Zaveza in Sežansko učiteljsko društvo. Na zadnji seji upravnega odbora Zaveze, ki se je vršila dne 29. pret. mes. v Ljubljani, je bila na dnevnem redu tudi ločka z naslovom tega članka. O predmetu je poročal predsednik Zaveze, tovariš L u k a J e I e n c. Glasom sklepa omenjene seje moramo to poročilo s sprejetim predlogom vred objaviti v celoti. — Poročilo se glasi: Že več let zaporedoma se je vnela na vsaki glavni skupščini Zaveze v delegacijski seji pri poročilu o Zavezinih listih več ali manj stvarna, a doslej še vedno neplodna debata. Nikdar pa se ni vršila debata v tako plitvem nivou, kakor na letošnji delegacijski seji. Nastopili so govorniki, ki so v svojih izvajanjih kazali popolno nevednost v razvoju naših listov, ki ne poznajo niti njihovih nalog in tendenc. Zahtevali so v svoji neinformiranosti, da naj ustvarimo zopet to, kar smo z velikim napori reorganizirali pred leti. *VstaI je mlad govornik in menda res — resno in celo s potrebnim patosom prepovedal »Učit. Tovarišu«, da ne sme sugerirati in utrjati svojim bralcem onih naprednih idej in nazorov, ki tvorijo temelj programu naše Zaveze; posebno se je zgražal nad tem, da bi »Učit. Tovariš« propagiral napredna šolsko-politiška stremljenja. Reševaje gmotno vprašanje v tej debati, so poudarjali govorniki v prvi vrsti, da je »Učit. Tovariš« predrag in ga primerjali v ceni z učiteljskimi listi drugih narodov. Izpuščaje vse drugo iz misli, niso pomislili ti kritiki, da imajo ti listi po  20.000 naročnikov in polno inseratov, mi pa se borimo komaj za tisočak naročnikov. Tudi jim ni šlo v glavo, kako naj bi pisali sami za list, ki ga morajo plačevati. Seveda se je morala vsem govornikom pojasniti zgodovina preosnove Zavezinih listov in raztolmačiti njih tendenca. Razžaljeni so bili ti govorniki, ker se jim je očitala popolna neinformiranost v teh zadevah. Ker niso mogli ugovarjati, so umolknili, pozneje pa predbacivali vodstvu, da jim maši usta. Jaz pa mislim, če govori en govornik petkrat k isti stvari, in če dvakrat ni sprejet predlog za konec debate, se to ne pravi mašiti ust! Kakor rečeno, razžaljeni so bili nekateri govorniki in ne da bi bili takoj na dana pojasnila, če jim niso bila zadostna in dovolj jasna, odgovorili, se je zatekel mlad socialist, neizkušen mladi učitelj Alojzij Hreščak, k socialistični reviji »Naši Zapiski« in tam napadel vodstvo in upravni odbor Zaveze, sploh vso našo osrednjo organizacijo tako vehementno in obenem krivično, kakor nismo bili vajeni do- slej od naših najhujših sovražnikov — klerikalcev. Da vidi cenjeni upravni odbor, v kakšnem tonu se je hotel maščevati nad Zavezo mladi Hreščak, podam nekaj cvetk iz njegovega članka. Nanizal je ondi take — le iz socialističnih listov nabrane fraze: »251etnico je obhajala letos Zaveza slovenskega učiteljstva — in uspeh: letos so plače slovenskih učiteljev bolj beraške nego pred 25 leti, letos ve slovensko učiteljstvo veliko manj, kaj hoče. nego pred 251eti. Vodstvo slovenskega učiteljstva se ni izkazalo kos svoji nalogi. Slovensko učiteljstvo nima jasnega pojma o tem, kaj bi lahko pomenilo v narodu, ne pozna niti kulturnih, niti političnih svojih nalog. Organizirano tava kot razkropljena čreda, organizacija mu je coklja, ki ovira njegov razvoj, mesto da bi mu bila najtrdnejša opora.« Potem citira doslovno one odstavke Ganglovega slavnostnega govora, ki govore o narodnostni ideji, ki jo — kar omenjam mimogrede — imenuje socialni Hreščak »giftige Fliegen«, o naprednosti in demokratizmu. Na to vzklika naš kritik v »Naših Zapiskih«: »To je torej naš program! Razvila ga je avtoriteta na prošnjo avtoritete, zato ga smatram avtoritativnim. Vprašam naše voditelje: AH vedo že 25 let, da je to naš program, all pa so mogoče zvedeli šele po Ganglovem govoru? Šodim, da bo drugo pravo. Ali ne? In če ne, zakaj ni vzgajala organizacija svojih članov vsaj v duhu takega programa? Ali ima slovensko učiteljstvo danes po 25 letih svoje organizacije jasne pojme o narodnosti« — jaz trdim da, a ne tistih pogubnih, ki jih imajo nekateri slovenski socialisti — »Ali mogoče o demokratizmu? Kje so tozadevne programatične razprave, ki naj bi bile učiteljstvu kažipot na njegovi trnjevi poti?« Nato se spne do smele trditve, da so vsa Ganglova izvajanja samo v njegovi glavi, da pa vse drugo, v Zavezi združeno učiteljstvo ne ve nič o tem, izvzeti je menda samo tovariš Hreščak. Nezadovoljen z vsem svetom, je vendar pohvalil Komenskega in Rousseaua, češ, da sta bila pametna moža, ker sta rekla, da je vzgoja važnejša kot pouk, vzgoja pa ima za prednost značaj. V daljni svoji razpravi nam predbaciva servilnost in pasjo ponižnost v nastopih za svoje pravice. Modruje pa tako-le: »Materialno odvisen učitelj ne more vzgajati neodvisnih, ponosnih, etiško visoko stoječih ljudi. Vezane so naše roke po bedi, ki jo trpimo, in produkt naših stvarjanj so nebogljivi sužnji s krivo hrbtenico, s kardinalno čednostjo, pokorščino v srcu, svetim strahom do avtoritete y mozgu, hinavskim nasmehom na ustih, resnično: vreden produkt svojega suženjskega mojstra! Za take produkte naše umetnosti se nam pa slovenski narod prav lepo zahvaljuje, kakor se tudi prav lepo zahvali za take vodnike. Vi ne poznate poti, ki pelje ven iz teme robstva na prosto, svetlo pot človeškega življenja. S svojimi blagodonečimi frazami nas uspavate, s pestrimi barvami nam omamljate pogled, da ne vidi okov, ki nam stiskajo naše ude. Okovi z naših rok! Pesek iz oči! V naše čaše pristnega vina. To je naš program za najbližji začetek.« Jaz pa pristavim, da so to brezpomembne fraze za neizkušene ljudi! H koncu obsoja še enkrat vso našo organizacijo ter kriči: »Slovensko učiteljstvo si ni danes po 251etnem obstanku svoje centralne organizacije na jasnem niti o eni sami točki svojega programa. Niti kot kulturni pionirji, niti kot politični faktorji ne vemo, kam drži pot. Kjl leži krivda? V brezglavem našem centralnem vodstvu!« — Tako! Zdaj pa sedimo tu obglavljeni, in to delo je izvršil nad nami Alojzij Hreščak! Meni je všeč in rad imam še tako ostro kritiko, toda biti mora poštena, pravična in temeljiti na resnični podlagi. Vsako maščevanje ji mora biti tuje. Hreščakova kritika pa vse to ni. Jaz jako dvomim, da bi bil tovariš Hreščak že kdaj imel v rokah pravila Zaveze in še bolj, da bi jih bil kdaj pazljivo prebral; pravila so pa vendar okvirni program vsakega društva. Zaveza ni delovala samo v ozkem okvirju svojih pravil, temveč je postavila svoje delovanje na veliko širšo podlago. Ako bi bil tovariš Hreščak prebral »Spominski spis«, bi spoznal Zavezino delo v 25 letih njegovega obstanka. Prepričal bi se bil, da to delovanje ni tako malenkostno in brezpomembno, kakor bi on rad; prepričal bi se bil, da smo že razpravljali o vsem tem, česar on pogreša pri Zavezinem delovanju. Razpravljalo se je o narodnosti in narodni vzgoji, o gojitvi značajev itd. itd. Da smo učitelji za popolen demokratizem, se razume samo ob sebi, saj drugega biti ne moremo nego demokrati. Tovariš Hreščak pa se o vsem tem ni mogel prepričati iz »Spominskega spisa«, ker ga ni prebral. ampak doposlanega mu — vrnil. Tudi urednik »Naših Zapiskov«, dr. Tuma, bi se bil premislil, preden bi bil sprejel v svoj list tako krivično kritiko, ako bi bil obdržal in prebral poslani »Sportilnski spis«. A tudi on nam šporoča, da nam je knjiga pri njem na razpolago toliko časa, dokler mu naprej ne povrnemo pošiHatvenih stroškov. — Tako piše urednik in lastnik »Naših Zapiskov«, ki ob istem času prosi pri učiteljstvu duševne in gmotne podpore za svoje glasilo!* Kaj je Zaveza storila za izboljšanje gmotnega stanja slov. učiteljstva, bi lahko izprevidel tovariš Hreščak iz dotičnih vrst v »Spominskern spisu«. — Ako riismd dosegli dosedaj še uresničenja svojih zahtev, ni krivda v nas, temveč v avstrijskih razmerah. Zaveza je storila v tem pogledu vse, kar je bilo mogoče storiti. Če nam pa pove tov. Hreščak sredstvo, s katerim prisilimo merodajne kroge, da nam regulirajo plače tako, kakor se glase naše zahteve — kako prisiliti v to n. pr. na Kranjskem Šusteršiča, Lampeta, Zajca in Jarca, kako v sežanskem okraju tiste »birte«, ki so vzeli učiteljstvu dragjnjsko doklado — mu ne bo hvaležno le šlovensko, temveč vse avstrijsko učiteljstvo. Ako bi bil Hreščakov članek pisal v »Slovenskem Učitelju« urednik in katehet Čadež, bi se temu ne čudili, ampak bi prezrli napad, da nas pa tolče s polenom iz zasede v Zavezi včlanjen član, to pa ni dostojno, ni pošteno, tega pa ne mofemo prenesti molče in to tem manj, ker je dal povod našim sovražnikom za nat>ade od njihove strani! To je edini uspeh njegovega dela! Stvar je takoj zagrabil naš vse častivredni in resnicoljubni »Slovenec« ter zatrobil v svet, da Zavezino učiteljstvo vidno hira. V članku »Propadanje liberalnega slov. učiteljstva« pogreva z drugimi besedami isto hrano kakor Hreščak v »Naših Zapiskih«, da namreč tavamo tjavendan brez programa in načel, da nas skupaj drži le par fraz. »Slovenec« piše z ozirom na Hreščakov članek: »Danes nimajo liberalni učitelji drugega kakor par listov, ki jih nihče ne bere in nihče ne plača. Ta mizerija in onemoglost učiteljske liberalne organizacije je postala zadnje čase že precej nevarna za to jalovo družbo. Nekateri brihtni učitelji so namreč sprevideli, da bo vse skupaj vzelo žalosten konec, so že začeli javno hujskati proti Zavezi, da * Nam se sploh čudno zdi, da je dr. Tuma, ki je sam visoko izobražen rnož, sprejel v svoj list, ki naj velja za znanstveno revijo, članek, katerega bistvo je sama negacija in Samo pavšalno očitanje brez vsakega pozitivnega dokaza. S tem je ustregel samo svojim in našim sovražnikom, koristil pa ni nikomur. Uredn. bi se vsa ta liberalna komedija čimprej podrla.» Tako piše »Slovenec« in vriska poln škodaželjnosti; povod zato pa mu je dal Hreščakov maščevalni napad v »Naših Zapiskih«. Zato ga »Slovenec« prav lepo pohvali in v nebo kuje njegovo brihtnost ter ponatisne njegov članek. Konča pa: »Zares krasne razmere! 251etnico so praznovali, pa nazadnie sami ne vedo, čemu in zakaj? 25 let že pišejo, zborujejo, pobijajo klerikalizem, in nazadnje sami sebi priznajo, da so vlekli drug drugega. 25 let bobnajo, da bo takrat narodna kultura na višku, ko bo liberalen učitelj komandtral ves slovenski narod, sedaj pa si sami sramežljivo namežikujejo, da ]e namesto narodne kulture samo neumnost liberalne učiteljske organizacije na višku. Imajo že sicer nekaj listov, a so vsi brez pomena. Notri je samo prepisane nekaj liberalne modrosti iz nemških listov in prestavljcnih nekaj fraz iz nemške liberalne učiteljske literature. Domačega ni ničesar! Od vse liberalne učiteljske glorije ni ostalo drugega kakor kup lenobe, nevednosti in smešnosti! Qre se samo za to še, da se bo ta stvar spodobno spravila s sveta in ne bo delala učiteljstvu sramote. Jelenc, Dimnik, Gangl, ali slišite puntarje? Armada se punta in vas zmerja za brezglavne in breznačelne cokljarje.« — Da nas napada, sraraoti in zaničuje naš načelni sovražnik — mednarodni klerikalizem — svobodna mu pot, a da imamo človeka v svoji sredi, ki strelja na nas iz zasede brez povoda in utemeljitve ter potiska sovražniku orožje v roko, tega ne moremo in ne smemo trpeti. To smo dolžni svoji časti in slovenski javnosti naspoti! To zahteva naša stanovska zavednost in naša stanovska disciplina. Ker s posamezniki nima Zaveza direktnega stika, se moramo obrniti na Sežansko učiteljsko društvo, katerega član je prizadeti tovariš ter po katerem je član tudi Zaveze. Zato predlagam: 1. Sežansko učiteljsko društvo kot član Zaveze avstrljskih jugoslovanskih učiteljskih društev ukreni vse potrebno, da se ne bo naša s trudom in žrtvami zgraJena stanovska organizacija neosnovano napadala od organizovanih članov ter da se s tem ne bo od nas samih dajalo orožja v roke principialnim sovražnikom naprednega slovenskega učiteljstva! S tem se krši stanovska disciplina! 2. Stanovske zadeve nai se v dostojui in stvarni obliki rešujejo v stanovskih organizacijah in stanovskih glasilih, kjer se nikomur ne krati svobode, besede in peresa! To zahteva stanovska disclplina! 3. Dolžnost vsakega organizovanega posameznlka in vsake organizovane enote je, da gradi in izpopolnjuje, ne pa da razdira, smeši in pavšalno natolcuje! Treba nam je pozitivnega dela, ni nam pa treba gole negacije!