SVOBODNA SLOVEN IJA LETO (ANO) XLFV (38) Štev. (No.) 25 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 27. jnnija 1985 Spominske proslave Spravna In zadostflna maša v Vetrinju V petek 31. maja t. 1. ob 5h popoldne je bila v cerkvi v Vetrinju kon-celebrirana sv. maša za vse tiste, ki „so dali življenje za slovenski narod in Cerkev“. Za vse domobrance, ki so jih zadnje dni maja 1. 1945 Angleži predali Titu — v kruto in muče-niško smrt. ' Sveto daritev je opravil prošt Franc Brumnik iz Dobrle vasi. Brumnik je predsednik odbora Mohorjeve družbe v Celovcu. On je izrekel na začetku naše citirane besede. Asistiral mu je nam vsem poznani župnik Vinko Zaletel,, ki se je teden dni prej po treh mesecih zdravljenja v bolnišnici vrnil na svojo faro v Vogrče. Poleg njega je asistiral proštu Brumniku dr. Pavle Zablatnik, odbornik Mohorjeve in bivši ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Z imenovanimi so somaševali: župnik Maks Mihor iz sosednje Kotmare vasi, župnik Dušan Česen iz Žihpolja, salezijanec Janez Rovan ter Jože Ko-peinig, vodja slovenskega dušnopa-stirskega urada v Celovcu ter ravnatelj doma Sodalitas v Tinjah. Pridigal je g. Zaletel in v pridigi izrekel misel, da Se v nobeni slovenski cerkvi ni toliko premolilo in toliko solz pretočilo kot v vetrinjski cerkvi, potem ko se je zvedelo, da so bili domobranci izročeni Titovim partizanskim silam. Nato je poudaril spravni, zadostilni, častilni in hva-ležnostni pomen liturgije, vmes pa omenil škofa Rožmana in Karla Mau-serja. V cerkvi so bili med mašo navzoči: ravnatelj Mohorjeve družbe prelat dr. Janez Hornböek, odbornik Mohorjeve V Barlločah 9. junija smo se spomnili ■— kot vsa politična emigracija v svetu •— naših mrtvih, ki so padli v dobi sovražne okupacije in komunistične revolucije. Ob 5 uri popoldne je maševal v Planinskem Stanu Bariločan p. Mario Serafini. Mašo v španskem jeziku smo spremljali s slovenskim petjem in slovenskimi molitvami. Potem je Nace Glinšek v kratkem govoru poročal o zgodovinskih dogodkih v dobi druge svetovne vojne, ko je bilo toliko slovenskih ljudi prisiljenih zagrabiti za orožje, da se ubranijo komunistič- VA Med nas je usekalo... Ob 40-letnici našega begunstva in vodja slovenskega manjšinskega šolstva na Koroškem dr. Valentin Inz-ko z gospo, župnik Andrej Karicelj iz Št. Jakoba ter dipl. trg. Janko Urank, ki pomaga in poprime na Koroškem, kjerkoli je potreba. Prišle so tudi slovenske šolske sestre iz Celovca in Št. Jakoba. V cerkvi je bilo navzočih blizu 100 ljudi. Prišli so iz Bistrice in Drašč v Ziljski dolini, iz Roža in Podjune. Od tam je prišel g. Nose, čigar dva sinova sta bila iz Vetrinja vrnjena v smrt, in inž. Jože Bavdaš iz Gre-binja ter zastopniki slovenske naselbine v Spittalu (ga. Starman, Kolenc). Teden dni prej je bila v vetrinjski cerkvi opravljena spominska sv. maša za vrnjene domobrance, ki jo je za organizacijo Tabor zaprosil dr. Peter Urbanc. Mašo je opravil vet-trinjski kaplan, po rodu Nemec, ki skuša razumeti Slovence. Istega dne je opravil sv. mašo za vetrinjske žrtve prelat Hornböek v svoji župni cerkvi v Podgorju. To mašo je naznanil v cerkvenem oznanilu že v nedeljo prej in ustno dodal: „Saj se starejši ljudje še gotovo spomnite, da so bili pred 40 leti gori na postaji tisoči naloženi v vagone in odpeljani na ono strani.“ Za to sv. mašo je prelata Hornböeka naprosil Otmar Mauser. Tudi v Gorici je bila spominska maša za pobite slovenske žrtve ob koncu vojske. Upam, da smem reči, da so se Slovenci v zamejstvu dostojno spomnili žrtev vetrinjske tragedije. (jg — Am. dom., 14. junija 1985) nega nasilja in okupatorjevega maščevanja. Sledilo je nekaj deklamacij. Mali Martin Mavrič je predvajal Kunčičev „Spomin junakom“, Zalka Arnšek je recitirala Jakopičevo poezijo: „Mrtvi junak dekletu“, Matjaž Jerman pa Mauserjevo „Mrtvi živim“., Slednjič je Janez Rode podal še Balantičev „Sen o vrnitvi“. Rojaki so se v velikem številu u-deležili žalne prireditve in počastili spomin njih, ki že~-štirideset let spijo večni sen v slovenski zemlji. Osip članov ZK V letošnjem letu je ljubljanski dnevnik Delo objavil nekaj novic, k: kažejo na razvoj komunistične' partije, ali kakor je njen uradni naziv: Zveza komunistov. V prvi so podatki ZK Jugoslavije: med leti 1968 in 1984 je izstopilo iz komunistične partije več kot 170 tiisoč članov, od teh največ delavcev. V drugi, pa so podatki o slovenski partijski sestavi: ZKS je imela v začetku leta okoli 130 tisoč članov, a v prvih dveh mesecih je vrnilo svoje rdeče knjižice 376 ljudi; predvsem pa jih skrbi, ker jih je lani pristopilo le 1853. To številko lahko dopolni podatek iz leta 1983, ki pravi, da tisto leto kar 81,5 odstotkov osnovnih organizacij Zveze komunistov ni sprejelo nobenega novega člana. Ko so v ZKJ razpravljali o vzrokih tega osipa, so omenili, da so „socialne razlike v Zvezi komunistov čedalje izrazitejše. Nekateri člani ZK so že tako obogatili, da se obnašajo, kot bi bili že v komunizmu in zato skrbno varujejo svoj položaj in ne dovolijo drugim graditi socializma“. S-kratka: varujejo svoj stolček. Poleg tega naj bi delavci, ki so se odpovedali partiji, zahtevali „od ZK, naj se upre krepitvi etatizma na vseh ravneh“. Te vrste novic niso prvič objavljene na naših straneh. Občasno pride v taki obliki na površje dejstvo, da se tudi tistim, ki so lahko iz prepričanja ali koristolovstva vstopili v vrste teh, ki se smatrajo za predstra-žo družbe, odpirajo oči. To ni samo plod nepretrganega vladanja, ki obrabi vsakršno oblast, ampak predvsem rezultat nezdravega marksističnega nauka. Čq se povrnemo k zgornjim citatom, pade v oči, kaj zahtevajo delavci od ZK: da se upre krepitvi etatizma. Sicer je res, da besede dobijo različne pomene, odvisno kdo in kje jih uporablja (n. pr. demokracija, svoboda vesti, ustavne pravice, itd.). Leksikonu Cankarjeve založbe pomeni etatizem večanje vpliva države v gospodarstvu in vsem javnem življenju. Alì naj razumemo, da delavci zahtevajo naj se ZK bori proti lastnemu urejevanju, delu in ne-delu v družbi, katero vlada? Naj se upre krepitvi svojega monopola! Nekaj takega se kar čudno sliši. Vendar sama ugotovitev, da je etatizem v Sloveniji in Jugoslaviji kriv družbenih problemov, dokaže, da se nekaj spreminja. S takim osipom in zahtevami delavcev se ZK ne more ravno pohvaliti ob 40-letnici svojega vladanja. Če z vso nadoblastjo, na vse mogoče krute ali zvite načine ni mogla prepričati vsaj svoje člane, potem ji ne moremo napovedati ravno dolgega življenja. Kolikor bo doba umiranja kratka, toliko lažje bo slovenski narod načel ki kažejo, da se nekaj počasi krha, lomi. Čas, v katerem bo kritičen pregled ocenil partijsko delovanje v Sloveniji za negativno in škodljivo, se nevzdržno bliža. In kot smo že večkrat prišli' do zaključka, da se situacija v komunističnih državah ne bo spremenila, dokler se njih prebivalstvo ne zave svojega položaja, tako moramo tudi sedaj zapisati, da je naloga vsakega, ki uživa polnost človekovih pravic, pomagati vsakemu, ki želi in hoče doseči svoje naravne pravice. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade —- in pomaga vstati bližnjemu! Gregor Batagelj ite veste, eil*... — da ' je bil po verodostojnem podatku Aleš Bebler določen, da likvidira Edvarda Kocbeka v primeru, da bi ta ne hotel podpisati tako imenovane Dolomitske izjave... — da je bilo v letu 1984 v Sloveniji 62 javno priznanih stavk... Iz „Mladike“ Trenja na Jugoslovanska ministrska predsednica Planinčeva je v beograjskem časopisu „Politika“ napisala, da se je gospodarsko stanje v Jugoslaviji v zadnjih treh mesecih tekočega leta ponovno poslabšalo. Baje so Jugoslovani preveč uvažali in premalo izvažali. Gospodarski izvedenci so nezadovoljni, ker nimajo prostih rok pri izvajanju tako potrebnih reform. Vladi očitajo, da je zanjo važnejši poli-tično-ideološki značaj ukrepov, kot pa strogo gospodarski posegi, da se zaustavi inflacijo, ki je dosegla že 80%. Gospodarstveniki trdijo, da vladni krogi radi svoje „strahotne, ideološke slepote“ že v osnovi uničijo vsako privatno iniciativo. Izgleda pa, da na Hrvaškem gospodarska kriza sama kot taka ni toliko važna, kolikor je važna borba proti povzročiteljem in še bolj proti izkoriščevalcem sedanjega stanja. Partija vidi vse povsod sovražnike, vidi jih med pisatelji in intelektualci (ki pa po mnenju partijskega člana Šuvarja prav za prav. niso nevarni, ker jih lahko že ena sama četa vojakov ukroti!!). Krivi so' gospodarski pragmatiki, ki se uveljavljajo tudi v Sloveniji. Glavni sovražnik za partijo pa je na Hrvaškem „klerikalni nacionalizem“ ali katoliška cerkev, katero od zadnjega romanja k Mariji Bistrici vedno močneje napadajo. Ne očitajo ji, da ogroža državo radi kakšnega „klerikalnega gospodarstva“, temveč predvsem zaradi poučevanja verouka in pa — ker se hrvaška mladina vedno raje zbira okoli katoliških duhovnikov. Ti pa naj bi netili med mladino nacionalistične ideje, Oblasti si prizadevajo, da bi mladino odvrnili od cerkvenih srečanj in še bolj,, da se ne bi udeleževala romanj v Rim, kjer naj bi se na mladinskih srečanjih sestajala s Sv. Očetom. Mnogi, ki so SO IlMELI SLOVENCI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO Do tega sklepa prihaja dr. Bogoljub Kočovič, avtor knjige “Žrtve drugog svetskog rata u Jugoslaviji”, ki je nedavno tega izšla. v Vel. Britaniji v založbi „Biblioteke Naše Delo“. Ta številka po avtorjevih računih predstavlja 2,5% števila Slovencev, kolikor bi jih bilo v Jugoslaviji leta 1948, če ne bi bilo druge svetovne vojne.; Druge, ne-jugoslovanske etnične skupine v Jugoslaviji naj bi po računih imele 120.000 smrtnih žrtev, V začetku junija se je mudil v Beogradu in Ljubljani na uradnem obisku zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl. Zahodnonemški tisk, televizija in radio so ga ves čas spremljali z veliko pozornostjo. V četrtek 6. junija zvečer so nemški televizijski gledalci! lahko videli lepe posnetke okrog ljubljanskega Tromostovja, slovesno kosilo na Bledu, pogovor med Kohlom in Popitom in sprejem pri ljubljanskem nadškofu Šuštarju. Kohl se je na praznik sv. Rešnjega Telesa in,Krvi — v Jugoslaviji se praznuje v četrtek — udeležil tudi nadškofove maše v zasebni kapeli. Kohla so spremljali njegova žena in drugi, pa tudi nemški časnikarji, le slovenskih ni bilo opaziti. Nadškof je pred mašo pozdravil nemškega kanclerja in poudaril, da bo Hrvaškem se teh potovanj kljub temu udeležili, so ob povratku imeli težave na svojih delovnih mestih ali pa so jim odvzeli potne liste. Oblasti trdijo, da so na teh srečanjih v Rimu vidne „hrvaške fašistične zastave”. Položaj na Hrvaškem je na splošno kritičen. Kadar govorijo v Jugoslaviji o event, uporih ali protestih radi težkih gospodarskih razmer — se vedno takoj uprejo oči v Hrvaško. Zato so oblasti v Zagrebu onemogočile politična razpravljanja, ki se -sicer po ostalih delih države vršijo več ali manj javno. Le striktno gospodarska debatiranja so dovoljena. Kontrola je postala strožja •— že če ima pešec na cesti v rokah srbski časopis „Nin“ — je že sumljiv. Kdor pa poje znano dalmatinsko pesem „Marjana, Marjana“, katere besedilo je tako spremenjeno, da se konča z imenom „Jezus“, je že v nevarnosti, da bo šel v zapor. Leta 1971 je Tito vzpostavil v Zagrebu vlado, ki je skrajno protina-cionalno usmerjena in ki nikakor ne zmore najti nekega sožitja s hrvaškimi nacionalisti. Ti so se raje približali Cerkvi. S tem je partija seveda veliko izgubila. Niso pa vse frakcije v hrvaški partiji, ki iz istih vzrokov napadajo Cerkev. Za ene je Cerkev neprijetna konkurenca, za druge je velik sovražnik, za tretje pa je Cerkev faktor „destabilizacije“ — tako nekako, kakor so v Srbiji srbski, intelektualci, ki se borijo za več kulturne svobode. Eni, kakor drugi pa branijo na vse načine „Titovo dediščino' in pa ideje Andrije Heb ran ga. ki je bil označen za kominformovca in je leta 1948 naredil v ječi samomor. O zadnjem je bivši rektor zagrebške univerze, Ivan Supek, napisal roman. (Faz, priredila Pavlina Dobovškova) kar bi pomenilo, da je Jugoslavija med drugo svetovno vojno imela vsega- skupaj 1,014.000 smrtnih žrtev. Po teh podatkih bi največji odstotek svojega življa — med jugoslovanskimi narodi — izgubili Črnogorci in sicer 10,4%. Njim sledijo Srbi s 6,9%, bosenski Muslimani s 6,8%,, Hrvati s 5,4%, Slovenci z 2,5% in Makedonci z 0,9%. Med ne-jugoslovanskimi etničnimi skupinami so procentualno največ smrtnih žrtev imeli Židje in sicer kar 77,9%, njim pa sledijo cigani, ki so izgubili 31,4% svojih pripadnikov. Ena od glavnih ugotovitev te obširne in temeljite študije je ta, da je število žrtev, ki sta jih zahtevala druga svetovna vojna in komunistična revolucija v Jugoslaviji, mnogo niž-žje od tistega, ki ga navajajo jugoslovanski režimski viri in nekateri krogi srbske in hrvatske politične emigracije. v mašno daritev vključil 'prošnjo, da bi ta obisk pripomogel k miru v Evropi. Med mašo je kancler pristopil k obhajilu. O Sloveniji in Slovencih je ob Kohlovem obisku izšlo v zahodnonemškem časopisju tudi več člankov kot: „Slovenija: samozavesti^ in gospodarsko spredaj", „Da so se Slovenci uspešno izognili asimilaciji po svojih močnih sosedih, meji že na čudež...“, „Slovenci — deset odstotkov jugoslovanskega prebivalstva ustvarjajo 20% narodnega dohodka in 30% izvoza na konvertibilna področja...“, „Slovenci imajo najdaljšo življenjsko dobo, najnižjo umrljivost dojenčkov in najmanj nepismenih (0,9% v primerjavi z 9,5%, ki je jugoslovansko povprečje).“ 25. juwija 1945 se počne izpraznjeva-nje in razseljevanje Vetrinjskega taborišča. V dneh od 25. do 29. junija je taborišče razseljeno. V Lienz na vzhodnem Tirolskem odide 2.600 slovenskih beguncev, v Spittal na Dravi 1.600, v Št Vid na Glini 600, v Judenburg 400. LIENZ Največje slovensko begunsko taborišče v Avstriji je od 29. junija 1945 do 13. novembra 1946 v Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Do sem so nekoč segle poslednje slovenske naselbine. Krajevna imena še spominjajo na to zgodovinsko dejstvo. Taborišče je oddaljeno dva hm od mesta. Kraj .se imenuje Peggez. Taborišče obsega 34 velikih dobro grajenih barak. V vsaki baraki so lične sobice, umivalnica in angleška stranišča. V taborišču sta dve veliki kuhinji za 5.000 ljudi. Ambulanta z dvema ambulatorije-ma in bolniškimi sobami je v posebni baraki. Taborišče ima lepo gledališko dvorano in kopališče. Kapela je kasneje zgrajena. V tem taborišču živi 2.600 slovenskih beguncev. SPITTAL ob Dravi V bližini prelepo Milstattsko jezero. Taborišče oddaljeno 5 km iz mesta. Ob- sega 104 barake. Del taborišča zgrajen v prvi svetovni vojni. Drugi del šele po tej vojni za DPs. Taborišče ima dve veliki kuhinji, lepo ambulanto, kapelo in veliko gledališko dvorano. V taborišču živi prvotno 1.600 Slovencev. S 13. novembrom 1946 preseli UNRRA semkaj lienško taborišče. Poslej šteje 4.500 slovenskih beguncev. Št. VID NA GLINI Staro vojvodsko mesto na robu Gosposvetskega polja. Podnebje zelo ugodno. Naši begunci nastanjeni delno v napol porušenih zgradbah nekdanje Pyro-tehnične tovarne, deloma pod vojaškimi šotori. Stanovanjske in zdravstvene prilike mizerne. Zato je taborišče kmalu preseljeno v Kellerberg, kasneje v Spittal. Slovenska begunska skupina šteje 600 ljudi. JUDENBURG - LICHTENSTEIN Staro mesto na Štajerskem. V slovenski zgodovini zaznamovano s krvjo. Prijazno lepo urejeno taborišče leži 10 km iz mesta. Baroke so lične, dobro grajene. Taborišče je majhno. Po večini v njem prebivajo slovenski begunci — 500 po številu. Spomladi 1948 so Slovenci preseljeni v Trofaiach pri Leobnu. (Koledar Sv. Sl. 1949, str. lil.) novo pot resničnega napredka pod zvezdo demokracije in pluralizma. Vsak dan se pojavljajo novi znaki, Po dr. Kocovičevih računih so jugoslovanski narodi imeli. 869.000 smrtnih žrtev. Od tega bi na Srbe odpadlo 487.000, Hrvate 207.000, bosenske Muslimane 86.000, Črnogorce 50.000, Slovence 32.000 in Makedonce 7.000. 32.000 SMRTNIH ŽRTEV KANCLER KORE V LJUBLJANI Dr. Tine Debeljak (22:3) MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1985 ZORA PIŠČANC: BLAGOVESTNIKA SLOVANOV Zanimivo branje za letošnje leto je napisala go.riška pisateljica Zora Piše a n c , ki je pred leti tudi za to založbo napisala uspelo zgodovinsko povest o ustanovitvi božje poti na Sveti Gori. ■Sedaj je priredila življenjepis svetih bratov blagovestnikov Slovanov, sv. Cirila in Metoda, da s tem počasti tisočletnico smrti sv. Metoda. V tej povesti si je pisateljica stavila nalogo v pripovedni obliki poljudno o-pisati njiju življenje, ki ga je znanstveno tako globoko in odlično podal tik pred drugo svetovno vojno slovenski bogoslovni profesor dr. Prane' Grivec v svojih, knjigah o svetih bratih in o slovenskem knezu Koclju. Kakor beremo, bodo tudi v matični domovini izdali — kakor obljubljajo, še letos — razne znanstvene zbornike o njunem delu in pomenu, pa tudi poljudno podajanje te Griveeve knjige o blagovestnikih, ter prevode staroslovenskih legend o njima.. Vso to je tudi namen te knjige: podati njiju podobo, povzeto po tem gradivu, poleg drugega tudi iz. .najnovejših dogajam.]’. Ta' njena zivljenjepisnä' povest o . obeh1 svetih bratih . obsega 320 strani Piščančeva 'podaja najprej pogled v" družino cesarskega uradnika Leoma in njegovih sinov Konstantina in Metoda, Nato prikazuje dogodke, kako sta prišla sveta brata med zahodne Slovane, kako sta začela pisati v domačem jeziku in kako sta iskala in tudi dobila potrdilo za to v Rimu. Pri tem je zanimivo, da Piščančeva opisuje posvetitev Cirila v škofa in se s tem pridružuje mnenju nekaterih znanstvenikov zadnjih desetletij (hrvatski jezuit p. šakač ter Slovenca dr. Kahne in dr; Janežič idr.), ki trdijo, da je bil Ciril' škof. Zadnjih sto strani knjige je csve-čenih življenju sv. Metoda kot nadškofa panonsko-moravskega v nenehnem boju z Nemci. Zdi se mi, da bi mučenje škofa Modesta v nemški ječi zaslužilo več obdelave v povesti, ker bi razgibalo statično snov; sicer pa so se Nemci v zadnjih desetletjih dobro Zavedli, kakšno krivico so delali Metodu. Na zadnjih straneh je opis, kako so poznejši papeži prepovedali uporabo slovenskega jezika, ni pa poudarka, da je prav to zatrtje delovanja svetih bratov med nami povzročilo, da se je po beguncih pred nemškim nasiljem razširilo slovansko bogoslužje po vseh slovanskih pokrajinah. S tem so se začele slovanske književnosti posameznih slovanskih narodov in sta tako postala sv. Ciril in Metod apostola vseh slovanskih na- rodov, kulturno in versko. In prav to vseslovansko kulturno pomembnost za narode v Evro.pi in njeno duhovno enotnost, ki je poudarjena s papeževim odlokom ob imenovanju sv. Cirila im Metoda za zavetnika Evrope, pogrešam v tem delu. Vsekakor pa je ta povest pomembno in močno potrebno delo, ki bo slovenskemu ljudstvu po sodobnih in najino-vej ših virih poleg znanstvene obdelave dr. Grivca, osvetlilo podobo svetih bratov sv. Cirila in. Metoda. Ob ;1000-letnici smrti sv. Metoda (pred 100 leti) je sicer napisal Josip Jurčič izviren slovenski roman o njih „Slovenski blagovestnik 'in učitelj“. Zamislil ga je^tot trilogijo, končal pa samo prvi del. čudim se samo, da je to zadnje delo Jurčiča tako malo znano, ker je pač izhajalo samo v reviji (Ljubljanski Zvon) in do vojne ni izšlo v knjigi, pa je v opisih dobe in vojaiških prizorov še danes odlično ■ in vredno ponatisa. SAŠA MARTELANC: MELODIJA Kot tretjo knjigo za leto 1985 je Goriška Mohorjeva družba, izdala prvo. knjigo tržaškega pisatelja Saša Martelanca,-zbirko črtic pod naslovom Melodija (strani 107). Je to dvanajst leposlovnih črtic pisatelja, ki nam zdomcem hi poznan, vsebolj pa v Trstu, k j erga poznajo kot publicista in pisatelja poznajo kot . publicista in pisatelja slovenskega Radia v Trstu, ki pa zdaj nastopa s svojo prvo tiskano pripovedno knjigo. i Naslov Melodija je vzet iz zadnje črtice v knjigi, kjer govori o melodiji, ki jo vzbudi padanje kapelj v deževju in ki lahko vzdrži vso noč. To trepetanje mokrih, kapelj z žic in listov je najbolj :nazomo upodobljeno z glasbo, kot jo je slikal francoski Debussy. Da mu je ta . glasbenik tihih razpoloženj posebno- drag, še vidi iz večkratnih o-memb v tekstu,- jn - zbirka takih tihih intimnih razpoloženj in usodnih doživetij naj bi bila ta knjiga spominov. Tako opraviči ta skupni naslov zbirki, katere moč je prav v odkrivanju tihih človeških usod, ki se razodevajo v globini srčnih razpoloženj, ne pa v zunanjih kretnjah. Nekaj teh črtic je avtobiografskega porekla še iz mladostnih let, večinoma pa so pristna doživljanja prav tržaških lokalnih slovenskih povojnih razmer. Nekatere podobe teh črtic ti ostanejo še dolgo v spominu, vsekakor pa vzdrže te melodije deževnih kapljic več kot eno samo noč, kakor pravi pisatelj. Ena takih črtic je druga v zbirki Koncert za Stalina, ki smo- jo v našem tedniku Svobodni Sloveniji ponatisnili že za obletni spomin vračanja domobrancev s Koroške. To nasprotje Koncerta za Stalina in rahlo nakazanje vrnitve v smrt name- Neizbežno moramo še naprej pisati o vladnem gospodarskem načrtu, ker je to skoraj izključna snov zadnjih dni, iti ker še' je, vsled odmeva med ljudstvom, spremenil v važen političen dejavnik. Komaj slaba dva tedna kar so prve in še nejasne novice orisale ta gospodarski potreis, pa je’ že razvoj pokazal na prve pozitivne reakcije, katerih hiti najbolj optimistični krogi vlade niso pričakovali. sto v topla bivališča k svojim dragim vzbudi v nas nepozabno doživetje tragične lepote, ki pa je obenem dokument groznih dogajanj stalinistične dobe naših dni. Nepozabno nam ostane tudi črtica' Mantenjada, v kateri je podana nam nepoznana folklorna slovesnost našega primorja: pritrkovanje k farnem prazniku v Barkovljah. Ni samo izredno občuteno podano glasbeno mojstrstvo zvonarja, temveč tudi občutje, odhajanja iz domače vasi, ki je takoj nato vračanje domov. Videti je, da je pisatelj doživljal nekaj svoje mladosti tudi v Ljubljani, kar sipričuje doživetje letala bombarderja nad ljubljanskim poljem ter nedolžno dojemanje otrok velike nevarnosti. Črtica Elisa Bacchiochi Odkriva težave pri iskanju vizuma iz Trsta za prekooceansko emigracijo. Motiv je rahlo povezan s prvo ljubeznijo,_pa tudi z madžarsko revolucijo, ki po svoje usmeri usodo. ljubezni. črtica Izdajalec je zgoščena’ snov, ki bi se lahko razmahnila v roman, pa 'e podana samo v nekaj obiskih tajne policije iz Ljubljane v Trst, da bi prijatelj ubbžnilv izdal tovariša, pa se je temu medtem že posrečilo uiti iz policijske mreže. Ukradeno polnočnico doživlja ob obisku za božič v domovino, ■kjer je vse nekdanje božično - razpoloženje prepovedano, in ima občutek ukradene polnočnice. Svojevrstna je črtica Hrast iz tipovine, kjer avtor slučajno sreča na Tirolskem nekega Helmuta Printschitsčha,--kateremu^ dokaže; da so njegovi predniki Slovenci iz Brd. S tem vzbudi v Nemcu -problematiko njegove narodnosti, sebi pa zavest, kako tujci kradejo Slovence iz njih domovine. Te črtice, ki ima vsaka zase vrednost -novele, zaključuje pisec s spomini na dijaška leta v Trstu, na maturitetne sestanke in proslavo Prešernovih dni na primorskem podeželju. S to knjigo pripovednih prvencev tržaškega pisatelja je Goriška Mohorjeva družba imela srečno roko, da je odkrila novega odličnega pripovednika in slovenskega duha, s katerim se želimo srečati tudi še v bodočnosti, ko bo kot verujemo po tej knjigi, s olno vrednostjo nadaljeval sedaj v tem času tako pomembno im cvetoče literarno delo naših tržaških in go riških pisateljev. Tone Mizerit LOVORIKE IN SPANEC Španski pregovor pravi, da je nevarno „zaspati na lovorikah“. In prav tega se bo morala vlada paziti. Te prve dni aplikacije novega načrta je’ doživela toliko lepih presenečenj, da je kaj nevarno, da v prvotnem navdušenju marsikdo izgubi iz vidika končne cilje.. Kazno je, da so bili ljudje že tako do konca naveličani nenehne in grozne inflacije (dejansko najvišje na svetu), da so z navdušenjem sprejeli vladni načrt, vključno zamrznenje cen in plač. Nihče ni protestiral. Nihče jamral. Nasprotno, vsi so izražali upanje’ da „morda bo pa to pot le šlo“. Ko so banke odprle ni bilo navalov za dviganje vloženega denarja, Nasprotno, tisti ki so imeli vložene svoje denarčke, so vloge lepo pustili tam. Na borzi je bilo tudi veselo delovanje, in marsikatero podjetje' se je okoristilo z leipo ceno ponujanih delnic. Dolar na črni borzi je pričel padati in se končno sukal okoli uradne cene. Da, celo se je zgodilo, da je bila uradna valuta višja kot pa podtalna, česar -ne pomnimo že dolgo tega. Ljudje So tudi pozitivno reagirali na zamrznenje ce'n. Tisoče in tisoče telefonskih in osebnih pritožb je poiplavilo urade gospodarskega ministrstva in tozadevnih . organizacij, in vrsta trgovin je bilo Zaprtih vsled višjih cen, kot pa so bile uradno objavljene.. Nihče ni hotel kupovati nad ceno, in celo nekateri trgovci so odklonili nakup v primerih, ko so bile cene višje, od določenih. Vsled tega v začetku ni bilo niti najmanjšega pojava „črne“ trgovine, ker tudi še ni pričelo primanjkovati ničesar. ' . . V tem je’ dvojna vrednost: da ljudje niso navalili na trgovine potem, kori e vlada objavila maksimirane cene (ljudje so zaupali vladni zamrznitvi), in pa tudi, da so podjetniki le z redkim’ izjemami, glasno pristali na vladni program, n mn izrekli svojo podporo. Tudi .oni so bili že naveličani blazne inflacije. KDO BO PROTESTIRAL? Najbolj zanimiv je bil primer sindikalistov. V prvem trenutku so obrnili grom in strele na vladni gospodarski načrt. Zamrznenje plač in tarifni skok zadnjih dni pred objavo, jim je dajal močno orodje 'protest. A nenadoma so se znašli pred dejstvom, da delavstvo n; hotelo protestirati. Akoravno ni v celoti podpiralo programa, ne vlade, ker tudi ni razumelo tehničnih odtenkov, se je tudi v širokih delav- skih plasteh porodilo upanje, da je morda to pot le možnost vsaj pozitivnega začetka poti do boljše bodočnosti. „Ne zame,, to me ne zanima; za moje otroke“, je bilo pogosto slišati iz robatih ust pa sentimentalnega srca, ki se hitro vname, kadar se človek dotakne prave strune. Sindikalni vodje so torej hitro umolknili in sedaj čakajo' kam se veter obrne. Dobro vedo, in dolgoletna skušnja jim je to dokazala, da se težave pravzaprav šele začenjajo. Da, tudi če bo načrt imel uspeh, s tem še ni rečeno, da se bo vse uredilo. Dolgi meseci, incolga leta težav še čakajo državo na tej poti. Sindikaliste je vladni načrt presenetil kot vse druge sektorje. A morda so bili oni bolj prizadeti, kajti velik del najbolj odločilnih vodij, med njimi glavni nasprotnik Alfonsina Saul Ubald'ini, sb se nahajali v Evropi na zasedanju Mednarodne organizacije dela v Ženevi. Izrabili so tudi priliko in pohiteli v Rim, kjer so Kili sprejeti v „polprivatni“ avdienci pri Janezu Pavlu II. Pri čakovali so od njega blagoslov za „socialni boj“, ki ga bijejo. Dobili so blagoslov in še lepo navodilo naj 'Argentinci združeno delajo za mir in blagor naroda. Ubaldinijev povratek bo tudi pred-(Nad. na 5. strani) ■ R00HI TEDEN LETALSTVO nima sreče. In zle sile, ki so na delu, so izbrale letalske družbe 'za sredstvo svojih napadov. U-grabitve letal so na dnevnem redu. A inajbolj katastrofalna je bila nesrečna eksplozija indijskega Jumba, ki je padel v morje v bližini Irske, na poletu iz .Montreala v . London. 329 ljudi, potnikov in posadke, je našlo grozno smrt med nebom in. vodo. PO DOLGOTRAJNEM ISKANJU, polemiki in znanstvenih poizkusih so ugotovili, da je truplo človeka, ki je pred leti utonil v brazilskih vodah, res truplo bivšega nacističnega vodje Jožefa Mengele. 'Znan po svojih grozodejstvih v taboriščih, zlasti z židovskimi priporniki, katerih 'je tisoče in tisoče ppslal v smrt, je Mengele po koncu vojne izginil., Iskaji so ga dolgo let v Paragvaju, Boliviji im Brazilu. Sedanje ugotovitve so napravile konec eni zadnjih težikih zgodb izza druge svetovne vojne. / V SALVADORJU ni miru. Te dni so v rezidencialnem predelu prestolnice izvedli bombni atentat, v katerem je bilo ubitih trinajst ljudi. Štirje so bili člani severnoameriške mornariške pehote, od civilistov sta bila dva Američana, pet Salvadorcev, pa še en Gvatemalec in en Čilenec. Odjek na atentat je bil silen, zlasti v ZDA. • ai DR. LJUBO ŠIRC (D Misli o slovenski bodočnosti PRETEKLOST IN BODOČNOST Že leta 1983 so me organizatorji tako imenovane Drage v Trstu poklicali, naj predavam o Sloveniji v o-semdesetih .letih. Po svojem nagovoru .sem imel vtis, da me poslušalci niso razumeli. Govoril sem namreč o dveh stvareh : o tem, kako se Slovenci moramo vrniti od marksistične lažne znanosti k znanosti, kakor jo razumejo znanstveniki po vsem svetu, in kako se moramo prav tako vrniti od leninistične lažne morale h krščanski morali, ki se sklada s človeško moralo nasploh. Zatem je profesor Jože Pirjevec izrazil menda mnenje mnogih, ko je dejal, da ne razume, kako si jaz zamišljam Slovenijo v osemdesetih letih: „...ali naj bi bil to povratek k preteklosti, k predvojni preteklosti, k Sloveniji, ki naj bi vse skušnje, ki si jih je pridobila v zadnjih desetletjih, zavrgla in zanikala?“ Mojo trditev, da se je treba vrniti k resni znanosti in k pravi morali, je mogoče > razumeti kot željo za povratkom na staro, k preteklosti, samo ako kdo misli, da je šla Slovenija pod komunisti naprej v bodočnost. Moje dobro premišljeno mnenje je, da komunisti niso peljali Slovenije v bodočnost marveč v zagato, v slepo ulico, v-stran. Drugače je mogoče misliti le, če človek verjame v historični ali dialektični materializem, ki ga marksisti in z njimi komunisti proglašajo za znanost ,in torej v to, da svet mora „napredovati“ od fevdalizma h kapitalizmu in od tega k socializmu. Nedvomno je res, da se je fevdalizem spremenil v kapitalizem, toda iz tega še prav nič ne sledi, da bi morala naslednja stopnja biti socializem. Marxova napoved, da bo v naši dobi sledil socializem, je preprosto ugibanje, fantaziranje, če hočemo biti posebno vljudni „filozofiranje“ ali „špe-kuliranje“. Človeška družba in njena zgodovina sta preveč zapleteni, da bi kdorkoli mogel napovedati, kaj se bo malo bolj natančno v bodočnosti zgodilo. Take znanosti ni. Res je sicer, da je v nekaterih državah komunistična partija z nasiljem uvedla „socializem“, toda družbeno in gospodarsko življenje je tam tako borno in v taki zmedi, da bi bilo zelo žalostno, če bi bodočnost zares morala biti takšna. Nekdo je po obisku v Sovjetski zvezi dejal: „Videl sem bodočnost in vem, da ne funkcionira.“ Niti najmanjšega znaka ni, da bi se gospodarsko in družbeno najbolj napredne države, kakor Združene države ali Švica začele usmerjati v socializem. Njihov razvoj je domnevno boljše vodilo, kaj naj bo ali kaj bo v bodočnosti, kot pa dogajanje v Zunanji Mongoliji ali v Zimbabve. Pa še nekaj : kapitalistični podjetniki so mimo tehniko v-izna j diteljev prispevali največ k temu, da je preskrba z materialnimi dobrinami v vodilnih državah tolikšna, da ljudje na splošno živijo mnogo boljše, kot so prej tisočletja. Samo žolčni fantast Marx je mogel iz prav teh podjetnikov napraviti oviro napredka ih priti z zahtevo, naj izginejo, ne da bi povedal, kaj jih bo nadomestilo. MORALA IN NASILJE Toda imeti socializem za nujno naslednjo stopnjo razvoja ni samo nespametna špekulacija nesposobnih zavistnežev, ki bi radi uničili gospodarsko sposobne, da bi bili oni bogati namesto njih, je tudi nemoralno, ker je doslej socializem prevladal samo z nasiljem, z uničevanjem ljudi, in se tudi na oblasti ohranja le z nasiljem in demagogijo, s tem da preprečuje svobodno razpravljanje o sedanjem zavoženem stanju in o tem, kako najti pot iz te zagate. Res je, da je v zadnjih letih nasilje le popustilo in so vsi komunistični režimi postali nekaj manj napadalni in brezobzirni, toda še vedno vztrajajo pri tem, da edino komunistično vodstvo pozna resnico in ima zato pravico vladati. To je samo po sebi nasilno in neznanstveno ne glede na to, ali komunistična policija divja nekoliko bolj ali nekoliko manj. Res je tudi, da prav v Sloveniji pišejo in govorijo nekaj bolj svobodno kot včasih, toda tako je oblasti navkljub, ne z njenim sodelovanjem. Vodilni komunisti še vedno proglašajo vsakogar, ki ni za socializem, ali je celo le proti oblasti partije, za „ljudskega sovražnika“. To je pokvarjenost prve vrste, ker nihče, ki je pri zdravi pameti, ne more zares misliti, da ima edino on prav, da edino on ve, kaj je dobro za ljudstvo. Če ni pokvarjenost, je skrajna omejenost in domišljavost. Vse to je še toliko hujše, ker so komunistični režimi podpisali helsinške listine, v katerih je jasno rečeno, da ima vsakdo pravico povedati svoje mnenje in da ga ne sme vsiljevati drugim. Seveda se jih ne držijo in je bil podpis prevara, kar je povsem v skladu z marksistično-leninistično taktiko, ki predpisuje prevaro in nasilje, če gre za to, da je treba socializmu pomagati do zmage. Po 'mnenju marksistov je namreč socializem taka vrednota, da so v boju za oblast tistih, ki hočejo uvesti ali očuvati socializem, dovoljena tudi najbolj nemoralna sredstva, V-števši množično pobijanje. SOCIALIZEM ODPOVEDAL Tako stališče seveda ni sprejem- ljivo za nikogar, ki je mnenja, da človek ne more biti sredstvo. Vendar to ni vse: nekateri pametni ljudje so že nekdaj zatrjevali, da po treznem premisleku socializem sploh ne more funkcionirati. Od takrat je seveda preteklo dosti vode in smo nabrali številne izkušnje o tem, kako slabo socialistični sistemi delujejo. Kljub temu je še veliko navdušenja za socializem. V nekaterih primerih gre preprosto za nesporazum. Ljudem so dopovedali, da bo pod socializmom vse pravično, lepo, dobro, bogato in kdo more biti proti pravici, lepoti, dobroti in blagru. Edino, kar nam še nihče ni povedal, je, kako naj pridemo do tega, da bo vse tako popolno. Predvsem bi nam moral biti vsakdo sumljiv, brž ko ponuja popolnost, ker bi si morali biti na jasnem, da popolnosti na tem svetu ni iz preprostega razloga, da ljudje sami nismo popolni. Povrhu sredstva, ki nam jih marksisti ponujajo, češ da bodo pripeljala do popolnosti, po vseh skušnjah milo rečeno šepajo. Najiprej so nam zagotavljali, da bo popolnost prinesla odprava zasebne lastnine na proizvo-jalnih sredstvih in planiranje. Kmalu se je izkazalo, da planirati celotnega zapletenega produkcijskega procesa nihče ne zna, najmanj seveda marksistični „znanstveniki“, ki so se pri nas planiranja lotili. To so priznali komunisti sami, ko so se planiranju v bistvu odpovedali in začeli razlagati prednost tržišča. , NAMESTO KRIZA NA »rivam komunistićn# revolucije v GROB Sloveniji ■j- IVAN ŠKULJ iz Ponikev, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga bratranec Edvard f DOMOBRANCI IZ ROČINJA OB SOCI, 1. 1945 ubiti in vrženi v Gargarsko jamo; spominja se jih sovaščanka Majda f DVA SINOVA dr. BASAJA, Ljubljana, vrnjena in ubita 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ju soborci j- JAKOŠ, PAVČIČ in CANKAR iz Dobrunj — Bizovika, ubiti 1. 1942 v Gozdu pri Polici; spominja se jih družina Korošec JOŽE KOŠČAK iz Višnje gore, ubit 1. 1943 v Jelendolu ; spominjajo se ga sestra in brata ^ FRANC KOŠČAK iz Višnje gore, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominjajo se ga sestra in brata CIRIL KOSCÄK iz Višnje gore, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominjajo se ga sestra in brata f METOD KOŠČAK iz Višnje gore, vrnjen in ubit I. 1945 v Kočevju; spominjajo se ga sestra in brata -f* JOŽE KASTELIC iz Zagradca pri Grosupljem, vrnjen in ubit . 1945 v Teharjah; spominjajo se ga sestri in brat ■f JANEZ KASTELIC iz Zagradca pri Grosupljem, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominjajo se ga sestri in brat f IVAN ZAJEC iz žirov, ubit 1. 1943 v žireh; spominjata se ga hčerki f VIKTOR ZAJEC iz žirov, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjata se ga sestri -J- MAVRIČU KOPAČ iz Prikrnice pri Moravčah, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominjajo se ga sestre ■f FRANC ROGLIC iz Krasa pri Moravčah, umorjen 1. 1943 v Dobu pri Vel. Laščah; spominjajo se ga sestrične f FRANCI CERNE iz Ljubljane - Kodeljevo, vrnjen in ubit 1945 neznano kje; spominjajo se ga sestrične -f- Dr. LOJZE POTOČNIK iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Esih f ANDREJ JESENOVEC iz št. Jošta pri Vrhniki, ubit 1. 1943 na .št. Joštu ; spominjajo se ga sinovi f ANDREJ JESENOVEC iz št. Jošta pri Vrhniki, ubit 1. 1943 na št. Joštu; spominja se ga žena JOŽE PAHOR iz Homca, vrnjen in ubit 1. 1945 v Tharjah; spominja se ga sestra Majda -j- IVAN SEDEJ iz Homca, ubit 1. 1944 v Lescah pri Bledu ; spominja se ga Majda Knap f ČETNIKI SOBORCI SREČKA RUSA, padli v letih revolucije; spominja se jih Marija Rus f CETNIŠKI ODRED V GRČARICAH, pobiti 1. 1943 v Grčaricah, Jelendolu in Kočevskem Rogu; spominja se jih soborec Janez žitnik ALOJZIJ ŠIRCELJ iz Dol pri Grosupljem, ubit 1. 1944 na Blokah; spominja se ga sestra Nežka Godec •f JANEZ GRBEC iz Butanjevega pri št. Joštu, ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga Žakljevi -j- PAVLE MIRT iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Kristina Prijatelj f JOŽE PETELIN, prof. učiteljišča v Ljubljani, ubit 1. 1943 na Turjaku; spominja se ga Kristina Prijatelj f IGNACIJ ŽELEZNIK IN DRUGIH 11 DOMOBRANCEV, ustreljeni na Jesenicah; spominja se jih žena Vera z otroki "f ANTON MALI iz Znojil nad Kamnikom, umrl v krematoriju 1. 1945; spominja se ga hčerka Ivanka z družino "f IGNAC SVETLIN iz Tuštanja pri Moravčah, ubit 1. 1944 v Voklem pri Ihanu ; spominja se ga Angela Lavrič z družino ALOJZIJ BREZNIK, bogoslovec in medicinec, ubit 1. 1943 na Turjaku; spominja se ga Tone Rode f BORIS KERC, domobranski kurat iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah ; spominja se ga Tone Rode f ŠEST ČLANOV DRUŽINE UČAKAR iz Spodnjih Jarš, vrnjeni in pobiti 1. 1945 na raznih krajih; spominja se jih Tone Rode f FRANC IN MARIJA PLEVEL z Rodice, ubita 1. 1946 na domu ; spominja se ju sosed Tone Rode "f* PETER CERAR iz Domžal, padel 1. 1945 v Smarci pri Kamniku; spominja se ga Tone Rode ■f 13 ŽRTEV iz raznih krajev Gorenjske, ubite 1. 1944 na Mengeškem hribu; spominja se jih Tone Rode -f- FRANC SVETLIN iz Sp. Tuštanja pri Moravčah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Svetlin FRANC GLAVAN z Iga pri Ljubljani, vrnjen in ubit 1. 1945 v Škofji Loki; spominjajo se ga mama in sestre Glavan *f JOŽE GLAVAN z Iga pri Ljubljani, vrnjen in zgorel 1. 1945 v Mokreči; spominjajo se ga mama in sestre Glavan •f- JAKOB MAVEC, domobranski kurat z 'Iga, vrnjen in na kosce razsekan. 1 1945; spominja se ga družina Glavan ■f FRANCE KUNSTELJ, domobranski kurat z Vrhnike, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga rojakinja z Vrhnike f FRANCE CUKALE z Vrhnike, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga soseda z Vrhnike f IVAN CUKALE z Vrhnike, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga soseda z Vrhnike ■f OSREDKAR N. iz Velike Ligojne, ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sorodnica z Vrhnike f TONE OSREDKAR iz Velike Ligojne, ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestrična z Vrhnike -j- PETER OSREDKAR iz Velike Ligojne, ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestrična z Vrhnike >|« IGNAC LAVRIČ' iz Hrastja pri Moravčah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga mama in sestri JOŽE ŽAN iz št. Jošta nad Kranjem, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sošolec Lojze B -f- VENCELJ ŽAN iz št. Jošta nad Kranjem, padel kot četnik neznano kje; spominja se ga sosedova družina f JANEZ POHLEVEN iz Horjula, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Tomazin f VID POHLEVEN iz Horjula, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Tomazin f DANIJEL POHLEVEN iz Horjula, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Tomazin f DOMOBRANCI LOGAŠKE POSADKE, vrnjeni in pobiti 1. 1945 v Teharjah in drugod; spominjajo se jih prijatelji ■f JOŽE RUS iz Ceteža — Struge, padel pri Velikih Laščah ; spominja se ga nečak Maks Nose jf* NANDE MAJDIČ iz Moravč, ustreljen v Rokodelskem domu v Ljubljani; spominja se ga Jože Javoršek FRANC ROGLJIČ iz Moravč, zajet v Turjaku in ubit 1. 1943; spominja se ga Jože Javoršek f VINKO NOVAK iz Moravč, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Jože Javoršek f JANEZ ŠKRBEC iz Loža, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu ; spominja se ga družina Škrbec f 180 DOMOBRANCEV in 20 CIVILISTOV iz Loške doline, vrnjeni in pobiti 1. 1945; spominja se jih Jože Škrbec "f" FRANCE KRAMARIČ, kaplan v Starem trgu pri Ložu, ubit 1. 1942 istotam; spominja se ga Jože Škrbec f JOŽE PETKOVŠEK iz Hotedršice, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominjajo se ga očg Jože, bratje in sestra f SLAVKO PETKOVŠEK iz Hotedršice, vrnjen in ubit 1.1945 v Teharjah; spominjajo se ga oče Jože, bratje in sestra f DOMOBRANCI IZ HOTEDRŠICE, padli med revolucijo; spominja se jih Jože Petkovšek z družino f ANTON PECKAJ iz Hotedršice, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spom. se ga stric Jože, bratranci in sestrične f VINKO MERLAK iz Hotedršice, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spom. se ga stric Jože, bratranci in sestrične f JANKO IN ZDRAVKO NOVAK iz Brezovice pri Lj., ugrabljena z doma in ubita 1. 1942 ; spominjajo se ju sestre Pikee f ANTON MRAVLJE IN TRIJE SINOVI iz Brezovice pri Lj., ubiti na domu 1. 1942; spominjajo se jih sestre Pikee ■f PET BRATOV MRAVLJE iz Brezovice pri L j., vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje ; spominjajo se jih sosedovi f TRIJE BRATJE MRAVLJE iz Brezovice pri L j., vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominjajo se jih sosedovi -f JANEZ PERGAR iz Moravč, ugrabljen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga nečak Franc Pergar f P. PLACID GREBENC iz Ribnice, ubit 1. 1943 v Grčaricah; spominja se ga sestra Ivanka ■f DR. LOJZE GREBENC iz Ribnice, ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestrična Ivanka f IVAN GREBENC iz Ribnice, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga sestrična Ivanka ■j- LOJZE ADAMIČ iz Ribnice, ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestrična Ivanka •f IVAN IN LOJZE STARIN iz Bišč pri Ihanu; vrnjena in ubita 1. 1945 neznano kje; spominja se ju družina Staneta Jemca f CIRIL KOSEM iz Tomišlja, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga bratranec Stane Jemc *f JANEZ MEHLE iz Rudnika, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga bratranec Stane Jemc z družino f JANEZ JAZBINŠEK iz Trbovelj, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga soborec Stane Jemc f DOMOBRANCI 23. CETE, vrnjeni in pobiti 1. 1945 na raznih krajih; spominja se jih soborec Stane Jemc f PETER NOVAK iz Trboj pri Kranju, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu; spominja se ga brat Stanko «I* LOJZE NOVAK iz Trboj pri Kranju, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu; spominja se ga brat Stanko f JOŽEFA OPEKA roj. TURŠIČ iz Topola, vrnjena in ubita 1. 1945 v Teharjah; spominja se je sin Lojze MIMI OPEKA iz Topola, vrnjena in ubita 1. 1945 v Teharjah; spominja se je brat Lojze f TONE OPEKA iz Topola, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga brat Lojze -f- DOMOBRANCI 72. ČETE, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih soborec Boris Kromar ►f JOŽE ŽEBRE iz Kranja, ubit 1. 1948 v ljubljanskih zaporih OZNE; spominjajo se ga sestre, brat in sorodniki ANTON OKOREN iz Malega Ločnika, ^ med ranjenci ubit na Turjaku 1. 1943; spominja se ga brat France ^ FRANC ŠTEFE iz Orehovi j a pri Predoslju, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat Jernej z družino •j- TOMAŽ ŠTEFE iz Orehovlja pri Predoslju, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat Jernej z družino f STANKO GRILC iz Velesovega, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Marjeta z družino •j« IVAN GRILC iz: Velesovega, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Marjeta z družino * f BRATA JAGODIC iz šenturške gore, vrnjena in ubita 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ju sestrične in bratranca f DOMOBRANCI S POSTOJANKE SMLEDNIK, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih Stanko Novak -J- BRATRANCI BABNIK IN ŠTRUKELJ iz Rožne dol. in žapuž, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih bratranec Tine Tome •J- MATEVŽ OMAN s Suhe pri Škofji Loki, mučen in ubit med revolucijo; spominja se ga Marija Dolenc -J* DRAGO BANO in hčerka MAJDA iz Ljubljane, ubita 1. 1944 pri Stični; spominja se ju družina Lipušček >f- ŠTEFKA BANO iz Ljubljane, umrla v zaporu 1. 1945 v Ljubljani; spominja se je družina Lipušček ■f OČE IN DVA SINOVA PIRC iz Trnovega, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih družina Lipušček -j- BRATA RUS iz Ljubljane, vrnjena in ubita 1. 1945 neznano kje; spominja se ju družina Lipušček ■f DOMOBRANCI PRAŠKE POSTOJANKE (Mavčiče), vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih soborec Jože Draksler -J- JAKOB SEDEJ z Brezij pri Dobrovi, ubit 1. 1943 pri Dobrovi; spominja se ga nečakinja Marija -j- FRANCE SEDEJ z Brezij pri Dobrovi, umrl 1. 1945 v Auschwitzu; spominja se ga nečakinja Marija f DOMOBRANCI NOVOMEŠKE SKUPINE, Tehn. Bat., zajeti na ranjeniškem vlaku in pobiti 1, 1945; spominja se jih Prva bojna f DOMOBRANCI 4. POLKA, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih Prva bojna f DOMOBRANCI 3. POLKA, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih Prva bojna -j- DOMOBRANCI 2. POLKA, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih Prva bojna f DOMOBRANCI 1. POLKA vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih Prva bojna ■f RUDOLF AHAC z Jesenic, ubit 1. 1945 na Jesenicah; spominjajo se ga Jeseničani •f LADO VOLČIN z Jesenic, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga Jeseničani f FRANC MALOVRH in SREČKO HUTH, moravska kaplana ubita med revolucijo; spominjaju se ju moravški farani «j- JANEZ PREBIL iz Zäklanca pri Horjulu, žrtev nacizma, ubit 1. 1944 v Mathausenu; spominja se ga hčerka Julijana Zupan z družino ■f JOŽE KAVČIČ iz Horjula, vrnjen in ubt 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga Juljana Zupan >j< ALOJZIJ KOVAČIČ iz Tomačevega, iz Spittala ugrabljen, mučen in ubit 1. 1945; spominja se ga Stane Snoj f JELKO CENčIč iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje, spominjajo se ga Krušič — Svetlin •f FRANCI CENČIČ iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano.kje, spominjajo se ga Krušič — Svetlin f ALEKSANDER ZUPAN iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga maina -j- VIKTOR ZORMAN, domobranski kurat, Velesovo, vrnjen, mučen in ubit 1. 1945; spominjajo se ga Bidovčevi f MARIJA PERČIČ roj. KOKALJ iz Zaloga pri Golniku, zahrbtno ubita 1. 1944 blizu doma; spominjajo se je bratranci in sestrične Bidovec f 20 VAŠKIH STRAŽARJEV iz Sorice, prevarani izginili brez sledu junija 1945; spominja se jih Nace Grohar z družino FRANC MODER iz Dola pri Ljubljani, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga sestrične f IVAN LAVRIČ iz Loškega potoka, ubit I. 1943 v Travni gori ; spominjata se ga maina in sestra -j- ŠTIRJE BRATJE MALI iz Bele peči pri Kamniku, žrtve nacizma in komunizma, ubiti 1. 1944; spominja se jih sorodnica Ivanka Rode -j- DOMOBRANCI, padli pri Trsteniku na Gorenjskem leta 1944; spominjajo se jih Bidovčevi -j- DOMOBRANCI iz fare Predoslje, padli ali vrnjeni in ubiti; spominjajo se jih farani f DOMOBRANCI S POSTOJANKE V MAVČIČAH, vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominja se jih družina Jakoba Sušnika f BRANKO LESKOŠEK, major, iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga prijatelj Metod Kraigher f ČETA LOGAŠKIH FANTOV, vrnjena 1. 45 in pobita v Korenčanovi klavnici; spominja se jih soborec Martin Maček ■f DOMOBRANCI 24. ČETE, padli v borbah ali vrnjeni in pobiti; spominja se jih Stane Buda -j- ING. VINKO KOŠIR, ugrabljen 1. 1945 in umrl v zaporu 1. 1950; spominja se ga družina Bajlec -j« ŽANI BERČIČ iz Stražišča, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga svak in svakinje -j- JANEZ KRALJ iz Jarš pri Domžalah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga vsi Borštnarjevi •J* JOŽE KRALJ, bogoslovec iz Jarš pri Domžalah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga vsi Borštnarjevi ANTON KRALJ iz Jarš pri Domžalah, padel 1. 1943 pri Sv. Urhu; spominjajo se ga vsli Borštnarjevi •j< PET BRATOV PAVLIČ iz Trnovega, vrnjeni in ubiti L 1945 neznano kje; spominja se jih faran ^ LUDVIK KRŽIČ iz Nadleska pri Starem trgu, ubit 1. 1943 v Pudobu; spominja se ga sin Milan •j- ANTON KRŽIČ iz Nadleska pri Starem trgu, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga nečak Milan f IVAN KOGOVŠEK iz Rovt, padel na Zaplani 1. 1943; spominja se ga sestra f ČLANI KATOLIŠKE AKCIJE, padli in ubiti med revolucijo; spominja se jih Katoliška akcija f VAŠKI STRAŽARJI, ČETNIKI IN DOMOBRANCI, padli v revoluciji; spominja se jih soborec Zorec f JANEZ BERČIČ iz Stražišča pri Kranju, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga nečak Marjan -j- 35 DOMOBRANCEV iz Koži jeka pri Cerknici, padli in pobiti v revoluciji; spominja se jih soborec Tone Stražiščar f FRANC ZIHERL iz Police, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat Jože f FRANCE MARINČEK z Vrha na Blokah, padel 1. 1942; spominja se ga brat Stane ^ JANEZ BARAGA iz Fare na Blokah, mučen in ubit 1. 1943; spominjata se ga sestra in brat •j- MIHAEL ORAŽEN IN SIN RAFKO, bogoslovec, iz Runarske na Blokah, ubita 1. 1943 ; spominja se ju Stanko Marinček f BORCI IZ POSTOJANKE NA BLOKAH, odpeljani v Kočevje in pobiti 1. 1943; spominja se jih Stane Marinček f BRATA ZAKRAJŠEK iz Velikih Blok, vrnjena in ubita 1. 1945 v Teharjah; spominja se ju soborec Stane Marinček f JOŽE MARINČEK iz Vel. Vrha na Blokah, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga brat Stane Marinček f DOMOBRANCI IZ BLOK, vrnjeni in pobiti 1. 1945; spominja se jih Stane Marinček •j- JANEZ DEBEVEC iz Begunj pri Cerknici, padel na Padežu 1. 1942; spominja se ga družina Debevec -j- JOŽE DEBEVEC iz Begunj pri Cerknici, umorjen v Jelendolu 1. 1943; spominja se ga družina Debevec -j- TONE DEBEVEC iz Begunj pri Cerknici, vrnjen in umorjen 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga družina Debevec -J- FRANCE JELENC iz Velikih Lašč, vrnjen 1. 1945, ranjen, ušel z morišča na Rogu in ustreljen po terencu na poti domov; spominja se ga brat Janez f JOŽE JELENC iz Velikih Lašč, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat Janez f ANTON JELENC iz Velikih Lašč, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga brat Janez f MIRKO ZAJEC iz žirov, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Anastasija Cvetko »f IVAN ZAJEC iz žirov, umorjen 1. 1943; spominja se ga sestra Anastasija Cvetko f JOŽE RADOŠ, ubit nekje v Dobrem polju 1. 1945; spominja se ga Janko štrbenc ■J- FRANCE MALOVRH, kaplan v Moravčah, zajet na Turjaku, mučen in ubit v Mozlju 1. 43 ; spominjajo se ga Moravčani f ANTON MRAVLJE in TRIJE SINOVI, iz Brezovice, umorjeni 1. 1942; spominja se jih vaščan ^ JANKO NOVAK IN SINOVA iz Brezovice, padli med revolucijo; spominjajo se jih sorodniki f BOGDAN BERLOT iz Ljubljane, težko ranjen umrl 1. 1946 v Ljubljani; spominja se ga prijatelj Davorin Kahne f PAVLE POŽENEL iz Ljubljane, mučen in ubit 1. 1943 v Jelendolu; spominja se ga prijatelj Davorin Kahne S pričujočo zadnjo številko lista v spominskem mesecu juniju smo zaključili zbiranje osmrtnic za žrtve revolucije; zaradi velikega števila bomo preostale objavili v prihodnji številki našega lista. NOVICE IZ SLOVENIJE v mr SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice NOVO MESTO — Ni čudno, da nihče noče biti kmet: Alojz Jakiše bo izgubil svojo kmetijo na Brodu, ker bodo njive pozidali v sklopu zazidalnega načrta Irca vas Brod. Zemlja je prvovrstna, s 4 ha polj, 8 ha gozda in 4 ha njiv v najemu; in odlično obdelana. Za. radi „družbenega planiranja“ mu jemljejo zemljo, slabša v lasti nekmetov bo pa ostala. Sin, ki je hodil na srednjo kmetijsko šolo, se sprašuje: Zakaj sem sploh študiral? — In potem se v primorskih občinah sprašujejo, kako poživiti zanimanje za delo na kmetijah in zbuditi zanimanje za Študij na kmetijskih šolah! LJUBLJANA — Kolesa iz tovarne Rog romajo po svetu. Letos jih mislijo izvoziti okoli 50.000, poleg tega pa še 150.000 kompletnih okvirov. Izvažajo v Anglijo, ZDA, Grčijo, Francijo, največ pa v Iran. Celotna letotšnja produkcija bo 300.000. LJUBLJANA — Tekstilna industrija ima 90% odpisanost strojev in jih mora do leta 1990 močno posodobiti. Problem je v tem, da zaradi deviznih predpisov in oddaje deleža deviz ne morejo priti do novih strojev. LJUBLJANA — število tujih študentov je padlo: leta 1983 se je zmanjšalo za 20, lani pa za 10 odstotkov/kljub temu, da je v teku načrt za leta 1980-85 podvojiti število tujih študentov. Zakaj pa ni jasno razvidno. LJUBLJANA — Spet je sneg povzročil nekaj problemov sadjarjem in vinogradnikom. 3. maja ga je kar nekaj zapadlo; drevesa s.o pa že v več krajih odgnala poganjke in cvetje. LJUBLJANA — Študentska košarica je v začetku maja stala 22.119,50 . din. Stroški so bili v povprečju: hrana 11.499 din, stanovanje 1.930, higijena 881, vožnja 2.500, informiranje (časopisi) 880, kulturne prireditve 573, šport 309, obleka in čevlji 2.057 din. Te številke veljajo za študenta, ki stanuje v študentskih domovih. LJUBLJANA — Slovenija ima sorazmerno veliko absolutno razliko v temperaturi. V tridesetletnem opazovalnem obdobju je ta razlika dosegala 72,2° C. Najvišjo temperaturo so namerili na opazovalnici Krško 5. julija 1952 in sicer 40,7° C, najnižjo pa v opazovalnici v Babnem polju 15. in 16. februarja 1956 in sicer -—34,5° C. LJUBLJANA — Kmetje so predstavljali leta 1980 manj kot 10 odstotkov prebivalstva, medtem ko so deset let prej predstavljali 20%. Kljub temu pravijo, da je kmetijska proizvodnja stalno rastla. VRHNIKA — Industrija usnja Vrhnika ibo sodelovala s tovarno Merkur iz Bačke Palanke pri gradnji tovarne za predelavo svinjskih kož, ki bo prva v Vojvodini. Nova tovarna bo predelovala kože, Vrhnika jih bo pa strojila. V začetku bi predelali 300 tisoč kož, nato pa kar milijon. MARIBOR — Tovarna avtomobilov Maribor (TAM) je lani izdelala 9.119 vozil, kar je 598 manj kot leta 1983. Za letos predvidevajo precejšnja povečanje izvoza: od 88 milijonov dolarjev, naj bi letos skočili na 118 milijonov dolarjev. ČRNA NA KOROŠKEM — žveplov dioksid iz topilnice svinca v Žerjavu je povzročil obolenje polovico gozda v občini Ravne, kar pomeni dobrih 11 tisoš hektarov. Komisija, ki je ugotovila škodo, je tudi dognala, da je edini učinkoviti ukrep ukinitev procesa, po katerem pride v zrak žveiplov dioksid: ali prečiščenje plinov ali pa kar prenehanje obratovanja tovarne. SLOVENJ GRADEC — Bazene za hlajenje mleka bo Gorenje Fecro izvažalo tudi v Belgijo. Bazeni iz nerjavečega materiala imajo 400 litrov pro. , stornine in so jih izvozili že v ZRN, Avstrijo in Italijo. Letos jih mislijo zgraditi najmanj dva tisoč. KOPEIR ■— Del starega mestnega obzidja so odkrili na nekem gradbišču. Zgrajen naj bi bil okoli leta 1460’, v beneških časih; v mulj so zabiti leseni piloti, nanje so naloženi plohi in nato pride 80 cm širok zid. Zaenkrat še ne vedo, kaj bodo z njim naredili. Verjetno ga 'bodo zasuli In ohranili le vrhnji del zidu, ki bo označen na pločniku. UMRLI SO OD 9. do 14. maja 1985: LJUBLJANA: Zora Munih roj. Bervar, . 83; An^a štrajnar roj. Marič; Marjana'Jezeršek roj. Mrak; Polonca Jevc; Angela. Vode, .94; Janez Jamšek; Anton Leban; Lojze Bernik; Alvina Smodiš roj. Bradlwarter; Josipina Kolar roj. Budja; Rada Mohar Andreitz; dr. Rudolf Martinec; Jože Markežič; Marija Alič roj. Gorjanc; Miro Kobal, ' 65 ; ! Marija Tekavc roj. Debeljak; Ivanka .Jakopič roj, Erjavec; Angela Klemenčič roj. Bregar. RAZNI KRAJI — Dušan Turk, Kob-, dii pri ' Štanjelu; Marija Berger roj, Razboršek, Celje; Marija Rupret, Celje; Maks čas, Maribor; Mina Marija Oitzl roj. Mrak, Kranjska gora; Stanko Nastran, Vodice; Mihajlo-Simon, 62, Domžale; Franc Fink, Sela šumbeik; Anton Ojsteršek, Trabnje; Anton Rot, Šmarje-. Sap; Jože Kukoviča st., Kresniške poljane; Ivan Drnovšek, Trbovlje; Marija Turk roj. Vidic, 90, Lukovica; Silva Uršič roj. Alešovec, Mengeš; Jože Pa-jer, 71, Idrija; Štefanija Blaško, 81 Rogaška Slatina ; Franc Šumi, 83, Kranj ; prim. dr. Gabrijel Kastelic, Murska So-, bota; Franc Maseij, 79, Domžale; Viktor Ipavec, Nova Gorica. Rojstvo: V Tucumanu se je v družini Lenarta Kinkla in ge. Marije roj. Novak rodila hčerka Marija Lucija. Čestitamo! Krsta: Dne 20. junija je bil krščen v Mendozi German Mule, sin Ladislava in ge. Susane roj. Dupans. Za botra sta bila Carlos in ga. Maria Yamin. Krstil je g. Jože Škerbec. Dne 213. junija pa je bila v San Ju-stu krščena Marjana Lucija Kržišnik, hčerka Janeza in ge. Nežke roj. Lovšin. Botrovala sta Kristina Lovšin in Lojze Kržišnik. Krstil jo je med mašo dr. A-lojzij Starc. Srečnim staršem iskrene čestitke! iPIEMOS (BIOSES SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA ZSMŽ je junijski sestanek — kakor vsako leto — posvetila, spominu na naše padle in pogrešane v zadnji svetovni vojni; Letos, ob 40-letnici odhoda iz domovine, smo se spominjale lastnih-doživetij v tistih dneh. Vsaka izmed navzočih je v pripovedovanju obiskala vso dolgo in trdo pot, ki jo je končno pripeljala v novi svet, kjer smo postavile nova' ognjišča našim družinam. Za konec je vsem iz srca privrela molitev za rajne; sestanek pa smo zaključile s pesmijo „Oče, mati“. LAHKOATLETSKI TURNIR 1985 V nedeljo .21. aprila se je v zavodu La Salle v San' Martinu vršil letošnji-lahkoatletski turnir ob navzočnosti predstavnikov šestih domov. Organizirala sta ga zvezna odbora SDO im SFZ s pomočjo športnih referentov posameznih odsekov. Dan smo začeli s. sveto mašo, ki jo je daroval Franci Cukjati, ki je v pridigi poudaril važnost veselja in prijateljskega vzdušja ne glede na rezultate. To smo tudi dosegli, saj je ves dan vladalo odlično razpoloženje.. s Fantje smo tekmpvgjj/v.