kratil, de bom zvesto za-nje skerbel, de se jim nobena nesreča ali škoda ne zgodi; de jih bom rad ubogal v vsi h poštenih in pravičnih rečeh; de bom njih svaijenje in kreganje voljno preterpel, de jim nikdar ne bom gerdo odgovarjal, ali jim jeze skazoval, a li jeze na-nje deržal; de jih ne bom per družili ljudeh opravljal in slabo od njih govoi-il; in de bom sploh vse težave svo¬ jiga služniga stanu s poterpežljivostjo prenašal, in vse v pokoro svojih grehov obernil. — O moj dobrotljivi nebeški 0- 18 * 412 Oče! vsih teh gnad te prosim v imenu Jezusa Kristusa, tvojiga ljubeznjiviga Sina, kteri je tudi v nizkim stanu na svetu živel, in podobo hlapca na-se vzel, de bi nas s svojo ponižno nizkostjo k ne¬ beški visokosti in večni časti povzdignil. Amen. Molitev za perjatle in dobrotnike. O moj Bog! zahvalim se ti za vse dobrote, ktere mi moji perjatli in dobrot¬ niki s pomočjo tvoje svete gnade ska- zujejo. O Gospod! vzemi vse, kar store, ravno tako, kakor ko bi tebi storili, in poverni jim z večnim nebeškim plačilam vse dobrote, ktere mi na duši in telesu skazujejo; skazi jim milost, kakor mi oni milost skazujejo, in ti sam bodi njih veliko plačilo. — Meni pa daj hvaležno serce, de bom vsim svojim perjatlam in dobrotnikam z besedo in v djanji hva¬ ležnost skazoval, in vedno za-nje molil, dokler z njimi vred ne pridem v večno življenje. Amen. 413 Molitev za sovražnike. 0 Jezus! ki si na sv. križi v svo¬ jih nar večih bolečinah za svoje sovraž¬ nike molil, ti si nam zapovedal, de tudi mi svoje sovražnike ljubimo in jim dobro storimo; de molimo za-nje, kteri nas ža¬ lijo in preganjajo; prosim te tedaj, o Jezus ! usmili se vsih mojih sovražnikov, in odpusti vsim kteri mi hudo žele; sej morde sami ne vedo, kako hudobno de¬ lajo, ker svojiga bližnjiga sovražijo , ki so ga ljubiti dolžni. Prosim te torej, o Jezus ! daj jim pravo spoznanje , de bodo svoje hudobno djanje spoznali, se ga iz serca zgrevali, se z mano spet v per- jaznost inljubezin podali, in od tebe od- pušenje zadobili. — Prosim te pa tudi, moj dobrotljivi Jezus! daj mi pravo ker- šansko poterpežljivost, de bom vse hu¬ dobne djanje svojih sovražnikov voljno prestal, de bom vse to za pokoro vzel, in de nikdar ne neham za-nje moliti, in njih peijaznosti želeti in iskati. Odpusti mi pa tudi, o milostljivi Jezus! ker sim te jest kdej razžalil; odpusti mi vse moje 414 grehe po tvojim neskončnim zasluženji. Amen. Molitev za kakuja bolnika. O Bog, Gospod našiga življenja, in naše smerti! usmili se svojiga slu¬ žabnika I., kteriga si s to boleznijo ob¬ iskal, ohrani ga še per življenji, če je tvoja sveta volja, in daj mu gnado, de si v tej bolezni veliko za nebesa zasluži; daj mu stanovitno keršansko poterpežlji- vost, de vse svoje bolečine in težave do konca voljno prestoji, daj mu resničniga duha pokore, de spozna, de si mu ti to bolezin v časno kazin in v pokoro nje¬ govih grehov poslal, in de ti bo tudi vse, kar ima v svoji bolezni terpeti, za po¬ koro daroval. Daj mu pa tudi, o Go¬ spod! če je tvoja sveta volja, skorej spet ljubeznjivo zdravje, ki je več vred-* no, kakor vse blago sveta. — Njim pa, kteri mu strežejo, daj perserčno ljubezin do njega, in voljno poterpljenje z njim, de mu bodo tako radi vse storili in po¬ stregli, kakor ko bi sam ti, o Jezus! per njih bolan ležal. — 415 Če si pa, o Bog! sklenil, tega bolnika iz te njegove bolezni k sebi po¬ klicati, te prosim, daj mu srečno zadnjo uro, pusti ga v tvoji sveti gnadi iz tega sveta se ločiti, in vzemi ga iz tegarev- niga časniga življenja tje v večno živ¬ ljenje, de bo tamkej v drušini vsili iz¬ voljenih tebe gledal, ljubil in brez konca vžival. Amen. Molitev k sv. angelcu varhu. O moj sv. angelc varh, moj nar zvestejši perjatel! — Naš dobrotljivi ne¬ beški'Oče mi te je dal, de me po vsili mojih potili varuješ, de me od hudiga odvračuješ, in k dobrimu napeljuješ, in de bi me tako po poti keršanske pobož¬ nosti v nebesa perpeljal. — Zahvalim te, moj ljubi angelc varh! za vse tvoje ve¬ like dobrote, ki si mi jih od perviga za¬ četka mojiga življenja do te ure skazal; ker si me zniiram tako zvesto na duši in na telesu varoval, in pred vso nesrečo svaril. O ko bi bil zniiram za tvoje svarjenje in opominjevanje maral, in te vselej ubogal, gotovo bi še zdej belo 416 oblačilce svete nedolžnosti neomadežvano imel, ki sim ga per sv. kerstu iz nebes dobil. — Oh, pa vsaj posihmal te hočem bolj zvesto poslušati, in vselej te ubo¬ gati. Ta misel, de si, o moj sv. angel varh! zmiram per meni, ta misel naj me zdej vedno varuje, de ne bom nič taciga več mislil ali govoril ali storil, kar Bo¬ ga in tebe razžali, in kar bi si še pred kakim pravičnim človekam storiti ne upal. Zdej hočem po tvojim lepim zgledu rav¬ nati , in božjo voljo zmiram tako z ve¬ seljem dopolnovati, kakor jo ti vselej z velikim veseljem dopolniš. — Prosi za¬ me- Boga, de me v tem sklepu poterdi. — In zdej te še prosim, ostani do kon¬ ca mojiga življenja moj zvesti perjatel in varh, in posebno ob moji zadnji uri me prav zvesto varuj, de se moja duša srečno loči od tega sveta; in sprosi Je¬ zusa, de jo vzame v srečno število svo¬ jih izvoljenih. Amen. Molitev k svojimu sv. patronu. Sveti I., po božji previdnosti si mi bil ti per svetim kerstu za patrona in 417 posebniga pomočnika dan, de bi ti zmi- ram Boga zame prosil, jest pa po tvojim svetim zgledu živel, de bi tudi, kakor ti, enkrat v nebesa prišel. Prosim te tedej, o sveti L, nikdar me ne zapusti, desi- ravno nisim vredin, de se na-me spom¬ niš, temue zvesto Boga za-me prosi, de mi obilno svojo sveto gnado dodeli, de bom s pomočjo njegove gnade zamogel po tvojim svetim zgledu živeti, tako go¬ rečo ljubezin do Boga imeti, kakor si jo ti imel; in tako zvest in stanoviten v do¬ brim ostati, kakor si ti v vsili svojih težavah in skušnjavah do konca Bogu zvest ostal. — Tega mi sprosi od Bo¬ ga , moj sveti patron! de bom tako s keršanskim življenjem večno plačilo v ne¬ besih zadobil. Amen. Molitev ob dnevu svojiga godu. Gospod, moj Bog in dobrotljivi ne¬ beški Oče! dans dokončam po tvoji božji previdnosti spet eno leto svojiga življenja, in se spomnim s hvaležnim sercam vsih tvojih velikih gnad in dobrot, ktere si mi ves čas mojiga življenja, brez vsiga mo- 418 jiga zasluženja, iz zgolj milosti dodelil. — O dobrotljivi Bog, precej v pervih urah mojiga življenja si me po nar veči gnadi svetiga kersta v število svojih o- trok vzel, si mi nebesa odperl, in si me neskončniga Jezusoviga zasluženja de¬ leži) iga storil. In tudi vse tvoje druge gnade in dobrote — oh, kdo jih zamore prešteti! — Oh! kako ljubeznjivo si do zdaj zmiram z mano ravnal! koliko ve¬ selih dni si mi napravil! koliko sreče in žegna sim že od tebe prejel! koliko to¬ lažbe in pomoči si mi v vsih mojih te¬ žavah in brhkostih dodelil! Dobrotljivo si že na-me mislil, predin sim bil še kaj misliti v stanu; v vsih nevarnostih mo¬ jiga celiga življenja si mi zvesto na stra¬ ni stal, in le tvoja mogočna desnica me je vselej rešila. Tolikokrat sim zoper tebe grešil, pa ti si mi dobrotljivo zane¬ sel; tolikokrat sim padel, pa ti si me vse¬ lej spet ljubeznjivo vzdignil; kolikokrat sim te zapustil, pa si tako dolgo za mano hodil, in si me ljubeznjivo klical, dokler se nisirn spet k tebi vernil; in ka¬ kor hitro sim spet k tebi prišel, si me vselej kakor ljubeznjivi Oče z veseljem spet sprejel. — O moj dobrotljivi ne- 419 beški Oče! dans, ko se spel dokonča eno leto mojiga življenja, ki je polno tvojih gnad in dobrot; dans povzdignem k tebi svoje serce, in se ti v imenu Je¬ zusa Kristusa zahvalim za vso ljubezin, ki mi jo tako obilno skazuješ, desiravno sim je ves nevredin. — O Gospod, moj dobrotljivi Oče! če mi moje življenje še dalje pustiti hočeš, daj mi tudi gnado, de bom vse tvoje dobrote posihmal tako vžival, kakor je tebi nar bolj dopadljivo, de si bom v tem časnim življenji večno 'življenje zaslužil. Amen. (Dans moli tudi molitev k svojimu svctimu patronu, in ponovi tudi sveto kcrstno obljubo.) Molitev mladi pa kristjana , ki želi nedolžnost in čistost ohraniti in lepo živeti. „0 kako lep je čisti rod, ki se od vednosti sveti! zakaj njegov spomin je večin, ker per Bogu in per ljudeh hvalo ima. u (Buk. modr. 4, 1.) O moj Bog, ko bi jest večkrat to prav premislil: čistost in sramožlji- v o s t j e nar lepši čednost mladi- ga kristjana, bi vso svojo čast in 420 svoje veselje le v sveti čistosti iskal, in čistost serca bi kakor nar lepši zaklad skerbno varoval in obranil. Lepota in mladost zgine, kakor roža, ki dans v svoji lepoti stoji in lepo cvete, jutri pa pade, zvene in se posuši. Tako tudi lepo nečimerno oblačilo sicer posvetno veselje stori; tebi pa, o Gospod! je zoperno, ker le ponižnost ljubiš. In ko bi me ves svet hvalil in častil, ti pa, o Bog! bi me sovražil; bi bil vender nar revniši, nar nesrečniši stvar na svetu. Zatorej, samo tebi dopasti, o moj Bog! in tvojo ljubezin imeti, to naj bo moja perva, edina in nar veči skerb. Obvaruj me, o moj dobrotljivi nebeški Oče ! de ne bom ni¬ kdar zapeljiviga perlizovanja poslušal, in de se ne bom z nobenim posvetnim ve¬ seljem , z nobenimi praznimi obeti pre¬ slepiti dal. Razsvetli in poterdi me , de bom per tolikanj žalostnih in zapeljivih zgledih, ktere okoli sebe vidim, zmiram veliko skerb za sveto čistost imel; de bom svoje oči od nevarnih, pregrešnih pogledov vselej odvernil, in de ne bom nikoli nič govoril ali poslušal, kar je či¬ stosti nasproti. S tvojo sveto gnado, o moj Bog! hočem v svojim oblačilu poni- 421 žili, v svojih pogledih zderžin, v svojih besedah varin biti. Deleč od mene nej bo vsa nečimernost in prevzetnost, ktera le popačenimu svetu dopade, ti pa, o sveti Bog! jo grozno sovražiš; in pre¬ vzetnost gotovo pomeni večno pogubljenje. O moj Bog! če vse to ljubiti in či¬ stost serca ohraniti želim, pomagaj mi k taki stanovitni čistosti, de bo vse zape¬ ljevanje in vse skušnjave vedno prema¬ gala, in sramožljivost naj bo vedni varh moje čistosti. O moj Bog, moj dobrotljivi nebeški Oče! varuj me pred pervim pad- cam, zakaj za pervim pridejo radi še drugi. Daj mi gnado v skušnjavah , de bom vedno tebe pred očmi imel, de ni¬ kdar na-te ne pozabim, daj mi gnado, de bom v skušnjavah vselej mislil: oh, kako smem ta greh storiti vpričo svoji- ga Boga, kteri vse vidi, vpričo svoji- § a prihodnjiga sodnika, pred kterim bom mogel od vsake minute svojiga življe¬ nja ojster odgovor dati; in za en sam smertni greh, če ga nespokorniga pred sodbo božjo pernesem, bom k večnim martvam obsojen. — Pred tvojimi očmi, o Bog! me nobena tema ne skrije; ti ves moje nar skrivniši misli in želje. Ko 422 bi tudi zdej moja hudobija pred svetam skrita ostala, vender tvoji pravični sodbi in večnim kaznim oditi ne morem. En¬ krat bi vender mogla vsa moja hudobija k moji nar veči sramoti pred vsim sve¬ tam očitna postati; in moje pregrešno po¬ svetno veselje, ktero le kratek čas terpi, bi se potlej v celi studenec grenkih solz in večniga terpljenja spreobernilo, ker bi se nesrečno veselje nečistiga življenja v neskončno večnost peklenskiga ognja spre¬ menilo, iz kteriga ne bo nobeniga odre¬ šenja več! O Bog, moj Gospod! obudi v meni pravo sovraštvo do vsiga, kar sveto či¬ stost omadežva, de bo moje serce in moje telo zmiram čisto ostalo, de ga bom ka¬ kor živi tempelj s. Duha do smerti brez madeža ohranil, in per smerti čisto dušo iz čistiga telesa tebi izročil. — Daj moji duši sveti strah, de bom spoznal žalostni konec in nezmerni brezen, v kteriga ne¬ čistost človeka perpelje, in iz kteriga se nikdar več nobeden ne izkoplje. Pokliči mi, o Bog! večkrat smertv spomin, de bom nečimernostvsili posvet¬ nih reči bolj spoznal. O, de bi pač svoj zadnji konec vedno premišljeval! Oh! kaj 423 bo enkrat z mano! kaj bom enkrat od tega sveta imel, kteri me zdaj vabi in zapeljuje? O Gospod! daj mi gnado, de si v ecne martre večkrat v spomin pokličem, kjer nepokojni červ nikdar ne bo nehal gristi.-; kjer bo grešna vest brez konca pekla; kjer bo vsaka nečista duša neiz¬ rečene bolečine vso večnost terpela. — O kako strašili bo stan nečiste duše v večnih martrah, ko se bo spomnila svo- jiga življenja, in ko bo večno zdihovala: 55OI1, kaj sim mislila, de sim tako živela! Oh, kaj sim storila! — Oh, kaj sim zgubila, ko bi bila lahko dosegla! Oh, kje se znajdem ! in na vse večne čase! brez odrešenja, brez polajšanja, brez upanja! — Ob, in le sama sim si vsiga tega kriva! 44 — — O moj Bog! če to prav premislim, kako bom mogel potlej kaj taciga misliti, go¬ voriti, storiti ali pervoliti, kar sveto či¬ stost omadežva? Kako bom mogel take reci za majhne grehe imeti, ktere me zamorejo večno od tebe ločiti, in za ktere me čakajo grenke solze skozi vso večnost, in nar hujši martre v večnim peklenskim ognji! — Varuj me, o moj Bog! perserčno te prosim, varuj me pred 434 pervim padcam! — Oh! tresem se, ka¬ der se spomnim svoje slabosti, kader se spomnim, kako lahko bi tudi jest v ravno tako nesrečo in slepoto prišel, v kakoršno toliko mladih ljudi pride. — Zatorej hočem vse storiti, de sveto čistost ohranim, se vsiga ogibati, kar ji je zoperno in nevarno. — l)e se pa jest slab človek v te goljufive, od peklenskiga sovražnika mi nastavljene mreže ne vja- liiem, mi stoj ti, o Ijubeznjivi Jezus! na strani ; daj mi gnado in moč, de se bom stanovitno vsim grešnim skušnjavam ustavljal, in de se v nobeno nevarno perložnost ne podam. —- Preljubi Jezus! ponižno te prosim , pomagaj mi, de do konca svojo čistost ohranim, in de moja duša zmiram tvoja ljuba nevesta ostane. — O Jezus, moj preljubeznjivi ženin, le tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe čez vse ljubiti! O moj Jezus! če le tebe imam, vse imam; če pa tebe nimam, clo nič nimam! — O Marija, lepota vsili devic; brez vsiga madeža spočeta, od vekomej izvo¬ ljena devica! tebe si izvolim v zgled svo- jiga zaderžanja, in za tovaršico svojiga življenja. Vse tvoje svete čednosti, po- 425 sebno tvojo sveto ponižnost in čistost, že¬ lim zvesto posnemati. — O Marija, mogoč¬ na pomočnica! sprosi mi od Jezusa njegovo sveto gnado, de sveto čistost, ki mu je tako dopadljiva, do konca ohranim; in de srečno v število izvoljenih pridem, kteri so na svetu zmiram čisto serce ohranili, in zdej v nebesih večno Boga gledajo. Amen. Nevarnosti, kterih naj se mladi ljudje varujejo. I. Posvetnost in želja ljudem dopasti, je perva stopnja v padec. — Iši le Bogu dopasti, in tedej bodo tudi pametni ljudje nad teboj dopadenje imeli. Kaj bi ti pomagalo, ko bi te ves svet lju¬ bil, Bog pa sovražil? Napuli in prevzetno oblačilo, rado¬ vedni in nesramni pogledi so zaderge, v ktere se boš nar popred vjel, če se jih ne varuješ. Ponižnost in srainož- tjivost je pa lepota devic in začetek vs ^ J e pih čednost. Ul. Boj se posvetnih zapeljivcov, ki ti časno srečo obetajo. Kdor se ti per- 426 lizuje, nima dobrih misel do tebe, in le iše tvojo dušo pogubiti. IV. Varuj se noči, ona je temna; njo ljubijo otroci teme, ti pa bodi otrok luči. Ne izvoli si druziga tovarša, kakor dobro vest, ktera te zamore v prebivališe izvoljenih perpeljati. V. Majhne reči ali majhni grehi, ki se ti perpušeni zde, te bodo sčasama v veči hudobije perpeljali, če jih precej od začetka ne sovražiš , in če se jih ne varuješ. VI. Nečiste misli, nespodobni pogovori, kvantarske pesmi, nezmerin smeh in per- lizovanje, to obudi hudobne in nečiste želje; lete pa zapeljejo lahko v nečisto djanje. — Oberni svoje misli in svoje oči proč od nespodobnih reči; skaži nevoljo in sovraštvo do takih reči; oberni govorjenje na kaj druziga pametniga, beži od takih ljudi, ki nespodobnost ljubijo. VII. Nečimerniga posvetniga veselja se skerbno zderži; varuj se krajev, kteri so za čistost nevarni; ljubi tiho, sa¬ motno , spodobno življenje; ogibaj se vsiga posvetniga šuma; odpovej si tudi večkrat kakošno perpušeno veselje, po- 427 sebno bodi zderžin v jedi in v pijači, de se boš vadil svoje počutke krotiti. Vili. Vsiga, kar veš, de ti je nevarno, se skerbno ogibaj, in iši le nedolžniga veselja, kteriga se ti ni treba sramo¬ vati. Nedolžnost je rada vesela; čistost serca naj bo tvoje nar veči veselje. N e bodi nikdar brez dela, de te peklenski skušnjavec nikoli v samopašni lenobi ne najde. Pertergaj si per spa¬ nji; zapusti zgodej posteljo, ktera naj ti je vedin spomin groba. Kader se v posteljo vležeš, se spomni svojiga groba, v kteriga bo po smerti tvoje truplo po¬ loženo. — Kakor hitro se pa zjutrej zbudiš, vstani iz postelje, in se spomni, de boš ravno tako, na glas angelske trobente, iz groba vstal, in pred ojstro sodbo božjo šel; kjer se bo tvoje truplo svetilo, kakor solnce, ali pa bo ostudno kakor strašna pošast, kakor si boš zdej v svojim življenji zaslužil. Perpomocki deviško čistost ohraniti. Voj in moli. — Čuj, glej kaj se v tebi godi, zateraj precej od začetka ne¬ čiste misli in hudobno poželenje; zakaj 428 če v začetku premagovanje opustiš, pa¬ deš zmiram globokejši, in v strašne glo¬ bočine utegneš zabresti, iz kterili se ne boš mogel več izkopati. Spoznaj vselej pred Bogam svojo slabost, in prosi ga gnade in pomoči. Nikar sam na-se ne zaupaj, tvoja moč je slaba, nar manjši skušnjava te zainore premagati. Imej keršansko previdnost in serč- nost. Kader se ti kakošin posvetin skuš- njavec perbliža, varuj se ga bolj, kakor strupene kače, on tvojo dušo umoriti želi. Ustavi se mu z vso močjo, in odženi ga z ojstrostjo. Ohrani svoje telo čisto in sveto, kakor živi tempelj s. Duha, in kakor živi ud Kristusov. Sramožljivost naj bo zvesti varh tvoje čistosti. Moli rad, moli perserčno in pobožno. Zjutrej se precej perporoči Bogu, pre¬ čisti devici Marii, in svojimu zvestimu angelcu varliu; in premisli, v kakošne perložnosti in skušnjave bi utegnil ta dan priti, in kako bi se bilo v njih zaderžati, Prosi Boga, de bi ti gnado dal vse hude perložnosti in skušnjave premagati. — Zvečer pa premisli, kako si dan pre¬ živel, obžaluj vse svoje grehe, in zgre- 429 vaj se jih, ponovi svoje dobre sklepe, opravi pobožno svoje večerne molitve, perporoči se spet dobrotljivimi! Bogu, ma¬ teri božji in angelcu varhu, in tako pojdi spodobno k pokoju. Spomni se pa tudi večkrat čez dan na Boga, kteri je povsod pričujoč. Ce se boš v skušnjavah vselej na Boga, svoji- ga pravičniga in ojstriga sodnika spom¬ nil, pred kterim boš mogel od vsiga svo- jiga življenja ojster odgovor dati, ne boš lahko grešil. Kader si pa tako nesrečin, de se kaj pregrešiš, in svojiga Boga razžališ, ne z gubi kmalo vsiga zaupanja, temuč oberni so s pravo serčno žalostjo k Bogu. Prosi ga s solzami resnične pokore za odpuše- nje; in kakor hitro imaš perložnost, oči¬ sti svojo vest z odkritoserčno ponižno spovedjo, in z resničnim poboljšanjem. lako te bo usmiljeni Bog spet v svojo gnado vzel. v De boš pa v skušnjavah- še veči 11100 imel, perstopi večkrat k s. zakra- n, on(am z vredno perpravo in z resnično v °ljo, svoje življenje poboljšati, in če¬ dalje sveteje živeti. Nedelje in praznike posvečuj s pravo 430 pobožnostjo; preživi jih v božji službi in v branji svetih bukev; zamerkaj dobro pridigo in nauk, premišljuj božjo besedo večkrat čez tedin. Kader prideš na po- kopališe, se spomni, de si tudi vsak dan svojimu grobu bližej; vsaka stopinja, ktero storiš, te bližej smerti in večnosti perpelje. Spremisli večkrat svoj zadnji konec, zavoljo kteriga si vstvarjen; vzemi si k sercu, de Bog želi, de bi ti po njegovi volji živel, in po tem življenji večno zve¬ ličan bil. Zatorej ljubi Boga čez vse, in bližnjiga kakor sam sebe; bodi perjazin, krotak in ponižin, in ljubi mirno, tiho in delavno življenje. Tako boš v vsakim stanu, v mladosti in v starosti, na tem svetu, in tamkej v večnosti vesel in sre- čin. Amen. 431 Cerkvene molitve r v posebnih potrebah. Molitev za lepo vreme. 0 večni nebeški Oče! pohlevno k tebi zdihujemo, naše ponižne prošnje mi¬ lostljivo usliši, te prosimo, in dodeli nam v sedanji potrebi lepo, stanovitno, gorko Vl 'eme, nas in zemljo z ljubim sobicam razveseli, de, ker smo zavoljo grehov pravično spokorjeni, po tvoji dobroti usmi- dosežemo in občutimo. Po Jezusu Kristusu, tvojim Ijubeznjivim Sinu, kteri ® teboj in s s. Duham živi in kraljuje, u °g od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev za dež. O Bog, nebeški Oče, kteri nas svoje stvari, p 0 svoji mogočnosti živiš, in po Sv °ji dobroti milostljivo ohraniš; ponižno t e prosimo s perserčno molitvijo; daj nam potrebni dež, in pomoči suho zemljo z 432 roso svoje nebeške milosti, de bomo s telesnimi dobrotami razveseljeni, tvoje ne¬ beške dari z večini zaupanjem zaželeli. Po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev ob času velikih bolezin , kuge in mer¬ jenja ljudi. O Bog, kteri ne želiš smerti, am¬ pak pokoro grešnik ljudi, ozri se milost¬ ljivo na svojo ljudstvo, ktero se k tebi verne, de od njega, ker zdej pred tabo ponižno moli, šibe svoje jeze milostljivo odverneš. Po Gospodu našim Jezusu Kri¬ stusu i. t. d. Molitev ob času živinske kuge. O Bog! kteri si ljudem tudi ži¬ vino za pomoč dal, pohlevno te prosimo, de nam živali, brez kterih se človeški rod ne more živiti, per naših potrebah ne od¬ vzameš. Po Gospodu našinr Jezusu Kri¬ stusu i. t. d. 433 Molitev ob času vojske. O Bog! kteri vojske potareš, in sovražnike teh, kteri v tebe zaupajo, z močjo svoje hrambe preženeš j pomagaj svojim služabnikam, kteri na tvojo milost kličejo, tle bomo tebe, po premagani sili naših sovražnikov, brez nehanja hvalili in častili. Po Gospodu našim Jezusu Kri¬ stusu i. t. d. (Molitev za mir je na 392 strani. „0 Bog, od kteriga svete želje u k t. d.) Molitev / za bolnike. J juti moj kristjan! kader imaš perložnost, kakiga bol¬ nika obiskati, stori rad leto dobro delo, irt dodeli mu, zraven telesne milošinc, tudi duhovno alinožno: povej ali beri mu kaj svetiga , in razsvetli njegovo dušo z *>ožjo besedo, ktcre bolnik, zavoljo svoje slabosti, ne more v cerkev poslušat hoditi. Beri mu tedaj eno ali drugo teh molitev, ktere tukaj najdeš; ali pa kaj druziga, kar njemu služi, postavim razložen Očenaš, pasion , križev pot i. t. d. Beri mu tudi kaj iz pre- (D. p.) 19 434 lepih bukev Tomaža Kempenzarja, ali življenja kakiga svetnika i. t. d. Posebno si pa perzadeni per umira¬ jočih , če imaš pcrložnost, de jih s pobožno per- serčno molitvijo iz tega sveta spremiš. Bolniga kristjana molitev k nebeškima Očetu. Moj dobrotljivi nebeški Oče! ti si me po svoji božji previdnosti s to bolez¬ nijo obiskal, zato ko me ljubiš, in ko mi perložnost dati hočeš, de bi kaj več za nebesa zaslužiti zamogel. — O dobrot¬ ljivi Oče nebeški! tukaj ležim z boleznijo in s slabostmi obdan, in nobeniga ni, de bi mi zamogel pomagati, kakor le ti sam. — Gospod! spoznam, kako si ti zmiram dober in milostljiv; s svojimi velikimi grehi sim še veliko veči kazni zaslužil, kakor mi jo tukej naložiš. O moj Bog, po mi¬ losti me kaznuješ, in za majhne kazni, če jih v duhu pokore voljno preterpim, velike dolge izbrišeš. Zato hočem s tvojo gnado in pomočjo terpljenje in bolezin, ktero si mi ti zdej poslal, s poterpežlji- vostjo prestati, de bom tvojo božjo čast povišal, za svoje velike grehe ti nekoliko zadosti storil, in časne kazni, ktere bi mogel za svoje grehe v vicah terpeti, že tukaj nekoliko dostal. 435 O moj nebeški Oče! če je pa tvoja Volja, če je tebi k časti, moji duši pa k zveličanju, de spet ozdravim, te pa ponižno prosim, vzemi to terpljenje, to bolezin od mene proč j pa ne moja, am¬ pak tvoja presveta volja naj se zgodi. — Ti si moj nar boljši zdravnik, le ti me zamoreš ozdraviti. — O Gospod! glej , tvoj perjatel, kteriga ljubiš, bolan leži, pridi tedaj pridi in ozdravi ga, če je tvoja sveta volja. Ob! jest sicer nisim vredin, de bi ti k meni prišel, ali de bi se dobrotljivo na-me spomnil; pa naj gre tvoje usmiljenje pred tvojo pravico 5 za¬ povej moji bolezni le z besedo, in berž i»e bo zapustila. — O Gospod 5 moj do¬ brotljivi nebeški Oče, ti si moja edina pomoč, k tebi kličem v svojih nadlogah, k tebi zdihujem v svojih težavah, k tebi perbežim v svoji bolezni, vzemi me v gnado in odpusti mi milostljivo vse moje grehe, s kterimi sim tolikokrat tebe, svo— jjg a ’ o ar večiga dobrotnika, razžalil. O ti si milostljiv in dobrotljiv! tivdariš, pa spet zaceliš; vzemi od mene kelih mojiga terpljenja, če je tvoja sveta volja. — Če pa hočeš, de še dolgo in veliko ter- pim, ali še clo umerjeni, naj se zgodi, 436 kakor je tebi dopadljivo, le samo to te prosim, daj mi pravo keršansko poter- pežljivost, de bom vse voljno prestal; daj mi stanovitnost do zadnjiga, de ne omagam , ampak de tudi v težavah in v terpljenji tebi vselej zvest ostanem; in daj mi zadnjic po Jezusovim zasluženji gnado, de se srečno ločim iz tega sveta, de v tvoji sveti ^gnadi umerjeni, in tam¬ kaj per tebi na večno živim. Amen. Bolniga kristjana molitev k materi božji. O Marija, prečista devica! tisi naša ljubeznjiva dobrotljiva mati, ti si usmi¬ ljena pomočnica vsili žalostnih in revnih, ti si naša pomoč v vsili nadlogah, in nar mogočniši pomočnica za Bogam. Torej v tej svoji težavi in nadlogi, v tej bo¬ lezni vse svoje zaupanje za Bogam v te postavim, o presveta mati božja! in te perserčno prosim, kakor otrok svojo ma¬ ter, prosi ti za-me nebeškiga Očeta, de mi v moji bolezni pomaga, de bi mi skorej spet ljubo zdravje dal, če je nje¬ gova sveta volja. — Če je pa božja volja, de še dalje v tej bolezni terpim, prosi 437 za-me, de bi jo mogel tako prestati, kakor Bog hoče. Prosi za-me, de bi mi Bog pravo keršansko poterpežljivost dal, ktera je bolnikam nar bolj potrebna ; prosi za-me, de bi se v svojih težavah po- polnama v presveto božjo voljo podal; prosi zame, de bi to prav spoznal, de Bog res ravno tiste ljubi, ktere tepe, zakaj on jim s tem perložnost da, de z majhnim terpljenjem na tem svetu, če ga z voljo preterpe, svoje časne kazni za grehe že tukaj nekoliko prestoje, in ve¬ liko terpljenje odvernejo, kteriga bi v vi¬ cah prestati mogli 3 prosi za-me, de bom tudi v velikim terpljenji zmiram Bogu zvest, in mu hvaležin za vse njegove dobrote, ktere mi on tudi v terpljenji ska- zuje 5 prosi za-me, de bi dobrotljivi Bog tolikanj bolj svojo sveto gnado v mojim sercu pomnožil, kolikor moja bolezin hujši Perhaja; prosi za-me, de bi meni Gospod Bog perserčno žalost čez vse moje grehe dodelil, zavoljo kterih še tavžentkrat več terpeti zaslužim, kakor zdaj terpim; prosi za-me, de bi me Bog poterdil v mo¬ jim resničnim sklepu, ker hočem vpri- hodnje vse drugači živeti, če mi Bog že enkrat zdravje da. Če je pa volja 438 mojiga nebeškiga Očeta, kteri je gospo¬ dar čez življenje in smert, de v tej bo¬ lezni umerjeni; te pa prosim, o preljuba mati Marija! ker si ti nar mogočniši po¬ močnica v zadnji uri, pomagaj mi v mo¬ jih smertnih težavah s svojo mogočno prošnjo pred Bogam, de se bo moja uboga duša v gnadi božji iz tega sveta ločila; pomagaj mi v zadnji uri vse moje so¬ vražnike z orožjem svete vere premagati; sprosi mi od Boga terdno zaupanje v njegovo milost, in obvaruj me pred vsim škodljivim omagovanjem. O Marija, pre- čista devica, žalostna mati Jezusova! ktera si ravno takrat pod s. križem stala, ka¬ der je Jezus svojo presveto dušo v roke svojiga nebeškiga Očeta izročil; bodi tudi per moji smerti, in tolaži mojo ubogo dušo, in kader se bo ločila iz tega umer- jočiga trupla, jo ti tje pred sodnji stol Jezusa Kristusa spremi, in tam prosi zame svojiga Sina Jezusa, de bi me on milostljivo sodil, de bi ne gledal na moje grehe, ampak le na svojo presveto kri, ktero je on za odrešenje moje duše pre¬ lil. — O Marija, mati milosti božje! v te terdno zaupam, pomagaj mi zvesto v vsili mojih težavah, v življenji in v smerti, 439 s svojo mogočno prošnjo pred Bogam; In bodi moja ljubeznjiva mati in pomoč¬ nica zdaj in v moji smertni uri. Amen. Molitev k križanima, in na križi umira jočimu Jezusu, za srečno smert. O moj križani Jezus! kteri si na lesi s. križa tri ure nar hujši martre, in po tem nar strašnejši smert preterpel, tako de je solnce otemnelo, in de se je zemlja stresla, za to tvojo strašno smert te prosim, o križani Jezus! de mi moje smertne težave pomanjšaš , kader se bo moja duša ločila iz tega sveta, in de mi mirno srečno smert dodeliš. — Daj mi, o milostljivi Jezus ! kadar bom umi¬ ral, v pomoč In veselje moje duše, in za v razveseljenje mojiga serca v nar hujših smertnih težavah, daj mi žalost svoje žalostne duše; dodeli mi, o Jezus! solze svojih milostljivih oči, kader si ob¬ jokoval moje strašne pregrehe; dodeli mi, o Jezus! grenko zdihovanje svojiga ža- lostniga serca, de z zgrevanim sercam k tebi zdihujem za odpušenje mojih obil- 440 nih grehov. — O moj križani Jezus! kteri si take grozovitne martre prestal, in tako grenko smert terpel, de bi nam srečno smert zadobil; ponižno te prosim, dodeli mi vse zasluženje svojiga svetiga terplje- nja, de bo moja uboga duša, kader jo pokličeš od tod, na večno per tebi živela. Dodeli mi tedaj, o Jezus! zasluženje kervaviga potu svojiga svetiga obraza, de v njem očistim svojo omadežvano du¬ šo; dodeli mi zasluženje svojih kervavih globokih ran, s kterimi je bilo raztepeno in razbito tvoje nedolžno telo, de v njih potolažim in oveselim svojo grešno dušo; dodeli mi zasluženje svojiga neusmiljeniga tepenja, de se ubranim tvoji jezi in večnimu pogubljenju; dodeli mi zasluženje svojiga kronanja s ternjem, de po smerti zadobim krono večniga življenja. Dodeli mi, o kri¬ žani Jezus! obilno zasluženje vsih svojih grozovitnih marter, in vsih čednost svo¬ jiga'nar svetejšiga življenja. — O Jezus, moj usmiljeni odrešenik! dodeli mi gnado, de v tvoji presveti kervi, ktero si ti iz svojih ran in iz svoje presvete strani do zadnje kaplje prelil, de v tej kervi svojo dušo od vsili grehov očistim, in tebi pri¬ jetno storim. — Za te gnade te prosim, 441 « Jezus! in jih od tebe zadobiti upam, ker si ti večna ljubezin, neskončno do¬ brotljiv in milostljiv; in vse to postavim med svoje grehe, in med pravično jezo nebeškiga Očeta.— Oh, moj Jezus! ka¬ der v svoji zadnji uri že ne bom mogel več govoriti, takrat, o moj križani Je¬ zus! takrat naj govori za-me tvoja pre¬ sveta resnja kri; takrat naj zdihuje za¬ me tvoje prebodeno ljubeznjivo serce; takrat naj se razžaljenimu nebeškimu O- četu skažejo za-me tvoje presvete ker- vave rane, de pred svojo smertjo gnado m milost pred tvojim božjim obličjem za- dobim! — O križani Jezus! tvoje britko terpljenje naj bo moje veselje, tvoja gren¬ ka smeri moje večno življenje. Amen. 19 ** 442 Molitve per umirajočih. Umirajočimi! kristjana je posebno dobro naprej moliti vero, upanje in ljubezni; pa počasi se mu mora mo¬ liti in razločno. Zadnje želje umirajočiga kristjana. O moj Bog in moj Gospod! tebi iz¬ ročim svoje življenje, ktero sim od tebe prejel; in sim vsaki čas perpravljen u- mreti po tvoji sveti volji. Perpravljen sim umreti, ker ti tako hočeš, in ker je od tebe vsakimu člove¬ ku postavljeno, enkrat umreti. Perpravljen sim umreti, de s teža¬ vami in brhkostmi svoje smerti tvoji božji pravici vsaj nekoliko zadosti storim za vse svoje grehe, kterih je brez števila, s kterimi sim že tavžentkrat smert za¬ služil. Perpravljen sim umreti, de bi že enkrat konec storil svojim greham, s kte¬ rimi sim te že tolikokrat razžalil. Perpravljen sim umreti, de na zna¬ nje dam svojo hvaležnost, ktero sim ti 443 dolžan zavolj tolikanj dobrot , ktere sim jest nevredni človek od tebe prejel. Perpravljen sim umreti, de s smertjo pokažem, de bolj tvojo čast vikšati, in tvojo voljo dopolniti, kakor svoje živ¬ ljenje prihraniti želim. Perpravljen sim umreti, de te bom zamogel posihmal na vekomaj ljubiti in hvaliti, ker si ti moj zadnji cil in konec, zavoljo kteriga sim vstvarjen. Perpravljen sim umreti iz prave in čiste ljubezni proti tebi, ker si se vred- niga storil, na sv. križi iz zgolj ljubezni do nas umreti. O moj Bog, moj nebeški Oče! za kervave rane in za britko smert tvojiga Nina Jezusa te prosim, daj mi srečno zadnjo uro, in iie zaverzi moje uboge duše, ktero je tvoj ljubeznjivi Sin Jezus s svojo presveto kervjo odrešil. Zadnje zdihovanje umirajočiga kristjana. O moj Bog! molim te svojiga sa- ,Ul ga, praviga, živiga Boga. — Verujem v te, o večna resnica! — zaupam v te, o neizrečena milost! — ljubim te čez vse, o večna dobrota! —■ 444 O Gospod! iz ljubezni proti tebi mi je žal, de sim te tolikokrat razžalil! O Gospod, odpusti mi vse moje grehe! O Jezus! Sin Davidov! usmili se me! — O Gospod! ne moja, ampak tvoja presveta volja naj se zgodi! — Tukaj, o moj Bog! na tem svetu mi terpljenje nakladaj; (ainkej pa me reši od večniga terpljenja. — O Jezus! bodi moj Jezus! moj zve¬ ličar, in reši me od večniga pogubljenja, in dodeli mi Večno zveličanje. — O Jezus! moj usmiljeni odrešenik! tebi živim, tebi umerjeni, tvoj hočem biti živ in mertev, tvoj hočem biti tudi na tem svetu, in tamkej v večnosti. O moj Gospod in moj Bog, moj stvarnik in odrešenik inrazsvetljevavec! — O Jezus! Marija! in s. Jožef! vam izročim svojo dušo! — O Jezus! o Jezus! v tvoje svete rane izročim svojo ubogo dušo ! O Je¬ zus, milostljivo jo vzemi! O s. Marija! milostljiva mati Jezu¬ sova ! moja nar mogočnisi pomočnica za Bogam! spomni se name zdaj v mojih 445 nar večili težavah, prosi zame v mojih zadnjih potrebah! — O Marija! mati Jezusova! mati mi¬ losti božje! prosi za-me Boga, de me pred peklenskim sovražnikam obvaruje v mojih zadnjih skušnjavah. O s. Mihael! pridi mi na pomoč v moji zadnji vojski, in brani mojo ubogo dušo pred hudobnim sovražnikam, kteri jo želi v pogubljenje perpraviti! O moj s. angel varil! kteri si me ves čas mojiga življenja v tolikanj ne¬ varnostih tako zvesto varoval, ne zapu¬ sti me zdej v moji zadnji uri in nar veči nevarnosti, bodi moj varil in moj pomoč¬ nik v moji zadnji uri! — O vsi sveti angeli inarhangeli! pri¬ dite mi na pomoč, vojskujte se zame, premagajte vse moje sovražnike, in spre¬ mite mojo ubogo dušo srečno na uni svet! — O s. Dizma, s. Barbara, s. Jožef, prosite za-me, de me v svoji sveti gnadi iz tega sveta vzame! Vsi svetniki in svetnice božje, pro¬ site za-me Boga, de me iz tega revniga sveta v vašo sveto drušino vzame, ker z vami vred Boga večno hvaliti in lju¬ biti želim! — 446 O Jezus! o Jezus! vzemi mojo ubogo dušo v svoje roke! — O Jezus! o Je¬ zus! v tvoje svete kervave rane perpo- ročim svojo ubogo dušo, ktero ti kličeš iz tega sveta! O Jezus! moj Jezus! mi¬ lostljivo jo vzemi, de sad tvojiga odre¬ šenja tudi jest občutim! — Oče! v tvoje roke izročim svojo ubogo dušo, zdaj in na vekomaj. Amen. Molitev k materi božji za srečno zadnjo uro umirajočima kristjana. O ljubeznjiva, milostljiva in od ve¬ komaj izvoljena devica, mati Jezusova, Marija! mi te prosimo skozi tisto tvojo in tvojiga ljubeznjiviga Sina, Jezusa Kri¬ stusa, brhkost in grenkost, ktero sta vi dva imela, ti pod križem, on na s. križi, nar več pa ob tisti uri, kader se je nje¬ gova duša od njegoviga telesa ločila; prosimo te tedaj, de ti temu umirajočimu kristjanu na pomoč prideš, kader se bo njegova duša od njegoviga telesa jela ločiti; in de jo v svoje milostljive roke sprejmeš, in našimu zveličarju, svojimu ljubeznjivimu Sinu Jezusu izročiš. 447 Perserčno ti to dušo perporočimo, in te z velikim zaupanjem za-njo prosimo, ker si ti nar mogočniši pomočnica v zadnji uri, nikar je zdej ne zapusti, ker tvoje pomoči nar bolj potrebuje. Pridi po njo, in sprejmi jo pred sodnji stol Jezusa Kri¬ stusa, in tam prosi svojiga ljubeznjiviga Sina, de bi gnado in milost skazal tej duši, de bi ne gledal na njene grehe, am¬ pak na svojo presveto rešnjo kri, ktero je on tudi za to dušo do zadnje kaplje prelil. O Marija, mati milost božje! sprosi tej duši gnado in milost, in večno zve¬ ličanje. Amen. 448 Litanije per umirajočih. Gospod, usmili se nas! K riste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Sveta Marija, Sveta mati božja, Sveta devic devica, Vsi sveti angeli in arhangeli, S. Abel, Vsa družba pravičnih, S. Abraham, S. Janez kerstnik, S. Jožef, Vsi sveti patriarhi in preroki, S. Peter, S. Pavel, S. Andrej, S. Janez, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otroci, S. Stefan, S. Lorene, Vsi sveti marterniki, 449 N r? ”2 — ! 1 :» crc P S. Silvester, S. Gregor, S. Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovavci, S. Benedikt, S. Frančišk, Vsi sveti minihi in pušavniki, S. Marija Magdalena, S. Lucija, S. Barbara, S. Katarina, Vse svete device in vdovč, Vsi svetniki in svetnice božje, , Bodi mu ( ji) milostljiv! zanesi mu, (ji), o Gospod! * Bodi mu (ji) milostljiv! odreši ga, (jo), o Gospod! Od svoje jeze, Od nesrečne smerti, Od vsiga liudiga, Od skušnjav hudobniga duha, Od oblasti peklenske hudobe, Od večniga pogubljenja, Skozi svoje sveto rojstvo, Skozi svoj s. križ in terpljenje, Skozi svojo srnert in svoj pokop, Skozi svoje častitljivo od smerti vsta- l-s jenje, \ c O- ct (»< CT3 O O 02 450 Skozi svoj čudni vnebohod, lodrešiga, Skozi gnado troštarja s. Duha,) (jo), 0 Ob dnevu sodbe, j Gospod! Mi grešniki, De se na tega umirajočiga milostljivo ozreš, De mu (ji) vse grehe odpustiš, De ga (jo) v veri, v zaupanji in lju¬ bezni poterdiš, De mu (ji) resničniga duha pokore in pravo žalost dodeliš, De ga (jo) pred hudimi mislimi varu¬ ješ? . . .. v j De mu (ji) v pričujoči nevarnosti po¬ magaš, De ga (jo) v zadnji uri s svojo sveto gnado ne zapustiš, De ga (jo) v večno veselje pelješ, De nas uslišati hočeš, O Jezus, Sin božji, Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;. usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Ki ■iste, sliši nas! Kriste, usliši nas! te prosimo, usliši nas! 451 Gospod, usmili se nas! Ki •iste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Molimo. O Gospod, naš Bog! usliši našo molitev, in bodi milostljiv tej duši, ki se bo zdej ločila s tega sveta. Odpusti ji vse grehe, reši jo od vsih štrafing, in vzemi jo v večno nebeško stanovanje, ktero ji je perpravil Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kra¬ ljuje v edinosti s. Duha, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. Roženkranc za umirajoče. I. Jezus! poterdi tega umirajočiga v pravi veri. II. Jezus! daj temu umirajočima terdno zaupanje na tvojo neskončno milost. III. J ezus! pomnoži v sercu 1 tega umi¬ rajočiga gorečo ljubezin do tebe. IV. Jezus! reši tega umirajočiga od vsih skušnjav hudobniga duha. V. Jezus! vzemi tega umirajočiga iz tega sveta v svoje nebeško kraljestvo. 45 3 Molitev kader se ima duša že iz tega sveta ločiti. Loči se, o verna duša, iz tega sveta v imenu Boga Očeta vsigamogočniga, ki te je vstvaril! v imenu Jezusa Kri¬ stusa, Sinu živiga Boga, kije za-teter- pel in umeri, de te je odrešil; v imenu troštarja s. Duha, ki te je razsvetlil; v imenu nebeške kraljice Marije; v imenu vsili angelov in arhangelov; v imenu ke¬ rubinov in serafinov; v imenu patrijarhov in prerokov; v imenu svetih aposteljnov in evangelistov; v imenu svetih marter- nikov in spoznovavcov; v imenu svetih minihov in pušavnikov; v imenu vsih sve¬ tih devic; v imenu vsih svetnikov in svet¬ nic božjih. — Naj bo dans tvoje mesto v miru, in tvoje prebivališe v nebeškim Sionu. Po našim Gospodu Kristusu. Amen. O milostljivi, usmiljeni Bog, ki po svojim velikim usmiljenji grehe teh, kteri pokoro delajo, zbrišeš, in štrafinge za dopernesene grehe skozi zanašanje in od- pušenje odvzameš! poglej milostljivo na tega svojiga služabnika in nas usliši, ker te perserčno prosimo za odpušenje 453 njegovih grehov. — O dobrotljivi Oče nebeški! popravi v njem vse, kar je skozi pozemeljsko slabost razdjano, ali kar je skozi golufniga Satana poškodovano in oslabljeno, in ker je tudi on ud svete katoliške cerkve, in deležin Kristusoviga odrešenja, ga perpelji in perdruži k šte¬ vilu izvoljenih. — Usmili se, o Gospod! njegove duše, in ker nima druziga zau¬ panja, kakor v tvojo milost, tedaj ga pu¬ sti v svoji sveti gnadi pred obličje svoje milosti priti. Po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim. Amen. Perporočenje duše, kadar se ima ločiti iz tega sveta. Preljubi kristjan, perporočim in iz¬ ročim te Bogu vsigamogočnimu, ker si njegova stvar, de, kader se boš ločila iz tega sveta, se spet verneš k svojimu stvarniku, ki ti je življenje dal. — In kadar bo tvoja duša iz tvojiga telesa po¬ klicana, naj ji pride naproti častitljiva de¬ vica Marija, in vsi angeli nebeški; naj jo srečajo sveti aposteljni, naj jo obdajo sveti marterniki in spoznovavci; naj jo perjazno sprejme vesela množica svetih 454 devic, naj doseže tvoja duša večni mir in pokoj v naročji svetih patriarhov. — Ljubeznjivi in veseli pogled Jezusa Kri¬ stusa se ti perkaži, in Jezus te perdruži tem, kteri se z njim vesele. Naj bo pred tabo skrito vse, kar je grozovitniga v temi, vse, kar martre in terpljenje dela. Naj zbeži pred tabo peklenski satan s svojimi tovarši. Ukaži, o Gospod! in naj bodo razspodeni tvoji sovražniki; naj zbeže pred tvojim obličjem, kteri te so¬ vražijo; kakor zgine dim, naj zginejo; kakor se raztopi vosek per ognji, naj poginejo hudobni pred božjim obličjem, pravični pa naj se vedno pred Bogam vesele. —r- Sramota naj obide vso pe¬ klensko trumo, in hudobni duhovi naj se ne podstopijo, tvoj prihod v nebesa za- deržati. — Kristus, ki je zate križan bil, te reši od vsiga terpljenja; Kristus, Sin živiga Boga, te pelji v veselje več- niga življenja; Kristus, pravi dobri pa¬ stir, te spoznaj za svojo ljubo ovčico, te očisti od vsili tvojih grehov, in te na svojo desnico postavi med svoje izvoljene, de boš svojiga zveličarja od obličja do ob¬ ličja gledal, in v drušini vsili zveličanih 455 duš sladkost božje perjaznosti vekomaj vžival. Amen. Kratke prošnje okolistoječih za umi- rajočiga. O Gospod! usliši naše prošnje za dušo, ktero kličeš iz tega sveta. — O Marija, nar mogočniši pomočnica v zadnji uri! prosi svojiga ljubeznjiviga Sina Jezusa za srečno odločenje te duše. — Ponižno te prosimo, o Jezus! vzemi tega svojiga služabnika iz tega zapelji- viga. sveta v prebivališe večniga zveli¬ čanja, kteri ga. je upal doseči od tvoje milosti. — (Mešena si Marija . . . O Jezus! reši to dušo, ktero si tako drago kupil, za ktero si svojo sveto kri Prelil $ reši jo od vsiga liudiga, reši jo °d vsili štrafing, ktere je zavoljo svojih gcehov zaslužila. — v Cešena si Marija ... O Gospod Bog! reši to dušo od Večne smerti, kakor si rešil Enolia in Klijata od časne smerti. — (Mešena si Marija . . . 456 O Gospod; reši to dušo od potopa v peklenski brežin, kakor si rešil Noeta od vesoljniga potopa. — Cešena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo od zapelji- viga skušnjavca, kakor si rešil Abrahama iz dežele malikovavcov. — Cešena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo od večniga pogubljenja, kakor si rešil Izaka, de ga ni daroval njegov oče Abraham. — Cešena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo od večniga ognja, kakor si rešil Lota od ognja hu- hudobniga mesta Sodome — Cešena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo iz rok vsili njenih sovražnikov, kakor si rešil Moj¬ zesa iz rok kralja Faraona. — Cešena si Marija . . O Gospod! reši to dušo iz oblasti hudobniga sovražnika, kakor si rešil Da¬ niela iz levovske jame. — Cešena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo od peklen- skiga plemena, kakor si rešil tri mla- denče v iz plemena goreče peči. — Cešena si Marija . . . 457 O Gospod! reši to dušo pred svojo ojstro pravično sodbo po svoji neskončni milosti, kakor si rešil nedolžno Suzano od krivične sodbe. — Češena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo od vse moči hudobniga duha, kakor si rešil Da¬ vida iz x-ok Golijata in Savla. — Češena si Marija . . . O Gospod! reši to dušo, če je tvoja sveta volja, iz tega umirajočiga trupla, kakor si rešil svojiga aposteljna Petra iz ječe. — (Mešena si Marija . . . O Gospod, usmiljeni Oče nebeški! pošlji angelce iz nebes, de bodo to dušo iz tega sveta vzeli, in jo v nebesa nesli, de se bo tamkaj s teboj in z vsimi iz¬ voljenimi vekomaj veselila. Amen. Molitev. Perporočimo ti, o Gospod! to dušo, m te prosimo, o Jezus, usmiljeni odreš- nik vsiga sveta! de to dušo, za ktero si terpel in umeri, v svoj nebeški raj vzameš. Spoznaj, o Gospod! svojo stvar, ktera ni od drugih bogov vstvarjena, am¬ pak od tebe saniiga, praviga in živiga (D. p.) 20 458 Boga, ker ni drugiga Boga, kakor ti sam, in nič ni tvojim delam enako. — O Go¬ spod ! vzemi to dušo pred svoje božje- obličje, in ne spomni se njenih pregreh in nevrednost, ktere je po svoji človeški slabosti dopernesla, temuč spomni se, o Gospod! svoje neskončne milosti, in drage kervi svojiga ediniga Sina Jezusa Kri¬ stusa, s ktero je on to dušo kupil, in kteri ji je prebivališe v nebesih perpravil. Amen. Kader se je duša že iz sveta ločila, (in tudi kader smertno uro zvoni), se lahko tako za-njo moli: Pridite na pomoč, vsi svetniki božjil pridite naproti, vsi angelci Gospodovi! vzemite to dušo, in spremite jo pred božje obličje, in jo pernesite v nebeško pre¬ bivališe. — O Jezus Kristus! ti jo k sebi vzemi, kteri si jo iz tega sveta po¬ klical. Amen. Gospod, usliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usliši nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . ► 459 O Gospod! dodeli tej duši večni mir in pokoj. In večna luč naj ji sveti! Naj v miru počiva. Amen. Molimo. Tebi, o Bog! perporočimo to dušo, de bi zdaj, ko se je iz sveta ločila, per tebi v nebeškim kraljestvu prebivala; in kar je po slabosti svoje človeške natore v svojim življenji pregrešila, ji ti po svoji neskončni milosti odpusti. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. ^daj pa še moli za dušo, ki se je zdaj iz sveta ločila: psalm: „Iz gIoboČine“ i. t. d. na 156. strani in Oče naš . . . Češena si Marija . . . Verujem . . . 20 * Mnoge pesmi« I. Adventna. Vi, oblaki, ga rosite! Ali zemlja naj ga da! Ve nebesa ga pošljite Skor Zveličarja sveta! Milo so ljudje zdihvali, V grehih in v tatni ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. Oče se nebeški vsmili, Vidi tol’ko bolečin; De bi se ljudje rešili, Se ponudi božji Sin; Dvico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Lej, pokorno jp serce, Kar Gospod mi zapove. Zgodba sveta in vesela, Nam odklene vsim nebo: Lej, Devica je spočela, In Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški klice nas, Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo, De preide grehov noč, In nas vodi božja moč. Ne živimo več pregrešno , Svet apostelj nas uči, Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži; Naj se vsak pred njim poniža, Kterga prihod se nam bliža, De bo s čistim sercam vsak De Zveličarju enak. O Zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O pernesi moč od zgOrej, De se čisto spokorim, Ti pernesi mir nebeški, De £a vživa duh človeški.; Daj, de pridem sodnji dan Med ovce, na desno stran. II. Adventna. Čast Marije. O Marija! lepši cvet! Ko je kdaj imel ga svet, Od Boga zmed vsih si zbrana, Mati milosti nam dana, De pred Jezusain stojiš, Grešnikam pomoč deliš. Sveta Mati vsili dobrot! Spomni se nas, revnih srot, V sercu maternim nas nosi; In pred Bogam za nas prosi; On z veseljem vse stori, Kar ga prosiš, Mati, ti. Nam pomoč, Marija, daj, De poboljšamo se zdaj; Prosi božjiga sodnika, Njega milost je velika, De nam on odpustil bo, Storil milostno sodbo. Grešnik! grehe objokuj, Vredno zanje zadostuj, Oe se bomo spokorili, Inn Jezusa ljubili, Bo Marija zadnji čas Milost sklicala čez nas. Božična pesem. 463 1 . Poglejte, čudo se godi! Kaj mora nek to biti? Nebeški dan o pol noči, To mora kaj pom’niti, Lej angelja pred nami stat’, Luč svitla ga obsega; Od groze moram trepetat’, Povejte, kaj bo s tega. 2 . Tako pastirji govore, Pa angelj se oglasi: Veselje oznanujem le, O srečni, srečni časi! Zveličar se necoj rodi, Ni treba nič se bati, Je ubožen, v jaslicah leži; Lahko ga je poznati. 3 . Zaslišijo nebeških trum Lastit’ Boga na nebu , Veseli mu ženejo šum, De svet otme v potrebi ; Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah; Mir vam, ki svete volje ste, Bogu čast po višavah. 464 4 . Pastirji se razvesele, Ko slišijo to novico; Do Betlehema hrepene, Spoznat' žele resnico. Pogledat pojdmo , pravijo; Kar angelji so rekli; Teko in se se ne vstavijo, In k jaslim so pertekli. 5 . Tam (tete ugledajo lepo, De ni se moč nagledat’, Tak ljubo in tako sveto, Žele mu dopovedat’, De ljubijo ga iz serca, De vse bi radi dali; Nauke vse, ktere da, De bodo spolnovali. 6 . Tud mi zdej k jaslicam pojdmo, In bod’mo ga veseli; Zahvalo, čast Bogu dajmo, De smo pomoč prejeli. Pozdravljen bod’, zveličar moj, Vsak reci sam per sebi, De si prišel do nas necoj, De bomo mi per tebi. 465 O veliki noči. 1. Zveličar gre iz groba, Ob moč je smert, trohnoba: Velikonočno jagnje bil Je za-me drago kri prelil. 2. Aleluja! Olet je človek, rešen, V brežin satan trešen, Smert nima svojiga žela več, Odpert je grob, in kamen preč. 3. Aleluja! Odrešil je očete, Veliko časa vjete; Častito jih pelja sebo V zaperto z greham pred nebo. 4. Aleluja! O kak’ se svetjo rane Neusmiljeno mu dane; Veselje angeljsko verši, De smert je mertva, nas uči. 5. Aleluja! Je terdna naša vera, Resnica jo podpera; Zveličar je svoj grob prestal, Tud nam bo vstat’ iz groba dal. t>. Aleluja! i.e kratka noč bo v grobi, Ker angelj kmal zatrobi; Telo tud potlej popelja Zveličar v raj, in smert neha. Aleluja! 20 ** 466 7. Dopolnit naše želje, Perpravit nam veselje, Greš ti Zveličar pred menoj, Prišel bom, upam, tud za t’boj. 8. Aleluja! Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti, Kjer per Očetu ti sediš, Od tam plačilo vsim deliš. 9. Aleluja! red sodbo bom postavljen , Po svatovsko napravljen, S kervjo bom Jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. It). Aleluja! Aleluja! aleluja! Aleluja! aleluja! Po tvoje, Jezus, bratam brat, Daj tudi nam od smert’ vstat’! Aleluja! 0 binkoštih. i. Prid’ sveti Duh, aposteljnam dan, Ker si bil danes va-nje poslan, De čuda božje pravijo, Sovražnikom se vstavijo; Prid' sveti Duh, te prosi kristjan. 467 2 . Prid’ sveti Duh, daj svoje dari, In jih med svoje verne razli, Resniea, de poslušajo, lil nje sladkost okušajo, Prid’ sveti Duh razsvetli nas ti. 3 . Prid’ sveti Duh, omeči serce, Zažgi v kristjanih svete želje, Ljubit’, kar je pravičniga, Se varvati krivičniga; Prid’ sveti Duh, ljubezni svete. 4 . Prid’ sveti Duh, podperaj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost, Daj, de se ne spotaknemo, Iz pota ne premaknemo, Prid’ sveti Duh, ti naša krepkost. 5 . Prid’ sveti Duh, ti zvesti vodnik, Veselje naše, naš pomočnik , O vodi nas do večnosti, Perpelji nas do srečnosti, Prid’ sveti Duh, ti naš poterdnik. Sveto rešnje Telo. Praznika svetiga Dans veselimo se, Prav iz unetiga Serca naj hvala gre. Staro preide naj, Vse novo bodi zdaj, Misli, djanje vsak prenavljaj. Dansi praznujemo Zadnje noči spomin, Ker se spomnujemo, Kako je božji Sin Svoje prijatle zbral, Jagnje jim jesti dal, S tem zapoved judov dostal. Včenei zavživajo Velikonočno jed. Zadnjič dobivajo Rešnje Telo prejet’. Jesti jim ga daje, Pa razdeli se ne; Vsak posebej celga prejme. Kadar prejamejo Slabi njega Telo, Se ga navzamejo, Moč jim je prava to, Kelih jim tud zroči, Da jim ga in veli: Vsi ga pite, moja je kri. Tak je postavljeno Njega Telo u dar, Dušam perpravljeno, De ga zavživa stvar. Mašniki to store, De od njega žive, In ga vrednim vernim dele, Zdaj od nebeškiga Kruha naš duh živi, S kruha človeškiga Se nam prav’ Bog stori. Čudi se, o kristjan, .Jezus je vsim jed dan, Bod’ si reven in zaničvan. Dansi te prosimo, Trojni edini Bogi V sercih te nosimo, v Vari nas vsih nadlog; Živi nas slahe zdaj, K tehi nam priti daj, In te vživat’ na vekomaj. Čast Marije. I. Glas iz serca poženimo, Mater božjo prav hvalit’; Vsi ponižno zapojimo, •Jo spodobno počastit’; Ona je nebes Kraljica, Ino naša pomočnica. Naj jo hvaljo vse stvari: Bod’ češena, Dvica ti! Je prišla, za nas rojena, Lepšat in osrečit svet, 470 Kakor lirnbar zasajena, Lepšal jo je d viški cvet. Je živela le v samoti, Le v ponižnosti, tihoti. Naj jo hvaljo i. t. d. Z božjo milostjo navdana Polna od Boga dobrot, Mati božja bila zbrana, In veselje nas sirot. Jezusa nam je rodila, Nam Zveličarja zredila. Naj jo hval’jo i. t. d. Zdaj je ona naša Mati, Ino Jezus, Sin je nje; Nam zamore pomagati, Če pred sedež Sina gre; Naše prošnje predinj nosi. In za nas nadležne prosi. Naj jo hval'jo i. t. d. Kakor je svetla danica, V nji gori tako svetost; Je ostala vselej Dvica. V nji se božja vid’ modrost. Kristjani jo hvalimo. Svojo Mater počastimo. Naj jo hvaljo i. t. d. O, poslušaj zdaj, Marija, Mile prošnje nas otrok, Nas zatera hudobija, O, poslušaj ti naš jok. Daj Boga za nas prositi , Vselej te žePmo častiti. Naj jo hvaPjo i. t. d. Čast Marije. II. Češena Mati in Kraljica! Marija, usmiljena Gospa; Nam upanje in pomočnica, Cešena! vsliši glas prošnja. Zaverženi otroci Eve Te kličemo, pomagaj nam! V dolini solz, uboge reve, Se tebi veržemo k nogam. Ozri se, naša ljuba Mati! Ozri se milostno na nas! l’o sinerti daj nam pokazati Zveličarjev častit obraz. Devica sladka, mila, sveta! Pomagaj nam živet’ »veto; Ti spros’ nebeškiga Očeta, De k tebi pridemo v nebo. Čast Marije. III. O Marija hod’ češena! Polna milosti dobrot, Teb’ podobna ni nobena, Bog je s tabo. tvoj Gospod! Žegnana si med ženami, Žegnan tvoj presveti sad! Jezus Kristus, sam Bog z nami, Nam začetnik božjih gnad. Prosi sveta božja Mati Za nas grešnike Boga, De nam njega da spoznati In ljubiti iz serca. Grešnim milost spokorjenja Sprosi nam, Marija, zdaj; Uro poslednjo življenja Sprosi nam nebeški raj. Kristjani! Marijo častimo, Nebeška je ona Gospa; Jo s petjem veselim hvalimo, Bodila je Kralja sveta; Iz serca jo torej prosimo lepo, De naj nam per Bogu besednica bo, Če človek pomoči želi, Per nji jo gotovo dobi. Malija presveta Devica! Ki polna si božjih darov, Preblaga nebeška Kraljica! Cešena od srečnih duhov! Poglej nas na zemlji pregrešnih sirot, Ki tare nas breme pretežkih pomot; Mi kličemo, de bi nas Hog Odrešil iz naših nadlog. O mati nar bolj dobrotljiva! Ki revežem pomoč deliš, Oči, ki jih solza zaliva, Vsa rada tolažiš, vedriš! O prosi preljubiga svojiga Sinu, Zveličarja našiga, Kralja miru, De milo na nas se ozre, In grehe zanese nam vse. Ko duša se bode ločila Od tod iz telesnih slabost, O prosi, Marija premila ! De pride v nebeško sladkost, Kjer gleda, kar tukaj ne vidi oko, Posluša, kar tukaj ne sliši uho, Kjer vživa veselje serce, Kjer spolni Hog dušne želje. V •« Čast Marije. V. O Kraljica družb nebeških, Mati celiga sveta! Sliši pesem ust človeških Zvirajočo iz serca. Sliši mile ti glasove; V zgolj slabostih in pregreških Prosi tvojih gnad darove Revna stvar v dolin’ solza. Hodi naša pomočnica, Mati večniga Sinu, Milosti si porodnica, Sladke sprave iu miru. Daj nam zdravje v duš bolezni, De ne spači nas krivica, De se vnemamo v ljubezni, Perporočaj nas Bogu. Bodi, ljubeznjiva Mati! Perbežališe grešnika m; Ti nam moreš pomagati Vpchanim popotni kam; Vsim sovražnikom nas brani, Daj nam srečno tek končati; Stoj, Marija, nam na strani, Pred sodnikam Jezusam. Kako bi dost’ storili? Marijo počastili? Hvalite jo Povikšano! Nikol’ ne bo prehvaljena; Hvalite neprenehoma! 475 Stvari ti vse pojejo, Duhovi čast dajejo, Te tam časte, Se poklone, Nebes kraljica! pred teboj, O poj serčneje, jezik, poj. Te vredno počastiti, Se z angeljci skleniti Kristjan želi, In te časti; O bodi vedno hvaljena, K si Mati našga .Jezusa. Ti, vsili pobožnih želje! Ti, grešnikov veselje! Oberni v nas Častit obraz. O sredniea pred Jezusam! Pokaži, de si Mati nam! O bodi nam, Devica, V potrebah pomočnica! Tud zadnjo noč Nam daj pomoč: Perpelji nas v nebeški raj, Boga tam gledat vekomaj. Sladko ime Marije. Marija ! o sladko ime Je tvoje, Mati in Devica! Stvarem Gospa, nebes Kraljical Napolni z upanjem serce; Marija ! o sladko ime! Marija! o sladko ime! Si nam Zveličarja rodila, Nebeške vrata odklenila; Odrešeni te vsi časte; Marija ! o sladko ime! . Marija! o sladko ime! Si Mati milosti nam dana, Pomoč kristjanov imenovana; V potrebah tebi se zroče; Marija! o sladko ime! Marija ! o sladko ime! Ti prosiš grešnim spokorjenje; Pred Hogam milim odpušenje; V skušnjavah k (ebi perbeže, Marija! o sladko ime! Marija ! o sladko ime ! Ko nam ločenje se oznani, Nam ti stojiš zvesto na strani, Oči mertvaške stoje, Marija ! o sladko ime! Kazalo. Stran. Jutranja molitev. 5 Večerna molitev. tl Molitev per .sveti maši. Iti Druge molitve per sveti maši. 34 Molitev per černih mašah.52 Navadna pesem per sveti maši .... 65 Druga navadna pesem per sveti maši . . 74 Molitve za zakrament svete pokore ... 81 Spraševanje vesti čez božje zapovedi . . 84 Spraševanje vesti čez cerkvene zapovedi . 100 Spraševanje vesti čez grehe.105 Spraševanje vesti čez dela milosti . . . 116 Spraševanje vesti čez dolžnosti svojiga stanu 117 Molitev po spraševanji vesti.118 Molitev preden se spovedovati začneš . . 128 Kako ob kratkim spoved začeti in dokončati 128 Molitev po spovedi.. . 131 Molitev papeža Urbana Vlil.134 Litanije od pokore.135 Razložen Očenaš spokorniga kristjana . . 140 Sedem psalmov od pokore.156 Molitev za sveto obhajilo.168 Stran. Molitev pred svetim obhajilam.169 Molitev po svetim obhajilu.178 Zbrane lepe molitve pred in po sv. obhajilu 188 Tri prošnje k ljubeznjivimu Jezusu za tri poglavitne keršanske čednosti . . . 196 Itruge molitve pred ali po svetim obhajilu 209 Križev pot od svetiga rešnjiga. telesa . . 209 Kerstna obljuba ..240 Tri božje čednosti.241 Molitve po svetim obhajilu.245 Krajši molitve za spoved in za sv. obhajilo 254 Molitve o praznikih Gospodovih .... 263 Litanije od sladkiga imena Jezusa . . . 277 Dvanajst lastnost od Jezusa Kristusa . . 281 Molitve in premišljevanja za sveti postni čas 282 Litanije od Kristusoviga terpljenja . . . 283 Križev pot.289 Pobožnosti v velikim tednu per obiskanji božjiga groba.320 Serčna molitev in zdihovanje k Jezusu v sv. rešnjim Telesu.325 Molitev o veliki noči.333 Molitev v praznik Kristusoviga vnebohoda 335 Molitev o binkoštih.336 Molitev v praznik sv. Trojice.339 Molitev v praznik sv. rešnjiga Telesa . . 342 Litanije od presvetiga rešnjiga Telesa . . 342 Litanije od presvete rešuje kervi.... 349 Počešenje Jezusa v presvetim zakramentu altarja. 353 Molitve ob praznikih matere božje . . * 355 Lavretanske litanije.356 Stran. Razložena Češena si Marija.362 Zdihovanje k žalostni materi božji . . . 366 Lastnosti matere božje.368 Pesem od teh dvanajst lastnost .... 369 Hvalna pesem izvoljene device Marije . . 374 Molitve ob zapovedanih praznikih svetnikov 375 Litanije od svetiga Jožefa.377 Litanije od vsili svetnikov.383 Zveličanske čednosti.397 Molitve ob dnevu vsili vernih duš . . . 398 Litanije za duše v vicah.398 Molitve ob kvaternih tednih.402 Mnoge molitve.406 Nevarnosti, kterih naj se mladi ljudje va¬ rujejo .425 1’erpomočki deviško čistost ohraniti . . . 427 Cerkvene molitve v posebnih potrebah . . 431 Molitve za bolnike.433 Molitve per umirajočih.442 Molitve k materi božji za srečno zadnjo uro umirajočiga kristjana.446 Litanije per umirajočih.448 Kratke prošnje okolistoječih za umirajočiga 455 Mnoge pesmi. I. Adventna.460 'L Adventna. Čast Marije ..... 462 Božična pesem. 463 O veliki noči. 465 O binkoštih. 466 Sveto rešnje Telo. 467 Čast Marije. 1 . 469 Čast Marije. II... Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.